Leto 1.
Ljubljana, sreao 10. julija 1919»
VEČERNI LIST
NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 16 vinarjev.
Štev, Idi.
Cene po pošti 2 «a celo teto K 40*— ta polleta . K 20* — ta četrt leta K 10*-— ta 1 mesec K 3'50
Za Cjubljaoo mesečno 3 H.
Uredništvo In upravo. Kopitarjeva alte« St 4.
Uredil, telefon Stev.50.
Narodna banka.
Belgrad, 15. julija. Včeraj dopoldne je aila seja finančnega odseka. Minister Voja Veljakovič je predložil zakonski načrt o osnovanju narodne banke. Razložil je principe, na katerih je izdelan zakonski načrt. Temelj tega načrta bi bil, da se delničarjem srbske Narodne banke da poziv, da se poviša sedanji kapital 10,000.000 dinarjev in da se da banki monopol v gotovih trgovskih poslih, V odseku je došlo do raz-nčnih mnenj, ki so se v glavnem gibala okoli tega, ali naj se na privilegij dosedanji srbski narodni banki ali pa naj se osnuje na novi podlagi nova emisijska banka Ker še ni došlo do nobenega sklepa, se je seja zaključila. Danes dopoldne se je seja nadaljevala. Finančni minister Momčilo Ninčič je razlagal, kako bi se naj rešilo vprašanje valute. Navedel je tudi vse razloge, ki vežejo to vprašanje k vprašanjem emisijske banke. Vsi člani odseka so se izjavili za to, da je nujno potrebno v najkrajšem času osnovati emisijsko banko. Člani narodnega kluba so zahtevali, naj se v posebni anketi razpravlja vprašanje, v ka-
kem odnošaju naj bi stale druge banke napram novi emisijski banki in spričo Brb-ske Narodne banke in ali je potrebno njihovo sodelovanje pri podpisovanju delnic.
Belgrad, 15. julija. (Izvirno.) Danes ob 9, uri dopoldne se je sestal finančni odsek narodnega predstavništva, da razpravlja o predloženem zakonskem načrtu o narodni banki. V imenu socialistov je izjavil član odseka A. Kristan, da bodo socialisti nastopili proti predloženemu načrtu. Dr. Šurmin je v imenu Narodnega kluba izjavil, da bo Narodni klub uporabil vsa sredstva proti temu zakonskemu načrtu, ker finančni minister pri njegovi sestavi ni stopil v zvezo z gospodarskimi krogi v Hr-vatski in Sloveniji. Nato se je razpravlja-
lo	o vprašanju ureditve valute, pri čemur je Slovenec dr. Puc predlagal način, kako bi se moglo pričeti z ureditvijo valute. Bel-grajski krogi predlagajo, naj bi se krona zamenjala z 10 odstotki vrednosti, o čemur pa slovenski krogi in člani Narodnega kluba nečejo ničesar slišati.
Divjaško postopanje Italijanov.
V	selu Brnčičih, občina Kastav, Istra, se je v nedeljo dne 6. julija pripetil izgred med domačimi fanti in italijanskimi vojaki. Pri lem jo je izkupil eden izmed italijanskih vojakov. Kakor krivca so pograbili docela nedolžnega domačega mladeniča Milana Brnčiča, ker so ga že prej imeli na piki kot zavednega Jugoslovana, in ga na najbrutalnejši način mučili, da bi jim priznal svoj čin. On tega seveda ni mogel storiti, ker o poškodbi italijanskega
vojaka ne vč prav ničesar in ga sploh ni bilo na licu mesta. Brnčič je že 4 dni zaprt v kastavski ječi; karabinjerji mu ne dovolijo, da bi dobil kaj jesti. Niti vode mu ne dajo. Podnevi ga mučijo z zaponami in s privezovanjem. Pred izpraševanjem mu zvežejo roke in vrat in ga tako obesijo ob zid. Njegove muke so strašne. Kako bi se odvrnilo to zlo? — Pri vsakem koraku nas skušajo Italijani uničiti in iztrebiti.
Tajna pogodba med Nemčijo in Japonsko.
LDU. Nauen, 15, julija. (Brezžično.) Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Ja-onska vlada je podala dolgo pričakovano javo glede vesti, ki je pred kratkim po-avno krožila po ameriškem časopisju, da 1 namreč japonska vlada leta 1918. skleda tajno pogodbo z Nemčijo, Kakor po->ča »Reuter«, je japonska delegacija v arizu označila to vest kot popolnoma ne-ssnično in brezmiselno. Potem ko je ta
nedvoumna japonska izjava naredila konec govorici o tajni zvezi med Japonsko in Nemčijo, je priobčil Reuterjev urad takoj drugi dan nato vest, katero mu je brzojavil poročevalec Hsta »Morning Post« baje iz krogov pariške mirovne konference, po kateri je Nemčija leta 1917, poleg drugih zapeljivih obljub ponudila Japonski tudi prosto roko v nizozemskih kolonijah z Javo in Sumatro vred.
Italijansko - Irancoski odnošaji.
