PoStntnn plafana v crotovbi!	T XT7
V Ljnbljant, v petek 0. novembra t^-*
Stev. 255 a	Cena 1 ">0 Din
S™ ^	T1 KT M. t
deijsko ce- mHk JHV JH AH	m	fwk| M!UPflBSi
^fr f .1 f |y m . / m: m ^
10.349 za inserate; Surajevo Stv. 7563. Zagreb Stv. 39.011,
l2o'l)in ftt	JK H W OB J Mm	f	« Wft ^
(J red n išt vo je v Kopitarjevi uLb/111
Telefoni aredniStvai dnevna služba 2090 — nočna 2996. 2994 In 2050	-*	Izhaja mak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Uprav«: Kopitarjeva 6, telefon 2993
30 dni po marsejski ialoigri
Preizkušnjo smo srečno prestali
Doba enega meseca pač malo pomeni v zgodovini kakega naroda ali države. Mesec, ki se je zgubil v večnosti po marsejski tragediji, pomeni za naš narod, za našo državo, mnogo. V trenutku, ko je omahnilo telo našega vladarja pod smrtnimi streli nečloveškega zločinca, je bila naložena naši mladi državi najhujša preizkušnja po njenem obstoju. Vsi Jugoslovani si štejino v ponos;
Preizkušnjo smo dobro prestali!
Viteško srce kralja Aleksandra je morilčeva krogla lahko prestrelila, ko se ni moglo braniti. Jugoslavija je zgubila enega najboljših svojih sinov, dft, izgubila je svojega očeta. Toda, mi smo že polnoletni, na njegovo mesto so stopili drugi, stopili smo pravzaprav vsi. Ali je
kdo med vami, ki bi se v njem ob strašnem premišljenem in skrbno pripravljenem udarcu naših nasprotnikov ne vzpele vse notranje sile in se strnile v odločen sklep, da bo še z večjim zanosom tudi na najskromnejšem mestu delal za utrditev države?
Da, v tem mesecu smo s svojo hladnokrvnostjo, z mirnim prenašanjem silne bolesti, s tehtnim preudarkom vsakega koraka dokazali, da smo res polnoletni, da smo res vredni |>o-tomci svojih slavnih prednikov. Izmučeno telo našega kralja lahko mirno počiva sredi junaške šumadije. Duh njenih sinov je po njihovem zgledu hrabrih vojščakov in modrih vladarjev prešel v kri vseh Jugoslovanov. Jugoslavije ni strah, ker ni strah Jugoslovanov! Na vprašanje: »Kaj bo,«, odgovorimo s Finžgarjem (na žalni prireditvi »Jadranske straže«) samozavestno, kot se spodobi zrelim državljanom: »To, kar bomo sami hoteli!«
»Po marsejskih dogodkih nismo nič šibkejši«, je odločno ugotovil Edvard Beneš v svojem spominskem govoru v poslanski zbornici. Ne samo, da smo se pod silnim udarcem strnili " še trdnejšo enoto nn znotraj, ampak tudi zunanji svet, vse, kar je v njem še civiliziranega, je na naši strani. Svet se je prepričal, da jc naš vladar padel na delu za mir. »Francija in Evropa po vsej pravici prištevata kralja Aleksandra med tvorce miru. Dolžnost Francije in Jugoslavije do njegovega (kraljevega) duha je, da s tesnim sodelovanjem nadaljujeta njegovo delo... Utrjena na bojišču velike vojne, okrepljena s skušnjami za časa mira in ob sodelovanju vseh narodov dobre volje, črpa zveza Jugoslavije in Francije iz bolesti dveh držav novo moč, da ohrani in utrdi evropski red.« Kdo bi mogel lepše podati vzvišen namen francosko-jugoslovanske zveze, ki jo je hotel kralj Aleksander s svojim zadnjim jiotovanjem še utrditi, kakor ga je s temi besedami g. Doumergue pred predstavniki francoskega naroda? Čim vzvišene jše je bilo delo našega kralja in Louisa Barthouja, toliko ostudnejši zločin v Marseilleu, toliko hujša mora biti kazen, »da nc bodo druga za drugo žrtvovane najboljše sile miru in svobode narodov.<,
V istem času, ko je ves francoski narod po ! svojih predstavnikih v poslanski zbornici in v senatu tako svečano manifestiral za idejo miru in na tako viden način izrazil sočustvovanje z nami ter še enkrat slovesno potrdil staro zavezništvo med obema državama, je dr. Beneš sma tral »za svojo sveto dolžnost, da v imenu češkoslovaškega naroda poudari, da smo mi z jugoslovanskim ljudstvom v vseh okoliščinah — v polni zavesti, kaj to pomeni — zvezani in da tudi zvezani ostanemo.«
Jugoslavija je torej lahko mirna. Oprta na svoje zaveznike bo gotovo dosegla zadoščenje za strašilo žalitev v Marseilleu. Pravici mora biti zadoščeno, pa naj vodi sled za krivci ka morkoli in še tako visoko. Da za to poskrbimo, zahteva od nas spoštovanje do velikega vladarja, do naše države, do nas samih in do Evrope.
Na naših državnikih je zdaj, da ne zamude izredne priložnosti in da s široko gesto zajamejo res vse konstruktivne sile, ki jih je sprožila v našem narodu marsejska žaloigra in jih usmerijo v določenem smotru: h končni konsolidaciji velike Jugoslavije.
Uspeh framasonskih intrig	>
Ta j instveni zlom francoske vlade
Izdan od svojih lastnih ljudi je Doumergue odložil težko breme

Gombosev obisk v Rimu
lUm, 8. nov. TG. Razgovori meti Gombo-sem in Mussolinijem so končani. Nekoliko preje, kot je bilo določeno po dnevnem redu tega obiska. Zunanje ministrstvo je izdalo uradno obvestilo o vsebini pogajanj, v_katerem poudarja »popolno iu neizpremenjeno enakost političnih smernic obeh vlad ter željo obeh vlad, da sodelujeta i. Avstrijo v okviru rimskega sporazuma.« Nadalje sta obe vladi »željni sodelovanja tudi drugih držav, in sicer na podlagi načel, ki jih vsebuje rimski protokol od marca meseca.« Pristop drugih držav »bi obe vladi toplo pozdravili«. Toda uradno obvestilo pristavlja, da vsako sodelovanje v zgoraj navedenem smislu »strogo izključuje vsako gospodarsko ali politično nadvlado nad katerokoli sodelujočo državo.« V Rimu razlagajo ta del poročila tako, da na eni strani Italija sicer želi, cla se rimskemu protokolu pridruži tudi Nemčija, toda izrecno pod pogojem, da brezpogojno prizna avstrijsko neodvisnost. Madjarska pa da sicer tudi želi sodelovanje Male zveze, a to lc pod pogojem, da ji Mala zveza prizna nekatere nji>ne težnje. V Kuun govore, cla bo sedaj mogoče misliti na zbil-zanje z Nemčijo, in tla sc je Madjarska re-šila popolne osamljenosti, ki ji jc grozila, čc bi prišlo do francosko-italijanskega sporazuma oziroma do sprave i»cd Italijo >n državami Male zveze^
Pariz, 8. nov. c. Danes dopoldne je predsednik vlade Doumergue naznanil odstop vse vlade. To je storil, ko jc postalo jasno, da bo vseh 6 radikalnih ministrov iz vlade izstopilo. Odstop je bil sprejet.
Zarota proti miru v Podonavju
Italija je več ali manj podprla Madjarsko proti Mali zvezi
Intrige in izdajstva
Madjari se na vse načine trudijo, da si pribore pomoč Avstrije
Dunaj, 8. nov. b. Snoči je bivši madjarski zunanji minister dr. Gustav Gratz predaval o madjarski zunanji politiki. Poleg članov avstrijske vlade so se predavanja udeležili člani diplomatskega zbora in precejšnje število prebivalstva. Gratz je šel s stališča tradicionalnega prijateljstva med Avstrijo in Madjarsko ter je poudaril, da je za Madjarsko najbolj idealna rešitev, če ostane kot soseda neodvisna in samostojna Avstrija, ki nikdar ni predstavljala meje med Madjarsko in Nemčijo, ampak vedno le inost.
Budimpešta: 8. nov. m. Po pisanju »Pesti Kurirja« bo odpotoval danes minister zn kmetijstvo Kallav na Dunaj, kjer bo vodil osebna pogajanja z avstrijskim trgovinskim ministrom dr. Stockingerjem o raznih vprašanjih avstro-madjarskih gospodarskih odnošajev. Minister Kalljy že dalje časa dela posebno nn tem, da bi se povečal madjarski izvoz v Avstrijo. V matl-jarskih gospodarskih krogih se pričakuje, da bo po tej konferenci prišlo do gotovega zboljšanja. Lz političnih krogov se pu doznava, da bo tndi predsednik madjarske vlade Gombos izkoristil to priliko in se še enkrat ob vrnitvi iz Rima sestal na Dunaju z dr. Schuschniggoin.
Pariz, 8. novembra. TG. Doumergueovn mini- i strstvo se je zrušilo, ko je vse pričakovalo, da bo iz tega tihega dvoboja, ki ga je Doumergue bojeval z radikali, odnesel zmago, ki jo je pričakovalo in v naprej pozdravljalo francosko ljudstvo. Doumergue pa ni padel v odprtem boju, ampak, kot se je v Franciji zgodilo že tolikokrat, kot žrtev zahrbtnih intrig, ki so se pletlc v zatišju, v temi, daleč proč od živega toka narodovega življenja,
V nedeljo je Doumergueov minister g. Flandin, predsednik demokratične zveze, v Arrasu v svojem govoru vrgel prvi kamen na predsednika vlade, katere član je bil sam. Radikalni socialisti pod vodstvom Herriota so se bali Doumergueove preosnove ustave, ki bi bila okrepila moč predsednika vlade in ga v bodoče obvarovala pred zahrbtnimi intrigami strankinih diktatorjev. Bali so se tudi volitev. Kajti francoski volilec bi po strašnih preizkušnjah, ki jih je Francija preživela s Staviskijevim škandalom, ki je razlagalil do dna delov, svobodomiselnih lož, brez clvoma pomedel z radikalno stranko m z levičarski mkarteloin, ki nosi odgovornost za ta škandal. Torej se jc bilo treba na vsak način izogniti volišču. Ko je izgledalo, da bo Doumergue stisnil radikalne socialiste med močno rodoljubno nacionalno fronto desnice in med revolucionaree na levici ter jih na ta način izločil iz političnega življenja, so se bratje svobodomiselnih lož takoj znašli in v Doumergueoveni laboru samem so sc našli izdajalci, ki so prihiteli na pomoč radikalom v stiski. Flandin je v zgoraj omenjenem govoru namignil, da bi s svojimi ljudmi rad sodeloval z radikali. Včeraj se mu je pridružil šc drugi izdajalec, Germain-Martin, ki se jc za hrbtom svojega šefa ponudil radikalom. Da bi bila nesreča šo popolnejša, je nevarno zbolel Tardieu, največja optira predsednika Doumerguea. Si>ričo tega je jasno, da je moral Doumergue pasti — žrtev, smo rekli, zakulisnih intrig svobodomiselne lože.
Maršal Petam Herriota:
„To je zločin nad domovino!"
Ker pa se radikali boje, da bi narod zopet ne šel na ulico, kot je šel 6. jam, iz protesta proti delovanju levičarjev m svobodo-miselcev, so hoteli ponuditi sestavo nove vlade maršalu Petainu, ki ga spoštuje vsa Francija in proti kateremu bi se ulica ne borila. Toda stari maršal je na ministrski seji, ko so mu namignili takšno rešitev, vstaj in mrko pogledal Herriota ter mu rekel: »Vi sle izvršili zločin proti domovini.« nakar je odšel od seje.
Radikalni socialisti bodo v zvezi s svojim svobodomiselnim Flandinom sedaj iskali druge rešitve. Francosko ljudstvo bo pa rz, spominov na 6. febr. znalo najti sredstva, da zlomi zakulisno moč strankinih diktatur in da si poišče vlado, ki bo njegovo tvornost in njegov genij res predstavljala doma iu po širnem svetu.
Radikalski „lov za koritom"
Pariz, 8. nov. c. Že snoči in danes zjutraj je bi! ves Pariz prepričan, da sc Doumergueova vlada danes ne bo več predstavila parlamentu. Izvenparlamentarnim krogom jc uspelo, dn so normalen razvoj političnih dogodkov popolnoma iztirili, tako, da se jc bistvo krize zavilo v meglenost in protislovja o čistosti republika-nizma in patriotizma. Radikalom jc uspelo, da so ločili ta dva pojma, ki se nikakor ne izključujeta na levico in desnico ne zaradi čistosti politične morale, marveč zaradi tega, dn se na vsak način ohranijo in izognejo nevarnosti novih volitev, ki bi njihovo politično pomembnost danes popolnoma zlomile. Tako se je v trenot-n i h usodnih dogajanjih radikalom posrečilo, da so najidealnejši boj spremenili v enostavni chasse a la galette — lov za polno skledo« in s tem izzvali one politične gone, katerim niti desničarji niso mogli odoleti. Užaljeni Flandin, ki je že dolgo čutil, cla mora v fr.i icoski politiki postati vodilna osebnost, kakor so to njegovi tovariši Ilerriot, Tardieu, Laval in Chau-ternps, je nasedel radikalnim intrigam in skočil v ospredje, dasi so mu radikali ponudili menico brez podpisa.
Odstop
Potek tega zgodovinskega dneva je bil zelo enostaven, f.c. zgoduj zjutraj se je zbiralo okoli zunanjega ministrstva in elizejske palače obilo radovednežev, ki so hoteli od blizu zasledovati razvoj političnih dogodkov. Ob desetih dopoldne se jc Doumergue podal v Elizej, kjer so ga že čakali vsi ministri razen Tardieu ju in Lamou-rcuxu, ki sta zbolela. Seja vlade se jc takoj zu-čela pod predsedstvom predsednika republike Lebrunn. Ob 10.3« so se na stopnišču palače pojavili .štirje radikalni ministri, ki so silno nervozni zapustili Elizej. Zbranih časnikarjev se je polastila negotovost, zakaj zapuščajo samo štirje radikali sejo vlade. Obrnili so se na Herriota. ki jc vodil svoje štiri tovariše proti izhodu. Toda Herriot se je zavil v svojo običajno bolestno zamaknjenost, ki mu je tako prirodna, iu ni dal nobenega odgovora. Za llerriotom sj se v avto vsedli ministri Oueille, llertriind in Rer-iiiod iu sc naglo odpeljali. Časnikarji so nuj prej
mislili, da je na seji vlade prišlo do razkola med radikali, ker sta dva radikalna mini.sira ostala zvesta Doumergueu. Toda nekaj minut nato da se na stopnišču pojavila oba vojaška ministra ,'ladc: maršal Petain in Dcnain. Maršal Petain je izjavil, da jc vlada podula demi-sijo in da so demisijo podali štirje radikali zaradi tega, ker niso mogli sprejeti nujnost treh dvanajstim Pri tem se jc maršal Petain ironično nasmehnil. Nato jc zamahnil z roko in rekel, da imajo sedaj politiki zopet besedo in da se mora sedaj on kot vojak umakniti.
Med tem se je že po vsem Parizu izvedelo, da je Doumergue padel kot žrtev zahrbtne strankarske intrige. Pred Elizejom so se začele zbirati množico ljudstva in ko se je oh 10.50 pojavil na peronu palače Doumernue, so ga množice sprejele z navdušenimi vzkliki in ploskanjem. Doumergue se jc vzrailoščen zahvaljeval za te izraze ljudskega razumevanja, časnikarjem izjavil nekaj besed in se odpeljal v zunanje ministrstvo.
Flandin ima mandat
Takoj nato je začel Lebrun s svojimi konzultacijami. Takoj po demisiji je zaprosil Doumerguea, da naj ponovno sestavi vlado, toda Doumergue je seveda odklonil. Za tem jc predsednik republike sprejel predsednika senata Jeanneneya in predsednika parlamenta Bouissona. Predsedniku Boussionu je ponudil mandat za sestavo vlade, toda ta je odklonil in predlagal Lavala. Takoj nato je bil sprejet Laval, ki pa je odklonil, češ, da mora ostati v zunanjem ministrstvu, da nadaljuje započeto politiko, ki si jo je pravkar zasnoval. Nato je bil klican na Elizej minister Flandin, ki je dobil mandat. Flandin sc je nato takoj odpeljal k predsednikoma zbornic in nato obiskal Doumerguea, ki mu je prisrčno čestital in mu svetoval, da naj sprejme mandat in sestavi vlado. Nato se jc vrnil Flandin na Elizej, kjer je sporočil Lebrimu, da sprejme man dat za sestavo vlado z namenom, da t« mandat takoj izvrši.
Doumergueov proglas
Med tem pa se je začelo po Parizu nejevoljni, gibanje ljudskih množic. Vsakomur je bilo očitno, da je Doumergue padel kot žrtev preračunane politične intrige, ki se je izcimila in dokončala v framasonskih gnezdih. —- Rezervni polkovnik do ln. Kocijue je sklical protestni shod svojih 200.000 »Crois de fcu« (Ognjeni križi) in v predmestjih so levičarji začeli širiti defetistično propagando. Zalo so se takoj po poldnevu po vseh pariških ulicah pojavili letaki, ki jih je podpisal Doumergue in ki so te-le vsebine:
Prisiljen sem zapustil svoje mesto. I /.kiju čujoč vsa osebna čuvstva prosim svoje prijatelje, da ohranijo mirno kri, ker to zahteva in teres domovine in varnost države.
Doumergue.
Izgleda, da so Parižani razumeli ta poziv velir kega rodoljuba in državnika. Vsaj v zgodnjih popoldanskih urah še ni prišlo do resnih spopadov. Tako se je parlament sestal popoldne k seji, na kateri je imel predsednik le žalne govore za umrlimi [>oslanci. Nato je bila seja odložena do sestave nove vlade. Tudi senat je imel le žalno sejo za umrlimi senatorji.
Radikali so hvaležni Herriota Maršal Petain odklonil
Pariz, 8. nov. c. Po seji senata in parlamenta so se vse senatne in parlamentarne skupine sestale k sejam, da zavzamejo stališče napram nov.i vladi, ki naj jo sestavi Flandin. Flandin sam je med tem najprej obiskal Herriota, od njega pa se je takoj odpeljal k maršalu Petainu, ki ga je zaprosil za sodelovanje v svoji vladi.
Maršal Petain je odklonil. Radikali so se tudi sestali k seji in sprejeli resolucijo, v kateri čestitajo Herriotu, da je tako dovršeno zastopal interese francoskega republikanizma. Poleg tega pa izjavljajo v svoji resoluciji, da že vnaprej odklanjajo sleherno polemiko in sp.rejemajo sodelovanje v vladi, ki bo vse svoje moči posvetila gospodarskim in socialnim problemom, ki tarejo francosko republiko. Ko se je zvedelo za to resolucijo, se je Flandin podal k Tardieuju, ki leži bolan na kliniki, in se z njim posvetoval o razvoju položaja Ko se je Flandin vračal s klinike, je izjavil, da je prepričan, da bo nocoj do polnoči sestavil nove vlado.
Intrige za zunanje ministrstvo
Toda položaj še kljub temu ni tako razčiščen in se po vesteh večernega časopisja pripravljajo mnoge intrige, ki naj spodnesejo tla Flandinu, ki je kot desničar prenevaren framasoneriji in radikalni stranki. »Intransigeant« in »Pariš Soir« pišeta, da so začeli radikali najprej intrigirali s I tem, kdo bo zasedel zunanje ministrstvo. Radikali so razširili vesti, da stremi Flandin sam za tem. da bi razvil svoje mlade državniške lastnosti na širnem polju francoske diplomacije. Laval pa je i-c dopoldne predsedniku republike izjavil, da ne more prevzeti predsedstva vlade, ker želi ostati v vodstvu francoskega zunanjega ministrstva. Ko je Laval popoldne zvedel za radikalno intrigo s Flandinovim imenom, je povabil k sebi poslanca in svojega prijatelja Mandela, ki je strah in trepei radikalne stranke. Ko sc je Mandel okoli 5 vračal iz zunanjega ministrstva, so navalili nanj časnikarji in ga povprašali, kolik je obseg intrige, ki trguje z interesi francoske mednarodne politike. Mandel je odgovoril samo to, da je Flandin pred meseci napisal v »Revue de Pariš« članek, v katerem zagovarja misel, naj predsednik vlade ne prevzema nobenega resorn in zato je sedaj Mandel prepričan, da bo Flnndin izvajal svoje lastne
Kako je zid-mark®ht zadavil slovansko Rusijo p°vs°te ^ >.« krmilu
Ko 6e je boljševiška oblast utaborila v Rusiji, je dobila v sovjetu narodnih komisarjev (Sovnarkom) navidezno lo, kar pri nas imenujemo vlado. .■•Sovnarkom« je postal uradno najvišja izvršilna oblast v državi. Toda dejansko se je »Sovnarkom« moral vsakokrat in vselej podrediti navodilom, ki jih je dajala komunistična stranka po svojem Z-cn-Iralnem K-omitoju (vrhovnem osrednjem odboru). S podreditvijo državne vlade »Sovnarkoma vrh ovitemu strankinemu vodstvu je bil prav za prav na tihem izvršen državni udar, proti kateremu so na kongresu leta 1919 zaman protestirali tako odlični boljševiki, kot je na pr. Osiruski, ki je nahrulil Žida Zinovjeva: »Ne tolažite nas s tem, da »Sovnarkom« no nosi nobene odgovornosti za to in ono, češ, da jc o tem sklepala ze stranka v svojem ZK, Povejte nam rajši, da »Sovnarkoma« ne potrebujemo in da bo vrhovni strankin odbor prevzel vlado v državi!«
In res. če pregledamo listo imen prvih narodnih komisarjev, bomo med 16 imeni našli 12 čistih ruskih i men In samo dva Žida, izmed katerih je eden, Leon Troeki, igral prvovrstno vlogo. Toda v glavnem lahko rečemo, da je prvi Sovnarkom« ru?'ki, slovansko ruski, z malo židovsko primesjo. Toda ta navidezno razveseljiva okolnost izgubi vso vrednost, če pomislimo, da je odločevalo vrhovno vodstvo komunistične stranke, ki ga bomo odslej Imenovali ZK, nadalje maloštevilni »Politbiro«, ki se voli med člani ZK, in tudi maloštevilno vojno-revolucionarno poveljstvo. In v vseh teh odborih sedijo na glavnih mestih in v nadpolovični številčni moči — židje.
