GLASILO SLOVENSKE NAR
NE PODPORNE JEDNOTE
ŠTEV,—NUMBER 2
III., torek, 4. januarja (January 4), 1927
C00LII6E ZAeOVAIJA
Jugoslavija Izstopi Iz Lige narodov?
Belfradaka "Politika" pik, da bo treba nekaj storiti, ¿e Liga odobri Musuolinijev pakt s Albanijo. Demokratična frakcija poziva vlado na sklMtev pakta s Moskvo. Alijanca s Turčijo morda ftlde.
Senatorji kritizirajo akcijo ad-mirala Latimerja. — Diaz Ja orodje ameriških bankirjev. •
Organiziranih Jo okoli 70 od-stoikov. — V tujesemskih tovarnah niao alabajla raamere kot v klUJaklh.
RepuMikanaki ia idamokratični i zbornični voditeQi ao la povedali, da Jim take «predloge niao
Dunaj, 3. jan. — (Chicago Daily News.) — Albaneka vlada ae pripravlja, da ragiatrira svojo pogodbo s Italijo v biroju pogodb Ligs narodov. Ako ae to zgodi, tedaj bo pogodba mednarodno priznana. Z ozlrom na to pile belgradaka "Politika" sla-deče:
"Kadar je pogodba regiatrlra-na. dobi mednaroden karakter ln člani Lige narodov ao prlmo-rani priznati obstoj pogodbe. Jugoslavija je torej prisiljena, da definira avoje stidiAče. Ako smo le proti albanski pogodbi, nastane vpratenje, ali ostane Jugo-alavlja v Ligi narodov."
Ideja alljance a Turčijo dobiva tla v Jugoslaviji. Kakor poročajo, je iniciativa sa alijanco prllla Is Angore, kjer predlagajo varnostni pakt ss balkanske driava a določbo sa status quo Balkans in Blilnjega vztoka. Pakt bi bil naperjen proti gotovi d ris vi (Italiji), ki goji agresivno politiko.
Frakcija demokratične stranke v Jugoslaviji odprto poziva novo Uaumovičevo vlado, naj takoj sklene prijateljsko pogodbo a Unijo aocialiitičnih sovjetskih republik.
> Waahington, P, C. — Kon-gresnik Welch it Sen Frsnciaca vje predlolN kongresni zbornici predlogo, ki so jb testa vil i odborniki Narodna društva zveznih ualuibeneev na podlagi instrukcij, ki so jih prejeli od dvoje .konveaalje. fa predloga določa minimalno, tnezdo $1,500 na leto. Republikanski in demo-kratični voditelji | v kongresni zbornici se niao pn|v nič obotavljali, temveč so k tro povedali, da taki predlogi nasprotujejo.
Welch pojaanuje. da bi kak-Inlh dve strtieeč zveznih uslpž-benoev, ki 'nigo gslužbenl pri polti, ImeU hssek od t* predloge. Povprečno bi sa mezda svi-šsla za tri.sto ddatiev na leto. On naglaša, da s« n« more tistih šestdeset ^milijonov dolarjev, o katerih «o^adniM tajnik govori, da se prlhAmjo, porabiti v bolj čievebplj oboe'namena, ka. kor da se a njimi poviša mezda onim ualulbenceih, ki so v resnici povišanja plač« potrebni.
Luther C. Steward, predsednik orgafilsscije šteznih usluž-bencav, dela ln preiskava v sporazumu i kongresnikom Weichom šivljanake raamere zveznih uslulbencev v DUtrlktu Kolumbije^-da dejala zbornične, mu in aenetasmu odaaku za ci-vttno shilbo, da -Je +1*100 nižja vsota, *i Je potrebna sa prehrahitev družine v «lavnem mesiu, ' J
Steward Je izjavil, da. veliko vladnih uslulbencev dela po lt ur na dan tu aedem dni v tednu za najniftjo plate. Kongessnik je nagtasil, da ae naj najprvo gleda na one, ki ao ustvarili bogastvo, preden se bogatin ljudem znižajo davki.
fttudije o življensklh razmerah v Dlatriktu Kolumbije ao bile Izvršene nekako pred desetimi leti. Pri tem so bil« odkrite tak« razmeto, da Js kongref hitro sprejel sakon, ki Ja določal mlnknlane mezdo za šenske v industriji. Lata 1928 je najvišja sodišče pno#aailo to postavo za neustavnor i'Tega legalnega u-govora al tinti povišanju mezd« zveznih uHulbenoev, kajti Jv tem osiru vlada #oviša mezdo avajim lastnim uMbencem.
Takatilai dalavnl v Mani«
■ wWWVVIVV WWWW-*1 V
6lji zahtevajo povlitk
Doktorica, mati dveh otrok, ae Je aavsela aa kontrolo porodov In aa novo atalllče napram spolnim problemom.
Milwaukee, Wla.-t Okrog 600 višjelolakih dijakov In dijakinj Je na narodni <1 i jaški konferenci zadnji petek poalušalo dr. Edlth H. Swift, ki J« razlagala nove U daje o mnogih «polnih vprašanjih.
Doktorica, ki j« mati dveh o-trok, ja iajavila pred dUpkCtte kontrol« porodov ni nemoralna (n Je v sklad J« i naravnimi as*
koni. Narava sama, je rekla* neprestano uničuje Šlvljenje na svoj način. Omejevanje zaploja-nja s kontracaptlvniml sredstvi ni ubijsnje življenja; to je nekaj drugega kot aborclja (uničenje zaplodka).
Dr. Swtft Ja presenetila poslušalca s Isjavo, da Jo prišel čaa, ko mora avet spremeniti svoja nazor« o apelu. Nezakonsko spolno občevanje se ne sme več «matratl nemoralno. MJadl ljudje morajo tudi bolj posnati flal-Jologlčno stran spolnosti. Neveste morajo zahtevati od ženinov zdravniška aprlčevala, da so zdravi in obratno.
Nekateri- tovarnarji nočejo pri-
anatl la tlatega mezdnega
povišanja, ki ga Je prisnaia . vlada. — Nov sakon ga eaam-
urni delavnik Je škrbast.
New York, N. Y. — Newyor-ški tekstilni strokovni listi poročajo, da nemški tekstilni in krojaški delavci zahtevajo po-višanj« meode. Tovarnarji v Ohemltsu nočejo dati (Mavcem 6-odsto}nega mezdnega povišanja, ki ao ga priznali vladni rjts-, sodniki. Delavska strokovaa ^organizacij« so sa obrnil« na de-lsvs\«ga ministra, da prlWl varnarje izplačati povlŠdk mezde, kot ao ga priznali Vladni ras-aodntki.
Organizirani krojaški delavci zahtevajo, da ae mezda povila za dvanajat odstotkov. Krznarski in barvarski delavci na Lip-skem, v Hamburgu in Berlinu ao obvostill svoje delodajalce, da ne bodo več dfllall po atarl pogodbi, ampak zahtevajo, da ae sklapc nova pogodba. Obrnili ao se na vlado, da gr« zadava pr«d razsodišč«.
Berlin, Nem. — Nov zakon aa osemurnl delavnik, ki ga je apr«. Jd nemški državni zbor, Je v mnogih ozirih zelo pomanjkljiv. Zakon J« veljaven za delava« nad osemnajstim letom, kajti delavci ao do tega lete pod ga-ščlto zakonov ga mladoletna delavce. Zakonftl osemurnl delavnik ni veljaven aa d«lav«e v poljedelstvu, r|berstvu, trana-portni alužbl na Jedrih in rekah In, posl^. Določbe ga (pon^no (iflo v pekovski industriji tudi niso več tako stroge, kot so bil«. Prodajalne «o lahko zdaj odprte do sedmih zvečer, po starem redu so jih morali zapreth ob la-«tih zvečer__
Potre« v Kaliforniji In Mehiki.
Calesleo, Cel. — Na novega leta dan je cela vrsta potresnih sunkov povzročila paniko In mnoge požar« v Južni Kaliforniji in ««v«rnl Mehiki. Vsa dolins Imporial j« bila prizadeta. V mnogih mastlh so m podrle hiše In nekaj oseb Je bilo rsnjsnlh Hclsmogrsf j« naštel v«č kot »0 sunkov, ftkoda «e ceni na dva milijona dolarjev. Na mehiški strani Kalifornije je bilo razglašeno obsedno stenj«. Potres «O čutili tudi v Arizoni. V n«<MJo «o «s sunki ponovili, a n« a takšno silo kot v soboto.
f
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE POPPOKNB JBPWOTE LASTNINASLOVENSKE NA BO DNE PODPORNE JEDNOTE
Cen« of!—or po dogovora. Bokoplai m «m vračajo.
Naročnina: Zedinjtne držav« (iiren CMtacOf 0M na loto, fSJO trn
pol leta in $1.25 za tri immm; Chicago in Cicero $6.60 na lete, $3.26 ta pol lota« SI S» m tri m«mco. ia sa
m v«, kar iaM atik a UaUn:
"PROSVETA"
2657-69 B«. Lewndale Aveaaa. Chicago, IlUnola.
«THE ENLIGHTENMENT
Ornan of t h« HU» vrne Natloaal Boaeflt Society.
Own* by Um H lov mm National Bonofit Boclotjr.
AdvtrUalnf ratos oa SfrtM—nt.

«M
Subaariptlon: Uní tod Statoa (except Chicago) and Canada t,$$M par year; Chicago $6jQ, and foreign couatriea $US pay year.
-------- «s-fa-r-íiOT-	—MM—
flg.1!» ™f TKip tutt
ERATED PK FS8'
IIS
'1
¿U
Datan v oklepaja a. pr. (Doc. SI. IMS) polog raioga poMoni. da na Jo ■ Um d nevo» potekla aarafeiaa. Pooovita JopfSvoéaaao,
da sa va» ao uaUrl llat. '	,..
TLAČANSKE RAZMERE V TEKSTILNI INDUSTRIJI.
Med najbolj slabo plačane in med najbolj izkorilčane delavce spadajo tekstilni delavci. Posledica tega jo, da se delavci menjajo hitro pri delu v tovarnah. Slabe ras» mere v tovarni in nizka, mezda vplivajo na delqvca, da gre drugam iskat delo v nadi, da v drugi tovarni naleti na boljše delovne razmere in da dobi boljšo mezdo. Tako se delavec odloči, da menja podjetnika in si poišče delo v drugi tovarni. V drugem podjetju naleti na ravno tako razmere in kaj hitro spozna, da si ni pomagal, in za to se zopet odloči, da si poišče drugega gospodarja.
Da je to resnica, pokazuje preiskava, ki jo je uvedel delavski department Združenih držav v osemnajstih bombažnih in tekstilnih podjetjih. Pogbsto menjavanje delavcev pokazuje, da so voditelji tovaren nezmožni, ker ne znajo poiskati prihranitve v produkciji drugje kot pri delavcih. Mesto, da študirajo izboljšati upravo in sistem jjrpdukcije v tovarni, pa silijo delavce delati za nizko mezdo'in pri dolgotrajnem delavniku.
Preiskava jo dognala, da so se v devetih južnih tovarnah delavci še enkrat hitreje in fto v enkrat večjem ite-vilu menjali, kot v devetih severnih državah. To pomeni, da so razmero v južnih tekstilnih tovarnah še enkrat sla-boje kot v severnih.
Ako so delavci menjajo stoodstotno v enem letu, tedaj to pomeni, ako v tovarni dela tisoč delavcev, da je treba v enem letu najeti tisoč novih delavcev.
Tako menjavanje pa stane denar. Zvedenci cenijo izgubo, ki jo povzroči izmenjava za vsakega delavca na $¡5 do $800. Izguba za podjetje je odvisna od déla, ki ga opravlja delavec, ki delo pusti in za katerega je treba najeti novega delavca, da opravlja delo prejšnjega,¿lolavca. Vzemimo, da izguba za vsakega izmenjanega delavca znese samo $80 povprečno in ne več. Tedaj se prepričamo, dh je tovarna imela trideset tisoč dolarjev izgubo na leto zaradi izmenjave delavcev v svoji tovarni, ako je v nji delalo le tisoč delavcev. Ker so pri tej izgubi vitóte tudi nesreče, ki se zgode zaradi izmenjave delavcev^ ni svota $30,000 na leto prav nič previsoka za tovarno, v kateri dola tisoč delavcev. •
Dolžnost uprave je torej, ako se hoče izogniti tej izgubi, da v tovarni uredi take razmere in uvede take mezde in delavni čas, da nimajo delavci želje menjati podjetnika.
To pokazuje tudi poročilo delavskega departmenta, ako ga analiziramo nadalje. V tovarnah, v katerih delajo po 54 ur v tednu ali manj, je Izmenjava le 96-odstotna; v tovarnah, v katerih delajo 55 ur ali več v tednu, je pa izmenjava 170-odstotna, ali skoraj dvakrat tako velika, kot v onih tovarnah, v katerih je uveden krajši delavni čas.	,
Te številke pokazujejo jasno kot beli dan, kaj pravzaprav povzroča nepokoj med delavci.
Podjetniki kriče, da delavski nepokoj povzročajo najeti delavski agitatorji, da tako prikrijejo svoje nezmožnosti kot voditelji v industriji. Preiskava je nadalje dokazala, da so v neki tovarni menjali skoraj štirikrat toliko delavcev, kot jih je bilo zaposljenih v tovarni. * To pomeni, ako je delalo v tovarni tisoč delavcev, je v enem bilo treba najeti skoraj štiri tisoč delavcev. To se je zgodilo v neki južni tekstilni tovarni.	v
Dokler bodo lastniki tekstilnih tovaren vztrajali pri tem, da bodo delavce slabo plačevali in v tovarnah bo uveden dolg delavni čas, se bodo tekstilni delavci menjavali .in Iskali bolj ugodne delavne razmere, podjetniki se pa bodo morali sprijfuniti x resnico, da so sami zakrivili izgubo v svojih podjetjih, ker so delavne razmere take, da se delavci pogosto menjajo.	<
Ta resnica pa nas uči, da mod privatnimi podjetniki ni najti veliko zmožnosti za vodstvo v industriji. Ako bi bili delavci gospodarji čez industrije, tedaj bi v vod etvo industrij izvolili najzmožnejše ljudi iz svoje srede, o katerih bi bili prepričani, da bodo z dobičkom vodili industrije ob najbolj ugodnih delavnih razmerah. Podjetniki se pa vprav tej delavski zahtevi po sovodstvu indu-rtrij najbolj upirajo, ker si domišljajo, da jim je bog podelil več pameti kot drugim ljudem, ker so si znali s dovi dela drugih ljudi napolniti svojo blagajne.
4- Statistična analiza pa pokazuje, da ni treba imeti veliko pameti, da človek postane podjetnik, ampak da je treba imeti veliko več pameti, da se vodi industrija tako, da se ne pojavi med delavci nepokoj
!t\\
suke iz umm
Sheboygan, Wia^—Anton Zor-man, splošne znsni rojak in lastnik edine kamnoseške delsvnice v Sheboyganu, Wls., ter delsven član na političnem in kulturnem polju v naši naselbini, je bil 21. decembra nagioma odpeljan v St. Nicholas bolnico, kjsr je še i. sti dan prestal težko operacijo. Zdaj je v toliko okreval, da ee je pedal na svoj dom, kjer ga bo oskrbovala njegova družine, želimo mu skorsjšnjegs okrevanja. — L. M._
Jože Zavertnik govori v Cleve-
O. — Kot je bilo še poročeno, bo govoril brat Jote Zavertnik, glavni urednik Pro-svete, v Clevelandu, v petek zvečer 7. jan. v avditoriju S. H. D. Predmet njegovega govora bo: "Slovenska narodna podporna jednota In delavsko gibanje."
Ta Shod sklicuje Slovenski eo-cialiatični klub št. 27 J. S. 2. z društvi "Naprej" Št. 6, "Cleveland" št. 126, "Napredne Sloven Jse" Št. 187 ln mladinsko društvo 'Comrade" S. N. P. J. V angleškem jeziku bo govoril Albert F. .Coyle, urednik železničarske revije, in aicer v prid. oevoboditvi Sacca in Vanzettija.
Pred shodom nastopi pevkso društvo "Zarja."
Ta shod ni namenjen samo za peščico občinstva, kot običajno posečajo slične ahode, pač pa sa vae člane in članiee — in tudi nečlane S. N. P. J. v Clevelandu in okolici; zato ao ae društva strnila akupaj, da sa ta vašon shod v resnici napolnijo veliki avditorij S. N. D. Pokašimo, da nismo samo v besedah napredni, kot se radi pobahamo, poč pa tu» di v dejanju. V petek večer 7. jan; je eeatanek v Si N. D. vsega članstva S. N. P. J. In vseh, ki čutijo z delavstvom v tej metro-peši.
Pričetek ob 7:80 zvečer,—POb. biicijskll
val aem, da bodo vai leaeni svetniki na naštti glavah.
Sedaj pa še nekaj o razredih ali skladih.*Nt bilo bratsko, ko so bfli bolniški razredi razdruže-ni in ni bratako sedaj, ko ao združeni in še manj bo, ko bodo zopet razdrušeni; kadar pride do tega, ne bom ne za in ne proti iz razloga, ker je toliko kritik. Bratje in seoten S. N. P. J., pomniti moramo, da s tem še ne borno ozdravili bolniškega sklada, pač pa ravno obratno. Ce ae raz-družijo bo na primer član, ki je zavarovan aa en dolar bol. podpore, šel obiakat bolnika, ki je v 3 dolarekem skladu. Kaj njemu zato, če dobi bolnik podporo, ki bi je po pravilih ne bil opravf-.čen. Jaz plačam y avoj sklad in vi, če boste prekratki, pa v svojega. Ne rečem, da bi nspravil vsak tako, ali pomniti moramo, da imamo tudi dosti nelojalnih članov. O tem sem prepričan. Nekaterim se smešno vidi, ko se piše toliko o airoalanttti; meni pa hič, In te bomo odprav«! le kadar bomo'člani upoštevali pravila do pike..<Mald preveč se (bedimo zamere. Drugi vzrok Je, ko član prejme pravila, jih vrše za polico za vse večne čase* Nekateri še sedšj upoštevajo stara pravila, če prav nieo vef veljavna. Tudi zdravniki eo preveč vršni. Reči pa moram, ime» več takih kot je d* Stefa-nez pri št. 10, bi ne vedeli, kaj je beaeda aimulant. On zna ceniti bratske organizacije in čeprav imajo več neozdravljivih bolnikov, ki so stalno na bolniški listi, nimajo prlmankljaja.
Na t. m. zvečer je, društvo št 805 S. N. P. J. priredilo vezo-lico za mlhdino. MHdeV*je tukšj zmeraj dobro oblošbh z darili. Na sabavi aem na kolektal listu "Proletircu" v pbdjfcro vaoto 17.35, Imena darovslošV bodo priobčena v Prol*tWeu. Lepa Vam hvirta In na veaaln evidenje *v novem letu.—P.
Simulantl ao; odpravilo jih bo nadzorstvo.
Univeraal, Indiana. — Ker je nae odslovila drušba, za katero amo delali še v Milwaukeeju, aem se poslovil od svojih bratov, znancev in eodrugov ter se podal Mravnoat na avoj dom. Lahko bi ae štel arečnega, aamo če bi malo boljše delali. Zadnji teden amo 4«isll še dva dni, ta teden pa nitf. Nekateri rovi še prilično dobro delajo, a delo tam še težko dobi, in če ai toliko srečen, da dobiš, ee nayadno preveriš. Tiatl rov, kl dela sedaj akosi celi teden, Ishko drugi, teden dela samo an dan, ali pa da zaprejo. V taki depresiji smo unijskl rudarji še nad dve leti in še slab nam kaše novo leto, ki bo proti koncu zopet etaro. Z računi leta 1980 še nisem gotov, preaenečen pa aem bil, ko aem našel v predalu račun od dVeti let akupaj Tukaj vidite, čitatelji, da maral katero leno bolj skrbijo dolgovi kot moške. Pa kaj bi si lomili glavo I Bo še beg dal, da bom pri šel iz te zagate. .
Ce bi se bošji maziljenci to* Itko brigali in kritizirali delav ske Izkoriščevalce In kapitalistično vlade, kakor ae zaganjajo delavsko vlado v Mehiki, bi na-počili boljši čaei aa delavatvo Rev. Cernetu pošljem aa dve maši pod pogojem, da izda tiate glavne edbevnlke S. N. P. J* k živijo od "komlšna" in Milo cigare na naš rečon. Goepod Cer ne, jaz vem, da ae kadijo cigare v gl. urad«, tudi laven urada ee kadijo, aamo vprašanje je, na čigav račun? Posaam Cerneta.1 vem pa, če kadi olgave ali pipo e plpcem.
Spominjam se še na Shebojr gen. Pred desetimi leti sem bi ns stanovanju ns Kentuckey sve. Takrat so bile kolekts sa cerkev, in šolo, kl je coklja napredku. Vaeeno ae je ravne ta krat ustanovilo društvo S. N. P; J. in za t-sn še klub J. S. Z., ki ata v ponos naselbini Bil m tudi takrat na neki zabavi v cer* kvenem. kevdru. a ne bom opisoval labeve in hrupa. Pričako-
* ip-
če bi
ASEMŠKŠ ZfiODQVIIM V JAMARJU
L
1.
januarja. — Osvobojen je Dolgo Časa se je predsednik Lincoln upiral zahtevam nekaterih pristašev republikan-ak atranke, naj proglasi osvobojen je sužnjev. On je čsksl za ugoden trenotek, ko po njegovem prepričanju bi javne mnenje bilo pripravljeno za tak ko-rok; ob enem je hotel naj tak progiaa sledi po zmagi severnih vojsk, tako da ne bi izgledal kot c(bupen čin poraženega borilca. Po zmsgi pri Antietamu je Lincoln mislil, da je čas za to priAel, ih dne 22. septembra, 1802, je iidsl začasen proglas, s katerim je odredil osvObojenje (emancipacijo) vseh sužnjev v vstsških državah, kf naj se uveljavi dne 1. januarja 1808. Tega dne pa je /zdal končno proklamacijo, a katero trije milijoni črnih sužnjev ao postali evobodnf. Dne 18. decembra 1808 je oevobojenje sužnjev bilo uvrščeno v konetitu-cljo s takozvanhn trinajstim amendmentom.
1. januarja 1880. — Električni atol vpeljan v državi New York." Način Ifvrševahja -smrtne obsodbe potom električnega feka, napeljanega skozi obsojen-čevo telo, je prvič začelo v državi New York; Bilo je mnogo ugovorov proti zakonu, Češ, da je protiustaven, ali sodišča so ga potrdila. Električni stol je bil potem vpeljal tudi v drfavih New Jersey, Pennsylvania, Massachusetts, Ohio, Indiana, Nebraska, Kentucky, North Carolina, South Carolina, Virginia in Arkansas. Smrtna kazen aa en ali drug nafcin obatoja v vseh drŽavah Unije, razen v eiedečih državah: Arizona, Kansas, Maine, Miimeaota, North Dakota, Oregon, Bbode Ialand, Washington In Wisconain.
ao hoteli pokončati Smitha a evojimi bojnimi eekiremi, ali poglavarjeva hči, Pocakontaa, je skočila vmes in s svojem telesom zaščitila ogroženega belo-kožca. Izpoalovala si je njegovo rešitev. Smith jo je poročil in odpeljal s seboj na Angleško. Ta dogodek je bil večkrat obde-lan v literaturi in slikarstvu.
S pondeljkom prično v TIvsti kinogledališču reflektirati film The Flaming Forest," v katerem bo imel glavno ulogo dobro znani Antonio Moreno in še več drugih znanih igralcev. Bennie Krueger in njegovi serenadafji pa bodo igrali na instrumente, da posetniki dobe več domišljije pri in po filmu.
"We're in the N%vy Now" film je predvajan v McVickers Thea-tfa, poleg tega pa je tudi na programu film Alaskan Adventure. Ta dva filma sta zelo zanimiva in prikladna za downtoWn poset-nike. Zadnje imenovanje porabil tri mesece, da je bil izdelan. T gotovega ozira je poslednji bolj ši kot prvi. ,y >. j
Oriental klnogledafyKc tudi i novem Ištu Še ni odslovilo Pau Asha; on bo še nadalje muzicira naprej ter kratkočasil vse tiste, kl se radi ugajajo jezzmaniji, ln teh je velilfo. Jazz. ameriški jazz je oevojll v kratki dobi ves svet povsod ga radi igrajo, četudi mu je bila še ob rojstvo napovedana zgodnja am rt Meatornje pa se jazz oblikuje, apopolnjuje, da ga sedaj že jfrvovrstni godbeniki ematrajo stalnim. Olavna točka programa v Oriental kinu je A-shova jazrovka.
V Norehere gledališču bo prihodnji teden predvajan film "The Blonde Saint." Olavna i-gralca sta Lewis Stone in Doris Kenyon.
Colleen Moore. B^J precej alavna Igralka. Četudi porajajoča z read a, ki bo lahko vidljiva | platnu Chicago Theatre. Plim ee sove "Twinkletoee." Na odra pa bo velika "Book of Dreams."
Uptown gledališče imel vedno prvovrstne slike na pro* gramu. Isto je resnica o veM kino gledališču ia sploh 6 vseh oemlh teatrih Balaban In Kata družbe Zadovoljiti svoje poaetnlke v veliki meri ai je ta družbe dola gnale že ob pešetku
avoje karijere.	_.
i -—
Poslattte oa luuapanje aa iwve člane ia pridobite si
t januarja 101JL,— Otvoritev peŠtnih hranilnic. Sistem poštnih hranilnic v tej deželi jo bil vpeljan na t>odlagi zakona od 26. junija 1010. Prva poštna hranil niea (poatal aavinga bank) je bila otvorjena dne Z. januarja V poštno hranilnico amejo Vlagati le poaameznlkl, ne tvrdke aH družbe, in sicer vsakdo, ki je čez 10 let star. Vlaga sa laštko pri vsakem poštnem u-radu, ki je podružnica poštne hranilnice, ali nikdo ne sme imeti več kot en vložni račun. Vlagatelj ne dobiva hranilnih knjižnic, marveč takozvane "postal aavings eertificatee", glašečo ee na določen znesek $1, $2, $6, $10, 160, $100, $200 aH |500. Ti cerw tlfikati ae ne morejo prenašati ali prodajati drugi osebi. Naj manjši znesek, ki se sme vložiti je $1 in nihče ne sme imeti vloženih čez $2600, odfttevši obresti. Da se omogočijo prihranki pod $1, ae prodaje jo poštno-hranilne znamke za 10 centov. Ako se na hranilno polo, kl jo je dobivati pri poštnem uradu brezplačno, nalepi 10 takih znan poštna hranilnica sprejme to polo pri bodisi za otvoritev nove vloge ali kot dodaten vložek. Obresti na poštno-hranilne vloga znašajo 2%, in aašenjejo*tekati od prvega dne nastopne meseca. Vlagatelj sme del avoje vloge ali vao vlogo vsak čaa zamenjati za takoavano "United States poatal aavinga bonda", katere obvesnioe ae izdajajo v zneekihod $20, $100 in $600 njihova obreatna mera znaša 1 in pol odeto na leto. Zneeak vlog pri poštni hranUnid je leta 1025 znašal 182 miljonov dolarjev.
5. januarja 1000. — Smith in Ptaahentaa. Ta datum oznaš* je dogodek v ameriški zgodovini ki je dal povod popularni amerl Skl poveetl o indijanski priaee-sinji Pocahontaa in kapetaa« Smlthu. Ta-le je bil eden lamed angleških "gentlemen", ki eo eO 1. 1000 vkrcali za Ameriko v
Cho ekepioracije Vifginije Ith je bil vojnk-erešelovec, ki je prepotoval mnogo avetn in do-živel marsikatero pustolovščino. V aprilu 1. 1007 eo pustolovd aa-gledali obal novega svota In pri* pluli v Cbeeapeake zaliv. Takoj ae je krdelo pod poveljstvom Smitha podalo v notranjščino svrho "ebsplepaelje"; upnM ao najti polno zlata. Bttl pa ao ujeti od Indijancev in privedeni pred poglavarja Pevhataa. Indijanci
Bfiaaissippi, je v juliju 1.1684 zapustil Francijo s Štirimi ladjami n 400 možmi v evrho svoje zadnje ekspedteije v novi Svet. Hotel je pripltiti do ustja reke Mississippi^ kajti francoski kralj ga je bil imenoval poveljnikom vse pokrajine "od \jezera Michigan do mehikanskegk za. liva". Niso pa mogli najti ustja vellkč reke in priataH eo mnogo bolj proti zapadu ter tratili mnogo Časa v iskanju reke. Januarja 1. 1687 se je vsa ekspodicija skrčila na 45 mož. in La Salle se je odločil za obupen poskus, da bi prodrl do francoskih naaslbin v Kansdi. Romali so dva meeeca Vsled neprestanih prepirov je prišlo do upora in La SaHe je bil TI streljan iz zasede. Kaj se jezgo-dtfo z uporniki, ni znano.
15. janaarja IStt — Prva ameriška lokomotiva. Prva lokomotiva, ki je bila zgrajepi, v Ameriki za praktično rabo, bila izgotovljena tega dne v železarni Petra Cooper v Baltimo-ru. Dali So ji ime "Tom Thumb"; njena povprečntf brzina je znašale 14 milj na urd! Mnogi ljudje ao tedaj prorokovali, da lokomotiva ne bo nikdar v atanu premikati svojo lastno težo, marveč 4a se bode kolesa vrtela vedno ne iateüi meatu. Drugi ao bili mnenja, da bo vničiJa vrednost farm, češ da bo odatjMevela vao Živino; drugi eo ee beli za ovčjer iejo, češ da bo lokomotiva s svo^ jim dimom očrnila volno.
Začetek lokomotivne industrije sega nazaj do 1. 1832, ko je William Norris odpri delavnico lokomotiv v Philndelphiji. Leta i834 je Mathias Baldwin odprl delavatoo ravno tam. Največji izdelovalci lokomotiv so danea Baldwin Locomotive Works in
1. januarja 1687. — Zadnja pol La Sallara. La Salle, ki je Odkril In raziskoval reki Ohio in
fllllflUTT
CHUVMEI
Kje eo tleti teaarji?
Astronom Curtis je dejal v Philadelphiji na zborovanju znanstvenikov, da je med atomom in "duhom^ vrzel, katero mora veda premostiti.
To bi bilo dobro. Kje pa naj veda vzame tak most? Atom je Sicer majčkena stvar, toda stvar je, čeprav je tako majhna, ,ia je v črnilu, ki označuje besedo 4atom", deeet milijonov trilijonov atomov! Kljub temu j€ atom tukaj. Nekaj je tukaj, na kar lahko postaviš mostiček na oni strani. Na kaj se bo pa mostiček opiral na drugi strani Itfer je "ddh"? Na drugi atom? • * e
Prezident Coolidge je te dni zopet rekel, da Amerika ljubi mir. Oh, yes! Amerika ljubi mir You bet. Tako neznansko Amerika ljubi mir, da je na sam božič, praznik božjega miryt izkrcala vojaške čete v Nikaragvi zato, da ne bo tem miru ...
• • o
Prava zmaga.
Delavska zmaga v štrajku je le korak k pravi zmagi: Kadar pride prava zthaga, ne bo več treba delavcem štrajkati.
• a a
Kako pa naj bo drugače?
Cenjeni ZarkomeU Kakor je bilo že porošano, se je tukaj obesil Mike Zidek. Bil je torej samomorilec. Dopisnik pa ni poročal, kako je bil Zidek pokopan. Bil je po katoliško. Zopet dokaz, da dolar, ne vera, odločuje. j4Uhk Mihatov, Terre Haute,
American. Locomotive Company. — Kriti mi djete, popo.
t/tlfam «m«hi ywl aial^ila	1 «.l.yv	■. í . ■	.	.
Tekom manj od stoletja je lokomotiva doživela velikanski razvoj. Nekatere moderne lokomotive, kot tipi Santa Fe in Mallet, ao v stanu vlačili 260 naloženih voa. Dandanes imamo v Združenih državah 270,000 milj železniških prog in čez 66,000 lokomotiv.
16. janaarja 1000, — Ron-trakt za gradnjo prve podse-meljske železnice v New Ybffcu.
Prvi korak k sedanjemu obsežnemu sistemu podzemeljskih železnic (subway) v New Yorku je bil storjen» ko je bil dne 10. januarja 1900 oddan -kontrekt za gradnjo podzemelske železniške proge od enega konca Msnhatta-na do drugega. Začeli ao Izkopavati zemljo naprej blizu City Hall in prvi vlak je tekel d ne 27. oktobra 1904. Od. tedaj so se prometne «veze zs hitro prevažanje po meatu ogromno razvile, ali vsled naglo rastoče^ prometa fedanjl sistem ne zadostuje več. Da si človek predstavi obseg prometa v podzemeljski železnici, naj le omenimo, da se je tekom 1. 1926 v eni sami postaji prodalo čez 06 miljonov vosnln.
23. januarja 1846. — Ustanovitev volilnega dne. Kongres Je tega dne sprejel zakon, s katerim je bilo ustanovljeno, da prvi torek po prvem ponddjku novembra bodi volilni dan (Elec-tlon Day) sa kongresne in pre-eedniške volitve. Konstitucija določuje število volilnih mož (electors) za Izvolitev predsednika in kako naj izvršujejo evo-jo nalogo, ali prepušča posameznim dzšavam način, kako naj se izvolijo, ia prapušča kongresu, naj določi skupen dan aa njihovo izvolitev in daa. kdaj naj oni aemi izberejo predaednika. Zato je kongres določil s tajen volilni dan. VoUtev elektorjev pa je sčasoma postala le formalna I daei predsednik ni- far-IsvoMen ne volilni dan, vendarte vsakdo ve, kdo je bil izvoljen. Volilni mošje ea potem
a a a
Jerbašček gre na polico.
Danes 'je četrti dan novega leta. Praznični krik in vik je umri. Razigranost "duhov" je pod klopjo. Prosperiteta se je zopet razlila po vsej deželi. Re-vežev ni več. Nasičeni so — in zdaj lahko čakajo do prihodnjega leta.
j Zapoj, brate, zavoji
• • e
Nič čudna nišo ta pota. Iz Cleveland»: Odigralo se je takole; Hrvatski komunist je
šel v farovi.	¡ _
— fita želiš, brate?
—	Ali ai ti član crkve?
—	Nišam.
—	Zašto nisi?
—	Jer sam komunista.
—	Zašto želiš krst?
—	Takav je običaj.
—	Plati» češ $26.
—	All right.
Tako je bilo. Popo, idi do vraga! Popo, ženi me! Popo, krsti mi djete! Popo, blagoslovi mi #e! Neka živi naš komunista !— Clevelandska osa.
a a a Perijodičen izbruh.
Ameriški illozof Northrop priporoča znanstvenikom, naj adop-tlrajo novega "znanstvenega boga,)' ki je v naturi in del nature. Njegova filozofija je že stara. Pantfizem (vseboštvo), ni včerajšnji.	_
Filozofi ga radi lomijo in pozabijo, da filozofija danes ni več veda. Morda so solnčne pege odgovorne tudi za take izbruhe! a a a
Kentent aa kmlšM prispevke.
2.
Gospodje duhovni uče, ds je
človek krona vsega stvarstva. V
S sapi pa zatrjujejo, da bo hu-i vzel vsakega, kl ae vsruje toga, kar oni uče, AU je mogoče, da bi Bov dovolil hudiču vzt-tl hrano njegovega dela?—Anton Prioe, West Allis, Wis. •
r f	a aa
V katero sindikalno kerpors-djo je ManoeUni uvrstil proati-tutke?	K» T. B.
seetaaaio v ^rugem pondeljku nastopnega januarja, da oddajo svoj glas sa predsednika in podpredsednika Združenih držav; glasovalce ee potem pošljejo senatu, kjer ee odprejo in prestajajo v prisotnosti obeh zbor-nic kongresa. Kakor rešeno, r pa to peotato le goU formalni Tudi diinvne ia mestne volitve aa večinoma vršijo voUlnega dne, deločenegn po kongresa.
VoUlni dan je naroden pmznik
(Kmm |H>iša|H)
TOREK, 4. JANUARJA.
prosveti
n
zu sklenila, da imajo živali "Mo"
jpem "nesmrtnikov" je tudi gla-I so val» sa živalsko duše.
Pari*, 3. jan. — "Ako sla apo-in in vizija v bodočnost dokaz eksistenco duš, tedaj imajo ,<li ¿i vali dušo." Tak je bil sklep francoske aka. mije dne 31. decembra. Seji je isostvovalo tudi trinajst čla» ,v od âtiridesetorice nesmrtni-iv. Maršala Foch in Joffre, ki . tudi člana akademije, ata bi-navzoča in ata glasovala za ži-ilako duéo,
Zadeva je prišla na dnevni red jčajno. Akademija arf bavi z vizijo francoskega slovarja. 5 80 prišli do besede 'memoire/ znači spomin, je justični mister Barthou rekel, da edino idje Imajo spomin na pretekle >godke, zato pa beseda "me-oire" velja le za ljudi.	y
Ted p j se je oglasil maršal )ffre: "Med vojno sem imel ut, ki je bil tako moder, da je del več*ur v naprej» kdaj bom ti povelje za napad. fia j je to: »ornih, razum, dtiša ali in-nkt?"
Nihče ni dal odgovora. Nato je ijal maršal Foch* ''Fred bitka Soissonu in Chateau Thlery-v juliju 1918 je bila v našem anu papiga, ki je večkrat po-)vila besede: 'Danes jim pa go-vo damo alelujo.' Ukazal sem, naj gobezdavi ptici zavežejo j un, toda kapitan me jè prekosil, naj pustimo papigo na liru. Komaj pa sem dal ob pe zjutraj povelje za napad, je piga vzkliknila: 'Zdaj gremo v nago.' Zmaga je res ¡prišla. Pa ga je morda imela dušo, a me-ee zdi, da je bila le prebrisana tica."	•
Robert Regnier, tajnik akado-i ic, je potem dal na glasova-e vprašanje: "Ali imajo živali «min in, incidentno, dušo?" med trinajatih neamrtnikov je lern glasovalo 'da', pet pa 'ne.'
Mftvtke vesti
I pacificne
obali I
Pralnice ee sdmžnjejo mi. — Stavka na novi šoli Peesnu. — Delavska banka odprla svoja vrata v San
Franciscu.
Tacoma, Wash, -r- Sedem največjih pralnic se je združilo iti so ustanovile Home Service kompanijo.
Tacotnaka * cestnoželezniška družba je po mnogih konferencah z občinskim svetom priata-a na to, da se za krajšo vožnjo plača pet centov. Daljša vožnja pa stane 8 centov.
Fresno, Cal. — Po pogajanjih, ki so trajala skozi tri tedne, ao organizirani stavbinski delavci prenehali delati na Edisonov! tehnični šoli. Delo za $1,800,-000 je ustavljeno« ~San Francisco, Cal. — Tukaj e delavska banks pod imenom Trancisco Brotherhood National bank, odprla svoja vrata. Glavnika znaša $500,000. To je šesta delavaka banka na pacifični o-bali, a je prVa v tem meatus
Obe stranki sts v stavki "to-aarsfcih delavcev predlottl dvoj «pcfr razsodišču. Glavno vprašanje je priznanje organizacije. Podjetniki pa zahtevajo? .odprto delavnico. Za lo bo težko glede vprašanja prišlo do»sporazuma.
ZAMORSKI DIJAKI DELAJO ZA dObANJB.
V Geergiji napreduje U način

» K ARSKA VLADA IiO POMAGALA VELIKIM DRUŽINAM.
t odlok je prišel» da se prepre či narodno izumiranje.
Bazel, Švica. — Postavodaja okraj Canton je odločila, da >maga vsem švicarskim druži-im, ki štejejo štiri ali več o-ok. Plačala jim bo vso stana-no ali pa delno kakor ae bo pač azalo, da je potrebno. To počilo je prišlo na delavakl de-rtment.
V to je bila omenjena' legisla-ra baje prisiljena, ako hoče, se prebivalstvo ne zniža, kar bilo zaznamovati zadnja leta.
Dunajaki pel morajo plačati vožnjo.
Dunaj, 3. jan. — Nova nared i za vlake in električne vozove t Dunaju določa, da se pel lah-i vozijo kot pasažlrji v vozo-za kadilce a svojimi gospo-rji vred, toda imeti morajo gofočnik in od njih mora biti ana vožnja kot od odraatlega veka.	. /
lavna eksekucija vatašev v Albaniji. .
tirana, 3. jan. — Štirje vataš [Puke so bili v petek javno o-enl na glavnem trgu v Ska-Obešenci ao prisostvoval Inji vstaji v eeverni Albaniji, iro je Zogu komaj udušil.
lelek pšenice v južni Afrik je bil nižji.
fashington. — Sem js došlo točilo h južne Afrike, da je »ftnji pridelek pšenice bil za
lMlolke nižji kot lanski.
Isja na debelo je zadnje ča-ee nazadovala.
'ashington. — Odbor fedo-ie rezerve poroča, da je zad-čase prodaja na debelo žalovala nazadovanje v vseh >'nih trgovskih panogah.
Klana v Floridi.
riando, Fla. — Na starega večer je v centralni Floridi huda slana, kl je naredila to škode na zelenjavi in aad-aaaadih. *
Fos*yth, Ga* Dr. H. O. Sar-gent, agent za zamorske šole v agrikulturni -izobrazbi zvezne vlade, je pravkar poročal, da je v tem mestu 1M zamorskih dijakov, kateri delaj<fc da se šolajo.
Ker so ti d Rak i na kmetijski šoli, so tudi Vsi zaposleni na Šolskih kmetijah. Za delo prejemajo le od 5 do' 10 centov na uro poleg hrane. Zvečer pa pohajajo v šolo. Rezultat je zelo zadovoljiv za obe stranki. Dijaki se vesele, da imajo na ta način pri-■Uko do izobrazbe, njih delo na farmi pa je pogodu ravnateljstvu šole.
Na tej farmi se po večini prideluje sladek krompir.
MODERNA KNJIŽNICA ZA SMITHSONIAN SOLO.
Knjige so vse botanične vsebine, ki jih je podaril J. H. Smith
Baltimore. — Smithsonian institut je pravkar prejel zapuščino bivšega predsednika Smitha. On je aedaj star že 97 let. Podaril je tej ustanovi svojo bogato zbirko knjig, ki so velike vrednosti za botaniko.
Zbirka teh knjig šteje 1,600 del. V njih je najti opise vseh rastlin, ki jih dosedaj pozna človek. Veliko jih je, ki opisujejo troplčne rastline.
_i—
Mesarski kralj bo plačal malo
1VA& QftIL.EC
i
V pondeljek dne 8. januarja v Teco-|*jutrj|i ie umrl v Chicagu Ivan Grilec, katerega ik starejši napredni čikaški Slovenci dobro apominjajo, ker je bival tukaj, čez 35 let. Star je bil 55 let. U-mrl je za rakom na jetrih. Doma je bil iz Vač pri Utiji in v Ameriko je prišel še mlad. Prva leta je stanoval a evojo družino v atari 8lovenski naaelbini v bližini Blue Island ave., pred kakimi desetimi leti si je pa postavil lastno hišo na Crawford ave. med 24. in 25. ulico, kjer je bival do lani, nakar se je preselil k sinu na 56. ulico. I Pogreb pokojnika se vrši v četrtek 6. januarja na Češko narodno pokopailšče. ^
Ivan Grilec je bil med pijo-nirji slovenskega časnikarstva v Ameriki. Pomagal je ustanoviti Amerikanakega Slovenca," kasneje se je pa pridružil svobodomiselnim in socialističnim krogom. Bil je med ustanovitelji Jugoelovanske delavske tiskovne družbe in prvi upravitelj "Pro-letarca," ko je začel v jeseni leta 1908 izhajati kot tednik. $or deloval je tudi v odborih socialističnega kluba in sveM. „ Jiata leta je bil marljiv delavec za delavsko stvar, i)? zasluge, ki jih ima za socialistično gibanje,,ne smejo biti nikdar j pozabljen^. Poznan Je bil kot inteligenten mod» kt je, rad čital, khjige; on jo, imel^pred, leti največjo slo-:Vensko* knjižnico. Nekaj let je bil tudi poverjenik Slovenske matice za Chicago. Napisal je tudi nekaj kratkih črtic in dolgo vrnto člankov, ki so bili avoje-časno objavljeni v "Proletarcu." Kljub temu, da je bil zadnjih 15 lat pasiven» je še vedno rad obiskoval igre, ki jih je prirejal dramaki odsek kluba št. 1. Bodi mu časten< spomini
Zapušča soprogo, dva sina In točer. Družini pokojnika naše globoko sožalje. v
POVPREČNA MEZDA NEIZBRISNEGA DELAVCA JE BILA 44 CENTOV'.
Poročilo delavskega depart-menta.
^Washington. — Povprečna mezda, ki jo dobil neizurjen de-avec, ko prične delati, je delavski department zrsčunal, znaša 43 centov na' uro. Te številke je delavski department objavil, ko je napravil prfcgfod neizurjenih delavcev v 18 razlttnih industrijah med 186,000 delavci.
Te številke statistike delav-skega departmenta ae nanašajo samo na neisurjene delavce v prvih tednih in mesecih, ko prič-no delati.
iDelavskl department je tudi pronašel, da je najnižja povprečna mezda snašala komaj 83 centov na uro; najvišja pa 49 centov na uro.
Nekatere induatrije plačajo naravnoat neverjetne mezde na uro. Tako je razvideti, da ima neizučen delavec pri parnih žagah ponekod komaj 15 centov na uro.	...
EVROPA SE VEDNO ZAOSTAJA V RABI AVTOV.
Sedaj ae lahke primerja v tem vpogledu Ameriki prod pet-najatimi leti.
Baltimbre. ^ Department za fertilizfranje je objavil sodnijskl odlok, da bo plačala Swiftova mesarsks družba $3,500 globe na podlagi obtežbe, da je delala proti zveznem« zakonu antitru-sta.
Waahington. — Evropa je še petnajst let za Ameriko v trans-portaciji z avti, bodlej v trgovini ali pa v osobju. To je bilo posebno dokazano na kongreau cest in transportacije, ki se je pred kratkim vršil v Milanu«
Kakor vsa znamenja kašejo, se v Evropi ne bo razvijala transportacija z motornimi vozovi kot se je v Ameriki. V A-meriki so prvo pričeli rszvijati privatne avte, potem šele trgov alta. V Evropi pa bo ravno narobe, če naa vsa dosedanja zname-nja ne varajo. Tam ao ae prvo pričele pojavljati prevozne motorne družbe. Sedaj je pa pričakovati, da se pomnože polagoma privatni avti.	< < •
Izrabljanje vodne sile v Celorado i	Bpringsu.
Colorado Springa. — Mestna uprava tega meata je vprašala za dovoljenje, da iSrsblja vse ondotne male potoke in rečice ter pritoke v silo, katera bo dajala električno energijo. Doae-daj je to meato rabilo to vodo samo za potrebe meeta v pitne svrhe.
720 samomorov na Dunaju v leto.
Dunaj, 3. jan. Samomorilna manija na Dunaju- v letu 1926 je zahtevala 720 žrtev, dočim je bilo poleg tega 920 po-skusov samomora. Najmlajši samomorilec je bil triletni otrok, najstarejši ps 80 let star.
Avti v Maše. pod jamčevlno se-
Boston, Mass. — Z novim letom je stopile v Massschusettsu v veljavo postava, prva te vrata v Ameriki, ki določa, da mora vaak lastnik avtomobila položiti bond za pokritje odškodnine v slučaju
12*21 avtov *rade«ih v CM-cage v leta.
Chicago. — V letu 1926 je bi-lo v Chicagu ukradenih 12.521 avtov v akupni vrednosti %%r 500,000. Od teh je bilo 9096 av tov dobljenih nazaj, drugi so po izginili.
VmH Iz Ji|Mia«i|»
AKTIVNOST ▼ UČENJU MED n ODRASLIMI. ,i ti f
Baffl
>r
Poročilo narodnega učnega od-
t kom. j» '} .f
Waahiiigtbm D. Aktiv nost in zaniiAtnjotned odraslimi prebivalci za iičenje je bilo zaznamovati koš. izredno sa prav kar konšanoudeto. 'Tako poroča odbor za tzdbvasbo* Več konferenc jo bilo*at>di*anth. v to I vrbo, kjer ae jo razpravljalo, kako še bolj povapešlti zanimanje med odraslimi prebivalci vaeh starosti za ašapje in kako od praviti nepismenost.
Konfer^noq so bile sklicane po Camegicjevl korporaciji v Now Yorlqi,' V Evropi ima ta organizacija i^ cilje.
Dva dijaka, JavršUh samomor, štirje so pa ropali na potft-
j^Mik^.j | Jos. N. Mpore, 21Tlfini dijak na illinolškl-univenL-je izvrši samomor med božičnimi počitnicami v,Aurojl Pustil Je pifmo, v katerem je itepaal» dd Življenje nima zanj več nobene ugodnoati.
Drugi vaeudiiiščnik is New Yorka, star 16 let ln po Imenu Rigby Wile, se je ustrelil lz raz logs, ker je študiral metafiziko, a nI našel vzroks za nadaljno življenje.
V Philadelphljl ao štirje visokošolski študentje izvršili veš ropov čez praznike v avrho, da "študirajo vtiae" oropanlh žrtev.
Policaj aretiral 3842 oeeb v letu.
Washington, D. C. — Glsvno mesto ima policaja, ki se postavlja, da je svetovni šsmpijon v are to van ju kršiteljev avtomo. btlnih naredb. V letu 1926 je aretiral 8842 kršiteljev, ki ao plačali akupno $10.500 denarne kazni. Policaj ae piše Raymond V. Sinclair.
T
Zemljišča za veieraae svetovne vojne.
Phoenix. Ariz. — Približno 96,06» akrov jamUeJbo odprto veteranom svetovne vojns v A-rizonl, kakor javlja vladni department Cas za prljsvo prične 10. jsmiarjs in traja 91 dni.
Washington. — Kmetijski department poroča, da je bilo v zadnjem letu poeekanega veliko več lesa In prêt vor jenega v razne Izdelke, kakor pa v prejšnjih
Dvojčki rojeni v dveh letih.
Altoona, Pa. — Mrs. Oaklsy Stiffler je porodila dvojčka epi noči, toda:v dveh različnih letih. Prvo dete je bilo rojeno 8L decembra 1926 ob deseti^ zvečer, drugo pa 1. januarja 1927 ob dveh zjutraj.
Cum beri sad, Md. — DvojUcs oba dečka, atUfDils rojena v tiru žini Jos. P."Beckens v noči starega In novepa leta. Prvi je W rojen nekaj Mhut pml ^nočjo, drugi pa 10 minut po polnoči.
i, . i i_*- *....
"■_■ "if .....
Rasija Izvaža pšenico ekosl Carl
r,grad. ^ • -
Carigrad, r- Trgovski department je dozaal. da Rusija poši Ija velike množine pšenice kot Izvoz skozi Carigrad na trge raznih držav. Pošilja tudi ječmen, koruzo in rž poleg pšenice. '
Grade vflftk jfa v Idaho.
Idaho Falls, Idaho. — Sliver Span Mining kompanija js vprašala zvezno vlado za dovoljenje, da sme igraditt-jas čez Little Wood reko v Blain county Ju. Jes bi služil družbi v glavnem za proizvajanje električne sila.
Delavstvo v ljubijanaki oblast« nastopi enotno.' Raigovorl v Ljubljani med zastopniki socialistične stranke, skupin "Zedl-njenje" in "Enotnost" so ae po» voljno zaključili. Raaredno zavedno delavstvo nastopi pri vo-litvsh enotno, s eno edino de* Isvsko kandidatno listo. Zastopniki imenovanih skupin so bili mnenja, da apads marksistično opredeljeno delavatvo skupaj, da mora složno v volilno borbo, odklonilo je pa vsake paktiranje s nemarksletičniml, takosvaniml delavaaklml skupinami. Sklep, da nastopi ss vedno delavstvo v jubljanaki oblasti končno vendarle enotno, je izsvai med pro» etariatom silno navdušenje in zgledi za naš uapeh pri volitvah ao izredno dobri.
Trboveljski proletariat sa akupni nastop pri volitvah. Dne 8. 3ec. se je vršila v Trbovljsh s rezka konferenca vseh delav. akih skupin ln alcer "Enotnosti*', Zedinjenja," socialistične stranke ln- "Bernotovcev." Na dnevnem redu je bilo vprašanje skupnega nastopa* pri oblastnih volitvah.	• , ^ Zastopniki vaeh navzočih skupin so pristali ha skupen nastop pri oblastnih volitvah, le "Berno-tovct" so to odklohill. nakar ao morali nag)o zapustiti konfsren-oo. Za nosilca liste je bil Izvoljen trboveljski Župsn sodrug Sitar. Jako je bil končhb tudi V Trbovljah storjen korsk nsprfcj h konsolidaciji delavskega po-kreta.
Radič o Pašičevi smrti. Zagrebškim listom je Radič Izjavil da bo po Pašičevi smrti lažje delati za politiko nsrodnegs sporazuma. Radič tirja sedaj vlado, ki naj bi začela urno delati za poplavljence In za tiste seljake, kl so bili obsojeni na denarne kazni, ker so kadili tobak is rasnega vrta. Sploh se dela za najbolj prešetne atvari in da ae doneaejo zakoni o tem in onem itd. itd. PaŠlč Je molčal do amrti, Radič bo pa do smrti govoril.
Demonstracije proti Italiji so se vršile v Zagrebu. Dijaška mladina je demonstrirala pred universo in prsd ltal. konsula-tom.
Kriza v mariborskem občin akem svetu. Vsled bližajočih m oblastnih volitev In pa vsled zveze, kl so Jo napravili kleri kaki z Nemci kot blokaška strsnka, ao zašli demokrati in narodni socialci v občinskem svetu v opozicijo ln mlsiyo pustiti klerikalnega župana na cedilu, kot so pustili celjski kleri kalcl demokratskega ln to tik prsd proračunsko razpravo. Le-skovarju so tedaj šteti dnevi in narodni blok js s tem splaval po Drsvi. _
Alojzij Psngaii
K
Zrakoplovi aa M.
polete dobro eprepljeai.
Washington. — Vojftl depart-jiao < * ment naznanja, ds ima vsak srskoplov panameriškega poleta po tri kompase seboj,
Pridelek rila v todi jI es js
Bombay, Indija' — Kmetijski department ie prejel uradno veat, da je letošnji pridelek rila v Indiji za dva odstotka nižji kot Ionski.
V oddaljenem gozdu sta bila nasekala bukovih drv In šla navsezgodaj, ko Je bila še tema. od doma, da bi Jih pripeljale Celo dopoldne sta vlačila lz goščave okleščene vejš In Jih nala gsls na voz, dokler ni bil poln.
Okoli poldne sta ss napotila domov. Le počasi se Je poml ksl voz po ozkem. Izvoženem gozdnem potu, škripsjoč vsled velike teže, dokler nI v strmem ki mucu obstal.
"Hej, slvcs hsJÎ'V je kričs voznik z močnim glssom, da Je odmevalo po gozdu. Voliča sta potegnila, toda zastonj; utrujena sta obstala.
"Pomagati morava," js rske mož ženi, ki je prihitela sa vo-aom. "Hej, hI, slvec!" Je odmevalo po gozdu in je padal po hrbtih zmučone živine.
"Gotovo je JerneJec tam doli, ki tako kriči 1 Kupi vole, maj hne kot mačke, ds ns morejo ai-česar oprsvitl in mi, kar nas je bogatejših, naj mu pompgs-
Tako Je klical so« Novak svojemu hlapcu priiif^ glasno, ds ga Je sllšsl Ishko tud JerneJec. Tudi Novsk Ja nalagal drva; njegovs močns, rsje na vole sta stals izpreftens ob debeli smreki, pred njlms pe je bil velik kup sens.
"Blstahor! Hej! Hir je so-pet odmsvslo po gozdu. In blé je Snovič padal po hrbtih Izmučenih živali.
. "Ne toici jih, saj vidiš, ds ne morejo prepeljati I" je aaklicala žena aa vosom. .
"Bodi tiho in porivaj!" Je za-klical JerneJec in zopet ao padali udarci. Pričel je vnovič porivati voa, opirajoč se z nogama v ras-grapana tla.
"Vražji berači!" je zaklloal vnovič Novak. '"Ravno pred nami obatoje, in mi naj mu poma-mol In še prevzeten je vrhute-ga; reVen je kot miš v cerkvi, pa da sina študirat — prevzetno/ !"
"Odloži nekoliko!" je prosila plaho Jernejčeva žena. Toda moš jI ni niti odaovoril. Strogo jo je pogledal, odložil bič. vzel iz tepa črnega kruha, ga prelomil n podal izmučenima voloma. Nato ju je pobožal in popravil opravo, ai brisal s čela pot in šel okoli vosa, odetranjujoč kamenje ispod koles.
"Bo še prišel prosit, bersč," ss je sopsi oglasil Novak, "da bi mu pomagali prepeljati, a tedaj mu bom povedal, kar ae mu spodobi!" Besede ao bile tako škodoželjne, da<ss je JerneJec vgris. nti v ustnic ženi pa ao sohte zaUle oči.
Nenadoms se je Jernejeo odločil.' Vsel Je Is vosa debel kol ln se vprl s njim v voz. "Sedaj pa porivaj 1" ja rekel ženi,
"Halo - malčki! Hej! — Hej 1" Sič je zažvižgal po zraku, voliča ata skrivila hrbet ln akkinila glavi prav do tal. Zadaj pa ata porivala mož ln žona s 'Vso močjo, da so jima listo« pile oči lz jamic in da jima je tekel pot curkoma po čelu.
Tedaj ao zaškripala koleaa. "Haj — halo!" Hitreje ao pa-dali udarci — vos ae je nekoliko premaknil — upanje Je vzplam telo. Se enkrat so nspele živali vae moči, ln vot se je hitro pomike! po strmi poti. Na ravnici pa ata voliča kot na povelje vsa potna obstala. Gospodar je obrl sal s umazanim rokavom platnene srajce s Čela velike snojne kaplje ln pomaknil šlrokokrajni klobuk na glavi nazaj.
"O Bog, kako ae moramo tru ditil" je bolestno vždihnila žena, brisajoča al s predpasnikom mokre oči.
"Da amo le prepeljali I Raje bi bil puatll «vse skupaj na mestu, kakor 4a bi bil šel prosit prevzetnega'soseda pomoči."
"Drugič Ae smeš več toliko nalošfti," Je Opomnila žena in šla okoli voss, opirajoča se na pali co, kajti bila js Izmučene vslad napora, da ao ss jI tresle nogs.
Počasi je (trdrsl voziček po ravnici. Gosjbdar se je pričel nenadoma veselo smsjatl: "Mislil Je, da ga b<jm prišel prosit zs prlprego ... In študenta ml oči Ka. Pa naj še on svojsga študU ra; sicer Je pa žs poizkusil — pa ao mu fanta nazaj poslsll. On Ima slcor nekaj tukaj — pa nims tuksj čisto nič!" In poka-zal Js z roko ns žep in ns čelu.
"Da, trudivs se, ds se ne bode treba ubijati sinu po kmstlh, kot se morava mkdvs. Koilko mo-reva prstrpeti!"
"Nama bo pa poznejs pomagali"
Dospela sta do bllžnjlcs.
"Kar po stezi grem, da bom pripravila neksj za Južino" Je rekla Žena in hotela oditi,
"Ne hodi, pojdi raje z menoj. Kaj boš teko pozno kuhala? Mpi la Ijo v a nekoliko mleka — pa bo."
Vaa vesela sta šla po poti In se zadovoljno smehljala. Govorila sta In mišllls ns sins v mestu. kl fttudire, ds bi pomagal v starosti svojim starlšem,
KAD BI IZVEDEL <
za naslov John Rabula, ki je bil enkrat član dr. št. 487 S. N. P. J. Imam poročati nekaj zelo vaš-negs. Kdor ve za njegov naslov, naj mi to sporoči, ako bo sam čital ta oglas, naj se nemudoma javi ns moj naalov: John Želez-nikar, 2112 Weat 23rd Place, • Chicago, 111._(Adv.)
KAD BI IZVEDEL, cje se nahaja Tony Smerdu In Matt Šteta, rojake proeim, če kdo ve sa naalove, naj mi to na-znani jo; ako bödeta pa aama to čitala. prosim, da s* mi javita na naslov: Matija Anzelc, P. a Box 592, Park City, Utah. _ -(Adv.)
japonskega berens v znak žalevknjs sa mlksdo».
Tokio, 8. Jak. Bsron Mansasu-ks Ikoda se je ustrsIH. Pustil je noto, v kate# prsvi, da želi »le-ditl duhu umrlefa csearja Joši-hita. J
Pridslrk žil s v Poljski manjši.
Varšava, ^'ridelak 11 ta pro. šle sezone js.bil manjši kakor pa oni prejšnjdfrteta, kakoa jeiu rsdno nasnahjeno državnemu dapailmpm.«e kmetijstvo.
Prerokujejo priznanje kanton Ae vlade.
Washington. — Kakor je razvideti iz vladnih krogov, bo Bo-rahova zahteva, da se prizna kantonska vlsda na Kitajskem,
v kratkem izvedena.
POKOR SLOVENKE!
Vdoveo star 47 let se želi s» znaniti s Slovenko v starosti 40 et ali več. Jas imam štiri otro» k* od katerih najmlajši bo star 11 let. Imam svojo hišo, dosti pridelka in tudi stalno delo. Na zahtevo pošljem svojo sliko, isto bi šelel tUdI od žensks, kHo o* glasi. Ako*bl jo pa ne veeellla možitev, jo sprejmem tudi v službo, ker ml je gospodinjo aa> lo potnebno. Vsa pisma naj se pošljejo ns naslov: Vdovee, c. of Pr os ve te, 2657 So. Lawndale Ave., Chlcago. 111. (Adv.)
NAS ZASTOPNIK p
•— - m
Frank Lukančlč, sedaj potuje v državi Penna, te{ nabira naročnike za Hat Proeveta, prodaja knjige Književne Matice S. N. P. J. ln deluje za našo atvar. Tem potom priporočamo rojakom, da mu gredo na roko ln mu; pomagajo pri agltaolji» — Philip Godina, upravitelj.
..................|' II	■■	l II I I ■
SEZNAM PRI1KDU aU>VBN6KQI ORGAN IKACMV CHICAGU.
Drsltve MHI»v#alJs." — Malkaradna
vssallea v švoraal 8. N, P. J. šns t. Januar Js.
Drultv« »Dssles."- Benksl dss IS.
januarja na IM1 W. tilad It "/srja" ima vsssUso M. Januarja V
Narodni dvorani ns Rada* Avs. la II. esstl,
Dr. št. tU, 8, N. P. J. - Malkaradna vssflics v sebots M. Januarja v dvorani a. N. P. J, Klub št. 1, 181. — Drsmsks prsš-stava v nadsljo M. Jsattsrja v Ive-rani ČRPI. Dreštvs -PI|oalrM «t. Ml 8. N* P. J^-"Munco I*srty" dna S. fobrosrjs v dvorani 6. N. P. J. Dr. št. •», 8. N. P. h — Vsssliss f soboto lir fabruarjs, v dvorsal B, N. P. J.
Kvms slav. srg, — Vsssliss v aobsts
II. msres v Narodni dvorani. Klub št. I, J. 8. E. — Drsmsks prsi-atava v nodaljo IT, maroa, v dvorani č, 8. P. B. Klub št. I, J. 8. S. - Dramska peš» stava Is prvomsjaks alavaost, v ae-doljo 1. maja, v dvorsal 8. N. P. L OPOMBA i Ako prtrodba Valsga dte-fttvs al osaašsea v gornjem sosas-
tUtka as saslov; JOHN
r41' -J-*7**-_
Znamenje (Dm 3M9M) pomeni, da vam Je naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočaano, da vam HbU m uatavimo, Ako liaU ne prejmete, Je mogoče ?etoHJe^ ker nI Ml plačan. Ako Je val liai plalan In ft ne prejmete, Je mogoče Vstavljen vML
nem doplstilro In navedite stari In novi naalov.
Naši Matopnlkl bo vil dra-Itvenl tdjnlkl In drofl iš-stopnlkl, pri katerih lahki plačate naročnino*
Naročnina aa celo leto Je 85.00 In za po! leta pa UJW. Clanl 8. N. P. J. doplačaj« sa pol leta ln aa eele leto $8^0.
Za meato Chicago te OU cero sa leto 96JM, pal leéa WM, savane 18JO.
Za Evropo stane sa pet leta $4.00, ga vee leto pa IMi.
Tednik atane Bi 11,70. Clanl doplačajo Mk sa poštnino.
Naročnino lahko tadl m
upuvNilrve
-PROSVETA^
BBBT A.
CHICAGO. Bis
[ BISEilIZ SVETOVE UTEMTHE |
HENRI RENE ALBERT GUY u M«up»»»»ntovih <m «o n«j-' DE MAUPASSANT «».»«.iUji. k«tke pove*i p.
{tudi nekaj večjih del je, ki ao - _ .	_ ' ... pravi biseri v svetovni literatu-
re ime «amo pove, d.Je bU rj Ko se je vračal odNkonven-
£ ^^^ cijonainega pisanja v resnično
1860 do 1893 iz ^tokratske Jlaovwijc |iv|j#l|j ^^
družine. Bod.l se ja v gradiču ¡¡¡JJ M vejUM)	ne
Miromesntl v ¡»krajini v ^ awno pri ¿iujočl publiki, temveč njem teku reke Seue ns Frane» t(Kjj ^ ^^ ^ nUo t ekem. **** *** ao^bUHij ^ da b| piMtdj ^^ 4|v.
Ijenje, kakorino je v resnici. V storiji MUne Vie" (življenje) na tak resničen 1n podroben način opisuje življenje povprečne
Lorene in ao lastovall večja posestva. zato sp ga lahko izobrazi li na bogataškem lice ju v Roue»
nu.
Maupassant je že v zadnji mladosti, le kot lolar. pokazal svoj pesniški in pisateljski dar-Kopijo verzov o "Bogu Stvarniku" je apilal le v šolskih letih, kar je tudi ohranjeno. Po na» ključ ju ae je seznanil a starejšim francoskim pisstdjem Gustavom Flaubertom ln pozneje s slovitim naturalistom Zolajem. Ko je fini Flaubert videl, koliko je sposoben Maupassant, ga je navduševal k pisateljevanju in ga na ta način pridobil za svojega učenca. On in Emil Zola sta tudi postala Maupassantova literarna učitelja, kajti od njiju je zajemal v mladosti. Ker sta bila učitelja Izključna nsturalista, je umevno, da Je bil to tudi Mau. passant. toda on je bil zadnji te šole, katero je v zadnjih lotih svojega pisanja tudi pomagal utreti s svojimi novimi realnimi spisi.
šenske. da je MU knjiga takoj po izidu prepovedana, pisatelj sam pa je imel sitnosti z oblastmi. To je kajpada s#mo pomagalo povzdigniti pisatelja. Imenovana povest Je brlkonc tudi najboljše delo Maupassanta, dati v njem najbolj kruto in brez prizanašanja razgalja razmere francoskega ljudstva* v
Tudi Msupasssntare poezije spadajo v klasično francosko literaturo. Zbrane obaegajo več zvezkov, e spisi pa celo malo knjižnico. Iz dolga vrste kratkih povesti Je "Kotlek vrvice" ena najbolj mičnihrn
Košček mice
_.
Semanji dan je bil in Iz vse okolice GodervHla so prihajali kmetje a svojimi fénatür proti trgu. Počasi ao atopeli molje,
pri vaakem koraku svOjiW krfvih nog so se s celim telesom zaganjali naprej. Bili so vsi zveže-ni od oranja s plugom, ki povzroča, da je levo rame višje, in ki orača napravtja, da se drži po strani; puldjasti vsled ietve, pri kateri so ae morali upogiba-ti. Njih bliščeči. dani polikani jopiči so bili okrašeni na ovratnikih in. rokavih z malimi čipkastimi všitki, da so se rokavi napihnjeno šopirili in Je zgledalo, da ao teh kmetov samo roke in nogf.
• Ta ali oni je gnal kravo in tele na vrvi privezano, zadaj pa je stopala žena ln priganjala živino i «vežo odlomijeno vejo, poleg pa neala tudi veliko košaro, iz katere ao kukali kujrji in račji kljuni. Ženske so stopale hitre-je ln bolj odločno kakor metki, precej pokončne, suhe. okrašene z malimi ogrinjali in rutami po gladkih prsih; na glavah ao imele trdo privezane rute, da ni bilo videti nobenega kodra las in so rute izgledale kot velike, tesne čepice.
Tuintam je zaropotal mimo voz z dvema moškima v «prednjem sedežu ln zadaj z žensko, ki ae Je trdo dttals sa ročfte radi močnega tresenja. ■■ ' ia trku V OOdOrvHlu Je bfla že pracejlnji ntttožlt* ljudi in goveda. Rc*oVi živinčet, visoki krajaati klobuki . bogatejših kmetov/lehake rute, «rae ae je mešalo ^ lOnMHd. i MOkanje in ostro m«fcetatoje ter vjrttje me-šetarjev ae je S^JSIO s smehom ln kričanjem v eno samo ne-
PirosVfV-«-
skladno vpitje iz trdnih pljuč deželanstvai.
Vae je dišalo po hlevu, po mleku, po senu in potu ter proizva-alo oni napol človeški napol živalski duh, ki Je dokaj navaden pri kmečkih ljudeh. [¡Oče Ha uchecorne 1z Brea u te j a e ravno doapel vjfi^erville in se obračal proti trgu, ko je zapazil na tleh mM košček vrvice. Varčen kot vsi prsvl Normanci ni oča Hauchecorne prezrl vrvice, zdela se mu je vredna, da jo pobere in ahranl, krfr morda še prav pride- Pripognil se je, da siravno a težavo, ker ga je nad legoval revmatizem, pobral je mali "košček vrvice s tal ter jo skrbno zvfl in jo spravljal, ko je medtem zapazil komatarja Ma-landaina, ki je z vhoda v svojo hišo zrl nanj. Ta dva možakarja sta ae nekoč prepirala radi
TOREK, 4. JANUAIUA
Maksim Gorki j:
DEVETI JANUAR
jf
Na jesenski, mračni val oceana, komaj se prebudivšegs od prvega aunka burje, je spomi-njala množica, ki ae je počjul valila naprej; sivi obrazi ljudi so bili podobni motno-penečim ae grebenom valov.
Oči teh ljudi so blestele razburjeno, vendar so gledali drug na drugega, kakor da ne varujejo avojl odločnosti In se čudijo samim sebi. Besede so krožile nad tolpo kakor majhne, sive ptice.	_
Govorili so tiho, resno, kakor bi se opravičevali drug pred drugim.
, "NI mogoče več trpeti, zato gremo . .
• 'Mar "on" (to je car) tega ne razume?"
Največ so govorili o "njem", prepričevali drug drugega, da je "on" dober, prisrčen In — razum«, v«« razume ... No v besedah, e katerimi so slikali njegov obraz, ni bilo življenja, ni bilo barv. Čutili so, da o "njem" niso davno — a morebiti nikdar — mislili r«sno, niti si ga niso predstavljali kot Živo, realno osebo, niti razumeli, kaj Je sploh to in celo slabo vedeli, zakaj je "on" in kaj lahko naredi? Ali danes Je "on" bil potreben, val so ae trudili razumeti ga, in ker niso vedeli tega, kaklen je Uvel resnično, so si nehote ustvarjali v svoji domilljljl neke j ogromnegs. Velike so bHe nad« in te nade ao potrebovale sa svojo« oporo neksj velikega.
Od časa do časa se je v tolpi slllal drzen Človelki glas:
"Sodruglt Ne varajte samih sebe ..."
Ali ssmoprevara j« bUa potrebna in glas človeka j« ogluŠU v bojazljivih in razdraženih m klikih množice.
"TI, brat, iholčl!"
"Poleg tega pa Je le oč« Gapon . . ." ' "On zna, kako treba . .	J' 4
V	množici le ni Mlo sile. bil« je ssmo nejasna kontura nečeaa širokega, raztopiJlvega, mehkega. Razburjeno, neodločno je pljuskalo v kanalu ozke ulice In se rsrbijsio na posamezne grupe; zlivalo se z gosto množico, šumelo, preplrslo se ln modrovalo, zsdevslo «e ob stene hiš in zopet zalivalo sredino ulice z mračno, tekočo ma«o, v kateri «e Je čutilo nejasno valovanje negotovosti; bilo je jaeno vidno napeto pričakovanje nečesa, vsem potrebnega, kar bi oavetllo pot k cilju, dalo vero v uapeh in « to vero zvezalo, spojilo vse koščke v eno krepko, gibko telo.
Isto tako pisan, kakor razpoloženj« tolpe, je bil tudi dan. Na nebu *e je med sivimi oblaki pojavljalo solnce. ki je obse v slo obraze s hladnim bleskom in zopet Izginjalo, obdajajoč jih z enobarvno aenco negotovoati.
Velika večina ljudi si je že predstavljala, da gre k sili. ki lahko stori vse. kar je potr«bno za olajžtvo težkega življenja naroda; ali malo je bilo takih, ki'so verovali, da U «Ha hoče to narediti. Negotovost so hoteli skriti, s je niso mogli. V množici se je Čutilo preveč nemira, negotovega vznemirjanj«, nekakšne posebne občutljivosti ta avoke. Sli ao in ao previdno prisluškovali, pogledovali naprej in uporno Iskali nečesa z očmi. Glaaovl teh. ki «o verjeli v svojo notranjo allo. a ne v rilo izven sebe. ao vzbujali v množici nemir in razburjenje, preveč rezko za bitje, ki je mirno prepričano, da Imajo pravico tekmovati v odkritem. mirnem sporu s to silo. katero je hotelo videti.
V	govorih je jasno ^enria teija najti ti-tanako moč. roko. dobro in sposobno, da ustavi takoj gibanje vsegs življenja in gs uvede v bolj široko, svobodno strugo. Prelivaj« ee Iz ulice v ulko. je vnese ljudi naraščala naglo in
to zunanje naraščanje je stopnjema vzbudilo občutek notranjpga naraščanja, budilo zavest pravice ljudstva — sužnja, da prosi' pri oblssti zanimanja zs svoje potrebe.
. "Tudi mi amo ljudje, naj bo tako ali tako."
"On, upamo, rasume ... Mi proeimo."
"Mora razumeti I Saj se ne puntsmo ..."
"Zrsven Je oče Gapon ..."
"Sodrugi! Svobode ae ne proal ..
"Ah, saboga!"
"Samo, da naa pripustijo ..
"Le upaj, brati"
"Natenite ga, hudiča.. V
"Oče Gapon ve bolje kakor . .."
Ko je ljudem neobhodna vera — pride ... k nJim pride vse, česar si silno želijo ... * Visok človšfc v črnem plsšču z rjavo krpo na plsčih js stopil na obcestni kamen. 8nel je kapo a plešaste glave in začel govoriti glasno, svečano, s ognjem v očeh in trepetom v gissu. Govoril je o "nJem".
Ali v besedah in v naglasu se je s počstka čutilo nekaj umetno priavojenega. V njegovi beaedl ni bilo slišati tega čuvatva, katero Je sposobno objeti druge ln ki ustvsrja mslodsne čudeže. Zdelo se Je, ds se človek sili, ds bi vSbudil in pokllcs! v spomin sliko dsvnih čseov, ki Js brez črt in brez žiVljenjs. Ves čas, vedno, ves življenje je blls ta slika dsleč od človeka. Ali sedaj mu je billa neobhodna — v njo je ho-tel Aovek položiti avoje natfe.
Beaede ao bila žive, vroče in ao polagoma oživljale mrliča. Množica ja pazljivo poslušala — Človek je v ovojih besedah izražal njene želje in to j« množica čutila. Daai se pravljično opisovanja alia javno ni akladalo z "njegovo" 1 allko, vendar ao val vedeli da «aka sila Je; da ona móra biti. Trebalo Je čim hitreje najti to allo — govornik jo je ovil V bitje, ki ao ga val poznali po slikah, Obdal gs s sliko; katero so posneli 0o pravljicah, a v pravljicah Je bMs ta slika človek. Bssede govornikov«, glasne in razumljiv«, so rssumljivo slikale bilje, ki j« mogočno, dobro, pravično, očetdvsko skrbno ss potrebe ljudstva.
Vcrs Je prihsjsls, objemala ljudi, vspod-bujala, dušila bojazen slabo zganlvš« s« zavesti, glušlla tihi šepet dvoma . . . Ljudje so se trudili, ds se udsjo v davno pričakovano ras-položenje, stiskali so drug drugega v ogromno kepo enodulnih teles in polt. bližina ledij in bokov je grela arca « toploto porodlvš« ae zaupljivosti in gojila nade na uapeh.
Obrazi ao sagorsvall, oči bliakal«, korak se , Je poepežil in hitro gibanje telesa Je še bolj razburjalo dušo. Vedno bolj m j« večala masa tolpe, na ulicah j« postalo topleje, glasovi so zveneli s večjo sMof
"NI potrebno rdečih zastavi" Je kričal ple-šaat človek. Mahajoč a kapo. je šel na čelu množice In njegova gola čreptoja je molno blestela, majajoč s« v očah ljudi, ter vzbujala v njih \anlmanje.
"Mi gremo k očetu!"
•Tako Je!"
' "Zaupamo mu!"
"N« obrne «« od na«!"
"Rdeča barva — barv« naše krvi, «odru-gl*' — J« uporno zvenel nad tolpo oaamljen. zvonki glas.
"Ni ail«. ki bi osvobodila narod, rasen sile naroda samega."
Tolpa je mrmrala, opijanjena od razpoloienje In vzradoščena. da j« navsezadnje prišlo vse to in jo tako krepko objelo.
"Ni potrebno!"
"On bo razumel T
"Kak človek al. ah .. .**
(Dalj« prikedsjié) ' KIKJC
nekega povodca in od takrat sta se vedno črtils. Oča Hauchc-corpe je opasH, da ga oni gleda in bilo ga Je malo sram, da ga nasprotnik opazuje, kako pobira košček vrvice s tal. Hitro je vrvico skril pod jopič in jo porinil v svoj žep, nato pa se delal, kakor da še gleda nekaj na tleh; zatem je od^ na.tr« glavp rvpognjeno naprej. ¿Lotil se ga je totid revmeššpm in mu trgal telo na dvoje.
»Naenkrat se Je isgubil med množico, ki se je polagoma in glaaao pomikala, ko Je mtše-tarilai in se pričfcsls sa cgne. Kmetje so skrbno pregledovali krave, odhaja», se fgačali, ved no v strahu, da bodo ogoljufani nikdar dovolj smeli, 4a bi se odločili; gledali so prodajalce naravnost v oči v prizadevanju, da doženejo, če prodajalec ni alepar in če ne prodaja bolne živine.
2enske so postavila košare avojim nogam far jivlfkle ven perutnino, da je z zvezanimi no gami ležala na tleh s prestrašenimi očmi in škrlatnimi rožami.
Poslušale so na ponudbe, toda odločno vztrajale pri cenah z nestrpnim izrazom ter mogoče pripravi jene, dasi tudi za manjši denar ih «o nenadoma vzklikale, |kO Je odhajal kupec: "Dobro, pa naj bo, imejte jih za ponujeni denagJ"
Polagoma ne je trg izprazn jeva! in ko Je v zvoniku odzvonilo poldan, so sejmsrjii iz oddaljenih krajev stopsli v krčme.
Pr!'Jourd*novih je bila velika gostilniška soba polna obedo-valcev, kakor je bilo tudi prostorno dvorišče polno voz, kočij, vosic, samotežnikov in voznih košov, ki nimajo imen, vseh rumenih od blata, potvorjehih in za silo spravljenih skupaj, z visokimi pokonci molečimi ročicami.
r
Nasproti obedovufeem je ns ognjišču plspolsl velik ogenj in greh v hrbte tiste, ki so sedeli poleg. Nad ognjiščem ao sukali tri režnje kokoši, golpbov in velikih'kosov jagnjetloe. od katerih Je prihajal prijeten duh pe-čeafee in omake, ki ao jo poli-,vaty po pečenki, da<to se cedil« slina čakajočim na obed.
Vsi kmečki velfeM so jedli pri Jourdanu, ki ai bM samo gostilničar, temveč konjski me«e-tar in dokaj navihan, mol, ter si js onegs dne nspravil prilično vsoto denarja-
Krožniki, kstere so raedajali obedovalcem, so bili kmalu prasni, kakor so se hitro prasnili tudi vrči rumenega mošta. Vsakdo je pravil o svoji kupčiji. Menili ao se o pridelku in o letini, o vremenu, ki je po mislih vseh bilo ugodno za zelenje, ampak premokro u žito.
Nenadoma je presekal razgovore glas bobna na dvorišču pred hišo. Vsi razun par brezbrižnih so skočili na noge in odhiteli skozi Vrata in k oknom le s polnimi usti in s rutami v rokah.
i
Ko je javni razglaševalsc nehal bobnati, j« oklica I s preseženim glasom in z odmori ob napačnem časti:
"Razglaša se prebivalcem Go-dervllla ln splošno vsem navso-čim oaebara na semnju, da je bila danes zjutraj med deveto In deseto uro na cesti v Beuseville izgubljena črna. usnjena denarnica, v kateri J« bilo pet sto frankov in askaj trgovskih papirjev. Naprošeai ete. da vrne-te najdsno na županovem uradu
taltfj ali N gospodo ftrtunato Houlbreque iz Mapnevilla. Nagrade dobite petindvajset frankov."
Mož je odšel. Slišali so še pozneje iz daljav^ kjer je rargla ževalec tolkel na boben in nato še komaj slišno njegovo vpitje o izgubljenem denarju. Takoj so ai začeli izmenjavati besede dogodku in si dopovedovali, koliko ima kmet Houtt>reque upati, da bo dobil denar nazaj.
Obedovali so dalje- Ravno sO dokončevali in pili kavo, ko je vstopil orožnilki korporal. Vprašal je:
"Ali je tu gospod Hauche courne iz Breauteja?
Oča Hauchecorne, ki je sedel za miso z drugimi, je izjavil:■ "Tukaj sem, tukaj." Stopil je a korporalom, Zupan je sedel na gugalniku in čakal nanj. Bil je tudi za notarja v trgu, vieok, rezek mož s pompozno govorico.
"Gospod Hauchecorne," je rekel. "Danes zjutraj so vas videli na Beuseville cesti, ko ste pobirali denarnico, katero je
fil gospod Houlbreque iz evilla."
(Dalj« prihodnjič.)
NAZNANILO
Žalostnim isspal moj
■roen nsinsnjsmo tuino vest, ds j« za vedru, in ode	Á '	"
JOHNGRILEC
Umrl je S. jan. t. L v jutro ob S. uri po eno in polletni bolezni ss rsks ns jetrih. Rojen je bil v Vsčsh pri Utiji 2. sug. 1872 in sedsj »Ur 66 let. Bil je dobro poznsn med roj*k. in spoitovsn Vseskosi pri ljudeh, ki so gs poznali.
Tu ssputts ishijoto soprogo, dvs sins in ajib drutine, Mi. lana in soprogo Emo in vnuks Milsn Jr., Emeth in Vsraon, u-r sins Ivsns in soproro ter vnukinjo Bernice in hier Ver» in nje soprogs Geo. Csrl, ter vnuks Dorans.
Pogreb se bpde vržil is hile žalosti. SS6S W. 66th 8treetv Chicsgo, 111., ss Česko-Narodno pokopsliiče v četrtek, dne 6. jsnusrjs 102« ob dve uri popoldne.	' >
NAZNANILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM.
Iz upravništva Književne Matice S. N. P. J. amo poslali račun na vsa društva S. N- P- J-glede knjig Ameriški Slovenci, in upamo, da ste Jih vsi prejeli. Nekatera društva ao knjige prodala in naročili so še več knjig. Druga društva zopet niao prodali nobene knjige in aedaj u-prašajujejo kaj naj atof^Sj knjigami. , Mi apeliramo na vaa društva,
uz«	^da'" ^
^ Usoda
sodišče je m prodaji cfraguljev
atrijs
|HH TK.
ši cesar Karel pred svojo letalsko ekspedicijo na Madžarsko pooblastil v Švici barona Stetaer-ja, da mu dobavi denar s prodajo nekaterih kronskih draguljev. Medtem, ko je Karel Jedral na Madžarsko, je Steiner prodal vse dragulje nekemu pariškemu ju-velirju za 8 milijone frankov, plačal vse cesarske dolgove ter ostanek poslal na Mgdeiro Karlovi družini. Po Karlovi smrti je Žita vložila tožbo proti Steiner-ju in pariškemu juvelirju, češ da sta jo grdo oslepsrila.
Par- mesecev nato je baron Steiner tožil madžarsko grofico Bathiany, kateri je poveril čeke v vrednosti okrog 1 milijona frankov s nalogom, da jih vnov-či, medtem ko se je on nahajal v preiskovalnem zaporu. Grofica je bila na tožbo aretirana, a obenem njen mož je vložil ovadbo proti Steiner ju, da je od "pariškega juvelirja prejel X milijon frankov kot nagrado za posredovanje pri prodaji kronskih dra-guljev.
Proces je bil te dni zaključen z obsodbo madžarske grofice na 6 mesecev zapora, na 269,000 frankov odškodnine in na 10,000 frankov pravdnih stroškov.
razprodala**!? .t«j« Nam nazaj jih ni treba poil-obdržite pri prodale ka-I ugodno zato. pozdravom si Književno Matic<^$. N. P. J. Philip Godina, upravitelj.
ob-
mtr--
riški Slovenci, da naj
ZDRAVNIK JE REKEL PLUCNIČA
Priils j« vsled prehlsds in on se ni pszil — Zapomnite sL—	■
Zdrsvniki priporočsjo gorki Bolgar-ski čsj, da si priženete prehlad hitH
Bolgsrski zelilini čaj pomaga pr «evmstismu, zsprtaidi, jetrsm, oP Istim in drugim želodčnim neredno-stim, ter ustvsriti raoftio zdravo kri
Uičnem čaju v rudečem in rumenes^ zavitku s mojim imenom ns njen: 86c, 78c in gl.26.
imbs^i Večje družine bi morakl moj MUk ssvoj dovolj zs 5 me-Poilfft* mi 11.26 in jsz va na vsi naslov tskoj. Nailin Vit« ns H. H. Von Schllck, 8 Marvel Buildinr, Pittsburfh, PS.-(Adv.) j
književna matica s.n.p.j
AMERIŠKI SLOVENa—Izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vesana, vredna svoje osne» stano....!6.00
Slovensko-Angleška Slovaka—selo poučna in lahko razumljiva knjiga sa učenje angleščino, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane nmo.....„.«......M.«.H.....|2.00
Zakon Biogenesije—tolmači naravne zakona in aplošni rasvoj, knjiga iz katero zamorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro...««..«»«.«.«w»H¿»«»«..Jl.50 Pater Malaveatara-V Kabaretu-zanlmlva povest iztlv-ljenja smeri|kih frančiškanov, hü doživljaji rojaks, izvrstno spopolnjena s slika ml................... ______$1.50
Zajedalci—resnična povest in prava flustradja doslej skri-, tega dela življenja slovenskih delavcev v AmsriH.|17S Jimmle Higgins-krasna povost V Jo Je s^Us! sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovsnfl pa Ivan
Molsk___________________________________________AMU*
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J* 288 strani mehko
vezana, stane samo..........................................................60c
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih a prologom ln epilogom—mehko vezana, stane samo ■.........................
25c
Pilite pon je nas
KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2617 8* Lawndsls Avo^ CUSagO, OL
nog/.
VOKTVO
s. n. p. i.. ia tiskovine naroči)
CEHE ZMKRNE, UNII8KO DELO PSVK VRSTt VSA POJASNILA DAJB VODOTVO imASSS
8. N. P. J. PRINTERY I
ms smtk rman a
TAM SB DOSS NA ZlUO TUDI VSA U8TVKNA POJASNILA