Dolgo so skušali prikrivati oficijelni krogi, zlasti francoski, široki prepad, ki je že zdavnaj zijal med prijateljstvom teh
dveh dežel. Šele ob padcu Sonnina, ki je bil oče te zveze, so začele padati maske in začelo se je pisati odkrito — ne samo v
italijanskih listih — tako odkrito, da se je samo čuditi, da se je dalo vse to tako dol« go prikrivati,
Ker pa v Italiji niti ne vedo natančno, kdo je pravzaprav pripeljal deželo v to desolatno situacijo, so v začetku zmerjali vsevprek, Francijo, žurnalistiko, delegacijo in Sonnina. Zanimivo je zlasti na kako prisrčen način se je poslovil »Secolo« odi Sonnina: »Sklenil je londonski pakt, zavlačeval napoved vojne Nemčiji, delal pr o. tisrbsko politiko in je v decembru 1916. skoro razbil alijanco v Atenah, ker je pod«
Eiral Konstantina proti Venizelosu; ustavil se je odpošiljatvi italijanskih čet v Ma« cedonijo, nikdar ni hotel slišati o razbitju Avstrije in se upiral rimskemu paktu; postrani je gledal na zavezniške čete na naši fronti, z eno besedo, vsa štiri leta vojne se je zdelo, da ne misli na nič drugega nego na svoj ozki in nezaupni narodni egoizem ...«
Francijo pa si je privoščil »Resto del Carlino«; »Usodepolna ura za Italijo prihaja, ura ko bo po vsaj začasnem obračunu s premagano Nemčijo predložila račun zmagovita Italija. Povedati je treba' zaveznikom, da ni nobene odločitve, dokler ni rešeno vprašanje italijanskega mini Veljava Italije, ki je velika danes, bo jutri večja. Od zaveznikov je odvisno, če bo ta sila njih prijateljica ali sovražnica. Italija je danes edina velesila — Francozi vedo to — ki ima armado, ki je materije!« no in duševno zdrava in ki edina lahko postane takoj strašno politično središče vseh narodov, ki jih teži anglosaksonski mir.«
To je bil mig s kolom, in jasno je postalo, da bo izzval protiodgovor, ki ga Italija v svoji nevtrasteniji ne bo vesela. Z ozirom na silo italijanske armade je odgovoril maršal Haig in rekel dobesedno: »Italija ni naredila kaj prida v vojski in je bila po kobariškem porazu zaveznikom v breme,« Po politični strani sta Italijanom prav odkrito odgovorila Pertina v »Echo de Pariš« in Gauvain v »Journal des Debats«, ki piše: »Ne, ne bomo žrtvovali nobeni kombinaciji naših slovansko-anglosaških zvez. Kakor je izjavil včeraj Clemenceau v Saint Quentinu, bo živela naša zveza z Ameriko in Združenimi državami tudi po vojski, tvorila bo os naše diplomacije. Anglija in Amerika sta nam prihiteli na pomoč, ne da bi bili stavljali pogoje in barantali, Že vsled tega jim moramo ostali zvesti, Kaj bi počeli, če bi stali sami z Italijani proti Nemcem? Italijanski časniki nam povejo jasno: Plačati bi morali vsak korak, vsako intervencijo. Gospod Giolitti
pa bi triumfiral. Proti sebi pa bi imela vse narode, ki nam zdaj zaupajo, in so se vojskovali za nas in imajo iste ideje kot Francija.«
Tako opleta Italija okrog sebe kot slepec s palico, in menda sama pričakuje, da jo reši 21. julij iz te situacije, iz katere je ne more rešiti italijanska vlada. (P. P.)
Narodni klub dementira.
Belgrad, 15, julija, »Narodni klub« Je poslal z ozirom na vesti o paktu z radikalci nastopen dementi: Zagrebško glasilo jirvatske ljudske stranke »Narodna Politika« je priobčila v svoji številki od 1, julija 1919 dve vesti o nekakem paktu, sklenjenem med srbskimi radikalci in Narodnim klubom, kateremu bi bil za podlago federalizem in po katerem bi Hrvatska, Medjimurje in Slovenija brez Srema tvorili eno državo, druge slovenske dežele, medtem ko bi ostali kraji, zlasti Bosna in Hercegovina, Dalmacija in Srem postali ideli Velike Srbije. To vest so prevzeli tudi drugi listi ljudske stranke, predvsem sarajevska »Jugoslavija« od 5, julija 1.1, in mostarska »Narodna Sloboda« z istega Hrie, ter naslovili poziv na Hrvate Bosne in Hercegovine, da naj proti nameri Narodnega kluba pošljejo protestne brzojavke v Belgrad na min. predsednika, oziroma na njegovega namestnika dr. Korošca, Vesti o paktu Narodnega kluba z radikalci, a posebno vesti o razdelitvi posameznih pokrajin med Veliko Srbijo in ostalimi deli našega kraljestva so gole izmišljotine, ki jim je namen varanje javnega mnenja. Politično delo Narodnega kluba, ki je za vsakega odprta knjiga, je najboljša obramba pred takimi napadi političnih nasprotnikov, Narodni klub ni sklenil z radikalci nobenega pakta, Ta objava je do-istavljena uredništvom »Narodne Politike«, »Jugoslavije« in »Narodne Slobode«. Bel-jgrad, 9. julija 1919, Za Narodni klub: predsednik dr, M, Laginja, tajnik Konic, — [»Narodna Politika« pristavlja: Iz te objave 'doznavamo samo, da pakt med Narodnim klubom in radikalci ni bil sklenen. Da se ije »Narodni pakt« bavil s takim paktom, ne morejo oporekati niti poslanci »Narodnega kluba«.