»Židovski mir" v Liiovshem Brešču
Zato ni prav nič čudno, da so bili voditelji mirovnega odposlanstva, ki je 2. decembra 1917 šlo v Litevski Brešč prodajat Rusijo, vsi člani ZK in vsi židje. Predsednik odposlanstva je bil Joffo (žid), namestnik pa Kamcnev (žid) in Sokolnikov (žid). Med delegati je bilo še šest nepismenih vojakov, kmetov in mornarjev, ki so bili vsi Rusi, ter tajnik delegacije Karalian. ki je po rodu Armenec. Delegacija se je 5. januarja 1918 spremenila od nog do glave. Predsedstvo prevzame Troeki (žid), podpredsednika sta Jnffe (žid) in Kamcnev (žid), načelnik vojaško-strokovnega odbora je Altvater (žid). načelnik narodnostnega odbora pa Radck (žid), torej ie druga delegacija že popolnoma židovska z izjemo nekaterih nepismenih »ekspertov«, ki so bili kajpada Rusi. Dne 3. marca 191S doživimo tretjo pre-oenovo mirovne delegacije, ki ji sedaj predseduje Sokolnikov (žid) in ki ima samo enega političnega svetovalca v osebi Radeka (žid), ki sta mu dodeljena še Cičerin (Rus) in Karalian (Armenec). Ta židovska mirovna delegacija je Nemcem prodala slovansko Rusijo, ko je podpisala sramotni mir v Litevskem Brešču. V Moskvi je sedel_ navidezno rusko-slovanski »Sovnarkom«, toda državno politiko je vodil židovski ZK.
Židovski „Politbiro"
Kaj je bil pod Leninom »Politbiro«? Za točno poznavanje boljševiškega državnega ustroja je treba vedeti, da je po boljševiški revoluciji oktobra 1917 prešla vsa oblast v roke sovjetov, ki so imeli svojo najvišjo ustanovo v »Kongresu sovjetov«, ki se je sestal enkrat, ali po potrebi večkrat na lelo, in ki ga je v niedčasju nadomestoval »Izvršilni odbor vseruskih sovjetov delavskih, vojaških in kmetski h zastopnikov«. Toda Lenin niti s to itak pičlo trohico demokracije ni bil zadovoljen in je že na drugem kongresu sovjetov prodrl s predlogom, da se ustanovi »talna izvršilna oblast v ustanovi Sovjetskih Nar-odnih Kom-iearjev. S tem je pravkar imenovanemu -Izvršilnemu odboru« odvzel prav za prav vso oblast. Toda niti »Sovnarkomu ni hotel Lenin prepustiti dejansko izvršilne moči, ki je ostala. kot snto že zgoraj omenili, v rokah vrhovnega odbora komunistične stranke, ki ga imenujemo ZK. Ko se je v drugi polovici leta 1918 naenkrat pojavila v ZK opozicija levičarskih komunistov, ki je slednjič sploh iz vlade izstopila in se pridružila socialnim revolucionarjem, je Lenin odločil, da naj se vsa sovjetska moč osredotoči v sloviti trojki, ki jo neke vrste diktatorska oblast nad komunistično stranko iu s tem seveda tudi nad boljševiško vlado, ali kol jo imenujemo, »Sovnarkom«. V tej trojki se nahajajo: Lenin (polžid), Stalin (Georgi-jec) in Sverdlov (žid). Torej najvišja boljševiška oblast je v rokah diktatorske trojke, v kateri ni nobenega Rusa!
Da bi lažje obvladal komunistično stranko, na katero je moral računati, si je Lenin domislil, da je vrhovni strankin odbor (Zentralni Komite, to je ZK) preštevilen, in da bi bilo bolj pripravno, če bi iz svoje srede izbral samo nekaj članov, ki bi tvorili poseben odbor, ki bi bil diktatorski trojki bolj podložen. Na la način je Lenin ustanovo »Po-lithiroja« kratkomalo včleriil v sestav komunistične stranke. »Politbiro« je postal neke vrste zgoščeni m o ž gani komunistične stranke, ki je v vseh političnih vprašanjih odločeval sam in šele nato re-feriral skupščini ZK. »Politbiro« jc s tem postal dejansko vrhovna državna oblast, čigar povelju so se morali brez oklevanja podvreči narodni komisarji kot mrtvi izvrševatclji volje »Polilbiroja«, ki pa jc bil /opel slepo orodje v rokah diktatorske trojke.
.Politbiro« je dobil samo šest članov. Niegova moč je vidno naraščala. Saj se je ZK sestajal vedno redkeje in so se strankini vseruski kongresi vršili leta 1921 le samo še dvakrat na leto. Tako je bila že pod Leninom vsa boljševiška oblast osredotočena v rokah petih čla.nov »Polilbiroja«. Člani sovjeta narodnih komisarjev (Sovnarkoma) so bili samo sence boljševiške oblasti.
Poglejmo sedaj sestav »Polilbiroja' v Leninovi dobi. Leta 1919 je imel pet članov, med njimi dva Žida. Leta 1920 se je pojavil majhen slovansko-ru-slti pritisk in sta vstopila dva nova Rusa, Pre-obraženski in Serebrjakov, lako, da je odbor štel sedem članov, toda že leta 1922 sta oba Rusa zopet izletela in sta dobila namestnika Tonskega (neznane narodnosti) in Zinovjeva ("Žida), tako, da so leta 1922 židje med sedmimi člani imeli tri -edeže, ali <12% članstva. Če vzamemo v poštev, da predstavljajo židje Ramo 4.5% ruskega prebivalstva, najdemo, da so v najvišji boljševiški ustanovi, ki ima vso odločitev v rokah, zastopani 21 krat več. kakor bi jim po sorazmerju svoje številčne moči po pravici pripadati smelo.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno « padavinami. Temperatura bo še padla. Na gorah sneg.
Zagrebška vremenska napo veti: Zelo spremenljivo ln vetrovno. Ponovno poslabšan io vremena
JVa poveljniških mestih
Naštejmo sedaj nekaj važnih državnih postojank, ki so pod Leninom bile popolnoma v židovskih rokah.
V vodstvu državne oblasti
Predsednik »Osrednjega izvršilnega odbora sovjetov«, ki je po ustavi najvišja državna oblast in ki ji je »Sovnarkom« odgovoren, je — žid Sverdlov. Na tem svojem mestu se je nahajal od leta 1917 do svoje smrti. Pripadal je zloglasni trojki, ki je od januarja 1918 do marca 1919 diktatorsko vladaia v boljševiški Rusiji. Poleg tega je bil politični tajnik komunistične stranke. On je vodil listo vplivnih komunističnih članov in je odločeval o njihovi vporabi in namestitvi v državni in strankini upravi. V tem svojstvu je bil njegov vpliv naravnost vpliven v vsej boljševiški politiki. Sverdlov spada med najnevarnejše revolucionarje in nosi v prvi vrsti odgovornost zu umor carske družine, saj je obenem z Gološčekinom in nekaterimi čekisti v Jekaterinenburgu podpisal njeno smrtno obsodbo. O njem pravi narodni komisar Steinberg (žid), »da j je bil hladnokrven računar in jeklenega značaja . i Obdarovan z ogromnim spominom, tako, da je Ra- t dek rekel o njem, »da nosi v svoji glavi vso strankino beležnico z vsemi živimi in mrtvimi člani stranke«, je bil strašen tajnik, ki se ga je vse balo. Ko so ga v Moskvi ubili, je morala stranka na njegovo mesto postaviti celo tajništvo z nešte- ! tim osebjem. To je eden.
Petrografski sovjjet
Ko so boljševiki morali izprazniti Petrograd in so se preselili v Moskvo, je bil v Petrogradu imenovan poseben »Odbor za revolucionarno obrambo Pclregraila«. Ta odbor so sestavljali: Uricki (žid), Volodarski (žid), Jeremejev (Rus), Podvojski (Rus) in Gnzev (žid). Žid Uricki je bil tisli. ki je na ' čq1u malega oddelka mornarjev dno 6. januarja 1918 ob 5 popoldne razgnal ustavodajno skupščino. Dne 9. marca 1918 je boljševiška vlada postavila v Petrogradu posebno mestno upravo, ki so ji pripa- | dali kol predsednik Troeki (žid), kot podpredsed- / nik Uricki (žid), Blagonravov (Rus), Jeremejev (Rus), Posern (žid), Pomiti ali Krochmal (žid), Jermolajev (Rus). Torej trije Rusi in štirje Židi. Par dni nato je severna komuna imenovala prve ljudske komisarje v Petrogradu. Komisar za notranje zadeve postane Uricki (žid), ki prevzame istočasno tudi vodstvo petrograjske »Čeke«. Komi- i sar za tisk in propagando je Volodarski (žid), | vojsko pa vodi Troeki (žid). Urickega so kmalu ' potem, ko je podpisal smrtno obsodbo za nekaj sto upornikov-;, na petrograjskih ulicah ubili.
Kotninicrna
Gremo naprej. Komunistična internacionala (Koinintcrna) je bila že od nekdaj prava trdnjava židovstva. Za časa Leninovega gospodstva so jo vodili trije židje: Zinovjev, Feliks Kohn in Radek. Če je bilo kaj važnega na dnevnem redu, je prišel k seji še žid Troeki, ali celo Lenin sani, Do leta 1929 je prišlo v vrhovno vodstvo Kotuinierne še večje število Židov, tako žid Bela Kun (A'bra-ham Kohen). žid Mauilslri, Židinja Klara Ztjtkin,' žid Varski, žid Pelelavski-Bennet, žid Rafes, žid Martinov in žid Losovski. Židje so v kominlerni imeli skoraj polovico odborniškili mest.
Oglejmo si sedaj še »Čeko« in vojaško oblast.
Zid - gospodar nad voh o
Na čelu vse vojaške oblasti je stal žid Troeki. On je bil vseruski komisar za voj.=ko in mornarico, predsednik septembra 1918 imenovanega »revolucionarnega vojnega sveia republike«, organizator rdeče armade, član ZK in »Polilbiroja?. Njegov prvi pomočnik je bil žid Efrajm Skljanski, član zbora komisarijata za vojsko in mornarico ter namestnik Trockijev v predsedstvu "'revolucionarnega vojnega sveta republike«, ki so ga tvorili: Troeki (žid), Skljanski (žid), Guzev (žid), S. Kamene v (žid) in dva Rusa, Aralov in Muralov. Pozneje se je tenui svetu pridružil še žid Unšlirlit, vrhovni vseruski voditelj vojne špijonaže. Torej dva Rusa in pet Židov.
Žid Laševič je bil član revolucionarnih vojnih .svetov, poveljnik vzhodne fronte, ter poveljnik vseli armad v Sibiriji. — Žid Posern je bil poveljnik severne fronto in član revolucionarnega vojnega sveta. — Žid Zinovjev je predsednik pftrograjške-ga sovjeta, predsednik >.>odbora za zaščito republike«, član ZK in »Polilbiroja«, član revolucionarnega sovjeta VII. armade. — Žid Kamenev je predsednik moskovskega sovjeta, predsednik sovjeta za delo in državno obrambo, član ZK in »Politbiroja«. — Žid Sokolnikov je zastopnik komunističnega strankinega izvršilnega odbora na vseh frontah državljanske vojne, član ZK. — Žid Serebrovski je predsednik vseh artilerijskih tovaren in skladišč in član izredne komisije za oskrbo rdeče vojske. — Žid Messing je vodja »zbora za izpeljavo bojnega stanja«. — Žid Jurenev je vodja zbora ljudskih komisarjev za vojsko in mornarico severne komune.
Strahovi sovjetske Rusije
Nemška roka na Baltskem morju
Nemčija agitifa med skandinavskimi državami proti Rusiji
Moskva, 8. nov. b. Sovjetski tisk pozorno zasleduje delovanje Nemčije na Baltiku. Načrt Nemči je, tako trdi moskovski list, gre za tem, da dobi v svoje roke vse Baltsko morje, ki na,j postane nemško morje. V ta namen je pripravil teren nemgkl poslanik na Dunaj u von Papen, ki je potoval na Švedsko. Nemčiji se je posrečilo, tla pridobi za svoj načrt skandinavske države, ki bodo poskrbele
zato, da se ta načrt tudi izvede. Skandinav. ske državo iuiujo nalogo, da zapro prehod v Severno morje, če bi prišlo do spopada med Nemčijo in Rusijo ter bi lako onemogočile prehod tujemu broilovju. V ta namen bodo skandinavske države nn prehodih v Baltsko morje zgradile močne in številne utrdbo naj. brže po nemških načrtih, da v potrebi lahko zapro prehod.
Izsiedovanle ateniaioriev
Izročitev Perče iča
Dunaj, 8. nov. m. Kakor znano, je francoska' vlada na podlagi preiskovalnega niaterijala zahtevala od avstrijske vlade izročitev bivšega avstrijskega 'podpolkovnika Ivana Perčeviča, za katerega je soudeležba pri atentatu nedvomno dokazana. Iz zanesljivega viira se doznava, <la se bo danes sestal poseben kasacijski senat na Dunaju radi zahteve francoske vlade. Po avstrijskem kazenskem postopku bo la posebni kasacijski senat predložil pravosodnemu nr ' l,,u formalni predlog in mnenje o upravičeno,- .nteve francoskih preiskovalnih oblasti in o izročitvi"zloglasnega Ivana Perčeviča. Na podlagi mnenja tega kasacijskega senata bo pravosodni minister, lo je sani dr. Schuschnigg, izdal svojo odločitev. Kolikor se je moglo izvedeti iz Rima in Budimpešte, se na vse načine pritiska na Avstrijo, da ne bi izvršila ekstradicije Ivana Perčeviča. Kljub temu pa se v dobro obveščenih krogih sodi, da bo tak poskus Mussolinija in Gom-biisa ostal brez uspeha.
Preiskava v Marseilleu
Pariz, S. nov. m. Preiskovalni sodnik je danes dopoldne pregledoval podatke o bivanju atentatorja Georgijeva v Marseilleu. V zvezi s leni je zaslišal tud! ravnatelja restavracije »Pri borzi«, v kateri se je neposredno pred atentatom mudil atentator
Georgijev v družbi z drugim atentatorjem Mio.Kra-ljeni. Zaslišane so. bile poleg ravnatelja te re.-iav-racije tudi vse osebe, ki so mogle dati kakršnekoli podatke o bivanju atentatorjev po prihodu v Marseille. Posebno pozornost je preiskovalni sodnik posvetil izpovedbain služinčadi omenjene restavracije, v kateri so atentatorji obedovali in jo zapustili šele nekoliko minut pred samim atentatom. Današnje izpovedi so popolnoma potrdile rezultate policijske preiskave, kar se tiče gibanja atentatorjev v Marseilleu, niso pa prinesle nobenih važnejših novih momentov.
Aretacija Josipa Vidoviča
Pariz, 8. nov. m. Francoske policijske oblasti, ki vodijo preiskavo o tnarsejskem atentatu, so ugotovile, da so teroristi večkrat prihajali v Francijo tudi skozi Verdun, kjer so imeli zanesljivega človeka, ki jim je dajal stanovanje in hrano v času bivanja v tem mestu. Policiji se je posrečilo, kakor je »Slovenec« že poročal, izslediti tega zaupnika teroristov. Imenuje se Josip Vidovič, gostilničar v Verdunu, ki živi tam že dalj časa. Vidovič. je bil aretiran. Zdi se, da so se v njegovi gostilni česlo shajali teroristi in da so prihajali v njegovo gostilno tudi atentatorji Mio Kralj in Rajič. Po zaslišanju pri verdunski policiji bodo Vidoviča poslali v Pariz radi nadaljnje preiskave.
Avstrijski kancler v Rim
Dunaj, 8. uov. AA. Korbiro poroča: »Politična korespondenca« je zvedela, da potujeta avstrijski kancler dr. Schuschnigg in zun. minister Berger-Waldenegg sredi novembra v Rim. Zaradi tega potovanja bo za nekaj časa odložen prvi sestanek korporacij po novi ustavi. Po poročilu listov bosta dr. Schuschnigg in Iierger-Waldenegg; po razgovorih v Itimu obiskala tudi druge evropske prestolnice. Ti nadaljnji obiski pa še niso t. Vončno določeni.
Žid - organizator „Čehe"
Čeka ali izredna komisija za pobijanje proti-revolucije je bila ustanovljena 7. decembra 1917. Mnogokrat so poudarjali, da je bila »Čeka« čisto-ruska ustanova, v kateri židje niso imeli nobenega vodilnega vpliva. Kakšna laž! Osebje >Čeker so tvorili predvsem Letonci, Poljaki, Finci, Tartari, Kitajci in silno malo pravih Rusov. A Židom gre čast, da so »Čeko« izumili, da so jo organizirali in (la so njeno krvoločno delovanje vodili. Naštejmo nekaj vodilnih Židov, ki so iz »Čeke« napravili tisto strašno, s krvjo nedolžnih oblito maščevalno četo, ki je brez usmiljenja pustošila po slovanski Rusiji še dolga leta po revoluciji.
Predsedstvo petrograjske »Čeke«, ki je prva nastopila svojo žalostno službo, sestavljajo sledeča imena: predsednik Uricki (žid), Bokij (Tartnr), Vorčlevski (?), Josilcvič (žid), torej več kot polovica Židov.
Po smrti Poljaka-krvoloka Džcrdžinskegn je prevzel vrhovno poveljstvo »Ceke« Jagoda (žid), ki je od prvega začetka organiziral »posebni oddelek" (usmrtitve brez razsodbe) ter -bil sploh organizator vsega ustroja »Čeke-. Poročen je bil s hčerko Žida Sverdlova. On je še danes vrhovni poveljnik vserueke Čeke«. — Žid Mcssing jp od prvega počet ka v vrhovnem vodstvu »Čeke, pred- I sednik »Čeke- v Petrogradu, namestnik vrhovnega šefa vseruske »Čeke« Žida Jagode. — Žid Un-slicht, šef špionažnega odseku »Čeke- in rdeče vojske. —- Žid Mogilovski. vodja izvenruskega oddelka »Čeke*. — Žid Arlusov, organizator notraiije-ruske špiionaže. — Zid Katzensohn. vodja in organizator vaeruske obmejne spi joti rt žne »Čeke . —
Boj za mir v Španiji
Pariz, 8. nov. b. Po vesteh iz Madrida vlada v vsej državi mir, generalna stavka, ki so jo praglasili sindikalisti in anarhisti, pa se je izjalovila. Z druge strani pa se poroča, da je v Barceloni proglašena stavka vsega delavstva. V Saragozi je prišlo do novih spopadov. Oblasti v Barceloni so izdale proglas na narod, v katerem ga pozivajo na mir. ker se bodo drugače pričele aretacije. Voditelj ljudske stranke Gil Roblcs je danes dopoldne zahteval, da se razpustijo vse politične in druge organizacije, ki.se skrivajo pod krinko strokovnih organizacij, ker sicer ne bo preje miru in reda v državi.
Mailrid, 8. nov. e. Anarhističnosocialistični sin-dikati so danes izdali proglas svojim članom v Sa-• ragosi, naj prenehajo s slavko, in priznavajo, da stavka tii uspela. V Madridu se je sestala vlada k „ seji, na kateri se je razpravljalo o razmerah v Kataloniji in v Asturiji. Sklenjeno je bilo, da bo mesto Ov.iedo restavrirano na državne stroške v okvirju javnih del. V Asturiji bo imenovan tudi general za guvernerja.
