NEKAJ MALEGA O INOVACIJAH PROGRAMSKE ZASNOVE DELA V ZVEZI Z INOVACIJAMI, KI SO BILE PREDLOŽENE IN SPREJETE NA KOMISIJI ZA VZPODBUJANJE IN USMERJANJE USTVARJALNOSTI PRI DELU, SO PODPRTE Z DOLOČBAMI OBSTOJEČEGA INTERNEGA PRAVILNIKA, KI UREJA PODROČJE INOVACIJ. mulacije naj bi dobile nedenarne stimulacije. Omenjeni sklepi so objavljeni v skladu z dogovorom vseh na seji prisotnih članov komisije za vzpodbujanje in usmerjanje ustvarjalnosti pri delu, z namenom, da se delavci TOSAME seznanijo s pogoji, ki jih je pri podajanju ustvarjalnih predlogov v bodoče treba upoštevati. Na akcijo, ki je trajala od srede maja do srede junija, so poleg zapisa v časopisu TOSAMA, opozarjali delavce tudi plakati, kar vse naj bi poleg “akcijskih" pogojev, denarnih spodbud, čimbolj spodbudilo inovatorsko žilico zaposlenih. Smiselno določbam pravilnika o vzpodbujanju in usmerjanju ustvarjalnosti pri delu je razpis akcije dobrih idej izvedla komisija ob podpori vodstva podjetja. Na zadnji seji je komisija za vzpodbujanje in usmerjanje ustvarjalnosti, ki je bila imenovana junija letos, obravnavala programske zasnove dela, katere naj bi postale komisiji vodilo pri nadaljnem delu v zvezi s prijavljenimi ustvarjalnimi predlogi v TOSAMI. Programske zasnove dela v zvezi z inovacijami, ki so bile predložene in sprejete na komisiji za vzpodbujanje in usmerjanje ustvarjalnosti so podprte z določbami obstoječega internega pravilnika, ki ureja področje inovativnosti. Čeprav je razlogov za sprejetje načel dela komisije več, je njihov glavni namen predvsem v tem, da se inovativno razmišljanje usmeri v iskanje rešitev, ki bodo za podjetje zanimive iz poslovno opravičljivih razlogov. Poleg te osnovne usmeritve pri obravnavi ustvarjalnih predlogov, pa naj bi se skušale urediti tudi nekatere druge zadeve, ki bi prispevale k večji učinkovitosti ustvarjalne miselnosti delavcev pri delu. Komisija je sprejela usmeritve dela v svojem mandatnem obdobju v treh točkah, ki se glasijo: 1. Komisija bo upoštevala ustvarjalne predloge, podane v fazi ideje in ne po izvedbi naloge oziroma uvedbi v proces dela. Komisija bo odstopila od tega načela le izjemoma. 2. Za vsak podani predlog mora komisija dobiti zagotovilo od direktorja, daje podjetje zainteresirano za predloženo izboljšavo. V kolikor bo mnenje negativno, ga bo komisija zavrnila. Odločitev o predlogu bo morala biti sprejeta v predpisanem tromesečnem roku. 3. Denarne stimulacije za ustvarjalne predloge naj bi ugotavljali z enkratnim izračunom ter ustreznimi valorizacijami ... Večjo težosti- F. Vodlan AKCIJA DOBRIH IDEJ POD TEM NASLOVOM JE BIL V LETOŠNJI MAJSKI ŠTEVILKI TOSAME OBJAVLJEN RAZPIS ZA ENOMESEČNO AKCIJO ZBIRANJA DOBRIH IDEJ. RAZPIS AKCIJE JE IZVEDLA KOMISIJA ZA VZPODBUJANJE IN USMERJANJE USTVARJALNOSTI PRI DELU OB PODPORI VODSTVA PODJETJA. V AKCIJSKEM ČASU JE NA NASLOV KOMISIJE PRISPELA ENA PISMENA PRIJAVA. Pod tem naslovom je bil v letošnji majski številki TOSAME objavljen razpis za enomesečno akcijo zbiranja dobrih idej, ki naj bi se nanašale na izboljšave, povezane z delom in proizvodi podjetja. Komisija za vspodbujanje in usmerjanje ustvarjalnosti pri delu je 11. septembra letos obravnavala razpisano akcijo in ugotovila, da je v akcijskem času prispela na naslov komisije ena pismena prijava v zvezi z racionalizacijo dela. Predlog je podal Božidar CERAR, njegova sugestija pa se nanaša na popravilo greben nekaterih tkalskih strojev iz tkalnice širokih tkanin. Komisija je ob upoštevanju zagotovila, danega pri razpisu meseca dobrih idej, da bodo vsi prispeli predlogi v času akcije obravna- vani vsaj kot dobre ideje in ustrezno nagrajeni, prispeli predlog ocenila kot koristen predlog. Pri