Bodoči poljski ministri.
LDU Moravska Ostrova, 14, julija, (ČTU.) »Goniec Krakowski« poroča iz Varšave: Na merodajnih mestih imenujejo kot bodoče ministre Leona Bilinskega za 'finance dr, Denisa iz Krakova za trgovino in obrt in dr, Galeckega za ljudsko prehrano. Dosedanji minister za notranje posle namerava, kakor se govori odstopiti jfvsled utrujenosti, upajo pa, da ostane na •svojem mestu,
^Vprašanje valute na Poljskem.
LDU Dunaj, 15, julija, (ČTU) »Reichs-post« poroča: »Kurjer Codzienny« javlja, da poljski finančni minister Karpinski pod pritiskom galiških poslancev za enkrat ne bo izvedel valutne reforme, pač da jo bo skušal izenačiti. Za sedaj se bodo krone in marke zamenjale za goldinarje, pri čemer bo krona vredna 35 grošev.
Načelnik mažarskega generalnega štaba pobegnil.
LDU Dunaj, 14. julija, (ČTU) Kakor doznava »Neuer Tag« iz ententnih krogov, je dosedanji načelnik generalnega štaba ogrske rdeče armade Aure Siromfeld pobegnil iz Ogrskega in sc nahaja sedaj na Dunaju,
Vrednostni papirji bolgarskega kralja zaplenjeni.
LDU Belgrad, 15, julija. Iz Pariza poročajo: Vesti iz Londona se glase, da se je sestavila po odredbi angleškega kralja komisija, ki je injela prirediti anketo o angleških vrednostnih papirjih, ki pripadajo bolgarskemu kralju Ferdinandu in ki jih je on deponiral pred vojno v Londonu, Komisija je sedaj svoje delo končala in se izjavila za konfiskacijo teh vrednostnih papirjev in za takojšnje proglašenje za svojino britanske krone. Vrednost papirjev znaša svoto
10	milijonov frankov,
DemobilS^aeifa zavezn?šk!h čefl.
LDU Rotterdam, 14. julija. (ČTU) »Times« javljajo iz Pariza: Aliiranci so skleni-
li	1. oktobra demobilizirati svoje armade, Ako v tem času ne prenehajo nemiri v Nemčiji in v Avstriji, bodo štiri zavezne velesile obdržale šest letnikov pod zastavami.
O krivdi Nemčije.
LDU Nauen, 15. julija. (Brezžično). Bavarski poslanik v Bernu, profesor Friderik Viljem F8rster, razpravlja v uvodnem članku lista »Berliner Tageblatt« brez pridržka o zločinih in pogreških, ki jih je zakrivila nemška armada v Belgiji in v severni Franciji, vztraja pa pri trditvi, da ne more biti govora o tem, da je krivda edinole na strani Nemčije, marveč pravi, da je krivda Nemčije neločljivo v zvezi s pre-greški, ki so jih zakrivile druge evropske države v daljni in bližji preteklosti,
Nemški uradniki nočejo pod Poljsko.
LDU Nauen, 15. julija. (Brezžično.) Na ozemlju, ki ga Nemčija mora odstopiti Poljski, je pretežna večina uradnikov izjavila, da noče prestopiti v poljsko službo. Niti četrtina uradništva ne mara ostati v Ost-marki.
Raznoterosti.
LDU Beograd, 15, julija. Uvedene so preiskave proti poveljniku v Rumi in proti dvema poveljnikoma iz Banata radi nepravilnega postopanja pri naročilu izvoznih dovljenj.
LDU St. Germain, 15- julija, (DunKU.) »Matin« poroča iz Washingtona: Republikanski senatorji so mnenja, da bo mirovna pogodba v Ameriki težko ratifikovana pred oktobrom,
LDU Dunaj, 15. julija. (ČTU.) Poslednji čas je znani bankir Reitzes zaprosil za poljsko državljanstvo, da se izogne obdavčenju v Nemški Avstriji. Iz istega vzroka je tudi večkratni milijonar Eidyrigcr na Dunaju zaprosil, da sme postati ukrajinski državljan, Vlada pa je sedaj zaplenila njune tekoče račune in bančno prem^enie.
LDU St. Germain, 15. julija (DunKU.J »Daily Mail« naznanja, da se zbira svetov* ni zaklad za vzpostavitev reimske kate« drale. Stroški se cenijo na več milijonov L°U Moravska Ostrova, 14. julija. (C1U) Današnji Coniec Krakovvski« objavlja vest lista »Gazeta Poranna:, po kateri so Rumuni zaprli poljsko-rumunsko mejo in pozvali poljske častnike, naj zapustijo Kolomejo,
la pokrajine.
k Konferenca jugoslovanskih škofov.