Trpeča Cerkev v Mehiki
Berlin. 8. nov. A A. DNB poroča iz Mexica: Kongres zvezne države Pueple je odobril načrt zakona, po katerem se bo število duhovnikov v tej državi tako omejilo, da bo na 50.000 ljudi prišel po j en duhovnik. «
Radikalno socialistični blok v državi Vukatanu | je sklenil zahtevati od zveznega kongresa, da mo-j rajo biti vsi duhovniki v Mehiki oženjeni in po ! rodu Mehičani.
i Nohlovu nagrada za književnost
Stockholm, 8. nov. c. Letošnjo Nob!<jvo nagrado 7,a literaturo je prejel italijanski dramatik Luigi Pirandello. (Pirandello je znan tudi našemu slovenskemu občinstvu, saj so v ljubljanski drami igrali že več njegovih del. Op. uredn.) Star je 67 let. Najbolj znan je po svoji drami: »Šest oseb • išče avtorja.«
Žid Trilisser. naslednik Žida Mogilevskega v vodstvu zunanjeruske špijonažne »Čeke«. — Žid Ko-gan, pomočnik Katzensohna, vodje obmejne špijonažne »Čeke«. — Žid Broslau. predsednik moskovske »Čeke-. — Žid Gološčckin, vodja »Čeke-: v uralski pokrajini, ki je dal usmrtiti carsko družino. — Žid Jurovski, vodja »Čeke« v Jekaterinenburgu in komisar za pravosodje v uralski pokrajini. — Žid Safarov, namestnik. predsednika u nilske »Čeke«, — Žid Bela Kun (Aaron Kohen), vodja »Čeke na Krimu, imenovan »krimski mesar«. — Židinja Zcinljačku, tajnica Bela Kuna in tajnica krimske komunistične stranke. — Zid Kohn, vodja »Čeke • v Harkovu in predsednik izvršilnega odbora v Harkovu. — Zid Lamler, vodja »Čeke« v severnem Kavkazu. — Žid Nachimson, vodja »Čeke« v Jaroslavu jn tamošnji komisar za vojsko. — Žid VVeinberg. vodja »Čeke« v Saratovu — Schwartz, žid, predsednik vse ukraiiiiiske »Čeke«. — Židje Fiukclstein, Ehlenkrieg in Griinstein, voditelji Čeke«' v Kijevu. — Židinja Meisscl-Kcdrov, proslula čekisti n ja v severni Rusiji, znana kot »obešalka«.
Zrcalo „slovanske" revolucije
Oglejte si zrcalo »slovanske revolucije kmetov in delavcev v slovanski Rusiji. Oglejte si »slovansko osebje«, ki jn je zamislilo, ki jo jc izvršilo. Oglejte si predvsem »slovansko čeko«, ki jc pretakala kri milijonov slovanskih Rusov, da je zavarovala udobno življenje par židovskim marksistom, slovansko Rusijo pa porinila v revščino in brezpravnost. l,ot je ni i1"7tvel;i liili noil krvoločnim'
diktaturami Tarlarov v davnih časib
Volitve v Ameriki
Washington, 8. nov. AA. Po zadnjih podatkih so dobili pri volitvah v narodno skupščino demokrati 317 mandatov, republikanci 102, poljski delavci 3 mandate, naprednjaki 7 mandatov iu poljski delavci 1 mandat. Izidi glede 18 mandatov še niso znani. Pri senatnih volitvah so dobili demokrati 69 mandatov, republikanci 23 mandatov, naprednjaki 1 mandat, poljski delavci 1 mandat. 3 senatni mandati so še negotovi. — Iz San Francisca poročajo, da je pri volitvah za guvernerja Kalifornijo dobil dosedanji guverner Mirriam 1,010.932 glasov, njegov nasprotnik, znani pisatelj in socialist Upton Sinclair pa 747.759 glasov.
„Le6eča garda" v Bolgariji
Sofija, 8. nov. ni. Pri policijskem ravnateljstvu so ustanovili poseben oddelek 50 ljudi, tako zvano letečo gardo, ki ima posebna navodila za pobijanje protidržavnih akcij v Bolgariji.
Letalo za 70 potnikov
Pariz. 8. nov. A A. »Excelsior« poroča: V Tou. lousu grade največje vodno letalo sveta. Proti koncu leta bodo napravili že prve poizkuse. Letalo bo lahko prevažalo 70 oseb. Del potnikov bo imel na razpolago 12 razkošnih kabin, kakršne so na oceanskih parnikih. Vsaka kabina bo imela dve postelji in prostor za umivanje. Letalo bo dolgo 32 m, široko 50 m in visoko 9 m. Opremljeno bo s 6 motorji po 850 konjskih sil. V višini 2000 m bo letelo s hitrostjo 250 km. Letalo bo letelo nad severnim Atlantskim oceanom. Tehtalo bo 32 tou, akcijsko področje bo znašalo 3000 km. Opremljeno bo .j 27.0001 goriva.
Terjatve izvoznikov v Nemčiji
Beigrad, 8. nov. AA. Po sporočilu Nar. banke so terjatve naših izvoznikov v Nemčiji dne 6. nov. t. i. znašale okoli 180 milj. Din. Glede ua to in upoštevajoč pritok uvoz-niških plačil na zbiralni račun nemške nar. banke pri nas, bodo morali izvozniki blaga v Nemčijo čakati na kronološko vrsto izplačil kakih 4 do 5 mesecev.
Doživel je t47 let
Gasablanca, 8. nov. c .V Casablanci je danes umrl najstarejši človek sveta. Slnr je bil 147 let in se je bavil z raziskovanjem rastlinstva.
Osebne vesti
Beigrad, 8. nov. m. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje .ie imenovan za sekundarnega zdravnika vTTT. skupine v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Vladimir Tr ampul, uradniški pripravnik iste bolnice.
Sodnih dr. Schen^di umrl
Radeče pri Zidanem moslu, S. nov. Umrl jč starešina tukajšnjega sodišča g. dr. Schmiilt. Pogreb bo v sobolo ob 15.30.
★
Zada Je vesia o krizi francoske v-ade
Zahteve iramasonske lože
Pariz, 8. nov. c. Menda bo največja težava pri sestavi nove vlaile vprašanje, kako zase«!i zunanje ministrstvo, za katero trajajo intrige šc vedno dalje. Radikali in svobodomiselne lože menda ne zaupajo Lavnlu. Sedaj so žc razširili vest, da se vrne Paui-Boncour, toda ta rešitev se je zdela nemogoča.
Nato so radikali razširili vest, da bi se spodobilo, da prevzame Herriot zunanje ministrstvo, To bi edino odgovarjalo položaju predsednika največjega poslanskega kluba, ki se ne more zadovoljiti z ministrstvom drugega reda. Vendar pa radikalni poslanci zaenkrat še molčijo, ker nar čakajo navodil iz tistih krogov, ki so jim diktirali. da morajo vreči Dotimerguea in njegovo vlado. Zato je prav gotovo, da bo Flandin poleg tega, da bo moral zadovoljiti apetit radikalov, moral računati še z zahtevami framasonske lo;.e in njenih oboroženih litf.
Pred tridesetimi dnevi... SJSSS^mJ^.
Nj. Vel, blagopokojni kralj Aleksander I. pride na ladjo
Do pred nekaj dnevi sem služil kot mornar na najlepši ladji naše vojne mornarice, na ponosnem torpednem rušilcu »Dubrovniku«. Ponosna je ta ladja s svojo lepo konstrukcijo, še bolj ponosni pa smo bili mi, pomorščaki na tej ladji, ki jo je stalno izbiral blagopokojni kralj Aleksander I. s svojo vzvišeno rodbino za oficijelna in neofici-jelna potovanja po morju. Lansko leto v oktobru smo vozili Njuni Veličanstvi v Romunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grčijo — in kdo se ne zaveda pomembnosti onega potovanja, ki je položilo temelje balkanskemu paktu?
Priprave za odhod
Tudi letos smo v začetku jeseni začeli pripravljati naš »Dubrovnik« za sprejem in potovanje najvišjih potnikov v republiko Francijo. Za daljšo dobo smo se bili vsi-drali v Tivtu v Boki, kjer smo začeli pripravljati vse potrebno za daljše potovanje. V Tivtu je namreč arzenal naše mornarice. Poleg naše ladje sta bili ob pomolu tudi naši podmornici »Hrabri« ter »Osvetnik«, ki sta se pripravljali isti čas na vožnjo v Bi-zerto, severnoafriško mesto z grobovi srb: skih junakov, — zatorej je bilo tam precej živahno.
Dne 4. oktobra t. 1. je »Dubrovnik« zapustil Tivat — s tem se je pričelo potovanje, ki mu je bil namenjen tako strašen zaključek. Tistega dne smo popoldne vkrcali zadnje' stvari — živež, pitno vodo. Počasi smo odpluli iz tivatskega zaliva, zadnjikrat nas je pozdravil visoki vrh Lovčena s cesto, ki se v serpentinah vzpenja do vrha in se nato zgubi za goro proti Cetinju, rojstnemu kraju blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ob 5 popoldne smo pristali ob vasici Zelenika, jji je zadnja postaja bosansko-hercegovske železnice; tam smo pričakovali prihoda kraljevskega para.
Kralj Aleksander se vkrca
5. oktobra je ves dan deževalo, radi česar so bile ceste razmehčane in so se avtomobilska kolesa globoko vdirala v blato. Njuni Veličanstvi s spremstvom sta potovali v avtomobilih iz Belgrada skozi Kosovsko Mitro-vico iu Cetinje v Zeleniko, radi slabega vremena so imeli zamudo in pričakovali smo jih ves dan zaman. Okrog pol osmih zvečer je dež nekoliko ponehal, temni oblaki nad Boko so se nekoliko razpustili — tedaj so privozili dvorni avtomobili. Kot prvi je izstopil kralj, za njim kraljica, nato knez Pavle s kneginjo Olgo, minister zunanjih zadev Jevtič, upravnik dvora ter druge visoke osebnosti iz spremstva. Kralj se je pozdravil s komandantom, nato je prišel tudi k nam. Mornarji — oblečeni v naših lepih modrih uniformah — smo stali lepo razvrščeni na palubi. Naš vrhovni zapovednik nas je po-
Sveča, ki jo je kralj pred odhodom prižgal v cerkvi sv. Savina, ter podpisi v romarski knjigi: Aleksander, 6. X. 1934, Marija. Pavle, Oiea
zdravil s »Pomozi Bog — junacil«, nakar se je enoglasno razleglo: »Bog ti pomogao!« Kralj v admiralski uniformi je obšel vrste svojih mornarjev ter se z zadovoljnim smehljajem na obrazu podal v svoje prostore.
Zadnji podpis v Jugoslaviji
Tudi 6. oktober nam je prinesel deževno in viharno vreme. Na ladji je bilo vse tiho, samo veter je žvižgal svojo monotono pesem. Okoli 9 dopoldne so Nj. Veličanstvi, knez Pavle in kneginja Olga zapustili »Dubrovnik« ter se podali v bližnjo cerkvico Savina nad Hercegnovim. Cerkvica stoji na vrhu griča sredi krasnega tropskega gozdiča, med bujno rastočimi oljkami, palmami, oranžami in drugim tropskim rastlinstvom. Po mojem prepričanju je to najlepši tropski gozdiček, najmikavnejša točka obale našega južnega Jadrana. Ni mi znano, ali so ga obhajale temne slutnje, ali pa je po starem verskem običaju prižgal pred oltarjem svečo za srečno pot ter se podpisal v romarsko knjigo cerkvice Savina. ne sluteč, da .ie bil to njegov zadnji podpis na jugoslovanskih tieh. Ko se je ob desetih predpoldne ojrlasil ladijski zvon, so se visoki gostje vrnili na krov. Že smo hoteli odpluti, toda močni valovi pred vhodom v Boko so oznanjali, cla bo vožnja na odprtem morju nevarna. V zadnjem hipu se je razvedelo na ladji, da -e radi tega Nj. Vel. kraljica izkrca in nastopi vožnjo v Pariz po suhem.
Po Jadranu
Točno ob 10.30 je ladijska sirena zatulila na odhod. Počasi sta se začela vrteti velika vijaka in počasi smo izpluli iz naše zelene Boke. Kraljica, knez Pavle in kneginja Olga so z obale živahno pozdravljali odhajajočega kralja, kralj pa je nekajkrat pomahnil v pozdrav, nato pa se je nekam zamislil. Domovino smo zapuščali pozdravljeni od drugih ladij naše mornarice, ki so vile zastavno galo v čast svojega najvišjega poveljnika.
Mimo Ostrega rta, ob katerega so se za: ganjali valovi, smo izpluli iz Boke ter vzeli kurš naravnost proti Otrantu. Kmalu smo izgubili izpred oči našo obalo in smo bili na širokem odprtem morju. Morje je bilo srednje valovito, nebo pa s temno sivimi oblaki pokrito. Vožnja je bila pusta in dolgočasna, mornarji-začetniki, ki so bili vkrcani, so začutili morsko bolezen, ki se je pozneje se poslabšala. Tistega dne popoldne nam je majhen dogodek spet vrnil naše razpoloženje. Okrog 16 se je za malo časa pokazalo solnce in kakšno miljo daleč od naše ladje smo opazili predmet, ki je plaval na površini morja — kmalu smo ga prepoznali za glavo torpeda. »Dubrovnik« je počasi krenil proti torpedu. Spustili smo v morje čoln s sedmimi možmi, katerim je poveljeval častnik. Le z velikim naporom so zmagovali veslači v borbi z nemirnim morjem. Vse je bilo radovedno, odkod in kako je prišel sem torpedo. Stvar se je kmalu pojasnila. Služil je bil Angležem, ki so bili v naših vodah pri vajah. Ob povratku smo jim ga v Splitu vrnili. Kralj je stal na krmilu ladje ter z vso pazljivostjo opazoval delo svojih mornarjev. Medtem je prispel čoln s torpedom k ladji, težko dolgo podvodno orodje smo dvignili na palubo. Kralj je pristopil cisto blizu ter sc smejal. Razgovarjal se je s častniki in gledal, kako so mornarji snazili mokro telo dolgo jeklene ribe. Nato sta se vijaka spet začela vrteti in nadaljevali smo svojo pot. Vreme je kazalo na bolje kot pn odhodu, toda brezžična poročila, ki smo jih dobivali od naših dveh podmornic, ki sta ze dan pred nami nastopili pot proti Afriki, so nas opozarjala, da nas čaka razburkano morje in težka pot. Noč se je spustila no. morje.
Okrog 20 smo na zapadni strani obzorja opazili bele žarke razsvetljenega mesta Otranta oh južni italijanski obali. Pozno zvečer smo pluli mimo rta Sta. Maria di Leuca in veliki obalni svetilnik nam je kazal pot po .Tonskem morju. Tako smo zaspali, ne sluteči, da bo to zadnja, naša mirna noc v naslednjih osmih tragičnih dnevih.
Morje je že nemirno ...
Ko som 7. oktobra zjutraj stopil na palubo, sem takoj opazil, da držimo južno-za-padni kurs. Z desne strani sem videl kopno. Gola rumena, kamenita obala se je vlekla proti jugu. — Calabria. Tu in tam so oživela pustost obale majhna kalabreška naselja, ki so bila prav ob robu visokih skal, ali pa viadukt železnice, ki vozi čisto ob morju kot nekakšen jeklen trak okrog vsesa italijan-
skega polotoka. Ko smo okrog 11 pluli mimo mesteca »Santa Domenica«, je stal na palubi tudi kralj s svojim spremstvom. Bližali smo se rtu Spartivente. Mrzla severnjaška sapa je brila. Oblekli smo svoje modre mornarske suknje in čvrsto privezali svoje kape, da bi nam jih veter ne odnesel. V takem vremenu se nam je pokazala zaradi toploto tako znana južna Italija. Zagledali smo romantično Sicilijo. Skozi oblake je za malo časa pogledalo solnce, ki je v daljavi pretrgalo megle. V daljavi smo ugledali veličastni planinski masiv 3274 metrov visokega vulkana »Etne«. Kljub temu. da je bil vrh vulkana s snegom pokrit, so bili vendar dobro vidni veliki žlebovi, ki jih je izkopala lava. Iznad kraterja se je počasi in v kodrastih oblikah dvigala z oblaki pomešana meglena para. Bili smo pred vhodom v Mesinsko ožino.
Morje se je bilo skoraj popolnoma umirilo, tok o da nas .ie bilo precej mornarjev, ki smo se zbrali pranicu ter si ogledovali obali z desne in leve strani ožine proti se-verozapadu. Kakih deset delfinov, ki so v velikih skokih obkrožali našo ladjo, nas_ je spremljalo, ko smo se z desne strani bližali lepemu TJcggiu, levo pa znamenitemu mestu Messini na Siciliji. Vinogradi, drevesa in druge zelenje se je odražalo od golega rumenega kamenja južnotropske zemlje. Nenadoma smo opazili vrtinec, ki se je širil preko vse širine kanala :Karibda — a na desni vrhu skale orlovsko gnezdo: Scila. Spomnil sem se Homerjevega junaka Odiseja. Ob ijzhodn iz mesinske ožine so nas sprejeli težki in črni oblaki ter visoki, peneči se valovi ti renskega morja.
Kakor hitro smo izpluli iz ožine, je pra-mac naše ladje potonil v slani element, voda se je začela prelivati čez krov. Takoj smo morali zapustiti palubo, borba z morjem se je začela. Pri nekaterih mornarjih se je morska bolezen poslabšala in malo nas je bilo, ki smo se naslednjih dveh dneh lule-leževali obedov. Na ladji je vladalo mračno razpoloženje. Od tega dne tudi kralj ni več prihajal na krov. Okrog 17 smo pluli mimo malega vulkana Stromboli, kateri se nahaja v skupini Liparskih otokov. Tudi na tem vulkanu smo videli žlebove, ki jih je bila zarezala lava kot široke črne trakove od vrlia vulkana pa do temnega modrega morja, ki se je jezno zagriznilo v obalo malega pira-midastepra otoka. Na tem otočju — zloglasni Liparski otoki — preživljajo konfiniranci fa-fizma svoje žalostne dni — med njimi je marsikateri naš človek.
posuta s soljo kakor z belini kristalom. Tudi obleke, ki so bile od izsušeno slane vode vse sive, smo pridno krtačili ter sc pripravljali na svečani vhod v Marseille.
Pozdrav francoskega brodovja
Okrog 10.30 dopoldne so se daleč na obzorju pokazali trije obrisi treh francoskih rušilcev, ki so prinašali našemu vladarju prve pozdrave Francije. Šo kakšno miljo oddaljeni od nas so začeli streljati častni salnt \T' " Vel. kraljn Aleksandru I.. nato pa »o
Na francoskem motornem čolnu se pelje kralj na obalo v Marseille
se okrenili ter nas spremljali z desne strani,. Prav tako je bilo tudi z drugo trojico rušilcev. ki nam .ie prišla nasproti okrog 11.30. Ob 13 smo zagledali francosko obalo. Tri eskodvaJ« — vsega kakih 25 liidro-avijonov
—	med njimi bombarderji težke kategorijo
—	ki so priletele iz Ton Iona in deloma iz Marseillea, so začele krožiti nad »Dubrovni; kom«. Kralj jc ob tem prizoru stal na krmi ter sprejemal to počastitev. Tako veličastno spremljani po zraku in na votli, smo rezali s hitrostjo 25 morskih milj na uro (1 milja = 1852 m) valovje nemirnega Lionskega morja. Standarta Nj. Vel., ki se je ponosno vila na vrhu prednjega jambora, je bila burja tako močno raztrgala, da je visel rob zastave v trakovih, ki so plapolali v vetru. Pluli smo naravnost proti Marseilleu.
V marsejski luki
Polagoma se je začela obala deliti v manjše otoke, mahoma smo zagledali na visokem hribu mod skalami imenitno zgrajeno cerkev Marije Pomočnice Marseilleu, kjer po starih navadah pomorščaki darujejo prižgano svečo pred prvim potovanjem al i pred daljšo vožnjo. Zapluli smo z vsem sijajem v znamenito luko Marseille. Na določenem mestu se je spustilo veliko sidro in »Dubrovnik« je obstal pred luko, obdan od francoskega brodovja, ki .je sestajalo iz križark Colbert in Foch, šestih rušilcev, devetih pod: mornic in ene eskadrile aeroplanov. V pisani zmedi so krožile barke, motorni čolni ter najraznovrstnejša druga vozila okrog naše ladje, a novinarji in filmski reporterji so imeli polne roke posla.
Kralja zapušča »Dubrovnik«
Velik vihar
Pogostoma smo srečavali ladje, ki so prihajale' iz Marseillea, Toulona, Niče in drugih mest ob francoski rivijeri. Pluli smo po gosto obiskani morski cesti Marseille-Messina — tudi na morjih so ceste, kakor na kopnem, samo na zunaj nevidne in samo pomorščakom znane. Zopet je veter postajal močnejši ter se razdivjal do pravega viharja. Valovi, ki so dosezali višino 6 m, so preplavljali celo poveljniški most naše ladje, s katero se je morje igralo kakor z orehovo lupino. Večerjo smo morali žrtvovati valovom, bivanje v prostorih je postajalo neznosno.
