LETO XXIII. — številka 41 Ustanovitelji: obe. konferenc« SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, sk. Loka in Trtic. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 30. V. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1460 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah in sobotah Kako pridobiti bralca? 2e več let Osrednja knjižnica Kranj vzdržuje tesne stike s sedmimi sorodnimi ustanovami iz drugih republik. Gre za nekakšno pobratenje, ki povezuje knjižnice iz Karlovca, Caoka, Sremske in Kosovske Mitrovice, Tetova, Ce-tinj, Mostarja ter Kranja. Člani te druščine sodelujejo med seboj, izmenjavajo izkušnje in poročila ter prirejajo sestanek. Letošnje zborovanje, na katerem so sodelovali tudi predstavniki kranjskega Društva bibliotekarjev, je bilo 22. maja v Kranju. Naslednji dan so udeleženci odšli na ekskurzijo po Gorenjski, obiskali knjižnice v Podbrezjah, Radovljici itn Lescah, si ogledali Drago, Vrbo in Žirovnico ter spoznali lepote bohinjskega kota. Toda bolj kot sam sestanek je navzoče pritegnil zanimiv predlog delegatov iz Cačka, ki menijo, da se je treba lotiti široko zasnovane akcije pridobivanja novih bralcev. Knjiga, ta še vedno najpomembnejši nosilec kulture, zadnje čase namreč ni deležna dovolj velike pozornosti. Mnogo občanov niti ne ve, da v njihovem kraju obstaja knjižnica. Nihče je ne propagira in celo napisi ob vhodu so navadno komaj opazni. Zato je treba, pravijo odgovorni, nekaj ukreniti. Osvojili so že omenjeno zamisel kolegov iz čačka, po kateri naj bi razpisali posebno nagradno tekmovanje. V Kranju je tekmovanje že steklo in bo trajalo leto dni — od 25. maja 1970 do 25. maja 1971. Namenjeno je najširšemu krogu ljudi. Ko nekdo prebere določeno število knjig, dobi prvi kupon, potem drugega in nazadnje še tretjega. Ob koncu bodo priredili žrebanje in srečnim izbrancem razdelili več praktičnih nagrad, ki so jih prispevala podjetja Sloboda ča-Čak. Iskra Kranj, IBI, Tek-stilindus in Creina. Tekmovanje je pravzaprav novost, kakršne pri nas nismo vajeni. Pobudniki sodijo, da utegne sprožiti celo negodovanje, češ kulture ne smemo skomercializirati. Toda danes, kot kaže, je tudi kulturi potrebna reklama, sicer bo potisnjena povsem ob stran. Nekako je pač treba vzbuditi zanimanje občanov, jih navdušiti za dobro branje. To in pospešeno širjenje knjižnega izbora pa sta tudi edina cilja kranjskih knjižničarjev. (-Ig) 1 ŽElir I * ' PA UČENCI SI ŽELIJO JL novo šolo MOjAZ ll® BILA ZGRAJE ***** ' IMELI m NJIHOVIH DOH S^KH /Hn/n" ~ -SOLAfEHAŠ \K,i00n^M vkMtmmno t je nekoliko manj ekskurzij, vendar so bolje pripravljene in organizirane kot nekdaj. Vidimo torvi, da koristi, ki izhaja jo i/, prej naštetih sprememb, povsem zasenčijo njihove lv-be, ?vato bi kazalo odločno podpreti načrte loških šolnikov. »Upam, da bomo uspeli,« nam je dejal prof. Alojz Malovrh, ravnatelj gAm-na^i je v Skorji Loki. »Prepričan sem v umestnost novega koledarja, po katerem bi se šola za dijake in učence začela 1. septembra, končala pa 20. oziroma 30. junija naslednje teto. Vmes je predviden en teden zimskih počitnic, kar skupaj s soboto in nedeljo znese 9 dni. Zimske počitnice bo v primeru neugodnih vremenskih razmer možno prestaviti na primernejši čas. Vse sobote, razen štirih (športni dnevi), so proste. Maturantom gimnazije poide preneha 5. junija, kar pomeni, da bodo zaključne izvite lahko opravljali še pred koncem meseca.« Starši, vzgojitelji! Prebrali ste nekaj mnenj in zapažamj pedagogov, ki poznajo stvari, k>i so oba sistema, dosedanjega in bodočega, dobro pretehtali. Kajpak, odločiti se morate sami. I. Guzelj Turistično prometno podjetje tre i na Kranj bo sprejelo v šolskem letu 1970/71 za potrebe svojih enot: — servis avtobusov in tovornih avtomobilov v lanovi ulici 3 — servis osebnih avtomobilov, na Ljubljanski cesti 22 — kmetijska mehanizacija v Cerkljah — hotel Crelna, na Koroški c. več učencev v gospodarstvu v različnih poklicih Na podlag! teh potieb razglaša komisija za delovna razmerja pri podjetju naslednje število učnih mest za učence v gospodarstvu po poklicih: — avtomehanik 15 učencev — avtoelektričar 5 učencev — avtoklepar 4 učence — avtollčar 2 učenca — avtotapetnik 1 učenec — kovinn.strugar 2 učenca — ključavničar 2 učenca — elektrovarilec 2 učenca — kovač 1 učenec — kuhar 5 učencev — ruU;i'iar 7 učencev Komisija za delovna razmerja pri podjetju bo sprejemala prošnje za uk v navedene poklice do vključno 15. j unija 1970. Prošnji za sprejem v uk morajo kandidati priložiti: — kratek življenjepis — spričevalo c uspešno končani osemletki Komisija bo po končanem ra/.glasnein roku obravna-vala vse prispele prošnje in o izbiri učencev vsakega kandidata posebej obvestila. Izbrani kandidati bodo poslani na psihološke teste, od katerih je odvisna dokončna izbira. Komisi ja ne bo upoštevala prošenj kandidatov, ki se starejši od 17 let in ki niso v rednem roku končali osemletnega šolanja. Kandidati za sprejem v uk naj pošljejo svoje prošnje na naslov: Komisija za delovna, razmerja pri podjetju Creina Kranj, Koroška cesta 9. Gostinski šolski center bo v šolskem letu 1970/71 sprejel v prvi razred učence, ki se žele izučiti natakarskega in kuharskega poklica. Kandidati morajo poslati ravnateljstvu gostinskega šolskega centra rta Bledu prošnjo, spričevalo o uspešno opravljenem 8. razredu osnovne šole, zdravniško spričevalo in izpolnjen obrazec 1,20. Kandidati ne sinejo biti mlajši od 14 let in ne starejši od 18 let. Prijave bomo sprejemali do 1. 7. 1970. Prej v Ljubljano kot na Blejsko Dobravo! V soboto, 23, maja, je pred železniško postajo na Jesenicah čakalo šestnajst potnikov na avtobus, hi odprtje proti Blejski Dobravi ob 8.30. Toda avtobusa ni bilo. Med potniki jc bil tudi pismonoša, ki ob tem časa pelje pošlo na Dobravo. Avtobus je pripeljal ob 9.35, vendar se šofeis ju m zdelo vredno, da bi por jasniS, zakaj taka zamudcL Potniki so bili upravičeno na-jevoljni, saj bi pnei prišli * Ljubljano, kot pa na Blejsko Dobravo. 16 potnikov Crelna Kranj Novi avtobusni progi mestnega prometa od 1. junija Kranj—Žab niča—Kranj D V D V V V V V V POSTAJE: km 1 2 3 4 5 6 7 8 9 KRANJ A. P. 0 0 5.10 6.10 6.35 735 8.35 9.35 10.35 11.35 12.35 Kranj ŽP 1 5.12 6.12 6.37 7.37 8.37 9.37 10.37 11.37 12.37 Labore 2 5.14 6.14 6.39 7.39 8.39 9.39 10.39 11.39 12.39 Stražiščc-P 3 5.16 6.16 6.41 7.41 8.41 9.41 10.41 11.41 12.41 Stražišče-J 3 5.17 6.17 6.42 7.42 8.42 9.42 10.42 11.42 12.42 Zg. Bitnje 4 5.18 6.18 6.43 7.43 8.43 9.43 10.43 11.43 12.43 Sr. Bitnje ) 1 5 5.20 6.20 6.45 J.45 8.45 9.45 10.45 11.45 12.45 Sp. Bitnje 6 5.22 6.22 6.47 7.47 8.47 9.47 10.47 11.47 12.47 2ABNICA P 7 5.25 6.25 6.50 7.50 8.50 9.50 10.50 11.50 12.50 D V V V V V V V D km 10 11 12 13 14 15 16 17 18 KRANJ A. P. O 0 14.05 14.35 15.35 16.35 17.35 18.35 19.35 20.35 22.10 Kranj ŽP • 1 14.07 14.37 15.37 16.37 17.37 18.37 19.37 20.37 22.12 Labore 2 14.09 14.39 15.39 16.39 17.39 18.39 19.39 20.39 22.14 St i aži.šče-P 3 14.11 14.41 15.41 16.41 17.41 18.41 19.41 20.41 22.16 Stražišče-J 3 14.12 14.42 15.42 16.42 17.42 18.42 19.42 20.42 22.17 Zg. Bitnje 4 14.13 14.43 15.43 16.43 17.43 18.43 19.43 20.43 22.18 Sr. Bitu je i f 5 14.15 14.45 15.45 16.45 17.45 18.45 19.45 20.45 22.20 Sp. Bitnje 6 14.17 14.47 15.47 16.47 17.47 18.47 19.47 20.47 22.22 2ABNICA p 7 14.20 14.50 15.50 16.50 17.50 18.50 19.50 20.50 22.25 Cena: Kranj- -Žabnica 0,90 din, Kranj- -Zg. Bitnje 0,80 din, Kranj—S t razišče 0,70 din D V D V V V V V V V km 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 ŽABNICA Sp. Bitnje Sr. Bitnje Zg. Bitnje Stražišče-J S t raži ste P Labore Kranj ŽP KRANJ A. P. 5.30 5.33 5.35 5.37 5.38 5.39 5.41 5.43 5.45 6.35 6.38 6.40 6.42 6.43 6.44 6.46 6.48 6.50 7.15 7.18 7.20 7.22 7.23 7.24 7.26 7.28 7.30 8.15 8.18 8.20 8.22 8.23 8.24 8.26 8.28 8.30 9.15 9.18 9.20 9.22 9.23 9.24 9.26 9.28 9.30 10.15 10.18 10.20 10.22 10.23 10.24 10.26 10.28 10.30 11.15 11.18 11.20 11.22 11.23 11.24 11.26 11.28 11.30 12.15 12.18 12.20 12.22 12.23 12.24 12.26 12.28 12.30 13.30 13.33 13.35 13.37 13.38 13.39 13.41 13.43 13.45 14.20 14.23 14.25 14.27 1428 14.29 14.31 14.33 14.35 V V V V V V V NP D D km 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 ŽABNICA o 0 14.45 15.15 16.15 17.15 18.15 19.15 20.15 21.15 21.30 22.25 Sp. Bitnje 1 14.48 15.18 16.18 17.18 18.18 19.18 20.18 21.18 21.33 22.28 Si. Bitnje 2 14.50 15.20 16.20 17.20 18.20 19.20 20.20 21.20 21.35 22.30 Zg. Bitnje 3 14.52 15.22 16.22 17.22 18.22 19.22 20.22 21.22 21.37 22.32 Si razišče-J 4 14.53 15.23 16.23 17.23 18.23 19.23 20.23 21.23 21.38 22.33 S t razišče-P 4 14.54 15.24 16.24 17.24 18.24 19.24 20.24 21 24 21.39 22.34 Labore t 3 14.56 15.26 16.26 17.26 18.26 19.26 20.26 21.26 21.41 22.36 Kranj žp 6 14.58 15.28 16.28 17.28 18.28 19.28 20.28 21.28 21.43 22.38 KRANJ A*p P 7 15.00 15.30 16.30 17.30 18.30 19.30 20.30 21.30 21.45 22.40 Legenda:' V ---- vozi vsak dan, D vozi ob delavnikih, np — vozi ob nedeljah in praznikih Kranj— -Duplje—Kranj KRANJ O 6.50 7.50 9.50 10.50 11.50 12.50 15.50 16.50 17.50 18.50 19.50 Polica i 6.55 7.55 9.55 10.55 11.55 12.55 15.55 16.55 17.55 18.55 19.55 Naklo * 6.57 7.57 9.57 10.57 11.57 12.57 15.57 16.57 17.57 i 8.57 19.57 Me f 7.02 8.02 10.02 11.02 12.02 13.02 16.02 • 17.02 18.02 19.02 20.02 duplji: p 7.05 8.05 10.05 11.05 12.05 13.05 16.05 17.05 18.05 19.05 20.05 DBPLJE Žeje Naklo Polica KRANJ 7.30 8.30 10.30 11.30 12.30 13.30 1630 1730 18.30 19.30 20.30 7.33 833 10.33 1133 1233 1333 1633 1733 1833 1933 2033 7.38 8.38 1038 1138 12.38 13.38 1638 1738 1838 1938 2038 7.40 8.40 10.40 11.40 12.40 13.40 16.40 17.40 18.40 19.40 20.40 7.45 8.45 10.45 11/15 12.45 13.45 16.45 17.45 18.45 19.45 20.45 Cena: Kranj—Duplje 1,00 din, Kranj—Žeje 1,00 din, Kranj—Naklo 0,70 din Opomba: Ob nedeljah in praznikih vozi avtobus Kranj—Duplje od 5.50 do 19.50, in sicer vsako uro. Duplje—Kranj pa od 6.30 do 20.30 prav tako vsako uro. Avtobusna postaja za mestni promet pred tovarno Sava (bivša avtobusna postaja) velja še nadalje /a ves mestni promet. Prav tako za novi avtobusni progi Kranj—Žabnica in Kranj—Duplje. Srednjeročni program Vsekakor je vredna omembe in po drugi strani tudi spodbudna odločitev občinskega sindikalnega svetu Kranj in gospodarske komisije tega organa, da se je tako rekoč že na samem začetku odločil za razpravo o smernicah srednjeročnega razvoja -Jugoslavije m o družbenoekonomskih izhodiščih srednjeročnega planiranja v kranjski občini. Razprava, ki je-bila o tem vprašanju minuli četrtek popoldne, resnično pomeni začetek. Na podlagi gradiva oziroma izhodišč, ki ga je ob ■ preučevanju nekajletnih rezultatov gospodarjenja Oziroma družbenega ra/voja v kranjski občini pripravil oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini, na seji sveta sicer niso podrobno obravnavali posamezna razvojna vprašanja. Opozorili in sklenili pa so, da bodo sindikat oziroma posamezni njegovi organi v občini v prihodnje prav gotovo še obravnavali posamezna vprašanja. »Ko smo pregledovali predloženo gradivo o razvoju v kranjski občini, smo ugotovili, da vrsta področij ni obdelanih. Zato se bomo sindikati prav gotovo še vrnili k posameznim vprašanjem. Menim, da bomo morali posebej razmisliti oziroma oceniti reševanje na področju stanovanjske izgradnje. Ne bi pa bilo odveč preučiti, da bi izhodišča za nadaljnji razvoj kot posebno poglavje vključili standard občanov. Vprašanja standarda in v okviru tega socialna varnost občanov so prav gotovo tako pomembna, da zaslužijo posebno obdelavo v dokumentu,« je nazadnje ugotovil predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Božič. In čeprav jc bila to, kot rečeno, prva in zgolj splošna razprava, je vseeno pomembna ugotovtev, da je osnova razvojnemu programu v občini lahko predvsem analiza dosedanjega razvoja in predvidevanja gospodarskih oziroma delovnih organizacij za prihodnje. Pri tem pa je treba opozoriti da osnova programom delovnih organizacij ne bi smele biti toliko številke kot vsebinska usmeritev. V njih bi bilo treba predvideti teh noluški in tehnični razvoj, modernizacijo, kadrovski sestav itd. Ta ključna vprašanja nadaljnjega razvoja pa so toliko pomembnejša in odločilnejša zato, ker že nekaj let po svetu povečujejo produktivnost v dobršni meri na račun boljše tehnologije, ne pa na račun povedan ja zaposlenih. A. Ž. Posvetovanje o odpadnih vodah Kranjski Engineering pred odločitvi o Center za izobraževanje pri i jugoslovanskem podjetju Ju- t goenergetik je od 18. do 24. ; maja na Zlatiboru nad Titovim Užicem pripravil posve- j tovanje o odpadnih vodah, ki so se ga udeležili predstavniki številnih komunalnih, industrijskih in drugih podjetij iz vse države. Od podjetij, ki se v naši državi ukvarjajo z zaščito vod oziroma čiščenjem odpadnih vod, pa se je posvetovanja udeležilo tudi podjetje Engineering iz Kranja. Od 20 tem, ki so jih obravnavali na posvetovanju, je kranjsko podjetje pripravilo v sodelovanju z znano švicarsko firmo Polvmetron razpravo o napravah za avtomatsko ra/.strupljanje in nevtralizira-ci jo galvanskih odpadnih vod. Znano je, da so galvanske odpadne vode zelo strupene in da so redka podjetja v jugoslovanski kovinsko-predelo-valni industriji, ki se vsakodnevno ne srečujejo, kam s temi vodami. Kranjsko podjetje se je za obdelavo tega problema odločilo, ker je v zadnjih nekaj letih na tem področju (razsti upijanju) pridobilo bogate i/kušnu'. Tako e v Jugoslaviji že nekaj pod jetij, ki so osvojila njihov postopek. Zaradi bogatih izkušenj in uspešnega sodelovanja in izmenjave tehnoloških dosežkov na tem področju, pa se je Engineering pred nedavnim povezal s švicarsko firmo Polymetron, s katero bo v kratkem sklenil pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, Ali drugače povedano: podjetje Engineering bo po podpisu pogodbe generalni zastopnik švicarske firme za vso Jugoslavijo. Kot primer, kako uspešne oziroma kvalitetne naprave za razstrupljanje in nevtrali-zacijo galvanskih vod, ki jih je osvojila ta švicarska firma, povejmo le to. da jo pred leti, ko je gradila nova galvanizacijo, kranjska Iskra rešila ta problem z izkušnja-mi firme Polvmetron. Ko smo se pred dnevi pogovarjali z direktorjem podjetja Engineering Juretom Hribarjem, nam je povedal, da je posvetovanje na Zlati-boru tudi poslovno zelo dobro uspelo, saj je med drugim podjetje Bngineering že na posvetovanju navezalo vrsto poslovnih stikov z našimi podjetji A. L Železarski izobraževalni cenler Jesenice razpisuje sprejem učencev v šolskem letu 1970/71 za učenje naslednjih poklicev: A. POKLICNA ŠOLA 60 KLJUČAVNIČARJEV 30 ELEKTRIKARJEV 10 STRUGARJEV * 10 VODOVODNIH INSTALATERJEV 10 KLEPARJEV 5 KOVAČEV 20 TALILCEV 10 LIVARJEV 30 VALJAVCEV 30 VALJAVCEV ŽIČARJEV Pogoji za sprejem so: <** končan osmi razred osnovne šole, lahko z negativno oceno iz tujega jezika ali s popravnimi izpiti (pogojen vpis) — starost do 18 let — telesno in duševno zdrav — za poklic valjavca-žičarja se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osnovne šole in obvezo osnovnega šolanja — sprejemnega izpita ni Šolanje traja tri leta, za valjavcc-žičarjc bo šolanje skrajšano na dve leti Prijava: Prijavo pošljite na naslov najkasneje do 5. julija in ji priložite: — spričevalo osmega razreda, za valjavce-žičarje pa šestega ali sedmega razreda osnovne šole v originalu — rojstni list — prošnjo kolkovano z 0,50 din — državni kolek — mnenje šole — kratek življenjepis — dve znamki po 0,50 din za odgovor V prijavi točno navedite izbran poklic. Ugodnosti: Železarna Jesenice, s katero lahko učenec sklene po-J godbo, daje učencem štipendijo za vsa leta šolanja. Višina štipendije je odvisna od učnega uspeha in je za učence metalurških poklicev od 130 do 470 din, za učence kovinarskih poklicev pa od 100 do 390 din. Učenci iz oddaljenih krajev lahko stanujejo v domu učencev. O pričetku pouka boste obveščeni pismeno. B. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA 30 UČENCEV V METALURŠKI ODDELEK 30 UČENCEV V STROJNI ODDELEK Pogoji za sprejem so: — uspešno dokončan osmi razred osnovne šole — starost do 18 let — telesno in duševno zdrav — uspešno opravljen sprejemni izpit iz slovenščine in matematike Sprejemna izpita iz obeh predmetov bosta v torek 30. junija ob 8. uri. S seboj prinesite risalni pribor. Prijava: Prijavo pošljite na naslov najkasneje do 30. junija in ji priložite: — spričevalo osmega razreda osnovne šole v originalu — rojstni last —-prošnjo, kolkovano z 0,50 din — državni kolek — kratek življenjepis — mnenje šole — dve znamki za odgovor po 0,50 din !,i >ff. t j , Ostala navodila za prihod v šolo boste dobili na dan opravljanja sprejemnih izpitov. Šolanje traja štiri leta. Za bivanje v domu učencev morate vložiti posebej prošnjo na upravo doma. Brivsko frizerski salon Kranj objavlja prosta delovna mesta 2 frizerjev za novo poslovalnico pri Vodovodnem stolpu Pogoj: kvalificiran ženski in moški frizer. Prošnje pošljite upravi podjetja do 15. 6. 1970. SEN TA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Mesarsko podjetje Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 1 kurjača centralnih kurjav — strojnika ki bo opravljal tudi druga dela na klavnici. V poštev pride KV delavec z opravljenim izpitom za kurjača centralnih kurjav. 2. 1 vratarja 3. 2 čuvaja (honorarna zaposlitev) 4. 3 vajenec Za vsa prosta delovna mesta je po pravilniku o delovnih razmerjih določen poskusni rok dva meseca, razen pod točko 3 tega razpisa- Osebni dohodek jc zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe s 15 . 6. 1970. Stanovanje ni na razpolago. Zaželeno jc, da so interesenti z Jesenic oz. imajo stanovanje v bližnji okolici. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe sprejema Mesarsko podjetje Jesenice, Maršala Tita 13/3. p. p. 96. Podjetfe za PTT promet v Kranju razpisuje vpis učencev v I. I. letnik Šole za telekomunikacije v Ljubljani (smer it mehanik in tt monter) za šolsko leto 1970/71. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. uspešno dokončana osemletka 2. starost do 17 let Kandidati morajo opraviti pismeni sprejemni izpit iz slovenščine in izpolniti test za ugotovitev splošnega znanja iz matematike in fizike, šolanje traja 3 leta. Ko končani šoli si absolventi pridobe poklic kvalificirani tt mehanik oziroma kvalificirani tt monter. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri našem podjetju najkasneje do 20. junija 1970. Prošnji, kolkovani z 0,50 din, je treba obvezno priložiti: a) spričevalo 8. razreda osemletke b) rojstni list c) zdravniško spričevalo d) mnenje osemletke o učencu V prošnji je treba navesti socialno in premoženjsko stanje, poklic staršev in kraj bivanja. V času šolanja prejemajo učenci štipendijo podjetja, šola ima svoj internat. V šolanje se sprejemajo samo moški kandidati. Prednost imajo učenci z boljšim šolskim uspehom. II. v I. letnik strokovne šole ptt v Ljubljani za šolsko leto 1970/71 Pogoji za sprejem so naslednji: 1. uspešno dokončana osemletka 2. starost do 17 let Kandidati morajo opraviti pismeni sprejemni izpit iz slovenščine in i/polniti test za ugotovitev splošnega znanja iz matematike in zemljepisa. Šolanje traja 3 leta. Absolventi te šole si pridobe usposobljenost za delovna mesta izvršilne poštne, telegrafske in telefonske službe, za katera je potrebna srednja strokovna izobrazba in se jim ta stopnja izobrazbe prizna v ptt stroki. Prošnje za sprejem morajo prosilci vložiti pri podjetju najkasneje do 20. junija 1970. Prošnji, kolkovani z 0,50 din, je treba obvezno priložiti: a) spričevalo 8. razreda osemletke b) rojstni list c) zdravniško spričevalo d) mnenje osemletke o učencu V prošnji je treba navesti socialno in premoženjsko stanje, poklic staršev in kraj bivanja. Prednost pri sprejemu imajo moški kandidati in učenci z boljšim šolskim uspehom. V času šolanja prejemajo učenci štipendijo našega podjetja, šola ima svoj internat, v katerega se sprejemajo učenci na podlagi posebne prošnje, kolkovane z 0,50 din. Elita, Kranj ugodi vsem vašim željam in potrebam v svojih specializiranih poslovalnicah: poslovalnica Volna, Cankarjeva 6 Veliko znižanje prodajne cene ženskim kompletom in puloverjem. Moški puloverji že od 54,35 dalje. Na zalogi vse vrsto volne in sintetike za ročno pletenje. poslovalnica Pri Kranjcu. Cankarjeva 7 kompleten izbor metrskega blaga — kamgarni, dio-leni, tkanine za letne ženske in moške obleke. poslovalnica Klub, Cankarjeva 5 najnovejši vzorci moških letnih srajc za vse starosti. Moško perilo, kravate. poslovalnica Titov trg 7 na voljo so vam najmodernejši otroški vozički iz uvoza. Vse za vašega dojenčka pa imamo v posebnem oddelku v Jenkovi ulici. Vedno boste lahko kaj izbrali na naših stojnicah pred trgovinami, kjer vam nudimo blago po občutno znižanih cenah. Nakup pri Elita, Kranj pomeni za vas prihranek pri času in denarju. Preddvorcani, Tupaličani, Brežani in drugi so dolgo v noč slavili fantovsko slovo. — Foto: F. Perdan Fantovščina v Preddvoru S sprejemom ženinov — Igorja Jamnika iz žahnice, Larsa Almunda iz Švedske, VViesta Wclterja iz Švice, Vlada Maršičeka iz Bosne in Hercegovine, Vita Grogonati-ja Iz Hrvatske. Karla Peter sona iz Norveške, Slobodana Petkovskega iz Makedonije, Van de Marka iz Holandije, Petra Balasova iz Češkoslovaške, Moracia Taronia iz Italije, Ervina Radušnika iz Avstrije, Slobodana Vulejviča Igor Jamnik je spretno ukrivil razbeljeno železo lz Crne gore, VVemerja TA-ringa iz Avstrije in Slaviš« Ilica le Srbije, pri predsedniku kranjske občinske skupščine Slavku Z&tokarju — se je v Četrtek popoldne začel veličasten program letošnje Kmečke ohcetl 1970, ki sc Jc letos prvič preselila na Gorenjsko, od koder sla tudi ženin in nevesta. Po sprejemu pri predsedniku kranjske občinske skup-ščne so se ženini odpeljali proti Preddvoru. V Hotemo-žah pri gostilni Gorjanc jih je čakala množica ljudi, narodnih noš in zabavnih ansamblov. Sledil je nagovor domačih fantov, pevci z 'Bele pa so zapeli nekaj pesmi. Ženini so se nato usedli v kočije in se odpeljali proti Tupaličani. Prekrasen sprevod jc bil to. Na čelu so jahali trije konjeniki, za njimi k i-čije in dolga vrsta narodnih noš. Pri Vrečku v Tupaličah so konjenikom in ženinom postregli ?. medico. Njihova naslednja postaja jc bil Aln pension v Tupaličah. Množica jc kočije dobesedno zasula. Fantje i/ Preddvora in Tu-palič so postavili pravo ko-vačnico. KočHažem so kovali konje, ženini pa so se pomerili V kovaških u:..... jah. Povedati moramo, da ie slovenski ženin leor iz ?".ab-nice ročno prijel kladivo in kot za šalo ukrivil razbi-'ieno žcle/.o. Sledil mu je priieten. debelušen švicarski ženin, ki jc zaradi svojih domislic in šal takoj pridobil naklonjenost publike, vendar z manjšim uspehom. Povorka je nato krenila proti Preddvoru. Povsod so Jo pozdravljali številni domačini in ljudje, ki so prihiteli v Preddvor iz vseh krajev Gorenjske. Tam jih Je sprejel najstarejši preddvorski fant Jože Jckovcc. Prebral jim je fantovsko pismo, jih krstil, poučeval v žaganju drv in zabijanju žebljev. Pri zabijanju žebljev sc jc posebno izkazal črnogorski ženin, ki je 15 centimetrov dolg žebelj s štirimi udarci dosebedno pognal v deblo. V kulturnem programu so se zvrstili godci, plesalci iz Preddvora, Prc-dosclj in Britofa ter pevci t Be4e. Ob tej priliki so ženinom fantje iz Preddvora in Bele podarili fantovska pisma ter sliko z motivom zakonskega jarma. Mož nosi težak križ, na katerem sodi žena in moža neusmiljeno biča. Po programu se je začelo ljudsko rajanje v pravem pomenu besede. Do treh zjutraj. Beljani, Preddvorcani, Tupaličani, Brežani itd. so dolgo v noč slavili fantovsko slovo. Med gosti na fantovščini v Preddvoru je bil ludi predsednik ljubljanskega mestnega sveta inž. M i ha Koš;ik. Tole nam je dejal: »Izredno mm zadovoljen. Naravnost presenečen. To, kar so naredili! Preddvorcani, Beljani Ln prebivalci okoliških vasi, se ne da pozabili. Ob tej priliki sem se tudi prvič peljal v kočiji.« Res se jc Miha Ko:'a k peljal v slavnostni, prvi kočiji, pred slovenskim in makedonskim ženinom, ki sta sedela v drugi kočiji. Po prireditvi sem se srečal tudi z direktorjem novega kranjskega hotela Creina tovarišem Librom. Zal mu je, da kljub prizadevanjem Cre-ine hotela niso mogli odpreti. Kljub temu je bil izredno zadovoljen, saj so z njegovo pomočjo, s pomočjo hotela Bor in Grad Hrib v Preddvoru ter vaščanov, ki so brez pomisleka pomagali in dali vse od sebe, uspeli pripraviti takšno nepozabno prireditev. Preddvor jo bo pomnil. To mu je dalo duška, da bo tudi v prihodnje pripravljen organizirati takšne prireditve. Četrtkova fantovščina je bila le velika in prva preizkušnja. Uspešno so jo prestali, zato vse čestitke! ti Košu jek Lovski izpiti Ta teden so sc na Lovski zvezi za Gorenjsko v Kranju zaključili izpiti za člane lovskih družin. Pred tričlansko komisijo je na obsežno snov iz treh predmetov uspešno odgovarjalo 40 kandidatov, medtem ko so jih 12 odklo- nili oziroma imajo popravne izpite. Ti se bodo lahko spet prijavili za izpite v jesenskem roku. Kandidati so se pred izpiti pripravljali na 6 tednov trajajočih predavanjih. Y- Varčujmo za potovanje J Kitajski predsednik Mao Ce Tung je v posebni poslanici kitajskemu ljudstvu — kar se redko dogaja — obsodil ameriški in južnovietnamski vdor v Kambodžo. »Še vedno grozi nevarnost nove svetovne vojne. Narodi vseh dežel morajo biti pripravljeni. Revolucija je glavno gibanje v današnjem svetu.« »Trdno podpiram princa No-rodoma Sihanuka, šefa kam-boške države, v boju proti ameriškemu imperializmu in njegovim hlapcem,« je dejal Mao Ce Tung. Podprl je tudi izjavo s sestanka predstavnikov indokitajskih narodov. Kljub omembi nevarnosti nove svetovne vojne preveva Maovo poslanico optimizem, kar zadeva prihodnost ljudskih in revolucionarnih gibanj. Glede možnosti nove svetovne vojne je ton poslanice bolj optimističen, kakor je bil še takrat — lani — ko Mao sporoča so se obmejni spopadi med Kitajci in Rusi močno zaostrili in ko se je začela stopnjevati vojna v Vietnamu. Takrat se je Kitajska čutila neposredno ogrožena po Američanih. To zveni morda nekoliko protislovno. Na prvi pogled bi kazalo, da se Kitajska čuti prav zdaj ogroženo, ko so Američani vdrli v Kambodžo, in to naj bi potrjevala že Maova izjava. V resnici pa izjava kitajskega predsednika, četudi je ostra, ne vsebuje nobenega namiga na kako neposredno konfrontacijo med Pekingom in VVashingtonom. To ne pomeni, da Kitajska ne bi reagirala, če bi se čutila neposredno ogroženo. Reagirala bi podobno, kakor je storila takrat, ko je poslala svoje čete čez reko Jalu v Severno Korejo. Toda takrat še ni bilo »trikotnika« super sil, takrat je imela Kitajska še močnega zaveznika na severu — Sovjetsko zvezo. Zdaj pa so odnosi med Pekingom in Moskvo — milo rečeno — zelo skaljeni. Zato daje Mao Ce Tung poudarek revoluciji, in to raznim revolucijam in ljudskim gibanjem. To pomeni z drugimi besedami, da se Kitajska sicer ima za odločilno silo v Jugovzhodni Aziji, da pa ne bo aktivno sodelovala v tujih gibanjih. Tuja osvobodilna in ljudska gibanja morajo najti v sebi moč za boj in zmago. V četrtek zjutraj je Mao Ce Tung, obkrožen s princem Si-hanukom, maršalom Lin Pia- Tehnlk Projektivnega podjetja v Kranju Jože Jošt je Stanetu Polajnarju obrazložil tipski projekt za novo stanovanjsko hišo. — Foto: F. Perdan Pomoč Polajnarjevim v Kokri Najprej cement in železo Skupna akcija, za katero smo se v uredništvu odločili na podlagi zavzetosti občanov, organizacij in nekaterih, občinskih služb za obnovo Po-lajnarjeve domača je v Zgornji Kokri v kranjski občini, je že stekla. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je, kot smo že pisali, brezplačno pripravilo oziroma izdelalo potrebno dokumentacijo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Tej odločitvi pa je sledilo tudi Projektivno podjetje Kranj, ki je Stanetu Polajnarju v sredo pokazalo tipski načrt za obnovo domačije. Tudi to dokumentacijo, ki je potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo Projektivno podjetje dalo brezplačno. Stane Polajnar iz Zgornje Kokre 45 (po domače pri Slaparju) se je v sredo dopoldne oglasil v uredništvu in nam povedal, da si z ženo želita, da bi še pred zimo postavila stanovanjsko in gospodarsko poslopje. »Nesrečo sva v nekaj dneh prebolela. Sedaj živiva v ku- hinji za živino, otroka pa sta pri sosedu oziroma pri bratu. Zavedava se, da ne smeva odlašati, da bo do zime kolikor toliko vse urejeno. — Sedaj se bom podal v hosto in pripravil les. Skrbi pa me, kako bom dobil cement in železo, da bi lahko čimprej začel z gradnjo temeljev. — Zelo pa sva z ženo zadovoljna in vesela, da nama gredo pri potrebni dokumentaciji za gradnjo povsod tako na roko.« Na Projektivnem podjetju v Kranju je Polajnarju, medtem ko je tekel postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, tehnik Jože Jošt podrobno obrazložil načrt za obnovo domačije. Dogovorila sta sc tudi, da mu bodo pripravili načrt za obnovo gospodarskega poslopja in da bo v prihodnje nadzoroval gradbena dela. Ko smo se pogovarjali o gradnji oziroma obnovitvi domačije, nam je gradbeni tehnik Projektivnega podjetja Kranj Jože Jošt tudi povedal, da bo za obnovo doma- čije (brez gospodarskega poslopja) potrebno 25.000 kosov navadne opeke, 15.000 kilogramov cementa, 15 kubičnih metrov dvakrat sejanega gramoza, 25 kubičnih metrov enkrat sejanega in 30 kubičnih metrov navadnega gramoza. Nadalje bo Polajnar potreboval 4000 kilogramov žganega apna, 2200 kilogramov ž:leza, 8 kubičnih metrov konstrukcijskega in 4 kubične metre opaznega lesa ter okrog 3000 kosov cementne zarezane opeke za kritino in nekaj sleme-njakov. S tem gradbenim materialom, ki bi ga Polajnar moral čimprej dooiti, da b'. lahko začel z obiavijanjem domačije, bi lahko postavil poslopje pod streho. # Nadaljujmo torej s skupno akcijo: Pomoč Polajnarjevim v Kokri in pričakujemo, da tako kot na začetku, tudi pri nadaljevanju skupna odločitev in skrb za obnovo visokogorske domačije v Kokri, ne bo naletela na gluha ušesa. A. 2. om in premierom ču En La-jem, prišel na tribuno na Trgu nebeškega miru v Pekingu, kjer je Lin Piao pred velikansko množico prebral Maovo poslanico. Tri dni so bile po vsej Kitajski množične manifestacije v podporo »boju narodov sveta proti ameriškemu imperializmu«. Mao Ce Tung se redkokdaj oglaša tako, kakor se je prejšnji teden. V takih primerih ne govori kot vlada. Za Kitajce je njegova izjava dosti važnejša od vladne izjave. Vladno izjavo ljudje preučujejo, o Maovi izjavi razmišljajo, kakor je zapisal francoski komentator Alain Boue. Verjetno o njej razmišljajo tudi drugod, čeprav uradni VVashington ni spregovoril nobene besede. Ljudje in dogodki V četrtek, 21. maja sta se v zahodnonemškem mestu Kasslu sestala zahodnonem-ški kancler Willy Brandt in vzhodnonemški premier VVilli Stoph. Kakor so pričakovali, so pogovori potekali v znamenju manifestacij in demonstracij. Levica je manifestirala za to, da bi Bonn priznal Nemško DR, desnica in neonacisti pa so divje demonstrirali celo proti Stophove-mu obisku in z vzkliki in napisi na plakatih očitali Brand-tu, da »razprodaja Zvezno republiko«, kar je tudi sicer očitek socialnodemokratske opozicije. Med drugim so trije mladeniči iz Schleswig-Hol-steina sneli vzhodnonemško zastavo in jo razrezali. Bolj pomembno je, kaj je drugi sestanek med premieroma obeh Nemčij prinesel. Dvoumna sodba se glasi: kas-selski sestanek ni bil neuspešen, čeprav nismo dosegli nobenega uspeha. Po vrnitvi v Bonn je kancler Brandt nekoliko bolje razloz.il položaj. Dejal je, da Knssel ne dokazuje neuspešnosti njegove politike, temveč prav nasprotno: uspešnost njegove po.itike. Dokazuje pa tudi. to, da bo pot še dolga in težavna. In kdaj bo prihodnji sestanek? O tem se še niso dogovorili. »Zdaj je najvažnejše, da se lotimo politične vsebine naših nesoglasij,« je rekel kancler Brandt. pri Gorenjski kreditni banki Kdor gradi, ima skrbi. teh skrbi pa bo manj. ce si Obubožana Ljudska tehnika »Pred dvema letoma smo dobili še 5 milijonov dotacije, letos pa le milijon, čeprav vsi trdijo, kako pomembna je organizacija Ljudske tehnike,« pravi Uroš Župančič, ki že 20 let vodi organizacijo LT na Jesenicah. »Vsesplošna tehnična vzgoja prebivalstva, od cicibana do odraslega občana, je nujna za naš napredek, posebno v tako razvitih hi industrijskih občinah, kot so to Jesenice in ostale gorenjske občine,« mii je dejal predsednik občinskega sveta Ljudske tehnike na Jesenicah Uroš Župančič, ko sem ga pred dnevi obiskal na njegovem delovnem mestu v železarni. »Pred leti smo imeli v občini izredno močno razvejano dejavnost društev in klubov Ljudske tehnike od Kranjske gore do Žirovnice. Razen finančne pomoči občinskega sveta za prosveto In kulturo nam je izdatno pomagala še Železarna, kar danes zaradi trenutnega položaja od nje tudi ne zahtevamo. Jeseniška sredstva za tehnično vzgojo in izobraževanje so padla daleč pod republiško poprečje. Seznanjen sem, da tudi v ostalih gorenjskih občinah položaj ni nič boljši. Tržičani so dobili letos menda samo 8000 dinarjev. Ml pa pred dvema letoma 5 starih milijonov, letos enega. S tem ne moremo ne živeti in ne umreti. Samo izredno uspel festival jugoslovanskega amaterskega filma, ki ga je organiziral naš klub Odeon, nam je vzel pol milijona. Z osta- lim denarjem še karton za modelarje komaj kupimo. Največja žalost pa je, da povsod govorijo, kako pomembna je organizacija Ljudske tehnike, predvsem za vseljudsko obrambo, denarja za tehnično vzgojo pa nI. Prepričan sem, da ima armada raje izurjenega šoferja, radiotelegrafista ali pilota, kot pa človeka, ki o tem nima kaj dosti pojma.