V	pondeljek so <3ošli v Zagreb: ljubljanski škof dr, A. B, Jeglič, barski nadškof dr. Nikola Dobredič, splitski škof dr, Juraj Čavič, mostarski fra Aojzij Mišič, sarajevski dr, Ivan Savič in zastopnik dubrovniškega škofa Josipa Marčeliča.
k Sprejemanje slabo žigosanih bankovcev. Vsled posredovanja zagrebške trgovske zbornice je finančni minister odredil, da se morejo v javnosti povsod zope£ sprejemati nejasno žigosani bankovci, S tem je znatno olajšan denarni promet, ki je bil zelo oviran v zadnjem času vsled odredbe, da se slabo žigosani bankovci ne smejo sprejemati,
k Povratek slovenskih otrok s Hrvat-skega, Zagrebški listi poročajo 15, t. m.: Prva večja skupina slovenskih otrok, ki je bila pri nas na piehrani, se je včeraj vrnila v domovino. Bili so večinoma na-njeni v varaždinskem okraju. Včeraj ob 5. uri pop. so otroke pripeljali v prostore društva »Prehrane«, kjer je bilo slovo in so bili otroci pogoščeni, Majhna slovenska deklica je izročila predsedniku odbora za otroško varstvo šopek cvetlic, nakar je govoril dr, Šilovič, V imenu »Prehrane« je pozdravil predsednik Šandor A. Aleksander svoje male goste. Prireditev, ki so ji prisostvovale tudi slovenske članice »Kola SHS sester«, se je končala s petjem na-narodnih himen.
k Domžale, Šolska mladina v Domžalah je priredila dne 29, junija v dvorani društvenega doma predstavo, ki se je sijajno obnesla. Čisti dobiček je znašal 650 K, kateri znesek se porabi za nabavo prepotrebnega harmonija. Šolsko vodstvo se zahvaljuje vsem obiskovalcem, zlasti onim, ki so s predplačili pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu. Za vojne pohabljence je nabrala šolska mladina 380 K, kateri znesek se je poslal poverjer tHvu za soc. skrbstvo v Ljubljani. — Gerenstvo iz Domžal poroča, da so gospodične Belčič, Czer-mak, Slokar in Smuk prodajale cvetlice za vojne invalide in skupile znesek 480 K, k Vihar s točo v Ambrusu, Preteklo soboto je sredi popoldne nenadoma prihrumela nad župnijo Ambrus grozna nevihta s točo. Vihar je lomil naidebelejša drevesa, toča je pa grozno pobila po!jo< Ječmen je bil še skoro ves na polju; ne zrna ni ostalo na siami. Sedaj kose ječmen, pšenico, oves, Polje je prav lepo kazalo, sedaj je po nekaterih delih župnije vse uničeno. Bog vedi, kako se bo obupano ljudstvo preživelo, ako ne bo podpore v, zrnu. Ljudje pričakujejo za trdno, da se jih ne bo pustilo brez podpore,
k Tiskovna vest. Kakor poročajo iz Solita, so ustanovitelji lista »Nove Dobe«
oklenili, da ostane list tudi nadalje neodvisno politično glasilo. Demokrati bodo Svoje delnice odtegnili in ustanovili nov list kot glasilo JDS,
k Kako je zasedeno ozemlje na Koro-jkem administrativno urejeno. Da se za-
totovi osebno varstvo prebivalstva ter ne-otakljivost zasebne in državne imovine In da se varujejo interesi vojske, je k°ro" Ško ozemlje, ki so ga naše čete zasedle, v administrativnem oziru razdeljen v tn iokraje, in sicer: Celovški okraj, Velikovški okraj ter Boroveljski okraj. Vsa okrajna sodišča, ki so obstojala pred januarskim In majskim napadom avstrijskih Nemcev, Se obnove v istih krajih, in sicer v Rožeku, Borovljah, Dobrlivasi, Velikovcu in Pliberku. — V Celovcu je vojna pošta in brzojav, v vseh ostalih krajih je pa civilna,
, k Stavka v Splitu. V Splitu stavkajo uslužbenci plinarne in bančni uradniki. Vrše se pogajanja.
k Na zagrebški borzi se otvori s 1. avgustom t, 1. blagovni oddelek. _____
Iz Lfubl|ane»
1 Repriza »Deborah« na Ljudskem »drn, Opozarjamo še enkrat na nocojšnjo reprizo »Deborah« pri kateri sodeluje naša odlična umetnica g. Zofija Borštnik -Zvonarjeva v naslovni vlogi. — Vstopnice se dobe v predprodaji do 6, ure popoldne v prodajalni Kat. tisk, društva (prej H. Ničman) v Kopitarjevi ulici in od pol 7. ure dalje pri blagajni v Ljudskem domu.
1 Vsa karitativna društva ljubljanska praznujejo god sv. Vincenca Pavlanskega v nedeljo dne 20 julija t, 1, s skupno službo božjo ob 8, uri zjutraj v cerkvi presv, Srca 'Jezusovega. Cerkveni govor bo imel g. prof. dr. Alfonz L e v i č n i k. Ker je karitativno delo v današnjih časih izredno velike važnosti, se verniki vabijo k mnogo-brojni udeležbi.