Dne 8. oktobra, nam jc veter odnesel no; morje. Zvečer tega dne je vihar dosegel svoj vrhunec. Prnmac ladje je bil popolnoma pod vodo ter se z vso svojo silo zaganjal v težko visoko valovje, tako. da sc jc ladja v vseh svojih delili tresla.
Kralj se je nahajal v salonu ter poslusal radijska poročila. Bil jc videti zdrav in od: poren kakor malokdo na ladja. — V pisarni sem bil zaposlen s tipkanjem brezzicnih vesti za Nj. Vel., toda pri tem opravilu nn ,|C silno guganje ladje toliko nagajalo, da skoraj nisem mogel obvladati pisalnega stroja.
Proti Franciji
Pojavil se je velik luksuzni parnik iz smeri Napol i, hkratu, ko smo zagledali obalo Sardinije. Ko smo zagledali okrog 20 bele žarke svetilnika ožine Bonifaccio, med Sardinijo in Korziko, je luksuzni parnik zaplul pred nami v kanal. Morje se je polagoma umirilo, a kakor hitro smo zapluli v Llonsko morje, se je nebo začelo jasniti.
9. oktobra smo imeli lepo in vedro vreme, solnce je vzšlo. Vsa posadka je bila dobre volje, kajti najtežji del vožnje je bil za nami Začelo *e jo snaženje ladje, ki ie bila
Mrtvaški oder s krsto kralja Aleksandra 1. v ščitniku topa
Kralj Aleksendcr se izkrca
Tedaj jc kralj sprejel poleg drugih oseb nosti francoske republike zlasti francoskega zunanjega ministra Barthouja. Po kratkem pozdravu je kralj zapustil naš ponosni »Dubrovnik« in s tem jugoslovanska tla. Stopil je krasen francoski motorni čoln, ki jc vil jugoslovansko zastavo. Pri »robnem pozdravu« z glasnim petkratnim »liura« pozdravljen od svojih mornarjev, je kralj, odzdrav-Ijaje z roko, odplul proti obali, nn Quai des Belges v »Vieux portu«.
Burja jc začela ostreje žvižgati, ko da hoče povedati nekaj hudega. Sicer solnčti' Marseille se je pokazal v svojem pozno jesenskem sijaju. R-u-u-m — — težka veriga sidra zagrmi, vsa ladja se strese in z obale posveti s krvavo-rdečimi žarki svetilnik, nad vhodom v luko.
Razglašeno je bilo, da bomo ^meli na kopno. V najlepšem razpoloženju smo se začeli pripravljati na izhod. Zapisoval sen\ imena tistih, ki so želeli na kopno, v veselen. vrvežu je bila vsa ladja — konec strahot vi-
harnega potovanja — srečen pristanek — zdaj pa: vesel oddih.
Mahoma je po ladji čudno završalo. Podčastniki so stikali glave, od prepadenih obrazov se je širila od skupine do skupino ogorčena beseda:
Atentat
Sprva nihče ni vedel ničesar določenega, na smrt ikralja ni mislil nihče. Povelje: Nihče ne pojde na kopno. Vprašam tovariša — sigmalista, ali kaj ve. Odvrnil mi je: pravkar sem dal iz skladišča največjo in najlepšo standarto ter našo zastavo. Postalo mi je jasno: kralj je postal žrtev atentata...
Nato smo videli, da se je spustila zastava na pol droga, a Indijska sirena je rjula v noč...
V paradnih uniformah oblečeni častniki so odrinili na kopno stražit mrtvega kralja.
Zlato rumeno solnce so je razlilo na mar-seilloski zaliv in čarobno ožarilo peneče se grebene valov na razburkanem morju. Med nami mornarji je vladalo tužno razpoloženje. Ob pol enajstih dopoldne je trobenta poklicala posadko »na vez«, kmalu nato so je pokazalo sidro na valovitem površju morja in »Dubrovnik« je počasi zaplul v staro mar-seillesko luko — »vieux port*. Ko smo se približali obali, so nas objeli šumi avtomobilov in tramvajev, videli smo gestikiiliranje ljudi in vse to se nas .ie čudno dojmilo. Kakor hitro so bili težki manevri pristanka končani, se je začelo pripravljanje za prenos krste s truplom junaškega kralja na ladjo. Z ladje smo videli s peskom posuti madež krvi na mestu, kjer je. obležal zločinec...
Na desni in levi naše ladje sta stali kot častni straži francoski podmornici »Naut.i-lus« in »Rubis«. Na krovih sta stali posadki podmornic v vrsti, v tipični uniformi francoske mornarice. S pomočjo francoskih civilnih in vojaških oblasti smo od obale do levega boka ladje napravili širok pontonski most ter ga okrasili z našimi in francoskimi zastavami. Promet na obali in po Canebiere — ulici, v kateri se .ie bil izvršil atentat — je bil ustavljen. Prišla je vojaška godba, jezdeci in drugo francosko vojaštvo, ki se [je postavilo v špalir in kordonc. Vse jo bilo pripravljeno za prenos krste na ladjo. Okrog 16, ko se je nad zapadom pokazalo solnce, se je bližal obali žalni sprevod.
„Dubrovnik" sprejme mrtvega kralja
Najprej se je pojavil avto z Nj. Vel. kraljico Marijo in knezom Arzenom, za njima sta izstopila iz svojega avtomobila predsednik francoske republike Lebrun ter mornariški minister Pietri. Tretji jo bil avtomobil »Samaritaine« s ki-sto, okrašeno s 14 venci in rožami francoske zemlje. Godba je igrala jugoslovansko in francosko himno, ko so častniki »Dubrovnika« prenašali krsto na ladjo. Na ladji so krsto položili pod ščitnik velikega topa na ladijski kumi; prostor je bil okrašen z venci, ki so jih poklonile francoske oblasti.
Žalostno slovo
Kraljica Marija, vsa skrušena, je zapustila ladjo. Okrog 17 jo sirena našega ponosnega »Dubrovnika« zatulila, k odhodu. Počasi — pod umerjenimi udarci vijakov, je ladja izplula iz luke smrti.--
Ljudstvo na obali, ki je gledalo, je stalo odkritih glav, ženske so se križalo in tudi med nami mornarji sc je marsikatero oko orosilo.
Pred Marseillem sta nas čakala. francoski križanki »Colbert« in Duque«nc« ter rušilen. »Gerfaut« in »Va.ntour«, določeni, da nas spremljajo v domovino. V temno ruuie-nem žaru je zahajalo solnce. tiho je plul naš Dubrovnik« v spremstvu francoskega brodovja v nastopajočo noč, da pripelje mrtvega kralja v naročje domovine.
Mrtvi kralj na poti v domovino
Vijaki so se vrteli z največjo hitrostjo tako da smo komaj občutili nemirnost raz: burkanega morja. Držali smo kurs precej oli francoski obali, tako da smo okrog 21 plnli mimo druge velike francoske luke Toulona. Močni reflektorji francoskega bojnega brodovja so metali velike snope, belih žarkov proti temnemu nebu v obliki velikega svetlega križa, v znamenje sožalja. Gori, v visoki megleni daljavi so se svetli žarki zgubljali v oter. Žc smo bili mimo toulonske luke, njene luči so nam zginilo izpred oči in obdala nas je nemirna brez-končnost slanega elementa.
Naslednji dan — 11. oktobra — nam je prinesel strašno burjo z visokimi, penečimi se valovi, ki so časih dosezali višino 10 m. Ker jc morje preplavljalo ladjo, smo pokrili topov ščitnik, v katerem .ie stala kraljeva krsta, s ponjavami. Dopoldne smo pluli proti Korziki, mimo Napoleonovega rodnega mesta Ajaccio. Krenili smo proti jugu ob divji korziški obali in dosegli okrog 9 dopoldne ožino Bonifaccio.
12. oktobra dopoldne se .ie prikazal na daljnem, od močne burjo vedrem obzorju, zojiet vulkan Stromboli, tokrat obli t od zlatega solnca. Ura še ni bila 9, ko smo za.sli: šali ropot ter odhiteli na palubo. Nad nami je letel velik trimotorni italijanski potniški aeroplan. Spuslil se .je nizko nad ladjo, pozdravljajo krožil okrog nas, nato pa sc spet vrnil proti celini.
Italijansko brodovje izkaže zadnjo čast mrtvemu kralju
Opoldne smo pluli mimo Liparskih otokov ter se bližali mesinski ožini. Tisti hip, ko se nam je pokazala kopna zemlja južne Italije, smo zagledali kakšnih 8 km pred nam več ladij italijanske vojne mornarice. Spredaj jo plula kot stegonosec in voditeljica floti le križarka »Alberto Gniscardo«. za njo štirje rušilci in šest tori»edovk. Ko so prišli tik do nas. so ladje začele oddajati častni salu t pokojnemu kralju. Potem se nam jo priključila vsa flbtila in v mesinsko ožino smo pripluli v spremstvu 15 ladij francoske in italijanske mornarice.
Tudi mesto Messinn smo videli v lepšem vremenu kakor na poli v Francijo. Prav romantično jc učinkovalo s svojimi bleščečimi se strehami. Nn obali, kjer stoji velik pristaniški svetilnik, so zagrmeli topovi častne salve, sicer pa ni bilo videti nobenega človeka. Tišina doziio jesenskega popoldneva
nas jc obhajala. Z umorjeno hitrostjo smo prepluli ožino in okrog 17 nas jo vzelo Sre-dozomsko morje na svoja krila.
Ko jo solnce zahajalo za visoko in v gosto meglo skrito Etno, nas je italijanska flotila pozdravila in odplula nazaj v svojo vode.
13. oktobra smo že. bili v Jonskem morju, pod vedrim nebom, morje jc bilo mirno, a daleč za nami je bilo videti penečo se cesto, ki sta jo bila zorala v morje ogromna vijaka našega »Dubrovnika«. S čudnimi občutki in žalostnim pričakovanjem smo nadaljevali pot proti domači deželi.
Žalosten pozdrav domovine
Jadran — kakor veselje so čuje ta beseda, ki nas spominja na vedro nebo, sinjo morje in solnčne obale tor jia venec otokov v bujnem zelenilu. — Zvečer plove tiho, neslišno, naš rušilec proti divji romantični obali starega Dubrovnika. Tukaj so kot prvi v domovini pričakovali Dubrovčani svojega mrtvega kralja. Iz mesta se čuje z von jen jc cerkva, a po obalah in ogromnih starih trdnjavah stojijo množice ljudstva, molčečo, žalostne gledajo za počasi plovečo ladjo, na kateri so pelje truplo njega, ki so je šole pred nekaj dnevi podal na dolgo, težko pot, da pripravi svoii državi boljšo bodočnost. Tisočero malih lučic jo gorelo z drhtečimi plamenčki proti zvezdnatemu nebu — »Dubrovnik« plove dalje... Od vseli otokov prihajajo majhne ribiško barke na široko morje tor osvetljujejo zadnjo pot mrtvemu kralju.
Mirna noč se je počasi umikala žareči zori. Na vidu je naš Split, ki nas s težkim srcem pričakuje. Njegova razsvetljena obala nas pozdravlja iz tlaljave._ Zdaj nam prihajajo naši drugovi, na«e bojne ladje nasproti. Na čelu jc križarka »Dalmacija«, za njo kra-
ljevi brod »Zmaj«, potoni minonosca »Labud« in »Sokol», tri torpedovke in nazadnje borbena čolna. »Uskok« in »Cctuik«. Po zraku pribrni oskadrila aeroplanov, ki nosijo na krilili dolge črne trakove. Iz lovorjevega listja spleteni venci padajo na našo ladjo, a posadke na vseh ladjah, ki nam prihajajo nasproti, so razvrščene na palubah, s pogledi uravnnnimi na ščitnik topa na krmi našega rušilca, ki je z venci in zastavami pokrit.
Častni špalir angleških vojnih ladij pred Splitom
14.	oktobra zjutraj ob 5' smo vpluli v splitsko pristanišče. Pred luko so nas pozdravile velike angleške bojne ladje »Queen Elisabeth«, »Royal Sovereign« in »Revenge« tor veliki naš luksuzni parnik »Kraljica Marija«, a v pristanišču samem angleški rušilci »Keith«, »Voadicea«, »Boreas« in »Buldogg«.
Pristali smo na pomol »Putnik« še v jutranjem žaru, grobna tišina nas je obhajala, samo zdaj pa zdaj se .io oglasilo kakšno povelje. Vse mesto je tiho, obala in ulice so izpraznjene, a hiše v globoki črnini. Sredi pomola se dviga katafalk. Na štirih vogalih gorijo velike baklje. Po vsej obali se vrstijo visoki drogovi, raz katere se v i jej o v jutranjem vetriču črne zastave. Sedaj sc z zvenečim glasom oglasi zvon sv. Du.ieta, zvonovi ostalih cerkva starodavnega Splita vpa-dajo. Bojno brodovje, vsega 22 ladij, začne streljati častni salut...
Tako smo oddali domači zemlji kralja Jugoslovanov Aleksandra I.
15.	oktobra se jo -»Dubrovnik« vrnil v zeleno Boko Kotorsko, iz katere smo pred desetimi dnevi odhajali na veliko potovanje.
Popisal mornar Rudolf Markovič.
Gozd v spomin kralja Aleksandra
Spominsko slavje dalmatinskih planincev na Mosorju (1300 m)
Split, 5. nov. 1954.
V ranem jutru jc zdrealo včeraj pet velikih avtobusov proti soteski Mosorju. Nad 200 planincev so jc podalo na skalnata pobočja sivih planin, da prisostvujejo žalni svečanosti pri planinskem Domu kraljice Marije.
Dasi je planinsko gibanje med tukajšnjim ljudstvom še v povojih, vendar ostrini človek, ko zagleda skrbne markacije in dobra potu, ki so delo agilnih članov plan. društev. Pot na Mo-sor vodi po nerodovitnih tleh, mimo vasic, ki spominjajo po svoji revščini nu Hercegovino in nudijo opazovalcu mnogo zanimivega.
Planinsko društvo Mosor si je nadelo težko nalogo: bodriti ljudstvo v ljubezni do prirode, graditi steze v težje dostopne gore in — po-
gozdovati pokrajino. Pod vodstvom svojega predsednika prof. Giromette so se zbrali včeraj splitski planinci nu Mosorju, da se v molitvi in koristnem delu poklonijo spominu velikega kralja.
V verandi planinskega doma je bila najprej služba božja v staroslo venskem jeziku, nato pa jc sledila svečanost pred domom, katero je končal predsednik s pozivom, naj vsakdo zasadi nekaj »boričev« v spomin na pokojnega kralja, ki je toliko ljubil morje in Dalmacijo. Njegovemu pozivu so se: odzvali turisti in kmetje, zlasti pa dijaštvo, in so zasadili vsa drevesca, ki so bila pripravljena. Kmalu za tem je začelo deževati, kakor da bi hotelo nebo zaliti mlada drevesa, ki naj rasejo v trajen spomin na žalostno jesen 1934.
Kaj pravite?
Globoka Haloni je zajela ves naš narod in srce sivhcrnaga od nas se je skrčilo v boli ob izgubi, ki je zadela našo domovino. Strašna tragika mar-sejskega atentatu je odjeknila po vsem svetu in zamislil sc je sleherni, ki še veruje v poslanstvo človeka. Čitali smo resnične in poštene izraze s o-žalja vsega kulturnega sveta.
Čitali smo, da so v Pragi predvajali film o blagopokojnem kralju, o njegovem zmagovitem, nadepolnem obisku v Franciji, o gnusnem atentatu in o turobno veličastnem povratku mrtvega vladarja v rodno grudo. Čitali smo tudi, kako globoko so Pražani doumeli vso tragiko tegu filmu, kako so stoje počastili spomin kraljev ob filmu, ki ga jc zaključila naša državna himna.
Tudi pri nas predvajajo sedaj v vodilnem ljubljanskem kinu film o pogrebnih svečanostih. Film učinkuje neposredno in ne potrebuje nobene reklame. Vidna je v njej vsa veličina izgube, pa ludi sila in dostojanstveni ponos našega naroda. Skoro brez pavse pa se na platnu prikažejo naga telesa filmskih girlov in ob razposajenem smehu se nas pita z nekim amerikanskim kičem, ki je preračunan na najplehlcejšo solzavost naivne publike.
Kaj pravite, g. urednik, uli se Vam zdi Inka sočasnost primerna in ali ni škoda, da se vsaj eden od gospodov, ki imajo pri tem kinu glavno besedo, ni bil potrudil v Prago, da se vsaj z očmi naglcda pietele, ki so jo pokazali ob taki priliki Pražani, če mil ie laka pietela ni prirojena? Kaj pni vile?
Po zastarelih receptih zelo dvomljivo. Z
pa sigurno dobre klobase.
Pogrešan planinec
Planinec g. .lože Jezeršek iz Šiške je odšel dne 27. oktobra v Kamniške planine in obljubil, tla se vrne že pred praznikom Vseh svetili, vendar pa ga še sedaj ni domov, tako da so domači upravi-čeno v strahu, ali se ni morda ponesrečil v planinah. Baje je bil zgovorjen z neko turislovsko družbo. vendar pa doma ne vodo nič natančnejšega. Svojci so prepričani, da bi se takoj javil, če bi odšel h kakemu prijatelju v Logarjevo dolino ali če bi se odločil dalj časa ostati v planinah, kjer je medlem nastopilo slabo vreme s snegom in viharjem. Ker se Jože do včeraj ni oglasil, so se svojci obrnili na tajništvo SPD v Kamniku, ki je obvestilo centralni odbor v Ljubljani. Ako Jožeta do danes dopoldne ne bo domov, bodo kamniški planinci organizirali ekspedicijo, da ga poišče. Menda je nameraval napraviti pol ?. Velike planine na Sedlo, kar pa jo v sedanjem jesenskem času skoro nemogoče, Ce bi kdo kaj vedel o usodi Jožeta Jezerska, naj sporoči na centralni odlior SKD v Ljubljani.
Velik vlom
v Šmartnem pri Litiji
V nedeljo je šla 80 letna vdova po železničarju Reza Raspotnik ob pol 6 zjutraj k sv. maši v farno cerkev v Šmartnem, ki sloji nasproti njenega stanovanja. Ko je odšla od doma, stanuje že več lel v pritlični hišici na dvorišču peka Drčarja, je za seboj zaklenila vrata v stanovanje. Ko se je nato po pol 7 vrnila domov, ter je hotela s ključem odkleniti vrata, se ključ ni hotel zavrteti, ko je naio pritisnila na kljuko, pa so se vrata sama od sebe odprla. Mislila je sprva, da je pozabila vrata zakleniti ler se zato ni vznemirila. Ko je pa okoli 9 hotela odkleniti velik kovčeg, v katerem je imela shranjen denar in druge vrednote, je z grozo opazila, da je pokrov kovčega dvignjen ter ključavnica pokvarjena. Takoj je ugotovila, da je iz kovčega zmanjkalo nekaj papirnatih vrečič, v katerih je imela shranjenih 7000 Din v bankovcih po 1000 in 100 Din, v suknji pa je imela v rokavu nekaj srebrnega denarja, ki je tudi izginil. Poleg te gotovine je vlomilec vzel tudi vso zlatnino, uhane, verižice in druge manjše stvari, lako, da trpi starka za najmanj 10.000 Din škode. Litijski orožniki, ki so bili pod vodstvom komandirja g. Re-bernika takoj 11:1 licu mesta, so ugotovili, da jo vlomilec izrabil odsotnost Raspotnice, ter v temi z vitriliom odprl vrata, z dletom pa dvignil pokrov pri kovčegu ter potem hitro izvršil svoj vlomilski posel. Nekateri so videli to jutro pred sv. mašo stali na oglu hiše nokega starejšega moža, suhe. srednje postave. Vsekakor pa je moral bili vlomilec j prav dobro poučen, kje hrani stara Raspotnica denar in vrednosti, da je vlom tako hitro in precizno izvršil.
Koledar
Petek, 9. novemba: Teodor (Božidar), nničenec.
Osebne vesti
Poroka znanega športnika. Kamniški športnik Jože Bručan, državni rekorder v teku na 10 km, se je poročil s Kamničanko gdč. Mi,jo Slabaj-novo. Bilo srečno!
Ostale vesli
—	Razpisana .io župnija Vuhred, in sicer do Hi. decembra 1934.
—	Šolski radio. Danes ob II 110 bo šolske radijsko oddaje, ker sc vrši žalni obred ob mesecu smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zodinitel.ja tor jc po ko-memoraeiji dan šole prost.
—	Pasji konltimae je razglašen v celem kamniškem okraju. V Vodicah se je namreč prod kral-kini pojavil sumljiv pes in ogrizel več oseb. Pes je bil črn in precej velik ter je zdaj neznano kam izginil.
—	Debela pesa. V »Slovencu« sem nedavno bral, da je pridelal posestnik Černe Ivan v Št. Ilju peso, ki tehta i i,31 ki?, druga 7.24 kg in tretja
letos priCahuiemo
trdo zimo.