« Jeseniški fotoamater j i, radioamaterji, letalci, modelarji, piloti, brodarji, filrnarji i'td. so in še uspešno nastopajo na različnih najvišjih domačih in tujih tekmovanjih, če pa bo še naprej njihova materialna osnova tako pičla, toga od njih ne moremo in ne smemo več pričakovati. Za nameček naj povemo, da je pisarna jeseniške Ljudske tehnlike kar v Župančičevi deknn,i sobi, kar kaže, da organizacija nima niti skromnih prostorov. Drugje po SLovenci pa grade moderne domove Ljudske tehnike. Primer je Murska Sobota, Žužemberk itd. To-i*ej, veliko manj razvite občine. Verjet.no ima tovariš Župančič prav, ko trdi, da je dosegla Gorenjska svoj vrh na področja Ljudske tehnike pred petimi leti. J. Košnje!« KULTURNE VESTI LJUBLJANA — V dvorani šentjakobskega gledališča se bo v ponedeljek, 1. junija, začelo 13. srečanje dramskih skupin Slovenije, na katerem sodeluje enajst gledaliških skupin, med njimi tudi amatersko gledališče Tone Cufar Jesenice. Jeseničani so za to priložnost naštudirali delo Vojmila Rabada-na Ognjeni vihar. Srečanje organizirata Zveza kulturno prosvetnih organizacij mesta Ljubljane in predsedstvo zveze kul-turno-prosvetnih organizacij Slovenije, (-ig) ZAGORJE OB SAVI — Minuli četrtek se je v Zagorju ob Savi začela velika Revija mladinskih pevskih zborov Slovenije, ki sta jo organizirala svet Revije mladinskih pevskih zborov Slovenije Zagorje ter zveza kultui no-prosvetnih organizacij Slovenije in katere pokrovitelj ie predsednik IS SRS Stane Kavčič. Revija bo trajala do vključno jutri, 31. maja. Sodelujejo tudi tri skupine iz Kranja, in sicer otroški pevski zbor osnovne šole Staneta Žagarja, mladinski pevski zbor osnovne šole Lucijana Seljaka in mladinski mešani zbor gimnazije Kranj. (-Ig) ŠKOFJA LOKA — Po razstavi portretov Tanje Premk so pred dnevi v prostorih Ljudske knjižnice škofja Loka odprli nevo razstavo. Svoje najboljše likovne izdelke ob koncu šolskega leta prikazujejo učenci posebne osnovne šole v škofji Loki. Razstava sc časovno ujema z Malo Groharjevo slikarsko kolonijo In bo odprta do 30. junija. (J. K.) ŠKOFJA LOKA — V prvih štirih mesecih letošnjega leta je Ljudska knjižnica škofja Loka samo v matičnih prostorih izdala na dom 9307 knjig. Izposoja se je v primerjavi s prejšnjim letom precej povečala. Najbolj brana knjiga je Svetinova Ukana, sledi ji Motlevevo delo Potrkaj na vsaka vrata, na tretjem mestu pa najdemo Croninove Tn ljubezni. (J. K.) Poletje 70 v Murki na Jesenicah Prejšnji teden je trgovsko podjetje Murka na Jesenicah v svojih prostorih pripravilo dve modni reviji, ki sta pritegnili neverjetno veliko obiskovalcev, zlasti deklet in žena. Tovrstne prireditve so na Jesenicah redkost, zato je bilozanimanja Še toliko večje. Manekeni, ki so bili "Vsi iz vrst prodajalcteV Murke, so prikazali modele naših tovarn: Almire, Vezenine, Arene in drugih. S tem, ko so manekenke, ki so po 14^dnev< nem tečaju opravile svojo nalogo zelO uspešno, so tudi dokazale, da je sodobna, zaposlena žena tudi z izdelki naših tovarn lahko vedno in povsod urejena in elegantna, številni obiskovalci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Pri tem pa gre velika zasluga poslovodji Male j u Jožu, ki je revijo sam pripravil in režiral. — d. Sedej Velika svečanost v Retečah V nedeljo, 31. maja, bo v Retečah velika slovesnost v počastitev meseca mladosti. Program bo zelo pester. Tamburaški orkester, ki j« letos že nastopal v več krajih Gorenjske, na Reki, v Ljubljani, na radiu in drugod, se bo pod vodstvom Franca Poren-te, predstavil z novimi skladbami in zahtevnejšim programom. Ljubitelji narodnih pesmi bodo gotovo prisluhnili moškemu zboru iz Reteč, ki ga vodi Lojze Drnovšek, fol- klorna skupina Sava iz Kranja pa bo izvajala narodne plese. Kot gost večera pa bo nastopil tudi basist Ladko Korošec: • I. Bogataj — Smešno, če pomislim, da sva bila tudi midva takole srečna ... Če bi slišal, dragi, nekega tepca, kako je rjovel, ko sem ga polila z vodo... — Tako držite, da . . — Kolikokrat sem ti že rekla, da ne prinašaj dela s seboj domov? Bliža sc konec šolskega leta. Prvi so končali maturanti srednjih šol. 5 predajo ključa tretjim razredom in pohodom skozi mesto so se slovesno poslovili od šole, kjer so si štiri leta nabirali učenost. Jeseniški maturanti so končal) šolanje že v soboto, Skozi mesto so korakali kar trije sprevodi. Najprej maturanti srednje metalurške šole. nato maturanti srednje tehnične šole in nazadnje gimnazijci. V Kranju so na ta dan kot prvi predali ključ naslednikom dijaki srednje ekonomske šole. V torek smo lahko opazovali gimnazijce, maturanti srednje tehnične tekstilne šole pa se bodo poslovili od nje v soboto popoldne, škofjeloški gimnazijci pa so imeli sprevod po mestu in predajo ključa v četrtek dopoldne. — Na sliki kranjski maturanti. — L. B. -~ Foto: F. Perdan Ob srečanju pionirskih in mladinskih pevskih zborov v Radovljici Korak naprej V počastitev praznika mladosti je priredila zveza kul-lurno-prosvetnih organizacij i Radovljica veliko srečanje | pionirskih ter mladinskih pevskih zborov iz vse občine. c Sodelovali so zbori i/. Lipni-ce, Radovljice, Bohinjske Bistrice, Lesc jn Gorij ter glasbena šola Radovljica in Gorje. Prireditev se je odvijala na dan mladosti in v zelo zanimivem okolju — v prostorni veži radovljiške graščine. Nastopalo pa je kakih 800 pevcev, od najmlajših, predšolskih otrok do starejših pionirjev in mladincev višjih razredov osnovne šole. Za letošnje ^srečanje velja zanimiva ugotovitev, da se krog dobrih in kvalitetnih zborov vztrajno širi, kar je nedvomno posledica sistematičnega in strokovnega dela pri redni glasbeni vzgoji mladine v osnovnih šolah. Usposobljenih zborovodij ter glasbenih učiteljev je čedalje več. Zraven tega pa lahko ugotovimo, da je splošna glasbena kultura v mnogočem napredovala. Vsekakor je tudi precejšnja zasluga v požrtvovalnosti ter vnemi mladih učiteljev, ki usposabljajo zbore za javno nastopanje na šolskih ter drugih prireditvah pred občinstvom. V tem so prav šole pomembni kulturni dejavniki v posameznih krajih. Pri tem velja še posebej J omeniti glasbeno šolo v Radovljici, ki s svojimi instrumentalnimi skupinami redno nastopa na javnih priredit vah. Podobna ugotovitev velja tudi za glasbeno šolo pri . ter šoli svobodi Gorje. Pred številnim občinstvom, med katerim žal ni bilo veliko odraslih, se je zvrstilo v dobrem dveurnem sporedu kar petnajst glasbenih skupin, med njimi 12 zborov in tri instrumentalne skupine. Težko bi izločali najboljše med njimi, ker tudi namen srečanja ni bil v tem. Vendarle pa lahko ugotovimo, da je kar več zborov dosegalo v svoji interpretaciji dokaj j nadpoprečno raven. Omenimo naj oba zbora iz Lesc, Radovljice, Gorij in Bohinjske i Bistrice.. Zelo prisrčen je bil otroški zbor glasbene šole. Radovljica ter pionirski zbor iz Lesc pod vodstvom Tatjane Škerjanc lar. Zbora iz z orkestrom stvom Mira segla velik Marije Ko- I Gorij skupaj sta pod vod-Rozmana do-nap redek. Posebna pohvala velja Bohinjski Bistrici, ki je imela na srečanju največ pevcev in j najštevilnejši zbor s kar 170 pevci pod vodstvom Albina . Završnika. V razmeroma i kratkem času je zbor dosegel zelo veliko. Enako dobra sta bila tudi pionirski pevski zbor s tamburaši iz Bi- j strice. Vodila sta jih Cilka j Mazi in Egon Mihelič. Radov- j Ijica je bila zelo dobro zastopana s pevci ter instrumentalisti. Pionirski zbor je vodil Janez Pristavec, mladinskega pa Peter škerjanec. S harmonikarskim orkestrom glasbene šole sta sc predstavila Jože A/man in Anton Noč. Pevska zbora z Bleda je vodila Alenka Špenko. Ze lo zanimiv je bil nastop pionirskega zbora z Orfovim instrumentarijem. , Mladinski zbor Osnovne šole\Lipnica pa je- vodil Anton Kozole. Program, ki so se z njim predstavili zbori, jc vsebin sko obsegal zelo bogat ter pester izbor: od otroških prisrčnih pesmi do zahtevnih umetnih skladb in partizanskih pesmi. Prireditev je v celoti zelo uspela in je bila v resnici na višini po kvaliteti izvedbe. Sam ambient v graščini pa čeravno zanimiv in privlačen, vendarle ni omogočal zborom, da bi pokazali vse, kar zmorejo. Motila je akusličnost ali bolje polakustičnost, saj je zlasti pri večjih zborih, dobršen del glasovne jakosti in zvena uhajal iz pritličja v prvo nadstropje po odprtini stopnišča. Navzlic tem tehničnim težavam pa j'e prireditev popolnoma uspela. Zato pa velja veliko priznanje vsem učiteljem in zborovodjem, ki so resnično pokazali sadove svojega velikega truda in dela z zbori. Občinska zveza je Zato vsem zborom podelila posebna pismena priznanja. J. B. / Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 30. maja 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Z orkestrom Ernest Tomlinson — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pihala in kitara — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli zvoki s pihalno godbo RTV Ljubljana — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Tenorist Peter Anders poje arije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 S triom Fritz Mal-dener — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Zabavna radijska igra — 21.15 Melodije meseca — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 2.3.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Revija zabavne glasbe — 15.00 Jaz/, na drugem programu — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprav: lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te lefonl: redakcija 21-835 21-860 uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 «/o popusta Neplačanih oglasov ne objavljamo — 18.30 Pol ure ob lahki glasbi _ 19,05 Prijeten večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 20.45 Stare glasbene lepote — 21.15 Operni koncert — 22.30 Od Hacndla do Stravinskega — 00.05 Iz slovenske poezije 31. maja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Umetniška pripoved — 8.30 Orkestralna glasba za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10,05 Še pomnite tovariši ... — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom Francija Puhar-ja — 14.30 Humoreska lega tedna — 14.50 Z orkestrom Boston Pops — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 15.45 Mandoline in godala — 16.00 Radijska igra — 16.45 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Nove melodije — 21.30 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Plesni orkester Rudiger Pieskcr vabi na ples — 22.40 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Popevke za prijetno popoldne — 14.00 Z orkestrom Mauriat — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Sem ter tja po Mehiki — 17.00 Ples ob petih — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Z zborom in orkestrom Ray Conniff — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Vaški vede/ -pasi oral na opera — 22.05 I/, sveta variacijske umetnosti — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 1. junija 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.40 Z orkestrom Jackie VVolfc — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski divertimento — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S koncertnim orkestrom Carmen Dragan — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Slovenski zborovski skladatelji od romantike do danes — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minule z ansamblov bratov Avsenik — 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije z mladimi koncertan-ti — 21.45 Zabavna glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popov':e iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Jackie Gleason DrugI program 14.25 Majhnj ansambli — 15.00 Melodije s pop ansambli — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z revijskim orkestrom Ra.v l.avvren-ce — 18.00 Vaši pevci — vaše melodije — 18.35 Z orkestrom Raphaele — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Bachove miniature -— 20.30 Svet in mi — 21.15 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije mm 2. junija 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 S pihalnim orkestrom Vzhodnonemškega radia — 9.45 Slovenske narodne pesmi iz štajerske — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Skladatelj Peter Lipar piše za soliste — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Odlomki iz opere »V vodnjaku« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.12 Koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslo vanska glasba — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Marty Gold Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Dean Franconi — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Poslušajmo in primerjajmo — 21.15 Mojstri češkega klasicizma — 22.15 Dubrovniške poletne igre 1969 — 23.20 Leseni princ -balet — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 3. junija 8.04 Glasbena matineja — I 9.05 Pisan svet pravljic in j zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol : — 9.40 Igra orkester Manto-! vani — 10.15 Pri vas doma — i 11.00 Turistični napotki za tu-; je goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva prizora iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 13.30 Priporočajo vam —- 14.05 Operetni odlomki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen koncert mezzosopra-nistke Dane Ročnikove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke j iz studia radia Zagreb — 23.40 j Lahko noč z orkestrom Mi-chel Legrand . Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Priljubljene melodije s pop ansambli — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Z orkestrom Silverstrings — 18.00 Vaši pevci iz preteklosti — 18.35 Orkester Hans Rolf Mii-ller igra za ples — 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Na mednarodnih križpoljih 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenski oktet — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 4. junija 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lepe melodije z orkestrom viotin Bolšoj teatra — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za dva klavirja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Posnetki z revije slovenskih otroških in mladinskih zborov — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — lv40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom The Shadovvs — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Posnetki s festi- vala komorne glasbe v Slatini Radencih — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke iz studia radia Beograd DrugI program 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob ju-ke-boxu — 17.35 Lahka glasba za razvedrilo — 18.00 Sem in tja po Londonu —• 18.35 Z orkestrom Savov — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš i intervju — 20.15 Dve popular-\ ni uverturi — 20.30 Pričevanja o glasbi — 21.15 Glasba za godala — 23.30 Stara španska in burgundska glasba — 00.05 Iz slovenske poezije 5. junija 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Deset minut s pihalnim orkestrom Heinz Gesse — 9.45 Glasb* raznih narodov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka glasba francoskih mojstrov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Rapsodija za klavir in orkester — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Oglcda- , lo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci ~- 19.15 Minute z ansamblom Ota Roma — 20.00 Posnetki iz koncertnih dvoran — 20.30 Top pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih — 23.15 Jazz klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Melodije iz filmov — 15.00 še vedno jim prisluhnemo — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke evropskih dežel — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.15 Brahm-sova glasba — 22.00 Iz ženevskih koncertnih dvoran — 23.25 Domovina - simfonija v enem stavku — 00.05 Iz slovenske poezije Za večjo prometno varnost Televizija SOBOTA 30. maja 9. TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 11.30 Kmečka ohcet (RTV Ljubljana) — 12.15 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.45 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Žogica marogica, 19.05 Risanka, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Beograjska pomlad - festival zabavne glasbe (RTV Beograd) — 21.35 3-2-1, 21.40 Kmečka ohcet, 22.25 Močnejše od življenja - poljski serijski film, 23.25 TV kažipot, 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) — drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored Vi.janske TV NEDELJA 31. maja Spored TV festivala Bled 70 — 10.00 Monitor (RTV Ljubljana) — 10.55 Sestre Ba-kočevič (RTV Zagreb) — 11.30 Titograd (RTV Tito-grad) — 12.00 Kdo so livarji iz Modene (RTV Beograd) — 12.25 Pot v socializem (RTV Sarajevo) — 12.50 Žive legende (RTV Skopje) — 16.00 Evropsko prvenstvo v Kartingu, 16.55 Vprašaj katerokoli dekle - ameriški film, 18.35 Cikcak (RTV Ljubljana) — 18.50 Svetovno prvenstvo v nogometu v Mehiki SZ : Mehika (Mondovizija) — 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa iz Mehike (RTV Ljubljana) — 20.45 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.15 3-2-1 (RTV Ljubljana) —21.20 Deset zapovedi - humoristična oddaja (RTV Beograd) — 22.05 Videofon (RTV Zagreb) —- 22.20 športni pregled (JRT) — 22.50 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.55 Zakaj se slačim - oddaja iz cikla Neobvezno, 23.35 TV dnevnik (RTV Beograd) >— Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 1. junija Spored TV festivala Bled 70 — 8.30 Deček s fotografije (RTV Skopje) — 8.45 Človek, ko drhti zemlja (RTV Sarajevo) — 9.20 Kilimandža-ro in okrog njega (RTV Beograd) — 9.55 Vedno na kaki sledi (RTV Zagreb) — 11.00 Potoček postoj (RTV Ljubljana) — 11.40 Dobro morje (RTV Titograd) — 12.25 Koncert za makedonsko zemljo (RTV Skopje) — 13.55 Pogreb rudarjev iz Breze (RTV Sarajevo) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 17.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 18.15 Obzornik, 18.30 Tankisti, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Muzi korama (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mala antena - TV drama, 21.35 človek s kamero, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Lutkovna oddaja, 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Muzi korama, 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Loterija Neuradno poročilo o žrebanju 22. kola srečk Jugoslovanske loterije: Srečke s so zadele nčnicami Din 00 10 20 10 61350 1.000 341710 150.000 417410 10.000 1 6 34281 506 62641 1.006 007801 10.006 501361 10.006 92 10 33572 500 87512 1.000 024282 10.000 167742 10.000 43 20 913 50 22113 500 34343 520 224683 10.000 715873 10.000 4 6 65384 1.006 68314 506 121114 10.000 177644 10.006 290484 10.006 25 10 1475 200 14975 2.000 420045 10.000 6 i 6 21926 506 54606 506 415096 10.006 27 20 61707 500 77927 520 536587 10.000 18 30 528 100 18528 1.100 251288 10.000 581828 10.000 19 10 3199 200 67199 2.000 80979 500 331909 10.000 642969 50.000 TOREK 2. junija Spored TV festivala Bled 70 — 8.30 Prenos mitinga z Reke (RTV Zagreb) — 9.05 Zmagoslavje pod koši (RTV Ljubljana) — 10.00 Karate (RTV Beograd) — 10.40 Bratovščina sinjega galeba (RTV Ljubljana) — 11.15 Nekaj kot ljubezen (RTV Sarajevo) — 11.50 čarobni vlak (RTV Skopje) — 12.30 Sirota (RTV Zagreb) — 13.15 Urbanizacija -Tuzla (RTV Sarajevo) — 13.50 Dobriša Cesaric — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina, 16.10 Angleščina (RTV Zagreb) — 17.45 Jure Slon, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Torkov --- "' mi - I. del, 19.00 Mozaik, 19.05 Rekreacija v teku stoletij, 19.25 Vloga otroka z družini, 19.30 Utrip obale, 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Martv - ameriški film, 22.15 400 let slovenske glasbe, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.50 Svetovno pr-gometno prvenstvo v Mehiki Romunija : Anglija (Mondovizija) 23.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 23.55 Nadaljevanje nogometnega prenosa( Mondovizija) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.00 Mali svet, 18.30 Telesport 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 3. junija Spored TV festivala Bled 70 — 8.30 Stanovanja (RTV Ljubljana) — 8.55 Imela bova tri otroke (RTV Beograd) — 9.15 Svilena buba (RTV Skopje) — 9.40 DNK-DNK -nosilec dednih lastnosti (RTV Zagreb) — 10.00 Srbohrvatski jezik (RTV Beograd) — 10.40 | Zapojte z nami (RTV Ljubljana) — 11.00 Iz dolin rek (RTV Sarajevo) - 11.45 Sa-lome - opera (RTV Zagreb) j — 13.25 Z Bachom, Debussv-jem in VVebrom (RTV Tito- | grad) — 13.55 Kontrasti, 17.15 i Madžarski TV pregled (RTV j Beograd) — 17.45 Trapollo HH 33, 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Na- | rodno zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.20 Sončni vlak, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.50 Svetovno prvenstvo v nogometu Brazilija : CSSR (Mondovizija) — 23.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 23.55 Nadaljevanje nogometnega prenosa (Mond~'"zi-ja) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Veliki in majhni, 18.jO luri-zem, 19.00 Ptcr- - J daja (RTV Zagreb) - 19.05 Glasbena oddaja (Skopje) USTAVLJANJE IN PARKIRANJE Pravilnik precej na široko obravnava prometna pravila pri ustavljanju in parkiranju, zato to poglavje objavljamo tokrat in še naslednjič. Voznik zlasti ne sme ustaviti in parkirati vozila: 1. na zaznamovanem prehodu za pešce ali na razdalji manj kot 5 metrov od prehoda za pešce in na prehodu kolesarske steze čez cesto, 2. na prehodu čez železniško progo ali tramvajsko progo, na razdalji manj kot 12 metrov od takega prehoda v naselju in na razdalji manj kot 20 m zunaj naselja, 3. na železniški ali tramvajski progi, v bližini take proge, če s tem ovira promet vozil, ki sc premikajo po tirnicah, 4. na kolesarski stezi, 5. na pločniku, če ni z občinskim predpisom ali prometnim znakom drugače določeno, 6. na križišču ali na razdalji manj kot 5 metrov od najbližje točke križanja dveh cest na križišču, 7. na kraju, ki je z označbami na vozišču ali s prometnim znakom rezerviran za ustavljanje ali parkiranje vozil drugačne kategorije, 8. v predorih, na mostovih, v podvozih ali na nadvozih in ne na delih ceste pod mostovi ali nadvozi, 9. v bližini vrha klanca, na ovinku, kjer je nezadostna preglednost ceste in kjer druga vozila ne bi mogla brez nevarnosti voziti mimo, 10. na zoženih delih vozišča, v bližini že parkiranega vozila, če bi ostalo za druga vozila manj kot 3 metre proste širine, 11. na razdalji manj kot 12 metrov pred in za zaznamovanim postajališčem za vozila, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov, 12. na kraju, na katerem bi vozilo zakrivalo drugim udeležencem v prometu postavljeni prometni znak ali napravo za dajanje svetlobnih znakov. — 19.20 Skrivnosti morja, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 4. junija Spored TV festivala Bled 70 — 8.30 Roka ob roki (RTV Sarajevo) — 9.00 Odmevi (RTV Ljubljana) — 9.25 Sedem mladih (RTV Beograd) — 9.55 Videofon (RTV Zagreb) — 10.15 Soseda - zabavno glasbena oddaja (RTV Ljubljana) — 11.15 Pojemo narodno-zabavno (RTV Skopje) — 12.10 Kraljeva Sutje-ska (RTV Sarajevo) — 12.45 Pota melografa (RTV Beograd) — 13.15 Torkov večer z Jožetom Kampičem (RTV Ljubljana) — 13.45 Turopoljska svadba (RTV Zagreb) — — 14.20 Nasmejte se prosim (RTV Skopje) — 15.45 Nogomet Italija : švedska, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Risanke in še kaj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Ko sem bil vojak, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Maček - oddaja iz cikla Mali oglasi,, 21.15 Kulturne diagonale, 21.45 Mannix - serijski film, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Primožev dnevnik (RTV Sarajevo) — 18.30 Narodna glasba, 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Serijski film (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV PETEK 5. junija Spored TV festivala Bled 70 — 8.15 Kvartet gitara (RTV Titograd) — 8.45 Maksi-meter (RTV Beograd) — 9.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 10.25 Deklica in klovn (RTV Ljubljana) — 11.15 Kako narediti portret neke ptice (RTV Skopje) — 12.15 Hu-sametin - begove nezgode (RTV Sarajevo) — 13.35 Mrtva straža (RTV Skopje) — 15.00 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Sebastian in odrasli - serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Mladinski klub (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Breze - jugoslovanski film, 22.05 Malo ti, malo jaz, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) Rešitev nagradne križanke 1. FUGINA, 7. JADRAN, 13. OPARIN, 14 AMFORE, 15. RO-Blč, 16. SRAJĆAR, 17. DRIN, 18. SKIT, 19. ILO, 20. ANTONJN, 23. OBA, 26. JAKA, 27. ARON, 31. TART1NI, 33. OMEGA, 34. TETIVA, 35. PRAPOR, 36. ORATAR. 37. KOZARA. Pravilno rešitev nam je poslalo 98 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrada — 30 din: Franc Hafner, Škofja Loka, Binkelj 4; 2. nagrada — 30 din: Dagmar Jeršin, Kranj, Šorlijeva 23; 3. nagrada — 20 din: Albin Urh, Bohinjska Bistrica 195, 4. nagrada — 20 din: Hribar Mirni, Kokrica 237, 5. nagrada — 10 din: Jože Cuderman, Tupaliče, p. Preddvor in 6. nagrada — 10 din: Stane Brezar, Kranj, Cesta L avgusta 11. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nag radna k v i /a n ka Vodoravno: 1. nekdanji oblastni organi, 7. ime slavnega violinista Balokoviča (1895—1965), 12. italijanski reprezenlant na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Ljubljani 1970 (Mas-simo), 14. član reprezentance Urugvaja na svetovnem prvenstvu košarke v Ljubljani 1970 (Ramiro de . . .), 15. števnik, 16. starogrški junaški ep o bojih pri Troji, 18. ime našega najbolj priljubljenega kešarkarja-reprezentanta, 19. nagovorna kratica 21. rimsko podzemlje, 22. pisan ptič naših gozdov, 24. resnični, originalni, 26. samec domače živali, 27. ime Prešernove sestre, 28. nekdanji kraljevski namestnik na Hrvatskem, 29. čebelji proizvod, 31. žuželka z ostrim pikom, 32. sol cianovodi-kove kisline, 35. avtomobilska oznaka Nizozemske, 36. oseba iz romana »Ukana«, vodnik, doma iz Bosne, 38. prebivalka Trojan, 40. eden izmed naših košarkarskih reprezentantov (Peter), 41. natrijev oksid. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II ta 13 mm Vt 15 16 17 19 20 21 22. 23 25 26 2? •"v 28 J9 H 31 32 33 3* 3S 36 n 38 39 '.O M Navpično: 1. kis, 2. član češkoslovaške košarkarske reprezentance (Jiri), 3. kratica znanega slov. dirigenta in skladatelja, 4. tip Citrocnovega avtomobila, 5. član naše košarkarske reprezentance (Vinko), 6. nekdanji prebivalci na našem ozemlju, 7. stena, 8. avtomobilska oznaka Albanije, 9 vera v stvarnika in vladarja sveta, 10. član sovjetske košarkarske reprezentance (Sergej), 11. pritok Šilke v Centralni Aziji, 13. luščilo, 17. izguba glasu, hripavost, 20 del Ljubljane v Centru, 23. začetek azbuke, 25. ploskovna mera, 26. pravilo, cerkveni predpis, zakon, 27 iz premoga narejeno kurivo, 28. pristanišče in letovišče v Crni gori,-30. del roke, 33. hoditi, 34. kratica za »dativ«, 37. nemški predlog, 39. kratica za »Naši razgledi«. 0 Rešitev pošljite do četrtka, 4. junija na naslov: Glas, Trg 0 revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodo-vinska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava Kranjska občina 1945—1970. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Industrijski pejsaž akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. V 11. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi jc na ogled razstava akad. slikarja Jožeta Meglica Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Tržni pregled v Kranju Solata 6 do 7 din, radič 4 do 5 din, špinača 6 din, korenček 4 do 5 din, slive 3,50 din, jabolka 1 do 1,20 din, pomaranče 4 do 5 din, limone 5 do 5,50 din, česen 13 din, čebula 3 do 3,50 din, fižol 4 do 5 din, pesa 3 din, surovo maslo 14 din, orehi 13 do 14 din, klobase 5 do 6 din, sir skuta 4 do 5 din, kislo zelje 3,50 din, češnje 6 din, krompir novi 5 do 6 din, cvetača 4 din za kg, čebulček 12 din, kaša 3,50 do 4 din, ajdova moka 4,50 do 5 din, koruzna moka 3,50 din, smetana 6 din za liter, kokoši 18 do 20 din, jajčka 0,50 do 0,60 din. Športne prireditve SOBOTA KRANJ — ob 19.30 na stadionu Stanka Mlakarja tekma moške republiške košarkarske lige Triglav : Jesenice. NEDELJA KRANJ — Ob 9. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma republiške mladinske košarkarske lige Triglav : Kroj. Ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma moške LCRL Veteranj : Duplje. Ob 10. uri na rokometnem igrišču v Stražišču tekma ženske LCRL Kranj : Sava. TRŽIČ — Ob 10. uri na rokometnem igrišču na Zalem rovtu tekma SRL Tržič : Slovenj Gradec. ŠKOFJA LOKA — Ob 17. uri v Puštalu tekma ZCNL LTH : Lesce. KRANJSKA GORA — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma ženske LCRL Kranjska gora : šešir. KAMNIK — Ob 9. uri na odbojkarskem igrišču tekma ženske SOL Kamnik : Celje. Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma ženske LCRL Kamnik : Borec. JESENICE — Ob 10. uri na odbojkarskem igrišču tek ma ženske SOL Jesenice : Brestanica. Ob 14. uri na hokeiskem . igrišču pod Mežakljo »REVIJA MLADOSTI« v okviru meseca mladosti in 25-lctnicc telesne kulture. LJUBLJANA — Ob 14.30 tekmovanje za veliko nagrado Jugoslavije v kartingu, druga dirka za evropsko prvenstvo. ROKOMET — I. gorenlska Hga — Kranjska gora : Jesenice, Tržič B : Selca, Zabni-ca : Sava, Kamnik : Kranj B; II. gorenjska liga — Duplje B : Radovljica B, Križe B : Selca B, Zabnica B : Storžič, Kamnik B • Dija?>.i dom, Krvavec • šešir B. -dh Kino Kranj CENTER 30. maja amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 15.40, 18.20 in 21. uri 31. maja amer. barv. CS film KRVAVI POKER ob 13.30, amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 15.30 in 18.10, premiera franc. alž. barv. filma Z (šE ŽIVI) ob 21. uri 1. junija premiera italij. barv. CS filma VIDIM GOLO ob 16., 18. in 20. uri 2. junija italij. barv. CS film VIDIM GOLO ob 15.40, franc. barv. film Z (šE ŽIVI!) ob 17.40 in 20. uri Kranj STORZIČ 30. maja franc barv. CS film HO! ob 16. in 20. uri. amer. barv. CS film PET MOŽ V PEKEL ob 18. uri, premiera amer. barv. CS filma KRVAVI POKER ob 22. uri 31. maja amer. barv. CS film PET MOŽ V PEKEL ob 14. in 18. uri, angl.-zah. nemški barv. film VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 16. uri, franc. barv. CS film HO! ob 20. uri 1. junija premiera italij.-špan. barv. CS filma GANG-STERJI PRIDEJO IZ BRO-OKLINA ob 16. in 20. uri, angl.- zah. nem. barv. film VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 18. uri 2. junija italij.-špan. barv. CS film GANGSTERJI PRIDEJO IZ BROOKLINA ob 16. in 20. uri, angl. barv. film LADY L ob 18. uri Tržič 30. maja premiera amer. barv. CS filma IZGUBLJENO POVELJE ob 17. in 19.30 31. maja amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJE ob 16. in 18.30. 2. junija amer. barv. CS film KLIC TROBENTE ob 18.. in 20. uri Kamnik DOM 30. maja amer. barv. CS film OPERACIJA GROM ob 18. in 20. uri 31. maja amer. barv. CS film OPERACIJA GROM ob 14.30 in 19. uri, amer. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 16.30. 1. junija amer. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 17; in 19.30. 2. junija amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO ob 18 in 20. uri Cerklje KRVAVEC 31. maja amer. barv. CS film CHABASCO ob 16. in 19.30. Kamnik DUPLICA 30. maja mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 20. uri 31. maja mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 15., 17. in 19. uri Radovljica 30. maja italij.-nemški barv. film POČIVAJ V MIRU ob 18. uri, franc. barv. film ČLOVEK ODVEČ ob 20. uri 31. maja franc. barv. film ČLOVEK ODVEČ ob 16. uri, amer. barv. film SINOVI MUŠKETIRJA ob 18. uri, italij. -nemški barv. film POČIVAJ V MIRU ob 20. uri 1. junija amer. film STA-NIO IN OLIO PRODAJATA MIŠOLOVKE ob 18. in 20. uri 2. junija japon. barv. film MAŠČEVALKE OKINAVE ob 20. uri Bled 30. maja italij. barv. film BOSTONSKI DAVITELJ ob 18. in 20.30 31. maja italij. barv. film BOSTONSKI DAVITELJ ob 15., 18. in 20.30. 