1 Vmcencijeva družba obhaja svoj glavni praznik sv. Vincencija Pavlanskega še posebej v nedeljo dne 20. julija popoldne v Marijanišču, V ta namen bodo popoldne ob petih litanije, po litanijah pa govor v marijaniški kapeli. O Vincencijevem apostolatu v današnjih dneh in o Mladinskih domovih govori g. dr. Srečko Z a m j e n. K slovesnosti se vljudno vabiio vsi so-trudniki in sotrudnice na karitativnem polju, zlasti še ljubitelji osirotele, zapuščene tn zanemarjene dece.	m
1 Belgrajsld maturanti, 400 po številu, pridejo danes v Zagreb, kjer ostanejo tri dni, na kar se odpeljejo v Ljubljano.
1 »Glasbena Matica« v Ljubljani ima sejo glavnega odbora v petek, dne 18. julija 1919 ob 8, uri zvečer v društveni pisarni,
1 Pomanjkanju drobiža bodo odporaog-
li	sicer ne v Ljubljani, pač pa v Zagrebu, Finančni minister je namreč dovolil zagrebški občini, da sme izdati za 200.000 K papirnatega drobiža za mesto Zagreb. Mestna občina mora založiti pri državni blagajni enako vsoto v kronali za varstvo in kritje novega denarja. In — Ljubljana?
1 Stavka krojaških pomočnikov je končana. Gg. mojstri so s posredovanjem obrt-iega nadzornika kot zastopnika vlade prišli z njihovimi zahtevami do popolnega
sporazumljenja. Cenj. naročniki naj izvolijo uvaževati vsled tega povišanje cen.
1 Osrednji urad državnih montanistič-nih obratov v Ljubljani, Stari trg štev 11, A naznanja, da ima telefonsko številko 343.
1 SHS verižnikj. Ljubljanski yerižniki očividno zaslužijo gornji naslov, ker smejo pred očmi javnih oblasti delati, kar hočejo, Nobena oblast se ne briga za nezaslišane cene, bodisi na trgu, v trgovinah, kavarnah in gostilnah, kjer kupčujejo in verižijo legitimni in nelegitimni trgovci. Po gostilnah ponujajo posebno razne vrste blago za obleko, Znan nam je slučaj, ko je neki veriž-nik prodal drugemu verižniku 120 m blaga za žensko obleko po 55 K, čez pol ure je bilo isto blago prodano tretjemu verižniku po 80 K meter. Torej je tekom pol ure zaslužil 3000 K. Gotovo je, da tudi tretji ve-rižnik ni prodal blaga v svojo izgubo. — Veliko oderuštvo se vrši tudi pri prodaji vžigalic. Pred kratkim je tukajšnji trgovec g. Perdan inseriral v listih vžigalice po 32 vin. za škatljice na debelo. Drugi trgovci jih na drobno prodajajo v Ljubljani po 50 vin., po deželi po 60 vin. in še dražje. Torej znaša razlika med prodajo na drobno in na debelo 18, 28 in še več vinarjev pri škatljici. Ali tega ne vidi državno pravdni-štvo, ki s takim veseljem obtožuje tako-zvane male ljudi, če računajo kako blago par vinarjev nad normalno ceno. Isto državno pravdništvo in njegova desna roka policija tudi ne vesta, da stoji nasproti pošti hotel »Slon«, kjer je glavno zbirališče in trgovišče verižnikov. Dolžnost omenjenih oblasti je tudi, da se nujno pobriga za »delovanje« naših velekapitalistov, ki tako neusmiljeno draže usnje, da moraš danes plačati že celo premoženje, če hočeš obuti svojo družino. Gospodje, ali res mislite čakati, ali bi ne bilo bolje za vas in državo, ko bi te stvari pravočasno uredili,
1 Nemška verižnica. Pred deželnim sodiščem se je zagovarjala Marija Kolb, s Tirolskega doma. Ne zna nič slovensko. Predsednik Vedernjak: »Pet let ste že tu, pa ne znate nič slovensko. Kaj iščete pravzaprav v Ljubljani? Kaj delate?« Obtoženka: »Niks,« — Predsednik: »Takih ljudi tu ne potrebujemo, ki se pridno vozijo v sovražno deželo.« Obtoženka pove, da so ji enkrat odvzeli tobak, katerega je nameravala vtihotapiti na Dunaj, v Zidanem mostu so ji ga odvzeli. Finančni nadsvet-nik Reich ji je obetal, da ji bodo tobak vrnili, ki ji ga niso. Posrečilo se ji je, da je spravila 22 kilogramov tobaka na Dunaj. Prodala ga je nekemu judu z dobičkom 100 kron pri kilogramu, Popotni list v Nemško Avstrijo ji je preskrbel neki uradnik Kranjske hranilnice. Sodišče je Kolbovo oprostilo v smislu § 259. k, z,, ker se inozemec ne mbrfe kaznovati za pregrešelc, katerega zagreši v inozemstvu. Spisi se odstopijo v nadaljnje postopanje finančnemu ravnateljstvu, da se proti Kol-bovi postopa v smislu dohodarstvenih kazenskih predpisov,