Razpošiljanje mineralne vode v v mrazu je zvezano z veliko ne-varnostjo, da pošiljka na polu ne zmrzne. Opozarjamo gg. trgovce, gostilničarje in privatnike, da se pravočasno oskrbe z
Radensko«
dokler ne naslopi mraz. Oni, ki Radenske še nimajo, naj zahtevajo cenik in dobavne pogoje ter naj vedo, da se dobro blago vedno lahko proda.
llprava zdravilišča Slatina Radenci
6 kg. Ker sem dosegel jaz pri pridelavi pese še vse močnejši pridelek, sporočam,, da sem pridelal »Mamut« in »Eckendorfer« peso, ki je vsaka tehtala po 15.30 kg, a po 12 kg, 9 kg in 7 kg jih je bilo na stotine. Iz 4 kg semena sem pridelal deset voz obrezane pese, to je okrog 100 centov, na 20 arih površine. Gnojil sem samo s hlevskim gnojem in polil enkrat z gnojnico. Okopana je bila pesa trikrat, liste pa sem obtrgal za krmljenje dvakrat. Sejal sem izvirno seme iz Poljske, ki sem ga kupil pri tvrdki Sever & Komp. v Ljubljani, — Strahl Matija, Zbigovci, p. Gornja Radgona.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 7. t. m. je objavljena na-redba o ustanavljanju in ureditvi pogostinskih obratov«, dalje »Naredba o premestitvi sedeža šenčurske občine«, Pravilnik o obrazcu potrdila o tem, da je kdo kmet«, Pravilnik o spravljanju pregleda denarnih zavodov za odlo. itev plačila, sanacijo ali izventečajno likvidacijo« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1, 1934«.
—	Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno.
—	Ponesrečenci. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 34 letnega delavca Ivana M. s Primsko-vega, ki je v samomorilnem namenu izpil večjo količino lizola. Po takojšnji zdravniški pomoči je M. sedaj že izven nevarnosti. — V Cerknici se je pri nakladanju hlodov ponesrečil 64-letni delavec Anton Drenik. Na levo roko mu je padel težak hlod in mu jo zmečkal. — V Dolnjem jezeru pri Cerknici je cirkularka raztrgala levo roko 20det-nemu delavcu Alojziju Braniclju.
—	Posnemanja vredno. Zagrebška tvrdka Filip Deutsch je poklonila zagrebškim socialnim in humanitarnim društvom 50 vagonov drv, da jih raz-dele med reveže zagrebškega mesta,
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 248 objavljajo, da je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 1. liskopisa »Književna revija«, ki izhaja v Zagrebu,
—	»Čudodelni zdravnik.« Okrajni načelnik v Ljubuškein v Dalmaciji je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem opozarja, da je znanemu »čudodelnemu zdravniku« Sade Sadikoviču prepovedano zdraviti bolnike. Oklic je bil potreben, ker so bolniki iz mesta in okolice kar oblegali Sadikovičevo hišo. Sedaj so postavili pred hišo tega »čudodelnega zdravnika« policijsko stražo.
—	Kraljevska banska uprava bo oddala popravo streh in napravo nove greznice v ženski kaznilnici v Begunjah. Ponudili pripomočki se dobijo pri tehničnem oddelku, Gledališka ul. 8, soba št. 33.
—	Pr) motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti glavobolu migljaniu oči. razdraženih živcih nespaniu. oslabelosti nevolji do dela povzroči naravna »Franz, Josefova« grenčica odprto telo in ilaiša krvni obtok
—	Jugoslovanska knjigarna, r. z. z o. z. v L:ub-ljani priporoča sledeče knjige: Griiber: Heile micli, Herr! Ein Btichlein von Christus und den Kranken. 48 strani, nevez. 10 Din. Kastner: Tagc (ler Ein-kehr. Osemdnevne duhovne vaje. 420 strani, vez. 90 Din. Kreuser: Die Kirehc der geheimnisvolle Leib Christi. 48 strani, nevez. 6 Din. Lang: Kalho-lische Miinner. Eine Apologie in Lebensbildern. 181 strani, vez. 90 Din. Lang: Im Reicli der Gnade. 177 strani, kart. 58 Din. Loehr: Jalir des Herrn. Das Mysterium Christi im Jahreskreis der Kirche. 292 strani, kart. 98 Din. Schilling: Das snziale Evange-linm. 20 pridig za soci.jalno katoliško gibanje. 204 strani, kart. 54 Din. Schryvers: Mein giittlicher Fround. 274 strani, vez. 80 Din. Schvveizer: Selbst-hingabe an Golt. 68 strani, kart. 8 Din. Soiron: Glaube, Iloffnung und Liebc. Knjiga o bistvu krščanske pobožnosti. 201 str., kart. 64 Din. Sto-ckums: Der Bertif z um Pristertum. Misli in razmišljanja za bogoslovce in duhovnike. 254 str., nevez, 70 Din. Sozialer Katechismus. Naris katoliškega družabnega nauka. 118 strani, kart. 20 Din.
—	Cenj. čitntelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna, pa istočasno izborila pijača
—	Železniška restavracija na pOstnji Per-kovič-Slivno so odda v zakup. Ponudma dražba bo 30. novembra 1934. Pogoji in podatki se dobe na železu, postajah Perkovič-SIivno, Kdlin,,
j Split ili Šibenik ter v sobi 53 železniškega ravnateljstva v Zagrebu.
—	Tramvaj usmrtil pismonošo. V ponedeljek popoldne je v Osieku voz električne cestne železnice podrl denarnega pismonošo Milana Devica. Devic je stal ravno na progi in pregledoval svojo torbo, v kateri je imel denar in nakaznice. Bil je v to tako zaverovan, da ni opazil tramvaja,
| ki je privozil zadaj za njim in ga podrl na tla. Pri tem je dobil pismonoša tako hude rane na glavi, da je čez pol ure izdihnil. Njegova smrt je zbudila v Osjeku veliko žalost, saj ga je kot denarnega pismonošo, kateri posel je vršil že več let, poznalo vse mesto.
—	Avto povozil šolarja. V Generalskem Stolu pri Dugaresi se je pred šolskim poslopjem zgodila huda avtomobilska nesreča. Tam je nevaren ovinek. Prav ko so šolski otroci zapuščali šolo, je pri-
j vozil osebni avtomobil karlovške pivovarne Na ovinku se je srečal s kmečkim vozom. Šofer, ki je vozil počasi in dovolj oprezno, ni mogel videti osemletnega Petra Magličiča, ki je nenadoma pritekel mimo voza prav pred avtomobil, ki ga je povozil. Iludo ranjenega dečka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar ni dosti upanja, da bi ubogi deček ostal pri življenju.
—	Pri odcbrlelnsti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Prani .losefnvc« grcnčice lako delovanje črevesa In dela telo vitko.
Liubtjmnshe vesti:
Gradbena delavnost v pozni jeseni
Ljubljana, 8. nov.
Letos imamo milo jesen, čeprav nekoliko deževno, in kakor kaže, bo najbrže tudi zima prav mila. Lastovke so odletele letos tri tedne pozneje, kakor prejšnja leta, pa tudi drugi znaki govore zu milo' zimo. Razna projektirana javna dela, v prvi vrsti nadaljevanje regulacije Ljubljanice, bi se mogla opraviti še o pravem času iu tudi v, zimkseni času. Ta javna dela pa so iz nerazumljivih vzrokov odložena. Zato je treba le pozdraviti dejstvo, da se zasebna gradbena akcija kljub pozni jeseni in bližajoči se zimi še ni ustavila. Med gradbenim delavstvom vlada velika brezposelnost, zlasti, ker so v mesto pritisnili še podeželski delavci iu delavci z juga, posebno iz Bosne. Razna gradbena dela, ki se sedaj kljuib krizi in manj primernemu letnemu času še vrše, ne morejo zaposliti vsega delavstva. Zato so gradbeni delavci najbolj pogosti gostje borze delu in drugih delovnih posredovalnic.
Med graditelji, ki zidajo v jeseni poslopja, je le malo bolj podjetnih. Po večini se na jesen grade razne manjše stavbe, delajo sc adaptacije in podobno. Mestni gradbeni urad je zadnje čase izdal znatno število imoraibnih dovoljenj zn poslopju, ki so se gradila pomladi in čez poletje in o katerih smo že v teku leta po-ročuli, bolj malo pa novih stavbnih prijav.
Tako zida Marta žužek, soproga odvetnika, enonadstropno hišo nn vogalu Pletevšnikove in Smoletove ulice, (bežigrajski okraj). Hiša bo ve-
ljala okoli 250.000 Din. — Okrajni sanitetni referent dr. Milan Papež gradi garažo in cestno ograjo vLungusovi ulici. — Mesarski podjetnik Franc Slanvič gradi garažo na dvorišču svojega posestva na Gosposvetski cesti 6. — Tea dr. Znrnikova bo adaptirali) in nadzidala svojo pritlično hišo na vogalu Gubčeve in Žibertovc ulice za eno nadstropje ter jo obenem razširila. — Podjetje inž. Dukiča gradi sedaj štiri- do petnadstropno hišo v svojem bloku v Gajevi ulici. Višino hiše in končno število nadstropij bo po posebnih cstetičnih vidikih odločila še posebna komisija. Ta zgradba sedaj naglo napreduje. — Anka T um a bo adaptirala podstre-šno stanovanje v Fiignerjevi ulici. — Izvošček Franc Sturm grudi pritlično hišico \ Rezinaj-ski ulici (Kolezija), — V Cerkveni ulici adap-tira Lojzka Ilam svoj trgovski lokal. — Helena Grablavičeva bo adaptirala pritlične prostore svoje hiše na Miklošičevi cesti v gostilniške lokale. Tu otvori gostilno vdova po ponesrečenem obrtniku Uraniču. — Soproga opernega ravnatelja Poliča. Štefka Poličeva, bo zgradila v Gradiškem predmestju enonadstropno hišo v vrednosti 250.000 Din. — Emilija Janežičeva gradi v Janežičevi ulici enonadstroono hišo v vrednosti 150.000 Din. — Posestnik Franc Vidmar zgradi ob Ižanski cesti pritlično hišo. — V Gerbičcvi ulici zgradi leseno hišo Marija fiu-šter?:i£eva. Zasilno leseno hišo pa zgradi v koloniji ob cesti dveh cesarjev Marija Jančar.
Mariborske vesti:
Nova pridobitev muzeHa
Tel 3162 KINO KOPE1 JKVO Tel 3162
Drevi ob 8 premijera češkega filma
Mlada srca - m'ada ljubezen
Vaša Jalovec - JarmilaBerankova
O Pododbor združenja rezervnih častnikov v Ljubljani poziva rez. častnike, da so udeleže cerkvene .slovesnosti v stolnici ob 10 v spomin smrti Nj. Vel. viteškega kralja Zedinitelja.	Odbor.
O Za spomenik blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je daroval predsedniku mestnega poglavarstva gospod, ki ne želi biti imenovan, dinarjev 300, katera vsota se je naložila v osnovam fond za ta spomenik.
© Pisarna odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju A'eksandru I. Zedinitelju je v palači Trboveljske premogo-kopne družbe na Aleksandrovi cesti, v sobi številka 13.
© Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. učne gospodarje, da sc v petek, dne !) t. m. ne vrši pouk na trgovski nadaljevalni šoli v spomin 30 dnevnice smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Uprava.
0 Oblastna uprava Združenja strojevodij v Ljubljani je imela preteki: torek svojo žalno sejo za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Ze-diniteljem. Sejo, ki je bila oolnošlevilno obokana, je otvoril predsednik tov. Drago Klembas, ki je v lepem govoru dal izraza o težko prikrivani bol:, ki je tako nenadoma presunila ves naš narod. Ob koncu govora je predsednik pozval navzočne, da s trikratnim »Slava muk počastijo spomin pokojnega , vladarja, s čemer je bila žalna seja zaključena, nakar se je vršila redna seja upravnega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se takoj prične z nam-ranjem prispevkov za spomenik pokojnega kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
' © V Ljubljani umrli od 27. oktobra do 2. novembra 1934: Vajda Alojzija, 6 mesecev, hči delavca, Peruzzijeva pot 85; Novak Angela, rojena Vrhovšek, 59 let, vdova trg. potn., Celovška c. 50; Judec Marija, 45 let, bivša šivilja, Japljeva ul. 2; Borčič Jakvo, 36 let, mag. pharm., Beet ovnova 2; Andcrlich Katarina, Toj. Puntigam, 85 let, vdova sprev. juž, žel., Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Resman Ivan, 49 let, elektro-monter, Begunje pri Radovljici; Jurič Rudolt, 35 let, natakar, Polje 109, okraj ljubljanska okolica; Cerar Ivan, 22 dni, sin hišarja, Vrhpolje 12, občina Moravče pri Kamniku; Koželj Jožefa, 41 1., žena drvarja, Stahovica 17, okraj Kamnik; Čim/ar Ivana, 6 mesecev, hči delavca, Bukovica 14, obč. Vodice; Gradoli Franja, 60 let, zasebnica, Gradišče 23 pri Lukovici; Urbančič Vinko, 11 let, sin zidarskega mojstra, Rakek 83; Cmok Jože, 27 let, Predstruge, obč. Polzela pri Celju; Arnež Franc, 5 let, sin posestnika, Sp. Kokra 41, pri Kranju; Mlinaric Ivan, 44 let, čevljarski pomočnik, Sevnica št. 211; Hribar Neža, 18 let, žena posestnika, Velike Lipnje 9, obč, Jurij pri Grosupl em; Slamič Vojir«, 17 mesecev, hči gradben, tehnika, Moste, Zakotnikova ul. 4; Benedičič Marija, 38 let, čip-karica, Železniki 91; Jeran Janez, 25 let, delavec, Homec 7, srez Kamnik; Hočevar Frančiška, roj. Lesar, 29 let, posestnica, Mala Slivnica 6, obč. Vel. Lašče.
O Slovenskih zvočnih filmov še nimamo, v srbohrvaščini pa le nekaj ponesrečenih poizkusov, dočim jc pri drugih slovanskih narodih filmska industrija že lepo napredovala. Najlepše uspehe so dosegli Cehi,_ saj je njihov film »Mlada srca — mlada ljubezen« na mednarodni filmski razstavi v Benetkah preiol eno prvih nagrad. — Drevi ob 8 borno ta krasni film gledali v kinu Kodeljevo.
O Zač. državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov se je-preselila v nove uradne prostore: Ljubljana, Aleksandrova e. št. 4, II. nadstropje, in sprejema stranke vsak dopoldan. Številka telefona je 38-0b.
© Prijeti kolesarski tatovi. Ljubljanska policija je prijela 3 mladeniče, vsi trije doma s Krasa in italijanski državljani. Ti trije mladeniči so v Ljubljani kradli kolesa kar na debelo. S pomočjo orožnikov je policija našla pri prijetih mladeničih štiri moška kolesa in eno žensko kolo. Za štiri kolesa je že ugotovljeno, komu so ukradena, za žensko kolo znamke »Pariš« pa policija še išče lastnico. Policija preiskuje, v koliko so ti trije tatovi zakrivili še druge tatvine koles, ki so bile izvršene v Ljubljani. Ločeno od lega pa je policija aretirala še nekega mladega pleskarja iz Ilru-šice, ki je bil zasačen, ko je hotel v Flor janski ulici ukrasti kolo. Na njegovem domu so našli kar tri cela kolesa ter polno skladišče kolesnih delov, kakor posameznih 1 oles, obročev, sedežev, din amo v, sesalk, plašče v in drugih stvari. Tat sicer pravi, da vseh koles ni ukradel, temveč da je imel nedovoljeno delavnico zn kolesa. Policija pa je mnenja, da morajo vsi, ali pa vsaj del teh predmetov izvirali iz raznih tatvin.
© Ljubljana uvaža vampe. Ena najbolj priljubljenih jedi v Ljubljani so vampi, ki jih Ljubljančani jedo v najbolj različnih oblikah ter jih imajo radi za kosilo, večerjo, malico in celo za zajtrk. Kar ljubljanski mesarji pokoljejo živine, bi bilo premalo za vampe, kolikor ih Ljubljana porabi. Zato izkazujejo podatki mestnega dohodarstvene-ga urada, da mora Ljubljana vsako leto uvoziti veliko množino svežih vampov za ljt.bl anske kuhinje. Vampe pa uvaža Ljubljana iz lV aribora. Mariborčani baje nimajo vam ov tako radi, da bi jih pojedli vse, kar jih pridobe pri zakolu in jih radi odstopijo vampov lačni Ljubljani. Poleg drugih stikov med obema mestoma je ta tudi važen. Saj gre ljubezen skozi želodec.
0 Širjenje nemorale. Policija opaža zadnje čase, da se v mestu zopet zelo veča število deklet nemoralnega poklica. Dasi je policija dosedaj že zelo mnogo teh žensk izgnala, oziroma izročila sodišču, vendar pa se pojavljajo vedno nove. Na jesen beže mladi ljudje z dežele v mesto in lo veča zlo. Tako je te dni prijavil neki trgovec z juga, ki se je seznanil z neko tako žensko, da mu je ukradla približno tisoč dinarjev. Ni vedel o ženski drugega povedati, kakor zgolj njeno krstno ime, pa še za to ne ve, ali je pravo. Tudi po številnih drugih ovadbah in vedno novih nemoralnih aferah sklepa policija na nevarno širjenje tega zla.
Kaj je
Mariborski muzej se je zopet obogatil /, novimi pridobitvami. Te dni so pripeljali nn velikem tovornem avtomobilu, ki so ga dala na razpolago Mestna podjetja, iz Šmarja pri Jelšah dragoceno gradivo iz tamošnjih rimskih izko-pin. Mariborski muzej je pridobil ieske. stu-katurc, marmornate plošče, ostanke nekdanje centralno kurjave in še druge predmete, kateri označujejo rimsko stavbarstvo v poslopju, ki gu je ugotovil in odkopol dr. Fran Lorger. Kakor je »Slovenec« svojcčasino poročni, slivi stavlmr-sko gradivo pompejaiiskemu in kaže na visoko blagostanje naših krajev v 5. stoletju po ivn stanu. Za mariborski mitizej pu imajo nove pridobitve še prav poseben pomen, ker je bilo v njoin do sedaj podobno gradivo le pičlo zastopano. S to pridobitvijo je Muzejsko društvo v
Mariboru najlepše zaključilo letošnjo delovno sezono, v kateri je mod drugim prazgodovinsko proučilo Pohorja med Betnavo in Pohorskim domom, pridobilo si je krasno zbirko srednjeveških jugoslovanskih novcev, izpopolnilo mariborsko narodopisno in cerkveno zbirko ter pripravilo vso zu izdajo »Vodniku po niu/.cjiK, katerega bo začelo izdajati s prihodnjim lz-vesljeni«. — Poleg pomena pridobitve zu kulturne vplive klasičnih krajev na našo krajino, so pridobljeni predmeti važni tudi i/ mi rod dopisnega vidika, lako so zanimive kombinacije barv na ometih, ki na liku jejo barvam na naših narodnih skrinjah in omarah in podobno jc tudi z motivi samimi. Nove pridobitve bodo gotovo še povečale privlačnost mariborskega muzeja ter mu pridobile novih obiskovalcev.
Ljubljana tuli ...
Ljubljana je danes brez dvoma najlepše in najbolj prijetno mesto na svetu; ne zaradi lepih hiš in zaradi popravljenih hodnikov (ki jih bodo baje popravljali samo do prihodnjih občinskih volitev), ampak zaradi ljubega miru. ki tako dobro-dejno vpliva na razrvane ljubljanske živce. Po kavarnah nič več ne butajo bil ardne krogle in nihče ni več v nevarnosti, da ga nekdo sune z dolgim drogom v nos, po gostilnah tudi ne slišiš nikjer več veli' e in važne novice, da ima »pik štirideset« ali pa da ima »karo šnops«, in če hodiš tam okoli pošte, te nič več ne more razni zamorski »kultur-šlagerji« z obrabljenih gramofonskih plošč — vse je lepo tiho in mirno in če bi še nekaj časa tako ostalo, bi lahko vse sanator je za živčno bolne Ljubljančane zaprli.
Pa jih ne bodo' Ljubljana ima namreč še eno nadloi<o, ki se ne bo dala zlahka zatreti. To so avtomobili z njihovimi »hupami«, ki so tako blagoglasne in krepke, da bi bil svetopisemski Jefte dal mnogo denarja zanje, če bi jih bil dobil pred obleganem mestu Jerihe, potem premogarji s svojimi piščalkami in pa — mi ponočn aki.
V takih malih mestih, kakor v Londonu, v Parizu, v Berlinu, ki se z Ljubljano še ponoči ne dajo primerjati, so »hupanie« in žvižganje in tulenje že prav korenito odpravili. Mi v Ljubljani smo pa bolj napredni, — Ljubljančan, ki si na:ame avlo, ni zadovoljen samo s tem, da se pelje, ampak zahteva, da morajo tudi drugi ljudie vedeti, da se »on« pelje; zato pa morajo vozači oznanjati tisto slavo vsemu mestu z najmočnejšim hupanjem. Križ je seveda samo s tem, da so začeli tisti nesrečni fabrikanti izdelovati tudi avtomobile za prevoz gramoza in celo gnoja, tako da človek ne more prav vedeti, ali se vozi z avtomobilom »on«, mogočni gospod Ljubljančan, ali pa — gnoj . ..
