v* jotovtnL Leto LXVH1_ št. 79 sobota 6. aprila Cena izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseratl do SO petit vrst & Din 2.-, do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din S.-, večji Inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica s te v. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c , telefon' St. 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon it. 6ft. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št 10.35L Polletnica marseiske tragedije Sest mesecev je preteklo, odkar je zločinska roka v Marseflleu vzela jogosio-venskemn naroda najboljšega, najskrbnejšega in na j daleko vidnejšega kralja. Jugoslovenski narod je moško pretrpel ta strašni udarec usode, a nikdar ne bo nehal žalovati za njim, ki mu je pokazal pot v boljšo bodočnost, ki je postavil vse naše narodno in državno življenje na trdne in neporušljive temelje narodnega in državnega edinstva. V globoki žalosti se tudi danes, ob poteku prvega polletja po maršejsld tragediji, klanja spominu kralja Mučenika ter v srcu obnavlja prisego, da bo verno izpolnjeval Njegovo poslednjo željo, voljo in oporoko: ČUVAJTE MI JUGOSLAVIJO! V Beogradu Beograd, 6. aprila. Jugosiovenska prestolnica se je danes v globoki žalosti spominjala pokojnega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Mesto je v črnih zastavah, v uradih delo poči; va, a tudi trgovine in drugi javni lokali so zaprti. Ob 11. so se pričele v vseh cerkvah in molilnicah molitve in zadušnice, ki jim je prisostvovalo ob činstvo v izredno velikem številu. V mnogih izložbah so pred slikami po-kojnega kralja zopet prižgali svečke m lučke. V saborni cerkvi je opravi! cerkvene obrede patrijarh Varnava ob veliki asistenci duhovščine. Službi božji so prisostvovali člani kraljeve* ga namestništva, vsi člani vlade, di* plomatski zbor, generaliteta in admi* raliteta ter mnogoštevilni drugi odlič; niki. V Ljubljani Ljubljana, 6. aprila. Dne 9. t. m. poteče pol leta, odkar je bil izvršen v Marseilleu zločinski atentat na našega bi ago po kojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Tedaj poteče tudi čas globoke žalosti, v katero se je odela vsa država z vsemi državljani, saj je tragična smrt vrhovnega voditelja ju-goslovenskega naroda potrla slehernika in ga zgrozila do mozga. V pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišića se je vršila danes ob 10. ob priliki polletnice smrti blagopokojnoga kralja Aleksandra svečana liturgija, ob 11. pa svečani žalni parastos. Cerkveni svečanosti, ki jo je opravil prota Gjor-gje Budirnir, so prisostvovali: ban dr. Dinko Puc. komandant dravske divizijske oblasti general Nedeljković, v zastopstvu župana podžupan prof. Ev gen Jarc s številnimi občinskimi svetniki, dalje mnogo univ profesorjev, zastopniki raznih organizacij, korporacij in institucij, veliko število oficirjev, zastopstvo rezervnih oficirjev, narodne dame z dvorno damo gospo Tavčarjevo na čelu in pa izredno mnogo občinstva. Zunaj pred poslopjem vojašnice je bila postrojena častna četa 40. pp. Triglavskega s polkovno zastavo. Prota Gjorgje Budimir je med žalnim opravilom, ki je bilo ves čas spremljano s prekrasnim petjem pravoslavnega cerkvenega zbora, imel na zbrane prekrasen nagovor, prežet z vero, da bo ves jugoslovenski narod sledil zadnjemu pozivu velikega kralja »čuvajte Jugoslavijo!t Otvoritev spominske razstave Ljubljana, 6. aprila. Ob 1130 je bila na svečan način otvorjena razstava »Spominu na našega kralja«, ki so jo priredila društva Kolo jugoslovenskih sester, Kneginja Zor-ka in Klub Primork v Jakopičevem paviljonu. Tam so se zbrali najvišji predstavniki naše javnosti, med drugimi ban dr. Puc s podbanom dr. Pirkmaierjem. podpolkovnik Mitič kot zastopnik divizijonarja. prorektor dr. Slavič. podžupan pTof. Jarc v zastopstvu župana, češkoslovaški konzul inž. Ševcik. belgijski konzul dr. Dular, prosvetni šef prof. Breznik, predsednik Odvetniške zbornice dr. Žirovnik, obenem kot zastopnik Glasbene Matice, narodni poslanec Pusto-slemšek. tajnik TPD Pogačnik in Slavko Turel za Udruženje rezervnih oficirjev, direktor PZ dr. Vrančić, predsednik Rdečega križa dr. Fettich. pesnik Oton Zupančič, zastopnik Udruženja novinarjev Bož. Borko, naši umetniki profesor VavpotSč, nrofesor šantl. arhitekt Costaperaria. za JZSS dr Pavlin, ravnateli Zveze za tujski promet n:-*~.- senator (Gregorm in drugi. Na čast- nih sedežih sredi dvorane so sedele naše narodne dame pod vodstvom dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve, soproga bana dr. Pucova, predsedn. Zveze ženskih društev ga. Govekarjeva in «a. Kroftova, predsednica Kluba Primork ga. Maša Gromova in druge odlične dame. Ko so bili vsi zbrani, so zaigrali gojenci Orkestralnega društva Glasbene Matice državno himno, ki so jo vsi poslušali stoje, nato pa Adamičevo žalno koračnico. Ko so izzveneli žalobni akordi, je zbrano občinstvo vzkliknilo »Slava!« pokojnemu kra- Inspekcijsko potovanje bana Ljubljana. 6 aprila AA. G. ban dr. Lhnko Puc bo v času od 8. do 16. aprila t. t na inšpekcijskem potovanju po dravski banovini. — Med tem časom ga bo zastopal pomočnik bana g. dr. Pirkmajer. ljn, nakar je gospa Majaronova kot predsednica prireditvenega odbora otvorila razstavo. Razstava je v vseh prostorih Jakopiče- vega paviljona. V glavnem prostoru so večinoma portreti kralja ki so jih izdelali naši umetniki, sredi dvorane pa stoji kraljev kip. delo Nika Pirnata, v ozadju med zelenjem je mogočna šantlova slika kralja, nad njo trobojnica. ob strani večina Vavpotičevih del. Razstava je res krasno aranžirana in bo ostala vsem v nepozabnem spominu na našega junaškega in viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Francija se klanja spominu velikega kralja Jutri bodo po vsej Franciji zbirali prispevke za spomenik kralju Petru in Aleksandru Pariz. 6. aprila. AA. Pred dnevi so po pariških ulicah nalepili velike plakate, v katerih minister za pokojnine poziva meščane, naj 7. t. m. čim dostojnejše proslavijo spomin blago pokojnega kralja Aleksandra I. Posebni odbori, ki jim predseduje francoski maršal in vojvoda jugoslovenske vojske Franchet d' Esperav. so pripravili vse, kar je potrebno 7a to proslavo. 7. aprila, ki so ga proglasili za nacionalni dan. bodo po vsej Franciji pobirali prispevke za postavitev spomenika blagopokojnomu kralju Aleksandru v Marseilleu in spomenika blagopokojnemu kralju Petru in kralju Aleksandru v Parizu. Francoska javnod pričakuje, da bo nacionalni dan na novo potrdil neomajno prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo. >Paris Soir* pravi, da bodo Francozi jutri pokazali, kako spoštujejo spomin pokojnega kralja-vojaka in čislajo njegovo domovino. Kralj Aleksander je želel, naj bi postala njegova domovina složna in zedi-njena. Te njegove želje so naletele na mnoge ovire in kritike. Sredi nemirne Evrope je Jugoslavija sedaj država prve vrste, ki v svoji notranjosti oistranja nesporazu- me preteklosti, v svoji zunanji politiki pa dela za okrepitev miru in za primerno mesto v evropskem občestvu Podobno piše Albert Muset v »Journa-hi des Debats«. Osebnosti kralja Petra in toraljfi Aleksandra, pravi pisec, 6ta v Franciji tako dobro znani, da ni treba posebej razpravljati o pomenu nacionalnega dme Francija med predvojnimi evropskimi vlad&rji ni imela zvestejišega prijatelja od blagopokojnega kralja Petra. O blagopokojne m kralju Aleksandru, ki je bil velik državnik in vojak, piše List tole; Njegova dirzava je v sedanj h gmotnih časih ena najčvrstejših FTancija obrača zdaj svoje poglede nanjo, ker ve, da je to krepka tvorba v službi velike misili. To je zasluga kralja Aleksandra. S kraljem Petrom in kraljem Aleksandrom je končana epična doba jugoslo venskega preporoda. Jugoslavija ni tvorba, fci se šele kristalizira, marveč je močna stvarnost. 7. april bo svečano priznanje te stvarne moči Obenem bo to spomin strašnega oktobrskega dne, ko je vladar prišel k nam kot glasnik mi.ru in tu našel svojo mučen iako smrt. Nova bolezen na vinski trti V nekaterih predelih banovine se je pojavila doslej neznana bolezen na vinski trti — Opozorilo banske uprave Kraljevska banska uprava opozarja vinogradnike, da se je pojavila v dravski banovini nova, doslej še ne* poznana bolezen na vinski trti, ki ima svoj sedež v strženu. Odtod ime bolezen stržena. Bolezen je bila do* slej razširjena v Italiji, v Franciji in v zadnjih letih tudi v Avstriji, od koder se je verjetno zanesla k nam. V Jugoslaviji so do sedaj okuženi vinogradi v nekaterih srezih dunavske banovine, izsledili pa so se tudi po* samezni slučaji v dravski banovini, kar je dokazano n. pr. za Slov. Ko* njice. Obstoja pa upravičena bojazen, da se je bolezen razširita tudi v Slo* venjgradcu, v Slov. Bistrici in Gornji Radgoni, morda pa tudi drugod. Bolezen povzroča posebna glivica, ki je jako nevarna, ker se nahaja v strženu trte, tako, da je vsako zdrav* ljenje nemogoče in se obolelo trsje po sedanjih poskusih sploh ne da zdraviti. Možnost infekcije obstoja: 1. ako izvira cepič ali podlaga od okuženega trsja; 2. ako pride trta v zemljišče, ki že vsebuje klice te bolezni; 3. pri rezi vinograda vsled preno* sa z rezilnim orodjem, ali pri kopi vsled prenašanja bolezni z motiko. Glavni znak te bolezni je, da osta* ne stržen pri trtah sicer dobro razvit, vendar pa polagoma porjavi in celo počrni. Tudi mejica (diafragma), ki je pri zdravem trs ju v enoletnih poganjkih zelena, počrni in v strženu nasta* nejo na tem mestu razpokline Kasne* je se razpokline širijo in stržen po* lagoma razpada. Ostali znaki te bolezni so še: 1. Vinogradi hirajo. Trsje zaosta* ja v rasti. Poganjki in medčlenki pri poganjkih so včasih skrajšani, lubje razcefrano Očesa poganjajo nepravilno. 2. Barva listja je bledikasta. po nekod tudi rjavkastordeča, listje po* gosto skodrano. 3. Bolezen se vleče neopaženo leta in leta. dokler naenkrat vidno ne Iz* bruhne v gotovih središčih v vinogra* du Trte rodiio malo ali skoraj nič. cvetje se usiptje. Da se prepreči širjenje te nevarne bolezni, je potrebno: 1. da se izkrčiio trte, pri katerih se je ugotovila ta bolezen in na mestu sežgo; 2 da se v dvomljivih slučajih poš* lje potom občine ali sresk?ga načel* stva trsni materijal, posamezne oku* žene dele ali najbolje celo trto s ko* reninami vred v zaprti posodi bano* vinski kmetijski poskusni in kontrol* ni postaji v Maribor in istočasno tu* di enološki postaji v Vršcu v preiskas vo. Preiskava in pošiljka je brezplač* na in prosta vsakega kolka O pošilja* tvi naj se radi evidence obvesti tudi kraljevska banska uprava: 3. da se pri krčenju obolelih trsov korenine preveč ne ranijo, ker pride* jo sicer klice bolezni v zemljo in po* vzročajo tam novo okužitev; 4. da se pri rezi sumljivih vinogra* dov rezilno orodje pogosto razkuži v čistem alkoholu Paziti je tudi pri kopi, da se trta ne rani in ne prenaša z orodjem klice te bolezni. Ker se prenaša bolezen stržena zlasti iz okuženih trsnic, bo kraljev* ska banska uprava v bodoče posveti* la vso pažnjo, da se cepljenke iz oku* ženih krajev ne bodo razpošiljale in bo ves trsni materijal pred prodajo strogo pregledala in šele nato dovoli* la prodajo. Vinogradniki naj odkla* njajo vse cepljenke, ki niso prvovrst* ne in dobro zaraščene, ker so ravno slabo zaraščene cepljenke za infekci* jo posebno dovzetne. Eden o svojem potovanju London, 6. aprUa. AJK Čuvar državnega pečata Eden je »noči prispel v London iz Kolna Poročevalcem listov je po prihodu v angleško prestolnico izjavil tole: Nada potovanja so rodila stvarne koristi. Vsi stmo prepričani, da je evropski položaj nenavadno težak. S tem pa ni rečeno, da ga n! moči rećiti. V to svrho bo morala vsaka država storiti svojo do iznos t Kar se tiče naše vloge, je v tem, da v svoji zunanja politiki iskreno tn odločno podpremo Društvo narodov in da pospešujemo delo za sistem kolektivnega moru. Ministra Edena so na postaji pozdravili to nanj i minister Simon, Macdonaktov ooebn? tajnik, odpravnik poslov sovjetskega poslaništva in mnogi drugi odOiČ. nlki. Z zn na njun ministrom Simonom je «mel na postaji krajši razgovor. Bden bo danes obiskal ministrskega predsednika MacdonaKka. Obnova obratovanfa »Krivaje« Sarajevo, 6. aprila, n. Končno je padla odločitev, da *e obnovijo obrati podietja »Krivaje<. V revirjih šumskih uprav v Han Pijpsak in Olovu so £*» pričeli sekati bukov les. Železniške pragove bodo izdelovali v revirju šumske uprave Boguč. Mnogo delavcev je že "i nos leni Ii- Goring v Gdansku Gdansk, ti aprila. AA. Semkaj fe pnt»pe] predsednik pruske vlade Goring. k'! so ga zastopniki narodne soc i al ističu*' sti anki in predsednik senata slovesno .-prejeli. V govoru, ki ga je imel na vodilnem shodu narodnih sooiaPictov, je izjavil med drugim: Ko pojVete v nedeljo glasovat, ne bo:-tt tega štorih, da ugotovite, koliko delegatov dobi narodna socialistična stranka V t«1 mesto je ?edaj uprl svoje oči ves svet. Zato mu moramo pokazati, kaj Gdansk mieM, Danes narodnega socializma. Adolfa Hntlerja in kljukastega križa ni mosro če več ločiti od Nemčije; to pa je tisto, kar mora biti tud! za vas merodajno. Ves svet naj vidi, da je bil Gdansk vedtao nemški in da bo ostal nemški. V svojem nadaljnjem govoru je G drviš izjavil, da sedaj ni važno. aLi je Gdansk del Nemčije, pač pa mora bditi to svobodno P60to nemško. Nemčija priznava, da za enkrat nima potrebe, da bi Gdans-k zavzela s silo. Prirodni zakon bo sam po se bi rodil zmago. Gdansk sam ne b<_> zahteval rdtružitve z Nemčijo, ker se zaveda, da je to potrebno za mar in da bi taka zahteva mir poruci la. O notranjem položaju v Gdansku je c< neral Goring izjavil, da bi moral v tem mes+n vladati enak ustroj kakor v Nemčiji Opoz-icijske stranke so pokazale iVX>J pravi obraz Pokazale so tudi, kaj bi nastalo v Nemčiji, če bi jih tamkaj dovolili in če bi tamkaj nadaljevale delo raznb mednarodnih i zdajle. O poljsko-nemškem razmerju je Gdrinz poudaril, da je Hitler sklenil sporazum h Poljeko, da praktično utre pot mru. Nemčija bo lojalno izpolnila vse svoje obveznosti, kar pričakuje tudi z druge strani. Pol tek a manjšina v Gdansku nima oovoda za pritožbe. Goring je nato še enkrat obsodili poizkuse, ki skušajo izpodkoaatoi dobre odnosaje med Poljsko in Nemoiim Franciji ni treba hoditi v MosJcvo, da hi 1 obila mir m varnost Evropd je potrebna močna Nemčija, združena r vero ln panjem Protest Litve v Berlinu Berlin. 