1. junija amer.-špan. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOSI ob 18. in 20.30. 2. junija amer.-špan barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOSI ob 18. in 20.30. Jesenice RADIO 30.—31. maja špan barv. film PESEM IN LJUBEZEN 1. junija amer. barv. film GOMILA UBIJALCEV 2. junija italij. barv. film MRTEV ALI ŽIV Jesenice PLAVŽ 30. —31. maja italij. barv. film MRTEV ALI ŽIV 1-—2. junija špan. barv. film PESEM IN LJUBEZEN Dovje-Mojstrana 30 maja franc. barv. CS film NEZVESTA ŽENA 31. maja italij. barv. film POŽAR RIMA Kranjska gora 30. maja amer. barv. film SRCE JE SAMOTEN LOVEC 31. maja amer. barv. film JOHNNY GITAR Javornik DELAVSKI DOM 30. maja italij. barv film POŽAR RIMA 31. maja amer. barv. film SRCE JE SAMOTEN LOVEC, amer. barv. film GOMILA UBIJALCEV škofja Loka SORA 30. maja amer. barv. CS film NOV OBRAZ V PEKLU ob 18. in 20. uri 31. maja amer. barv. CS film NOV OBRAZ V PEKLU ob 17. in 20. uri 1. junija italij. barv. film TABU, II. DEL ob 19. uri 2. junija amer. barv. film KRVAVA OBALA ob 20. uri V SVOJIH PRODAJALNAH PO VSEJ GORENJSKI VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO PREHRAMBENEGA BLAGA IN GALANTERIJE SIVIUA KRANJ ČUDOVITA AROMA JE V KAVI ŽIVIL-/\ KRANJ IMEJTE JO VEDNO PRI ROKI, DA NE BOSTE V ZADREGI, ČE DOBITE NEPRIČAKOVANE GOSTE Kam se bo usmerila kamniška mladina? Na šolah kamniške občine bo letos končal šolanje 401 učenec, od tega 195 fantov in 206 deklet. Seveda vsi učenci niso prilezli do osmega razreda, ker so enkrat ali večkrat zaostali. Na vseh šo- lah v občini je v osmih razredih 232 učencev, od tega 101 fant in 131 deklet. V sedmem razredu bo šolo končalo 95, v šestem 52 in v petem razredu 22 učencev. Ce to povemo v odstotkih, po- meni, da je le 56 odstotkov učencev, ki letos končujejo šolo v osmem razredu. Od 401 učenca, ki bi lahko letos zapustili šolske klopi, bo 74 učencev nadaljevalo šolanje na osnovni šoli (to so .u, torej ne-Dhcet bod< kvhiki m kovnijj^ra-•AjsJa^Iiiš. tceti bo prenos, [premij alo .»jLomrežje. mrN^lipdo .»rvni m Preddvora, ki so z Velikim veseljem sprejeli organizacijo fantovščine, ki bo v četrtek, 28. maja, v Pred-dvoru in v novem hotelu Creina v Kranju. Slavnostna otvoritev novega hotela v Kranju bo ob 12. uri in ne ob šestih popoldne, kot bilo -prvotno doi_ je vse na* VEST V SOBOTNEM GLASU 23. MAJA SE /VI NI URESNIČILA. V ČETRTEK, 28. MAJA, HOTE LA NISO ODPRLI IN NAŠ FOTOREPORTER JE ZAMAN OB 12. URI ČAKAL NA OTVORITEV. mmmm Podmladkarji rdečega križa so v četrtek popoldne med akcijo RK za zbiranje rabljenih oblačil pridno pomagali odbornikom ter nosili zavoje do avtomobilov. V Kranju in na Golniku je sodelovalo pri zbiranju rabljenih oblačil in posteljnine okoli 600 ljudi. Za prevoze so poskrbeli člani AMD ter drugi, tako da je bilo na voljo več kot 30 avtomobilov. Foto: F. Perdan tisti, ki so enkrat ali dvakrat ponavljali razred). Takojšnjo zaposlitev bo iskalo 68 učencev. Le-ti bodo zaradi mladosti imeli verjetno precej težav pri iskanju zaposlitve. Precej učencev bo nadaljevalo šolanje na gimnaziji ali srednjih šolah. 15 deklet in 16 fantov se namerava vpisati na gimnazijo. Sledi ESš z 12 kandidati, elektrotehnična srednja šola s 6 kandidati, tehnična srednja šola lesne stroke 7, gradbena 4, rudarska 2, usnjarska 3, šola za medicinske sestre 6, administrativna 7 itn. 53 fantov in 39 deklet pa si namerava izbrali poklic. Največ fantov želi postati av-tomehanik (15), 11 deklet pa bi bile rade prodajalke. 8 deklet namerava v uk za šiviljo, 4 za natakarico, 4 za frizerko, 4 v administrativno šolo, za pletiljo 2 itn. Pri fantih pa so naslednje želje: v uk za avtokleparja želi 5, za finomehanika 4, ključavničarja 4, za vodovodnega instalaterja 2, elektromehanika 2, za mizarja 2, za kamnoseka 1, za fotografa 1 itn. Dva fanta pa sta se odločila, da ostaneta doma na kmetiji. Vse želje bodo težko uresničene. Prosta učna mesta v kamniški občini so za naslednje poklice fantov: avto-mehanik 2, elektroinstalater 3, instalater centralne kurjave 4, ključavničar 2, klepar 1, natakar I, orodjar 7, pohištveni mizar 12, strojni ključavničar 11, strugar 5, tapet-riik 4, tesar 7, tiskar 1, vodovodni instalater 3 in za zidarje 3 prosta učna mesta. Za dekleta je težje. Prosto je le eno mesto za uk natakarice, 2 za uk pohištvenega mizarja in 3 za tapetnikc. Dekletom, ki nameravajo v dvoletno administrativno šolo, naj povem, da bo za njih kasneje težko dobiti službo. •Zelo iskane pa so administra-1orke s končano višjo administrativno šolo. Frizerkam v uteho naj povem, tla za njih ne bo težav pri iskanju zaposlitve. Pred tremi leti so v Domžalah ustanovili poklicno galanterijsko šolo, ki lahko vsako leto sprejme 30 deklet, letno pa se jih vpiše le 15. Prav tako je v Domžalah poklicna šola kovinske stroke, v kateri vsako leto sprejmejo 60 učencev. Fantje si lahko izberejo naslednji poklic: strojni ključavničar, stavbni ključavničar, orodjar in stru gar. Za lo šolo je vedno premalo kandidatov. Po že ustaljeni praksi ostajajo nezasedena učna mesta v gradbeništvu, lesni in kovinski stroki in stavbnem ključavničarstvu. Kamniški mladinci se ne radi odločijo za uk v lesni stroki, zato so začeli vključevati dekleta za poklic mizarja ipd. (npr. v tovarni Stol). Prvi odločilni koraki v življenje so vedno težki. Koliko življenjskih želja se bo uresničdo, jc težko reči. J. Vidic Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 102 Bordigovi astcnzionisti, za katere se navdušuje tudi Godina, se imajo sicer za skrajne levičarje v stranki, v resnici pa se to njihovo levičarstvo izraža samo v zahtevi po bojkotu volitev v bur-žoazne oblastne in druge meščanske ustanove. Pa tudi večinska maksimalistična ali elekiioni-stična struja, ki se taktiki volilnega boja ni odpovedala, ni dojela dejanja torinskih ordinovi-Stov. Namesto da bi vsi podprli to dejanje in ga razširili v revolucijo, v stranki še vedno razpravljamo samo o načrtih za ustanovitev delavsko-kmečko-vojaških sovjetov v predrevolucionarni dobi.« »Mislim,« prekine Vidmarja Pahor, ki meni, da načrta in ustanavljanja 'sovjetov v pred revolucionarni dobi' ni zametovati. Po ^cm načrtu naj bi vendar povsod, kjer bi bile razmere revolucionarno ugodne, delavci ustanovili poseben odbor-sovjet, ki naj bi ob popolnem razkroju meščanske oblasti prevzel oblast, obenem pa naj bi ti 'sovjeti' vzgajali delavsko-kmečke množice v komunističnem duhu, izpopolnjevali in utrjevali strokovne, zadružne, gospodarske in kulturne organizacije in ustanove ter jih tako usposobili, da bi lahko v danem trenutku nadomestile stare in odslužene meščanske upravne organizme. »To so vendar vojaško-tehnicne priprave za revolucijo,« ponavlja Pahor to, o čemer razpravljajo v stranki že od zgodnje pomladi ali točno od konca marca sem, ko so tudi v Trstu skušali izvoliti sVoj prvi 'sovjet', čeprav se zaveda, da je ostalo pri poizkusu podobno kakor po Italiji, kjer se že nekaj tednov namesto ustanavljanja 'predrevolucijskih sovjetov' zaostruje idejni boj med strujami v stranki, o čemer je pravzaprav nocoj žc govoril Godina, ko je dejal, da prihaja čas, ko bo treba stranko disciplinirati v pravo revolucionarno stranko, sposobno izbojevati revolucijo, in jo tudi preimenovati v komunistično, kakor so jo v skladu z zahtevami Kominterne v drugih deželah že preimenovali, med njimi tudi v kraljevini SHS. Pahor ne vidi nobenih pomanjkljivosti v stranki, kakor jih vidi Vidmar. »Načrti s sovjeti se niso uresničili, vojaško-tehnične priprave za revolucijo so samo predmet razprav, Gramscijeva akcija pa je prav zaradi tega obtičala. Lisjaški Giolilti si zares lahko mane roke, saj delavstvo ni seglo po oblasti, marveč je — govorim o Italiji — z zasedbo in prevzemom tovarn prišlo v dobro pripravljene Giolitti-jeve škripce Tovarnam je zmanjkalo denarja, banke ga jim nočejo dati, ker imajo račune odprte samo /a lastnike, ne pa za nove upravljal-ce tovarn. Lastniki šele sedaj domnevajo, da je Giolilti ravnal zanje pametno in da je ostal do kraja njihov. Delavci, proti katerim ni uparabil sile, se. niso zatekali k revoluciji za prevzem oblasti, marveč k njemu, naj bi jim i/.posloval denar /a poslovanje. In Giolilti se jim je premeteno ponudil, da bo posredoval med njimi m lastniki. Tako prehajajo tovarne nazaj v lastništvo kapitalistov, delavski sveti pa postajajo samo posvetovalni organ, ki naj bi zastopal koristi delavcev. Tako Giolittl še redno ribarj v kalnih vodah delavske razrede neosveščenosti in trenja med strujami v našem gibanju, lastniki 'pa so se, kakor vidimo že od srede poletja sem, zatekli po pomoč k Mussoiiniju in njegovim bojno organiziranim skvadristom. To, kar počenjajo tu proti nam Slovencem, počenjajo zdaj po Italiji proti delavcem. Mussolinijev zadnji 'socialistični akt', s katerim je odobril zasedbo tovarn po delavcih, se zdaj kaže v pravi luči. Njegovi lašisti skrbe /. nasiljem za 'red in varnost' in kmalu jim bo, pomagala tudi policija in vojska, kakor jim pomaga že pri nas v Trstu. Mislim, da bomo imeli v njih še bolj zagrizenega, pa tudi morda najbolj nevarnega nasprotnika. Mussolinija bi ne smeli podcenjevati kot nepomembnega sovražnika in ga soditi samo po nje- govem neuspehu na novembrskih volitvah v Milanu, kjer jc dobil stosedemdosetkrat manj glasov kakor socialisti in štirimsedemdesekral mani kakor klerikalni popolarci. Po moje, vsaj tako slutim, sta nekdanja nasprotnika Giolitti in Mussolini v boju proti delavstvu že tiha zaveznika. Oba sta lisjaka, ki nameravata delavstvo okaniti in preprečiti delavsko revolucijo.« Tako meni rudar Vidmar. Taki so njegovi zaključki. Pahorju in drugim rudarjem pa se zdi črnogled. »Govorimo in govorimo, namesto da bi govorili o splošni stavki, ki nas čaka jutri. Pa je pozno, že zelo pozno,« zazeha Pahor, kakor da bi / /ehanjem hotel dati znak, da je čas, da se razidejo in gredo počivat. »Srečno,« sc poslavlja z rudarskim pozdravom od prijateljev, ura v zvoniku cerkve svete Barbare in svetega Ahaca pa pravkar udarja eno po polnoči. »Že?« sc začudi in pogleda proti zvezdam na septembrskem nebu, če so so zares pomaknile čez polnoč Toda nebo je črno, brezzve/dno. Niti kapice zvezdnega neba ni. Crno je kot srajce, ki jih nosijo tržaški skvadristi . . . Slavka v idrijskem rudniku poteka mirno. Ne molijo Je ne karabinjerji ne vojska, čeprav sta obe poveljstvi zahtevali od uprave rudnika, naj pozove rudarje k delu, ker je stavka nezakonita. Uprava je seveda to storila in poslala inženirja Klavedo v delavski dom, kjer pa Dj bilo nikogar od stavkovnega odbora. Moral je v rudnik, a se je pravkar vrnil od tam. »Nočejo,« poroča. »In po moje imajo prav,« je tokrat inženir popolnoma na strani stavkajočih. »Naj poizkusi kdo drug! Tokrat rudarji na stavkajo samo za svojo, marveč tudi za slovensko stvar,« pravi, a ujame samo prikril posmeh svojega nemškega kolege inženirja Pollingcrja, člana nekdanjega nemškega potujčevalnega 'Schulvcreina' in 'Sudmarkc' jn seveda tudi turn-vereinovca, ki je bil pred šestnajstimi leti med turnvereinovskimi pretepači na Jesenicah, od koder je strahopetno odnesel pete in se tega dogodka ni rad spominjal. Še enkrat objavljamo imena Glasovih izžrebancev Košir Ivanka, Šmartno 25, Cerklje Silar Slavko, Virmaše 4, Šk. Loka Savli Ivan, Ladra 33, Kobarid Jelar Marija, Breg 1, Križe Gorjup Anton, Zadružniška 40, Mengeš Demšar Albin, Stara Loka nh, Šk. -Loka Benedik Martin, Pševska c. 14, Kranj Prešeren Peter, Homec 43, Radomlje Košir Alojz, Kr. gora 46 Osolnik Andrej, Medvedova 23, Kamnik Mravlja Terezija, Hotavlje 53, Gor. vas Bertoncelj Štefan, Virmaše 15, šk. Loka Hafnar Cilka, Podboršt 12, Komenda Babic Stane, Tomšičeva 91, Jesenice Vehar Vinko, Sitarska pot 2, Kranj Rđmic Jože, Zg. Brnik 32, Cerklje Bogataj Janez, Zakobiljek 4, Poljane Gregorc Franc, Sr. Bela 18, Preddvor Sodnik Alojz, Tupaliče 42, Preddvor Repanšek Vido, Gostilna Homec, Radomlje Mulej Katarina, C. Svobode 23, Radovljica Rozman Ferdo, Roblekova 11, Radovljica Korošec Hilda, Plan. dom v Tamarju, p. Rateče Benedik Janez, Pozirno 6, Selca Ržen Francka, Trata 31, škofja Loka Dobrovnik Silvester, Kolodvorska 7, Kranj Žagar Rezka, Prešernova 24, Domžale Žagar Rudolf, KS Crna, Stra-hovica Zore Jože, Laze 15, Šmartno v Tiih. Jerič Peter, šenturška gora 10, Cerklje Žirove Ivanka, Zapuže 8, Begunje Rozman Janez, Zg. Duplje 30 Bohinc Mirko, Zapoge, Vodice Logar Volbenk, Šutna 49, Žab-nica Zim Dani, Voglje 51, Šenčur Friškovec Marija, Jelovška c. nh, Bled Zupan Franc, Smokuč 54, Žirovnica Štular Frančiška, Zg. Kokra 55, Jezersko Vidic Milan, Podblica 6, Desnica Ajdovec Franc, Naklo 106 Malenšek Silvo, Titov trg 21, Kranj | Muren Lojzka, Golnik 47 Bogataj Franc, Stojče nh, Kropa Ovčak Franc, Tacen 52, Sen t vid nad Ljubljano V naslednji številki bomo ) objavili vse o nagradnem potovanju Zavrl Angela, Britof 112, Kranj Skilan Ivanka, Studor 25, Boh. Sr. vas Burger Jakob, Moše 7, Smlednik Rozman Stanko, Loka 3, Tržič \ Kacin Boris, Šenčur 383 Veber Lovro, Zg. Sorica 19 Brlek Anton, Leše 2, Brezje Lokar Drago, C. Talcev 81, Kranj Zvan Anton, Trg revolucije 9, Jesenice Zakomell Malka, Žiri 87 Kokalj Stanko, Predoslje 7, Kranj žvegelj Rozka, Cirče 10, Kranj Sajovic Pavla, Luže 13, Šenčur Malovrh Franc, Hotavlje 35, Gor. vas Žvegelj Cilka, Ljubljar.ska 20, Bled Kuralt Stane, Žabnica 49 Z boni ar Andrej, Sp. Lipnica 10, Kamna gorica Knific Avgust, Ravne 11, Tržič Ravnik Martin; Koprivnik 50, Boh. Bistr. Si are Johana. Želeška c. 14, Bled Kušter Lovro, Visoko 56, Šenčur Djordjević Desimir, Reginče-va 1, Kranj , Fortuna Jožica, Gorenja vas Ambrožlč Francka, Poljšlca 32, Zg. Gorje Dolinar Anton, St. Oselica 1, Sovodenj Berčič Franc, Zg. Bitnje 143 žabnica Megušar Neža, Rudno 22, Železniki Aljančič Janko, Ljubno 61, Podnart Meglic Jože, Lom 21, Tržič Bernard Franc, Draboslovica 33, Železniki Eržen Slavka, Zg. Lipnica 15* Kam. gor. Grčar Janez, VP 4799 29, Beograd Narobe Janez, Podreča 53, Kranj Močnik Ana, Mojstrana 139 Luskovec Janez, Strahlnj 47, Naklo Nikolič Ing. Miroslav, Titova 85, Jesenice \ Tovari? Ernest Petrlc, (lan slovenskega Izvršnega sveta, se je nedoigo tega vrnil s 6 tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah smo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali nagim bralcem predstaviti Ameriko. Slovo Poslovimo se in ozrimo se še enkrat na Ameriko. „ No, izbirati med mnogimi vtisi, jc vedno težko. Mnogo sem že pripovedoval o tej deželi. Nekega dne me je v New Orlean-su intervjujal mlad, simpatičen novinar. Pripovedoval sem mu o svojih vtisih. Potem pa mi je ob koncu dejal — Kaj mislite, naj bi se Američani lahko naučili od Jugoslavije. Razmišljal sem in ne kot frazo, ampak kot zelo pomembno doživetje mojo Amerike dejal: samoupravljanja, participacije! Ta družba je odtujena in to je njena največja hiba in ena temeljnjih dilem njene bodočnosti. Sama se tega problema pričenja zavedati. V tvrd-ki IBM so mi pripovedovali, da vsak delavec s 15 % popustom lahko kupi določen del delnic te družbe — samo zato da bi počasi začutil, da je to, kar ustvarja, del njega, je njegove prihodnosti. Amerika je že dosegla en del človeške bodočnosti, visoko tehnično razvitost. Drugi, morda celo pomembnejši — počlovečenje človeka, odpravo človekove odtujenosti —-tu Amerika še ni našla odgovorov in jih šele komaj začenja iskati. To jc tisto, kar jo najgloblje bremeni. Bodoči svet naj bi bil svet zmage človeka nad stvarmi s pomočjo znanosti in tehnike. Preti pa nam tudi svet popolnega zasužnjenja človeka, razčlovečenja s pomočjo znanosti in tehnike. Amerika je na tem razpotju, morda bolj kot kdor koli drug. Morda je ta bogata družba ta trenutek najbližja temu, da človek preneha biti človek. Vendar, Amerika se osvešča, in ne dvomim, da bo ta ustvarjalna nacija sposobna :.aj-ti odgovore ra dileme, pred katerimi se nahaja. Ne dvomim, da je ta notranje tako razklana, obremenjena, razčlovečena družba vendarle v silovitem vzponu in zmožna lastnega preraščanja. Morda najprijetnejši trenutek moje Amerike je tisti, ko sem se z letalom v VVashingtonu dvigal proti Evropi. Tedaj sem se spomnil starega Žida, ki sem ga