1 »Hinterlandfreserji«. To psovko je rabil Simon Jaklič, doma z Jesenic, ko ga je pred kratkim policija aretirala. Jaklič se je aretaciji zelo upiral, suval je agenta tn policista, ki sta ga aretirala, Sodišče je
prisodilo Jakliču v smislu §§ 92 in 104 srbskega kriminalnega zakona 4 mesece strogega zapora. Obsojeni Jaklič prosi za odložitev kazni, česar mu pa predsednik ne dovoli, Jaklič: »Obesil se bom, bo vsaj gmah. Zdaj bom zaprt, pozimi bom pa po Snegu hodil,«
Po svetu*
s Prestrog profesor. Slavni dunajska zdravnik, profesor Hirtl, je bil svoje dni tudi v komisiji, ki je izpraševala mlade medicince. Eden izmed njegovih tovarišev, profesorjev je imel navado, da je pri skušnji dijake na nespameten način mučil in vil, kar je pa dobrosrčnega Hirtla silno jezilo. Tako je na primer dijakom večkrat od daleč pokazal kako drobno kost in je zahteval od njih najtočnejših odgovorov glede lastnosti te kosti. Nekega dne poide Hirtltt potrpežljivost in dobri mož sklene, da bo nespametno izpraševanje za vselej odpravil. Pograbi tedaj velikansko kost, ki je ležala na izprašcvalni mizi, jo vtakne do polovice v rokav, pokaže dijaku tisti del, ki je molel iz rokava, in vpraša: »Povejte mi, kakšna kost je to?« — »To je stegno!« — »Ali ie to kost moškega ali ženske?« —< »Moškega.« — »Ali bi mi mogli tudi povedati, kako se je ta mož pisal?« *— Zavladal je splošen smeh, strogi profesor pa j& dobil zaslužen nauk,
s Junaški starec. Nek kapetan je imel v Londonu predavanje o vojnih dogodkih. Med drugimi je povedal tudi to-le: Nek' starec si je sam dobit obleko in šel v vojno in se boril ob enem s svojimi vnuki, dokler niso ti popadali. Nekoč se je povspel na drevo, s katerega je gledal, kako gredo zmagujoči Nemci v Bapaume. Ko je jprišel avtomobil z generalom in enim polkovnikom, sta se začula z drevesa dva strela, general in polkovnik pa sta ostala mrtva. Ko so začeli streljati Nemci na drevo, se je starec vzdržal toliko časa, dokler se njegovo telo ni mrtvo zvalilo na tla.
s Smodnik so ljudje iznašli v prastarih časih. Dolgo so trdili, da je smodnik iznašel okoli leta 1320. menih Bertold Švare v Frajburgu, kjer so mu njegovi someščani postavili spomenik. Dokazali so medtem, da so razni narodi smodnik že davno prej poznali. Tako se ve, da so že v prastari dobi v Kitaju in v Indiji izdelovali neko zmes, ki je bi{a podobna smodniku,
V	7, stoletju so na Grškem uporabljali »grški ogenj«, ki se ni bistveno razlikoval od sedanjega smodnika, Glasoviti angleški učenjak in dominikanec Roger Bako omenja smodnik okoli leta 1214, Vendar pa je zasluga meniha Švarca, da se je smodnik' razširil in začel uporabljati v vojaške namene.
s Plovba na Vzhodnem morju, Redna plovba na Vzhodnem morju je zopet začela. Med Helsingforsom in Stettinom plove vsakih 14 dni po en parobrod nekega finskega društva.
s Ta zemljepis. Časopis »Liverpool Post«: je prinesel nedavno tega naslednje poročilo O češkem naravnem bogastvu: Največje železne rudnike na svetu do imela češkoslovaška republika, V mislih imamo goro v Eisenerzu na štajerskem, ki je takorekoČ vsa iz čistega železa ter visoka tri četrt milje ter ima rua-
jik v obsegu 6 milj. Tu kopljejo železo že od pamtiveka, ne da bi kazalo na kakšno izčrpanje. Pravljica pripoveduje, da je nekoč vprašal Bog ljudi, kai bi rajši imeli ali zlato goro eno ieto, ali srebo 25 let ali železno na *ekov veke. In ljudje so se modro odločili za Železno. — K temu poročilu je pripomnil »Češki Denik«: Upamo, da bode ti. glas dobro Vplival na naš kredit v tujini, saj tam, kier lako malo znaio zemljepis.
s Kratko spane. Znani pruski Friderik eVeliki« praded kajzerčka, je bil eden naigo-/ečnejših privržencev kratkega spanja. Kad je pripovedoval in ne brez ponosa, kako se je moral v svojih mladih letin boriti proti zaspancu. Njegov preveč radikalni poskus, da Se popolnoma odvadi spanju, se je seveda izjalovil po par dnevih. Celo njegova _ jeklena eneržija ni mogla zmagati v boiu proti naravni potrebi.