splošni oceni majsko-junijske ak cije je bila na komisiji sprejeta ugotovitev, da letošnja akcija, ki naj bi dodatno spod- budila ustvarjalne misli delavcev, ni dala pričakovanih rczul-ta- tov. F. V. ZDRAVSTVENI ZAKON -IZBOR NOVOSTI! Zakon je začel veljati 01.03.1992. Največja novost je prostovoljno zdravstvno zavarovanje, ki naj bi zaživelo po 01.01.1993. Zdravstveno zavarovanje bo odslej za posameznika dražje. Poleg 8,69 prispevka od bruto plače, bomo uporabniki morali iz svojega žepa pokriti tudi določen odstotek (do 60 %) polne cene zdravst- vene storitve. validom z več kot 70 % telesno okvaro, socialno ogroženim in tistim, ki so v koledarskem letu že plačali več kot 2-kratni znesek za prostovoljno zavarovanje. Po novem bodo delodajalci morali zavarovati za riziko poškodbe pri delu in poklicne bolezni svoje zaposlene delavce (0,77 % od bruto plače). Zato To bomo lahko storili na dva načina: - kot samoplačniki ali pa - s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Prve napovedi kažejo, da prispevek za prostovoljno zavarovanje ne bo odvisen od plače, ampak bo enako visok za tiste z visokimi in nizkimi plačami. Če se bomo dozavarovali vsi, bo na mesec po prvih ocenah znašal približno 1000 SLT (cene april 1992). Prostovoljno zavarovanje bomo lahko sklenili pri ZZZS ali pa pri kakšni profitni zavarovalnici. Sredstva, porabljena za prosto- voljno zavarovanje bo mogoče uveljavljati kot olajšavo pri odmeri davka na dohodnino. Prostovoljno se bomo lahko zavarovali za razliko cene do odstotka cene, ki ga krije obvezno zavarovanje. Lahko pa se bomo tudi prostovoljno dozavarovali za nadstandardno zdravstveno varstvo, ki ni zajeto v obvezno zavarovanje. Za ceno, ki jo bo treba doplačati, bo zelo važno, ali gre za poškodbo pri delu oz. poklicno bolezen (ceneje) ali gre za poškodbo oz. bolezen izven dela (bistveno dražje). Definicija poškodbe pri delu in poklicne bolezni je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (torej je vključena tudi poškodba na redni poti na delo in z dela domov). Obvezno zdravstveno zavarovanje 100 odstotno pokrije ceno naslednjih storitev (izbor): zdravstveno varstvo otrok, vse v zvezi z nosečnostjo, preventiva pred obolevanjem, nalezljive bolezni, zdravljenje poškodb pri delu in poklicnih bolezni, nekatere hujše bolezni in vsa zdravila za prej našteto. 1) Od 01.01.1993 do 01.01.1994 bo treba plačati 1 % cene najdražjih zdravstvenih storitev (kasneje postopoma do 5 %) 2) Od 01.01.1993 do 01.01.1994 bo treba plačati 5 % (kasneje do 15 %) polne cene za splav, za zdravljenje neplodnosti, specialiste in bolnišnico za poškodbe in bolezni izven dela in za ortopedska in druga pomagala. 3) Od 01.01.1993 do 01.01.1994 bo treba plačati 15 % cene (najvišji možni odstotek) za zobozdravnika (za proteze celo 45 %) in za osnovno zdravstveno dejavnost, ki ni zastonj 4) Od 01.01.1993 do 01.01.1994 bo treba plačati 20 % cene (kasneje do 25 %) za specialista, bolnišnico in zdravilišče pri nadaljevalnem zdravljenju poškodb in bolezni izven dela in za zdravila s pozitivne liste. 5) Od 01.01.1993 do 01.01.1994 bo treba plačati 60 % cene (to je najvišji možni odstotek) za zdravilišče in reševalne prevoze, ki niso nujni. 6) Od 01.01.1993 do 01.01.1994 bo treba plačati 50 % cene (najvišji možni odstotek) za zdravila z vmesne liste, za očala in kontaktne leče. V primerih nujnega zdravljenja včasih ne bo treba poravnati razlike cene iz lastnega žepa starejšim od 75 let. in- pa bo obvezno zdravstveno zavarovanje 100 % pokrilo zdravljenje le teh. Delodajalec bo moral plačati le še za preventivne zdravstvene preglede delavcev in zagotoviti ustrezno varstvo pri delu. Prispevek pa bo do 50 % višji za podjetja, kjer se delavci nadpovprečno pogosto poškodujejo in zbolevajo. Prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje bomo plačevali zaposleni, delodajalci, zasebniki zase, pokojninski zavod za upokojence, zavod za zaposlovanje za brezposelne, občine za socialno ogrožene, itd. Vsak med nami si bo lahko izbral zdravnika, ki mu bo všeč - vsaj za obdobje enega leta in ta bo potem njegov osebni zdravnik (tudi ginekolog in pediater). Ta osebni zdravnik bo hranil vso dokumentacijo in do specialista in v bolnišnico bo mogoče le z napotnico osebnega zdravnika. Toliko o novostih, ki nas bodo v največji meri zadele v letu 1993, zlasti finančno. Predlagam pa, da spremljate in se osebno pozanimate za možnosti prostovoljnega zavarovanja preko ZZZS in zavarovalnic. Marta Drčar. iur. PAMPERS ■ SAMO 1 : 0 TOSAMA, še pred dvema letoma vodilni proizvajalec plenic za enkratno uporabo na domačem trgu, se zdaj sooča s hudo konkurenco, predvsem s strani tujih blagovnih znamk. Medtem ko plenice SAMO super sodijo še v t.i. drugo tehnološko generacijo, je v svetu na pohodu že tretja generacija, ki je dosegljiva že tudi na našem trgu, zlasti v obliki plenic Pampers. Da bi našo plenico v bližnji prihodnosti približali kvaliteti Pampersa, spričo finančne nesposobnosti za nakup najsodobnejše opreme še ni mogoče upati. Z nekaj truda in dodatne opreme pa bo mogoče SAMA na obstoječi liniji toliko izboljšati, da se bo lahko kosal s povprečno zahodnoevropsko plenico. Raziskava je pokazala, da upadanje natalitete in velik prodor plenic za enkratno uporabo vodita v zasičenost trga. Zato je za ta izdelek značilna visoka stropnja inovativnosti. Standard kakovosti in sinonim za inovativnost izdelka so plenice Pampers proizvajalca Procter & Gamble (P&G). Njegovo podporno orožje je prodorno oglaševanje, ki pospešuje lojalnost blagovni znamki. Ne glede na to, da je uspešen na zahtevnem tržišču, se P&G s Pampersom skuša plasirati tudi na manj razvite trge. Z njegovim vdorom na naš trg se je TOSAMIN “maneverski prostor11 bistveno zožil, skoraj prepolovil. Pampers plenice so kakovostnejše, pa tudi globina blagovne znamke je mnogo večja kot pri Samu super. Sedanje plenice SAMO so izdelane le v srednji velikosti, zato je malo verjetnosti, da bi mamice po uporabi Pampers že pri dojenčku (najmanjša velikost) prešle na manj kvaliteten SAMO v kasnejši otrokovi starosti. TOSAMA ima prednost pred Pampersom v distribuciji, ker lahko kot domači proizvalec bistveno bolj intenzivno pokriva različna prodajna območja in različne tipe trgovin. Pampersove prednosti pa so v večji kakovosti plenice in manjši volumino-znosti paketa; paket vsebuje 40 plenic, kar ustreza potrošnikom; cena je dovolj sprejemljiva, ponekod celo nižja od SAMA; Pampers prodira skozi najbolj priljubljena prodajna mesta t.j. samopostrežbe in veleblagovnice. Kakšna naj bo kakovostna plenica? Potrošniki pravijo, da sta najpomembnejša vpojnost in dobro tesnenje. Sledijo prilagojenost otrokovi starosti (velikosti) in spolu. Imeti morajo zanesljiv in neškodljiv namestitveni trak, ki se ob ponovni namestitvi ne trga in omogoča večkratno lepljenje oz. uporabo plenic. Narejene morajo biti iz naravnih materialov, ki ne dražijo kože. Biti morajo čim tanjše, kar povečuje udobje otroka. Prepognjene naj bodo tako, da bo pakiranje čim manjše, po možnosti vakuumsko. Vrečka naj bo polietilenska in mehka. Plenica naj bo neškodljiva za okolje (biorazgradljiva) in prijetna na pogled (barvna, potiš- kana folija). V TOSAMI vsem tem zahtevam s sedanjo tehnologijo nismo kos. Vsekakor pa smo sposobni z nekaj dodatne opreme zagotoviti primerno vpojno in nepropustno plenico z nedrobljivim jedrom z nekaj izboljšavami, ki privlačijo potrošnike: plenica prilagojena spolu otroka, barvna ali potiskana folija, pakiranje po 40 kosov. Če bomo vsem tem zahtevam ugodili seveda še ne pomeni, da bomo tudi zmagali v tekmi s Pampersom. Petemu tudi taka nova plenica ne bo kos ne po kakovosti ne po številu različic; upamo pa lahko, da bomo dobili plenico na ravni dobre srednjeevropske plenice druge tehnološke generacije, ki bo po kakovosti zaostajala le za Pampersom in Moltexom. Marjana Lubinič Viljem Dolenc Zanimivosti iz sveta izdelkov za žensko nego - »VIRCEV« KAKŠNE VLOŽKE POZNA SVET? Od najbolj preprostih, narejenih doma, do najbolj nenavadnih, narejenih z dadatkom posebno obdelane šote. Družba Johnson & Johnson jih jc po 15 letih raziskovanja poslala na trg pod imenom Stayfree Ultra Plus Night Super (bili naj bi tenki in zelo vpojni in nc bi obremenjevali okolja). Predvsem pa sta poznana dva tipa: vložek ali tampon, ter podložni vložek v množici izvedb. V razvitem svetu sedaj poznajo (in prodajajo) naslednje vrste moderno zasnovanih in oblikovanih vložkov: - podložki - velike blazinice v polni velikosti - tenki - krilni - male blazinice - mrežasti Ti novi (prevedeni) nazivi so morda našim ušesom tuji, tudi uporabnice po svetu se s takimi nazivi ne ubadajo, saj izdelke poznajo po trgovskih imenih. Te nazive poznajo izdelovalci izdelkov za žensko nego. Naši vložki zaslužijo stari naziv, ker spadajo v starejšo generacijo. Če bi jih preoblikovali in drugače predstavili, bi postali podobni modernim. Seveda pa bi zaradi počasnosti strojev ustvarjali manjši dobiček. Toda tudi naš trg je manjši! Podložki. kot je naš VIR 30 - dnevni vložek - so se v svetu kot vrsta lepo razvili in uveljavili kot “zaščita hlačk". Medtem je “pravi dnevni podložek" postal mehkejši, večji, zapora tekočine pa je pod površinskim ovojem. Poraba te vrste je v porastu. Po izdelanem načrtu naložb je pripravljena dokumentacija za nakup stroja za izdelavo tenkih vložkov. Pri teh izdelkih je značilno, da so posamično pakirani. Ta vrsta je v nenehni rasti. Krilni vložki trenutno na razvitih trgih drže le 5 % trga, vendar imajo največjo stopnjo rasti. Njihova posebnost je posebna lukn- jičava površina iz polietilena (zato so poleti “vroči", ter lepljiva krilca, ki omogočajo pritrditev na zunanjo stran hlačk.) Male blazinice, znane kot mini vložki, so v največjem upadanju. Velike blazinice polne velikosti kot razni tipi “klasičnih" vložkov in njihovih različnih “variant" so v rahlem upadanju. PROCESNA KONTROLA Za dosego cilja boljša kakovost izdelkov je bistvenega pomena vključevanje delavcev, ki imajo pri nastajanju izdelka neposreden vpliv na kakovost izdelka. še možno korigirati. Na teh mestih se zahteva od upravljalen stroja, da spremlja in usmerja potek izdelave tako, kot to zahteva tehnološka dokumentacija in interni standard izdelka. Zato smo v Tosami v okviru tima kakovosti si zadali nalogo proučiti najbolj kritična mesta v proizvodnem procesu, kjer lahko neposredno še vplivamo na končno kvaliteto izdelka. Pri posameznih tehnoloških procesih je treba najti kritične točke, t.j. faze dela, kjer je za uporabnika pomembna lastnost izdelka merljiva in jo je Za izvajanje te naloge pa mora imeti upravljalec stroja vse potrebne informacije (izdelavni list, pakirni list), merilne pripomočke, kontrolne liste oziroma knjige in seveda primerno znanje. Če vsega tega ni na mestu, mora delavec pred izvajanjem naloge le-to zahtevati od predpostavljenega. S kontrolno dokumentacijo se predpiše, kolikokrat in kdaj je minimalno potrebno preveriti določeni parameter. Rezultate ugotovitev delavec zabeleži v knjigo, vodja del pa občasno preveri pravilnost postopka. Dolžnost delavca je, da ob ugotovitvah, ki niso v skladu z zahtevami dokumentacije, ustrezno ukrepa t.j. izvrši korekcije na stroju. Če to ni v njegovi moči, mora obvestiti vodjo del, neustrezne izdelke pa izloči. Na nekih kritičnih točkah proizvodnje smo tovrstno procesno kontrolo, ki bi jo lahko imenovali avtokontrola, že vpeljali: kontrola pH-vrednosti iz-piralnc flote pri beljenju, spremljanje površinske mase vlaknovine, zadnji primer kontrola teže sadrona povojev tekom proizvodnje. Za zagotavljanje kvalitete še preostalih kritičnih polproizvodov pa tečejo aktivnosti zdaj pri proizvodnji v mi-kalnici. Za dosego tega cilja pa je zelo važno ustvariti primerno klimo in interes delavcev, pri čemer je zelo pomembna sama priprava in organizacija proizvodnje in spremljevalnih sistemov. Predvsem v zadnjem času, ko je trg postal zelo zahteven, smo večinoma že spoznali, da je kvaliteta izdelka, pri čemer je zelo važna kvaliteta izdelave, stopila popolnoma v ospredje pred ceno izdelka. Kvalitetnim izdelkom pa sledi večji dohodek, za kar smo vsi zainteresirani. ■ Antonija Videnšek, dipl. ing. UPOKOJITVE V mesecu septembru in oktobru se je redno upokojilo nekaj naših sodelavcev, ki so verjetno zaenkrat zaključili redno upokojevanje, vsaj za nekaj let, seveda, razen izjem (invalidsko upokojevanje). Vsi po vrsti so dolgoletni TOSA-MOVC1, lahko bi rekli, v celoti, saj so v večini vso delovno dobo odslužili v našem kolektivu. TEREZIJA RAČIČ, iz sanitetne konfekcije v Tosamo je prišla 07.11.1957 JOŽEFA KOCJANČIČ iz miklanice, v Tosamo je vstopila 11.08.1959 DARINKA PRSTEC, komercialni predstavnik v Zagrebu v Tosamo je vstopila 01.06.1978 RADIVOJ LAKIČ, komercialni predstavnik v Novem Sadu v Tosamo je vstopil 03.05.1979 JULIJANA BURJA iz skladišča gotovih izdelkov, v Tosami od 02.12.1958 ANA CENCELJ iz službe kakovosti, v Tosami od 14.10.1959 MILENA ROŽIČ iz službe kakovosti, v Tosami od 17.07.1962 TATJANA JESENKO iz tkalnice širokih tkanin, v Tosami od 03.12.1963 JOŽI CVJETINOVIČ iz konfekcije, v Tosami od 17.07.1958 FRANČIŠKA KRAŠOVEC iz PIOH-a, v Tosami od 20.12.1976 EMILIJA KRIŽMAN iz mikalnice, v Tosami od 01.04.1963 KATARINA HRIBAR iz mikalnice, v Tosami od 11.08.1959 MARJANA ROGELJ iz PIOH-a, v Tosami od 24.08.1962 BERNARDA KLOPČIČ iz konfekcije, v Tosami od 07.09.1959 ZOFKA KAPLJA iz konfekcije, v Tosami od 14.10.1959 VALENTINA CERAR iz tkalnice širokih tkanin, v Tosami od 16.08.1963 ANA ROŽIČ iz sanitetne konfekcije, v Tosami od 14.10.1959 CVETA MERKUŽIČ iz mikalnice, v Tosami od 19.12.1961 IVANKA JERAK iz sanitetne konfekcije, v Tosami od 05.07.1960 ANA KOVAČIČ iz mikalnice v Tosami od 13.01.1969 V večini so kot mlada dekleta prišla v TOSAMO in si s tem korakom že začrtale pot, ki jih je vodila do novega obdobja, ki mu pravi- mo upokojitev. Vse te naše Tosamovke poznam, vsake se spominjam, kako je z menoj skupaj rasla s TOSAM. Mnogo se je zgodilo v tem obdobju, ki ga vsi zaključujemo le z eno veliko željo in mislijo, da bi bilo vsem dobro, tudi zanamcem, saj smo se vselej zavedali bodočnosti. Vsem hvala za prizadevnost, predanost kolektivu z željo, da bi sadove dela uživale v miru, v sreči in brezskrbnosti! SREČNO! Vladka ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega očeta VINKA ČIBAŠKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam službe kakovosti in sindikatu TOSAME za vsa izrečena sožalja, sveče, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. MARTA ZORMAN Ob boleči izgubi našega dragega ata in dedka IVANA ŠTRUKLJA iz Doba se iskreno zahvaljujemo podjetju TOSAMA, klubu upokojencev za podarjeno cvetje, Ivanki Ogorevc za njene ganljive poslovilne