srečal in ki hrani denar, da bo v trenutku, ko bo stopil v penzijo — odšel v Argentino. Dovolj je bilo pehanja za denarjem. Spomnil sem se mojega Filipinca — dovolj mi je Amerike, kjer gre le za denar, za uspeh, grem domov . . . Da, grem domov. Ta trda družba, ki jo preganjajo prek meri-dianbv ima svoje lepe trenutke, človeško solidarne —1 ko je umrl Ho Si Minh sem bil v Berklevu — množica študentov je nosila žalne črno-rdeče trakove na rokavih — a ima tudi svoj Vietnam! J Na Jesenicah bodo nocoj gostovali Avstrijci Jeklar, pevski zbor jeseniških železarjev, bo imel danes, 30. maja, v gosteh moški pevski zbor tovarne herakli-ta iz Ferndorfa. Avstrijske goste bodo predstavniki domačega Jeklarja pozdravili na meji, predsednik skupščine občine Jesenice pa v hotelu Triglav v Mojstrani. Gostje bodo priredili zvečer ob 20. m i koncert v Cufarjevem gledališču. Kakor ob gostovanju pevskega zbora jeseniških železarjev v Ferndorfu, bc 'a tudi ob gostovat'iu avstrijske-kih gostov na Jesenicah izvajala program oba zbora. Program obsega predvsem tuje in tudi domače pesmi. Ob zaključku koncerta bo zapel združeni zbor Jesenice - Fern-dorf eno avstrijsko in eno slovensko pesem. Sicer izbran program pesmi bodo dopolnili solisti Rina Brun, Jaka Jeraša in Franci Košir s solospevi ob spremljavi klavirja. Prijateljsko srečanje dveh delavskih pevskih zborov bo lep prispevek k utrjevanju kulturnih odnosov med Jesenicami in Ferndorlom ter s tem med Slovenijo in Koroško. P. U. izleti v fiššo kulturno, literarno in politično preteklost Prihajamo v obdobje izletniških mesecev. Zato začenjamo z vrsto zapisov v obliki napotil in načrtov za pol-dnevne, celodnevne in dvodnevne izlete z avtobusi ali osebnimi avtomobili. Pobuda za pisanje teh potovalnih načrtov mi je prišla z več strani. Ta ali oni kolektiv želi napraviti izlet — seveda ne takega, ki bi mu bil ves smoter le jedača, pijača in zabava — in vpraša za nasvet. Rad mu predložim načrt izleta in podrobnejši opis poti ter vsega, kar je na tej poti zanimivega. A bolje bo, če nekaj načrtov za take izlete kar objavim. Koristili bodo tako širšemu krogu — ne bo se več treba obračati name, meni pa ne pisati za vsakega posebej. Tako bo za vse najbolj prav. Seveda bodo predlagani izleti v našo kulturno, literarno in politično preteklost načrtovani kar najbolj zgoščeno. Ce bi bilo^cakemu kolektivu ali šolski skupini z manjšimi otroki snovi preveč, pa naj si }o prilagodi. Ti zapisi žele biti le pripomoček, ne pa karkoli obveznega. Stvar vodnika (ne vodiča!) je, kako bo popestril izlet, da ne bo pre-ulrudljiv, a vendar tak, da se bodo popotniki vrnili na svoje domove obogateni z novim znanjem in z lepimi vtisi. Z vsakim novim potovanjem se nam širi obzorje, značaj pa utrjuje, kali in plemeniti. Kdaj pa kdaj bomo med opisi poti prebrali tudi kak migljaj glede na vedenje izletnikov na potovanju, posebno takrat, kadar potujemo po tujini — takrat predstavljamo svojo domovino! Pa še poslednji, a tehten razlog imam, da pričenjam opisovati in priporočati razne izlete po Gorenjski, Notranjski, Dolenjski, Beneški Sloveniji in Koroški: mnogi rojaki so zlahka našli možnosti za obiske daljnih tujih krajev — domačih krajev — okolice svoje hiše — pa ne poznajo. NAČELA ZA IZBOR Naše poti naj nas ne vodijo le po krajih, ki so naravno lepi in zanimivi, pač pa tudi po takih, ki so tako ali drugače povezani z našo kulturno, literarno ali politično zgodovino. Posebni načrti bodo še sestavljeni za šolsko mladino. da spozna našo bližnjo politično preteklost: potovali bomo od spomenika do spomenika, od obeležja do obeležja, ki spominjajo na junaštvo in tragedije v času NOB. Za danes pa naštejem le nekaj smeri, v katere bomo potovali v okviru teh naših zapisov: 1. Kranj—Tržič—Pod gorami — Draga — Begunje — Rodine — Smokuč — Doslo-viče — Breznica -— Žirovnica — Moste — Vrba — Kranj. 2. Kranj — Visoko — Preddvor — Turn — Bela — Brdo — Kokrica — Kranj. 3. Kranj — Brnik — Mengeš — Kamnik — Komenda — Kranj. 4. Kranj — Domžale — Lukovica — Krašnja — Moravče — Koseze — Kranj 5. Kranj — Smlednik — Vodice — Skaručina — Šmartno — Sora — Gosteče — Podre-ča — Kranj. 6. Kranj — Ljubljana — Vrhnika — Bistra — Zelimlje — Turjak — Taborska jama — Grosuplje — Kranj. 7. Kranj — Ljubljana — Ivančna gorica — Muljava — Krka — Žužemberk — Dolenjske toplice — Novo mesto — Trebnje — Kranj. 8. Kranj — Kranjska gora — Vršič — Trenta — Bovec — Kobarid — Tolmin — Cerkno — Poljanska dolina — Škofja Loka — Kranj. 9. Kranj — Jezersko — Železna Kapla — Velikovec — Djekšc — Borovi je — Ljubelj — Kranj. 10. Kranj — Ljubelj — Celovec — Blatograd — Osojsko jezero — šentrupert — Beljak — Podkoren — Kranj. 11. Kranj — Kranjska gora — Rateče — Belopcška jezera — Trbiž — Žabnice — Ovčja v:*s — U k ve —i Nabor-jet — Lipalja ves — Ponta-belj — Trbiž — Kranj. 12. Kranj — Trbiž — Prcdil — Kobarid — Nadiška dolina — Landarska jama — Šempeter Slovenov — Stara gora — Čedad — Gorica — Nova Gorica — Vipava — Postojna — Ljubljana — Kranj, 13. Kranj — Trbiž — Ponta-belj — Rezija (Na Bjeli .— Bila — Ravania — Njiva — Osejani — Stolbica — Na koritih) — Pušja ves — Fojda — Čedad — Kobarid — Tolmin — Podbrdo — Škofja Loka — Kranj. Naj bo dovolj naštevanja, čeprav je to le nekaj izletov, ki bi jih radi na kratko opisali. Seveda pa bodo vsi opisi res zgoščeni — dolžnost vodnikova je, da se s pomočjo literature že pred izletom pobliže seznani s kraji, njihovo zgodovino, znamenitostmi. Vodnik ne sme nikoli reči: »Ne vem!« Potrudi naj se, da bo znal na vsako vprašanje radovednih in ukaželj-nih popotnikov — mladih in starih — zadovoljivo odgovo riti. Na koncu vsakega opisa poti bo označena razdalja v km; več kot 200 km vožnje na- dan ni priporočljivo — zanimanje utrujenih izletnikov otopi. Kjer in kadar to gre (v društvih, v šolah), je zelo pri merno že na predhodnem sestanku opisati oz. predočiti pot in vse, kar bodo izletniki videli — morda celo ž* dia pozitivi ponazoriti pripravljajoči sc izlet. POD GORAMI Začnimo z enodnevnim izletom, na katerem bo ne le obilje naravnih lepot, pač pa tudi cela vrsta zanimivosti. Pod od Kranja do Tržiča po novi cesti nam bo hitro minila. Za nekaj časa izstopimo iz avtobusa in sc sprehodimo med starinskimi hišami industrijskega mesteca. V župni cerkvi so podobe slikarjev Laverja, Langusa, Mežana in Pirnata. Seveda velja, če nam le čas dopušča, obiskati tudi Mestni muzej v Kajži. Iz Tržiča krenemo proti zahodu, navkreber, na podgorsko cesto. Razgledna cesta vodi celih 12 km po južnem pobočju Dobrče (1634 m). Tik pod cesto*bomo opazili napol skrito vas Leše, znato po tem, da je tu župnikoval Jakob Prešeren (1777—1837), stric pesnika Prešerna. Stric Jakob se ni mogel odtrgati od tihe vasice pa jc zato potožil: »To niso Leše, to so kleše!« Mimo sv. Lucije in Slatne nas pot, ki ji mnogi potopis-ci pravijo, da jc najlepša na Slovenskem, privede do vhoda v dolino Drage. Takoj nas pozdravijo mogočne razvaline gradu Kamen. Ker sleherni izletnik v te kraje, posebno 1 radovedni šolar, kar ostrmi spričo teh zares slikovitih kamenitih prič davne gorenjske j preteklosti, bo prav, če kaj več povemo o Kamnu. V davnih Časih, ko še ni bilo tega gradu, je stal v bližini Jamski grad. To je bila pravzaprav večja skalna votlina, spredaj obzidana. Taki gradovi so včasih Veljali za najvarnejše — nekaj podobnega vidimo še dandanašnji pri Predjamskem gradu pri Postojni, pri gradu Luknja v Novem mestu in pri utrdbi v Landarski jami nad Nadižo. Navadno so bili lastniki takih gradov roparski vitezi. Stal pa je ta Jamski grad ob vhodu v Drago še I. 1263. Od tega gradu ni ostalo ničesar, le ime — Hudičev gradič — spominja na mračne strahote okrutnih siktkov 1 Grad Kamen, katerega razvaline so zdaj restavrirane in J zaščitene pred nadaljnjim • rušenjem, je bil zgrajen v 13. ' stoletju. Prvi lastnik je bil 1 plemič Diepold Stein, po njem je grad ohranil ime tudi še pod drugimi lastniki: pod Ortenburžani, Celjskimi grofi in pod Lambergi, ki se tu zagospodovali 1. 1436. Črtomir Zoreč Rešitev nagradne uganke Zgodilo sc je, kot smo pričakovali; na naše vprašanje, kateri košarkarji Olimpije igrajo v izbrani jugoslovanski vrsti, ki je minulo soboto postala svetovni Prvak, sta le dva od enainšestdesetih ugankarjev odgovorila napak. Modre drese državne reprezentance so nosili trije Ljubljančani. Ivo Daneu, Aljoša Zorga in Vinko Jelovac. Žreb smo to pot zaupali športnemu sodelavcu Glasa Dušanu Humru. Iz šopa pravilnih rešitev je potegnil dopisnico učenke Alenke Čare, Gosposvetska 19, Kranj. Nagrado ji bomo, kot vsem drugim, poslali po pošti. In zdaj brž k novi uganki. Kot vse dosedanje, tudi ta ni težka, vendar pa vseeno dobro premislite, preden boste segli po peresu. KATERA ŠPORTNA SVETOVNA PRVENSTVA BODO LETOS šE PRI NAS? Odgovor pošljite najkasneje do srede, 3. junija, in sicer na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Dopisnico ne pozabite opremiti z opombo »Nagradne uganke«. UREDNIK Zakaj si želim novo šolo „ Vsak delavnik vidim našo Solo. Precej stara je že, a tega jjiti ne opazim, saj jo dan za "nem napolnjuje otroški Smeh, gneča in živžav. Ob ne-Peliah pa, ko stoji šola sama 111 si zakriva obličje s topoli, ;akrat se mi zdi, da bi rada lrnela novo šolo, lepo in moderno. Ne vem, zakaj! Mor-^a zato, da mi ne bi bilo lrcba sedeti na polomljenih stolih in ne pisati na izrab-'jeno tablo. Mogoče zato, da bi lahko prijateljem pokazala šolsko poslopje rekoč: »Le poglejte, kako lepo šolo imamo!« V novih svetlih učilnicah bi se tudi lažje učili. Pouk bi popestrili s filmi in snov bi laže dojemali. Želim si novo šolo, čeprav ne bom nikdar hodila vanjo, zakaj, le še leto in zapustila bom osnovno šolo. Lučka Kajfež, 7. a osnovne šole Simona Jenka, Kranj Kakšna naj bi bila nova šola Novo šolo bi morali zgrniti v naravi. Imela naj bi kino dvorano, kjer bi si ogledali filme o Indijancih, Rodinu Hoodu in druge. Na te-kviziji bi videli vse, o čemer °i nam razlagali učitelji, °krog šole pa bi bila velika 'Brišča. Igrali bi odbojko, rokomet, tenis in druge igre. Na hodniku naj bi stal velik akvarij z ribami in drugimi podvodnimi živalmi. Vsak teden bi šli na izlet v planine in na morje. V gozdu bi postavili hišico z opazovalnim stolpom, s katerega bi preučevali pojave v gozdu. Vlado Virtnik, 5.c osnovne šole Simona Jenka, Kranj Naša šola Pričel se jc nov šolski dan. Na urniku smo imeli slovenski jezik. Ko je tovarišica Prišla v razred, je razdelila 'iste in povedala, da bomo Pisali nalogo o šoli. Naša šola je bila zgrajena '•e pred vojno. Med vojno je ^jla v njej bolnišnica, po vojni pa so je preuredili v šolo, ki je dobila ime po pesniku gorskega polja Simonu Jenku. Od nje sem oddaljena Petnajst kilometrov in se v šolo vozim z avtobusom. Rada hodim v šolo, še rajši pa bi hodila, če bi bila sodobnejša. Namesto učilnic s polomljenimi stoli in umazanimi klopmi bi morala imeti lepo urejene kabinete, kjer bi z lahkoto spoznavali zakonitosti narave, fizike, kemije in drugih predmetov. Ce bi imela šola še lepo telovadnico, plavalni bazen in kino dvorano, bi bile naše želje uresničene. Branko Brečko, 6.b osnovne šole Simona Jenka, Kranj Moji starši bodo glasovali za, »Ali boš glasoval za ali proti?« že iz hodnika zakli-čem očetu, ko pritečem iz šole. Oče sedi za mizo in piše in ni mu všeč, da ga motim pri delu.« »Kaj bi spet rada? Pusti me pri miru!« reče nejevoljno in ne odvrne pogleda od svojih papirjev.« »Rada bi vedela ali si za ali si proti,« spet ponovim. »Zakaj naj bi bil za ali proti?« začudeno pogleda in nestrpno nadaljuje: »Povej že enkrat, kaj bi rada!« »Konec maja bo referendum za gradnjo novih šol in vrtcev,« mu razložim. »No, kaj sc to mene tiče?« Njegov glas ni več nestrpen in vem, da me je pripravljen poslušati, zato začnem pripovedovati: »Konec maja boš glasoval, ali si pripravljen dati samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev. Ce jih bo dovolj glasovalo zanj, bodo že v petih letih zgrajene nove šole, telovadnice in telovadna igrišča ter uveden kabinetni pouk. Učencem bo zagotovljeno bivanje v šoli po končanem pouku, najmlajši pa bodo na varnem v vrtcih. Ali sedaj veš, za kaj gre?« »Vem, a ne razumem te, zakaj ti je toliko do tega, da glasuješ za, ko vendar vrtca ne potrebuješ, razen tega pa boš letos končala osnovno šolo.« Prosta sobota V letošnjem šolskem letu imamo vsako soboto prosto. Kako jih preživi jam, bom opisal v naslednjih stavkih. Sobotno jutro ura samo tiktaka. Njen zvonec miruje in me ne budi iz sladkega spanja. Moje lenarjenje v mehki postelji se zato zavleče tja do devete ure. Potem še nekaj časa v pižami kolovratim po kuhinji, vlečem za rep mačko Mico, se igram z njenim mladičem Murijem ter dražim in nagajam muci Mikici. Srečo imam, da sem sam doma, ker povzročam pravi direndaj. Ko pa želodec zakruli in mi naznani, da je prazen, ga potolažim s toplim mlekom in kruhom. Nato pregledam časopise, rešim križanke, in nazadnje začnem pospravljati kuhinjo, ki mora biti do kosila nared. Popoldne grem v vzgojni-varstveni zavod. Ker zunaj navadno srečam sošolce, ostanem z njimi in skupaj frnikulamo. šele ko zagledam da se vračata domov oče in mama, skrivoma skočim v sobo ter s knjigo v roki zaigram pridnega učenca. Moja prosta sobota se torej konča že ob 14. uri. Popoldan namreč nisem več sam doma. Kondi Pižorn, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor »Res, meni ne bo koristilo,« sem odgovorila, »bo pa drifr gim. Mlajši pa bodo gotove* veseli šole s sodobnim kabinetnim poukom in se v šoli nc bodo dolgočasili.« »Če je tako, bom pa glasoval za samoprispevek,« je odgovoril oče. Vem da bo tako glasovala tudi mama. Mihela Smolkovič, 8.a osn. šola Stane Žagar, Kranj Stare šole sem se že naveličal Hodim v peti razred osnovne šole Simona Jenka v Kranju. Šola ni nova, zgradili so jo že pred vojno. Je iz dveh poslopij, ki sta med seboj povezani s telovadnico. V eni stavbi so razredi od prvega do četrtega, v drugi pa višji razredi. V naši stavbi jc enajst oddelkov. Pogled nanje ni nič kaj prijeten. Mize so popisane, stoli večkrat razmajani, stene so okrušenc, garderobne omarice polomljene. Tudi v telovadnici je velik nered. Zato si želim novo šolo, ker sem se stare že naveličal. Sašo Hvala, 5.a osnovne šole Simon Jenko, Kranj Ogledali smo si Prešernovo šolo Pred nekaj dnevi smo si ogledali šolo dr. Franceta Prešerna na Zlatem polju. Ko smo hodili po dolgih in širokih hodnikih, smo lahko opazovali lepe risbe. Ogledali smo si kabinete, med katerimi nam jc najbolj ugajal kabinet prometne vzgoje. V njem je bila velika maketa križišča. Zelo hitro jc potekel čas, določen za ogled šole. Vrnili smo se na našo šolo, na urniku smo imeli računstvo, vendar se nismo mogli zbrati, kajti naše misli so kar naprej pri šoli, ki smo jo obiskali. Božo Grl j, 5.e osnovne šole Simona Jenka, Kranj Finalni košarkarski turnir za slovenski pokal 9. in 10. maja sc je končal finalni turnir za slovenski pokal pionirk v košarki, na katerem je sodelovalo šest ekip. Med njimi smo bile tudi učenke z osnovne šole Cvetka Go-larja, Trata. Prvi dan nismo imele težkih nasprotnikov, tako da smo sc zlahka uvrstile v zaključni del tekmovanja. Naslednjega dne je šlo težje. Prvo tekmo z osnovno šolo Polet smo dobile. Medtem je bila na sporedu tudi tekma med osnovno šolo padlih prvoborcev 2iri in osnovno šolo Maksa Pečarja, Črnuče. Z veliko prednostjo je zma- gala žirovska ekipa. Tako smo torej v finalu igrale z Žirov-kami. To je bilo eno najtežjih in najbolj zanimivih srečanj, kar smo jih odigrale. Ker se jc naša najboljša igralka Nu-ša ponesrečila, nismo mogle zaigrati tako kot znamo. Slovenski pokal je zasluženo osvojila osnovna šola padlih prvoborcev Žiri in se uvrstila v tekmovanje za državno prvenstvo, ki bo konec maja v hali Tivoli. Želimo ji vso srečo in veliko športnega uspeha. Jelka Potnar, 6. razred os š. Cvetko Golar, Trata Sanje Nekega večera smo se vsi utrujeni vrnili s piknika. Preden smo odšli spat, smo drug drugemu zaželeli prijetne sanje. Prišla sem v sobo, se slekla in zlezla v posteljo. V hipu me jc zmanjkalo in pre-scliia sem se v deželo sanj. Bila sem na mitingu. Nasproti mi jc prišel pilot športnega letala. Rekel je: »Danes popoldan pridem k vam. Nekaj se moramo pomeniti.« Ko je sonce zatonilo, je res prišel. S seboj je prinesel veliko torbo. Rekel mi je: »Presenečenje imam zate,« in privlekel na dan — padalo. »Saj to reč pa poznam!« sem vzkliknila in dodala: »Le zakaj mi bo« Vse mi je natanko pojasnil in dejal, da grem lahko nastopat na miting. Privolila sem. Z letalom me je potem odpeljal nad letališče. Kmalu sem odskočila. Bolj in bolj sem se bližala pristajalni stezi. Naenkrat pa sem padla ... Zbudila sem se in videla, da ležim na tleh, pokrita z odejo. Tatjana Kristan, 4. razred os. š. Stane Žagar, Kranj S ŠOLSKIH KLOPI l/l 5 G LAJ Ml] 3 Bela bluza iz diolena z vezenim prednjim delom v narodnem stilu. — Foto F. Perdan Za jesen Vezenine Bled obetajo tudi zelo lepe obleke iz diolen - lofta z vezenim gornjim delom. Dolžina — po izbiri. — Foto: F. Perdan Vezenine Bled za jesen in zimo Letos bo tovarna čipk in vezenin Bled končala z obnovitvijo svojih obratov, tako da bo lahko že novembra pokazala kupcem, kaj vse lahko izdela. Na komercialni reviji pred kratkim pa je tovarna svojim poslovnim prijateljem predstavila novosti, pripravljene za jesen in zimo, V svojem programu je tovarna še vedno ostala zvesta ženskim bluzam. Poleg standardnih iz diolena je tudi precej novosti. To so bluze, vezene na diolen - loflu, zelo lepe večerne bluze iz klekljane nekoliko kosmatene čipke ter bluze iz teksturiranega diolena. Te bluze bodo gotovo všeč marsikateri, pro- zorne bluze, vezene na fileju pa predvsem mlajšim. V kolekciji bluz je bilo prav malo takih z izrazito narodno motiviko, čeprav to trenutno moda zelo priporoča in so na trgu iskane. Za novo sezono so pripravili tudi nekaj zelo lepih jutranjih halj iz najlon velurja v pastelnih barvah. V prvih dneh jeseni bomo v trgovinah verjetno lahko kupili tudi obleke iz diolen - lofta v kombinaciji 7. vezenim diolen - lof-tom. Obleke so popoldanske, na reviji pa so bile najlepše v oker barvi in bele — za va-leto in poroko. Izdelovali bodo tudi prijetne obleke iz uvoženega potiskanega pleti va. L. M. Kotiček aca ljutoitelje cvetja PIŠE Napadenim rastlinam ES5:AJ£J r - . . _ BERNARD pomagajmo takoj Najpogostejša rastlinska bolezen na begonijah je pepe-lasta plesen. Spoznamo jo po beli mokasti prevleki. Preprečujemo jo s škropljenjem s kara lanom, kosanom ali sumpuro-lom. Ce so listi begonij zgoraj pegasti, na spodnji strani pa je bela plesen, potem rastlino škropimo z ditanom. Rjo na pelargonijah spoznamo po rjastih pegah na spodnji strani listov, škropimo z ditanom in podobnimi pripravki. Škropimo tudi spodnjo stran listov. Ce odmirajo kalceolarijc po sprva normalnem uspevanju, potem rastlini gnije steblo. Gnitje povzroča posebna glivica. Okužbe preprečimo, če ne gnojimo z organskimi gnojili, sadike pa sadimo v svežo razkuženo zemljo. Sadike jc bolje manj zalivati kot preveč. Ce se na listih pojavi sajasta prevleka, je to znak, da so rastlino napadle uši. Rastlino poškropimo s sredstvom proti ušem. Plesen nato hitro izgine. Pri zatiranju bolezni in škodljivcem moramo ukrepati hitro, takoj ko opazimo prve znake bolezni, sicer jc škodo le težko popraviti. Marta odgovarja Rada z Jesenic — Upam, da mi boste odgovorili, čeprav imam pripravljenih več vprašanj. Svetujte mi prosim, kaj naj naredim iz blaga, katerega prilagam. Imam dolge črne hlače in bi rada zraven nosila tuniko — predvsem za ples. V zadregi sem, kakšno blago naj izberem in sploh kakšen naj bi bil model. Rada bi nekaj modernega. Rada pa bi šc eno obleko za ples. Svetujte mi, prosim, model in blago. Stara sem 17 let, precej velika, suha, lase imam kratke. Marta — Blago, ki ste ga priložili, lahko uporabite za bluzo ali poletno haljico. — Narisala sem tuniko po vaših željah. Rokavi na njej so lah- ko spodaj nekoliko razširjeni. Zapenja sc na dva gumba, krojena pa je rahlo oprijeto. K črnemu blago se sijajno poda živo rdeča, rumena, oker, oranžna in seveda bela barva. Glede barv torej kar precej izbire. V trgovini povprašajte za volneni krep, šantung, bombažni ali svileni rips, ali pa izberite kako sintetično mešanico. Tudi obleko za ples sem narisala. Ne priporočam vam preveč svečane, saj predvidevam, da jo potrebujete za mladinske plese. Obleka naj bo enobarvna. Lepa bi bila bela iz volnenega krepa ali diolen - lofta, izbirate pa seveda lahko med vsemi pastelnimi barvami. Kroj jc polopri-jet, ima majhen šal obratnik, zapenja pa sc na levi strani S sponkami, lahko tudi z gumbi. Rokavi so kratki. Ker ste vitki in visoki, nosite k obleki tudi pas. Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? Zdravje. Starši navadno vedo, če z zdravjem njihovega otroka nekaj ni v redu. Nasvet je treba seveda poiskati pri zdravniku. Starši in tudi otroci niso pozorni na majhne telesne hibe, ki pa pri izbiri poklica lahko postanejo odločujoče. Pri dekletih so to ploska stopala. Ta lahko onemogočijo odločanje za poklice, pri katerih so noge stalno obremenjene: frizerke, trgovke, natakarice Ud. Morda se v začetku med šolanjem za poklic tetavc Prodam dva meseca stare bele JARCKE leghorn. Sp. Besnica 8 2464 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Luže 6, Šenčur 246r» Prodam stoječo TRAVO, mešano z lucerno. Orehovi je 1, Kranj 24<* Prodam KRAVO simentai-ko, ki bo v 20 dmeh telet i la in MLATILNICO, ki trese in čisti. Sp. Otok 21 pri Pod-vir»u 2467 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO la-verda. Košir, Log 3, Kranjska 8ora 2468 Ugodno prodam kombinirano OMARO, KAVČ, MIZICO »n dva FOTELJA. Repina, Mandeljčeva 12, Kranj 2469 Prodam KRAVO s četrtim teletom, SLAMOREZNICO spedser s puhalnikom in 10.000 kosov ZIDNE OPEKE. Crngrob 5, Žabnica 2470 Prodam eno leto starega KONJA. Urbane Franc, Rupa 15, Kranj 2471 Prodam vprežne G RABLJE. Strahinj 65, Naklo 2472 Prodam suhe in surove SMREKOVE in BOROVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 2473 Prodam SENO po zmerni Ceni. šolar, Ljubno 4, Podnart 2474 Prodam KRAVO, ki bo V kratkem teletila. Lenart 4, Selca nad Škofjo Loko 2475 Prodam težke KRAVE s teleti, po izbiri. Sp. Duplje 54 2476 V dobrem stanju prodam KAMIN 5X2X7 in visok ŠTEDILNIK s kotličkom in Pokrovom. Naslov v Oglat* »ett oddelku 2477 Poceni prodam krmilni MOTOR za čoln. Naslov v oglasnem oddelku 2478 Prodam dobro ohranjeno trivrstno HARMONIKO znam-|e prostor. Groharjevo naselja, blok 4, škofja Loka 2479 Univerzalni APARAT za pa-Se.nje govedi v kombinaciji s Polnilcem ali brez dobite pri AJDOVCU JOŽETU, Oševek 7, Kamnik 2480 Prodam motorno SLAMOREZNICO s puhalnikom. Sp. B'nik 33, Cerklje 2481 Prodam mlado KRAVO. Zg. Brnik 35, Cerklje 2482 Prodam PRAŠIČKE. Lahov-j« 52, Cerklje 2483 Prodam dve KRAVI s te-P*ki. Zalog 17, Cerklje 2484 Prodam večjo količino stoječega SENA (prvovrstno). Pežmail Lahovče 59, Cerklje 2485 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 61, Cer-k|]e 2486 Prodam 110 kg težkega PRAŠIČA, BAN KINE in lesene PODE. Glinje 10, Cerklje 2487 Prodam krmilni KROMPIR. Sp. Brnik 28, Cerklje 2488 Prodam OKNA z dvojno za-Piro. Pšata 14, Cerklje 2489 Prodam otroško POSTELJO, KOŠEK, KUHALNIK, PEKAČ in ŠTEDILNIK, vse dobro ohranjena. Na Skali 3, Kranj 2490 Prodam PESO. Mavčiče 40. Kranj 2492 Prodam enovprežno KOSILNICO na gumijastih kole-*'h, klina na motorni pogon »n OBRAČALNIK za seno. Lu-*c 35, Šenčur Prodam 17x7 m velik SKEDENJ. Gros Jože, Brdo 1 nad Ljubnem, p. Podnart 2494 Prodam malo rabljen ŠO- TOR za štiri osebe, s predsobo, za 600 din. Kranj, Nazorjeva 10, blok št. 4 2495 Zaradi preureditve ugodno prodam rabljeno KUHINJSKO OPREMO s hladilnikom, ŠTEDILNIKOM in BOJLERJEM. Šemrl, Kranj, Cesta mladinskih brigad 6, telefon 22-759 2496 Po ugodni ceni prodam nov PLETILNI STROJ regina. Informacije do 14, ure na telefon 85-843 Kranj 2537 Kupim 100-litrski rabljen ali nekompleten MEŠALEC za beton. Sajovic, Velesovo 24, Cerklje 2497 Kupim dobro ohranjeno SLAMOREZNICO m uro. Ber-gant Ivan, Repnje 36, Vodice 2498 Kupim suhe HRASTOVE PLOHE. Sitar, Križe 50 2499 Prodam AUSTINA 1100. Križaj, Zg. Senica 10, p. Medvode 2373 Prodam MOTORNO KOLO BMW R 26, letnik 58. Šubic Železniki 2500 Poceni prodam MOPED kolibri na dve prestavi. Ziherl Franc, Podpulferica 3, Škofja Loka 2501 Ugodno prodam nov MOPED V-14 na 4 nožne prestave (450 km). Vukašinovič, Mo-ša Pij ade 5, Kranj 2502 Poceni prodam NSU 175 maxi. Srednje Bitnje 85, Zabil i ca 2503 Prodam —• r* "onita MOPED T-12. Planina 33, Kranj 2504 Kupim MOTORNO KOLO javva, 90 ecm. Nasovee 14, Komenda 2505 Prodam MOTORNO KOLO DKW. Solo 20, Bled 2"lHi Prodam karamboliran MOPED T-12. Trboje 65 2507 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Lahovče 12, Cerklje 2503 Prodam FIAT 750. Ogled vsak dan. Vodice 9 2509 Kupim rabljeno glavno gred za DKW 1000 S. Crngrob 5, Žabnica 2510 Prodam DKW. Vzamem tudi ček. Podbrezje 110 2511 Prodam dobro ohranjen VW, letnik 1967. Pogačar Anton, Radovna 5, Zg. Gorje Prodam FIAT TOPOLINO KARAVAN. Ogled od nedelje dalje od 15. do 17. ure. Brillv, Tomšičeva 24, Kranj 2535 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju. Plačilo in vselitev po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2516 Soliden fant išče mirno SOBICO v Stražišču. Naslov v oglasnem odelku 2517 Nudim opremljeno ali neopremljeno SOBO v bližini avtobusne postaje starejšemu kmečkemu fantu. Naslov v oglasnem oddelku 2518 Takoj oddam OPREMLJENO SOBO, najraje dijakinji. Naslov v oglasnem oddelku 2519 Zakonca s fakultetno izobrazbo iščeta SOBO ali STANOVANJE v bližini nebotičnika v Kranju. Ponudbe oddati pod »kmalu« 2520 Soliden moški nujno išče SOBO v Kranju. Ponudbe oddati pod »samski« 2512 Moški išče SOBO v Stražišču ali Naklem, lahko tudi v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2513 Nudim SOBO in KUHINJO ženski (lahko zakonca) za varstvo otroka. Kokrški breg la, Kranj (doma od 14. ure dalje) 2514 Starejši osamljeni dami delam družbo in pomagam v gospodinjstvu, za SOBO. Naslov v oglasnem, oddelku 2515 zmmmin SLUŽBO dobi polkvalifici-rana KUHARICA - UPOKOJENKA V Domu Kokrškega odreda na Kališču nad Preddvorom. Zaposlitev je sezonska ter traja od 15. junija do 15. oktobra. Hrana in stanovanje v domu, osebni prejemki po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Kranj, Koroška 21 2526 Prodam po 900 m- veliki PARCELI za dve hiši, na zazidalnem območju v okolici Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku 2521 KOČO, SENIK ali malo ZEMLJE na mirnem razglednem kraju kupim. Ponudbe oddati pod »dolina-planina« 2522 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Cernilee Riko, Loka 22, Tržič ' 2523 Ugodno prodam samostoj-no poslopje 13x7 m z vsemi priključki, primerno za vsako obrt, VRT 1000 m*. PODSTREŠJE 100 m>, primerno za stanovanje. Vse skupaj 100 m od železniške postaje v Škof j i Loki, Plačljivo je lahko s čekom ali z avtom karavan. Naslov v oglasnem ' oddelku 2524 I V bližini Kranja prodam j polovico HIŠE, po dogovoru tudi celo z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku 2525 Prodam HIŠO v Bohinjski Bistrici. Poizve se v Jereki 11, i Bohinjska Bistrica 2536 Kvalificirano ŠIVILJO SPREJMEMO TAKOJ za honorarno delo v popol danskem času od 15.—19. ure v trgovini Konfekcija, Titov trg 7. Interesenti naj se osebno oglasijo na upravi podjetja ELITA, KRANJ Titov trg 7/1. Zaposlimo honorarno preši-valko, usnjena galanterija, možna priučitev. Naslov v trgovini »Prt Kranjcu« 2527 Sprejmemo K V TRGOVSKEGA POMOCN1KA-CO in dva VAJENCA. Ponudbe pošljite na prodajalno Alpina Kranj 2528 ■i Fantovske ČEVLJE pozabljene v trgovini Kokra Tekstil dobite prav tam 2529 Na avtobusu ali v Kranju izgubljeno DENARNICO vrnite škofu Srečku, Vaše 6, Medvode. Denar obdržite za nagrado 2530 Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046 Pišite, pridem na dom 1761 KOTLE za ŽGANJ L kU l i O v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalile-lencje že prek 40 let KAPELJ VILJEM, bakrokotlarstvo Ljubljana, Aljaževa cesta 4 - Šiška 1956 CANDY SERVIS - nova telefonska številka 23-782. Naročila popoldne. Se priporoča Knilic Rajko, Nartnikova 7, Kranj 2302 Obveščamo, da nismo plač-niki dolgov sina in brata Re-mica Cirila. Družina Reinic, Vašca 10, Cerklje 2529 Cenjene stranke obveščam, naj do danes prinesena popravila vzamejo do 1. julija 1970, potem zanje ne odgovarjam več. Ivan Jakopin, torbarstvo, Maistrov trg 9, Kranj 2530 OBVESTILO! Turist ieno društvo CERKLJE ima še na razpolago več letalskih VOZOVNIC za krožni polet z avionom 6. junija 1970 popoldne. Interesenti naj se zglasijo v trafiki Cerklje 2531 GOSTIŠČE pri JANCETU iz Srednje vasi vabi v soboto na ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel ORFEJ 2532 MLADINSKI PLES bo 31. 5. 1970 ob 19. uri v ZALOGU. Igra ansambel »TURISTI« 2533 ROLETE lesene, plastične, žaluzije naročite zastopniku Cenjene goste obveščamo, da bo v soboto, 30. maja ob 10. uri dopoldan OTVORITEV PLANINSKE KOCE NA ZGOŠKI RAVNI Vljudno vabljeni. P. D. Radovljica Ob t nca Zahvala ežki izgubi dragega moža, očeta, brata in stric Franca Perka zidarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, pevcem in znancem. Posebna zahvala družinam Virčič, Suhadolnik, Jurca, Mehle, Vrhovnik in Cilki, g. župniku z. Brega in vsem, ki so darovali vence, izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali ter ga spremili na njegovo zadnjo pot. Drulovka, 27. maja 1970 žalujoči: žena in sin ter drugo sorodstvo Obletnici v spomin druge obletnice, kar nas je zapustil oče in mož Janez Gregorčič in prve obletnice tragične smrti sina in brata Janeza Gregorčiča ki sta za vedno zatisnila svoje oči. Dve oziroma eno leto je že minilo, odkar vaju pokriva črna zemlja, a naša rana se še ni zacelila. Globoko žalostni smo vsi, v naših srcih so le še spomini. Žalujoča družina Gregorčič Nesreče tega tedna Zaradi neprimerne hitrosti je v ponedeljek, 25. maja, zvečer voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Andrej Rekar iz Kranja zapeljal v levo, pri tem pa je oplazil osebni avtomobil, ki ga je vozila Stanislava Divjak iz Kokrice. Nezgoda se je pripetila na cesti med Kranjem in Kokrico. V nesreči je bila ranjena sopotnica v Rekaijevem avtomobilu in so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 8500 din. Na Kidričevi cesti na Bledu je v torek, 26. maja, popoldne voznik džipa vojak žarko Rončevič v nepreglednem ovinku pripeljal po levi. Nasproti je pripeljal v osebnem avtomobilu Janez Peterman iz Vlšelnice pri Bledu. V čelnem trčenju je bil voznik Peterman laže ranjen, medtem ko so sopotnico Kati Pogačar težje ranjeno odpeljali v jeseniško bolnišnico, škode na vozilih je za 8000 din. V četrtek, 28. maja, nekaj po drugi uri je po cesti tretjega reda od vasi Jereka proti Bohinjski Bistrici v močnem nalivu vozil Jože Stare. Kolesar je v levi roki držal dežnik. Nasproti je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Klančar iz Boh. Cešnjice. Tik pred srečanjem se je kolesar izognil kupu gramoza na cesti in pri tem zavozil na levo pred avtomobil. Pri trčenju je bil Jože Stare tako hudo ranjen, da jc med prevozom v jeseniško bolnišnico umrl Le poldrugo uro kasneje se je pripetila na cesti drugega reda v Bohinjski Bistrici prometna nezgoda, v kateri je umrl voznik mopeda Stanko Langus iz Boh. češnjice. Nesreča se je pripetila, ko je Langus nenadoma zapeljal na levo stran cestišča, kjer je rahlo oplazil kolesarja Husa Hajdiča iz Bohinjske Bistrice. Pri tem je Langus padel po cesti in se ranil po glavi. Med prevozom v jeseniško bolnišnico je umrl. Na Cesti 1. maja v Kranju je v četrtek nekaj pred drugo uro popoldne voznik osebnega avtomobila Todor Krgovič iz Kranja zadel 11-letno Mileno Štirn iz Hrastja. Nesreča se je pripetila pri avtobusnem postajališču. Deklica je nenadoma z leve strani stekla čez cesto proti avtobusu. Pri tem jo je avtomobil zadel in zbil po cesti. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. Na Cesti L maja v Kranju se je v četrtek pripetila še ena prometna nezgoda. Pred osebni avtomobil, ki ga je vozila kandidatka za voznika Albina Kotar z inštruktorjem Izidorjem Carmanom, iz šutne pri žabnici, je nenadoma z leve pritekla 7-Ietna Janja Kržišnik iz Hraš. Pri trčenju hudo ranjeno deklico so odpeljali v bolnišnico. Istega dne popoldne je na Cešnjici v Selški dolini voznik motornega kolesa Franc Mohorič iz Davče zadel Rada Ranta, ki je izza avtobusa prečkal cesto Rant se je v nesreči le lažje ranil. Na cesti tretjega reda med Begunjami in Lescami sta v nepreglednem ovinku trčila v četrtek zvečer voznik mopeda Franc Cernigoj iz Begunj in Darko Heberle na kolesu s pomožnim motorjem. Pri trčenju je bil Darko Heberle huje ranjen. L. M. Zahvala Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Andreja Bajžlja b Stražišča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Najlepša hvala sosedom za nesebično pomoč, g. župniku za spremstvo ter pevcem. Hvala tudi vsem, ki so ga spremili na njegovo zadnjo pot. Konec tega tedna so stroji že zakopali v zemljo na vogalu Stošičeve ulice. Tu bodo postavili temelje za novo montažno poslopje kranjske avtobusne postaje. Sedanje stanje na cesti JLA pri nebotičniku je za sedaj še kar urejeno, bolj neprijetna za potnike je seveda, kadar jih med čakanjem preseneti ploha. — Foto: F. Perdan Obveščamo lastnike gozdov na območju gozdnega obrata Preddvor, da bodo priglasitve sečenj za leto 1971 po naslednjem razporedu: JEZERSKO — v pisarni proizvodnega okoliša 12. junija od 7. do 12. ure KOKRA - pri ARNEŽU 31. maja od 7. do 12 ure PREDDVOR — v pisarni gozdnega obrata 1. in 8. junija od 7. do 14. ure GORICE — v pisarni proizvodnega okoliša 2. in 9. junija od 7. do 14. ure KRANJ — v pisarni na GG Kranj (za 1. in 8. proizvodni okoliš levi in desni junija od 7. do 14 ure breg Save) NAKLO —• v pisarni skladišča 2 , 9 in 11. junija od 7. do 14. ure DUPLJE - pri KLEMENCKU 10 junija od 7. do 14 ure MAVČIČE — v zadružnem domu 3 junija od 7. do 14 ure BITNJE - pri STRAHINCU 2. junija od 7. do 14 ure ZG. BESNICA — v zadružnem domu 2. junija od 7. do 14 ure PODBLICA - pri VIDICU 3. junija od 7. do 14 ure ŠENČUR — v pisarni gozdnega okoliša 4. in 5. junija od 7. do 14. ure VOKLO — v zadružnem domu 8. junija od 7. do 12 ure ŠENT. GORA - pri GRILCU 31. maja od 7. do 14. ure CERKLJE — v zadružnem domu 2. in 3. junija od 7. do 14. ure ZALOG - pri RECKU 5 junija od 7. do 14. ure OLŠEVEK - pri MUBIJU 10. junija od 7. do 12 ure ŠTEF. GORA - pri GORICNIKU 12. junija od 7. do 14 ure Priglasitve zamudnikov bomo sprejemali ob uradnih dnevdh v pisarnah proizvodnih oziroma gozdnih okolišev do konca meseca junija 1970. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ GOZDNI OBRAT PREDDVOR Stražišče, 26. maja 1970 žalujoči domači Zahvala Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Likozarja Pravharjevega ata iz Voklega se prisrčno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, mu poklonili vence in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi podjetjem Planika, LIK in živila za podarjene vence, č. duhovščini za spremstvo in poslovilne besede ter pevcem. žalujoči: sinovi Anton, Jernej, Franc, Lojze, Vinko, Jože ter hčerke Ivanka, Ani in Vida z družinami, sin Ivan in drugo sorodstvo Voklo, sinkov turn, Visoko, Srednja vas, Kranj, Homec in Argentina, 24. maja 1970 Pogovor tedna Valerija Sever: Oranžni pas in najvišji naslov Sedemnajstletna Valerija SEVER, dijakinja drugega letnika jeseniške gimnazije in članica jeseniškega judo kluba, je letos zabeležila dva izredno dobra rezultata. 21. aprila je na republiškem prvenstvu v Ljubljani osvojila drugo mesto. 10. maja pa je na državnem prvenstvu v judu za ženske v Zagrebu postala državna prvakinja v poltežki kategoriji in je obenem edina Slovenka, ki je v judu osvojila tako visok naslov. Visoko, svetlolaso Valerijo, ki nosi oranžni pas, smo med treningom v TVD Partizan na Jesenicah poprosili za kratek razgovor. Valerija je bila med pogovorom plaha, zadržana in skromna. 0 Kdaj si začela trenirati judb? »V Judo klub sem se vpisala lani novembra in od tedaj dalje treniram dvakrat tedensko po dve url,« # Koliko žensk je včlanjenih v klub? »Novembra je bilo neverjetno veliko prijav — okoli trideset. Potem pa je večino deklet odnehala — nekatere zaradi šole, druge zaradi prenapornega treninga ali pa iz drugih vzrokov. Danes treniramo le štiri.« 0 Kdo je vaš trener? »že ođ vsega začetka nas trenira Vojko Kučina. Brez njega verjetno ne bi dosegli takega uspeha.« % Valerija, ti si doma iz Lesc, torej ti vožnja z vlakom, treningi in šola vzamejo kar dosti prostega časa. »Seveda. Vendar imam ta šport rada zato, ker je nekako svojevrsten, zame privlačen in ker smo se pod skrbnim vodstvom našega trenerja že precej naučili.« % Kako jc bilo- na republiškem prvenstvu v Ljubljani? »Nikoli nisem računala na kakšno višjo uvrstitev. Z mojima klubskima kolegicama Ivnikovo ki črneto-garjevo sme zasedle tri prva mesta. Nedvomno je bil to kar precejšen uspeh, saj treniramo šele dobre pol leta.« f In s kakšnimi upi ste odšle na državno prvenstvo v Zagreb? »Zadovoljne bi bile ie s polfinalom, kajti v Zagrebu je nastopilo 54 tekmovalk iz Srbije, Vojvodine, Hrvatske in 14 tekmovalk iz petih slovenskih klubov. Največ smo pričakovali od Beograjčank, ki so nosile zelo visoke pasove in so že več let uspešno nastopale.« # Kako si se borila v finalnem delu prvenstva? »V poltežki kategoriji, kjer nastopajo tekmovalke od 63—68 kilogramov, nas Je bilo deset. V prvi borbi sem zmagala z ippon-metom v levo, v drugi s kombinacijo met in končnim prijemom v parterju, v finalu pa z metom harai goshi.« Na uspeh, ki je prišel tako nepričakovano, je mlada Valerija prav gotovo ponosna, čeprav v svoji skromnosti in preprostosti tega ni pokazala. D. Sedej Gorenjska nogometna liga Sedaj denarne kazni Izvršni odbor gorenjske nogometne podzveze je na zadnji seji ugodno rešil pritožbe štirih klubov, ki so bili kaznovani z odvzemom točk. Odbor je vrnil točke ekipam: Jesenice, Kropa, Preddvor in Podbrezje. Zaradi določenih napak pa so bile imenovane ekipe le denarno kaznovane. Zaradi te odločitve je Prišlo na lestvici do sprememb. Lestvica gorenjske nogometne bge: Jesenice 18 1« 0 2 99:20 32 Trate 17 15 1 t 91:25 31 Kranj 17 13 0 4 «7:27 24 Trboje 1» 8 2 8 49:45 1» Železniki 17 5 6 i 55:46 16 Šenčur 17 6 4 7 38:46 M Kropa 16 S 3 8 45:51 12 Podbrezje 1« 4 2 1» 33:72 1« PredosIJe U 4 2 12 24:74 n Naklo 17 2 5 1» 26:52 9 Preddvor 17 3 1 13 15:64 7 :e Lesce B 19 6 2 U 41:80 14 P. D ulic Kranj zadnji Na turnirju pionirskih nogometnih podzveznih reprezentanc, ki je bil v Novi Gorici, je reprezentanca Kranja zasedla zadnje peto mesto. O nastopu na tem turnirju nam je selektor ekipe Rudi Gros dejal naslednje: »Ekipo so sestavljali v glavnem le igralci Triglava. Žal niso nastopili najboljši igralci LTH, Tržiča, Naklega in Šenčurja. Na turnirju smo odigrali le dve tekmi (Koper M, Nova Gorica 0:1). Pripomniti pa moram, da smo bili na tekmi z Novo Gorico močno oškodovani in se zaradi tega nismo uvrstili v finale. Neuspeh gorenjske reprezentance pa je hkrati ponoven dokaz, da gorenjski klubi premalo skrbijo za naraščaj. Reprezentanco Kranja so na tem turnirju sestavljali: Klajič, Jesenovec, Kordež, Pompe, Jereb, Tivold, Mrak, Mar čun, stagar (vsi Triglav), Rakovič, Ilič (oba Jesenice), Križaj in Belančič (oba Kranj), Pavlin (PodbrezjeL Čačič (Lesce). P. Didič Nogometaši Gorenjske za jugoslovanski pokal Na startu 12 ekip Minulo nedeljo je bilo odigrano prvo kolo za nogometni pokal Jugoslavije na področju Gorenjske. Zabeleženi so bili v glavnem pričakovani rezultati, presenečenje pa so pripravili nogometaši iz Preddvora, ki so premagali Jeseničane. Rezultati: Kranj : Železniki 6:1, Preddvor : Jesenice 3:1, Podbrezje : Predoslje 6:5; Naklo : Tržič 4:6, Trboje : Kropa 3:0, Šenčur : Lesce B 4:2. Odigrane pa so bile tudi prve tekme za mladinski pokal. Rezultati: LTH : Jesenice 2:0, Triglav : Šenčur 3:1, Kranj : Tržič 3:0. P. Didič Namizni tenis Triglav prvi Pred dnevi se je končalo namiznoteniško pokalno tekmovanje za jugoslovanski pokal v občinskem merilu Kranja. V finalnem delu so nastopile štiri ekipe: Triglav I, Triglav II, Kranj in Žabnica. V prvem srečanju je Triglav I premagal Triglav II s, 5:0, v drugem pa Kranj Žabnica s 5:1. V odločilnem srečanju, za prvo mesto pa je Triglarv I odpravil Kranj s 5:3. A. Novak Orodna telovadba Boljši Tabor V telovadnici osemletke »Simon Jenko« v Kranju je bilo srečanje mladih telovadk Partizana — Kranj in Partizana — Tabor iz Ljubljane. Pomerile so se v preskoku, vajah na gredi in bradlji ter v parterju. Ljubljanske pionirke so bile nekoliko boljše od domačih, zlasti prva vrsta gostujočih tekmovalk je po- kazala nekaj uspelih vaj in s precejšnjim naskokom osvojila prvo mesto. Vrstni red: ekipno — 1. Tabor I 145,6, 2. Kranj 136,7, 3. Tabor II 135,4 točke. Posamezno — 1. Helena Poto-kar, 2. Mija Verčič, 3. Zla tka Trbežnik, 4. Stanka Pongra-čič, 5. Tonica Volk itd. B. Malovrh Medklubski miting v Ljubljani Najmlajši obetajo Med tednom jc večja skupina mladih kranjskih atletov in atletinj nastopila na stadionu za Bežigradom v Ljubljani na zadnjem kvalifikacijskem tekmovanju Za vstop v finale atletskega pokala Slovenije za mlajše mladinke in mladince. Predstavniki Triglava so se izredno izkazali, saj so v skoraj vseh discplinah zasedli najboljša mesta, tako da lahko pričakujemo veliko število finalistov, ki bodo 14. junija nastopili v Nov; Gorici. REZULTATI — mlajši mladinci — 110 m ovire: 1. Bi-tenc 18,2; 100 m: 1. Peneš 11,4, 4. Sitar 12,2; 300 m: 6. Kristane 43,2, 7. Sitar 43,4, 8. Zalokar 43,8; 1000 m: 1. Peternclj 2:42,1, 4. Vegnuti 2:48,6, 10. Peško 3:00,7. 4 X 100 m: 2. Triglav I. 49,6» 5. Triglav II. 53,0; višina: 1. Mlinar 165, 2. Pavlin 160, 3. Lotrič 155; daljina: 4. Pavlin 522, 5. Bitcnc 522; krogla: 1. Lotrič 10,92, 2. Rot 10,54; mlajše mladinke — 60 m: 1. Kavčič 8,4, 2. Kogoj 8,9, 3.—5. Kurnik, Sturrn in Pogačnik 9,0, 6. Bremcc 9,2; daljina: 1. Kavčič 480, 2. Papler 449, 3. Pogačnik 420, 6. šturrrt 410, 7. Raduha 408; disk: 1. Papler 35,45; 4 X 100 m: 1. Triglav T. 55,8, 2. Triglav II, 57,0. M. Kurah BK Radovljica — gorenjski prvak Preteklo nedeljo je bilo v Radovljici na preurejenih igriščih odigrano zaključno kolo ekipnega prvenstva Gorenjske v balinanju za leto 1970. Domačini so tokrat suvereno dobili vse igre in v končnem seštevku prehiteli Jeseničane, ki imajo sicer enako število zmag, vendar slabši količnik. Presenetili so Leščani z osvojitvijo 3. mesta, lanski prvak — TRATA i* škofje Loke pa je ostal na 4. mestu. Končna lestvica: 1. RADOVLJICA 8 6 2 99:63 6 2. JESENICE 8 6 2 92:66 6 3. LESCE 8 4 4 66:91 4 4. TRATA škofja Loka 8 2 6 69:87 2 5. BOREC Kranj 8 2 6 72:91 2 Prvouvrščena BK RADOVLJICA in JESENICE sta si s tem pridobila pravico udeležbe na tekmovanju za republiško prvenstvo Slovenije, ki bo 30. in 31. t. m. v Ljubljani F; P. Medobčinska liga v odbojki Radovljica — Jesenice Radovljica prva Tekmovanja medobčinske lige v odbojki, v kateri sodeluje osein ekip občine Radovljica in Jesenice, sc bližajo koncu» Borba za prvo mesto jc skoraj dobljena za ekipo Veteranov iz Radovljice. Mlada ekipa ŠŠD Kovinar-Jesenice je edina odigrala vse tekme in ne glede na končno uvrstitev zasluži za izredno discipliniranost posebno priznanje. Vrstni red ostalih ekip pa se lahko še precej spremeni, če bodo odigrane tudi zaostale tekme. Tekmovanju jemljejo privlačnost ekipe, ki se srečanj ne udeležijo in o tem pravočasno ne obvestijo nasprotne ekipe in sodnika. Z boljšo pripravo igrišč in propagando pa bi si tekme ogledalo tudi več gledalcev. Vrstni red po III. kolu spomladanskega dela tekmovanja pa je naslednji: L ŠD Radovljica 1 8 0 24: 7 16 2. ŠŠD Kovinar-Jesenice 10 3 7 14:12 13 3. TVD Partizan-EIed 6 3 3 9:10 9 4. TVD PartiaanrK. gorica 6 2. 4 9:10 8 5. ŽIC Jesenice 1 1 6 5:9 8 6. TVD Partizaa-Kropa 4 & 9: 3 7 7. TVD Partizan-žirovnica 4 2 2 18: 7 6 8. OK Jesenice l l 0 3: 1 2 A. C NAGRADA JUGOSLAVIJE mednarodne cestno hitrostne dirke ŠKOFJA LOKA, 21. VI. 1970 V razredu prikolic vsi najboljši s svetovne lestvice Q Za škofjeloško dirko NAGRADA JUGOSLAVIJE — LOKA 70 se je doslej nepreklicno prijavilo že okrog 150 dirkačev, pogodbe pa bo v naslednjih dneh podpisalo še približno 50 tekmovalcev. Na seznamu Imen smo našli izredno veliko število Italijanov, med katerimi velja omeniti predvsem znane ase Ber-gamontija, Mllanlja, Parlot-tija in Paganija. Organizatorji pričakujejo tudi udeležbo junaka loške dirke 1968 Silvia Grasettija. Od ostalih vidnih mojstrov jeklenih konjičkov, ki se uvrščajo pod sam vrh svetovne lestvice najboljših, bomo v mestu ob Sori videli Novozelandca Mollova, Avstralca Nelsona, Angleža Cul-terja, Havvthorna in Turner-ja, Nemca Brauna in Atterer-ja, Madžara Ju nosa Reizsa starejšega in mlajšega, Finca Hansena ter Avstrijca Kunza. Švicar Gvula Marszovzskv, absolutni rekorder proge (144 kilometrov na uro), je sicer poslal prijavo, vendar njegov nastop za zdaj še ni zanesljiv. In Jugoslovani? Kar precej smo jih našteli. Naj navedemo samo nekatere: Štefe, Dolenc, Prstec, Konjevič, Ata-naskovič, Breznik — slednji bo vozi! a 500 kubičnim motorjem norton, ki so ga sorodniki nesrečnega Rainerja Dietza, prve žrtve loških ovinkov (1968), podarili domačemu avto-moto društvu — in drugi. • Najmočnejša konkurenca se obeta v razredu motorjev s prikolicami. Za nastop v finalu škofjeloškega spektakla je prireditelju namreč uspelo pridobiti celotno elito najboljših parov na svetu. Tako bodo gledalci lahko občudovali drzno vožnjo Ender-sa (svetovni prvak leta 1969), Auerbacherja (lani 3. mesto), Sauzuja (lani četrti), But-cherja (lani peti), Luneman-na (lani sedmi), Pasamonti-ja (italijanski državni prvak) ter Jugoslovanov Salobirja in Černjaviča. (Zapisali smo le priimke vozačev, ker imena sovozačev pri nekaterih niso znana). Organizacijski komite namerava-v Škof jo Loko kot gosta povabiti tudi nekdaj zelo znanega jugoslovanskega prikoličarja ing. Boška Šnajderja. On in njegov sotrudnik Stjepan Rogan sta bila pred leti celo rekorderja loške proge. O Pri organizatorjih smo se pozanimali, zakaj so dirko letos prestavili na 21. junij. Običajno je namreč v škofji Loki grmelo zadnjo nedeljo v maju. Povedali so nam, da je tako odločila FIMA (mednarodna motocikl istična organizacija), ki je loški termin odstopila Opatiji. V Opatiji so pred dnevi prvič priredili tekmovanje za svetovno prvenstvo, kakršnih je na svetu komaj 12. I. G. 14 parov, ki se danes poročijo na Kmečki ohceti 70 v Ljubljani, je bilo včeraj, 29. maja, opoldan gost škofjeloške restavracija Krona. Na gradu, pred škoparjevo bajto so jim priredili piknik. Pozdravil jih je tudi predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina. Iz njegovih rok so ženini in neveste prejeli v dar tradicionalni škofjeloški mali kruhek ter majoliku z emblemom tisočletnega mesta. Za do bro razpoloženje gostov je poskrbel kvintet »Fantje s Praprotna«. (Ig) — Foto: F. Perdan Kmečka ohcet v Škofji Loki in v Žabnici Akademski pevski zbor Tone Tomšič gostuje v Kranju V sredo, 3. junija, ob 19.30, bo v koncertni dvorani delavskega doma koncert Akademskega pevskega zbora ljubljanske univerze TONE TOMŠIČ. Zbor deluje danes kot specializirana organizacija Skupnosti študentov. Od svoje ustanovitve 1946. leta je imel zbor mnogo koncertnih nastopov in radijskih snemanj po vsej Evropi, od Londona do Moskve, od Pariza do Helsinkov. Za njegovo temeljno re-pertoarno politiko so značilne odprtost za najraz-novrstnejše časovno-stilnc tokove, od renesanse do današnje avantgarde, posebna naklonjenost slovenski narodni pesmi ter usmerjenost k stilnim koncertom. O zborovih izvajalskih sposobnostih pa zgovorno pričajo njegovi uspehi na domačih in tujih zborovskih festivalih in tekmovanjih (Toulouse, Strasbourg, Gorica, Llan-gollen, Spittal, Gradec, Arezzo, Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Titovo Užice itd.), kjer je pobral lepo število priznanj in nagrad. APZ »Tone Tomšič« je prejel tudi eno izmed največjih domačih javnih priznanj: ob njegovi 20-letnici ga je predsednik republike Tito odlikoval z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Pod vodstvom dirigenta Marka Munlha bo zbor na koncertu v Kranju izvajal skladbe naslednjih avtorjev: Igorja Dekleva, C. De-bussva, Ivana Gerbeca, Marjana GabrijelČiča, Aleksandra Lajovlca, Gian-carla Menottija, Stevana Mokranjca, Franclsa Pou-lenca, Alojza Srebotnjaka, Matije Tomca in Marka Tajčevica. Upamo, da bo koncertna poslovalnica s posredovanjem koncerta kvalitetnega Akademskega pevskega zbora, ljubiteljem zborovske pesmi nudila polno umetniškega užitka. Vstopnice za koncert so že v prodaji v glasbeni šoli. P. L. Organizacijski odbor letošnje kmečke ohceti je ponudil žabni čanom, da letos priredijo prevoz nevestine bale na ženinov dom. — Del nevestine bale — zibelka — seveda nI sinel manjkati. — Domačini so se res potrudili in pokazali, kaj zna' jo. — Foto: F. Perdan