Če bi šlo pri nas vse tako, kakor bi moglo in tudi moralo iti, bj bilo »hupanje« že zdavnaj prepovedano!
»Hupati« bi smel kvečjemu vozač, ki ima čast voziti gospoda župana. Na tisti avto bi se pa že spodobilo pritrditi vsaj 9 mogočnih trobent, vsaka za en angeljski kor, vozač bi moral pa biti obenem absolvent orglarske šole. To bi se spodobilo že zaradi avtoritete. Na avtomobile pa, s katerimi se vozijo še višji gospodje, naj bi pa postavili kar cel top, ampak pravi top, ki pošteno zagrmi, ne kakšen možnarček, kjer še cimeta ne moreš zdrobiti.
Vse to pa je »pesem bodočnosti«. Dokler bo pa Ljubljana Ljubljana in Ljubljančan Ljubljančan, bo Ljubljana tulila in žvižgala in krulila, da bo ves svet vedel, kje da smo!
Kamnih
Sprememba posesti. Komporlovo hišo na čutili je te dni kupil g. Hubert Bergant. Cenilna vrednost je bila 222.000 Din, hiša pa je bila prodana za 180 tisoč Din.
Maistrova spominska plošža. Napravo osnutka za spominsko ploščo na rojstni hiši generala Maistra je kamniški občinski odbor poveril rojaku ki-i parju g. Petru Lobodi. Dno 15. novembra bo se-1 stanek in ogled, h kateremu so vabljeni občinski odborniki, ki naj do takrat premislijo svoje predloge in pomisleke, da ne bo pozneje nepotrebnega ' kritiziranja.
□Mariborski grad — zatočišče društev in brezdomcev. 'Pri nakupni starega mariborskega gradu so nam na pristojnem mestu zatrjevali, da bomo že letošnjo jesen imeli v grujkeni poslopju magistrat. No, izgleda, da je do magistrata v gradu še daleč, pač pa smo dobili v starem grajskem poslopju sedaj nekako centralo zu mariborska društva. Skoro vsa društva se trudijo', du bi dobila v gradu zatočišče. Morda jih mika izkušnjava. da ne bo občina preveč stroga pri terjanju najemnine za lokal? — Tako se je preselila v grajske sobane žc mestnu godba, poleg veselih zvokov instrumentov pa odmeva ubrano petje pevskega zboru, ki se je zadnje dni vselil v grad. Prišla pa so še razna druga društva, /.a prihodn jo sejo bo imel upravni odbor zopet cel kup takih prošenj. — Poleg društev so navalili na grad sedaj še deložiranci. Zadnje dni je izgubilo več stanovalcev streho, ker pu niso vedeli kam se obrniti, so zapeljali svojo borno robo pod grajske oboke in sedaj prosijo občino, da jim da nekoliko boljše zatočišče v praznih sobah v gradu.
□	Zanimivosti iz mestne civilne matice. Na mestnem nnčelstvu vodijo matične knjige prebivalcev. ki so brez konfesije ali nepriznanih veroizpovedi. V teh matičnih knjigah, ki datirajo iz prejšnjega stoletju, so marsikatere zanimivosti. Prvo civilno poroiko smo imeli v Mariboru leta 1S6S. Ženin in nevesta sta bila ino-zenica iz Miihlliausnu, ki je bil takrat še francosko mesto. Poročil ju je župan Reiser. Do prevrata je bilo v Mariboru samo 9 civilnih potok, po prevratu do danes pa 20, v 65 letih torej 29. Večina civilno poročenih pa so ino-zemci, iz Nemčije in Madjarske. V Mariboru jih živi samo nekaj parov. V rojstno knjigo, ki se vodi istotam, je vpisanih 20 otrok, med temi celo 3 Kitajčki. Vidi se, da imajo družine civilnih poročeucev malo otrok! V mrtvaški knjigi je vpisanih 18 pokojnih, med njimi zopet t Kitajec. Maribor sc namreč lahko ponaša, da je imel prvo kitajsko kolonijo v Jugoslaviji. V mestu je živelo več kitajskih družin v letih 1928-29.'
□	Novi drevoredi. V Smetanovi ul. so pričeli .saditi v njenem severnem delu javorov drevored. Zusadili bodo letos še nekatere nove ulice z, drevoredi. Skupno bodo tekom jeseni posadili 350 novih drevesc. V par letih bo no mariborskih ulicah sence zopet dovolj!
□	Carinski dohodki v oktobru. Pri uvozu blaga je imela mariborska carinarnica v preteklem mesecu Din 5,633.460 dohodkov, pri izvozu Din 10.666.75, skupno torej Din 5 milijonov 644.126.75.
□	Obrtno gibanje. Meseca oktobra je bilo izbrisanih 7 obrtnih pravic, istočasno pa izdanih '23 novih. Po dolgem času presega zopet število izdanih obrtnih pravic iz- i brisane. Ali naj bo to znak izboljšanja? 1
□	25 novih žarnic že sveti po cestah rad-vanjske občine. Razsvetljeni sta Nova in Bu-rova vas ter cesta skozi Radvanje od gostilne II os te do pekerske meje. Napeljava eestn» raz- ! svetljave okoli Treh ribnikov je prav tako že > končana. Mestno električno podjetje je sedaj j priče' ) s podaljšanjem elektrovoda skozi Ko- j šake do Pekla in drugih naselij nn periferiji občine Košaki. Mariborska okolica bo s temi deli temel jito elektrificirana.	v i
□	Nočni požar na Pesnici. V Jelenčali, občina Pesnica, je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Avgusta Fra.izmana. Poslopje stoji na samem, kakih 100 korakov od hiše. V pozni noči. ko so že vsi domači poči- j vali, je virlel mimoidoči popotnik, kako jc švignil droben plamen s li'eva, na mestu, ! kjer je stala lestva za dohod. V tistem tre- |
i nutku je temna postava zdrknila po lestvi ter se izeubila v noč, in v naslednjih sekundah je že gorel hlev s polnim plamenom. Oči vide" je zbudil Frajzmanove, ki so zaman poskušali gasiti ter so s težavo rešili samo živino Zsrorel 'e hlev z vso zalogo krme ter je škode 155.000 Din. ki jc tem občutnejša, ker ni bilo poslopje zavarovano. Sumijo, da je skušal kak tuj vandrovec prenočiti na samotnem hlevu, pa jo po nerodnosti zažgal, ko je svetil z vžigalico po senu. i □ Jugoslovanska strokovna zveza se .10 preselila iz III. v I. nadstropje, soba poleg
Celie
J2r Ponovna licitacija za oddajo del pri regulaciji Savinje iu pritokov bo pri okrajnem načelstvu v Celju v ponedeljek, 20. novembra.
& čitalnica v Domu. Ljudska čitalnica bo v nedeljo, 11. novembra odprla v Domu v Samostanski ulici za svoje člane čitalnico, kjer bodo na razpolago različne revije in časopisi. Čitalnica bo odprta vsako nedeljo od 8 do 12 in priporočamo članstvu, da 6c je v velikem številu poslužuje.
©' Kaj ho t. gledališko sezono. Med občinstvom vlada precejšnje zanimanje, ali bo tudi letošnjo sezono gostovala v Celju ljubljanska drama. Ker se je po drugih mestih že začela gledališka sezona, zato mislimo, da bi bilo potrebno, da bi bili glede toga tudi v Celju na jasnem.
rj Redna seja mestnega sveta celjskega bo najbrž v petek, 10. novembra.
a Vinccncijcvn konferenca ima zapet polne roko dela. Ponovno so se začeli nanjo obračati številni reveži za podpore. Zima je pred vrati in je pričakovati vedno več prosilcev. Vsak dan slišimo o novih redukcijah, zato sc število tistih, zaradi katerih je Vincencijevu konferenca ustanovljena, vedno vefa. Odbor sc obrača na tem mestu do vseh dobrih src, da bi mu tudi v tej se/.oni, kakor vedno, priskočila nn pomoč iti s tein pomagalo lajšali bedo in gorje najrevnejših. Delovne člane pa prosimo, naj bi sc redilo udeleževali tedenskih sej
knjižnice Delavske zbornice. Sodna ul. !>. Posluje vsak dan od 17. do 11). ure.
□	Stare cevi kot nove. Pri prelaganju plinovoda ua promenadni poti na Aleksandrovi cesti so napravili prijetno odkritje, da so stave plinovodno cevi, ki izvirajo še iz časov, ko so je plinarna ustanovila, v najboljšem stanju. S cevi so samo odstranili zunanjo plast rje in jili znova itnpregnirajo ter polaga.io v nov betoni ran kanal.
LJ Beg od (lomil. Zopet se je dogodil nov slučaj oobega. Z doma v Meteljkovi ulici 7 je. pobegnil ll-letni srn ključavničarja Ferdinand Koban. Fant je izginil brez pravega vzroku žc v torek opoldne ter ga še do dane« ni nazaj. Sumijo, da se potepa po mestu. Takih mladili potepinov obojega spola, ki so pobegnili od (loma, imamo v Mariboru v zadnjih tednih toliko, da bo treba temu vprašanju posvetiti lesno pozornost laiko doma, kukor v šoli.
□	V tovarni ob roko. V tekstilni tovarni Ehrlich v Jezdnrski ulici se jc ponesrečil 41 -1 c t -ni delavec Ivan Mere. Zlomil si jc desno roko ter so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Piul
Nočni tolovajski napad. Ko je predvčerajšnjim korakal 14 letni krojaški vajenec Jakob Hojnik iz Huciuancev od svojega mojstra na svoj dom, ga je iz zasede neznanec iz puške uslretil in ga hudo ranil na hrbtu.
Poroka. V proštijski cerkvi sta se poročila Martin Kokot, viničar iz Zavrča, in Justina Kram-berger, kuharica iz Ptuja. Obilo sreče!
Mestno poglavarstvo razglaša: V smislu Mena 116 zakona o neposrednih davkih z dne 28. februarja 1928 je razgrnjen seznani o davčnih osnovah zavezancev, katerih predmeti se bodo razpravljal: pred davčnim odborom, od 21. do vštetega 24. novembra. Seznam je na vpogled med uradnimi urami pri mestnem poglavarstvu od 6. do 18. novembra.
Slovenska Bistrica
Te dni se jc poslovil od nas sodnik g. Kra-: n jo Zohrer, ki odhaja na svoje novo mesto sodnega predstojnika v Maretiberk. Skoraj ves čas j po vojni jc služboval pri tukajšnjem okrajnem : sodišču v vseh oddelkih in gu bomo le težko pogrešali. Kot sodnik je bil vedno strogo pra-j vičen in objektiven, pomagal je povsod, kjer I jc Ic mogel, vsakomur, v kolikor mu je to v okviru zakonskih predpisov bilo mogoče in <lo-| puščeno. S svojim predobrim srcem, s prirojeno mu vl judnostjo in prav icol jubnosl jo si je, pridobil pri našem prebivalstvu veliko spoštovanje in ljubezen ter mnogo prijateljev. Ma-| renberškeinu sodnemu okraju čestitamo na pridobitvi tako odličnega sodnega predstojnika, kateremu želimo na njegovem novem odgovornem mestu največjih uspehov, sreče in zado-i voljstva.
Trboviie
Adaptacija občinske hiralnice. Kakor je /.nuno, je prejšnja občinska uprava prodala graščino za Savo v Hrastniku, kjer so se nahajali onemogli reveži. V Trbovljah sc jc nato zgradila nova izolirnica, prejšnja se je. pa uporabila za hiralnico. Ker so pa prostori hiralnice premajhni za današnje razmere, v njej prebivajo namreč odrasli z otroci in bolniki skupno, jc neobhodno potrebno, da se celotna stavba preuredi in razširi.
Cesta Trbovlje — št. Pavel. Ta nova cesta ki se gradi žo tretje leto, razveseljivo napreduje. Končati je samo šc spodnji del proti št. Pavlu, kar bodo nadaljevali prihodnje leto. še. letos pa bo pri kmetiji Krega rja nova cesta zvezana s staro in bodo v kratkem pričeli voziti žc po novi cesti. Tc nove ceste pač niliče ne bo bolj vesel kakor kmetje, ki prevažajo svoje poljske pridelke na trboveljski trg.
Ponovili bodo v nedeljo v Društvenem domu igro »Revček Andrejčeik, ker pri zadnji dobro uspeh predstavi mnogi niso dobili več vstopu ic.
Razširitev Ljubljane
f VI •
Jezici
proti
Jezica, G. novembra.
Prvotni, takozvani minimalni načrt za razširitev pomerija ljubljanske mestne občine je sedaj nekoliko izpreinenjen, v kolikor ta zadeva našo občino. V smislu prvotnega načrta bi šia nova nteja od Smerketove ulico v Stožicah dalje ob progi kamniške železnice vse do vodovoda, kjer bi prekoračila progo in odtam daljo šla proti Zapužam tako, da bi mestna meja zajela vodovod.^ Po spremenjenem načrtu pa meja ne bo šla več za kamniško progo, ampak bo potekala od Urbančka po Dunajski cesti do hiše krojaškega mojstra Golteza, kjer bo zavila nova meja med Goltezovo in Novakovo hišo pravokotno na kamniško progo, in sicer na točko, kjer bi žo po prvotnem načrtu presekala kamniško železnico, odtod pa bo tekla dalje že po prej zamišljeni črti. Po prvotnem načrtu bi pod mestni potnerij pripadla samo takozvunn Jerkovu ulica, po novem načrtu pa bo prišla pod mestni potnerij vsa tukajšnja uradniška iti delavska četrt, ki je nastala v povojnih letih. S to razdelitvijo je ustreženo, lahko rečemo, domala vselil, tako tistim, ki so najbolj želeli priti pod mesto, kakor ludi kmečkemu prebivalstvu, ki je proti spojitvi. V smislu tega spremenjenega načrta bo tedaj šla bodoča meja med mestno občino ljubljansko in novo je-žonsko, po številu prebivalstva precej okrnjeno občino Jezico. Načrl jc, kakor smo informirani, de-finitiven in se, v kolikor zadeva našo občino, ne bo
vee spremi
,iol
Matuška pred sodniki
„Da bi poslal slaven49
Po 2000 let starem vzgledu grškega Herostrata
Dva profesorja potujeta . . •
Drugi dan razprave se je nadaljevalo zasliševanje obtoženega atentatorja Matuška, ki je trdil, da je od svoje mladosti bil veren in da je to, kar je storil, le njegova usoda.
Predsednik: »Ali mislite, da je resnično vernemu človeku dovolj, da moli in ee križa?« Obtoženec: »Ne, ampak mora tako tudi živet:.« Predsednik: »Tako je. Ni dovolj, da se kdo dela pobožnega le na zunaj, ampak mora biti pobožen tudi znotraj.« Matuška je nato razlagal, da je živel več časa v župniji Csantaver, kjer bi bil sedaj lahko že župnik: »Tam 6em naredil prekrasen nebesni obok za cerkev in tam sem prižgal nezarensko zvezdo, da bi obsevala obličje mučenikov v Bia Torbagy...«
Predsednik: »Mi 6mo šele pri decembru 1. 1930. Takrat še ni bilo mučenikov v Bia Torbagy.« Obtoženec: »Le pet stavkov bi rad spregovoril o teh mučenikih.« Predsednik: »Pozneje! Ali mislite, da je prav, če grinadite laž na laž, na drugi stran: se pa delate za vernega človeka? Zakaj pa ste nalagali svojo ženo in druge ljudi?« Obtoženec: »Ker sem 6e bal, da bi moja žena izvedela resnico, posebno pa zato, da bi dosegel večji ugled. Tudi to je bila moja usoda.« Predsednik: »Ne zabubite se vedno v to svojo usodo. Vi niste noben pobožen človek, če mislite, da se laž da združiti z vero.« Obtoženec: »Le zaradi večjega ugleda.«
Obtoženec nato pripoveduje, da je bil nekoč v župnišču v Csantaver pri župniku, ki ga imenuje verskega komunista. Predsednik: »Zakaj imenujete župnika s tem čudnim nazivom?« Obtoženec: »Ker je komunist v najlepšem smislu besede. Razdelil je svoje premoženje revežem ter zagovarjal misel ljubezni in bratstva. Njemu je bilo vseeno, ali je kdo kralj ali berač.« Predsednik: »Tam torej ste zopet videli Leona. Najbrž ste bili pijani.« »Obtoženec: »Morda sem res pil, pijan pa nisem bil. V svojem stanovanju sem res videl Leona, ki je sedel na robu postelje. Zaklical mi je: »Kaj sem ti prerokoval pred 18 leti: Slaven moraš postati. Ti postaneš atentator, kakršen je Trocki, da boš mogel delavce pridobiti ter jih osvojiti za evojo versko komunistično sekto.« Tako mi je dejal Leon. Od tega trenutka naprej čutim, da sem atentator. Čutim, da 6em pod vtisom te prikazni poslal atentator. Ko sem 6e drugo jutro zbudil, sem sklenil postati atentator.«
Predsednik: »Ali vas vest nič ne peče, da ste se odločili za tako dejanje?« Obtoženec: »Prav
nič. Prepričan sem bil, da sem storil nekaj poštenega.« Predsednik: »Ali vam vest ter vera ne prepovedujeta ubijati?« Obtoženec: »Na to nisem mislil. Nisem mislil, da bi mogel biti pri tem kak človek ubit. Mislil sem le na to, da bodo potem časopisi pisali o meni kot o slavnem človeku.«
Zagovornik dr. Levai je na podlagi dosedanjega zasliševanja predlagal, naj sodišče pokliče tudi zdravniške izvedence, ki naj Matuško preiščejo ter ugotove, ali morda Matuška ni dober medij. Razjasniti je namreč treba, ali je Matuška medij, to se pravi človek, katerega kdo drugi lahko hipnotizira. Ako se to ugotovi, je mogoče, da je atentat v Bia Torbagy s svojo sugestijo na Matuško povzročil kdo drugi. Ta predlog je sodišče odklonilo, nato pa začelo zopet zasliševati obtoženca.
Predsednik: »V Budimpešti ste agentom naročili, naj za vas kupujejo zemljišča.« Obtoženec: »S tem sem hotel doseči, da bi 6e svojemu svaku zdel bolj imeniten.« Predsednik: »Ne! S tem ste hoteli prikriti le svoje prave namene. Ljudje naj bi mislili, da kupujete zemljišča, vi bi pa medtem mirno pripravljali atentat na železnico. Pri ključavničarju ste naročili vijake, s katerimi bi odvijali in rahljali tračnice. Prinesli ste mu celo risbo, kakšni naj bodo ti vijaki.« Obtoženec: »Papir sem položil na žeblje in z nogo stopil nanj ter tako dobil odtis glavic.« Predsednik: »Čemu pa ste potrebovali staro obleko?« Obtoženec: »Da sent se na Dunaju lahko preoblekel in da bi me nihče ne spoznal, ko eem kupoval na starini staro železo v svoje namene. Na obraz sem si nalepil celo bombaž, da bi me res nihče ne spoznal. Potem 6em ei najel avto, s katerim naj bi nakupljene stvari odpeljal na kraj, kjer 6em hotel izvršiti atentat.«
Zasliševanje obtoženca se še nadaljuje. Iz dosedanjih poročil, ki smo jih prinesli o njegovem zaslišanju, bi človek mogel posneti le dvoje: Ali je Matuška res nekoliko zmešan, ali pa je čudovito prepreden zločinec. Vsekakor je vsa ta obravnava zanimiva dušeslovna uganka, katero bo moralo rešiti budimpeštansko sodišče. Za danes bi pa opozorili radi le na obtoženčevo besedo o slavi in časopisih. Ali ni Herostrat že le'a 365 pred Kristusovim rojstvom zažgal čudovito lepo svetišče Dijane efeške le zato, da bi postal slaven? Če b; Herostrat še danes živel, bi se po Matuškovem zgledu izgovarjal, da je to storil zato, da bi ga časopisi slavili. Ali si ta dva nista podobna?
Matuška pred sodniki
Včeraj smo obširno poročali, kako se zagovarja atentator Matuška, ki je povzročil smrt 22 ljudi ob železniškem atentatu pri Bia Torbagy. Matuška ee dela, kakor da bi bil ali blazen ali pa kakor da bi ga bil kdo hipnotiziral. Sodišče pa tem njegovim prizadevanjem ne verjame. Matuškov zagovornik je predlasal, naj zdravniki pregledajo ob'oženca in ugotove, ali morda Matuška ni dober medij, torej tak človek, ki ga kdo drugi lahko hipnotizira Sodišče pa ie predlog odklonilo
Lov na slanike. Slika iz luke v Severnem morju, kjer sedaj nalagajo ogromne množine slanikov
In jih razpošiljajo po vsem svetu
Smrt nemškega vohuna
Zadnjič smo prinesli sliko in kratek pops konca nemškega vohuna, mornariškega nadporoč-nika Karla Hansa Lodija, ki je bil 6. novembra 1914 na Angleškem ustreljen. Lodi je bil nemški mornariški nadporočnik v rezervi ter je ob izbruhu vojske opravljal službo kapitana na trgovskem par-niku paroplovne družbe »Hapag«. Ob izbruhu vojske je njegov parnik plul v norveških vodah. Lodi se ni več vrnil v Nemčijo, ker ga je že v Oslu čakalo povelje, naj nemudoma odrine na »svojo« fronto.
runalu potem se je v Edinburgu na Angleškem izkrcal čudaški Američan mr. Inglis, ki je imel pravilen polni list angleškega zunanjega ministrstva. Mr. inglis je bil premožen, pa nekoliko ekcen-tričen ameriški popotnik, ki se je pravkar iz Berlina vračal v Ameriko. V Edinburgu pa se je ustavil za dalj časa. Tu je obiskal kavarne, bral časnike, hodil v pristanišče, občudoval angleške vojne ladje, klepetal in popival z angleškimi mornarji. Njegova edina skrb je bila le — bolni sorodnik, katerega je bolnega zapustil v Oslo. Temu sorodniku je vsak dan pošiljal brzojavke in bolnik Johnson mu je vsak dan odgovarjal — tudi brzojavno Mr. Inglis je spraševal, kako se bolezen obrača, sorodnik Johnson mu je pa odgovarjal, da gre bolje ali slabše. Na to brzojavno dopisovanje eo takoj postale pozorne angleške oblasti.
Mr. Inglis pa je bil tudi navdušen kolesar. S svojim kolesom se je večkrat vozil v Portsmouth in v Liverpool, kjer so predelavali angleške tovorne parnike v pomožne križarke, ter v Hull in Rosy, kjer je bilo zbirališče angleškega vojnega brodovja. Tudi s tem popotovanjem je mr. Inglis obrnil nase pozornost angleške poizvedovalne službe. To je začutil tudi mr. Inglis sam. Zato je postal previdnejši. Nič več ni kolesaril, ampak je raje ostajal v Londonu, se tukaj zanimal za angleške
ukrepe proti napadom nemških Zeppelinov ter — zbiral 6tare znamke.
Mr. Inglis je bil namreč hudo navdušen filatelist. Cele zvezke starih znamk je v zameno pošiljal v Oslo, Stockholm ali v Amsterdam, odkoder so mu ondotni njegovi filatelistični prijatelji pošiljali v zameno druge dragocene znamke. Kajpada so vse te znamke bile prilepljene po določenem in le prejemniku znanem sistemu. Toda angleška tajna poizvedovalna služba je kmalu zasledila tud: to nedolžno delovanje g. Inglisa, kar je ta tudi kmalu opazil. Toda zbegati se ni dal. Kot odločen Američan je stopil naravnost v levji brlog, naravnost do šefa angleške protivohunske organizacije in policije, do londonskega policijskega predsednika. Njemu se je ogorčeno pritožil, da angleške oblasti njega, nedolžnega Američana, tako po krivici zasledujejo. Ves ogorčen je g. Inglis zapustil London ter se preselil v Queenstown, ki je slučajno glavna luka na Irskem.
Tu pa je mr. Inglisa doletela zla usoda. Angleška policija ga je prijela in mu dokazala, da on ni mr. Inglis, anipak nemški nadporočnik Lodi, ki je ves čas vohunil za Nemčijo. Lodi ni tajil, ampak vse priznal. Kajti London je vsa njegova poročila in brzojavke vjel ter jih razvozljal, tako, da so mu pokazali točne prepise vseh poročil, ki jih je pošiljal svojim predstojnikom v Nemčijo. Angleško vojaško 6odišče ga je obsodilo na smrt. Ko je poveljnik ječe Tovver stopil v njegovo celico, da Lodija odpelje na morišče, mu je Lodi dejal: »Mislim, da vohunu ne boste hoteli podati roke. «Nato pa je Anglež odgovoril: »Ne! Vohunu ne dam roke, pač pa pogumnemu možu.«
V Nemčiji so izvedeli za njegovo smrt, ki ga je doletela 6. novembra 1914, šele meseca januarja leta 1915.
Zarubtleno letat o
V Varšavi se je vršil kongres filozofov. Nanj Je potoval profesor Cartoli iz Turina ter se je srečno pripeljal do Prage. V Pragi pa je vstopil drug gospod, ki se je predstavil za dr. Emlerja, ravnatelja praške vseučiliške knjižnice, ki je tudi potoval v Varšavo. In že se je začel zanimiv pogovor, ki ga nikakor ni hotelo biti konec. Vlak je medtem privozil na obmejno postajo ter tu dalj Basa stal. Tam na oni 6trani je bila že Poljska, in <ja 6ta odhitela oba profesorja v postajni bufet ter ee ves čas živahno menila. Čas odhoda je prišel. Gospod Cartoli in gospod Emler sta vstala. Bil je le zadnji čas, da odideta na vlak. Nastala pa je nepremagljiva ovira. Vsak izmed obeh gospodov je na vsak način hotel, da njegov sopotnik stopi naprej. »Prosim, šele za vami!« — »Ne! Prosim, jaz pojdem za vami!« Pri odprtih vratih postajne čakalnice sta si oba profesorja toliko časa delala komplimente, dokler ni vlak zažvižgal. Železničar je stopil v čakalnico in naznanil: »Gospoda, vlak Ee vozi!«
Kaj sedaj? Prtljaga je bila v vlaku. To še nI bila tako hudo, ker ju bo v Varšavi počakala. Ampak kongres 6e začne brez njiju. Zato sta najela avtotaksi, da bi ujela vlak. Res sta ga prehitela v Katovvicah. Mudilo se je. Le nekaj minut časa je še do odhoda. Še prej je treba plačati avtomobil.
Državni uradniki morajo jesti gosjo pečenko
V Litvi goje silno mnogo gosi, katere izvažajo •elo druge države. Zadnje čase pa je gosji izvoz ea6tal, gnsi ostajajo doma in kmetje ne vedo, kaj bi z njimi. S tem vprašanjem se je začela pečati tudi litovska vlada ter sklenila več pripomočkov, med katerimi je prvi ta-le:
Državnim uradnikom 6e naroča, naj za svojo porabo kupujejo gosi. V ta namen je izdelan cel načrt. Po tem načrtu bo vsak uradnik dolžan kupiti za svojo mizo — v teku leta seveda — toliko gosi, kolikorkrat po sto lilov plače ima. Če ima kdo 3000 litov mesečne plače, bo moral pač vsak dan jesli gosjo pečenko. Ker pa je plača najbrž manjša, bodo litovski uradniki — hvala Bogu — kak dan smeli iesti tudi kai drugega.
Srbski glas
o krizi naše srednje šole
(»Pravda« z dne 5. oktobra t. 1.)
Jos. Westra klic v brošuri »Kriza naše srednje šole« (izšli leta 1927 v založbi Društva prijateljev hum. gimnazije), naj za božjo voljo ne odpravljajo staroklasičnega pouka iz naše srednje šole kar od-zgoraj doli, kar s potezo peresa, ampak naj bi učna uprava vprašala — kakor so to naredili Čehi — z anketo strokovnjake in starše, ta klic je bil o^tal res glas vpijočega v puščavi. Koliko tehtnih razlogov, podprtih z mnenjem odličnih mož (Bergson, Zielitiski, Radoje Vrhovac, Drag. Anastasijevid, M. Car, dr. Gjaja i. dr.), ki jih je g. W. zbral v svoji knjižici, je ostalo neuvaževanih.
Počasi prihaja spoznanje. V Sremskih Karlov-cih (pred vojno je bila tam znamenita klasična gimnazija z ravnateljem R. Vrhovcem na čelu, a so jo po vojni, spremenili v realno) so letos pred kratkim proslavljali 30 letnico Srbskega Sokola. Ob tej priliki se je zbralo v mestu tudi mnogo bivših dijakov karlovske gimnazije, ki so zdaj vseuč. in srednješ. profesorji, pravniki, zdravniki, svečeniki itd. In ti možje so soglasno sprejeli sledečo resolucijo (označba s črkami je poročevalčeva): »Karlovska gimnazija bodi zopet klasična (torej z latinščino in grščino); ne bi pa nič škodilo, če bi se tudi nekatere druge realne spremenile v klasične. Razlogi za to zahtevo so: a) Klasična gimnazija je božji hram, v katerem se vrši bogoslužje heroizma (junaštva); da bo mogla Jugoslavija tem uspešneje vztrajati v borbi za obstanek in zmagati, ji je namreč treba kulta heroizma; b) treba ji je vežbe volje, nravnosti (morale) in duhd; c) treba ji je sloge bratov v ideji in ideologiji,; č) treba je harmonične izobrazbe mladine; d) treba ji je iskonske (radikalne?) genetične (kakšna je ta?) snago (moči); e) treba ji je pravega krščanstva.
O tej resoluciji obširno govori Vlado Bab'č v uvodniku »Pravde« (5. okt.) pod naslovom: »Je-dan krupni problem srednje škole« Člankar se najprej čudi, kako da je v resolucijo prišlo tudi krščanstvo, češ, kako naj oba, antika in krščanstvo, harmonično vzgajata mladino. K temu pripominjamo mi: Resolucija povsem upravičeno vidi v antiki kažipot h krščanstvu; namestil vsega drugega naj omenimo samo življenjsko delo Zie-liriskega, ki z brezprimerno učenostjo dokazuje, da je bila antika v nekaterih ozirih celo boljša priprava na nauk Kristusov, kakor pa judovstvo. Kako pa krščanstvo pomaga harmonično v zvezi z antiko vzgajati, je pa seveda drugo vprašanje, ki ga resolucija najbrž ni imela v mislih.
Ker podpisniki resolucije niso svojih razlogov utemeljili, jih skuša člankar — vsaj deloma — navesti. Najprej navaja vzroke, zakaj so proti koncu 19. stoletja začeli omejevati in krčiti klasični pouk: razvoj tehnike, prirodoslovja je zase zahteval čim-dalje več ur; doba romantike je više cenila materinščino, narodno slovstvo; pristaši socializma so videli v klasični gimnaziji gosposko šolo, ki je v korist kapitalizmu, odvračajoč mladini pogled od trpke sedanjosti v zasanjano starodavnost; sploh gleda naša doba na praktično korist pouka, ki je pa v »mrtvih« jezikih nikakor ne more najti; končno je treba mladino razbremeniti, privoščiti ji več časa za šport, pa tudi za samodelavnost, za probleme sedanjosti. Proti tem razlogom zagovorniki klas. gimnazije niso slepi, ne zahtevajo, naj bi bile vse gimnazije klasične, kakor so bile še v začetku in do srede 19. stoletja, ampak se bore samd za ravnopravnost teh gimnazij; ne zahtevajo več formalnega znanja klas. jezikov (da bi n. pr. mladina znala latinski govoriti, kakor se je to v resnici dosegalo do 1. 1849), ampak toliko, da z uspehom zasledujejo razvoj (kontinuiteto evropske kulture od Grkov preko Rimljanov do vseh evropskih narodov. Člankar nato deli zagovornike antike v dve veliki skupini: v skupino A, ki smatra latinščino in grščino za potrebno podlago resnični, harmonični
izobrazbi, ter skupino B, ki se zadovoljuje z latinščino, a to hoče imeti v vseh razredih, od prvega do osmega, ne pa samo — kakor je sedaj v realnih gimnazijah — od 5. do 8. razreda in še to po bore tri do štiri tedenske ure. V skupini B pa so zopet eni (a), ki so za dobro znanje latinščine zar>di učenja na univerzi (za pravo, za zgodovino, za -lovstvo, za medicino, zgodovino umetnosti... treia iti ad fonles, do virov!), drugi (b) zaradi vrednosti antike za harmonično razvijanje vseh sposobnosti človekovih, za globlje umevanje (shvačanje) živi e-nja, z eno besedo: za izoblikovanje popolnega, nesebičnega človeka, za kar pa dobi mladina največ vzorov v antiki, in tretji (c), ker se z učenjem latinščine pridobi slog (stil) in logičnost nvšl e ja. Člankar citira filozofa Paulsena: »Že laik vidi, da ga povsod obdaja latinščina; zato mora vsak, kdor hoče res umeti sodobnost, vse razne znanstvene izraze, ki so grški ali latinski, poznati antiko.« Celo sovjeti zopet uvajajo latinščino zbog praktične koristi.
Končno pravi člankar: Prijatelji humanistične gimnazije zahtevajo, naj srednja šola dž popolnega človeka v Rusdjevem zmislu, t. j. sposobnega za vse poklice v življenju; takega človeka, globoko moralnega, z vsestranskim zanimanjem in voljo, služiti celoti, nahajamo pred vsem v antiki. In ker so ti vzorniki prikazani v klasični obliki, se še tem globlje dojmijo mladih src. Seveda je to obliko treba čitati v izvirniku, zakaj prevodi so — kakor trdi Herder — umetno cvetje brez vonja.
Zanimiv je ta glas iz Sremskih Karlovcev ozir. i z »Pravde«, dasi ne povč nič novega; tudi je v marsičem nejasen; znamenje je pa le, da se počas' vrača spoznanje.
Da je antika važna tudi za teologa, ne omenja člankar nikjer.
Čujemo, da bodo še ta mesec vsa tri društva »Prijateljev humanistične gimnazije« ministrstvu prosvete predlagala, naj se na realnih gimnazijah prične s poukom latinščine že v prvem razredu (ne pa šele v petem!).
Vsak izmed obeh ga je hotel plačati; vsak je trdil, da je on kriv, da sta vlak zamudila. »Tega pa vendar ne, gospod tovariš, jaz sam sem kriv!« — »Nikakor ne vi, jaz 6em ravno našel filozofsko vprašanje pozitivizma, vsled česar ...« Še predno sta se zedinila, kdo bo plačal, jima je vlak drugič odpeljal. K sreči pa iz Katowic vozi več vlakov v Varšavo. Tako sta se prof. Cartoli in dr. Emler srečno pripeljala v Varšavo, kjer se jima je učeni filozofski kongres med odmori prisrčno smejal.
Sloveči avstralski letalec King6ford-Smith ( v okviru na levi) je med hudimi viharji junaško prele el Tihi ocean, kakor smo že poročali. Ko pa je priletel v Kalifornijo, kjer je upal. da ga bodo sprejeli kot zmagovalca in junaka, je bil hudo presenečen. Na letališču ga je poleg častilcev čakal tudi sodni eksekutor, ki mu je zarubil letalo zaradi 2750 dolarjev, katere je letalec dolžan
Gospodarstvo
Svetovni pridelek pšenfce
Mednarodni kmetijski zavod v Rimu ceni letošnjo sveto_v.no letino pšenice brez Rusije na 8S9 milj. met stolov, dočim jc znašala lani 987 milj. Ecropska produkcija jc oefenjena s 402 milj. stotov (1932/33 476 milij.). Svetovna letima pšenice je najslabša od lela 1924 sem, donos v izvoznih državah pa je celo nižji kol pred vojno.
izvozne presežke ceni zavod na 274 milij. stotov, lani ao. znašali 326, predlanskim pa 360 milij. met. stotov. Izvozni presežek je ocenjen tako, da se zalogam dne 1. avgusta prišteje nova produkcija, odšteje pa poraba in minimum žilnih rezerv. V zadnjih 9 letih imamo letos najnižji izvozni presežek.
Po uvoznih potrebah bi se evropske uvozne države razdelile takole: 1. skupino tvorijo Španija, Estonska, Francija, Latiška, Portugalska in Švedska, te države ne bodo nič uvažale, dočim je v pretekli kampanji 1932/33 znašal njih uvoz 5.3 milij. stotov. Drugo skupino tvorijo: Nemčija, Avstrija, Grčija, Italija in Češkoslovaška, ki so v pretekli kampanji uvozile 7 milij. stotov, letos pa bo-
AvtomobU proii železnici
Gospodarska kriza, ki je povzročila na vseh področjih javnega in privatnega življenja toliko razdejanja, ni prizanesla tudi ne železnicam. Človek, ki gleda preko današnjega stanja strogih političnih. " finančnih, gospodarskih in drugih omejitev, bi mislil, da tvorijo železnice, poleg ozlal1 meja, v katere je sicer zasebna podjetnost potisnjena. neko posebno izjemo, saj vendar vozijo vlaki po tirih, ki vežejo vse meie med sabo in se ne ozirajo na nikake omejitve. Ali, če malo natauč-nejše proučujemo finančno stanje katerekoli želez- ■■ niče, potem šele dobimo pravilnejšo sliko. Tesna .povezanost železnic z gospodarskimi sistemi njihovih držav je pritegnilo tudi železnice v isti položaj, v katerem se nahaja celokupno gospodarstvo do-ličuih držav. Poleg te slike, katero nani nudi natančneje proučavanje stanja železnic, spoznamo tudi z ozirom na njihov padajoči delež med ostalimi prometnimi sredstvi, da so železnice — odigrale svojo stoletno v.ogo in da pripada dvajseto stoletje _ avtomobilizmu. Mnogobroine železniške družbe, tako n. pr. v Ameriki, Angliji, na Japonskem itd. so se že pregsnovale v avtomobilska podjetja". Na mnogoštevilnih progah so izginile tračnice in pragi, kretnice in ostale naprave. Čuvajnice in druga progovna poslopja so opuščene. Tamkaj, kjer so nekdaj vozili vlaki, na istih progah, ki so danes asfaltirane, brze s 100 km hitrostjo — avtomobili: potniški in tovorni. Več kot polovica ameriških železniških prog je že spremenjenih v avtomobilske proge. V znani italijanski reviji »Pro-spettive echonomičhe« opisuje Georgio Mortaza to gigantsko evolucijo prometnih sredstev in ocenjuje razmerje med potniškim prometom na železnicah m avtomobilih vsega sveta na 300—350 milijard potniških kilometrov na avtomobilih in največ 250 do 300 milijard potniških kilometrov na železnicah vsega sveta. Te "številke, čeprav so določene samo približno, ipak jasno govore o — bodočem prometnem sredstvu in o bodočnosti železnic. Železniške družbe so ta dejstva tudi same prav dobro razumele. Uvidele so prav dobro, da je napočil zadnji čas, da rešijo svoje glavnice s tem, da se preosnujejo čimprej v avtomobilska podjetja. Spoznale so, da je nemogoče vzdržati konkurenco s cenejšimi in hitrejšimi in udobnejšimi avtomobili in da zaradi teh treh prednosti avtomobila njihova borba ne bo imela uspeha. Režijski stroški na železnicah so znižani do najnižje mere, a kljub temu so še daleč previsoki, da bi mogli računati na uspeh. Nadaljnja znižanja materialnih in personalnih izdatkov pa so nemogoča, ker t>i sicer trpela varnost ljudi in blaga. Vzdrževanje prog je ena najtežjih jx)stavk v izdatkih železnic, katere avtomobilska konkurenca ne beleži v svojih računih. Kako visoki so izdatki za vzdrževanje železniških prog, vidimo n. pr. po zneskih, ki so predvideni v to svrho v proračunih. Tako je bilo n. pr. predvidenih v lanskem proračunu za vzdrževanje železniških prog 828.9 milj. Din ali za 1 km proge 89.129 Din. (Materialni iu osebni izdatki za vzdrževanje prog ili postajne službe.) Ako primerjamo samo izdatke za vzdrževanje prog, tedaj dobimo znesek 152,300.000 Din, ali okoli 15.200 Din na 1 km. Ce primerjamo te zneske s celokupnim proračunom ministrstva zgradb, vidimo, da je predviden celokupen znesek proračuna n. pr. za proračunsko leto na 164,570.000 Din. V tej vsoti so pokrite vse potrebe tega ministrstva, vsi osebni in stvarni izdatki in tudi vsi izdatki za vzdrževanje državnih cest, zgradb itd.
Ako pregledamo načrte za zgradbo naših železnic (glej knjigo inž. Milenkoviča, načelnika ode-letij.a. za zgradbo novih železnic »Nova železniška mreža kraljevine Srbov, Hrvatov ili Slovencev) in njih gradbene proračune, tedaj vidimo, da znaša preračunana vsota za zgradbo 3312 km novih železniških prog 7.812 milj Din, od tega 1.851 milj. Din za tračnice, prage in ostale progovne naprave. S tem smo načeli -poglavje v zgodovini naših železnic, katero ne dokazuje baš največje razumnosti in dale-kovidnosti ljudi, ki so z neveščo roko posegali na oolje narodnega gospodarstva. V tesni zvezi s tem, kar se dogaja danes v drugih državah na področju železnic, bi mogli sklepati na podlagi doseženih rezultatov v drugih državah, da je, z obzirom na razvoj prometnih sredstev, vsaka para, ki je investirana na novo v železnico, vržena v — votlo. Se celo narodno obratnbeni obziri odpadejo, ker je moderna armada motorizirana. V poštev pridejo reke, kanali (v notranjosti) in ceste v prvi vrsti, in železnice šele v drugi vrsti. V narodno-gospodar-skem pogledu zvezda Stefanzonova ugaša.