Kljub temu pa se je toliko privadil, da je izhajal s par urami spanja. Celi dnevni red je sestavil na tako rafiniran način, da je naravnost bežal pred spanjem. — Vstal je ob ttirih zjutraj, čital nato šest ur, nato ekser-ciral ter prijel nato zopet knjigo, pri kateri je ostajal do jutranje ure, vsled česar je ostal za spanje čas dveh do treh ur. Kadar pa ga je utrujenost kljub temu premagala, se je poslu-žil sredstva, katero je priporočil še stari Ka-ton. Kadar se mu je zdelo, da hoče zadremati pri mizi, je spustil v čašo, ki je stala poleg njega, krogljico, ki ga je s svojim cvenkom predramila.
Naravnost fantastična pa je bila askeza 9panja, do katere se je priboril Napoleon, Celo v najbolj napornih dnevih in tekom svojih Vojnih pohodov ni spal nikdar dalj kot po tri ure na dan. Kot si je hotel podjarmiti celi »vet, tako je tudi hotel, da mora njegovo lastno telo parirati njegovi volji.
Zaspal je lahko celo na konju. Če je zaprl par minut oči, dočim je sedel v sedlu, je bil na to tako svež, kot da je bil deležen dolgega in okrepčujočega spanja. — Popoldne si je privoščil ponavadi po pet minut spanja, _ pri čemur se je slekel ao nagega. Teh pet mmut mu je nato nadomestilo celo noč,
s Velikonočne navade in vraže. Vehka-noč je bila prvotno izključno slavljenje pomladi, ki se je porodilo iz veselja človeštva, da je ziftia odšla in da so rastline zopet pričele uspevati. Jajce kot glavni simbol proslave Velikenoči je zapadnega izvora, dočim je zajec iztočnega izvora. Na ducate pojasnitev^ je, kako je postalo jajce tako imenitno kot simbol velikonočnega veselia, vendar pa je znano, da so smatrali prvi kristjani jajce za sim-bolj vstajenja, kajti jajce vsebuje kal novega življenja, ki postane popolno, ko se razpoči lupina. V Orijentu je zajec simbol meseca, kajti stare orijentalske legende pripovedujejo, da je izkazal zajec velike usluge_ Budi in drugim indijskem modrecem in učiteljem, v priznanje česar je bil zajec prestavljen v luno. Marsikateri Kitajec in Japonec bo še vedno prisegel, da lahko razloči v luni zajca, če napne oči. Zvezo s tem je način v dejstvu, da se določi čas Velikenoči po luni, ker cerkvena postava določa, da mora pasti velikonočna nedelja na prvo nedeljo po prvi luni po 21. marcu. Povrtek križarjev, ki so odšli v Palestino v sveto vojno in zavojevanje velikega dela Evrope od strani mongolskih trum sta očividko zmešala navade in tradicije zapada in iztoka, vsled česar je prišel tudi orijentalski tajec kot simbol lune in tudi Velikenoči.
Čc dežuje na velikonočno nedeljo, kupite površnik in marelo, kajti deževalo bo celo leto vsaj malo vsaki dan. Če je pa lep dan, po-«— veseli kajti v«ak dan celo leto bo
(«iix o«	-----
vsaj malo svetilo —■ solnce,	„
Velikonočna jajca niso bila v prejšnjih časih omejena na otroke. Jajca so izmenjevali taed odraslimi kot darila, ponavadi z napisi: »Valenje jac« pa je bilo uničeno vsled sistema mrzlih skladišč, vsled česar dobi prodajalec za eno jajce toliko kot je dobil kmet v kolonijalnih časih za par ducatov.
Nadaljni star angleški običaj je bil, da so »a velikonočni pondcljek možje natepli svoje ženske, Ta stara tradicija se je v sedanjem času zelo razširila ter se ne omejuje več na velikonočni ponedeljek.
Ubežnik.
Povest.
Spausko Hpisal Ferman Caballero. Prevel Al. P. (Dalje.)
Leopoldo je oddal svojo karto, ker je bil popolnoma prepričan, da je bila po nazorih pretepačev oškodovana njegova »čast«. Tako so zaobrnili različni možje z brado in brez brade pojni besede čast, ki je pomenila prvotno slavo ali dobro ime, pridobljeno s čednostnim življenjem in dobrimi, zaslužnimi in junaškimi deli; delajo kot nekateri divjaki, ki sami napravijo razne podobe in jih imenujejo s bogove«; in poleg tega si še domišljujejo, da izvršujejo dobra dela, če jim žrtvujejo ljudi in s krvjo poškropijo njihove oltarje! In ali je dvoboj kaj drugega kot dobro premišljen umor?
Tako se je zgodilo, da sta si stala drugi dan zjutraj ob peti uri Leopoldo in stotnik s svojimi sekundanti v Puertales, s samokresom v roki, nasproti.
Žrebanje je odločilo stotniku prvi strel. In tako se je tudi zgodilo. A Leopoldo je imel popolnoma prav, da je tudi tukaj zaupal v svojo srečo in resnično ga ni prevarala.
Francoska kroglja je le nekoliko posnela njegovo ramo in se zapičila v nedolžno drevo za njim.
Nasprotnika sta se bližala bolj in bolj.
>Kaj nameravaš?« je zaklical Leopoldu njegov sekundant Ramon Artiz.