6 aprila. AA. Litavski poslanik je izročil zunanjemu ministru Neura-thu protestno noto svoje vlade. Litavska vlada odklanja nemško pceeganje v notranje dogodke Litve In protestira zoper sovražno propagando nemških radijskih postaj ne nemškega časopisja. Italijanske zahteve proti Abesiniji London. 6. aprila, d. Kakor poroča >Daily Telegraph« iz Rima. zahteva italijanska vlada od Abesinije zadoščenje in odškodnino za dogodke pri Ualualu (5. decembra 1984) in pri Afbubu (29. januarja 1935) ter za napad abesinskih jezdecev pri El Beini (20. marca) in pri Omageru (23. marca) Nadalje zahteva Italija točno določitev meje med Abesinijo in Italijo ter vrnitev 174 kvadratnih milj ozemlja med brzicami pri En-deliju in Masolacu ter enklava Calo Burdo ob meji Eritreje 2eneva, 6. aprila. AA. Uradni krogi d<-mantirajo. da bi bil italijanski zastopnik v stalnem odboru za vprašanje sužnjev nedavno zahteval izključitev Abesinije iz Članstva Društva narodov, češ da obstoja v Ahe-siniji še sedaj suženjstvo. Berlin, 6. aprila. AA. Vest raznih francoskih in italijanskih listov, da je 25 inae-njerjev Siemensovih tovarn odpotovalo v Abesinijo in da bodo tamkaj izdelovali letala, je brez podlace Diplomatska akcija Švicarske vlade Bern, 6. aprila. AA. Poslanec Schneader je na današnji seji zvezne zbornice zahte val razpust nezakonitih narodno-socialistič-nih organizacij v Švici Navedel je tudi afero begunskega novinarja Jacoba Odgovoril mu je Motta, da bo zvezni svet uporabil vsa diplomatska sredstva, da dobi Švica v tej stvari zadoščenje Berlin. 6. aprila. A A Diplomatski krogi mislijo, da bo nemška vlada odklonila izročitev novinarja Jacoba Švici, pač pa bo pristala na razsodišče ki ga švicarska vlada zahteva glede na nemško-švicarsko pogodbo iz 1 1921. Paril, 6. aprila. A A. Današnji »Matinc poroča, da je neka ugledna nemška osebnost izjavila berlinskemu poročevalru švicarskega lista »Basler Nationalzeitung<. da pride novinar lakoh pred sodišče zaradi veleizdaje. Obsojen bo na smrt Ta oseba je nadalje izjavila, da bo nemška vlada v vsakem primeru odklonila razsodišče o tej zadevi Dunajska opoldanska vremenska napoved za nedeljo: pretežno jasno ln topleje Borzna poročila, INOZEMSKE BORZE. Curih, 6 aprila Beograd 7.02. Pariz 20.3S, London 15.015 Ne'wyork 309.375 Bruselj 52.50. Milan 26.7S5 Madrid 42.226 Amsterdam 205.75, BerHn 124.10, Donej 57.90, Praga 12^16, Verfav* 58.25, Bvka-ro&ta. S-05. »iLOTIlf SKI RARODc dne 6. aprila 2335 Strv 7^ Prvi letnik »Kronike" Ljubljana, 6. aprila. Predno »Kroniko« ocenite, počakajte, da bo vezana v originalne, res okusne in vsebini primerno resnobne platnice po načrtu arh. Nika Bc/eka, in spoznali boste, da smo res dobili spoštovanja vredno delo, dostojno naše Ljubljane, Maribora, Ptuja, Celja, Novega mesta in Kranja ter sploh slovenskih mest, ki naj predoča njih preteklost, razvoj in sedanjost kot temelj nadaljnjega zdravega napredka. Na platnicah je za dekoracijo zamreženo okno starega slovenskega doma. Morda je pa ta ornamentalna dekoracija tudi simbol, program in opomin, saj bi bilo prav, če bi se privadili gledati nazaj v preteklost skozi naše domače okno, ne pa vedno skozi naočnike nemških in sploh tujih šol. Mar-sikaka zgodovinska slika bi se prav bitve-no izpremenila m postala popolnoma drugačna, ka^Lor so jo naslikali v nekdanjih zgodovinah. Skoraj na vseh straneh bi se prebarvala v našo korist, da bi postali ponosnejši Slovenci, ko bi spoznali, da smo tudi v minulosti pomenili mnogo več, nego smo sodili do sedaj. Velika pomota je namreč, da je bila stara Ljubljana z ostalimi našimi mesti nemška. Samo nekaj kratkih desetletij druge polovice minulega stoletja smo imeli nemške župane, prej so nam pa vedno župano-vali domačini, ki so med seboj govorili slovensko, pisali pa nemško, talijansko in latinsko, a tudi francosko, ne da bi se bili pri tem čutili tujce. Nikdo Hrvatom m Madžarom ne očita, da so bili Rimljani, ker je bil pod ogrsko krono uradni jezik latinski prav do 1. 184*8. in je zato inteligenca tudi še pozneje prav rada kramljala po latinsko. In še kako zavedni so bili ti Madžari Hrvatje in Srbi. kar so prav mogočno pokazali Madžari in Hrvatje, enako pa tudi Srbi v svoji kratkodobni Vojvodini prav tega prevratnega leta. Duh časa je bil tedaj tak, da nacionalizma sploh še ni poznaL niti sovraštva zaradi jezika, saj vidimo, da so največji slovenski možje od Trubarja pa do Prešerna med seboj dopisovali le v nemščini, nasprotno je pa talijanski potomec Valvasor, ki je samo prav po domoče govoril slovensko, v svojem veledelu zabeležil vsa slovenska zemljepisna imena in celo raztolmačil njih pomen, poleg tega pa je tudi porabil vsako slovensko drobtinico, Če se mu je v delu lc ponudila prilika. Pa poglejmo še dobrih sto let dalje nazaj na našega morda še slavnejšega rojaka Žigo barona Herbersteina, ki v uvodu svojemu slavnemu delu, ki bi ga skoraj lahko imenovali »ruskega Valvasorja«, namreč v svojem opisu Rusije, ponosen poudarja, da je slovenskega rodu, obenem se pa hvali, kako mnogo mu je materina slovenščina koristila kot vzplivnemu diplomatu predvsem v Rusiji, na Poljskem m med Turki. S turškim vojskovodjo in poveljnikom je v tedaj turški Budimpešti vsa pogajanja med nemškim cesarjem m turškim čarom opravil po slovensko, češ, da je bil turški velmož njegov rojak. Ali turški vojskovodja je bil le Bosanec, Žiga baron Herberstein pa samo Ju gostov en m Slovan. Herberstein je bil velik in slaven državnik, ki ni ločil Vipavca in Bosanca, čeprav so ga. kakor sam pravi, zaradi njegovega jugoslovcnskega prepričanja zafrkovaJi z madža-skim vzdevkom, ki po nase pomeni »divjega Srba«. V Trubarjevi »stovenski cerkvi« smo Slovenci dobili šele svoj pismen jezik in književnost, katoliška protireformaciia ju je pa s slovensko cerkvijo spet zatrla in spet smo se morali posluževati v pismu in tisku tujih kulturnih jezikov, kakor n. pr. še dandanes ob našem sinjem Jadranu z govorico, čeprav so Primorci brez razlike pokrajin najboljši Jugosloveni! »Slovenska cerkev« je skrbela tudi za glagolske in ćirilske knjige, kakor so ob turških bojih naši Tur jačani in drugi krajiški poveljniki pošiljali tudi na Kranjsko s cirilico pisana povelja in vesti o prihodu Turkov. To je dokaz, da so tudd na Kranjskem tedanji pismeni ljudje brez težav in nevolje čitali cirilico in jo smatrali za slovensko pismo, ker bi drugače povelj ne bili mogli razglasiti ljudstvu. Le poglejte skozi domače okno »Kronike« v zgodovini in spoznali boste, da smo v tem pogledu Kranjci in Štajerci zaostali nekaj sto let... Toda slovenske cerkve in cirilice niso zatrli graščaki, ki so jima bili najtrdnejša in najzvestejša opora, temveč strah pred protestantizmom in pra-voslavjem. Skozi domače okno gleda v »Kroniki« tudi dr. Stanko Skerlj, ko pri vsestransko odličnem opisovanju italijanskih predstav v Ljubljani opozarja, da je bila stara Ljubljana na zunaj morda bolj italijanska kakor nemška. Ko smo pa že pri italijanščini, moramo izpregovoriti tudi o francoščini, ki je zlasti v XVIII. stol. vladala v finih krogih po vsej Evropi, saj je znano, da je celo slavni pruski kralj Fric II. Veliki le lomil nemščino, a podobno je biio najbrž tudi pri nas, poleg tega pa vemo, da tudi ljubljanska in sploh kranjska gospoda ni čutila nemško, saj ima v francoski dobi avstrijska policaja zabeležiti prav mnogo najvidnejših Ljubljančanov za nevarne frankofile. Zaradi tega slovenskega in jugoskrven-skega okenca je torej važna in potrebna »Kronika*, da popravi skoraj splošno sodbo vse naše javnosti o brezpomembnosti domačinov in Slovencev sploh v minulih časih ter razširi v vse naše kroge resnico, da so bila tudd naša mesta vedno slovenska in naša. »Kroniki« se je že v L letniku posrečilo zbrati mnogo prvovrstnih sotrudnikov in marsikateri med njimi bodo gotovo stalno ostali pri lepi reviji. Glavno je, da so povedali tudi dosti novega, čeprav je seveda v pričetku še večji del zbran iz drugih, navadno redkejših del. Mislim, da so Ljubljančani najraje »tali splošno zanimive prispevke dr. Andrejke o najstarejših ljubljanskih industrijah in pa dragocene in tudi povsem nove razprave župnika Ivana Vrhovnika o pozabljenih ljubljanskih svetiščih m lipah, predvsem pa o slovenščini v cerkvah. Univ. prof. dr. Kidrič je okrasil »Kroniko« s temeljitimi in popolnoma novimi podatki o Prešernu fn ljubljanskih ur-šulinkah, tudi onstran meja Slovenije in celo državnih mejnikov je pa zbudil pozornost interesanten spis dr. Ivana Lana o knezu Milošu v Ljubljani. Univ. prof. dr. Melik je napisal članek o povodnjih na ljubljanskem barju, umv. prof. dr. Ozvald je pa sprožil misel o poklicnih posvetovalnicah. Konsc . 'tor dr. Štele se je poglobil v razvoi T.jiiMjane problem Gradu, msgr. Viktor Stesk i pa skušal najti mojstra fcristovc slike na ljubi j. magistratu. O 700 letnici prihoda frančiškanov je pital dr. Angelik Tominec, o eksjezuitu Gruberju pa Viktor Kopatin. Prav nazoren je Vilko Ukmarjev pogled na naše glasbeno ustvarjanje, nad vse zanimivi so pa tudi Maestrovi momenti v razvoju Ljubljane v 3 desetletjih korog L 1800. Med najdragocenejšimi prispevki so globoke razprave Pranja Basa o Mariboru, veliko veselje je pa napravil numizmatikom Egon Baumgartner z opisom v Mariboru najdenih novcev, Gla-ser Janko je opisal mariborskega tiskarnar-ja Kordeša in pesnika generala Maistra. Ervin Fabrici večji del zgodovine marib. stavbarstva, poleg njega je pa inž. arh. Herman Has orisal ljubljansko uršulinsko cerkev, kakor še nimamo analizirane nobene druge staTe stavbe, a Fr. K. Kos je opisal marib. mrnoritsko cerkev. Prav radi so ljudje čitali tudi Jožeta Jenka članke o prvi železnici, a zanimivo nurnberško kroniko je v Ptuju načel dr. Remec Alojzij, za biografijo Liszta važen drobec je pa prispeval H. Drusovič, a dr. Tor kar je prispeval za vsa naia mesta poučno razpravo o cerkvi in ustavnem razvoju naših mest, o značilnem pravnem sporu cel jakih meščanov s cerkvijo je pa poročal dr. Janko Orožen. Drugi so pisali o raznih vprašanjih naših mest in v zavodih in statistikah, predvsem pa seveda o raznih akutalnostih. »Kronika« seveda tudi brez kronike Ljubljane in Maribora ni mogla biti, slediti ji pa morajo tudi kronike drugih mest. Za kroniko in zgodovino najpomembnejši so gotovo Maistrovi spomini in tudi Božo Borštnik je prav plastično in živo naslikal septem-berske dogodke. >Kronika« je razkošno in skoraj prebogato ilustrirana, prvovrstne so pa reprodukcije prilog. IzpregovoTMi so tudi naša mestni župani, ki nam s to svojo besedo tudi jamčijo, da bo »Kronika« še izhajala in se gotovo razširila po vseh mestih, ki jim načelujeje. Slovenci v Ameriki Ivan P ©držaj na opazovalnem oddelka — Brata ustrelil po čudnem naključju — Smrtne nesreče — Novi grobovi Poročali smo, da je bil nedavno obsojen Ivan Podržaj zaradi bigamije na 2 do 5 let ječe, vendar ga pa niso zaprli, temveč poslali na opazovalni oddelek za umobolne v bolnici Bellevue v Newyorku. Takoj po obsodbi se je namreč Podržaj zelo čudno vedel in zato so ga 5. marca oddali na opazovanje. Rudolf Volčanšek v Clevelandu je opazil, da mu nekdo krade denar iz obleke v spalnici. Ker ni mogel tatu do živega, si je pomagal na drug način. Pritrdil je puško na vrata tako, da bi se sama sprožila, če bi kdo vrata odprL Se istega večera se je tat ujel in plačal svojo drznost s smrtjo. Zvečer je Rudolf nenadoma začul, kako je v sobi odjeknil strel in ko jc prihitel tja, je našel brata smrtno-nevarno ranjenega na tleh, krogla ga je bila zadela v trebuh. Brata Jožeta so prepeljali v bolnico, kjer mu pa niso mogli pomagati Nekaj dni pozneje je umrl. Pokojni je bil star šele 23 let in žalujejo za njim mati, štirje bratje in sestra. 15. marca je Šel 61 letni Janez Zorman v Clevelandu obiskat svoje sorodnike. Ko je zavil čez ulico, ga je podrl avtomobi-list, Zormana so tako prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Pokojni je bil rojen v vasi Klenk pri Št. Petru, fara Slavina. Zapustil je ženo in 5 otrok. V Ameriki je bival 31 let Žalostna smrt jc doletela tudi Janeza Leskovca v Girardu. 6. marca je šel z mlajšim sinom po opravkih v mesto, a nazaj grede se je ustavil v Slovenskem domu. Ko je hotel v klet, mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Pokojni je zapustil ženo in 8 otrok. Rojen je bil v Rov-tah na Notranjskem, v Ameriki je živel JO let. 7. marca se je v kraju \Vashoe, država Montana, smrtno ponesrečil 3*>-lctni Štefan Puhek. doma iz Gornjega Suhorja pri Metliki. V rovu je vrtal s strojem v plasti premoga, nenadoma se je pa utrgala debela plast in ga pritisnila s takšno silo ob stroj, da mu je prebila lobanjo. Umrl je 10. marca. Pokojni je živel v Ameriki 23 let, zapustil je ženo in sina, a v domačem kraju žalujejo za njim mati, 3 brati in 2 sestri. V Imperialu je umrl 65 letni Peter Per-vanja, doma iz Praprotne pri Šentviški gori na Tolminskem. — V Shebovganu, država NVisconsin, je umrla Ana Bas, rojena BJažič, stara 46 let in doma iz Št. Janža pri Račići. V Ameriki je bivala 2S let, zapustila je moža in 7 otrok. — Po daljši bolezni je v Clevelandu umrl Matija Strumbelj. Pokojnik je bil doma iz Žužemberka, star je bil 47 let .V Ameriki je živel 30 let. — Operaciji na želodcu je v Oregon Citvju podlegel 52 letni Franc Šetina, doma iz Kranja. Pokojni je bival 28 let v Ameriki. — 10. marca so v kraju Kemmerer, država \Vyoming, pokopali Karla Levarja. Pokojni je bil doma iz šmartna v ZadreŠki dolini. — V St. Loui-su, država Montana, je umrl 63 letni Janez Lesar, doma iz Jurjcvice pri Ribnici. — V Indianapolisu je umrl Janez Škerlj, v Lasallu so pa pokopali 11 letnega Viljema L'raničarja. — V Jolietu jo umrl Jože Avsec, star 55 let, doma iz Novega mesta, istotam so pokopali tudi Antona Zupančiča, doma iz Malega dola pri St. Vidu na Dolenjskem. — V Yorku je umrla 60 letna Marija Gril, v Clevelandu pa Helena Brezovar, doma iz Trebnjega na Dolenjskem. — V kraju Dunlo je umrl 73 letni Andrej Zupan, v kraju Yale, država Kan-sas, pa 55 letni Peter Hofer.v— V Clevelandu so pokopali 39 letnega Petra Vrtač-nika, doma iz Pimič pri Medvodah in 71-letnega Janeza Goršeta. — V kraju \Ve-natyh.ee, država Washington, je umrla 79-lctna Josipina Padošek, doma iz Sevnice a v Mihvaukeeju so pokopali 43 letnega Tomaža Prelovška, doma iz Senožeti na Gorenjskem. — V Cle Flumu je umrl 61-lctni Franc Pire, doma iz Arde pri Krškem. — V Clevelandu je umrl 52 letni Josip Cimperman, doma iz Krvave peči. Iz Celja —c Ob polletnici marsejske tragedije bo priredilo SokoLsko društvo v Celjfci v torek 9. t. m. ob 18.30 v Narodnem domu komemoracijo za blagopokojnim velikim kraljem. Udeležba je obvezna za članstvo in naraščaj. Vabljeni so tudi državni in samoupravni uradi, nacionalna društva in ostalo občinstvo. V torek ob 18.15 bo pred telovadnico na dvorišču mestne narodne šole zbor članstva v slavnostnih krojih z žalnim trakom na levem rokavu ter članstva in naraščaja v civilu z znakom, nato pa bo žalni pohod skozi mesto v Narodni dom. —c Umetniška razstava kluba likovnih umetnikov »Brazde« v mali dvorani Celjskega doma bo zaradi kongresa narodnega delavstva odprta tudi še v nedeljo 7. t. m. do 16. proti polovični vstopnini. Obiščite to lepo in bogato razstavo, dokler je še čas! —c Spored kongresa narodnega delavstva v OeJju je naslednji: Dre vi ob osmih bo v Narodnem domu pozdravni večer. V nedeljo ob 7. zjutraj bo srprejem gostov na kolodvoru. Ob 9. se bo pričelo v veliki dvorani Narodnega doma manifestacijsko zborovanje, ki ga bo prenašala ljubljanska radi oddajna postaja. Ob 11.30 bo povorka po mestu s stikom pred mestnim poglavarstvom, kjer bo mestni predsednik pozdravil goste. Ob 15. se bo pričel prijateljski sestanek v Narodnem domu. Pri vseh prireditvah bodo sodelovale godbe in pevski zbori ter Zepičev Slovenski vokalni kvintet. —c Pevsko društvo »Oljka« slavi danes in jutri svojo 15-letnic o, Drevi bo podoknica častnemu članu in krstitelju >01jke* skladatelju g. dr. Antonu Schwabu. V nedeljo ob 8. bo v župni cerkvi maša za umrle člane »Oljke«, ob 9. bo v dvorani Ljudske posojilnice slavnostno zborovanje, ob 16. pa bo istotam koncert narodnih in umetnih pesmi Del čistega dobička koncerta je namenjen skladu za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju. —e Predavanje na ljudskem vseučilišča v ponedeljek 8. t. m. odpade zaradi predstave v gledališču. V ponedeljek 15. t. m. ob 20. pa bo »Japonski večer«. —c Ljubljanska drama bo uprizorila v ponedeljek 8. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču Wildeovo duhovito komedijo, »Bun-bury« v režiji g. prof. O. Šesta. Predstava je za abonma. Neabonentom priporočamo, da si nabavijo vstopnice takoj v knjigarni »Domovini«. —c Celjski dijaki sSlogaši« bodo upr -zorili v četrtek 11. t. m. ob 20. v Mestneiu gledališči: komedijo Arkadija Averčemka >Igra s smrtjo«. Na to predstavo opozarjamo vse občinstvo, ki je naklonjeno nacionalni omladini. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 12. t. m. lekarna >Pri križu« na Kralja Petra cesti. —c CToRsconntry na 10 km za državno prvenstvo se bo pričel v nedeljo 7. t. m. ob 11.15 na Glaziji. Proga bo tekla od Glazije po poti ob levem bregu Savinje do Ložni-ce in dalje do Babnega, potem pa skozi Lavo na Glazijo ter se še enkrat ponovi. Nastopili bodo najboljši lankoatleti iz vse države. Prireditev bo zelo zanimiva in bo pod pokroviteljstvom mestne občine celjske. —c Nedeljski nogomet. V nedeljo 7. t. m. ob 15.30 se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in SK Olimpom. Vse kaže, da bo tekma ze1-1 zanimiva in napeta. Sodil bo g. Veble. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota, 6. aprila: zaprto. Nedelja, 7. aprila: ob 15 Postržek. Gostovanje gospe Marte Repovž-Radma-novičeve. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Sirom akovo jagnje. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 8. aprila: Bunburv. Gostovanje v Celju. Izven. OPERA Začetek ob 20. ui. Sobota, 6. aprila: zaprto. Nedelja, 7. aprila: ob 15. IK>ffinannove pripovedke. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 8. aprila: zaprto. Drzen vlom pojasnjen Kranj, 5. aprila. Naš list je že poročal o drznem nočnem vlomu, ki je bil izvršen sredi januarja v Šenčurju pri Kranju. Neznanec je vlomil v kočo 80-letne Marije Dacarjeve in odnesel vpričo speče starke iz nezaklenjene omare 2500 Din denarja in še nekaj jedi. Starka je običajno vsak večer, predno se je spravila spat, štela v svoji sobi pri oknu denar. Soba je bila razsvetljena, okna pa neza- grnjena. TJ-sodneg-a večera se ji je že med štetjem zazdelo, da jo nekdo opazuje pred hišo. Vendar je odšla brez skrbi spat. Ko se je naslednjega dne prebudila, je opazila, da so stoli v sobi prestavljeni. Končno je vsa prestrašena ugotovila, da ji je neznan vlomilec odnesel iz stanovanja vse premoženje. Starka je sicer sama pravila po vasi, da ne zaklepa sobnih vrat, ker je že stara in bolehna in bi se tako v primeru požara lažje rešila, v primeru smrti pa bi jo takoj našli. Tudi se je rada bahala po vasi. koliko ima denarja, ki ga je celo kazala svojim sosedam. Senčurski orožniki so začeli takoj zasledovati vlomilca, dokler se jim ni pred dnevi končno posrečilo, da so prijeli pravega tatu Je to 34-letni starkin sosed Albin Žagar, oče 5 majhnih otrok, ki je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan, po dolgem izgovarjanju je končno orožnikom priznal, da je 14. januarja ponoči res okra-del staro sosedo. 2e ko jo je opazoval sko- zi okno, kako je štela denar, je napravil podroben načrt, kako bo izvršil tatvino. Videl je, da je starka shranila denar v omaro, ki je ni zaklenila, se istega večera se je splazil v vežo, kjer je počakal, dokler ni starka legla in zaspala. Dobro je vedel, da je gluha In da ga ne bo opazila. Odšel je v sobo ter vzel ves denar in še nekaj jedi Iz skrinje. Potem je odšel takoj domov in skril denar v podstrešju med stare cunje. Tu je hranil denar do 10. februarja. To nedeljo pa je baje popival po Kranju v družbi 13 tovarišev, med katerimi pa je samo dva poznal.. Plačal je 20 litrov vina in mnogo jedi. Sam trd., da so potem odšli vsi v srednje Bitnje, kjer so popivali tri dni in tri noči, dokler niso zapili vsega denarja. Pravi, da je bil tako pijan, da je denar kar razdajal tovarišem, ki so po mili volji pili in jedli ter mu denar tudi kar sami jemali iz žepa. Vlomilca so orožniki odvedli v zapore kranjskega sodišča. Vendar pa gostilničar v Srednjem Bitnju in tudi Žagar je vi tovariši nič ne vedo o tem bajnem popivanju in zapravljanju in je še veliko vprašanje, kje je starkin denar. SUM Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Danes ob 4^ T. in 9. ari zvečer, jutri ob 3., 5., 7. In 9. uri zvečer premiera vesele in pikantne komedije lz življenja ruskih bohemov DEKLETA BREZ POSTELJE Film o 1001 noči v Parizu! Bogat dopolnilni spored I Vstopnina najnižja 4.50. 6.50, 10.— Za olepšavo Trbovelj TrbovIje, 6. aprila. V Trbovljah imamo več društev in organizacij, ki se pehajo za vsemi mogočimi in nemogočimi cilji in nameni, toda društva, ki bi se sistematično in po določenem načrtu bavilo z olepšavo našega kraja in okolice, žal nismo imeli. Ko je bila letošnjo zimo s strani nekaterih umnih in naprednih gospodarjev sprožena misel ustanovitve sadjarske in vrtnarske podružnice w Trbovljah, se je pri tej priliki porodila ideja, da bi se pod okriljem te podružnice ustanovil tudi prepotrebni olepševalni odsek, katerega naloga naj bi bila, da bi vsestransko deloval za olepšavo kraja. Kakor kaže, je padla ta ideja na rodovitna tla, kajti v soboto zvečer se je vršil v gostilni španc v Trbovljah ustanovni sestanek, ki ga je vodil tukajšnji šolski upravitelj g. Robert Plavšak, udeležil pa se ga je med drugimi tudi predsednik občine g. Klenovsek. Po izčrpnem poročilu upravitelja g. Plavšaka, ki je utemeljeval potrebo ustanovitve olepševalnega odseka pod okriljem SVD in detajlnih pojasnilih predsednika občine * Klenovška, ki je pravtako zagovarjal nujno potrebo ustanovitve takega odseka, je bilo soglasno sklenjeno, da se takoj pristopi k delu. — Tajnik pripravljalnega odbora g. GuČek Franc je prečital pravilnik, ki je bil z malimi spremembami soglasno odobren. Razvila se je živahna debata glede delovnega programa novo-ustanovljencga odseka. Po vsestranski razpravi je bil sprejet naslednji delovni program: 1. Pri občinskem kopališču se bo začelo v najkrajšem času z deli za ureditev javnega parka: nasadila se bodo drevesca, prostor pa primerno ogradil in olepšal. 2. Ob novi cesti proti takozvani »Urhovčevi Loki« *>o nasajeno sadno drevje, ki bo sčasoma tvorilo lepo senčnato alejo. 3. Z urejevanjem pešpoti na »KleCco» se je že pričelo. Pot bo speljana v serpentinah, ob katerih bodo zgrajene klopi za odmor. 4. Prostor pred »Lipo Svobode« bo lepo urejen, sedanja ograja ob stopnicah pa nadomeščena z okusnejšo. 5. Zaprosilo se bo rudniško ravnateljstvo, da se pred takozvano naselbino »za cesto« ob potoku nasadi živo mejo, ob njej pa namesti klopi. 6. Naprava poti za pokopališčem, ki bi vezala glavno cesto z novo cesto (skrajšana), se preloži na prihodnje leto. Istotako se preloži prestavitev spomenika padlih Trbo-veljčanov na prihodnje leto. — Končno je bilo sklenjeno, da se povabi k sodelovanju v tem velevažnem društvu tudi še druge vplivnejše činitelje, kakor tudi, da sc pristopi takoj k zbiranju članov za odsek, nakar se bo sklical čimpreje ustanovni občni zbor. Članarina bo znašala letno Din 5.—, oni pa, ki so že člani Sadjarskega in vrtnarskega društva, pa so lahko člani odseka brez plačila članarine, ker jo plačajo pri podružnici. — Zaključni predlog je bil, da se odsek imenuje »Olepševalni in tujskoprometni odsek SVD, kar je bilo soglasno z največjim veseljem sprejeto, ker bo odsek vodil obenem z brigo za olepševanje kraja tudi vso skrb za tujsko-prometno propagando, ki je doslej v naši dolini sploh nismo poznali. — Z ustanovitvijo tega odseka smo Trbo-veljčani za eno važno pridobitev bogatejši. . sta bila navzoča tudi posestnikov sin Jane iz Prcšc ter posestnikov sin F. M. iz Skrb-lje. r\ je že deij časa gojil »uvrsstvo do Jan ca, katerega jc napadel zahrbtno in ga udaril s palico po glavi in po rokah, tako da je dobil Jane lažje poškodbe. F. je ovaden sodtšču. KOLEDAR. Danes: Scl'ota dne 6. aprila katoji.n-ni: Sikfit I. Jutri: Ne-tklja dne 7. pprila katoličani: Herman, Kadivoj. DANAbNJE PRIREDITVE. Kino Matica; PrlneOba Turandot. Kino Ideal: Prodana Venera. Kino Dvor: Dekleta brtz postelje. ZKD: »Dvoje ljubezjii« ob 14.30 v Matici. Kino Šiška: Drevi U in jaz. Društvo »Soča«, predavanj© dr. Branka Vreona o zgodovini knadonskega pakta, ob 20.30 »Pri levuc Filozofsko društvo, predavanje dr. Ve-bra ob 18. na univerzi v sobi št. 90. Prirodoslovno društvo, predavanje g. Tomažiča ob 18. šentjakobsko gledališče, »Vzroki In učdnki« ob 20.15 v Mestnem domu. Bežigrajsko pevsko društvo, koncert ob 20. v Delavski zbornici. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Princesa Turandot. Kino Ideal: Prodana Venera. Kino Dvor: Dekleta brez po?-tolx\ ZKD: »Dvoje ljubeanU ob 11. dopoidtne v Matici. Kino Šiška: Drevi t*i ta jas. Hubadova župa JPS, občni zbor ob I v Hubadovi dvorani Gda&bene Matice. Udruženje p. t. t. uslužbencev kr. Jugoslavije, redna letna skupAčina ob 14. v restavraciji »Pri lovu«. Mladinski odsek Sokola Brezovica, »V kraljestvu palčkov« ob 16. v Sokolskom domu na Vilču. Koncert pevskega društva »Danica« ob 20. v SokoLskem domu na Viču. Šentjakobsko gledališče »Vzroki in nčknkl« ob 20.15 v Mee-tnem domu. DEŽURNE LEKARNE. Danes In Jutri: Dr. Pioooli. Tvrševa f-esta 6, Hočevar, CelovBka cesta ©2 In Gartus, Moste, Zalofika cesta. ggg Film Z. K. D. v prostorih »Elitnega kina Matice« danes ob 1 1.S0 popoldne, jutri ob 11. uri dopoldne GRETA GARBO v prekrasnem, v srce sega jočem ljubavnem filmu DVOJE LJUBEZNI Najnižja vstopnina 3.50. 4.f>0, 5.50 in 6.50 Din. Iz Ptuja — Požari v ptujskem okraju. V kratkem času smo imeli v okolici Ptuja po vrsti kar tri požare. Pogoreli sta stanovatnjski poslopji posestnikov Polanca Franca iz Ya-reje in Kranjc Marije iz Jiršovc. Obema sta poslopji pogoreli do tal, zadnji pa celo tudi ves živež in ena svinja. Pri obeh je bil vzrok požara slab dimnik, skozi katerega so uhajale iskre na slamnato streho, ki se je užgala. Oba posestnika trpita škode nad 40.000 Din. Pred dnevi je pa začelo nenadoma goreti gospodarsko poslopje posestnika Medveda Antona v Zg. Jablanah, kateremu je požar istotako uničil lepo zidano in z opeko krito gospodarsko poslopje z vsem gospodarskim orodjem. Medved ima škode okoli 80.000 Din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara je tu neznan, ni pa izključeno, da je bil ogenj podtaknjen. — Tatvina perutnine. V zadnjem času je bilo na Hajdini in Bregu pri Ptuju ukradeno večim posestnikom okoli 80 kur in imajo posestniki škode nad 2000 Din. Orožniki so tatovom že na sledu — Nove uradne ure pri sodišču. Od 1. t. m. dalje so uradne ure pri tukajšnjem sodišču (civilno in kazensko) od 8. do 12. in od 15. do 16. ure. — S palico po glavi. Pred dnevi je bilo zaposlenih več fantov pri posestr;~i Buto-len Ivani v Skrblji z žganjekuho. >ied fanti Iz policijske kronike Ljubljana, 6. aprila Znani ljubljanski trgovec in o;>tik Karel Jurman si je zgradil pred leti ob Llublja niči lično weekend hišico, ki je bila pa te dni oplenjena. V noči o 160.— Naši Hubertus plašči so edini, Id so izdelani po jugoslovenskem patentu štev. 7644/31 iz impregniranega hubertus-sukna in so vsled tega garantirano nepremočljivi. Za vsak komad zahtevajte jamstvo v naših prodajalnah TI V A K OBLEKE tipe pa bo zasajeno lepotičao grmičevje, tako da bo celoten pogled nudil zelo esteti-čen videz. Po daljši debati, v katero je poseglo več govornikov in temeljitem ogledu projekta, je bfl soglasno odobren. Glede na zelo kratek čas, prvotno je bil določen dan svečanosti 28. t. m. in ker je do tega dne izvršitev tehnično nemogoča, je bil soglasno določen dan odkritja spominske plošče v nedeljo 26. maja. Ko »o bili sprejeti še predlogi glede proračuna in prispevkov posameznih organizacij, je br. starosta zaključil sestanek; prihodnji pa bo v petek 12. t, ol, kjer se bodo določil« še ostale podrobnosti svečanosti. Turandot Ljubljana, 6. aprila To staro in micno kitajsko pravljico poznamo sicer Že iz gledališča, vendar io je pa film prijel s popolnoma druge strani. Prijel jo je s smešne strani, ker pravljic pač ne verjamemo več, in napravil na gledališko Turandot parodijo, kjer se na vse kriplje norčuje iz trmastih in kapricastih devičk. ki se branijo fanta. Ljubimca pti-čarja Kalafa igra Willy Fritsch, ki je na platnu premagal tudi že vse naše trmoglavke, njegovega slugo Vilibalda pa popularni komik Paul Kemp, ki ima prav veliko vlogo in je s tem tudi povedano, da se bomo danes pri premijeri v kinu Malici smejali iz vsega grla. Svojeglavo princeso Turandot pa predoča izredno posrečeno sama Katica Nagv, ki je v tej vlogi tako drazestna. kakor morda v nobeni drugi. Bajno lepa in zare3 pravljična je ra oprema, da nam pričara vso poetično kitajsko svojslvenost zlasti v Čudovitih kitajskih vrtovih. Dolga procesija v kitaiski prestolnici prepeva hvalnice princesi Turandot in vodi na morišče zalega princa iz Samarkan-da. njenega snubača. ki mora v smrt, ker ni rešil njenih ugank Težke so te uganke in na mestnem obzidju je razstavljena že dolga vrsta glav najraznovrstnejših prinčev, ki so zaman snubili Čarobno lepo ce-saričino. Tako je krasna, da še na smrt obsojeni princ glasno opeva njeno lepoto. Njen cesarski papa obupuje, ker ni nič z zetom, še manj pa upanja na prestolonaslednika. Tudi preprostemu fantu bi dal hčer če bi rešil usranke. V me=to prihaja lahkoživi ptičar Kalaf s svojim *lu-go Vilibaldom Zastavni fant protestira, da mora princ iz Samarkanda izgubiti glavo samo zaradi sitnosti osate cesarske device Zabavljanje Čuje njena prijateljica Mian-Li in ga zatoži. da jeznorita princesa da predrzneža prineljati pred se. Kar resnico o njeni sitnosti ji pove v obraz in ona ga zato izroči krvavi sodbi. Vilibald za svojega gospodaria v zameno ponudi čudežno ptico, ki zapoje le pred zaljubljenci. Kalaf ni za baranlijo in hoče rešiti cesaričine uganke. Res razvozlja vse tri in cesar ves srečen čaka ohceti. Ali Turandot še vedno ni ukročena n se brani ženina, da razžaljeni Kalaf obrne hrbet in hoče proč. vendar ga pa preplašeni cesar zadrži. Tedaj pa Kalaf zastavi prinesi uganko pod pogojem, da se ji ni treba poročiti. Če jo ugane Pretkana Turandot pa pošlje prijateljico Mian-Li h Kalafu poizvedovat za uganko. Brez uspeha se vrne in svetuje princesi, naj sama gre k njemu v njeni obleki. In kapriciozna Turandot se res pre-obieče in gre h Kalafatu. Zaradi trme žrtvuje vse in res izve uganko, na begu iz Kalafatovega voza pa izgubi svoj talisman. Zapela je čarobna ptička, ki poje le pred dvema zaljubljencema. Drugo jutro pa Kalaf ne zastavi izdane uganke, temveč tole: Kdo je bila tista, ki sem jo sinoči poljubil v vozu?< Turandot seveda mora uganiti in Kalaf ji da svobodo, sedaj ga pa ukročena trmoglavka ne pusti več in vse raja v veselju. Trboveljska bratovska skladnica Trbovlje, 5. aprila. Te dni je izšlo poslovno poročilo bolniške, pokojninske in nezgodne blagajne ter podpornega fonda ^krajevne bratovske skladnice v Trbovljah za leto 1934. Iz poročila posnemamo, da so nekoliko ugodnejše delovne prilike, ki so se nudile lansko leto našim rudarjem, ugodno vplivale rudi na poslovanje bratovske skladnice, zlasti bolniške blagajne, kajti bolovanje članov se je pri skoro istem številu članstvo znižalo za ca 6000 bolezenskih dni. Zanimivi so statistični podatki, ki jih izkazuje poročilo o delovanju bolniške blagajne, katere stanje je v primeri z ostalimi panogami rudarskega zavarovanja še najugodnejše. Tako je znašalo povprečno število članov bolniške blagajne v letu 1934 2638 napram 2688 v prejšnjem letu. Koncem leta 1934 je bilo zavarovanih pri bolniški blagajni 9555 članov (skupno z družinskimi člani), dočim jih je bik> koncem leta 1933 9500, je torej lani neznatno poraslo. Bolniške pomoči je bilo deležnih 4567 obolelih članov in 7179 svojcev. V bolnici se je lansko leto zdravil 1301 bolnik s skupno 18.0S9 oskrbovalnimi dnevi. Povprečni dnevni stalež bolnikov je znašal 50 oseb. V bolnici je bilo izvršenih 276 operacij in 445 rentgen-pregledov. Skupno število bolenzenskih dni obolelih članov znaša 33.698, dočim je znašalo lani 3° 722 dni. Umrlo je 10 članov in 57 svojcev, predlanskim pa 15 članov in 83 svojcev. Bolniška blagajna je poslala 16 članov na sveži zrak, v Toplice pa 14 članov, dočim je bilo dovoljeno zobozdravl jenje 94 članom. V poletju je poslala 52 slabotnih bolebnih otrok na taborjenje v Gorenjo vas nad Skofjoloko, kar je ugodno vplivalo na zdravje slabotne delavske mladine. Poslovno leto je bolniška blagajna zaključila s prebitkom Din 59.618.66. kar je spričo današnje krize vsekakor razveseljivo. Manj razveseljiva pa je bilanca pokojninske blagajne oziroma starostnega zavarovanja rudarjev. Statistika izkazuje sicer manjše število novovpokojenih in sicer 46 napram 99 članom ter 20 napram 30 vdovam v predlanskem letu, vendar je pa poslovni uspeh pokojninske blagajne v letu 1934 zelo neugoden. Število vrni-«, iencev se zvišuje, prispevki pa zdaleka ne *ado$caio, da bi se krile z njimi tekoče obveznosti do zavarovancev TaV ]e ns-stal priman iklja i v znesku Din 656.?36.89 V tem primanjkljaja so zapopadene tudi doki a de iz Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje v znesku Din 51.167.—. Pokojninska blagajna Šteje 633 vpokojen-cev Gani 603), 152 vdov (135), 173 sirot (160) in 1 sorodnika. Iz oklepajev, ki kažejo stanje tz L 1933, se jasno vidi porast vpokojencev v lanskem letu. Upati pa je, da se bo odgovornim činiteljem vendarle posrečilo, da se v d oglednem času izvede nujno potrebna sanacija starostnega zavarovanja rudarjev, ker se je za to vprašanje resno lavzelo tudi ministrstvo za šume in rudnike. Tudi stanje nezgodne blagajne ni zadovoljivo. Statistika kaže porast nezgod-nikov v lanskem letu za preko 10% napram prejšnjemu letu. Na novo so bile priznane nezgodne rente 26 članom. 3 vdovam in 1 siroti. Vsled ponovne pridobitve delasposobnosti pa je odpadlo 13 nezgodnikov, umrl pa je 1 nezgodnik. Dobro pa je služil svojemu namenu podporni fond, iz katerega je bilo dvignjeno 25.000 Din za zobozdravljenje svojcem aktivnih članov. Na ta način je bilo dovoljeno lansko leto 90 svojcem zobozdravljenje in sicer se jim je povrnila polovica stroškov v skupnem znesku Din 35.796.—. V zadnjih letih, odkar kriza čedalje huje pritiska v industrijske revirje, je brezposelnim bil v pomoč tudi brezposelni fond bratovske skladnice. Dohodki tega fonda so znašali lansko leto pri nas okroglo 170.000 Din, kateri znesek je bil porabljen deloma za podpore v lokalnem delokrogu, deloma pa je bil odveden v osrednjo blagajno bratovske skladnice. To poslovno poročilo je vzorno sestavljeno, zlasti pa vzbuja pozornost v izbranih besedah sestavljeno spominsko posvetilo blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki je objavljeno na notranji ovojni strani poleg posmrtne maske kralja-mučenika. Krajevni odbor Bratovske skladnice je tudi pri tej priliki pokazal, da je rudarstvo svesto si dane svete prisege, da hoče do slednjega izvrševati Njegovo sveto oporoko: »suvajte Jugoslavijo!«. Iz Maribora — Ob 100letnlcl slovenske Kalvarije v Mariboru. Kmalu poteče 100 let, odkar se je na slovens-ki Kalvarij* opravila prva služba božja. Cerkev se je pričela graditi že trn :eta prej in »icer 5. maja 1832. O zgodovini te cerkve nam je ostalo kot zanesljivo le še nekaj ohranjenih spominov v cerkvi ln zunaj. V njej je nekaj dragocenih slik, ohranjenih že iz stare cerkve sv. Kungote, ki je stala na vznožju Kalvarije, frVoj cas znane pod imenom »Slovenska Gora«. Med silikami v cerkvi se nahajajoči napis: »Dis Kreiz Chris-ti bat diie frau Luži Butin Burgerin zu Marburg mit Bew411igung ries Grafen Burg Marburg als Grundobrigkeit anno 1&64 aufrlchten lasten* nam pove, da je bil tu gori do zidanja te cerkve pa do 1. 16&4. le križ s podobama Marije in Janeza. O zgodovini Imena »Slovenska gora« (Pekerska gora} aH Slovenska Kalvarija nI mogoče nrič gotovega izslediti. Kot nadaljnja p oseb nosft te cerkve je skupna grobnica staro meščanske rodbine Tacheligi, ki se naha ja na vzhodni strani cerkve. Cela okoMca te cerkve je namreč last imenovane rodbine. Toda cerkev sama pa stoji na posestvu Mariborskega gradu. Slovenska Kalvarija je tudi sicer priljubljena icletna točka za meščane. Slovenski Kalvariji je odločena posebno važna vloga pri že prvotno osnovani ustanovitvi jugoslovanskega Maribora (na desnem bregu Drave od Peker na Ptujeko polje) v zvezd z načrtom prvega slovanskega planetarija ter s tem združenih teozolskih in vegetaličnlh podjetij. _ Z davčne uprave. V smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih se objavlja, da zapade v plačilo n. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rent.nine, družbenega, davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu najkasneje do 15. t. m. plačajo. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za L četrtletje 1935 najkasneje do 30. t. m. _ Strašen poskus samomora. V Četrtek je 28-letna p os &s tulca Terezija Menhartova v melanholiji obupala nad svojim življenjem. Mlada žena od Zg. Sv. Kungote se je zaprla v svojo sobo in se polila s pol litrom petroleja. V somomorilnem namenu si je nesrečnica nato prižgala obleko. Na mah je postala Terezija goreča živa bakla. Na nje prvi krik sta vdrla v sobo njen mož in brat ter goreči ženi strgala obleko raz telesa. Menhartova je zadobila hude opekline in so jo morali nemudoma prepeljati v mariborsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Pravijo, da je obupanka slaboumna. — »Razori«, 8. številka. Izšla je v Mariboru 8. Številka Ilustriranega lista za odraslo mladino »Razori«. Vsebina tega priljubljenega mesečnika je zelo pestra, kar dokazuje naslednje: Karel širok: Jezus misli na mater. — Jezus na krizu je govoril (pesmici). — Tika VaStetova: Zaklad v Emoni. — Mirko Javornik: Spomini z onkraj. — O. Macha: Pet in osemdeset let (v spomin na rojstni dan T. G. Masarvka). — Kunaver Pavel: O izletih. — Drago Humek; Nekaj o pletenju — Josip Bri-nar: Zadnji Celjani. — Mladina piše: Mil- l?a.> trgovec nuj vas postreže le s PERION pralnim praškom, Id je res domač izdelek. Boljši je ln cenejši! Za pranje brez truda le — PERION. Svoji k Avojimt ka Otovic: Velika noč. — Cop Slavi; Kako je prišla sv. Neža na Kum. — Jordan Mira: poslednji poadrav. — Kramar Andrej: Novakov Joža. — Oskar Hudales: Brat Bili. — Mihajlo Pup in je umrl. — Viktor Pirnat: Strupene pomladne rastline. — Ljudevit Stiasnv: V slovensko naselbino pri Vladikavkazu. Naslovno sliko: >Pirhe sekajo« je narisal Marko Sovrč, učenec meščanske šole v skorji Loki. »Razore^, izdaja Udruženje jug oslov enakega učitelj-stva meščanskih šol, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Urednik Tone Gaspari, Rakek. Uprava: Maribor, deska meščanska šola. — Brez električnega toka. Električno omrežje za mesto Maribor in okoliške občine bo v nedeljo 7. t. m. odklopljeno od 6. do 7. ure zjutraj. _ Zanimiva dramska premiera bo v soboto uprizoritev sovjetske veseloigre s Kvadratura kroga«. Delo, ki so ga samo v Moskvi igrali tri leta večer za večerom z nezmanjšano privlačnostjo, je pisano z drzno koncepcijo ter s svojimi itevUnimJ komičnimi situacijami izvrstno zabava. Avtor Valentin Katajev je žel ž njo tudi v tujini največji uspeh, saj je »Kvadratura kroga< obšla vse večje odre, tudi v Jugoslaviji. Mariborsko uprizoritev režira inž. arh. Stupica, nastopijo pa Kraljeva, Se-verjeva, Starčeva GorinŠkova. Barbičeva. Skroinšek, Stupica, Gorinšek, Nakrst, Pu rijan, Košič in Blaž. Premiera bo za red A. _ »Jurček« — zadnja letošnja otroška predstava. Kot zadnjo letošnjo otroško predstavo uprizore v nedeljo popoldne Go-lievo pravljično igro >Jurček«. Pri tej uprizoritvi, ki se je deci izredno prikupila in pri kateri pridejo zlasti mali ljubitelji smeha na svoj račun, velja najnižja vstopnina. Najcenejši Ke^ež se dobi že za 4 Din, — V nedeljo zvečer ponove l^tofcnji »šlager« sezone, Fallovo priljubljeno opereto »Veseli kmetic -, ki je doživela že deset izborno obiskanih uprizoritev. Veljajo znižane cene. — Avtobusne vožnje v Razvanje. Y eno najlepših izletniških točk okolice Maribora, v idilično ležečo vasico Razvanje bo v krn\-kem uveden avtobusni promet. Tujsko pro metno društvo v Razvaniu je z izredno agilnostjo poskrbelo za uvedbo avtobusnega prometa, ki bo nedvomno ogromno koristil razvoju Razvanja. pa tudi zadovoljil ste vilne izletnike. Za promet je društvo»nar<» čilo pri mestnem avtobusnem prometu p> sebne vozove, ki bodo vozili prvič v nedeljo 7. t. m. ob 15. uri z Glavnega trga v Ra/ vanje, vrnili pa se bodo ob 19.30 Istočasno se bo skušalo doseči tudi redni promc: < delavnih dneh. Prva vožnja v Razvanje bo izvedena na izredno svečani način ter sc jo udeležijo tudi oficijelni krogi Maribora. V nedeljo, 7. t. m. velja geslo »Mariborčani v Razvanje«. — Občutna kazen mladih vlonuicev. Ne davno smo poročali o drznem vlomu v tT-govino Ivana Kovača na Frankopanovi cesti in v podružnico v Jezdarski ulici. Mo-milci so spretno vdrli v trgovini in ju dobesedno izpraznili. Odnesli so vse manufakturno blago, konfekcijo, delikatese In >>p^ cerijo za okroglo 10.000 Din in za 2500 Din drobiža. Policija je s pomočjo prstnih odti sov aretirala 23 letnega brivca Andreja Štruklja, ki je na podlagi dokazov izdal še svoje pajdaše. So to 23 letni kamnosek Mi roslav Šabec. 26 letni trgovski pomočnik Franc Pijanecki, 21 letna Marija Kokolova in 33 letni Servola Rott Vsi so se morali včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki je celo tolpo spozna! za krive in izrekel naslednjo sodbo: Andrej Štrukelj se obsodi na 1 leto 1 mesec. Miro slav Sabec na 1 leto 6 mesecev in Franc Pijanecki na 1 leto 7 mesecev robije; ostala dva sta bila obsojena zaradi prikrivanja ukradenega blaga, in sicer Kokolova na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 2 leti in Rott na 5 mesecev strogega zapora. Ob sojeni vlomilci kljub svoji mladosti niso kazali nikakega znaka kesania ELITNI KINO MATICA TELlEPON 21-24 Danes ob 4*1 7*l/4 In 9«74 uri jutri ob 3., 5., 7.y4 in 9% uri zvečer velika premiera razkošne parodije PRINCESA FIlm je wniman po znani kitajski pripovedki. Predprodaja vstopnic od 11. do H13. ure. Rezervirajte vstopnice TURANDOT V glavnih vlogah: Wtlry FHtach — Katica Natrv — Paul Ker- Stran 4. »6LOVEN8K1 NAROD«, dro 0. aprila 1935 Stev 79 Vsem cenjenim naročnikom tvrdke PRISTOU A BRIGELJ, Arkoellkarstvo, LJUBLJANA, Resljeva cesta stev. 4 — vljudno naznanjam, da bom vodil po pokojnem očetu delavnico za črkoslikarstvo sam naprej. Izvrševal bom vsa crkoslikarska dela vestno, točno in solidno, kot jih je do sedaj izvrševal moj pokojni oče. Vsa naročila se bodo izvrševala po najnižjih konkurenčnih cenah, za kar jamči že ime prejšnje in sedanje tvrdke, kot naslednice. Vsa pojasnila, proračuni, razni osnutki in skice brezplačno in neobvezno na razpolago. Ob tej priliki se tudi iskreno zahvaljujem vsejfi dosedanjim naročnikom, ki so bili naklonjeni mojemu pokojnemu očetu, ter jih vljudno prosim, da ostanejo tudi meni enako naklonjeni, za kar se vnaprej priporočam. RISTOU FILIP Prvi in najstarejši specialni artistični atelje za črkoslikarstvo na steklo, kovine, les, zid, platno itd. LJUBLJANA, Resljeva cesta Stev. 4 Specialist v izvrševanju steklenih napisnih firm. — Slikanje grbov po predpisih. — Izvršitev točna, okusna in precizna v najmodernejšem slogu. USTANOV. Lk 1903 TELEFON STEV. 29-08 TJSTAJ*OV. L. 1903 TELEFON STEV. 29-08 DNEVNE VESTI _ Napredovanje v naši vojski- V črn polkovnika sta napredovala pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Kiler in sodni podpolkovnik Gustav Do-linšek v Čin kapetana L klase kapetan n. klase tehnične stroke mornarice Ljudevit Plašč ar, v čin kapetana U. klase poročniki Franjo Tod, Milan Bradač, Ivan srak ar, Mirko Sumselj, Slavko Andre, Jožef Godec, Frančišek Zidar, Rudolf VVeis, Josip Klobučar, zrakoplovni Franc Jereb, Ivan Stanič in Boris Kelo, geodetski Kazimir Beltram in Stanko Cvirn, sanitetni dr. Stanko Jereb in apotekarski Emil šturm, v čin poročnika podporočniki Franc Bezjak, Viktor Košutnik, Janko Dobnikar, Josip Malic, Stanislav Ceh, Franc Berginec, Bogomil Lončarič, Josip Božič, Vek osi a v Logar, Bruno Čeh, Ivan B rozin a in Milan špros; napredovalo je tudi mnogo rezervnih častnikov med njimi minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Alarušič v čin rezervnega poročnika. — Razsodišče za spore med novinarji in lastniki listov v Ljubljani. Na temelju člena £4 zakona o tisku in J 13 novinarske uredbe je imenoval pravosodni minister za predsednika razsodišča za spore med novinarji in lastniki listov sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani g. Antona A vse ca, za njegovega namestnika. pa predstojnika okrožnega sodišča v Ljubljani g. Jakoba Jermena. — Prvi jugo&lovenski mesarski kongres. Zagrebški mesarji pripravljajo svečano proslavo stoletnice zagrebškega mesarskega ceha, združeno s prvim kongresom jugo-slovenskih mesarjev, ki bo 29. junija v Zagrebu. — Konferenca šefov borz dela. Včeraj se je priceda v Karlovou konferenca šefov javnih borz dela pod predsedstvom višjega svetnika ministrstva do\ Marka Krm-potica. Iz LJubljane prisostvuje konferenci JosJfp Vončina. — Za aerodrom v Splitu. Te dari se je mudila v Kaštel Lukšiču komisija strokovnjakov z namenom najti za letališče primeren kraj. Letališče bo zgTajeno bo-dftsi pri Kaštel Lukšdču ali pa v neposredni bližini Trogira, v tako zvane m Trogirskom Blatu. Prvo zemljišče je oddaljeno od Splita 14, drugo pa 26 Km. — Razni društva. Skupina Kropa Jugoslovanske strokovne zveze se je prostovoljno razšla. — Razpis ustanov trgovca Antona Ko- lenca. Kuratonij ustanov trgovca Antona Kolenea v Cerju raapdsuje sa dijake visokih in* STedmjih šol ustanove za leto 1334 —1935. Pismene proftnje je treba vložiti na naslov »JCuratordj ustanov trgovca Antona Kolemca v roke predsednika dr. Er-nesta Kalana, advokata v Celjuc do 10. aprila. Visokosolci naj vlagajo prošnje na posebnem formuJarju, ki ga jim pošlje fcu-ratorij proti povrnitvi stroškov za tiskovino in poštnino. STednješolcd pa vlože navadne prošnje brez vsakega formn-larja. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nerv ozn os t, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefovec grenčice. — Iz »Službenega listac. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine< št 28 z dne 6. t. m. objavlja izpremembo in dopolnitev odločbe o uvrstitvi in naziv banovinskih cest in jih označbi s Številkami, seznam držav, okuženih z rakom na krompirju, ukinitev prepovedi izvoza orehovega lesa, popravek o uredbi o krošnjarjenju, navodila za presojo varnih znakov cikaš lega goveda in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. — Društva in šolske uprave, ki prirejajo pokionitvena potovanja na Oplenac, opozarjamo, da se je treba glede avtobusnega prevoza Mladenovac — Oplenac, ako se naj potovanje v redu izvrši, obrniti le na Putnika v Ljubljani, za nebotičnikom. — Avtobusni Izleti za veliko noč: a) tridnevna na Plitvička jezera in Gornji Jadran 455 Din; b) dvadnevni na Koroško 415 Din; c) tridnevni v Benetke 795 Din za osebo. Prijave pni Potniku do 15. t m — Tečaj za občinske delovodje. Prt vojnem okrugu Karlovac se vrši od 1. do 10 aprila tečaj za občinske delovodje sreza Črnomelj in Metlika, ki spadata pod vojno okrožje Karlovac. Poseča ga 10 udeležencev iz občin: Črnomelj mesto, Metlika mesto, ©rnametj okolica, Metlika okolica. Dragatuš, Addešrtči, Vinica, Gradac, Stari trg, Semič. Tečaj vodijo strokovni častnik"' pod nadzorstvom komandanta vojmega okruga. Predavanja se vrše vsak dan po 14 ur, na kar se vrsi za posamezne stroke Izpit po komandantu vojnega okruga Ker bodo morale občine v doglednom času prevzetd vse vojaške posle, morajo ielovodje zelo marljivo slediti predavanjem kakor tudi pnaktičnemn is-/ajanju. — Obračunske norme za železobeton-skc konstrukcije, ki ..to je sestavilo Udu*u ion je jugoslc venskih inženjerjev in arh.-tek tov, sokolja Ulabljana, j»o z banovo odločbo dobile oit.viiio veljavo za ozemij*.-dravtitke banovine. Interesenti, ki so jim te norme neobhodmo potrebne, so v ponatisu na razpolago pri tajništvu imen ova nega Udu-uženja v Ljubljani, Gie-daliiška ulica 8. Cena jUm je 5 Din za 1 iztis. Naročajo se tudi lahko po posti, v tem pri maru naj se priložil poštna znamka za odgovor. — Obrtniško filmsko predavanje v Novem mestu. V ponedeljek, torek in sredo ob 20. urd zvečer se bodo vršila v kino dvorani v Novem mestu filmska predavanja o avtogenem varjenju, ki jih priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TQI. Vabljena »o obrtnika in obrtni naraščaj, da se udeleže tega zanimivega ln koristnega predavalnega tečaja. Vstopnine ni. — Nov grob. V Gostincih je umrla včeraj znana gostiiniČarka gospa Helena Diemi, v 77 letu starosti. Pogreb bo jutri ob 14.30 iz hiše žalosti v Gostincih na pokopališče v Dolu pri Ljubljani. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadelim svojcem naše iskreno so-žalje! — Pri nagnjenju k mašccbi. protinu, aladJkosečnosti iabolj&uje naravna »Franz Josefovac grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Beogradu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Skoplju 14, v Zagrebu IS, v Rogaški Slatini 12, v Ljubljani 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.9, temperatura je znašala L — V eni ari trikrat poskusil samomor. Mesarski pomočnik Leo Žalec v Zagrebu je včeraj v eni uri trikrat poskusil končati si življenje. Uslužben je bil pri mesarju Dra-gotinu Jazbecu, pa je izgubil službo. Včeraj zjutraj se je napil in najprej se je hotel zaklati z mesarskim nožem, ki mu ga je pa prijatelj iztrgal iz rok. Potem jc hotel skočiti skozi okno, pa ga je v zadnjem hipu prijel za noge sosed. Videč da ne gre drugače je hotel skočiti pod vlak, pa je v zad njem hipu prihitel progovni čuvaj in tako se mu je tudi tretji poskus samomora izjalovil. — Roparski umor. V četrtek je bila sreda Dervente umorjena bogata vdova Petri-čeva. Točno ni ugotovljeno koliko dragocenosti je odnesel morilec. Domnevajo pa, da znaša njih vrednost najmanj pol milijona. Sum je padel na njenega ljubčka, brivca Bcgo Ai i j agi ca. Iz Ljubljane — Povodom zaključka globoke žalosti po blagopokojnom viteškem kralju Aleksandru 1. Zedinitedju bo v nedeljo 7. t m. ob 9. ura v kapeli starokatoliške cerkve na Goapoevetekl cesti št 9 slovesna maša EnđoflaJOS s pridige m mrtvaškimi moldtvama. V kapelo je vstop vsakemu dovoljen. —4j Ali bo banska uprava zazidala Valvasorjev trg? Danska uprava mora resno misliti na gradnjo upravnega poslopja. Po njeni zamUali bi bilo najprimernejše zidati na Valvasorjevem trgu, ker bi tako združili urade ter bi bilo novo poslopje člen celote, odgovarjajoče posebnim potrebam banske uprave. Tehnićki oddelek banske uprave je zadevo temeljito proučili in predi ožil osnutek za gradnjo mestnemu gradbenemu uradu, da hi vprašanje rešili sporazumno. Vlogo so poslali na gradbeni urad se pred dvema mesecema. Doslej še niso prejeli odgovoans. Odjočdtev nI lahka, ker gre hkrati ss razširjenje šubičeve ulice, kar je v zvezi s posetnl-škimi odnosi. V Interesu banske uprave je, da zavzame mestna občina svoje stalldče CAsn prej ter da se sklene sporazum, da bi se tehnično delo (1n srednja sama) preveč ne zavleklo. Prav tako je pa v interesu mesta samega, da pride čim prej do odločitve tako važnega vprašanja, saj gre za veliko gradbeno delo In hkrati za pomembno regulacijo. —lj Akademija pomladka Rdečega križa. Vršila se bo na cvetno nedeljo to je dn«r 14. aprila v veliki dvorani hotela U d iona. Začetek točno ob 10.30 dopoldne Program akademije je zelo pester. Izvajajo ga člani pomladka Rdečega krita skoro vseh ljubljanskih sol. Nastopili bodo najmlajši pomladkarji s ljubkimi m STčkaniml prizorčki ter dek 1 ama ci-jami, pomladkarji meščanskih ln srednjih šol t resnimi in umetniškim točkami. Opozarjamo cenjeno občinstvo, zlasti starše, na to prireditev. Vstopnine nizka Predpro-dajo vstopnic je prevzela Glasbena Matica. Ne zamuda te ugodne prilike! —lj Ob zaključku globoke žalosti po bi ago pokojnem viteškem kralju Aleksandru T. Zedirritelja priredita oblsstnn odbor Narodne odbrane in radijska oddajna postaja v LJubljani v ponedeljek dne 8 aprOa ob 20. uri v dvoran«! Kastno spomin- ski žalni koncert: Spored: 1. Državna himna 2. Spominski nagovor: Dr. Čepu-der Josip, predsednik oblastnega odbora Narodne odbrane. 2. Čajkovski; Slovanska koračnica; izvaja pomnoženi radijski orkester, dirigira kapelnik Anton Nerfat 4. Michl Josip: Človeka nikar; poje direktor državnega konzervatorija Julij Betetto s spremljsvanjem orkestra. 6. Oeterc Slavko: Godalni stavek la suite; izvaja pomnoženi radijski orkester, dirigira kapelnik Anton Neffat 6. Lesko vic: De prafun-dls; poje operna primadona Zlata Gjrun-gjenac s sptremljevanjem orkestra. 7. Bo-rodkn. Uvertura opere Knez Igor; izvaja pomnoženi radtjsM orkester, dirigira kapelnik Anton NeCTat. — Vstopnina: Sedeža po 20, 15, 10 in 5 Brin, stojišča po 5 in 3 Ddn. Predor odaja vstopnic v pdsarnl oblastnega odbora Narodne odbrane, šelen-burgova ulica 3, telefon 21-09 tn 1 uro pred pričetkom koncerta v TJnionu. Narodna odbrana poziva vso Jugoslovansko javnost, da s svojo udeležbo počasti spomin na£ega Velikega Mučenika! V kavarni ODEON nastopa dunajski komik Slesinger Nov program! Salve smeha! —dj živilski trg preživlja zdaj malo krizo, ker smo do bali tako pozno zimo. Kljub temu snx> se pa bali še hujšega, da se bo zelenjava občutno podtraž Ma in da je ne bo mnogo. Danes je bil zelen jadni trg precej dobro založen, a poznalo se je, da je sneg napravil precej zmed naš:an zejenjadarjem Navala ni bilo, kakor prc?j-fenje tiržne rimi. Pač pa je bil preobliočen perutninski trg. Kaže, da bodo morali pred veliko nočjo določiti dtrugi prostor za prodajo jajc m perutnine, ce bo še večja dotok blaga. Danes so bila najcenejša jajca po 24 komadov za 10 Din. Zelenjava se je malo podražila, kar je le začasen pojav, vendar so goepodtinje lahko izbirale, ker je bilo dovelo matovilca, be-rivke in šjpinače. Motovileč je bil po 1.50 Din merica. V apio&nenn ne moremo govoriti o porastu cen, ker je bilo boiitko blaga, da so projdajaKke morale popuščati pri ceni. Ker se bližajo prazniku, je zopet mnogo orehovah jod rc za potice; prodaja JO Jih prav tako poceni kakor pred božičem, po IS Dim kg. Malo dražja so jabolka, izbrana po 7 Dim kg- Uvožena zelenjava je še vedno po nespremenjenih cenah, čini se bo pocenila domača zelenj«ava še bolj, bodo tudi se padie cene uvožene zelenia-ve. Soči v je se še ne bo tako kmaiu poceni, ker bo letos zelo pozna letina, saj se zijna noče pošlo vi ti in sneg še vedno naleta va. —ij V LJubljani so umrli od 29. marca do 4. aprila: Klemenčič Marija, 90 let, po-sfarežnica, Japljeva ulica 2. Božja LeopoAd, 60 let, krojač, Karlovška cesta 3-1. Mulig EUiza pL PaJanenberg roj. MicheLitsch, 83 let, Komenekega ulica 13 (italijanska državljanka). Lukač Štefan. 77 let, žel delavec, Japljeva ulica 2- Selan Ladislav Janez, 6 tednov, sin čevljarskega pomočnika, Crna vas 57. Fer kula Franjo, 5© let, brivski mojster, Aljaževa cesta 10. — V ljubljanski bolnici so umoril: Kranjc Anton, 36 let, pisarniški zvanJčnik, Rakek 89. NepužUan VUjemdna, 25 let, učiteljica, Robbova ulica 26. OUrin Ivan, 59 let, drž. cestar v pokoja, Aijaževa cesta 7. Kavarna „CENTRAL44 vsak večer nove atrakcije Vsako soboto in nedeljo odprto vso noči —itj Slovensko fllatellstično društvo se udeleži razstave slik blagopokojmega Viteškega kralja Aleksandra 1. v Jakopiče vem paviljonu s okueno sestavljeno skupino —afc s kraljevim bikom. Skupina predstavlja v Btrokovnjaeki isbiri vse klišeje, ki so se od leta 1921 pa do danes uporabljali prt upodabljanji kraljevega lika. Razstava se otvori 6. t m —lj Bežigrajsko pevsko društvo priredi v soboto dne 6. t m. ob 20. uri v dvorani Delavske zborndce svoj IH- letoi koncert, na katerem bo Izvajal slovenske narodne in umetne pesmi naših znanih skladateljev. 2« požrtvovalnih in za lepo pesem vnetih pevcev, ki pod vodstvom svojega muzikalno tenkočutnega pevovodje g. Janeza Godca tvorijo upoštevanja vredno pevsko skupnost in v našrih zmateria-iiziranih časih vneto dvigajo prapor idealizma in Žrtvovanja gotovo zaslužijo, da njihov koncert obošče ne le severni del našega mesta, marveč tud* ostala LJubljana. Koncert, kn obeta nuditi lep uzrl tek, topio prt poročamo! —4j Poklonltev rdečih križarjev blagopokojnomu viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinltelju na Opencu. Našemu pozivu za udeJežbo poklonitvenega potovanja blagopok ojnemu viteškemu kralja Aleksandru I. Zedinitelju na Oplenac se je odzvalo že veliko število našdh članov, predvsem iz vrst našega podeželskega članstva. Pogrešamo pa še nekatere prijave našega članstva iz LJibljane. katerega ' s tem naprošamo, da nemudoma prijavi svojo udeležbo v nafti pisarni, Gonova cesta št 1, Delavska zbornica. _y Društvo »Soča« opozarja svoje člane m prijatelje, da bosta v salonu »Pri leva« v tej sezoni še dve zelo zanimivi ln aktualni predavanji. V soboto dne 6. t. m bo govoril g. dr. Branko Vrč on o »zgodovini londonskega pakta«. Z zgodovin-sfkega stališča nam bo orisal boje, ki so se pred točno 20 leti, skoro brez naše vednosti odigravali za zeleno mizo. ko so drugi odločal! o na« usodi Drugo soboto sa tem. to je dne 13 t m pa zaključimo sezono s predavanjem g- dr Lava čerme-Ijs, ki nam bo opisal kulturno življenje Slovencev in Hrvatov v Junjstei krajin1 v povojni dobt >SočanJ« m vsi. ki Va? ta predavanja zanimajo. ne zamudite ugodne prilrke In pridite Začetek ob pol 9. uri Vstop vsem prost. —lj Manufakturno blago vseh vrst nudi po zelo solidnih cenah manufakturna trgovina JOŠ RAVNIKAR. Pogačarjev trg Štev. 3 (Kresila) —lj Gojenci državnega konzervatori |a Bradač Zorka. Ms n tu sni Marija. TVmPn^ Zlatko. s. žulj Ljubo mira ;n Adamič Bo To so res skrajno nizke cene! Prima športni suknjiči po 98 Dir VELIKA IZBIRA oblek, Tranichonthov, pumparic, modnih hlač Ltd. — Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 jan nastopijo v ponedeljek zvečer oh Četrt na 7. uro v dvorani Pilharmonične drui&be na VL Javnd produkciji, ki je prav sa prav klavirski večer šole proi. Toneta Ravnika, izvajajo pa se dela dunajskih klasikov: Mozarta, Haydna in Beethovna. Ravnateljstvo vabi k tej produkciji starše gojencev Ln vse, ki se zanimajo za napredek glasbenega pouka v Ljubljani. — Vstop je dovoljen proti nakupu sporeda, ki se dobi za 2 Din v knjsigami GAasbene Matice. —lj Najlepše lastnosti vlrtucza na čelu Slavka Popova so: široka, lepa kanti-lena, veldk močan ton, ki očarljivo vpMva na poslušalca. Popov Je umetnik izredno razvitega čuta. Tako hvalijo evr opeki kritiki čelis.La Slavka Popova, ki bo nastopil na samostojnem koncertu v LJubljani v sredo dne 10. t- m. v Pilharmonič-ni dvorani. Cene od 30 Din navzdol, pretprodaja v Matični knjigarni. —|j Opozarjamo na današnjo »n Jutrišnjo predstavo veseloigre »Kozarec vode« ali x vzroki in učinki«, ki se bo igrala zadnj'ič v sezoni v šentjakobskem gledališču. Ta slavna veseloigra M lahko nosila tudil naslov »Intrige vojvodinje Marl-borough«, kajti glavna aktorka na dvoru kraljice Ane Angleške je vojvodinja Marl-borough, ki je bolj kraljica nego vladarica sama. tako pravi duhoviti pisatelj Scribe Izrexino humorna je ta veseloigra, tako tla se gledalci imenitno zabavajo. Kdor še ni videl te lepe veseloigre, ki jo je prvič uprizoril v slovenščini pred dvanajstimi leti pokojni naš Put jata, naj si Jo ogleda. — Sodeluje skoro ceJokuipno osobje šentjakobsikega gie^ial-išča. — Vstopnice se bodo dobile v soboto in nedeljo od 10. do 12 in od 15. do 17. ure pH blagajni v I. iiadstropju Mestnega doma. —tj Predavanje SPD. V petak dne 12. t. m. bo predaval pod okriijem S1PD znani plezalec iz Celja g. Andno KopinAeik o Pirenejih, katere je prehodil lansko leto. Planince opozarjamo na to zanimivo prireditev, ki bo pokazala mnogo krasnih diapozitivov is teh sedaj nam še precej neznanih gorskib predelov. —Jj Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine v Ljubljani bo imoko v nedeljo dne 14. aprila ob pol 9. uri dopoldne 111. redni občni zrxxr v Trgovskem domu V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uto pozneje t j. točno ob pol 10. uri dopoldne ob vsakem številu navzočnih članov in bo veljavno sklepal. Za člane prisotnost obvezna. Dnevni red običajen. — —lj Napad na Kalanovo pred sodiščem. Lani 1. decanhra je razburil prebivalstvo samotne uiuce v Soteski drzen roparski napad na Spletno upokojeno jetndško paznico Josdpmo Kalanovo. Policija je kmalu prijela 3 mladeniče in jih izročila sodišču Včeraj dopoldne se je vršila proti vsem urem obtoženotan razprava, ki je trajala do 20-30. Zaradi pomanjkanja dokazov so bili vsi trige obtoženca oproščeni. iz Trbovelj _ Trboveljska narodna društva kralju mučeniku. Na snocnjem sestanku v tukajšnjem Sokolskem domu so zastopniki trboveljskih narodnih društev soglasno Bklenfli, da se priredi ob zaključku narodne žalosti za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom L Zediniteljem v ponedeljek zvečer ob pol 8. uri v dvorani so-koiskega doma skupen komemoracijski večer, na katerega se vabi članstvo vseh narodnih organizacij in ostalo občinstvo. Spominski govor bo imel g. ini. Stefe, sodelovali pa bodo >Zvon<, >Zarja<, >Trboveljski slavce k«, sokolska godba in drugi Želeti je, da bi se ob šestmesečju strašne marseljske tragedije prebivalstvo trboveljske doline v prav tako velikem številu udeležilo žalne svečanosti, kakor je bilo to v onih strašnih dneh oktobra lanskega leta, ko je naš narod in državo pretresla strašna vest, da smo za vedno izgubili našega nepozabnega velikega kralja mučenika. S številno udeležbo bomo pokazali, da nismo pozabili obljube, ki smo jo na njegove zadnje besede dali, da bomo zvesto čuvali Jugoslavijo. _ Plenarna seja občinskega odbora. V ponedeljek, dne 8. t. m, ob 15. uri bo v občinski posvetovalnici seja trboveljskega občinskega odbora Na dnevnem redu je proračun za leto 1935-36. _ Koncert »Zvona«. Nedeljski koncert tukajšnjega pevskega društva >Zvon« se bo vršil v veliko večjem obsegu, kakor je bilo prvotno zamišljeno. Na koncertu bo nastopilo preko 70 pevcev, ki Jih bo spremljalo 24 najboljših trboveljskih godbenikov, deloma iz vrst delavske, deloma pa sokolske godbe. Ta koncert bo vsekakor en?, doslej največjih 'n najmodernejših glasbenih prireditev v naši dolini, zato vlada med prebivalstvom zanj največje zanimanje. SOKOL — V Sokolskom domu na Viču priredi Jutri ob 20. marljivi pevski zbor Damci t Viča koncert slovenskih narodnih pes-nsi in spevoigro »Kovačev študent«. Vabimo občinstvo in sokolsko članstvo, da v čim večjem &tevfcta po sati koncert in s tem pokaže priznanje marljivim pevcem. Preskrbite si vstopnice pri g. Viktorje Pavlicu ki v Sokolskem domu na V5čo. — Sokol Brezovica gostuje jutri ob 16. v dvorani Sokoiskega doma s svojim mladinskim odsekom, ki uprizori pravljično Igro »V kraljestvu palčkov«. Vabimo mladino ln njene prijatelje k obilnemu po-setu. — Sokol VIČ ponovno vabi svoje članstvo na talno svečanost, kd bo ob zaključku narodne žalosti sa blagopokojnim Vi-teškim kraljeni Aleksandc-om I. Zediniteljem v torek (ine 9. t. m. ob 20. v Sokol akem domu. žaLnfemn govora br. »taro**to bodo sledile svečanosti primerne deklamacije, recitacije, pevske m orkestralno točke. Članstvo in naraščaj naj se udele'-£ita svečanosti po možnosti v temnfch ob leskah s sokolskim znakom, ovitim v črn fbor. Vse brate hišne posestnike pa vabimo, da v torek razobesijo na svojih po-siopjih žalne sastave ali državne troboj-nice na pol droga. K žalni svečanosti vabimo todri vee oetalo narodno občinstvo. Obsojeni vlomilci Novo mesto. 6. aprila. Razprava proti petčlanski vlomi lski družbi, ki je strahovala vso Dolenjsko, o čemer smo podrobno poročali včeraj, jc trajala ves dan, sodba pa je bila rarglaše-na ob 20. Stangeij Jožef je bil obsojen na 15 let robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, 5 let prisilne delavnice in 600 Din globe. Kostanjevoc je bil obsojen na 2 leti strogega zapora in 300 Din globe, Smolnikar na 2 leti m 2 meseca robije, na izgubo častnih državljanskih pravic in ra 3 leta in na leto dni prisilne delavnice, Jam-nik pa na 3 mesece in 14 dni zapora. Jam-nik je kazen že prestal in je bil izpuščen. Vsi obsojenci morajo tudi plačati stroške za kazensko postopanje. Razpravo je vodil predsednik g. Romih, votanta pa sta bila dr. Josip Kavčič in g. Beljan, dočim je obtožbo zastopal državni tožilec dr. Davorin Rus. Obtoženec so zagovarjal dr. Vašič, dr. Rezek, dr. Trošt fn odvetnik Veble. Nedelja, 7. aprila. 7.30: Kmetijska posvetovalnica. 8 00: Poročila. &.10: Versko predavanje. Koncert komornega tria. °.00: Prenos ma-nifestacijskega zborovanja Narodne strokovne zveze iz Celja 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Radijski orkester. 12.00: Cas, radijski orkester (po željah). 15.00: Plošče po željah. lo.U): Premrlove Sionske speve poje gdč. K.o-renčanova s spremljev. radijskega orkestra, vmes plošče. 19-30: Nac. ura. 20.00: Čas, jedilni list. program za ponesel je < 20.10: Hatzejeve pesmi poje g. Gostič, vmes radijski orkester. 22.00: Cas, poročila. 22.20: Čajkovski: Vi simfonija na ploščah. Ponedeljek, 6 aprila. 12.00: Oj Dobergob! (nekaj vojaških in fantovskih pesmic na plolČah). I2J0: Poročila. 13.00: Cas, Memento IB (orgelski koncert na ploščah) 18.00: x linski in klavirski koncert na plohah. 18.40: Slovenščina. 19.10: Zdravnica ura. 19.30: Nac. ura 20.00: Kotnem za blagopok. Vit. kraljem Aleksandrom L Zedin. Priredi Narodna Odbrana in radijska oddajna postaja — prenos iz Ka zine. 22.00: Cas. poročila. 22.20: Odlomki iz Verdijevega Rtquienia na ploščah. Torek, 9 aprila 11.00: Šolska ura: Spominu Vit. kralja Aleksandra I Z. Ob zaključku globoke žalosti. 12.00: Žalna godba .ia ploščah. 12.50: Poročila 13.00: Cas. Junaku v spomin (plošče) 18.00: Otročki m kotiček. 18.20: \rhitektinja svetovalka gospodinji V vrtnarstvu 1S.40: Nemščina 19 10: Plošče. 19.20: Cas jedilni list, program za sredo. 19.30: Nac ura. 20.00: Volilno in politično poročilo 20.15: Koncert pevskega zbora »Tabor« 21.00: Resno glasbo izvaja radijski orkester. 22.00: Cas. poročila 22.30: Angleške plošče DO VELIKE NOČI bomo odprodali ca. 2000 parov DAMSKIH. MOŠKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV PO 20—30 °/o znižanih cenah EDINSTVENA PRILIKA za nabavo lepih, trpežnih ln tako cenenih »JARA« čevljev. VELIKA ZALOGA! VELIKA IZB1KA: PRODAJALNE „JARA" IJUBIJAKA, Sv. Petra cesta Stev. 20 MARIBOR, Gosposka ulica št. )8 pri firmi MARTIN C — ZAGREB, Ilira br. 60 79 Stran 5. Nova sterilizacijska aSera V Bruslju so aretirali Norberta Bartoška te Maribora, ki je bil zapleten tudi v graSko sterilizacijsko afera Otroško perilo je najbolj občutljivo--- ___ne morda zato, ker so plenice občutljiva tkanina, temveč zato, ker morajo biti posebno čisto oprane, tako da ne za-ostanejo v njih bolezenske kali. Šele pri kuhanju takega perila v raztopini Schichtovega Radiona, ko prehaja na milijone kisikovih me* hurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse bolezenske kali ter je perilo temeljito oprano in razkuženo. * Kar je dobro za malo otroško perilo, velja seveda §e v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. Domači Izdelek ■£>-SCHICHTOV-^ ^ RADION pare vsa tiigi jenično čisto še en dan v Leipzigu Tri zanimivosti mesta — Ogled vzorne delavske stano vanjslie kolonije Policija v Bordeauxu je odkrila novo sterilizacijsko afero, v katero je zapleten kot glavni krivec dozdevni p'strij-ski zdravnik Norbert Bartošek. Policija je aretirala več ljudi, ki so agitirali za Bartoškove operacije, Bartošek sam je pa pobegnil, toda v Bruslju so ga aretirali Preiskava je dognala, da afera v Evropi ni nova, temveč da je tesno zvezana z afero, ki je bila pred tremi leti zaključena z znanim procesom v Avstriji. Mnogi čitatelji se bodo gotovo spominjali, da je bil leta 1932 v Gradcu odkrit pokret skupine teoretičnih anarhistov in soxujalisUčnih radikalov, ki so predlagali kot zaščitno sredstvo proti prevelikemu razmnoževanju ljudi umetno povzročitev neplodnosti kirurgičnim potom. Zagovorniki sterilizacije so propagirali svojo idejo z govori in brošurami in kdor se je priglasil, je bil res umetno steriliziran. V ospredju tega pokreta so stali trije Bartoškovi bratje, doma iz Maribora, toda avstrijski državljani Dva Rta bila zdravnika, tretji, Norbert, je pa še študiral medicino. Ko so avstrijske oblasti nastopile proti njim, sta pobegnila Norbert Bartošek in njegov starejši brat v Barcelono, najstarejši brat je pa prišel pred sodišče, kjer so bili vsi obtoženci oproščeni, na vzklicni obravnavi pa obsojeni, eni na nekaj mesecev, nekateri pa na dve leti jece. Bivši medicinec Norbert Bartošek je ostal v Španiji zvest ideji svojih bratov, prilastil si je naslov zdravnika in Poroka na povelje Na pritisk Adolfa Hitlerja se je general Goring končno odločil za poroko z Emmo Sonnemannovo in tako je bilo končano ljubavno razmerje, ki se je vleklo zelo dolgo in ki je bMo znano vsemu Berlinu. Goring in Sonnemanno-va sta bila res nerazdružna, vedno sta se fotografirala skupaj, na vse plese in recepcije je Sonnemannova spremljala Gdringa. Hitlerju je bilo končno dovolj govoric in naročil je Goringu, naj napravi temu konec. Hitlerjeva volja je pa v Nemčiji ukaz in tudi Goring se ji je brez ugovora uklonil. Km m a Soravmiannova je bila prvič poročena z gledališkim igralcem, od katerega se je pa ločila. Stara je blizu 40 let in je pravi germanski tip žene po novih pojmih Hitlerjevega pokreta. Prav lahko bd predstavljala na odru Wagnerjevo Wallku.ro, toda njen igralski talent ni zadostoval za interpretacijo pomembnejših vlog. V Berlinu je nastopala v drami »Schlageter«, v kateri se proslavlja Hans Horst, ki je postal narodni junak zato, ker je pognal v Portir ju z dinamitom v zrak vlak s francoskimi vojaki. Potem je igrala brez večjega uspeha vlogo Grete v »Faustu«. Ueorgij Silin: 34 Počasna smrt Roman. — Pa se napoti domov v Perzijo, — so mu svetovali, — saj tudi tam žive ljudje. Tudi tam so trgovine, pa boš lahko po mili volji trgoval Perzija je pa A h medu najmanj dišala. Zatrjeval je, da prede v Perziji trgovcem trda. Tam je tudi brez njega mnogo trgovcev, ki ne morejo živeti. Ne, v Perzijo Ah med ne pojde, pa tudi v drugo mesto ga ne mika. Ostane tu. Napiše pritožbo na višje predstojništvo, pritoži se. Doseči hoče, da ga bodo pustili pri miru, da mu ne bodo več branili trgovati Saj je poštenjak, on, Ah-med Mamedarov. Nikogar ni umoril, nikogar oropal. Predstojništvo ga mora osvoboditi. Ahmedu mora izdati listino, ki policiji ne bo dovoljevala aretirati ga. Pečati se hoče s pošteno trgovino. Vse svoje misli je izgovarjal Ahmed na glas. Bilo mu je vseeno, ali ga kdo posluša ali ne. Ce ni imel komu odkriti svojega srca, ga je odkrival samemu sebi Navadno ga je pa poslušala Mavrusa Funtinova, h kateri je rad zahajal Zahajal je k n£ zato, ker ga v vsej začel je sterilizirati ljudi Iz Spočije je prispel nedavno v Francijo, kjer je v Bordeaiucu znova pričel svojo prakso. K njemu so prihajali slasti mnogi Spanci, ki so jih bili pridobili njegovi pomočniki za njegov pokret. Pa tudi med domačimi radikalnimi naprednjak! se je začelo govoriti o Bartoškovi praksi kot o socijalni pridobitvi in neobhodnosti Baje je v Bordeauxu steriU>: .\:il 120 moških. Med njii^. so tudi taki, pri katerih je razumljiv ta korak. Tako se je dal operirati neki španski delavec, ki je še mlad, pa ima že sedem otrok. Bartošek sam je ostal pri tem v ozadju, v ožjem krogu so ga poznali samo podimenom dr. Norbert. Ko so ga v Bruslju aretirali, je pa tajil, da bi se bil izdajal za zdravnika ali da bi bil sam operiral moške. Dejal je, da je trgovski zastopnik tovarne mila in da propagira sterilizacijo kot neobhodno potrebno sredstvo socijalne zaščite gospodarsko šibkejših ljudi Sam ni nikoli operiral moških, pač je pa operacije prepuščal kirurgu, čigar imena noče izdati. Francoska policija ima pa v rokah izpovedbe mnogih prič iz Bordeauxa, ki dokazujejo, da je nastopal Bartošek kot zdravnik in da je moške sam steriliziral. Glavni apostol Bartoškovih idej je bil v Bordeauxu brivec Aristide Lapey-re, ki je imel najeto zanj stanovanje, kjer je bila ena soba opremljena kot fotografski atelje. Tu je našla policija razne aparate, ki pričajo, da jo poskušal Bartošek sterilizirati tudi ženske. Drugače je pa zelo energična in v tem pogledu odgovarja hi 11 e r jevskim ortodoksnim načelom. Te dni je v spremstvu svojega bodočega moža nakupila mnogo blaga v elegantni trgovini v Berlinu. Ko je plačeval, je pa Goring zaslutil, da je v židovski trgovini Če je tako, moram pa nakup preklicati, je izjavil, Sonnemnanova ni ugovarjala, pač je pa naslednjega dne telefonirala v trgovino in naročila, naj ji pošljejo kupljeno blago domov navzlic Goringovemu protestu. Tragedija na parniku Mirno družabno življenje na luksuznem parniku na progi Alžir-Marseille je pretresla krvava tragedija. Po sedem urni vožnji iz angleškega pristanišča so bili potniki zbrani v večernih oblekah in zabavali so se pri večerji Kar se je začulo s krova več strelov. Ko so prestrašeni potniki prispeli na krov, so našli v mlaki krvi moža v smo-kingii, kraj njega pa elegantno oblečeno damo z revolverjem v roki. Dama se je dala brez odpora aretirati Na plesu v neki alžirski garniziji je bila leta 1933 soproga bruseljskega bankirja van Vermeerena, ki je bil baš na poti v Afriko, predstavljena majorju Marctiiu Kervallu. Na prvi pogled sta se drug v drugega zaljubila. Lepa žena je takoj zapustila svojega moža in svoja dva otroka ter se preselila k svojemu ljubčiku najprej v Bone, pozneje pa v PhiUppeville. Tam je pa prvič nastalo med njima nesoglasje. Major ni napredoval in krivdo je valil na svojo ljubico. Prijatelji so se ga začeli izogibati in misleč, da ga v družbi ne vidijo radi zaradi njegovega ljubavnega razmerja, je major sklenil odsloviti svojo ljubico. Ko je Berta Vermeerenova zvedela, da hoče njen ljubček odpotovati v Francijo, mu je bila neprestano za petami Upala je, da ga bo pregovorila in pripravila do tega, da bi ostal pri nji Predno se je major vkrcal na ladjo, »ta se zaljubljenca poslovila v pristanišču. Major je upal, da je svoje ljubice rešen. Komaj je pa stopil iz kaju te, je na poti v jedilnico srečal Berto, ki je potegnila revolver in zaklicala: »To, kar počenjaš, ni dostojno častnika!« V naslednjem hipu je počilo šest strelov. Težko ranjenega majorja so prenesli v bolnico in med prenosom je neprestano ponavljal: »Ne storite ji nič zalega, sam sem vsega kriv!« S varilo ženam Nekatere Žene so preveč zgovorne, posebno še, če pomislimo, da so možje ves dan sami, ko se pa zvečer vrnejo domov, bi radi imeli mir. Možje doma niso zgovorni, navadno molče in čita jo, za nobene pogovore niso vneti Če žena moža kaj vpraša, zamrmra ali zago-dmja v odgovor, češ, da človek niti doma nima miru, da bi lahko prečita! novine. Višek te nergavosti zakonskih mož je pa oporoka nekega angleškega industrijalca, ki je razdedinil ženo samo zato, ker mu nikoli ni dala miru, da bi doma čital novine. Vedno ga je motila s svojo zgovornostjo, vedela je to in ono, Če pa že ni klepetala, se je sukala okrog njega, da je moral biti nervozen. Zato je zapustil vse svoje premoženje 250.000 funtov Šterlingov vojvodi-nji Kentski, ki je v Angliji izredno priljubljena, svoji ženi je pa zapustil samo en šiling. Angleški zakon pa ne dovoljuje članom vladarske rodbine sprejemati dedšČin navadnih Zemljanov in tako bo končno zgovorna žena vendarle podedovala po možu. Slišijo se celo glasovi, da je njen mož najbrž dobro poznal ta zakon in je hotel ženo samo zastrašiti. Vendar pa lahko služi ta primer boljšim polovicam v svarilo, naj ne motijo svojih mož, kadar čita jo doma novine. | Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. In 9. || uri zvečer jutri ob 3., 5., 7. in 9'4 uri zvečer premiera najrazkošnejšega filma JOAN CRAVVFORD kot Prodana Venera Kot partnerja: Clark Gable, Fran-chot Tone. 300 najlepših Vener poje in pleše v bleščečem razkošju! 5 popevk te operete poje že danes ves svet! Ljubljana, 6. apila. Prijetno je biti gost gostoljubnega gostitelja. Čas ti mine, da sam ne veš kdaj. Vse prehitro pride slovo. Vodstvo leipzi-škega velesejma je znalo združiti koristno s prijetnim, da je bil teden inozemskim novinarjem mnogo prekratek. Po veliki gospodarski manifestaciji, kjer smo z užitkom poslušali dr. Schachtov govor o Nemčiji v svetovnem gospodarstvu, smo se že dokaj pozno razšli. Postali smo zopet velesejm-ski strički, imeli smo že vnaprej pripravljene lepe sobe po privatnih hišah, kjer so nas sprejeli tako toplo m prisrčno, kakor znajo pač sprejemati domačini v Leipzigu tujce. Drugo jutro smo bili že na vse zgodaj povabljeni na ogled mesta. Dva udobna avtobusa sta nas čakala pred impozantnim magistratnim poslopjem. Niso nas naložili, sami smo vstopili tem raje, ker je nas pošteno zeblo v noge. Udobno, mehko se sedi v nemškem avtobusu, daleč se lahko pelješ z njim in prav nič te ne utrudi vožnja, ker sediš, kakor doma v naslanjaču. Sedežev ob strani nemški avtobusi nimajo, vsi sedeži so obrnjeni v smeri vožnje. Najprej so nas odpeljali v znamenito palačo državnega sodišča, kjer so sodali požigalce nemškega parlamenta. Ko smo obstali pod ogromno kupolo, kar nismo mogli verjeti, da smo v sodni palači. Sele ko smo stopili v zgodovinsko glavno dvorano, smo se zavedli, da stojimo tam, kjer naj bi ločila pravica Pravica pravične od krivičnih. Poleg glavne sodne dvorane, namenjene izključno važnim, velikim procesom, so nam pokazali še ogromno, 280.000 zvezkov obsegajočo knjižnico, kjer najde jurist vse, kar potrebuje za svoje delo. Knjižnica je tako praktično urejena, da se v nji ni težko orijentirati. Knjigo, ki jo iščeš, dobiš kaj hitro, saj gre vse avtomatično. Iz palače državnega sodišča smo se odpeljali v znamenito cerkev sv. Tomaža, kjer je Luther proglasil reformacijo. Tu je nam zapel po vsej Nemčiji pa tudi izven njenih meja znani deški pevski zbor, potem so nas pa v kratkem seznanili z zgodovino te slavne cerkve, ki je pa tudi zgrajena na čisto poseben način. Prezbrterij se namreč ne nadaljuje v smeri ladje, temveč je obrnjen tako močno na levo, da opaziš to abnormalnost takoj, čim prestopiš cerkveni prag. Nihče nam ni mogel povedati odkod in zakaj ta čudna izjema. Kot tretjo znamenitost Leipziga so nam pokazali spomenik bitke narodov, ta najmogočnejši vidni izraz nemškega duha, samozavesti, ponosa in trdne vere v srečno zvezdo vodnico. To je eden najimpozant-nejših spomenikov na svetu. Človek postane ob njem tako majhen, tako neznaten, obenem pa tako velik in moćan, da združenemu za nekaj trenutkov izgine izpred fizičnih in duhovnih oči malenkostno neha-nje sveta. Na krilih duha zaplavaš v višave in strmiš nad človeškim genijem, ki zna z železno pestjo razbijati in rušiti, a z isto pestjo tudi ustvarjati dela trajne vrednosti. Časa je bilo malo, požuriti smo se morali, ker so nam hoteli pokazati še vzorno delavsko stanovanjsko kolonijo v bližini Leipziga. To bi bilo nekaj za naše gospode, ki hodijo študirat urbanizem v inozemstvo. Tako kolonijo naj bi si ogledali, pa bi morda tudi našim brezposelnim in revežem ne bilo treba životariti po umazanih, napol razpadlih barakah. Hitlerjevski pokret se je lotil v prvi vrsti odprave brezposelnosti in bede, ki se je tudi v Nemčiji vedno globlje zajedala v srednje in nižje sloje. Polagoma hočejo odpTavitj vsa nezdrava kletna stanovanja, vsak delavec, pa naj bo njegovo delo še tako skromno, naj bo deležen solnca in zraka, naj stanuje v človeka dostojnem stanovanju. To načelo vodi uprave večjih nemških mest, ki grade za delavske sloje posebne stanovanjske kolonije. Leipzig ima že tri take kolonije in največjo, kjer bo stanovalo okrog 300 delavskih družin, so nam pokazali. Mesto da vsa-jci delavski družini 1000 m2 zemlje in prispeva stroške h gradnji hišice v znesku 2500 mark. Hišice so tipizirane dvodružin-ske tako, da stane vsaka 5000 mark. Delavec prinese v kolonijo samo svoje roke, ki pa morajo biti poštene in marljive, drugače se mora čez leto dni z njimi vred vrniti, odkoder je bil prišel. Eno leto traja preizkušnja. Če se namreč izkaže, da niti on, niti njegova žena odnosno otroci niso sposobni za tako delo, da ne morejo v redu obdelovati zemljišča, kjer goje v prvi vrsti sočivje, se mora nesposobni umakniti sposobnejšemu. Zemlja ostane last mesta, hišica pa preide po 40 letih v delavčevo last. Delavec plačuje mesečno na obrestih in amortizaciji 16 mark ali v našem denarju nekaj nad 100 Din, kar pač ni mnogo, če pomislimo, da mož dela v mestu, žena in otroci pa obdelujejo zemljišče, rede doma zajce in perutnino, da jim vsakdanjih po-treščin ni treba kupovati. Kolonija je pod strogim nadzorstvom ie takoj, ko se začne graditi. Vse mora biti zgrajeno točno po načrtu, mestni inženjer-ji nadzorujejo gradnjo cest, kopanje kanalov, urejevanje sadnih vrtičev in gredic za sočivje. gTadnjo hišic, skratka vse, kar spada v okvir lepo urejene delavske stanovanjske kolonije. Hišice so zelo Učne, stanovanja sicer nekoliko tesna, vendar pa udobna, praktična. Razkošja seveda ni v njih nobenega, vse je enostavno, oprema samo najnujnejša, vsak kotiček je dobro izrabljen. V pritličju prideš najprej v nekakšno predsobico, takoj za njo je kuhinja, potem pa soba. Tu stanujeta delavec in njegova žena, v podstrešju pa otroci. Pt> številu otrok se ravna število sobic v podstrešju. Seveda ne morejo računati z rodbinami, ki imajo po osem do deset otrok. Take se morajo pač stisniti, kakor vedo m znajo. V podstrešju je ena aH pa dve sobici, kanalizacije ni, fekalije se sproti suše, da ni nikjer nobenega smradu, V vseh stanovanjih so zelo praktični Štedilniki, kuhinjska in večinoma tudi oprema sob je enostavna. Skrb mesta je tudi, da dobe delavske družine sadike in da lahko začno rediti perutnino in kunce. Tako torej skrbe v Nemčiji ne samo za zaposlitev brezposelnih, temveč tudi za skromna sicer, toda zdrava in udobna delavska stanovanja, kar mora roditi dobre posledice že v dogledne m času. saj so nezdrava, zatohla stanovanja po kleteh in podstrešjih poleg brezposelnosti eno najtežjih bremen naše družbe. Mnogo so ze storili Nemci v tem pogledu, ogromno delo jih pa seveda še čaka. — J. Z. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v sišld__Telefon 35-87. Paul H6rbIger kot bogati samec, ki mora popravljati to, kar sta pokvarila Jennv Jugo in Theo Lingen v veseli glasbeni komediji Drevi jaz in ti Prvič V Ljubljani: V dopolnilo nov Pa ramo u n to v zvočni tednik. Predstave: v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9.* uri zvečer V torek: PRIDI, DA ME VTOIA — NISEM ANGEL naselbini gobavcev nihče ni tako pozorno poslušal in ker se ni nikomur tako smilil, kakor MavrušL Nihče nI izkazoval Ahmedu tolike pozornosti, kakor ona. Ahmed ji je često potožil, da hočejo ruske oblasti spraviti na boben ubogega perzijskega trgovca. Ruski načelnik se ga noče usmiliti N ajsirom ašnej-ši človek, najnesrečnej6i človek, M se nikomur ne smili, to je on, Ahmed Mamedarov. Mavrusa ga je pomilovala, božala ga je po glavi in ga tolažila. — Nikar si ne beli glave, saj ni tako hudo! Vse bo m mil o, vse bo zopet dobro! Znova začneš trgovati, pa pojde vse gladko. — Oh, trgovati, oh trgovati! — je vzklikal Ahmed in gledal Mavrušo s tako plahimi očmi, kakor da je usoda njegove trgovine odvisna od nje. — Ubogi Ahmed! Izmed vseh žensk, kar jih je na svetu, ne skriva nobena v svojem značaju toliko mednarodnih vsečloveških m vsem rasam sorodnih potez, kakor jih ima v svojem značaju ruska ženska, in nobena ženska, pa naj stoji še tako visoko ali še tako nisko na kulturni stopnji, ne zaničuje t toHki meri delitve na narode, jezike in običaje, kakor ruska ženska. Ruska ženska ne pozna delitve na žolte in bele, na črne in rdeče. Ruska ženska ne pozna Kitajca, ali Nemca, Tatara ali Rusa, Turka ali Francoza, nji je važen v prvi vrsti človek. In v tej brezmejni Človečnosti se kaže vse njeno vsečlovečansko srce. In baš ta človečnost je obrnila Mav-rušino pozornost na Ahmeda. Bilo ji je štiriinštirideset let, toda bolezen ji je prizanašala, zdela se je mlajša, kakor je v resnici bila. V naselbini gobavcev je "živela že štiri leta. Nekje na kmetih je bila pustila moža, ki se je takoj drugič oženil, čim so jo odpeljali v naselbino gobavcev. Vendar se ji je pa zdelo čudno, ko je Ahmed prvič izgovoril besedo »žena«. Kako naj se drugič omoži žena, ki ni bila ločena? Toda tri dni razmišljanja je zadostovalo, da je odvedla Ahmeda k zdravniku in mu dejala, da sta odslej Ahmed in ona mož in žena in da prosi, naj jima da posebno sobico, ki bi v nji lahko živela »rodbinsko«. — Mož in žena? — se je začudil Turkejev. Ahmed je prikimal. — Toda... Toda... Kako ste pa to tako hitro dosegli, fant? — Dosegel je, doktore. Mar je treba za to mnogo Časa? — se je zasme-jala Mavrusa. Turkejev ju je pogledal in prikimal v znak, da je njuna prošnja uslišana. — Dobro, zdaj se boš začel vsaj pošteno lečiti in ne boš več uhajal v mesto, Ahmede. Samo ne vem, kako boš mogel premagati izkušnjavo. — Čemu bi zdaj uhajal v mesto? — je odgovoril Ahmed. — Ahmed ima zdaj ženo, Ahmed je zdaj oženjen. — No, dobro, pa stanujta skupaj! Ahmed je prosil Turkejeva, naj jima napiše listino, ki bi bila z njo potrjena njuna zakonska zveza. — Listino? — se je začudil Turkejev. — Saj vendar nisem mohamedan-ski niti pravoslavni svečenik. Kakšno listino naj vama napišem? živita skupaj, lečita se, morda ozdravita, potem se pa napotita v mesto in tam vaju uradno poroče in tudi listino dobita. Samo pobegniti ne boš več smel, — je pripomnil dobrodušno. Ahmed je prikimal z glavo. čez Štiri dni je pa znova razgrnil svojo preprogico in dolgo je molil- naslednjega dne je pa izginit * Turkejev je poklical Mavrušo k sebi 1 in SL dejal: — To pa ni lepo! Kaj pa je to? Zadevo je treba pojasniti. Ali je pobegnil od tebe, ali pa ga je zapeljala zopet trgovina? — Vrne se, — je odgovorila Mavrusa mirno. — Trgovina mu ne gre iz glave, teden ali dva bo trgoval, potem bo pa zopet tu. In res se je Ahmed čez tri tedne vrnil. Menda je bil zaslužil lepe denarce, kajti Mavruški je prinesel mnogo daril. Cez mesec dni je znova izginil in se zopet vrnil — sam, prostovoljno. Njegovo trgovanje je postalo sistem in doktor Turkejev si ni vedel z njim pomagati. Koncem koncev je pa zamahnil z roko nad njim Po »ženitvi« je Ahmedova tesnoba povsem izginila, Ahmed ni več tarnal, da ga »ruski načelniki« ne puste pri miru, da ga preganja bridka usoda. Bil je srečen in svoje sreče ni znal prikrivati, kakor ni znal prikrivati svojegp gorja. Nasprotno je bila pa Mavrusa previdna in delala se je, kakor d «>m življenju ni bilo nobene ..... ube Njuna sreča pa n! ** n*p'a Hlol«r> V«e-koč se je pripetilo v naceibim gobavcev nekaj tako presenetljivega, da so vsi ostrmeli; dogodek je ai^'" l*ri vseh gobavcih najtežji apcirtni SLOVENSKI NAROD« dne 6. aprila 1635 «•* 79 MALI OGLASI v raeb malin oglasil) /elja oeseda 60 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali >glas Din 5.—» davek Din 2.— Mali oglasi se plaću je jo takoj pn naročilu, lahko tudi v znam Kan. — &a pismene odgovore glede majih oglasov je treba o H ložiti znamko — Popustov za male oglase oe priznamo RABLJENE OTROŠKE VOZIČKE PRODAM Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din BELA KUHINJA z veliko kredenco, mehka spalnica, otroška postelja, predsob-na stena in stelaže ugodno naprodaj zaradi selitve. — Stani-čeva ulica 12. 1265 damska in moška kolesa, šivalni stroji, in še nešteto drugih predmetov ugodno prodaja »PROMET« (nasproti križe vinske cerkve) Tja pošljite tudi predmete, katere želite dobro prodati. 1266 Šivalni stroji od Din lttOt. naprej. Otroški vozičkr od .Din 200 naprej Dvokoiesa od Din »50.- naprej. »Sachs< motorji oo Din 5OO0.- Ceniki t ranko: naprej — pn Ceniki frank o l »TRIBUNA« F. BATJEL. LJUBLJANA. KarlovSka c 4. PRVOVRSTNO ZAGREBŠKO 9 toči restavracija HOTELA ŠTRUKELJ Naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena mama, oziroma stara mama, gospa Hetena J)ientl gostilni čarka dne 5. aprila t. 1. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, v 77. letu starosti, mirno umrla. Pogreb predrage nam mame bo v nedeljo, dne 7. aprila ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Gostinci na pokopališče v Dolu pri Ljubljani. ROBERT, ALOJZ, URŠKA, sinova in hči; ANA, FANT, IVAN, snahi in zet; LIN«, ROBI, LENTKA, vnukinji in vnuk. HLADILNO OMARO za mlekarno ali vinotoč prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1262 SPERANO SPALNICO s psiho in ogledalom prodam za 2200 Din. — L Bitenc, mizar, Gosposka ulica št. 10. 1287 sejem železa: Poceni prodam novo gradbeno železo, rabljene tračnice, reme-nice, konzole; dobro plačam rabljene cevi, transmisije, cink, baker, aluminij. — Miroslav Kras, Zagreb, Sajmišna 48 a, telefon 66-49. 1198 STATVAMA Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din S ENOSOBNA STANOVANJA z vodovodom in elektriko takoj oddam. (Din 230—280). — Po izve se: Dolenjska cesta 12. 1284 DVE OPREMLJENI SOBICI solnčni v mansardi, oddam ▼ vili blizu banske palače samskemu gospodu ali gospodični. Vselitev je mogoča takoj. — Ponudbe pod »Lep razgled« na upravo »Slov. Naroda«. 1295 OPREMLJENO SOBO so točno, svetlo in zračno, s posebnim vhodom v visokem pritličju ali v I. nadstropju v bližini Tivolija — s dobro domačo hrano in oskrbo išče s 15. majem boljši gospod. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen plačnik«. STANOVANJE sobe, kuhinje in pri tik lin takoj oddam. — Moste, Ciglarjeva ulica št. 39. 1294 KUPIM Beseda 60 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 7 Din »LJUBLJANSKI ZVON« nevezan, kompletni letnik 1934 kupim--Tomo Jerala, Zagreb, Erdedijeva ulica 7. 1270 NAJBOLJŠE ZAPOSLENJE za žensko je biti samostojna gospodinja. Izbiro več sto ženit-no-možitvenih ponudb za Din 8 (znamke) razpošilja »Daruvar-čan«, Daruvar. 1285 HIŠNIKA samca iščem za poldnevno delo v vili in na vrtu blizu Bleiwei-sove ceste. Prednost imajo oni, ki poznajo vrtna dela. Ker so reflektanti lahko drugod v dnevni službi, sem pripravljen dati za hišne posle pri meni stanovanje in hrano. — Ponudbe za čimprejšnjo zaposlitev naj se pošljejo na: Upravništvo »Slov. Naroda« pod »Postranski zaslužek 1295«. ŠOFERJA -SAMCA, ki bi opravljal tudi vrtna in j hišniška dela, sprejmem takoj, j — Ponudbe pod »Priden in vesten 1295« na upravo »Slovenskega Naroda«. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din CENJENE DAME! Vljudno sporočam, da sem odprl posebni oddelek za ženske, ter bom izvrševal trajno, vodno in železno onduiacijo. — Se priporoča Alojz Stojs, Sevnica. 1279 Letošnje DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE UNION je od 30. III. v prometu. JE OKUSNO, HRANIVO IN ZDRAVO! Posebno se priporoča materam kot okrepče valna pijača! POHIŠTVO smo ponovno znižali. Moderne spalnice od Din 2000, kuhinjske oprave Din 750. Vse drugo pohištvo dobite na obroke In hranilne knjižic«. — Mizarstvo i »SAVA«. PLESKARSKA DELA izvršujem po konurenčnih cenah in solidno. Vzamem v račun za pleskanje pohištva tudi hranilne knjižice. — Meki rida, Miklošičeva 12. KAVARNA STRITAR vsak večer koncert; odprto do 4. ure zjutraj! 40/L SLUŽBE ŠIVILJO za na dom sprejmem takoj. — Ponudbe pod »Dobra, moč« na upravo »Slov. Naroda«. MESARJI POZOR! Mesarske jopiče, bele in pisane vseh velikosti po najnižji ceni dobite pri — Avšič, trgovina, Poljanska cesta 35. 1244 MODERNE SPALNICE iz orehove korenine, ples kane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovic, Komen-skega ulica št. 34 33/L KAVARNA VIADUKT v soboto in nedeljo odprto do 4. ure zjutraj. 1288 Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽIC K prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice Ljudske posojilnice itd 24 L KROJAŠKI MODNI ATELJE J. JELOVŠEK Ljubljana. Kongresni trp 8/1 se priporoča za izdelavo oblek, površnikov, vseh v to stroko spadajočih del po najnovejših krojih, v solidni izdelavi in po zmernih cene* — V zalogi prvo rstno angleško blago v modernih vzorcih Splošno je znano, da vsi dobro ohra- njeni predmeti kupijo in vnovčijo najbolje potom LJUBLJANA, Medvedova cesta štev. 8 Telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora) ZA M A L' D'NA RJA DOST* MDZKK. eioSče. gramotone, iz-Dosojamo. zamenjavamo, prodajamo In kupujemo — ELEK-TROTON d. z o. z. oasaza nebotičnika Priporoča se gostilna MRAK kjer se točijo pristna štajerska in dolenjska vina. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. — Klubovi prostori na razpolago! 1289 NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v Specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. Z, kjer vam jih tudi strokovnja-ško izvrši 26/L VELIKONOČNA DARDLA od finih do najpreprostejših — v usnjenih izdelkih, svilenem in bengarjevem damskem in moškem perilu, rokavicah, nogavicah, kravatah — ima v zalogi po zelo nizkih cenah tvrdka F. M. SCHMITT, LJUBLJANA. Pred škofijo 2 Lingarjeva 4 Pridite! Pridite] Ogled blaga in cen je brezob-vezen! 1255 »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-suje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7 L 50 PAK ENTLANJE, ažuriranje plisiranje, vezenje iaves, monogramov, izdeloval-nica perila — »JULJANA«, Ljubljana. Gosposvetska cesta (v bližim S lamica* 21/L LOVCI! plemenska jajca fazanov odda Uprava lovišč pl. Pongratza. graščina Dornava. p. Moškanj-ci. POSEST Seseda 50 par. davek 2 Din Na-fmanjši znesek 7 Din PARCELO 612 n»- tik tramvajske proge naprodaj za 16.500 Din. — Po izve se: Gostilna Kavčič pri remizi. 1283 HIŠICO V Z GOR HUD IN ji št. 87 pri Celju oddam v najem. Ima 2 sobi. p n ti kline in velik vrt. — Ignacij Blatnik, Svečl-na. Zgornja Kungota. 1272 KUPIM HISO eno- ali dvostanovanjsko. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod > Ljubljana ali okolica 1267«. Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno tiskarno« Fran — Za .vo In