besede in oktetu TOSAMA za lepo zapete ža-lostinke ob njegovem slovesu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sin Ivan in hči Stanka z družinama Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice, za prekrasno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Najlepša hvala tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj v TOSAMI pa želim še veliko delovnih uspehov. MILICA KRIŽMAN Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka Tkalnice ovojev za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Enaka zahvala vodstvu podjetja. Vsem skupaj v Tosami pa želim še veliko delovnih uspehov in skupnega sodelovanja. Angelca Kočar Razmišljanje o življenju Življenje?! Je čisto navadno zlo. Polno strahov in zla. Varnosti je premalo. Človek ne ve, kako naprej, ne kako nazaj. Včasih premišljujem, kako nepravično je življenje in kako je lahko človek v hipu zapostavljen, pahnjen v pogubo. Tako je pač, če živiš v upanju, ki ga sploh ni. Včasih si mislim, da mi ni več živeti - živeti za samoto in za druge, ki te nočejo videti, ki te nočejo poznati. Ivi Hribar Sindikalni organizaciji TOSAMA se prav lepo zahvaljujem za obisk, cvetje in denar v času moje bolezni. Podjetju pa želim veliko uspehov. JOŽI KOCJANČIČ Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem sanitetne konfekcije za darilo, ki mi bo v spomin. Obenem se zahvaljujem tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo, vsem pa želim obilo uspehov. MARTINA KERČ Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v Pripravljalnici za prejeto darilo. Hvala tudi vsem za lepe želje. Celotnemu kolektivu Tosame pa želim čim več delovnih uspehov. Hinko Modlic Dve leti Tosamine »bele štacune« Del »ekipe«, ki skrbi, da so kupci z našo štacunco zadovoljni. Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu oktobru Nagrade mentorjem in inštruktorjem 3.593,00 SIT/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 5.989.00 SIT/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 2.396,00 SIT - polovična dnevnica 1.222.00 SIT - znižana dnevnica 886.00 SIT Kilometrina z osebnimi vozili 16,60 SIT/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 120.00 SIT/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 140,00 SIT/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 180,00 SIT/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 200,00 SIT/dan - oddaljenost nad 16 km 220.00 SIT/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 89.835,00 SIT Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 1,89 SIT - tekoči kilometer 1,27 SIT - spremljevalec tovora 0,77 SIT ■ Albina Kosmač SREČANJE UPOKOJENCEV TOSAME \ Hali komunalnega centra Domžale 22. oktobra 1992 ob 12.00 uri VABLJENI! V TOSAMI smo 30. 10. 1992 ustanovili sindikat NEODVISNOSTI. Na ustanovnem zboru smo sklenili, da bomo tekoče vpisovali nove člane kakor se bodo prijavljali. Pristopne izjave so na voljo pri Viljemu Dolencu, telefon interna 325. Konfederacija sindikata neodvisnost TOSAMA Namizni prt ali nadprt ali nakupovalna vrečka - iskanje možnosti za čimbolj raznoliko uporabo netkanega blaga. - Roke gor! Denar ali življenje! - Pa mi dajte denar. Uredniški odbor TOSAME: Tinea Ocvirk, Silva Mežnar, Feliks Vodlan ing., Viljem Dolenc ing., Milan Drčar, Maijana Lubinič dipl. iur. - glavna urednica. Glasilo podjetja TOSAMA VIR, Saranovičeva 35 Izhaja enkrat mesečno v 1400 izvodih. Tisk: Papiroti d.o.o., Krško Na podlagi zakona o prometnem davku (lir. list RS 4/92| in mnenja ministrstva za informiranje št.23-201/92 z dne 23.03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč. tar. št. 3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.