3 Pobiti ga,« je odgovoril Leopoldo, in njegov glas je imel še vedno svojo navadno barvo; »a pod enim pogojem mu podarim življenje.«
Dvobojevalca sta ostala vsak na svojem mestu.
>In ta pogoj bi bil?« so vprašali Francozi.
»Moj pogoj je,« je Leopoldo odgovoril, 2da zapoje gospod poljubno pesmico.«
2Peli! ... V takem položaju!« so vsi vzkliknili.
»Nič več in nič manj! Peti ali umreti!« je odgovoril Leopoldo. s Gospod me je prisilil, da sem moral igrati; jaz pa ga silim, naj zapoje. Tako bi poravnala najin račun. Vsi vidite, da ne izrabljam svojega ugodnega stališča — zahtevam le uporabo pravice povračila.«
Stotnik se je obotavljal.
Leopoldo je ostal pri svoji zahtevi.
In tako sta si stala moža nasproti, pogumna, prvi pripravljen umreti, drugi oddati smrtni strel — zaradi ene pesmice, zaradi ene onih neumnosti, ki jih smatrajo za zadosten vzrok abotnega dvoboja za čast! Kakor rečeno, stala sta si nepremično nasproti in tvorila čudno nasprotstvo z živahnostjo prič, ki so brezuspešno tekale semintja in se zaman trudile, doseči spravo.
Ko je pa končno Francoz le uvidel, da se Leopoldo nikakor ne bo udal, in ker je vedel, da ga v taki razdalji mora zadeti njegova kroglja, je pričel omahovati, kajti pogum, ki se ne opira na dobro stvar in ki ga ne odobrava vest, ni nič drugega kot baharija in izgine, kakor hitro ne doseže svojega cilja. Končno je prepričala Francoza še primera, ki jo je navedla njegova priča, namreč besede Henrika IV., ki je rekel, da je Pariz vreden ene maše, in se je, čeprav je bil protestant, udeležil božje daritve — ravnotako more brez ponižanja reči tudi, da je življenje vredno ene pesmice.
In stotnik je zaškripal z zobmi in zapel, seveda ne z bogvekako lepo donečim glasom, refren neke pesmice, ki jo je zložil njegov najljubši pesnik Bčranger.
Leopoldo s svojimi pričami je nemo in hladno pozdravil in odšel.
Stotniku pa so vsled tega dogodka dvakrat puščali kri in mu naprtili petsto piavk (po Bronssais - sistemu).
Sicer so vsi, ki so bili navzoči pri tem dogodku, skušali prikriti stvtr, a vendar se je zvedelo: na neviden, čuden in neznan način, kot se navadno vedno zgodi* če bi moralo ostati kaj skrito — kakor bi božja pravičnost že naprej delila plačilo in kazen in s svojim dihom odkrivala tančico, s katero bi radi pokrili ljudje svoja slaba dela; nekaj nerazumljivega je v teb razkritjih.
Par dni pozneje je bil Leopoldo pri grofici Euramada. Salon je bil poln gostov; med njimi je bil tudi neki gospod, ki so mu bile popolnoma neznane osebe, ki so igrale vlogo pri tem dogodku, in pričel je pripovedovati o njem od kraja do konca v vseh njegovih podrobnostih.
Grofica, ki ni o vsem tem ničesar vedela, je prebledela in pogledala Leopolda, ki je sedel tako mirno in malomarno, kakor bi poslušal povest iz časa Mavrov,
»In niso mogli dognati, katere osebe so bile udeležene pri tem dogodku?« je vprašal eden izmed navzočih.
»Ne,« je odgovoril pripovedovalec. »In to je njihova sreča; kajti oblasti so naravnost divje in pravijo, da je treba take ljudi strogo in neizprosno kaznovati, da se ne ponovi kaj takega v teh občutljivih časih.«
»Jaz pa vem, kdo je bil,« se je oglasila Margarita.
»Otrok!« je v velikem strahu zakričala njena mati in jo prijela za roko,
»Da, jaz pa vem, jaz pa vem,« je trmoglavo vzkliknil otrok. »Na flavto je igral Ardaz, in Francoz, ki bi ga bil rad poslušal, je bli pa tisti, ki je imel stražo< pri Puerto de Ticrra.«
*
Drugi dan zgodaj zjutraj se je vkrcal Ardaz na nekem angleškem parniku, zopet na begu vsled žblobudravosti otroka Margarite; preklinjal je vse razvajene, slabo vzgojene, jezične in preveč radovedne deklice celega sveta.
(Dalje.)
Aprovlzaeija.
a Zdrob za otroke do 3. leta dobe stranke na zelene izkaznice za otroke, in sicer: št, 1 do 400 dne 18, julija; št, 400 dq 800 dne 19. julija; št. 800 do 1200 dne 21« julija; št, 1200 do 1600 dne 22, julija; št. 1600 do 2000 dne 23, julija; št, 2000 doi 2400 dne 24. julija; št, 2400 do konca dne 25, julija v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Za vsakega otroka se dobi 1 kg zdroba, ki stane 4 K.
Izdajatelj konsordj >Vcčcra«fa liata«.
Odgovorni nrtdnlk Viktor C«nčlč.
Tiska 'Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani.