P.b.b kulturno -politično glasilo • Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in vse najboljše v novem lemi 1966 Johan Lonček GOSPODARSKI IN POLJEDELSKI STROJI TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf tel. (04237) 246 Poitni urad Celovec 2 — Verlagpostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt. LETO XV./ŠTEVILKA 51 CELOVEC, DNE 23. DECEMBRA 1965 CENA 2.— ŠILINGA m azmmjfa LfiuLtm ft& ” Odkar so angeli pastirjem na betlehemskih poljanah zapeli božični spev: »Slava Bogn na višavah in na zemlji mir ljudem!« njihova pesem miru na svetu nikdar več ni utihnila. Ponavljali so jo prvi kristjani, ko so se spominjali Kristusovega rojstva. Sčasoma pa jo je Cerkev za stalno sprejela v svoje bogoslužje. Krščanski narodi so jo začeli vpletati v svoje ljudske božične pesmi: »Angelsko petje se sliši v višavi, Gloria, Slava! Bogu se glasi. Mir se oznanja ljudem po širjavi, mili Zveličar nocoj se rodi.« Toda še nikdar ni Cerkev te angelske poslanice miru tudi izven liturgije človeštvu tolikokrat ponavljala kakor zadnjih petdeset let. Oznanjala jo je po papežih, ki so na zemlji vidni namestniki Njega, ki so ga preroki napovedovali kot Kneza miru in ki je s svojim prihodom hotel svetu prinesti mir: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam« (Jan 14, 27). I. Svet pa Kristusovega miru tudi nikdar ni tako zelo potreboval kakor v tem stoletju, v katerem je človeštvo doživelo že dve svetovni vojni. Ko je v zadnjih dneh meseca julija 1914 izbruhnila vojna med Avstrijo in Srbijo, je sedel na papeškem prestolu svetnik, Pij X. Videl je, da bo ta spopad zanetil svetovni požar. Zato je sivolasemu cesarju Francu Jožefu pisal dolgo pismo, da bi ga odvrnil od vojne napovedi. Toda odgovora ni dobil. Papež je naročil dunajskemu nunciju, naj prosi za osebno avdienco pri cesarju. Nuncij je ves dan čakal pred cesarjevo sprejemnico, pa mu sprejem ni bil dovoljen. Ko je avstrijski poslanik pri sv. stolici papežu vojno sporočil kot dovršeno dejstvo in ga v cesarjevem imenu prosil, naj blagoslovi avstrijsko orožje, mu je Pij X. resno odgovoril: »Povejte cesarju, da blagoslavljam mir; ne morem blagoslavljati vojske in ne tistih, ki •o vojsko hoteli.” Tri tedne nato je veliki ljubitelj miru umrl. Prišel je Benedikt XV. Tudi on je ponavljal poslanico svete noči: »Mir ljudem na zemlji!« A tudi njega niso poslušali. Po brezuspešnih poskusih, da bi dosegel pravičen mir, je nazadnje samo še klical: »Kraljica “tiru, prosi za nas!« Od takrat imamo ta klic v lavretanskih litanijah. Benediktu je sledil Pij XI., ki je spoznal, je bilo tedanje Društvo narodov brez mo-Cl’ da bi reševalo mednarodne spore in fako preprečilo novo vojsko. Postavil je Praznik Kristusa Kralja in v svojih poslani-cah in nagovorih neprestano klical svetu svoje Seslo: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristuso-vem!« A vodilni možje niso marali Kristuso-Vega miru. Narodi se niso hoteli razorožiti, ne mirnim potom rešiti spornih vprašanj. Pij XI. je dobil naslednika v Piju XII. Že ab njegovi izvolitvi je svet čutil, da stoji tik Pred novo svetovno vojno. Papež je uporabil Vso svojo diplomatsko spretnost, da bi nov •vetovni spopad preprečil. »Nič ne bo izgubljenega z mirom; vse pa more biti izgubljeno z vojsko«, je zaklical svetu po radiu 24. avgusta 1939. A tudi ta klic je naletel na gluha ušesa. Nekaj dni nato se je zabela 2. svetovna vojna, ki je trajala dobrih •pet let in pol ter milijonom človeških bitij vzela življenje, domovino in svobodo. A papež je že v prvi vojni božični poslanici Predlagal »nekako pravno (juridično) ustano-ki bi bila porok, da se bodo dogovori uatančno in zvesto spoštovali, in v danem primeru spremenili in popravili”. Dolga je Vrsta radijskih nagovorov in drugih papeških dokumentov, ki pričajo, kako se je Pij XII. Prizadeval, da bi se narodi med seboj sporazumeli in se nazadnje vsi čutili pred Bogom Stvarnikom in skupnim Očetom kot ena sa- ma družina, ki živi na zemlji v miru in ljubezni. Veliki papež miru se je 9. okt. 1958 poslovil. A sledil mu je še večji apostol sprave in mednarodnega miru, Janez XXIII. Njegovo okrožnico »Mir na zemlji« (Pacem in terris) VI. Saj je bila tudi zadnja njegova beseda ob sklepu koncila 8. dec. t. 1. beseda miru. Ko je ob koncu vseh slovesnosti bil prebran papeški odlok o zaključku koncila, je papež dal »Urbi et Orbi« svoj apostolski blagoslov, nato pa je besedam blagoslova dodal: »V imenu na- sprejmejo Združeni narodi v New Yorku, študirajo jo politiki in ji pripisujejo svetovni pomen. Začenja se z besedami angleškega svetonočnega speva. Janez Dobri je v njej najprej povzel vsa načela mednarodnega sožitja, ki jih je postavil Pij XII., nato pa podal temelje za uresničitev božične blago-vesti miru, ki so jo angeli svetu oznanili v prvi božični noči. Janez XXIII. je izdihnil svojo po miru hrepenečo dušo vprav za praznike, ob katerih se krščanski svet spominja prihoda Duha ljubezni. A isti Duh mu je obudil naslednika, ki je v svojem prizadevanju za svetovni mir prekosil vse dosedanje papeže. Noben papež ni v tako kratki dobi vladanja dveh let in pol tolikokrat izgovoril besede mir kakor Pavel šega Gospoda Jezusa Kristusa — pojdite v miru!« Še veliko več kakor papeževe besede o miru pa pomenijo njegova dejanja za mir. Po drugem zasedanju koncila roma Pavel VI. v Jeruzalem, da poruši nenaravno steno, ki so jo predsodki v stoletjih postavili med božje ljudstvo Nove zaveze in med božje ljudstvo Stare zaveze, ko je vendar iz tega ljudstva za nas vse izšel Knez miru. Obenem je Pavel VI. v Jeruzalem nesel poljub miru carigrajskemu pravoslavnemu patriarhu Athenagoru. Na koncu tretjega koncilskega zasedanja se papež odpravi v Indijo, da se »kot romar miru, veselja in ljubezni« udeleži mednarodnega evharističnega kongresa v Bombayu. Odtam pozove državnike velikih držav, naj vsaj za nekaj odstotkov zmanjšajo izdatke za oboroževanje in prihranek dajo za kruh stradajočima dvema milijardama ljudi, ki nikdar ne ležejo siti k počitku. Letos 4. oktobra med zadnjim zasedanjem koncila se papež odzove povabilu glavnega tajnika Združenih narodov in v New Yorku pred zastopniki 117 držav članic govori svoj edinstveni govor, o katerem je celo sovjetski zunanji minister Gromiko rekel, da je eden najpomembnejših govorov v 20 letih obstoja Združenih narodov. Združeni narodi so šola človeštva k miru, je papež med drugim rekel. Zato jim je s svojim obiskom hotel dati vso moralno oporo in veljavo. Nato je zaklical vsem zbranim državnikom: »Ne več vojne, nikdar več vojne! Mir, mir mora voditi usodo ljudstev in vsega človeštva... Če želite biti bratje, izpustite orožje iz rok. Nihče ne more ljubiti z napadalnim orožjem v rokah.” Nato je papež rekel, da je Cerkev 20 stoletij čakala na ta trenutek, ko se more obrniti na zbrane narode in s tem izpolniti naročilo, ki ga je prejela od Kristusa: Pojdi in ponesi veselo novico vsem narodom! Vesela novica je evangelij miru in ljubezni, ki ga je Kristus prinesel svetu. Na poletu med Rimom in New Yorkom, so časnikarji v letalu papežu stavili vprašanje: »Ali bi bili pripravljeni potovati tudi v Peking (glavno mesto rdeče Kitajske), če bi tako potovanje služilo miru?« — »Gotovo!« je papež odgovoril. Še eno veliko dejanje je storil »veliki poslanec miru«. Dan pred sklepom koncila je preklical izobčenje, ki ga je pred 900 leti izrekel Rim nad vzhodno Cerkvijo, ko se je 1. 1054. odtrgala od cerkvene edinosti. Istočasno je tudi v Carigradu patriarh Athena-gora za nično proglasil izobčenje, ki ga je takratni carigrajski patriarh kot odgovor izrekel nad zapadno Cerkvijo. Ko je bila ta slovesna listina v baziliki sv. Petra prebrana* je papež objel pravoslavnega metropolita iz Carigrada, ki je zastopal patriarha Athe-nagora. Vidimo tedaj, kako resnična je trditev, da Cerkev nikdar prej ni človeštvu tolikokrat z besedo in z dejanji klicala v spomin sve-tonočne poslanice miru kakor vprav v zadnjih petdesetih letih. II. Papeži pa so svetu pokazali tudi pot, po kateri bo prišel do miru. Janez XXIII.. je v okrožnici »Mir na zemlji« postavil štiri duhovne temelje, na katerih edino more biti zgrajen pravi mir. To so: resnica, pravica, ljubezen in prostost. Zato se tudi podnaslov okrožnice glasi: »O mirn med vsemi narodi, utemeljenem v resnici, pravici, ljubezni in prostosti.” Pavel VI. je v svojem govoru pred Združenimi narodi na te štiri stebre miru znova opozoril in dodal, da mora stavba miru biti zgrajena na naši vesti, na vesti vsakega posameznega človeka. »Prišel je trenutek spreobrnjenja, naše osebne preobrazbe, notranje obnove,« je papež dobesedno dejal. Potemtakem mora vsak pri sebi začeti graditi stavbo miru. To dolžnost mu nalaga njegova lastna vest. Najprej mora Kristusovo kraljestvo miru zavladati v naših srcih, nato v družinah, potem na vasi med sosedi, v fari med župljani, v državi med državljani. Tedaj se bo mir začel utrjevati tudi med narodi. 1. Zato moram najprej sam spoštovati resnico, ki je prvi temelj miru. Studiti se mi mora vsaka dvoličnost, zahrbtnost in hinavščina. Moja usta ne smejo nikdar spregovoriti nobene laži. V mojem sren morajo biti zasidrani tudi (Dalje na naslednja s tram) Politični teden Po svetu ... GENERAL DE GAULLE ZOPET IZVOLJEN Pri včerajšnjih končnih valitvah za predsednika francoske republike je bil ponovno izvoljen general de Gaulle. Skupno je šlo na volišče 29 milijonov Francozov. Za dosedanjega predsednika francoske republike generala de Gaulla je volilo 55 odstotkov in za njegovega nasprotnika kandidata levice, socialista Francoisa Mitteranda pa 45 odstotkov Francozov. S tem je francoski narod zoipet izrekel zaupnico de GauLlu v vodstvu francoske republike za nadaljmih sedem let. Med 5. in 19. decembrom so imeli Francozi v televiziji priliko spoznati čisto drugega de Ganila. V oddajah so videli ljubeznivega in preprostega de Gaulla, ki kramlja z ljudstvom o zunanji politiki, kmetijstvu itd., z eno besedo de Gaulle se jim je približal kot človek. Kljub zmagi pa washingtonski in londonski politični krogi dodajajo, da so volitve pokazale, da je vpliv generala de Gaulla v Franciji padel. DAN ČLOVEŠKIH PRAVIC 10. decembra je glavna skupščna Organizacije združenih narodov sprejela in objavila splošno izjavo o človekovih pravicah. V spomin na ta dogodek so proglasili ta dan za „Dan človekovih pravic" ter ga vsako leto tako na sedežu te svetovne organizacije kot v ostalem svetu praznujejo na slovesen načn. Glavni! tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je za letošnji „Dan človekovih pravic" izdal poslanico, v kateri ugotavlja, da je na svetu še zmerom vehko krivice in zla, zoper katere se je treba boriti. Še zmerom obstoja na svetu rasna in narodna ali verska diskriminacija, ki jo izvajajo tako posamezni ljudje kat cele skupnosti. Sama izjava o človekovih pravicah tega zla še ne bo odpravila, je pa gotovo osnova, na katero morajo graditi svojo dejavnost OZN, vlade in človeštvo vobče. miih točk vladnega programa, katero je treba čimprej uresničiti. POMANJKANJE DEMOKRATIČNOSTI! V nadaljevanju svojega radijskega nagovora je kancler dr. Klaus podal kratek obračun razvoja notranje politike v zadnjem času in priznal, da je upravičena kritika onih, ki očitajo vidnim avstrijskim politikom, da so zapustili pot .prave demokracije. ..Dejstvo, da se je ena izmed strank po avstrijski parlamentarnih valitvah 5. 1962 upala govoriti o nekaki .zgrešeni odločitvi’ volivcev, je pač globlji razlog, zakaj smo, ta tri lete doživljali vedno nove politične Postavljene so bile tri liste — deloma politično pobarvane: Avstrijska učiteljska zveza (pripadniki OeVP), Socialistično učiteljsko društvo (SPOe) in liste liberalno usmerjenih učiteljev (FPOe). Komun stična stranka je svoje pristaše nekaj dni prej pozvala, naj svoje glasove oddajo za socialistične kandidate oz. listo. Kako pomembne so tudi te valitve, dokazuje izredno visoka udeležba, saj je volilo 99,6 odst., torej tako rekoč ose učiteljstvo. Porast glasov ste dosegli prvi dve listi (za 180 oz. 220 glasov več), medtem ko je liste liberalnih učiteljev (FPOe) vkljub 600 novim volilnim upravičencem Sl o ne n ci iz (Jleža, ^Podjune in !JŽilje ! VSEM ROJAKOM DOMA IN PO ŠIRNEM SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 1966 ... in pri nas v Avstriji BOŽIČNI MIR je nekoliko obšel, kot izgloda, tudi naše politike. Medsebojni pozivi k zmernosti, popustljivosti in obzirnosti v vodilni borbi zlasti v predbožičnih dneh torej le niso bili zasitonj. Državni kancler dr. Klaus je preteklo soboto v svojem radijskem nagovoru poklica1! poslušalcem v spomin prvi sveti večer po strašni drugi svetovni vojni pred dvajsetimi leti, katerega smo praznovali še v velikem pomanjkanju, medtem ko ga sedaj že nekaj let praznujemo v popolnoma drugačnih, zelo izboljšanih materialnih razmerah. Na to dejstvo je kancler dr. Klaus navezal trojni opomin, katerega ne smemo izgubiti izpred oči: da še vedno živimo v času krvavih boijev med narodi in strašne stiske in pomanjkanja, v katerem živi nekaj sto milijionov ljudi; nadalje, da ne smemo pozabiti, da naše sedanie zmerno materialno blagostanje, katerega smo si z vstrajmim delom priborili, še ne pomeni mifcake zaloge, zato moramo tudi v bodoče prav tako iharljilvo delati; končno ne smemo pozabiti, da tudi pri nas doma še najdemo med narodom pomanjkanje, čeprav se to morda kaže v kaki drugačni obliki. Nadalje je opozoril, da je v zadniih letih to ali ono res še ostalo nerešeno, a na eno izmed najvažnejših nalog odgovorni politični organi niso pozabili — namreč na starejše sodržavljane, ki sedaj dobijo še kolikor toliko primerno starostno rento in je bila zanje odobrena tako imenovana dinamična pokojnina, katero je on ob svojem imenovanju za kanclerja 1. 1964 v nastopni izjavi označil kot eno izmed glav- N AR O D N I SVET KOROŠKIH SLOVENCEV krize in neko teko rekoč trajno volilno borbo," je izjavil zvezni kancler ter še dodal: »Prihodnje leto 6. marca bomo videli, če bodo volivci prišli do zaključka, da se .pač morajo jasno odločiti, tako da se nihče potem ne bo več drznil to njihovo odločitev označevati kot zgrešeno. Ako na ta način motrimo 6. marec 1966, bo to usodni dan za avstrijsko demokracijo." VOUTVE KOROŠKIH UČITELJEV Sredi preteklega tedna so koroški učitelji volili svoje zastopnike v učiteljske disciplinarne in kvalifikacijske komisije. Triumf ameriških vesoljskih ladij Gemini 6 in 7 Vesoljska ladja »Gemini 6“ je v sredo, preteklega tedna, ob 14.37 iz ameriškega Cape Kennedyja uspešno poletela v vesolje. Nekaj minut pozneje ste se javila oba asitro-mavta Shirra in Stafford, ki ste imela do sedaj že dvakrat smolo, da je vse v redu. Prvič so pred nedavniim ‘izstrelitev vesoljske ladje »Gemini 6“ preložili zato, ker rakete agena ni ponesla satelite v vesolje. Drugič pa se je poskus izstrelitve njune vesoljske ladje — izstrelitev bi moraia biti v nedeljo, 5. decembra, ob 15.54 — tudi ponesrečil, zaradi manjše okvare električnih naprav rakete Titan 2. Vse priprave za drugi polet so potekale v redu. Natanko ob 15,54 so dali signal za izstrelitev rakete Titan 2, ki naj bi ponesla v vesolje ladjo »Gemini 6“. Tisti trenutek je ploščad za izstreljevanje raket zakril gost dim s plameni, kar je trajalo nekaj časa. Ko se je dim razkadil, so' videli, da rakete še vedno stoji na ploščadi. Prvi hip so se ustrašili, da ste kozmonavte Schirra in Stafford v nevarnosti. Ta dva pa ste takoj vzpostavila radijsko zvezo z vodjem celotne operacije in sporočila, da ste zdrava. Po dveh neuspelih poskusih ste astronavte Schirra in Stafford v tretje srečno poletela v vesolje. Začetek polete, ki naj bi z njim uresničili dolgo napovedani vesoljski »sestanek", je naznanilo bobnenje rakete »Titan 2“, ki je šiniilla navpično kvišku, nato pa zavila proti jugovzhodu. Nekaj minut po izstrelitvi so sporočili, da se je druga stopnja ločila od rakete. Kakor hitro je rakete vzletela v vesolje, je ravnatelj polete Knaft sporočil po radiu fcozmenavto-ma, da letite natanko po začrtani poti. »Gemini 6“ so izstrelili v trenutku, ko sta bila kozmonavta Borman in Dovoli, prav nad raketnim oporiščem Cap Keninedyjem. Tedaj sta imela za seboj že 161 krogov okoli Zemlje. Njuna vesoljska ladja je letela od 234 do 302 kilometra visoko. Pregledniki so sporočili, da druga vesoljska ladja „Ge-mini 6“ leti po tiru v višini od 162 do 265 kilometrov. Prav tolikšna višina je potrebna, da bi se vesoljski ladji lahko srečali. Pol drugo uro po izstrelitvi je bila vesoljska ladja »Gemini 6“ oddaljena 1174 •kilometrov od »Gemini 7", ob 16.55 pa se je razdalja zmanjšala na 795 kilometrov. Razdalja med obema vesoljskima ladjama se je zmerom bolj manjšala in ob 19. uri je znašala samo še 240 kilometrov. Še prej pa ste astronavta vesoljske ladje »Gemini 6“ Schiirra in Stafford naravnala svoj tir v krožnega, tako da je bil zelo podoben tiru »Gemini 7". Ob 18.24 je bila vesoljska ladja »Gemini 6“ 27 kilometrov pod tirom »Gemini 7“. Ob 19.04 po srednjeevropskem času je znašala razdalja 92 kilometrov. Ob 20.35 ste vesoljski ladji leteli po istem tiru v razdalji 48 kilometrov druga od druge. Nad Tananavive je »Gemini 6“ skrajšala razdaljo na štiri kilometre. Tedaj je bila za vesoljsko ladjo »Gemini 7“ in pod njo. Obe vesoljski ladji ste bili na področju, ki ga je Sonce razsvetljevalo. Že ko ste bili oddaljeni 48 kilometrov, so lahko kozmonavti opazilli močne reflektorje na vesoljskih ladjah. Ob 20.10 se je razdalja zmanjšala na 14 kilometrov, čez 3 minute'pa na devet kilometrov. Ob 20.21 sta bili vesoljski ladji oddaljeni sedem kilometrov druga od druge. V zadnji stopnji je »Gemini 6“ povečala svoj perigej (prizemlje) teko, da je letela nad vesoljsko ladjo »Gemini 7“ ter jo prehitela. Tedaj so sprožili zaviralne rakete in vesoljski ladji sta leteli druga poleg druge v razdalji 35 do 40 metrov. Vesoljska ladja »Gemini 6“ se je obrnila, tako, da ste si stali vesolj,siki ladji nasproti s prednjim delom. Razdalja se je stalno krčila in se je zmanjšala na 6 metrov, zatem na ■tri in nazadnje na en meter in 80 centimetrov. Vesoljski ladji ste še dalje letali druga ob drugi. Vidljivost med obema vesoljskima ladjama je bila izborna. Astronavt Stef-ford v vesoljski ladji »Gemini 6“ je izjavil, da on in Schirra vidita skozi okno, kaj se dogaja v vesoljski ladji »Gemini 7“, ter da prav dobro vidita dolgo brado Bormana in LoveMa, ki se niste brila že 11 dni. Ko ste vesoljski ladji prišli v senco ste zdaljšali razdaljo druga od druge na šest metrov, da bi s tem preprečila nevarnost trčenja. NASA je sporočila, da bi utegnili manevri v zvezi s sestankom trajati samo štiri ure namesto šest. To bodo sklenili, če bodo astronavti trudni in če bodo sami to želeli. Šestnajsti in s tem zadnji polet okoli Zemlje se je pričel za kozmonavta Schirro in Stafforda oh 14.43. Dobro uro kasneje, to je ob 15.43, pa se je pričela za njiju zadnja stopnja vesoljskega polete: poveljnik vesoljske ladje Walter Schirra je sprožil zaviralne rakete, ki je v tem času letela še s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro skozi vesolje. Moč zaviralnih raket je takoj zmanjšala bralno vesoljske rakete, tako da je pričela polagoma padati. Padanje vesoljske ladje na Zemljo sta opravila astronavta z glavama navzdol in s hrbtoma naprej. Ta nenavadna lega njih teles je nujna, ker se nahaja obrambni ščit proti neznanski vročini, ki nastaja oh prihodu kabine v ozračje, na tleh vesoljske ladje. Ko je bila vesoljska ladja 100 kilometrov nad Mehiko, se je avtomatično pretrgala radijska zveza. To je pripisati neki tako imenovani »električni zavesi", ki se napravi okoli vesoljske ladje spričo strahovite vročine. Ta radijska tišina je trajala 4 do 5 minut. Medtem časom pa se je zmanjšala bralna kabine na 100 kilometrov. Ob 16.21 so lahko zopet vzpostavili zvezo med raketnim oporiščem in vesoljsko ladjo. Že po dveh minutah se je sprožilo malo padalo iz notranjosti »Gemini 6“. Kabina je bila le še 15 kilometrov nad Zemljo. Potem ko se je odprlo še glavno padalo, se je sp,ustila kabina »Gemini 6“ na Atlantiku, približno 1000 kilometrov jugozapad-mo od Bermudskih otokov. Kmalu zatem je neko letalo letalonosilke „Wasip“ zagledalo kabino »Gemini 6“ v morju. Ob 17.20 je je priplula letalonosilka do kabine in jo nato spravila na krov ladje. Po 14-dnevnem vesoljskem poletu pa ste tudi Frank Borman in James Lovell preteklo soboto srečno prištela s svojo vesoljsko ladjo »Gemini 7“ 904 kilometre jugovzhodno od Bermudov. V vesolju sta preživela dobrih 330 ur in pol in sta v tem času 206-krat obkrožila Zemljo. Znanstveniki svete so označili ameriški »vesoljski sestanek" kot velik korak v smeri raziskovanja in osvojevanja vesolja. Celo sovjetsko vladno glasilo »Izvestja" 5e označilo ameriški poskus kot »velik uspeh". dobila nekaj manj glasov kot pri zadnjih tovrstnih volitvah (od skupnih 242 padla na 223 glasov). V kvalifikacijskih komisijah so socialisti izgubili en mandat v korist Avstrijske učiteljske zveze. Z veliko pozornostjo je javnost vzela na znanje poziv komunistov njihovim pristašem, naj glasujejo za listo Socialističnega učiteljskega društva. To je v zadnjem času že tretji primer, da KPOe poziva svoje pristeše, naj glasujejo za SPOe, :n sicer pri deželnozborskih volitvah na Gradiščanskem in Tirolskem ter sedaj pri učiteljskih volitvah na Koroškem. Iz tega primerov sklepajo nekateri politični opazovalci, da se bo zelo verjetno isto zgodilo pri .prihodnjih parlamentarnih volitvah, kjer KPOe baje skoraj gotovo ne bo postavila svojih kandidatnih list in bo v tem slučaju pozvala svoje volivce, naj glasujejo za socialistične kandidate. ,tJHLr se. oznanja ljudem fuy (Nadaljevanje s 1. strani) ostali trije temelji miru. V njem mora zagoreti prava ljubezen do bližnjega. Spoštovati moram pravico bližnjega do življenja in do vseh drugih dobrin, snovnih in duhovnih. Tudi pravica bližnjega do dobrega imena mi mora biti sveta. Ceniti moram svobodo bližnjega, svobodo vere, jezika, prepričanja in izražanja misli. Te svobode mu nikdar ne smem kratiti. 2. Prav tako mora tudi družinska in farna in vsaka druga skupnost biti utemeljena na resnici. Laž rodi prepir in sovraštvo v družini, med sosedi, farani in državljani. Neiskrenost tudi v politiki ne rodi dobrih sadov. Pravi čn ost zahteva, da vsakomur damo, kar mu gre. Kadar bo pravičnost zavladala na svetu, ne bo več vzroka za vojsko. Gojimo doma in v svojem okolju dejavno ljubezen. Akcija »Brat v stiski« je odlično delo za mir med narodi. Če lačnim množicam ne damo kruha iz ljubezni in prostovoljno, bodo nekega dne pridrle k nam in si ga s silo vzele. Prav tako se more zgoditi, da bomo nekega dne sami svobodo izgubili, če drugim ne priznamo svobode, do katere jim daje pravico Bog, ki je človeka tako ustvaril, da živi v človeški družbi v miru in svobodi. Ko se je Pavel VI. vrnil iz New Yorka, je zbranim koncilskim očetom rekel: »Bolj nego kdaj koli prej moramo biti delavci za mir. Katoliška Cerkev je sedaj, ko je spregovorila po naših ustih, sprejela veliko dolžnost, da služi miru.« Vsi smo udje Kristusove Cerkve. Zato mora vsak izmed nas služiti miru. »Gospod, naredi me za orodje miru!« Te besede so zapisane na svetinjah, ki so bile kovane v spomin papeževega obiska pri Združenih narodih. Te besede sv. Frančiška Asiškega morajo biti naša molitev in naš življenjski programi Dr. Jakob Kolarič, C. M. 100-letnioa rojstva Jana Sibeiiusa Leto 1965 je bilo Sibeliusovo leto Mnogo bolj kot Edvard Grieg vetja Jan S i b e 1 i u s , katerega 100-letnico je 8. decembra praznoval ves glasbami kulturni 'Svet, kot komponist „nordijake prostranosti". V njegovi glasbi slišiš resnično severne jelene galopirati, njegova glasba ti pričara pred oči finsko deželo in severni sij. Dejansko je bil Sibelius tisti, ki je finsko narodno glasbo popeljal v glasbene dvorane, zato velja kot ustanovitelj finske umetne glasbe. Je najpomembnejši finski 'simfonični skladatelj in edini finski glasbenik svetovnega slovesa. Njegova domovina se mu je oddolžila s tem, da mu je .po- delala doživljemjsko štipendijo, .in ga s tem osvobodila gmotnih skrbi. In ko je Jan Sibelius 20. septembra 1957 v visoki starosti 92 let umrl, je zavladala na Finskem prava narodna žalost. Zanimivo, da je tudi Jan Sibelius, ki se je rodil 8. decembra leta 1865 v lawaste-husu na Finskem, šel v začetku druga .pota kot glasbena. Študira:! je pravo, toda dolgo mi zdržal pri paragrafih. Tem je obrnili hrbet dn sledil notranjemu kllcu-glashi. Svoje glasbene študije je pričel v Heisinkih, ifimsikem glavnem mesitu, nato v Berlinu in končno na Dunaju, kjer sta bila njegova • učitelja Karl Goldmark in Robert Fuchs. Na Dunaju, tako piše genij Jan Sibelius v svojih spominih, je pričel pravzaprav žele ustvarjati; tu mu je bila šele pot do glasbenega ustvarjanja odprta. Tam je hotel prevzeti mladi glasbenik ieta 1881 mesto pni Dunajskih filharmonikih; v takratni Dvomi operi je šel k izpitu, čeprav je imel .Sihelius dobre ocene, mu je vodstvo Opere svetovalo, naj se odpove službi zaradi svoje živčnosti; ko je kot kandidat nastopil1] pred glasbeno komisijo, se je močno tresal .in bil sila nervozen. Akoravno se tedanje glasbene osebnosti, kot so bile to, n. pr. Brahms, Bruckner in Hans Richter, niso dosti brigale za mladega Finca, je Jan Sibelius kljub temu našel pot do glasbe. Bil je navdušen obiskovalec Opere, seznanil se je z Johannom StrauBom in Schonbergom, M ga je .spoznal med glasbenim študijem. Deloval pa je tudi kot violinist v nekem znanem godalnem kvartetu. Mladi Sibelius je celo .posegel aktivno v ispor, ki se je razvnel med pripadniki Brahmsa in Brucknerja, kar mu je bilo seveda samo v škodo. Učitelj Robert Fuchs ga je učil kontrapunkta, Karl Goldmark pa kompozicijo. Na Dunaju je začel komponirati svoj „Oktet“, iz katerega je pozneje nastala ,,Pripovedka". Pa tudi en .godalni kvartet je napisal v avstrijski prestolnici. Dve leti kasneje se je komponist Jan Sibelius za zmerom preselil v svojo domovino, kjer mu je država ‘kmalu potem podelila doživijenjisko štipendijo. Na začetku dvajsetega stoletja je bil Sibelius med ustanovitelji skrivne organizacije ..prostozidarske lože" na Finskem, kateri je .posvetil nekaj skladb, predvsem opus 113, imenovan tudi „Musique reli-gieuse“ (izg. musik religioz = nabožna glasba). To delo, ki so ga prvič izvajali 5. februarja 1927, je našlo močan odmev v Združenih državah Amerike. Sibelius je podaril 50 odst. denarja, ki ga je prejel kot delež od tega igranega dela, .po njem imenovani sirotišnici. Sibeliusov stil, ki je bil močno pod vpli- Po občnem zboru Nismo še poročali o letošnjem rednem občnem zboru Družbe sv. Mohorja, ki je bil 18. novembra v Mohorjevi hiši v Celovcu na Vetrinjskem obmestju. Udeležili so se ga odborniki in lepo število poverjenikov, ki so z zanimanje sledili poročilom o raznih družbinih oddelkih. Občni zbor je voditi predsednik Družbe č. g. dekan Millonig. Najvažnejše je bilo poročilo ravnatelja msgr. dr. Hornbbcka, ki je na podlagi številk na steni pokazal, kako je družba od obnovitve stalno rastla. Iz razgovora po poročilih smo zvedeli, da se tiskarna priporoča za vsa tiskarska dela dn rada sprejme ne le tiskanje knjig in časopisov, ampak tudi sporočil, osmrtnic, kuvert, vabil, reklamnih prospektov in druga taka dela. Z natisom nemškega prevo- Podjunčani gosfovali v Gorici Po Katoliškem glasu posnemamo članek, ki piše o zelo uspelem gostovanju naših kulturnikov. Pred kratkim je bil v Katoliškem domu v Gorici res lepo obiskan in tudi zelo uspel 'kulturni večer, ki ga je priredila slovenska hiladina s Koroške, v glavnem doma iz Podjune. Na povabilo SKPD „Prof. Mirko Filej" iz Gorice je prišlo 43 koroških rojakov s posebnim avtobusom gostovat v Gorico. Dopoldne v nedeljo so opravili tudi romanje ,Tla Staro goro, popoldne pa so v Katoliškem domu nudili našemu občinstvu svojo sočno besedo v igri in pesmi. Drage goste s Koroške je najprej pozdravil g. Viktor Prašnik, podpredsednik društva „Prof. M. Filej". Nato je spregovori g. župnik Matej Nagele iz Žitare vesi, ki je .skupino vodil in organiziral ves nastop. Povedal je, da so igravoi dn pevci ter Sodci iz več fara, ker ena sama fara ne Zrnore več gojiti slovenske prosvete — Premalo jih je. V glavnem so bili zastopani ■fantje in dekleta iz Dobrle vesi, Št. Vida v Podjuni, škocijana ter Žitare vesi. Mnogi mlajši, je dejal g. Nagele, se izgovarjajo, da se .slovenščine ne splača več gojiti, ker se z njo ne pride daleč. Da mladi red spo-zna, da se slovenščina govori ne samo na 'Koroškem, temveč tudi izven njeni h mej, zato je delal na to, da pride do tega gostovanja. Središčna točka kulturnega večera je bila zgodovinska igra ,,Zadnji vitez Reberčan". igravoi so odigrali več prizorov, v katerih J® prišla do izraza zgodovina rebrškega gradu, ki je bil last roparskih vitezov, ka- tere končno zadene zaslužena kazen. Odpadlo je zaradi efektnosti zadnje dejanje, kjer ,pride do poroke grofične Manice z vitezom Fanfredom. To povemo v tolažbo tistim, ki jim je bilo hudo ob prizoru, kjer se je zdelo, da je roparski vitez z Rebrce do smrti pobil viteza Manfreda. Igravci so jezik zelo obvladal, bil so sigurni v nastopu, zlasti .stari graščak z Rebrce je svojo vlogo odlično podal. S seboj so prinesli okusne srednjeveške kostume, ki .so igri dali še (posebno živahen izraz. Naj še omenimo prav v zvezi z igro, da je tiskarna Budin v Gorici pred kratkim tiskala 232 strani obsegajoto zgodovinsko povest dir. Metoda Turnška „Stoji na Rebri grad", ki govori o vitezih, ki so dali osnovo omenjeni igri. Knjiga je na prodaj v na-(ših knjigarnah na Goriškem in Tržaškem ter stane 750 lir. Res jo je vredno prebrati. Poleg igravcev so se žeto izkazali pevci. Moški oktet je odpel vrsto lepih domačih pesmi tako doživeto, da so posluša ved samo trepetali, kdaj bodo s petjem prenehali. 'Pokazali so, da je pesem še vedno domena koroškega ljudstva. Veliko prijetnega razpoloženja so prinesli v dvorano tudi muzikanti s svojo poskočno glasbo. Tudi nje bi občinstvo še in še poslušalo. Prav lepo je uspel tudi srečolov z 11 bogatimi dobitki. Naši ljudje so pr;dno segali po srečkah in (tako prireditev gmotno zadovoljivo podprli. Z eno besedo: zadnji kulturni večer je zadovoljil vse in si take vrste prireditev v Katoliškem domu še in še želimo! vom nemške romantike, izpostavlja zavestno posebnost finske narodne glasbe: nenavadna harmonija in svojevrsten ritem, ki ga je pisal rad v dvanajstosminskem- ali petčetrtinskem taktu. Tudi dramatičnosti se je odpovedal v korist epične širine. Zato je nesmisel, pravijo nekateri glasbeni kritiki, imenovati Sibeiiusa „Nord;jskega Beethovna", saj si v stilu nista vobče nič sorodna. Sibelius je rapsod med simfoniki, kajti njegove stvaritve, pri katerih se je izmikal strogi obliki, rastejo v višino in širino. Prej bi ta dela lahko nazvali fantazije. To je tudi razlog, zakaj so njegove simfonije pri nas manj znane. Nasproti temu pa naše glasbeno občinstvo močno čisla njegove simfonične pesnitve, njegove slikarije, ki so izraz osebnega nastrojenja in doživetja njegove finske domovine. Poleg sedem simfonij je Jan Sibelius zapustil še: pesmi, klavirska dela, zbore, simfonične pesnitve, eno opero, en vkuldnislkd koncert in nekaj del komorne glasbe. NAGRADE SIBELIUSOVEGA TEKMOVANJA S podelitvijo osmih nagrad se je končalo v Helsinkih mednarodno tekmovanje vioiiiniistcv, ki so ga priredili ob 100-letnici rojstva velikega finskega skladatelja Jana Sibeiiusa. Prvo nagrado je dobil 19-letni sovjetski violinist O leg Kagan, študent moskovskega konservatorija, id je bil najmlajši udeleženec tekmovanja; dobil je tudi posebno nagrado za najboljšo interpretacijo Sibeliusovega violinskega koncerta. Drugo nagrado je dobil izraelski umetnik Joshua Epstein, tretjo spet sovjetski udeleženec Valerij Gradov, četrto pa. Američan Paul Roisemthal. Na Sibeliusov rojstni dan je bil 8. decembra, v Helsinkih slovesen koncert, na katerem je Oleg Kagan igral Sibeliusov violinski koncert. Mohorjeve družbe da Ruplove knjige o Primožu Trubarju za neko nemško založbo je dosegla v zadnjem času lepo .pohvalo in dober glas. Kot založba dobrih knjig je natisnila v zadnjem letu spet lep knjiižm dar, ki je zaenkrat še na razpolago. Mnogi so zelo zadovoljni z Malim misalom, ki je nedavno izšel v drugi izdaji. Od prej izdanih knjig ima Družba še veliko zalogo, skora] preveliko. Zato je prav, da je natisnila cenik in iseznam svojih knjig. Morda bo ta ali oni segel tudi po starejši knjigi, ki je še nima. Iz knjižice „15 let delovanja Družbe po obnovitvi" vidimo, kako veliko delo je ■ta naša knjižna ustanova opravila po vojni. Oddelek „dijaških domov" stoji pred velikimi problemi. Družba ima na razpolago premalo prostorov, da bi mogla sprejeti vse dijake, ki prosijo za sprejem v dom. Tudi plačevanje staršev za dijake v domu m vzorno. Ne rečemo, da vsi, vendar se nekateri premalo potrudijo', da bi v redu plačevali vzdrževalnino. Tudi dajejo otrokom preveč žepnega denarja, kar dobro vzgojo otežuje. če je katera reč med nami .potrebna podpore, .so to Mohorjevi dijaški domov:. Družba namreč nima nikakih podpor za vzdrževanje svojih domov. Vsem dobrim srcem jo topilo priporočamo. Predsednik se je posebej zahvalil vsem, ki so lani s hrano in darovi pokazali svoje dobro srce in s tem (pokazali tudi, da cenijo delo Družbe na tem področju. Prodajni oddelek Družbe je v zadnjem času odprl lep trgovski lokal, ki vzbuja naše zanimanje in ponos. Vsi mohorjani dn drugi so toplo vabljeni in dobrodošli v knjigami in prodajalni Družbe na Cesta 10. oktobra 27 v Celovcu. PISATELJ SOMERSET MAUGHAM UMRL Pet tednov pred svojo 92-letnioo je umrl v četrtek, 16. decembra slavni angleški: pisatelji Willl,iam Sounerset Maughom. -f- Dramski igralec Janez Cesar N V soboto, 4. dec., so na Zalah v Ljubljani pokopali velikega slovenskega dramskega ligralca Janeza Cesarja, Rojen je bil 6. oktobra 1896 v Dolnji Težki vodi pri Novem mesitu. Še mlad se je odtočil za igralski poklic. Sprva se je udejstvoval kot igralec na amaterskih odrih, toda že leta 1921 je prvič z uspehom nastopil na deskah ljubljanske Drame. Po tem nastopu ga je vodstvo tega umetniškega zavoda za stalno angažiralo. Tu je ostal nepretrgoma do upokojitve. V desetletjih svojega •umetniškega dejanja in nehanja na dramskih deskah je oblikoval Vloge tipičnih ljudskih likov komičnega značaja, poleg tega pa se je razvil Janez Cesar v Oidličnega karakternega igralca. Med njegove najuspešnejše vloge sodijo poglavar v ..Revizorju", Orgon, Falstaff, Kantor ih predvsem nepozabna kreacije Wiillyja Lennona v Milerjevi ..Smrti trgovskega potnika". Za svoje umetniško ustvarjanje je prejel danes že pokojni veliki dramski umetnik najvišja slovenska in jugoslovanska odlikovanja. Tenorist Janez Lipušček umrl Naš list je že kratko oznanil, da je umrl znani tenor Janez Lipušček. Janez Lipušček, pevec, (lirični tenor, se je (rodil v Ljubljani 31. decembra 1914. Svoj lepi glas si je izoblikoval na glasbeni akademiji v Ljubljani. Pozneje je postal solist ljubljanske Opere dn član svetovnoznanega Slovenskega okteta. Prav v tem znamena-tam ansamblu je zaslovel njegov lirični tenor, posebno v pesmih „Nocoj pa, oh, nocoj". Pa tudi njegovi, mehki soM od žalne koroške pesmi „Pojdetm v Rute" do vitalne ruske „Kalinke“ so želi stotero in stotero aplavzov, rož in hvaležnosti. Na žalni komemoraciji v Operi Slovenskega narodnega gledališča je dejal v spominskem govoru njegov tovariš: „Ni bito še smrti, ki bi v opernem ansambla tako boleče odjeknila kot ta.“ Dalje je še orisai Mk Janeza Lipuščka kot .polnokrvnega gledališkega umetnika in človeka. Slovenski oktet je prejel ob smrti svojega člana Janeza Lipuščka vrsto sožalij od posameznikov in ansamblov. Pravzaprav ■pomeni smrt tenorja Lipuščka oajhujši udarec ansamblu Slovanskega okteta, s katerim je prepotoval skoraj ves svet in širili z njim lepoto slovenske narodne in umetne pesmi iin petja vobče. Med njegove najboljše stvaritve sodijo v operi ..Zaljubljen v tri oranže" Sergeja Prokofjeva, grof Abnaviva v operi „Seviljski brivec" Gioachina Rossinija in Nemo-rino v operi ..Ljubavm napoj" Gaetana Do-nizettija. Tako je slovenska dramska in pevska kultura izgubila v kratkem času pomembna in dragocena umetnika - ustvarjalca. ZADNJI DAN RAZSTAVE »SLOVENSKA KNJIGA PRED 100 LETI" V četrtek, 16. decembra, je bil zadnji dan razstave v Mohorjevi .prodajainii. Skozi 14 dni ste si lahko ogledali v višjih prostorih naše lepe knjigarne čez 70 različnih knjig, starih po 100 in še več let. Mnoge med njimi so bile tiskane v Celovcu v tiskarni Klei!nimayer in tiskarni Leon. To je bito v letih, ko še ni bilo Družbe sv. Mohorja oziroma, ko je ta še dajala svoje knjige tiskat v druge tiskarne. Več obiskovalcev je povedalo, da imajo tudi oni doma še stare dn znamenite knjige. Nekdo je pripomnil, kako protestantska knjiga dokazuje, da so Vindišarji in Slovenci eno in isto. Na knjigi je namreč zapisano po slovensko, da je sestavljena v slovenskem jeziku, spodaj pa v nemščini, da je pisana »im vdndischer Sprache". „Win-disch" je beseda, s katero se nekdaj Nemci označevala Slovence ali bolje: Slovane sploh. LAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN USPEHA POLNO LETO 1966 ŽELIMO VSEM SODELAVCEM, NAROČNIKOM, OGLAŠEVALCEM, BRALCEM IN PODPORNIKOM TER PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA DOMA IN PO ŠIRNEM SVETU S PROŠNJO, DA NAM OSTANEJO ZVESTI TUDI V BODOČEM LETU. ZAHVALJUJEMO SE VSEM, PRAV POSEBNO PA NAŠIM DOPISNIKOM PO LEPIH KRAJIH PODJUNE, ROŽA IN ZILJE ZA POŽRTVOVALNO SODELOVANJE IN ZVESTOBO. »NAS TEDNIK - KRONIKA" UREDNIŠTVO in UPRAVA GORENCE (Predavanje in smrti) Dne 27. novembra t. 1., na god sv. Virgi-lija, 'Simo obhajali v Šmiklavžu dan vednega češčenja. Kakor vsako leto so tud: letos prišli pomagat sosednji gg. iz Suhe, Žvabe-ka, Pliberka, Voigrč in Rude. Celo dopoldne so se vrstile sv. maše z nagovori in spovedovanjem, popoldne so bile ure molitve. Zaključno večerno službo božjo je opravil g. Vinko Zaletel iz Vcgrč in imel nato v farni dvorani predavanje. Kazal nam je zelo lepe slike iz Indije. Najprej smo gledali slike z evharističnega kongresa, ki ■je bil lani, nato smo pozorno poslušali predavanje o življenju in revščini Indijcev in petem o verski gorečnosti tamkajšnjih kristjanov - spreobrnjencev iz poganstva. Mislili smo si, kako daleč za njimi smo mi, ki smo že od svoje mladosti v krščanstvu vzgojeni. Tudi otroci so z velikim veseljem gledali slike o Bombaju. Udeležba je bila prav lepa. G. predavatelju se še enkrat na tem mestu lepo zahvalimo in ga lepo povabimo, naj 'kmalu zopet pride. Smrt s svojo koso je zdaj segla po starih. 19. septembra je umrla v Dramljah (Wun-denstatten) Marija Hrastnik v visoki starosti 88 let. Pokopali smo jo na po dr. pokopališču v Sv. Radegundi. Bila je zelo dobra mati. Naročena je bila na verski list „Ne-deIjo“ in jo rada brala, dokler so ji oči dopuščale, pozneje jd je list glasno brala njena hči. Pokojna je bila rojena v fari Sv. Primoža na Pohorju. Pred več desetletji se je preselila iz Štajerske na Koroško in si kupila kajžo pri pd. Hanzerju v Dramljah. Na dan vednega češčenja so pokopali v Radegundi Jožefa Seherja, trgovca v Veli-kovcu. Blizu kolodvora na Ledu si je posta- Pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu je pravkar izšla knjiga Klemens Tilmann DUHOVNI POGOVOR Izšla je že v nizozemskem, francoskem, in italijanskem prevodu. Slovenski prevod so oskrbeli slovenski bogoslovci celovške škofije. Knjigo dobite v knjigarni Mohorjeve v Celovcu. — Stane 24.— šil. n nas m Jicmkein Č, g. župnik Jožef Kogfek — 60-!efnik vul lani hišo s trgovino. Na cesti pri Rudi, ko ss je vračal domov, ga je zadela nesreča. Nek avto se je zaletel vanj in ga hudo ranil. Po dveh dneh je umri v deželni bolnici v Celovcu. Na prošnjo sorodnikov, kar je baje bila tudi želja .pokojnega, ga je pokopal velikovški dekan g. Rihard Kan-duth. O tem pogrebu se je marsikaj govorilo, nekaj potrebnega še več pa nepotrebnega. Isti dan, t.j. na dan vednega češčenja, je proti večeru mirno zatisnil oči Lovrenc Burger, pd. Korat iz šmiklavža. Letos je dopolnil 83 let. Imel je malo posestvo na strmini. 2e par let se je čutil slabotnega. Večkrat je v bolezni prejel sv. zakramente. Bil je veren in pravičen mož. V življenju je mnogo trpel, ko si je služil vsakdanji kruh za se in za družino, pa je težave vdano prenašal. 30. novembra, na dan sv. Andreja, smo ga pokopali ob lepi udeležbi ljudstva na farnem pokopališču v Šm kiavžu. Gasilci so nosili krsto in tudi njegovo truplo zagrebli. Pokojnim večni mir in pokoj! Iz Škocijana v Podjuni nam poročajo, da je bilo na dan Brezmadežne, 8. decembra, tam veliko slavje. Ne samo, da so farani lepo počastili Marijin dan, temveč so slavili tudi 60-letnico tamkajšnjega č. g. župnika Jožefa Kogleka. Slavje je kljub hudo slabemu vremenu lepo potek!.:. Dopoldne je bila ob pol desetih v ško-cijamski cerkvi nedeljska pobožnost, kjer je naš slavljenec daroval peto sv. mašo, pri kateri se je naš jubilant zahvalil Bogu za vse prejete dobrote, ki jih je prejel do sedaj v življenju. Pred nekaj leti je tukaj č. g. župnik obhajal 25-letnico bivanja v naši fari, na praznik Brezmadežne pa 60-Jetnioo svojega življenja.- V svojem življenju je naš jubilant mnogo dobrega In slabega doživel. Služboval je po raznih farah Koroške in se mnogo udejstvoval na vseh področjih. S svojo veliko življenjsko izkušnjo ter z njemu lastno marljivostjo je tudi veliko pozitivnega napravil. Slavljenec je še posebno deloval na verskem in gospodarskem poprišču in prav zategadelj zasluži vse naše priznanje. Postavil si je dva spomenika, ki bosta še bodočim pokolenjem pričala o njegovi podjetnosti. Prvi je lepa cerkvica v Št. Lovrencu. Lična cerkvica, ki je najlepša po-družniška cerkev v fari. Pri vhodu v Ško-cijan ob glavni cesti te pozdravlja lepa stavba: Farni prosvetni dom. V nje] so lepe stanovanjske sobe za letoviščarje, posebno na razpolago duhovnikom, moderna hladilnica za farane in krasna omoderna dvorana za prireditve. To je veliko, moderno poslopje, ki je živa priča pridne delavnosti našega g. slavljenca. Koliko njegovega znoja in skrbi je tu notri. Ni samo vodil delo, ampak je tudi -sam poprijel za delo. V sakdo, ki vidi to stavbo, je presenečen. Pred enim letom je požar uničil župnijsko gospodarsko poslopje. Danes stoji že novo, k! je še bolj moderno narejeno. Tudi to je njegovo delo. Kamenska fara je osirotela. Izgubila je župnika, zato je č. g. Jožef Koglek prevzel vodstvo v tej težavni župniji. Vse to VABILO na OBČNI ZBOR Krščanske kulturne zveze v Celovcu, ki bo v četrtek, dne 30. decembra 1965, ob pol deseti uri v prosvetni dvorani Mohorjeve hiše, Viktringer Ring 26. Dnevni red: 1. Po otvoritvi branje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. poročilo odbora Krščanske kulturne zveze 3. poročila včlanjenih društev in kulturnih skupin Farne mladine 4. poročilo preglednikov 5. razrešnica 6. volitev' novega odbora 7. sklepi občnega zbora 8. slučajnosti Krščanska kulturna zveza prosi včlanjena društva in včlanjene kulturne skupine Farne mladine, da s poverilnicami pošljejo na občni zbor po dva Gelegata ter vpošljejo vsaj do 27. t. m. svoja poročila o prosv. delu v pretekli sezoni. Za Krščansko kulturno zvezo: Marko Hafner, Dr. Pavie Zabta.tnik, tajnik predsednik leži na njegovih ramah. Njegovo prometno sredstvo je navadno kolo, s katerim v vsakem vremenu in v vsakem času potuje. S tem pa še ni zadovoljen. Ima še druge načrte, ki jih namerava izpeljati: novo mežna-rijo in razširitev farne cerkve. Bog mu daj zdravja, da bo vse te svoje načrte lahko tudi uresničil. Zaradi slabega vremena mnogi prijatelji, sorodniki in 'drugi niso mogli priti k slavju, vendar je vse, čeprav skromno lepo izpadlo. Proslave so se udeležila tudi nekateri bližnji duhovniki. Tudi pevci g. Folteja Hartmana so nas razveseljevali z lepimi narodnimi pesmimi. V imenu šolarjev mu je izrazila voščila mala Preinikova Marta, v imenu fara h gimnazijcev pa mu je voščil Helepov Janko. Polni hvaležnosti za vse njegovo ogromno delo in skrb za naše duše, želimo č. g. Jožefu Kogleku Obilo blagoslova In krepkega zdravja. Hvala vam, g. župnik, in naj vas Bog obrani zdravega in čilega še na mnoga leta! Farani smo se tukaj zbrali, da bi hvaležnost pokazali, 'gospodu župniku, ki 25 let nam vlada. Vsa srca mož, žena in srca mlada Vam kličejo na mnoga leta! Naj bi bila pri nas Vam sto našteta od dobrega, nebeškega Očete! Vabimo vse rojake od blizu in daleč na CELOVEC Red božje službe za slovenske vernike v Celovcu med božičnimi prazniki SVETI VEČER, 24. decembra: Polnočnica bo — kakor prejšnja lete — v kapeli provincialne hiše, Viktringer Ring 19. Ob pol polnoči skupna molitev rožnega venca, vmes priložnost za spoved. Opolnoči slovesna polnočnica s skupnim obhajilom vernikov. SVETI DAN, 25. decembra: Ob pol 8. uri zorna sv. maša (pastirska) v kapeli provincialne hiše; ob 9. uri božična (dnevna) sv. maša v cerkvi novega bogoslovja. Zvečer ob pol sedmih v kapeli provincialne hiše pete litanije in blagoslov. PRAZNIK SV. ŠTEFANA (NEDEUA), 26. decembra. Sv. maša ob 9. uri v cerkvi novega bogoslovja. NOVO LETO, sobota, 1. januarja: Sv. maša ob 9. uri v cerkvi novega bogoslovja. Vsako nedeljo in zapovedan praznik je tudi ob pol osmih zjutraj sv. maša v kapeli provincialne hiše — in prav tam zvečer ob pol sedmih večerna .pobožnost (litanije in blagoslov). Verniki so vabljeni, da se udeležijo skupne božje službe na te praznike in prejmejo tudi sv. zakramente. Glede evharističnega poista je določeno, da eno uro pred prejemom sv. obhajila ne smemo ničesar jesti in tudi ne piti (razen vode, ki je vedno dovoljena). Vesele božične praznike in srečno novo lelo ži li vsem starim članom, pri\aiel\em in znancem KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU 4. pleš šlooensMti nkademikoo Prijatelja domače tim prijetne zabave ne bodo zamudili te družabne prireditve, ki bo v četrtek, na praznik 6. januarja 1966 (ne v petek, kot smo javili prejšnji teden), s pričetkom ob 20.30 v Kletni dvorani Glasbenega doma (Konzerthaus) v Celovcu. Dijaki Slovenske gimnazije bodo ples začeli s polonezo. Za izbran pevski spored ter znano plesno glasbo je poskrbljeno! Vstopnice dobite v predprodaji v Mohorjevi knjigarni ter pri večerni blagajni. Vstopnina 25.— šil. Akademiki, študentje ter dijaki vas .pričakujemo! Pripravljalni odbor Saj le za nas živite, za faro našo le skrbite, za nas darujete vse žrtve skrite. Vaš tek življenja zdaj se stekel že je v šestdeseto, skrbi in dela polno leto. A delo vsako se je srečno dokončalo, sadu je mnogo fari dalo, ker bilo v Bogu je začeto. Zdaj dviga se Vaš spomenik, moža delavnega glasnik: šentlovrenški zvonik, z zvonovi slavnostno pozvanja, vsem vernikom Vaš -trud oznanja ... Tudi Dom prosvete Vašemu se delu klanja, vesele ure prireditev nam naznanja. Bog daj moči in trdnega Vam zdravja, da srečno dokončali delo, ki v Vašem se načrtu je spočelo, nam upanje budi veselo, da se naš božji hram povečal bo, kjer z bratom brat se srečal bo, med nami se zgradi lepo kraljestvo božjemu Vladarju. H. M. DOPIS IZ DUNAJSKEGA MESTA NOVEGA (Zahvala in voščilo za božič in novo leto) Naš znani koroški domačin brat Peter Noč se zahval inie vsem, ki so se ga ob njegovi operaciji v bolnišnici Usmiljenih bratov na p,,,,nju spominjali v molitvi. Ker se ne more zahvaliti vsakemu posebej. naj bo naš list tisti posrednik, ki naj ponese njegovo iskreno zahvalo v širni svet. Hkrati vošči brat Dominik vsem Slovencem doma na Koroškem in tudi onim, ki so razkropljeni po daljnem svetu, vesele in milosti polne božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto 1966. Rojak. Rožan, Šentjakobčan Brat Dominik Noč, v zatišju samostana Dunajskega Novega mesta. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU ČETRTEK, 23. decembra: 14.15 Poročila, objave, — Adventne pesmi. — četrtkovo petminutno kritično razmišljanje o svetu in ljudeh. — PETEK, 24. 12.: 14.15 Poročila, objave. Saša Martelanc: Darilo v kupeju prvega razreda. Slušna igra. — SOBOTA, 25. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. Pred jaslicami... (božične pesmi). — NEDELJA, 26. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. - PONEDELJEK, 27. 12.: 14.15 Poročila. (Vremenska slika, objave). — Kaj smo pripravili? (Napoved sporeda slovenskih oddaj). — Športni mozaik. — 18.00 Dober večer našim malim poslušavcem. - TOREK, 28. 12.: 14.15 Poročila. (Vremenska slika, objave). — Jezusa pozibljemo (Božične pesmi). - SREDA, 29. 12.: 14.15 Poro čila. (Vremenska slika, objave). — Kar želite, zaigramo. (Voščila). - ČETRTEK, 30. 12.: 14.15 Potočila. (Vremenska slika, objave). — Žena in dom. — Kaj pravite k temu? (Kritično razmišljanje o svetu in ljudeh). - PETEK, 31. 12.: 14.15 Poročila. (Vremenska slika, objave). — Od jtetka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. (Domače novice). — Iz ljudstva za ljudstvo. (Pri drvarjih na Obirskem — II. del). — SOBOTA, 1. l.c 7.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (Voščila). ^okleni m 17% OB MISLIH NA JEZUSA V JASLICAH ŽELI VSEM ROJAKOM DOMA IN PO SVETU MNOGO BOŽIČNE RADOSTI IN MIRU U) RUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU ZALOŽBA • TISKARNA • KNJIGARNA • DIJAŠKI DOM Oče Lebar je bil bogat kmet. Njegovi hlevi so bik palmi rejene živali, žitmi koši zvrhani, klet bogata krompirja; mošt je do-'kiipel v šestih sodih. Red je bili pri hiši tak, da si v temi našel posamezno orodje aid šivanko. Gospodinja je za to skrbela. Gospodinja Jerca je bila mirna, preudarna žena, ljubeča mati .svojih sinov-dvojčkov, a žal, bila je sužnja možu. Lebar je bil ponosen, ošaben in trd mož. Zato je pri hiši večkrat bliskalo in grmelo kot ob hudi nevihti. Sonce materine ljubezni je mnogokrat zakrili teman oblak moževe slabe volje. Do sosedov je bil Lebar hladen. Saj jih ni potreboval. Vsega je imel sam v izobilju. Bil je ves zaverovan v svoj grunt, v svoje delo in v svoj kup bankovcev. Kaj potrebujem več? Ni mi treba tuje pomoči! Lehar je imel hišo sicer sredi vasi, a sosedje so jo gledali kot trdnjavo onstran meje. Med njimi in Lebarjem ni bilo ne prepira, ne prijateljstva. Tudi služinčad ni imela pravih stikov med seboj. Za to je Lebar poskrbel. Ženo je Lehar imel kot z verigo privezano na dom, pa ne iz ljubezni marveč iz samoljubja. Njegova sinova Andrejče in Mihec pa Na sveti dan, dne 25. decembra, bo ob 4. uri popoldne služba božja v Mohorjevi kapeli. sta bila njegov ponos in ljubezen, čuval ju je z vso očetovsko skrbjo. Na vasi je bilo mnogo otrok. Skušali so Andrejeka in Mihca zvabiti v svoj krog, k igri po šoli, a se jim ni posrečilo. Lehar je mogočno svojo roko držal nad ljubljencema kot stražar. Grunt, hiša z vso živo lin mrtvo vsebino je bilo njegovo kraljestvo •— drugo ga ni brigalo, ne beda bajtarjev, niti nesreča sosedov. Tudi v hiši sami je manjkalo, čeprav so imeli vsega dovolj, one toplote, ki jo izžareva dobrota, dobra volja, prijaznost. Manjkalo je utripov plemenitega srca. Nekoč, ko se je bližal veliki praznik Božiča, sta Andrejček in Mihec jela graditi jaslice. Z otroško iznajdljivostjo sta jih do svete bilje zgradila. Tudi božično drevesce je stalo, z bogastvom in težo dobrot na podstavku. Toda svečk na njem ni bilo. Gospodar očka je na lučke pozabil. Dečka sta očeta opozorila: „Svečk še ni- BREZ VIZUMA v JUGOSLAVIJO Te dni je bil podpisan na Dunaju po avstrijskem zunanjem ministru dr. Kieiskem in jugoslovanskem veleposlaniku v Avstriji« ministru Vjekoslavu Prpiču, sporazum Slede ukinitve vizuma med Avstrijo in Jugoslavijo. Sporazum je stopil že v veljavo, tako da bodo mogli na obeh straneh meje potovati v sosednjo deželo brez vizuma že za božič. Naše prireditve v 7= Dijaki in dijakinje šmihelske fare priredijo na Štefanovo, dne 26. decembra, ob P°1 3. uri popoldne božično igro POREDNI TONČEK v Šercerjev! dvorani v Šmihelu. Vsi prav prisrčno vabljena! Selani vabijo na igro PLAVŽ, ^ bo na Štefanovo, ob 14. uri popoldne v farnem domu v Selah. PRI LENARJU „No, isaj res!“ je očka dejal. „No ja, letos bo smreka pač brez sveč!“ Fantka sta očeta začudeno dn žalostno pogledala in Mihec je v joku dejal: „Drugi dečki boido imeli lučke — Jozej jih je kupili, Franček, Micka lin Anica tudi — zakaj mi ne bi...?! Oče pa ije nelepo odgovoril: „Naij jih drugi imajo — kaj nas to briga!" Andrejček pa je še dn še prosil: „Očka, kupi svečke, povabil sem Metinega dečka, naj bi prišel jaslice gledat. Pa Jezuščku niti lučke ne bom mogel prižgati." „Micki sem rekel, naj pride, da ji dam bonbone pokusit, ki jih bo mama pod dre-vesce zame položila. O, saj nič lepo ne bo, če ne bo lučk!" je žalostno rekel Mihec. „Joj, kako reč ženeta radi teh sveč. Jih hočeta mar prižgati toliko, da bo izgledaio kot pokopališče na večer Vseh svetih?" je bolj trdo rekel oče. Dečka pa se nista dala odgnati. „Očka, dajte denar, da pojdeva doli v faro po sveče, 'take pisane!" No in očka je segel v žep po denar dn ga je fantkoma izročil z naročilom, ki se je glasilo trdo in odločno: „Na, pojdita v .Podhribje’, pa kupita sit-neža svečke, da bo mir. Zapovem vama pa, da mi v hišo ta večer ne vabita nikogar iz vasi. Ni nam treba tuje navlake! Mir ho-, čem imeti! Sosedje naj se s svojimi paglavci sami zabavajo!" Dobrima fantkoma je srce vztrepetalo. Vedela sta, da to, kar očka ukaže, je pribito lin mora se tako zgoditi. Bila sta po blagi materi plahe narave dn dobrosrčna. Misij so jima begale od jaslic in bonbonov do Metinega dečka, do Micke dn nazaj in so se trudno usedle na zeleni mah pred jaslicami. Toda, Andrejček ima v roki denar za svečke. Treba je teči, teči ponje doli k fari, da jih zvečer prižgeta, da bo svetlo, svetlo! „Le hitita, .pa takoj nazaj, nikamor grede, da se vaju ne prime kak pobalin ali Micka!" O, te očka, da je tak, da ne vidi, kako je Andre>ku in Mihcu hudo, zaradi Metinega dečka in male Micke, ki težko čakata na bonbone. O, koliko sta pripovedovala o svojem delu in opisovala jaslice, no, sedaj naj pa svojo besedo... ne, tega ne moreta razumeti, v urah velikega pričakovanja. Dečka sta hitela proti .Podhribju’. Izognila sta se Metine bajte. Njen fantek Tonček pa je bil na potepu pri Frančku. Ko sta zagledala oba Lebarjeva dečka sta za njima vpila: „Ha!o, nazaj grede noju pokličita, da greva z vama jaslice gledat. He, pokličita naju!" Andrejčka in Mihca je spekla nova bolečina. Tiho sta tekla čez klanec doli k fari. V stolpu je ura bila tri. Dečka sta hitela, hitela. Za njima je zadivjal silen jugovzhodni veter, da je sneg pometal iz leh ih ga vsipal na pot. Nebo se je čudno temnilo, oblaki so se nižali. Andrejček in Mihec sta v trgovini nakupila pisane svečke in, kar je denarja ostalo, sta kupila še nekaj žabic - svečnikov za na smrekove veje; pa, da je bilo vse popolno, sta kupila tudi škatlico vžigalic. „No le, naj bo vse božično skupaj!"' je rekla trgovka z dobrohotnim smehljajem. Ko sta fantka hitela skozi „Podhr:foje“, seje iz oblakov vsul sneg in na gosto ga j,e veter zanašal in plesal z njim čez ravan. Divje je tulil vihar, da je dečkoma jemalo sapo in sta le z naporom rinila naprej, skozi valove snega, se s težavo pomikala čez klanec in dospela do vrh klanca. V bojazni, da ne bi naletela kje na vasi na Tončka ali Francka ali celo na Micko, sta zavila na desno. Vas Leha je bila globlje v kotlini. Hotela sta zadaj pod bregom čez travnike priti neopažena domov. Težka je bila pot. Sledi so bile zabrisane. Sneg je zasul pota. Misel na svečke jima je dajala pogum, da sta rinila v strahotni val naprej. V popolni temi, v gošči snežink sta hodila, hodila. Vas je bila daleč za njima. Pot se je dvigala. Zgrešila sita pot čez travnike. Znašla sta se nekje više v gozdu. Velika ptica je zletela s smreke. Pred njima je zajček skočil iz grma in ju prestraši. „Mene je strah!" se je po dolgem molku plaho oglasil Mihec. „Mene tudi!" se je tiho odzval Andrejček. Kje bova našla pravo pot domov, kaj poreko oče — mater bodo zmerjali, fantki se bojo nama smejali to nama osle kazali. Take misli so mučile Andrejčka to Mihca. Pridružil se je neznan strah, ki se je bližal od nekod iz gozda, kadar je divjad zbegano preskočila hosto. V grozi se jima je krčilo srce in v oči so stopile solze. „Mama, mama!" se je zdaj, zdaj čulo v gluhi noči. Mala bratca sta se zatekla pod veliko košato smreko. Blizu tam je bil nek grm, morda smreka — da, prav gotovo smrekica... Andrejček je v joku začel z molitvico -večernico: Sveti angel varuh..dalje ni mogel. Utrujen od hoje, skrbi in strahu se je sesedel pod smreko. Mihec je bil trdnejši to spomnil se je pesmice: „Jezušček, ki v jaslih spiš, glej, da kmalu se zbudiš. Z nami hodi, se igraj, vodi vse nas v .sveti raj!" Andrejček je pod smreko utrujen dremal. Začel je od mraza trepetati. Mihec se je ■težko, toda junaško držal pokonci. Mislil je na jaslice doma. V žepu je otipaval sveče. Obšla ga je sveta misel: „Svečko prižgem! Saj, sneg je pojenjal, vihar je utihnil!" Otresel je smrekico, pripel na veje tri žabice, zataknil vanje pisane svečke to jih prižgal. „0, kaka sreča, da sva kupila tudi vžigalice!" je v ihti govoril Andrejčku Mihec. Toda, Andrejček je bil utrujen, zaspan, omrzel in bled in nič se za goreče sveče ni zanimal. Mihec pa ni odnehal: »Andrejček, Drejče — poglej, lučka, lučka, zbudi se, ne sipi, ne smeš sipati, saj morava naprej, domov, domov...!“ Globoko onstran gozda je ura bila osem. Kje sva, je Mihec pomislil. Ta glas ure ni iz naše fare. Mihec- je klical mamo, tresel Andrejčka, ga s silo vzdignil s tal, Ja se je prebudil; široko odprtih oči se je oziral na-okolii, se od mraza tresel to plaho vprašal, kam greva — kje sva ...? pa je zopet sedel v sneg. Mihec je sedaj v strahu dn obupu zajokal. * Doma je oče divjal. Begal je sem ter tja, zmerjal ženo, češ, da sinove kazi, ker jim vse ugodi, kar ni potrebno, da jima potuho daje to tako dalje. Mama pa je šla k sosedom, da bi videla, če sta dečka pri prijateljih, kakor je očka trdil. Ker jih tam ni bilo, je hlapec stopil na pot fantom naproti. Vrnil se je, ker Emil Fanič {Gr. Rožman): Božični zvonovi Kako se vsakdo veseli zvonov božičnih petja; srce mu hrepeni, drhti od sladkega zavzetja. To ni zvonov navadni glas, to angelski so spevi, ker dramijo, budč se v nas otroških let odmevi. Prašni svet mu je izbrisal vse vtise mladih dni; ne ljubezni, niti vere žar mu v srcu ne gori. Le zvonov božičnih glasi stare misli mu zbude; kakor petje o zgubljeni sreči pravi se mu zde. Stara mati sama za pečjo sedi, zvon božični daljni . v sobo k nji doni. Kake čute vzbuja starki zvona glas? »Vzemi starko k sebi, Jezus, že je čas!" Mali Stanko je poslušal, kdaj bo pel božični zvon; toda spanec ga premagal, ni se obranil sladkih spon. Zjutraj, ko ga dan prebudil, mel si svetle je oči: »Mama, slišal sem zvonove. Si M slišala jih ti?" bajtarica Zefa ju je v:dela, kako sta se poganjala v poltemi skozi sneženi metež proti vrhu klanca. Tako je cela vas zvedela, da sta se v snežnem zametu izgubila neznano kam Lebarjeva otroka. Toda kam naj se obrnejo, da ju najdejo? ker sledi so zabrisane to tema je kot v rogu. Sosedje pa so prižgali svetilke in hiteli na lov za fanti. Oče Lehar je s svojo svetilko odkorakal v noč. * Pod smreko je postalo tiho. Mraz po viharju je pritisnil svoj pečat na usteča majih Lebarjev. Bila je nevarna ura, ura deveta, na sveti večer. »Holadidjooo!" se je začulo vpitje nekje (Nadaljevanje na naslednji strani) Blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem cenjenim djemalcem TRGOVINA S ČEVLJI Hildi Franc DOBRLA VES iVAn NA Volkermarkter StraBe, Tel. 263 mamo! Vljudno vabimo vse rojake na cJUzndemiie ob priliki petletnice obstoja Koroške dijaške zveze v sredo, dne 29. decembra 1965, ob 15.30 v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Za Koroško dijaško zvezo: Marija Wernig, 1. r., Filip VVarasch, I. r., tajnica predsednik Božično drevesce v avtobusu Že nekaj dni pred bežičem so se zamaja1« v vciukih avtobusih božična drevesca. Sveti Tomaž je prinesel prve snežinke dn z njim božično razpoloženje. Ljudje so se pripravljali na božično praznovanje, čeprav so potekali dnevi v vsakdanjem delu. In nekdo se je spomnil: Postavimo v avtobuse, s katerimi se vozijo delavci v 'tovarne, otroci v šolo in drugi ljudje po svojih opravkih v meoio. Nič ne de, če to napravimo dva tedna pred novim letom. Naj pomeni smrečica vsakemu po njegovi želji in volji, vsem pa naj bo v droben aimokii smehljaj ;domače prisrčnosti. Šofer Stanko že petnajst let vozi avtobus. Vso domovino podoiž in počez pozna, za vsak ovinek ve, še tako nevarno progo jsrečno prevozi. Nikoli do sedaj še ni imel jnesreče. Pač. čisto sam je vedel, da je b'.’a zanj nesreča, ko je spoznal Tejko. Bila je natakarica v kolodvorski restavraciji podeželskega mesta. Spoznala sta se neko Silvestrovo noč pri plesu in pijači. Spoznala, vzljubila in si obljubila poroko. Stanko je misill zares, Tejka za kratek čas. Bila je kraških cerkev in sobot, ves svet objel je zgolj duhov spokoj? Na Kras moj prileteli beli, .so pobratimi pesnikov veseli; o, ne samo, da bi ob jaslicah postali, grobove so krilatci obiskali, davnino razodeli nam do Korotana, zamejski svet do Soče 'in Jadrana. In v vse dahmiOd milosti opoj, neumrjočih duš slovenskih rajski soj. Krilatci obiskali so nocoj slovenska srca po celinah, doma, po gorah in dolinah, da bi vodili v Betlehem slovenski narod moj. res ni čutila, tudi pripovedovali ji niso o njej. Ko je Jožica začela hoditi v šolo, se je šofer Stanko poročil. Poiskal si je preprosto verno dekle na podeželju, kjer se je kot šofer večkrat mudil. Zdaj je tudi v svojem življenju prav zavozil. Anoa mu je postala zvesto in dobra zena, Jožica njena hčerka. Nijkoli ne sme čutiti, da ni njen pravi otrok. Ježica je našla dem in v njem mamo in očeto. In v tem domu je. bila kakor zlat sončni žarek, vedno veseia, vedno nasmejana. Z novo mamo je hodila v cerkev in se .pripravljala na sveto birmo. Prvo sveto obhajilo je že prejela. Spet so se bližali božični prazniki. Kako bi bilo vendar lepo, če bi bil atek doma in mu ne bi bilo treba voziti po poledenelih cestah! Takrat se je Jožica spomnila. V gozd pojde in poprosi strica gozdarja za le- (Nadaljevanje s prejšnje strani) iz daljave. Mihec prisluhne. Kri mu je zopet zaplato po žilah. Zopet je pograbil An-drejčka, ga tresel, ga postavil, prislonil k smreki. „Hotodidjo!“ se znova, bliže nekje začuje —. Mihec se je zbal, ker to očetov glas ni, tudi hlapčev ni... „AW čuješ, Andrejče! Nekdo 'kliče, čuj, nekdo k!iče.“ Tretjič se začuje: „Hotodidr'o — Drejče, Mihec — holadidjooo------------ O, o,! Glas se je bližal, že je bil blizu, čulo se je lomastenje po bosta —. „Kdo je?“ se je glasno vprašal Mihec in se s strahom ozrl na pojemajoče lučke na smrekici. Toda, tam doli se sveti luč, medla luč, nekdo jo nosi, da se bliža... houadi-djo... se je začulo klicanje od vseh strani, da je odmevalo po gošči In od sosednih bregov. Tedaj je Andrejče, ves otrpel prišel k sebi. ..Kličejo naju — France kliče, Jožko kliče, saj bi bil rad zavpil, odzdravil, pa je glas obtičal v drgetajočem grlu. Mihec je tedaj nastavil rokci na usta v trobento in zavpil doli na prihajajoče: „Ho-ladidjo!“ Troje postav se je bližalo smrekici z lučkami. In štirje mladi prijatelji so se znašli sredi gozda s čudnim pozdravom: „Hva-la Bogu, smo vaju pa le našli!" B.la sto Jožko in Franček in sosedov očka Bolti. Adrejče in Mihec sto kot snežena moža obstala v soju luči. Prijatelja sto ju začudeno gledala, ker sto se prestrašila neznanega izraza in beline znanih obrazov — a sto po kratkem molčanju jela priganjati: „Oh, pojdita domov, pojdita domov ...!“ Oče sosed pa je le bolj trdo pristavil: „Menda sta hotela tu v gozdu obhajati bo- po smrečico. Z mamico jo okrasita, kar se bo dalo lepo, in v soboto jo podarita atku, da jo bo pritrdil spredaj v avtobus in jo vedno videl. Smrečica mu bo pripovedovala o božiču in o njiju, o mami in Jožici. Prvi šofer, ki je imel v avtobusu smrečico, je bil šofer Stanko. In to smrečico mu je podarila njegova Jožica, deklici, ki je lastna mama ni marala. Šofer Stanko je na svojih vožnjah doživljal božič. Skrb in ljubezen, katero je daroval nebogljenemu otroku, mu je ta otrok čudovito vračal. * Peljala sem se v Stankovem avtobusu. Božično drevesce je zaživelo ob avtobusnih premikih. In videla sem, kako so se zelene smrekove veje spremenile v razprostrti otrokovi ročici in nisem vede’a, ali sto mehko se zibajoči veji ročici Stankove hčerke Jožice, ki želi objeti dobrega abka, ali sto morda ročici samega malega Jezusa, ki prihaja med nas, pa smo v skrbeh in sito vsakdanjosti pozabili nanj in sveti praznik Njegovega rojstva. žični večer? Pa še dobro, da sita sveče prižgala, seer bi vaju zaman iskali. Pehtra baba bi bila z vama što v tole jamo tu pod vama ... (Huda jama). No, kako vama kaj gre? Zebe, kaj ne! Kmalu bo dobro. Saj v .pol ure bomo doma. Le hitro stopimo, da se ogrejeto, potepenca. Jože, vzem Andrejčka, Mihca pa Francej. Tako, pojdimo — sveče naj le dogorijo, bodo pa angelčki zaplesali krog smreke .. Od vseh strani so se oglašali klici: ,,Ho-laaaa — holaaa...! Naši mladi junaki s sosedom Boltijem so pridno odzdravijali: „Holad:djo — jih že imamo, jih že imamo ...! Tisti božični večer je pri Lebarju pred jaslicami bito zbrana pisana družba velikih in malh vaščanov, pomešanih z domačimi, in med njimi se je od ganotja topil oče Lebar. Mati je objemala svoja fanta in od sreče brisala solze. Tako je rdeča svečka, goreto pred revno Stolico združila celo vas v občestvo in bratstvo v božjem miru. Sveče na smreki v gozdu so davno dogorele; smrekica v družinski sobi pa je še bila polna lučk, a v srcih je pelo: „ S lava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje ...!“ M. H. KAM V BOŽIČNEM TEDNUf Obiščite našo prenovljeno gostilno LOSER v Šmihelu pri Pliberku NA STEFANOVO JE OTVORITEV! [Božični occer PRI LENARJU Sveta noč Mirna noč sniva nad siromašnim selom Beit Sahur oh robu pastirskega pofja betlehemskega. V smokviiniih in oljčnih logih šušti lahen veter. Uboge pastirske družne spe sladko spanje, katerega ne moti nemirna vest. Nekdo trka zunaj. »Salome, odpri, hitro!,‘ Žena je prestrašena skočila po koncu, raz staro, raztrgano preprogo, katero si je v kotu razprostrla za se in svoje tri otroke. Hitro je hitela odpirat. „Za Boga, Jusuf, kaj se je zgodilo, da si tako razburjen?" »Takoj .pojdi z otroki gledat veliko čudo!" »Kaj je, kaj je, oče?" so se cg1asili nežni otroški glasovi. In razburjeno ie za-čel pripovedovati začudeni družinici: »Pasli smo blizu mesta. Naredili smo ogenj, da bi se greli. Nekateri so že pospali po tleh, drugi smo tiho govorili. Psi in ovce so bile nekako nemirne in razburjene. Tako o polnoči je bilo, kar naenkrat nebo zažari in nebeška .svetloba nas je obdala. Prestrašeni smo vzdramili tovariše. Strmeli smo. Stari Benoe je rekel: ,Tu je Bog blizu’." »V strahu smo pokleknili im začeli moliti. V tem se nam prikaže angelj božji v nepopisni lepoti. Prestrašili smo se, a on nam je govoril z nebeškim glasom: .Ne bojte se, zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje za vse ljudstvo, danes je namreč rojen v Davidovem mestu Zveličar, ki je Kristus, Gospod. In to vam bodi znamenje: Naši: boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.’ In prišla je neskočna truma duhov nebeških in peli so v zraku krasno pesem, ki je ne pozabim nikdar, da nam je bilo vsem milo pri srcu: »Slava Bogu na višavah! Mir ljudem na zemlji bodi, ki imajo dobro voljo." »Ko so utihnili nebeški glasovi, smo odhiteli prati mestu. Daleč, že smo videli čudovito svetlobo v votlini, kamor zaganjamo ob deževju našo čredo. Hiteli smo tja in našli, kakor je rekel angelj: dete, nadnaravno lepo, in mater in očete. Pojdimo tja in molimo Mesija!" Celo selo je bilo po koncu. Vse je hitelo proti Betlehemu. Hrepenečih src so hiteli ubogi in siromašni ljudje meftit kralja vseh kraljev, čutili so mir nebeški v srcih in srečo na dnu duše. Hiteli so, hiteli počastit Mesija in — Vsemogočni, ki je ležal kot slabotno dete v starih jaslih, jih je bla-gostevljal. V Betlehemu pa so spali bogati in mogočni ... Opomba: Pravopisa nfsem spreminjal, ampak sem se držal izvirnika, kakor so pisali pred 60 leti: angelj, angeljski, ktero, nekteri itd. Emil Fanič (Gr. Rožman) MATIJA MALEŠIČ 22 v ZELpoLju min Navdajal jo je strah, ki se ga človek boji, skrivnost, ki bi jo človek rad odkril. Kako visoko je bilo še sonce, kje je bil še mrak in osma ura! Boj v Metki pa je rasel z vsako minuto. Trudila se je, da bi brala. O, niti črke ni prebrala! Nadremala se je mati, prišla je na klopco pred hišo, da bi se o čem pogovorili. Kako prav, da je Metko bolelo grlo in ji ni bilo treba govoriti. Umaknila se je s knjigo na vrt. Kaj napravi Tine, če bo zaman čakal? Tine je moder in obziren. Svoj ledeni mir je kazal le zaradi tega, da bi ljudje res videli, kako so se motili, ko so dolžili Metko, da ne bo pel nove maše. Morda je bil nalašč prijazen z Vido, da bi hudobne jezike še bolj utrdil v veri, kako krivico so delali Metki. Na tihem, v dnu srca je pa mislil le na Metko. Marjetica, marjetica, ko duša vsa je žalostna, me misel na te boža. Že iz radovednosti, zakaj je nenadoma prenehal s pismi, mora iti, Metka. Ko spregovori, v njegovi bližini, ob prvi prijazni in mehki besedi, kajpa, pozabiš zopet, kakor vedno, na vse njegove muhe, na vse trpljenje, ki ti ga prizadeva! Saj ni čudno, da je tak, če vidi, kako mu zmerom in sproti odpuščaš! O, kako prav in modro je bilo, da se je danes domislila Metka na grlo. Da ji ne bi bilo treba iti pet, je rekla, da jo boli grlo, sedaj pa ji pride namišljena bolezen za vse prav: govoriti ji ni treba, verčerjati ji ni treba in nikomur ni sumljivo, če Sc jih izogiblje. Ali ko se hoče izmuzniti dz hiše, se pa sestri le zdi čudno: hladen zrak res ozdravi tvoje grlo! Zato pa vzame Metka ruto s seboj, zimsko ruto, in si zavije z njo vrat. Pa ne greš na ples k Anki? Kdor se je vse popoldne potepal, nima pravice nadzirati vsak korak tistega, ki je ves dan čepel doma. Nihče ne sluti, nihče ni videl Tineta popoldne! Misel jo je spodbujala. Ura na steni je odbito osem. Še nikdar v življenju niso udarci ure tako delovali na Metko kot tedaj. Ko da j,i je vsak zasekal z noževo ostrino vbodljaj v srce ... Ko odbije ura osmič, je napočil trenutek... Torej le greš, Metka? Česa se bojiš? In zakaj ti je teko tesno pri srcu? Po takih potih res še nisi nikdar hodila. Ali Tine vendar ni noben bavbav. Na hišnem pragu je postala. Ne le zaradi tega, da doma vidijo, kako se ji hoče samo miru in samote. Angel varuh je še zmerom prosil: Ne pojdi! Pusti, naj čaka! Ne pojdi, Metka, ne pojdi, ne pojdi! Živa meja na Lokačevem vrtu prav nasproti vrat se je zganila, šepetajoč, proseč, ves nemiren in nestrpen Tinetov glas: »Metka!" Marija, naj ga kdo domačih čuje in opazi! V Metki je vse vztrepetalo. Že zaradi tega, da ga odpravi tik izpred hišnih vrat, je krenila s praga tja proti meji Lokačevega vrta ... Še ni bito toliko od domače hiše, da bi je ne mogli s praga videti, je že bil ob njej. Brez oklevanj jo je privil k sebi. Ves se je tresel. »Tako težko, težko sem te čakal! O, kako dolgo čakal!" Sklonil je glavo in jo poljubil na ustnice. Križam Jezus, naj stopi kdo domačih na prag! In Metki je bilo nujneje, da se oddaljita in skrijeta za mejo, ko da bi se branila pred Tinetovo naglico in nepremišljenostjo. »Glej, kako naklonjene so nama višje sile! Cvetoče jablane in hruške so nama nasule svojega belega cvetja na pot. Tako s cveti posuta pot ni dana vsakomur, Metka! Le nama!" In zopet jo je hotel poljubiti. Metka je prišla k pameti. »Kako si nepreviden! Naj kdo vidi!" »Pa naj! Vseeno mi je! Predolgo sem hrepenel po tem večeru!" Tesneje jo je privil k sebi. »Tebi je seveda vseeno! Jutri pojdeš, kaj bo z menoj, če naju kdo opazi, ti je deveta briga!" »še zmerom tako občutljiva? Meni je sedaj mnenje in obiranje vaških jezikov lanski sneg! Vojašnica je nakovala iz mene odpornejšega duha!" »Vem in sem občutila to že od božiča, ko si tako dosledno molčal." Tine je popustil v objemu. Zazrl se je tja v polje. »Ne zameri mi. Vem, da ni bilo prav. Ali kakršen sem, sem. Nisem rak kot drugi ljudje in kakršen bi moral biti, da bi bili ljudje zadovoljni z menoj. Včasih, kadar mi je hudo, bi iztresel ciganu svojo dušo. Ko mine trenutek slabosti, m. je žal in se kesam. Včasih nisem imel komu potožiti, pa sem pisal tebi. Pozneje me je bilo sram slabosti. Menda nisi pisem komu kazala?" Metki je odleglo, da ni bil orožnik vzrok njegovega molka. Popustiti pa ni hotela: »Pa nisi morda pozneje, ko si bil boljše volje in te je bilo sram slabosti, o:sal kateri drugi veselejših pisem kot meni!" Tine je bil užaljen. Spustil jo je, zaril roke v žepe in ji obrnil hrbet. »Eto sem rekel Vidi, bi me ne pustila toliko časa čakati!" »Če bi sploh prišla ponoči? Pa saj se pomenita dovolj podnevi...“ Tine je bil razdražen. »Drugo je Vida, drugo tiste, ki sem ji tožil v dneh nesreče, ki sem jo nosil v srcu in duši ter se spomnil nanjo vselej, kadar sem bil žalosten in obupan.. (Dalje prihodnjič) Družina UŽNIKOVA SELE STEFAN PERC stiskalnica za olje RINKOLE STEFAN MESSNER župnik ZELEZNA KAPLA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem EDVARD GOLTNIK Tinje KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA pozdravlja vse svoje rojake v Rožu, Podjuni in Zilji in vse sodelavce ob srečanju mladine avstrijskih manj&i v Celovcu ter želi milosti polne božične praznike in mnogo uspehov v letu 1966. Naj bi prineslo novorojeno božje Dete vsem našim rojakom obilo prave božične radosti in blagoslova AKADEMIJA SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV Blagoslovljen Božič in srečno novo ieto vsem slovenskim družinam na Koroškem KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA Vsem naročnikom Našega tednika — Kronike ANTON DOUNŠEK BELA pri ŽELEZNI KAPLI SKBMRHamKsaaraa «2I«esaiBi*SI**ei®S®MSilf3i2SS8B»BSiflS«5a»SS*; m m 1 m die KONSUM-C/ENOSSENSCHAFTEN KLAQENFURT VVUNSCHEN ALLEN IHREN MITQLIEDERN, KUNDEN L/ND GENOSSENSCHAFTSFREUNDEN EIN FROHES VVEIHNACHTSFEST UND EIN GESUNDES, ERFOLQREICHES NEUES JAHR! m st m m M H Is* m m m 1 s m KONZUMNE ZADRUQE CELOVEC ŽELIJO VSEM SVOJIM ČLANOM, ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Nljschen unserer Zeit... KONSUM SIROM FOROSTERREICH AUS DEN 9 GROSSKRAFTVVERKEN DER DRAUKRAFTWERKE Edling Schwabeck Lavamund IN BAU Feistrifz 70.000 kW 60.000 kW 24.000 kW 80.000 kW DAMPFKRAFTWERKE Zeltvveg 130.000 kW St. Andra I und II 177.500 kW Voitsberg I und II 125 500 kW WINTERSPEICHERWERK ReiBeck-Kreuzeck l39.500kW Najprisrčtiejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in poslovnim prijateljem Snut Jhucknig, Radio-elektro-podjetje in trgovina ŽELEZNA KAPLA Vesele božične praznike in srečno novo /e/o želi RUDOLF SKIAS Gradbeno podjetje BLATO —ŠMIHEL POD PLIBERKOM TOVARNA PERILA ELASTISANA v Dornbirnu potrebuje več deklet ki se lahko izuče šiviljske obrti, kot tudi že izučene šivilje za svoj povečani obrat. — Pojasnila pismeno od gospe R i b i s e 1, Tanzenberg, P. Maria Saal. P>esni tečaj v Dobrli vesi Od 8. januarja 1966 naprej se viši v prostorih hotela Rutar v Dobrli vesi vsako soboto zvečer od 7. do 9. ure in v nedeljah dopoldan od 10. do 12. ure tečaj. Učili se bomo sledeče plese: angleški valček, foxtrott, letkis, polko, dunajski valček, cha-cha-cha. Ako bomo pridno napredovali, še kaj drugega. Prijave so še mogoče. Podrobne informacije pri Rutarju. MALI OGLAS Dentistim HELENA GALLE, Celovec, Bahnho&tr. 38 b, je na dopustu do 3. januarja 1966. OSTERREICHISCHE DRAUKRAFTWERKE AKTIENGESELLSCHAFT • KLAGENFURT • ANZENGRUBERSTR. 50 SoKoiboi Damska moda v veliki izbiri! Klagenlurf-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 33-95 Vesel Božič in uspešno novo leio želi vsemod-jemalcem in PAGO - prijateljem Fam. J. PAG IT Z Klagenfurf, Waagplatz 7 fflvbjebte. božične, praznike in meno nooo Leta žeti mojim odjema Leem in prijateljem trgovina THOMASSER VILLACH, Widmanngasse 33 jH p | (BLanj®<$’/e aLitvi Q>azie iti MeMO- leto 1966 | l(% ^ S DRUŽINA | Prof. dr. JOŠKO TISCHLER S ravnatelj Slovenske gimnazije CELOVEC Dr. PAVLE ZABLATNIK CELOVEC, Rebhunvveg 28 ALEŠ ZECHNER CELOVEC Dipl. trg. JANKO URANK CELOVEC tca Vsem svojim odjemalcem £eli vse dobro za P» Božič in novo leto MICHEUZ trgovina ŽELEZNA KAPLA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem članom in podpornikom KATOUŠKO PROSVETNO DRUŠTVO GLOBASNICA Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom družina SMRTNIK in gostilna FRANCL KORTE pri ŽELEZNI KAPLI Vsem bivšim želinjskim in šmarješkim dušnim pastirjem ter prijateljem in znancem vošči vse dobro za praznik Gospodovega rojstva družina KUCHUNG, pd. HAVŽARJEVA ŽELINJE mj/n fi m JOŽEF KOGLEK župnik v SKOČI JANU m i HRANILNICA in POSOJILNICA BISTRICA na ZILJI j želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1966 DREVESNICA ing. MARKO POLZER ST. VID v Podjuni & & |g^l Vsem izseljencem in znancem H družina URANK, pd. PETREJ ^ ENCELNA VES JOŽEF ADAMIČ župnik LIPA nad VRBO Vsem prijateljem in znancem družina ROPAC, pd. HANZEL LOČE - St. Ilj ob Dravi Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in v novem letu želi odjemalcem in znancem FRANC KASTRUN zastopstvo kmetijskih strojev BELA pri ŽELEZNI KAPLI DRUŽINA OUP —JEREBOVA OBIRSKO ■sj Družina DUMPELNIK-ova 8TEBEN v PODJUNI i-------------- e® Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ^ želi vesel Božič 0 HAUPTMANNOV A mama Ife z OTOŽA NIKO MARKTL župnik v ROŽEKU LEOPOLD KASSL kaplan DOBRLA VES SIMON WUTTE župnik v ŽVABEKU Vse najboljše za Božič, obenem pa tudi uspehov v novem letu > MIRKO KUMER podžupan v PLIBERKU i Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem — gostilna SMERTNIK, pd. KOVAČ OBIRSKO Vsem cenjenim gostom in znancem gostilna PRANGER ZMOTIČE - BRNCA Vssl naraua ie počiva, iudi svel naj mit uživa Družina Prof. JOŽKO HUTTER GLOBASNICA 0 gl 1 « €Sim MATEJ NAGELE župnik ŽITARA VES m Vsem gostom, sorodnikom, znancem in prijateljem gostilna RASTOČNIK KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI VALENTIN POLANŠEK z družino na OBIRSKEM JAKOB MOSCHITZ župnik BRDO PRI ŠMOHORJU Vsem obiskovalcem ŠTEKLNOVE gostilne v GLOBASNICI FLORIJAN ZERGOI župni upravitelj KAZAZE Vsem znancem in prijateljem družina KEŽAR LEPENA Vsem prijateljem in znancem TOMAŽ HOLMAR župni upravitelj na OBIRSKEM Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem družina NOVAK OBIRSKO Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi družina JOŽEF WAKOUNIG MLINCE Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem družina RIGELNIK, pd. KOZAMURNIKOVA na OBIRSKEM Vsem cenjenim odjemalcem in znancem f,eli ^ vse dobro za Božič in novo leto 1966 družina URBAS VELIKOVEC HRANILNICA IN POSOJILNICA ŽELEZNA KAPLA želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1966 Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto 1966 HRANILNICA in POSOJILNICA ŠMIHEL pri PLIBERKU HRANILNICA IN POSOJILNICA LEDINCE želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1966 Vsem znancem, odjemalcem, prijateljem in gostom SMREČNIK — ŠOŠTAR trgovina in gostilna GLOBASNICA Dr. JANKO TISCHLER odvetnik CELOVEC 8.-Mai-Strasse 16 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 1966 in vsem, ki hodijo mimo, kajti v obnovljeni samopostrežni trgovini dobite vse, kar Vam poželi srce. Trgovina Vsem članom, vlagateljem in prijateljem želi vesele in blagoslovljene božične praznike ter obilo uspeha v novem letu- HRANILNICA in POSOJILNICA r. z. z n. j. BILČOVS ŽELEZNA KAPLA ANDREJ KARICELJ župnik ST. JAKOB v ROŽU DRUŽINA Dr. VINKO ZWITTER ST. JAKOB v ROŽU |j|| Znancem in odjemalcem ANDREJ LAMPICHLER krojaštvo RADI5E Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, man-cem in prešovcem MIHEJ ANTONIČ REKA pri ST. JAKOBU v Rožu DRUŽINA Dr. VALENTIN INZKO SVEČE v ROŽU Vsem svojim klientom in znancem zeli vesel Božič in srečno novo leto Dr. HANS WALDHAUSER zobozdravnik ST. JAKOB v Rožu Dr. KRISTIJAN PUSCHNIG živinozdravnik ST. JAKOB V ROŽU Vsem faranom, znancem in prijateljem želim milosti jiolne praznike MAKS MIHOR župnik KOTMARA VES LUDOVIK JANK župnik na RADISAH Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto 1966 družina ZERZER §§ v SVEČAH M Svojim staršem in prijateljem FARNA MLADINA ST. JANŽ V ROŽU DRUŽINA JANČIČ SMARJETA v Rožu M ALBINCA in JOŽA KOBENTAR ŠT. PETER pri Št. Jakobu v Rožu HRANILNICA IN POSOJILNICA Št. Jakob v Rožu želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in srečno novo leto DRUŽINA -s 0ŽEKAR g SLOVENJI PLAJBERK S§ čjfim DRUŽINA GABRIEL, pd. TISCHLER ST. JANŽ V ROŽU | m DRUŽINA MAČIČ-eva REKA pri ST. JAKOBU v Rožu Vsem znancem in sorodnikom družina PODNARJEVA SLOVENJI PLAJBERK 0|| Svojim odjemalcem želi vesele božične pra-fS znike in uspeha polno novo leto 1966 lij KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA ^ r. z. z o. j. ST. JAKOB v ROŽU MARTIN ŠKORJANC župnik v SVEČAH Vsem cenjenim odjemalcem in znancem trgovina, gostilna in mlin F. FRANK ST. JAKOB V ROŽU Družina Ing. ANTON SCHLAPPER ST. JAKOB V ROŽU Vsem nekdanjim slovenskim izseljencem in drugim znancem URBAN in MARIJA OLIP SELE DRUŽINI LIPIJEVA in ŽAMOŠTROVA v LESAH pri ST. JAKOBU v Rožu HRANILNICA IN POSOJILNICA VELIKOVEC želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1966 (Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure) PETER OLIP lesni trgovec SELE M Vsem faranom, prijateljem in znancem FRANC KRIŠTOF m ST. VID v Podjuni \0. Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem K O F L E R Izdelovanje lesnih predmetov in mizarstvo &«§ ST. PETER pri St. Jakobu v R. M Telefon 28602 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča Družina WEISS krojaštvo ST. JANŽ v Rožu CELOVEC, Spitalgasse 12 Vsem sorodnikom in znancem družina JANEZ in ANTON MIKLAVČIČ opekarna ST. JAKOB, št. 87 v Rožu §3 MARIJA IN ŠTEFAN TRAMPUŠ j|| VIDRA VES pri PLIBERKU Svojim občanom, znancem in prijateljem HERMAN VELIK ŽUPAN v SELAH Družini MOSTEČNIK in Dr. VOSPERNIK PODRAVLJE TOMAŽ ULBING, župnik SKOCIDOL FRANC HUDL kaplan ŠMIHEL pri PLIBERKU Vse najboljše želita znancem in volivcem Liste V za božične praznike družini Kunsti na Dholici in Kašnig na Kostanjah Družina Kastinger Frank iz Amerike želi za božične praznike vse najboljše družini Humpelnih v Štebnu Vsem znancem in izseljencem po naši Koroški, vsem prijateljem in bravcem našega lista, vsem sotrudnikom in dopisnikom tu in preko morja želi blagoslovljen Božič in prosi za nadaljnjo zvestobo in sodelovanje odgovorni urednik J. TOLMAJER in DRUŽINA R A D I S E Prijetne praznike ter veselo in uspeha polno novo leto 1966 želi vsem članom in odjemalcem Kmečka gospodarska zadruga r. z. zo.j. Bela — Železna Kapla Gostilna ŠERCER v ŠMIHELU BRUCKENWIRT v PLIBERKU FRANC RAUTER trgovina ST. JAKOB v ROŽU DRUŽINA DOMEJ, pd. ZGONC RINKOLE VSEM DOBROTNIKOM SLOMŠKOVEGA POSTOPKA ZA PRI ŠTETJE K BLAŽENIM IN SVETNIKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIC TER ZDRAVO, SREČNO NOVO LETO 1966! mm Dr. FRANČIŠEK ŠEGULA postulator v Rimu Vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto želi vsem bravcem „K a p lana Klemen a”, Mohorjevi družbi in vsem koroškim ljudem KAREL MAUSER VSEM ODJEMALCEM. ZNANCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1966 Vsej duhovščini in vernikom pliberške dekanije DEKANIJSKI URAD v ŠMIHELU (faid&rik 1/0ute j CEMENTNI IZDELKI Gluhi les 2 ŠT. VID V PODJUNI Staritm, sorodnikom, dobrotnikom, duhaonikom in osem znancem, želijo (/lob o ko dožiaetje božične skrionosti ČLANI AKADEMIJE SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV I Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom želi blagoslovljen Božič in srečo z> novem letu 1966 TRGOVINA IN GOSTILNA Janko Ogris pd. MIKLAVŽ v B1LČOVSU, tel. štev. 04228—2414 C. g. Vinku Žaklju v Belgiji, njegovemu bratu v Združenih državah, uredništvu ..Kronike" in vsem znanim širom sveta: blagoslovljen Božič in srečno novo leto! VINKO JUSTIN, JUDENBURG Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem izletnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem ŠTEFAN SIENČNIK DOBRLA VES Avtomobilsko podjetje, trgovina, motorne in šoferske potrebščine, bencin, olja in mehanična delavnica in fH IVA IN FRANC ZABAVNIK 4?! P| BRDO pri ŠMOHORJU m Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem širom domovine družina RUPIJEVA VELINJA VES Dr. FRANC ZEICHEN župnik ST. RUPERT pri VELIKOVCU M gv'3 Vsem zavednim Slovencem širom Koroške M NEŽKA SKRUTL gs GORICE pri ŽITARI VESI Vsem odjemalcem sadnih dreves in vsem obiskovalcem našega penziona MAIERHOFER KAJZAZE pri BILCOVSU JOHAN KEŽAR g ra b 1 j a r HORCE pri St. Vidu v Podjuni Vsej duhovščini in vernikom DEKANIJSKI URAD ifi tinje Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina ZABLATNIK BILNJOVS Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom ŽUPNI URAD POKRČE S&S DRUŽINA HANS MILLONIG £^4 GORJE na ZILJI mk DRUŽINA DR. VINKO ZIKULNIG \ CELOVEC KhevenhullerstraBe 12 Vsem izseljencem, prijateljem in znancem družina OJCL ZGORNJI BREG Sedanjim in nekdanjim župljanom voščim Vgi blagoslov božji k božičnim praznikom in SS novemu letu M VALENTIN BRANDSTATTER IB prošt lil DOBRLA VES Vsem našim odjemalcem, znancem in prijateljem A. OUSCHAN trgovina ŽELEZNA KAPLA HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBRLA VES želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo lelo 1966 Vsem sorodnikom in znancem družina J02E URANK, pd. KAVH ENCELNA TOS ROBERT ERŽEN stiskalnica za olje in mošt ŠTEBEN v PODJUNI Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem DRUŽINA BISTRIČNIK f|l OBIRSKO i|§ Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina VALENTIN HARTMAN KLOPINJ Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi družina TRAMPUŽ, pd. BOŽIČ DOB pri PLIBERKU g| AVGUŠTIN ČEBUL U <1 župnik p| ST. LENART pri SEDMIH STUDENCIH MESARIJA E R L A C H DOBJE pri BAŠKEM JEZERU JURIJ BALASSA nadučitelj ST. LENART pri SEDMIH STUDENCIH Vsem cenjenim odjemalcem in znancem PETER HRIBERNIK mizar ŽIHPOLJE Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto družina PRESCHERN LOČE OB BAŠKEM JEZERU Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem MARIA PAULITSCH gostilna in trgovina BELA pri ŽELEZNI KAPLI MATEJ IGERC župnik na SUHI Vsem rojakom, sobratom in faranom VILKO PIPP župnik SMIKLAVŽ ob DRAVI Vsem naročnikom in odjemalcem priklopnih vozov ter vsem prijateljem in znancem želi vesel Božič in uspehov polno novo leto 1966 ŠTEFAN GREGORIČ kovaštvo, vodovodne in sanitarne naprave GLOBASNICA Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto MILKA HARTMAN LIBUCE JOŽEF ŠTIH župnik BILCOVS Vsem sobratom in faranom želim mnogo božičnih radosti. „N A S E M U TEDNIKU” pa zadosti naročnikov, sotrudni-kov in dopisnikov! ALOJZIJ VAUTI, selski župnik HANZEJ WUZELLA Tapetnik in polagalec talnih oblog ST. JAKOB V ROŽU Živinozdravnik Dr. MARKO DUMPELNIK GLOBASNICA VALENTIN PLANTEV izdelovanje vil in cokel VELIKOVEC Vsem sorodnikom in znancem družina SAFRAN, pd. POMOČ BILCOVS VINKO ZALETEL župni upravitelj v VOGRCAH KMECKO-GOSPODARSKA P| ZADRUGA in HRANILNICA in POSOJILNICA IS v GLOBASNICI {TNL želita svojim odjemalcem in vlagateljem bla-goslovljene božične praznike in uspeha pol-mo no novo leto 1966 P' 1 m Vsem svojim cenjenim odjemalcem KAREL KOGOJ trgovina z mešanim blagom ŽELEZNA KAPLA Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem HANS FRKOWITSCH krojaštvo VELIKOVEC Družini PETRIČEVA in MOTIJEVA NOVO SELO pri Kotmari vesi ANTON KUCHLING župnik BISTRICA na ZILJI DRUŽINA MIKLAW PODHOM pri DOBRLI VESI Vsem prijateljem in znancem TRATNIKOVA DRUŽINA LEDINCE DRUŽINA LUŽNIK, pd. ROŽAR GALICIJA Družini RAINER-SUŠNIKOVA in KOŠIR-KOVAČEVA v LOGI VESI Vsem prijateljem in znancem družina KASSL, pd. KUCHLING ŽELINJE Vesele praznike in srečno novo leto želi DOBERNIK — PRIMIK gostilna, trgovina in bencinska črpalka REKA pri St. Jakobu v Rožu NIKO KRIEGL in družina ZAHOMEC DRUŽINA GREGORN DULE pri ŽITARI VESI y§j Vsem mladim in starim znancem v Podjuni in Rožu blagoslovljene božične praznike || IGNAC DAVID kaplan ŽELEZNA KAPLA DRUŽINA JANEŽIČ LESE pri St. Jakobu v Rožu TRGOVINA ANDREJ HADERLAP želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto 1966 ŽELEZNA KAPLA Kmetijsko-gospodinjski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu želita svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne ljubezni in miru, ter srečno novo leto! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ« ST. JAKOB V ROŽU želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1966 mi DRUŽINA SltSS KNOLIČ Vsem daljnim in bližnjim' prijateljem in znancem družina ŠTERN p. d. PLESNIKAR, Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem RUPERT in HERTA SEREINIG Sorodnikom, znancem in rojakom želi obilo iskrenega božičnega veselja in blagoslova v novem letu RUDOLF SAFRAN župnijski upravitelj MELVICE Sorodnikom, znancem in prijateljem družina HRIBAR, pd. JEREB m - in FURIJAN |g pl LEPENA KORTE BODENTAL OBIRSKO pj Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo vesele božične praznike in srečno novo leto 1966 lastniki in sodelavci PODJUNSKE TRGOVSKE DRUŽBE (Biatfz & (&0-. V DOBRLI VESI poslovodja Trgovina in gostilna Trgovina in penzion Trgovina in hotel Trgovsko in transportno MILAN RUTAR ob Klopinjskem jezeru gostilna — kopališče podjetje in MARA RUTAR VLADIMIR RUTAR FRANC in MICKA RUTAR STEFAN in LJUDMILA ANTON in AGNEZ RUTAR Žitara ves SIENČNIK Žitara ves Dobrla ves Dobrla ves tel. 04237-237 Selo — St. Vid Lovanke, Mokrije Dobrla ves Srčno voščilo mojim cenjenim odjemalcem za Božič in novo leto 1966 Velika izbira žepnih, ročnih, kuhinjskih in sobnih ur ter nakita B Po želji ugodnosti pri plačevanju. Sl Friedrich Letschnig urarski mojster KOHNSDORI - SINCA VES 156, tel. 525 Vesele božične pravnike in zdravo novo leto 1966 želi vsem svojim odjemalcem HELMUT SCHVVAB GRADBENI MATERIAL DE2ELNI PRIDELKI Kuhnsdorf — Sinča ves TELEFON 508 Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi blagoslovljene praznike in srečno novo leto tesarstvo FRANC QASSER B I L Č O V S (Ludmannsdorf) 28 Telefon (04228) 24-19 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO zeli svojim cenjenim odjemalcem tvrdka JOSEF DOLINSCHEK Ing. H. SOMMER OHG. Klagenfurt — Celovec B Renediktinerplatz 10 ■ Telefon 67-33 lil EIN SClTffNES VVEIHNACHTSFEST! FASERPLATTENFABRIK ADOLF FUNDER OHG ST.VEIT/GLAN Vesel Božič in prav srečno in uspešno novo leto 1966 w želi vsem svojim cenj. odjemalcem mm TRGOVINA * Jllattkaust Sl (Ž.6 . Živila — delikatese — špirituoze — vina Volkermarkter Platz 12; Telefon 28-27 KLAGENFURT — CELOVEC sisssKisMnsesMig« ZWuf za Ustcai/M sklad! Vsem 'svojim delavcem, voznikom, dobaviteljem, znancem in .prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto ‘LESNA TRGOVINA — ŽAGA — EKSPORT FRANC JHirtel BRNCA pri BELJAKU FURNITZ bei VILLACH ‘Kupujem iglasta les, tudi stoječ Vesele božične praznike ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem čevljarski MOJSTER J-ca+tc- J&ma&cU ST. LIPŠ pri Dobrli vesi (Velele, praznike in ir e i-nci a a a n leto želi OPTIK ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam V SA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU — KARNTEN - TELEFON 04245 - 248 i • * Carinthia Blagoslovljen Božič dn srečno novo leto 1966 želi L ffemr i LEPO BLAGO ZA OBLEKE IN PERILO KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35 Vesel Božič in -srečno novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem mesar in prekaievalec RUDOLF SABLATNIK CELOVEC, Siebenhiigelstrasse, št 81 Telefon 49-36 M«s3«sMaes* Guiet Slavi! ~ Guie Takti! Baren*Bafterie Kundendienst durch dše Fachwerks£affen AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOPOLD JUNGFER FEISTRITZ IM R O S E N TA L - K AR NT E N rJ>la7Mlenlpfite bfržiene praznike in uspeha palmo Uto 1966 želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se priporoča tudi za naprej HANZEJ KOVAČIČ BELJAK, Gerbergasse (nasprofi kina Apollo) EIN FROHES FESI UND VIEL GLDCK IM NEUEN JAHR VVGNSCHT ALLEN IHREN KONSUMENTEN Haš tednik lUbnika Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringcv Ring 26. Telefon tipra-ve in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnin* znala mesečno 7.- šil., letno 80 - ša Za ItaUjo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22 - ffr., za Belgijo 250- bfr., za Švico 20.- šfr., za Anglijo 2.- f. šterL, O U. S. A. in ostale države 6.- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni štet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajcr, Radiše, p. Zrelec. - Tisk* Tiskarna Družbe *v. Mohorja v Celovcu, Viktriuger Ring 26.