Nova ureditev romunskega uvoza
Te dni jc romunski ministrski svet imel sejo, na kateri jc sklepal o novem uvoznem režimu v Romuniji. Ker so ti sklepi značilni in so deloma novi v mednarodni trgovinski politiki, jih v izvlečku navajamo.
Izvoz petroleja, žila Ln lesa sc vrši lahko samo proti plačilu v prostih devizah. Uvoz sme znašati največ 40% vsega izvoza. Samo v okvirju tc kvote je mogoč uvoz Odslotek uvoza iz po-enmeznih držav določi trgovinsko ministrstvo v sporazumu z Narodno banko. Odpovedi in sklenitve trgovinskih pogodb se morajo izvršiti v okvirju teh načel. Vsi zneski za do 1. novembra uvoženo blago se smatrajo za stare dolgove. Plačilo blaga sc lahko izvrši samo v 30 dneh po potrdilu uvoznih dovoljenj po Narodni banki. Po tem roku je pravica do dovoljenih deviz izgubljena in je treba novo uvozno dovoljenje. Ta ureditev izvoza velja od i. novembra, dočim stopijo določila o uvozu v veliavo dne 15. novembra.
| clo morale znatno več. Saj se ceni samo za Češko- < ; slovaško potreba na 4 milij, met. stotov, za Nemčijo 5, Grčijo 3 in Avstrijo 4 milij. stotov, skupno torej 22 milij. Treljo skupino pa tvorijo Anglija, Irska, Luksemburg in Belgija, Holandija, Švica, Danska in Norveška, ki sploh uvažajo stalno znatne količine pšenice. Zanimivo je, da baš te drža- , ve' izkazujejo v zadnjem letu največji dvig pšenice in zalo ceni zavod njih potrebo samo na 93 milij. j stotov.
Skupno se cenijo uvozne potrebe držav uvoz- I nic na svetu na 166 milij. stotov, dočim znaša izvozni presežek izvoznih držav 96 milij. stotov. Zaradi tega je računali, da se bodo zaloge vsled tega zmanjšale za 70 milijonov stotov. — Stare zaloge so cenili na 1. avgusta 1934 milij. stotov in je torej pričakovati njih zmanjšanje na 108 milij. stotov dne 1 avgusta 1935. To pomeni znatno statistično izboljšanje na pšeničnem trgu, kar sc bo gotovo poznalo tudi pri cenah na svetovnih trgih.
Mi hočemo smučati
Pripravljalne vaje - smučarska gimnastika
Trgovski tovariš: Ob stoletnici trg. zastopstva iu trg. šole v Ljubljani. V svoji 10. številki,
ki je vsa posvečena stoletnici stauovskcgp trgovskega zastopstva ter prve trgovske šole v Ljubljani, prinaša revija Trgovski tovariš« več prispevkov, ki so zelo zanimivi za našo gospodarsko zgodovino. Vsebina: O dveh pomembnih stoletnicah (K. Soss. predsednik ljubljanskega trgovskega združenja). Pot in d vaj sel letnica slovenske greinijalne šole ob so letnici trg. šolstvu (Albin Smrkelj, načelnik šol. odboru). Ob stoletnici zastopstva ljubljanskih trgovcev ' (dr. Rud. \mire;k;i). Prva trgovska šola v Ljublj u ni (Rud. Dostal). Ustroj in razvoj grom. trg. šole v Ljubljani (Fcrdo Kadunjar). Pogled v preteiklost ob stoletnici (Lojze šmuo, tajnik trg. združenja) in Doneski k pri.selitvencmu problemu ljubljanskega trgovstvu (dr. R. Andrcjka), Številka jo i »slu v povečanem obsegu.
Izvoz sadja. Izvoz svežega sadja je sedaj v glavnem končan. Svežih sliv smo letos izvozili okoli 2000 vagonov, in sicer v Avstrijo 1030 vagonov, v OSR 530, na Poljsko 210 in v Švico 10 va-., gonov. Izvoz jabolk je zelo zastal. Zavod zn po- i speše vanje zunanje trgovine namerava sedaj v kratkem sklicali konferenco izvoznikov sadja, da , se proučijo napake, ki smo jih delali v teku iz- j vozne sezone. Namerava pa tudi predložiti načrte za sistematično sodelovanje izvoznikov na zunanjih tržiščih. — Te dni se je začel izvoz suhih sliv in so že prispeli v Bosno številni inozemski trgovci.
Hrauilniška razstava, ki je bila pretekli mesec v Brežicah, je dobro uspela. Kot čujemo, jo nameravajo šo ta mesec prirediti ludi v Ormožu v tamkajšnji občinski hranilnici. Od 1.—10. decembra pa bo razstava Zveze jugoslovanskih hranilnic v Mariboru v tamkajšnji mestni hranilnici. Na razstavi se bo predvajal tudi propagandni film za varčevanje in nalaganje prihrankov v naše denarne zavode.
Likvidacija. Ravnateljstvo Union, snlošiic kreditne zadruge z o. z. v Zagrebu, sklicuje izredni občni zbOr zn 19. nOvember 1934. Na dnevnem 'rodu je razprava o predlogu ravnateljstva o likvidaciji ter volitve likvidatorjev.
Dobave. Ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 14. nov. t. 1. ponudbe glede dobave razneila materiala (kabel, žica. izolatorji, črpalka itd. itd.). Pogoji so na vpogled pri stroj. odd. tega ravn. — Dne 10. nov. t. 1. bo pri Komandi drav. div. obl. v Ljubljani licitacija člede dobave 84.000 kg fižola, 52.000 kg riža. 25.000 kg ješprenjčka, 25.000 kg zdroba, 25.000 krf testenin, 10.000 kg svinjske masti, 16C0 kg kave. 900 kg kavinih konzerv, 2OQ0kg pra-ženega ječmena, 600 kg paprike, 3500 kg kisa iu 260 kg čaja. Porfoji so na vpogled pri isti komandi.
Nemško - holandski klirinški promet. Holandska vlada je odpovedala pretekli teden sporazum o plačilnem prometu z Nemčijo. Pogodba )<?. stopila v veliavo 21. septembra in se razveljavi dne 15. novembra. Holandska vlada se je poslužila klavzule v pogodbi, ki pravi, da ie odpoved mogoča, če niso dovoli upoštevani interesi holandske posredovalne trgovine.
Bolgarski tobačni monopol. Zaradi tobačnega monopola se neha produkcija zasebnih tovaren in prevzame nadaljno produkcijo državni monopol, ki bo reguliral prodokcijo, predelavo in trgovino s tobakom. Inozemskim naktinovalcem monopol ne namerava delati težkoč Monopol obeta postati zelo donosen. Pri špiritu cenijo donos monopola na letno najmanj 100 milijonov levov.
Dne S. novembra 1934.
Denar
Neizpremenjetii so ostali tečaji Berlina, Bruslja in Curiha, narasla sta London in Trst, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Newyorka, Pariza in Prage.
V zasebnem kliringu je danes na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen avstrijski šiling: 8.10— 8.20, dočim je na zagrebški borzi popustil 8.05 den. do 8.10 blago. Na helgrnjski borzi je noliral 8.07— 8.17, grški boni v Zagrebu 28.9—29.60, v Belgradu pa 28.05—29.35. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 230.35—231.95, v Belgradu pa 'na 231 .'>0— 232.80. španska pezeta v Zagrebu 5.75 blago. Madjarski pengii v Belgradu 0.75 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2301.51—2312.87. Berlin 1365.69—1370.49. Bruselj 795.70—799.73. Curih 1103.35—1113.85. London 17014—171.74. Ne\vyork 3374.94—3403.20. Pariz 224.10—225.22. Praga 142.01 do 142.87. Trst 290.68—293.08.
Promet za zagrebški borzi 31.632 Din. Curih. Pariz 20.215. London 15.375. Ne\vyoi:l< 306.75. Bruselj 71.775. Milan 26.25. Madrid 11.90. i Amsterdam 207.625. Berlin 123.50. Dunaj 72.85 (57.10). Stockholm 79.25. Oslo 77.25. Kopenhagen 68.60. Praga 12.82. Atene. 2.92. Carigrad 2.19.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje jo bila danes ' slaba in so tečaji več ali manj popustili. Posebno znatno je znižanje tečajev v Belgradu, kjer je šla škoda celo na 318 denar, podobno kol ostali papirji. Promet je oživel in Je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1000 kom., begluške obveznice 150 000 in 7% Bler. posojilo C00 dol. Nadalje je bilo zaključenih 200 delnic Priv. agrarne banke.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70.50, agrarji 40—41, vojna škoda 320—322, begi. obv. 54—55, 8% Bler. pos. 59—60, 7% Bler. pos. 50—52, 7% pos. 1)1115 64—05.
Zagreb. Drž. papirji. 7% inv. pos. 70.50—71.50, agrarji 40—42, vojna škoda 321—325 (321, 325), 12. 322—324 (321. 322), 6% begi. obv. 53.50-54.50 (54), 8% b1im;. pos. —04, l"o ffler. pos. »>0 •>! (;>1 51.50. 51.75), 7% pos. DHB 62—70. — Delnice:
Zadnjič sem navedel par vaj, ki naj jih vadijo smučarji, danes bom pa dodal zopet nekaj novih, katerih naj se čitateljice in čitalelji kar nič ne ustrašijo, četudi so jih po prvih vajah malo bolele mišice. Opozarjam, da je treba delati odslej vse vaje, torej tiste, ki smo jih zadnjič objavili ter nove.
9. vaja. Iz temeljne stoje (t, j, stoja, v kateri sta stopali vznoiedni ter za širino dvojnih dlani oddaljeni druo od drugega), poskakuj visoko v zrak. Na vsak tretji potkok napravi v najvišji točki naslednje: a) nogi obdrži skupaj; b) nogi skrSi (si. 4); c) nogi močno raz-noži (s!. 5); č) desno nogo močno prednoži, levo zanoži ter obratno; d) z nogama mahni v levo, Istotako z rokama v vzročenju, trup močno odkloni v levo in nasprotno (si. 6); e) pri doskoku na tla prekrižaj nogi tako, da je pri enem doskoku spredaj leva in potem desna in potem začni vajo zopet od začetka. Vso vajo ponovi petkrat.
Slika 4.
Slika 5.
•rw
n
V
Slika 6.
Pri celi vaji moramo imeti zelo prožne noge ter mehka kolena, zlasti pri doskoku na tla. Od tal se odganjamo čim višje ter šele v najvišji točki izvedemo zahtevani gib. Pri odrivu z nogami si pomagamo tudi z rokama, ki ju držimo nalahko pokrčeni v komolcih.
10. vaja. Iz temeljne stoje (.odrsaj nogi močno narazen, prsti nog so obrnjeni na notri (plug). Kolena uporni ter jih potisni naprej. Križ ulekni, roki vMta mrtvo dol. V tem položaju nihaj prožno gor in dol kakih petdesetkrat. (Glej sliko 7!) i	Nato pa prenesi
težo telesa na ' desno
nogo ter se nagni nanjo', trup pa zasukaj v levo. Nato ponovi vajo s to razliko, da prenese.? težo telesa na levo nogo ter zasukaš trup v desno. Vsako vajo izvedi po desetkrat.
Slika 7.
Slika 8.
Vaja je velike važnosti za plug in zato je nikdar ne izvajamo dovolj. Tu je še prav posebej paziti, da sto imo na celih stopalih ter da so prsti obrnjeni na not. Koleni morata biti zelo m-h!:i in prožni in da res dovolj nihamo gor in dol, roki pa držimo popolnoma mrtvi. Ko prenašamo ložo telesa iz ene na drugo nogo. moramo vedno lako napraviti, da je res vsa teža na dotičui nogi, kamor smo jo prenesli.
12. vaja. Levo nogo precej visoko prednoži, desno roko pa zaroči pred trupom — f.recej močno suni z levo nogo nazaj, z desnico pa v vzročenje gor in nazaj, Obenem izvedeš vzpon na desni nogi. Vajo ponovi nasprotno. Vsako vajo izvedi po desetkrat.
Pri lej vaji moramo imeti skoraj popolnoma mehko roko in nogo, s katero izvajamo določene gibe. Treba pa je izvajati enakomerno ler istočasno z roko in nogo io s precej močnimi sunki, da se čini bolje pretegnemo.
12. vaja. Izvedi velik izpad (predkornk) z levo naprej (položaj za telemark, nogi vzporedni) desna nojfa na prstih pokrčena — v tem položaju trikrat prožno zanihamo ter nato poskočimo z desno naprej, z levo pa nazaj ter zopet trikrat zanihamo in zopet zamenjamo nogi. Vse to ponovimo desetkrat. (Glej sliko 8!)
Obe nogi moramo imeli zelo prožni ter vzporedni. Da lažje obdržimo ravnovesje, si pomagamo z rokama, s katerima krilimo po potrebi v od-ročenju.
vaja. Izvedi nizek počep (nogi vzporedni i oddaljeni druga od druge za širino dveh dlani) — nihaj v nizkem počepu prav nalahno gor in dol.
Počep mora biti čim nižji ter moraš stati nu celih stopalih. Koleni imej zelo mehki, nihati moraš zelo prožno. Roki daš v predročenje, da lažje vzdržiš ravnovesje.
14. vaja. Vaja na bradlji. Na sredi bradlje se vsedemo na eno lestvino tako, da gledamo proti drugi lestvini, nogi zataknemo pod to lestvino — nato se spu:čamo počasi ter z vzročenima rokama nazaj in dol, pri čemer imamo križ močno uleknjen, potem sc pa zopet počasi povrnemo v prvotni položa). Vajo ponovimo petkrat. Potem pa izvedemo isto vajo zelo hitro.
Pri tej vaji moramo bili nekoliko oprezni; hati ■ moramo ves čas skozi nos. Roki imamo stegnjeni v vzročenju in potem, ko smo dosejjjli najnižji položaj pri zaklonu, moramo imeti vse telo, razen nog, popolnoma sproščeno-meliko.
I. K-er.
Zanimiva nogometna sezona
našega Ugaša	,
Naš predstavnik v liga tekmovanju ASK Pri-| morje je zaradi nerazumljivega stava našega vrhovnega nogometnega foruma bil prisiljen na skoraj popolno pavziranje.
V stremljenju, da obdrži svoje moštvo v kon-diciji in da istočasno nudi našemu občinstvu tekme s prvovrstnimi nasprotniki, se ni ustrašil rizika in je sklenil več gostovanj z renomiranimi jugoslovanskimi moštvi, j To nedeljo gostuje Gradjanski iz Karlovca, I prvak karlovačke skupine.
Gradjanskemu bo sledil »majslor« z morja -splitski Hajduk in zagrebški Hašk, tedaj moštvi, ki igrata v naši državi najbolj kultiviran nogomet, ki je obema moštvoma priboril nedeljene simpatije vseh jugoslovanskih športnih krogov.
Naš ligaš je sklenil s tem lepim programom (razume se, da bodo skdila gostovanja še drugih najboljših jugoslovanskih moštev), nuditi ne glede na velik riziko, prvorazredni šport, na vsem i ljubljanskemu občinstvu pa leži, da ga v tem le-i pem stremljenju z velikim obiskom najboljše P°d-; pre, _ V nedeljo nastopita v predtekmi, ki je prvenstvena, Mars in Svoboda, oba simpatična I predstavnika ljubljanskega drugega razreda.
Hermes stopa v borbo podzveznih ligašev
i V nedeljo ob 15 na igrišču Hermesa ilermes
: Svoboda (Maribor). Predtekma ob 13.30.
' . Po daljšem presledku se v nedeljo otvori v Ljubljani jesenska sezona v podzvezni ligi.
Hermes, ki je pravkar končal iubilejne prireditve, je — kakor zgleda — dobro pripravljen. Svoje akvizicije je deloma izpopolnil z svežimi mlajšimi močmi, ki bodo prinesle v cnajstorico novega prepotrebnega duha in sil, l(i bodo brez dvoma kos težavnim nalogam, ki ga čakajo v jesenskih borbah, i . Za svojega prvega nasprotnika v jesenski sezoni, na domačih tleh, mu je žreb določil agilne j mariborske Svobodaše, ki so pri nas prav za prav J šele novinci, vendar pa vse kaže, po zadnjih rezultatih sodeč, da je mariborska enajstorica nasprotnik, ki je nikakor ne gre podcenjevati. Res da presenečenja nikoli niso izključena, tipamo in želimo pa, da nas bodo naši Šiškarji v nedeljo povsem zadovoljili in dostojno varovali prestiž ljubljanskega sporla.
Narodna banka 4135 den. Priv. agr. banka 211 do 216 (214). Osj. sladk. lov. 120 den., Bcčkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 125 bi., Impex 50 den., Trboveljska 110 bi.
Belgrad. Vri. papirji: 7% inv. pos. 09—71. agrarji 30—40, vojna škoda 318—319 (321, 319). 6% begi. obV. 53.25—53.75 (53.60). 7% Bler. pos. 53.50 lil. — Delnice: Priv. agr. banka 210—211 j (212, 210).
Žilni frg
Položaj na žitnem trgu jo popolnoma miren in je v kupčiji veliko mrtvilo. Konzum je posebno v naših krajih padel na minimum, kar je v zvezi z naraščajočim obubožanjoni našega prebivalstva,
Ui porabi vedno manj Krilita m « izključno le z deželnimi pridelki.
prozi
Grafika : Jadran
Prvenstvene tekme 11. razreda.
V nedeljo dopoldne ob 10 si* bo odigrala na igrišču Priunorja prvenstvena nogometna tekma »med gornjima kluboma, ki obeta biti ena najzanimivejših in napetih borb v vsem jesenskem.tekmovanju. Grafika vodi od začetka tekmovanja na čelu tabele in bi ji eventuelni poraz po .Jadranu uničil nade na 1. mesto, medtem ko bi si Jadran z zma^o nad Grafiko utrdil pozicijo v gornjem delu tabele. Oba kluba razpolagala z dobrimi močmi in sta znana po lepi in borbeni igri. — V slučaju lepega vremena bosta igrali predtekmo rezervi obeh klubov. Vstopnina je nizka in sicer: tribunski sedeži (5 Din. stojišča 4 Din, mladinske 2 Din. — Športniki! Podpirajte stremljenja k napredku manjših klubov s-čim večjim posetom tekem!
SK Grafika. Drevi oh 1!» bo v klubskem prostoru sestanek nogometašev zaradi nedeljske lekme. Ob seja upravnega odboru.
SK Slof/a—SK Slovan. V nedeljo lx» na novem igrišču SK Slovana za Kolinsko tovarno zanimiva drugorazredna prvenstvena tekma meti S K Slogo in S K Slovanom. Ker 1k» tekma vseskozi tipično prvenstvena borba za točke, zato bodo vsi prijatelji športa v nedeljo pohiteli na idilično igrišče SK Slovana. Vstopnina minimalna. G as ho naknadno javljen.
SK Slovan. Vsi igralci, kateri imajo doma opremo, naj jo brezpogojno danes po treningu oddajo no vemu gospodarju g. Martinčičn, ker je isti prevzel po.
po bivšem gospodarju g. Fučku.
Kolo jahačev in vmačev priredi ob ugodnem vre menil jutri skupno jahanje v terenu. Zbirališče na Linhartovi cesti ob 14.30.
Pojasnilo s mit čar. fen/. — Od več strani sem dobil tozadevna vprašanja, da smatram za potrebno, odgovo riti vsem potom časopisa. Kdo se sme udeleževali smučke gimnastike SK Ilirije' Vstop jo prost vsakomur, kdor .se zanimu za sniuško gimnastiko iu kdor hoče pričakati prvi sneg v kolikor toliko dobri kondieiii. Kakšne so obveznosti udeležencev! lz obiska mle1 "žen ca ne nastanejo nikake obveznosti. Vabim pa vsakega, da. se vpiše v smuško sekcijo SK Ilirije ter lako vsa.: nekoliko saj članarina je minimalna podpre sireni-ljenje sekcije ter ji pomaga kriti režijske stroš' . Mi slim, da bo zavesi, da ste član sekcije, vzbudila > \"a< le zavest, da ste bolj povezani s stremljenjem našili vodilnih smuških krogov. Toda —- kot že rečeno predpogoj vpis v sekcijo ni. Vabljeni so torej vsi oni. ; i/ kateregakoli razloga doslej šc niso prišli. (Jojko ]M penbaeher. načelnik smuško sekcije SK Ilirije.
Kolesarska ':oeza kraljevine Jugoslavije, iiud.er.e, Maribor ima svoj redni letni občni /bor is novembra dvorani hotela Novi svet v Mariboru, z začel kom «d> osmih. V primeru nezadostnega številu prisotnih čir. nov. se vrši jst.i dan pro pozneje oh prisotnosti v«ji! cga števila članstva. Na dnevnem redu so slede v |.n e: Pozdrav predsednika, veri 1'ikaeija glasov, poročila tai nika. blagajnika, nadzornega odbora iu tehnične^ , referenta. absolutorij upravnemu in nadzornemu odboru volitev novega upravnega in nadzornega odbora, slu čnjnosti. Klubi, ki do občnega zbora ne bodo poravnali svojih obvez napram zvezi in po d zvozi v celoti, ne be do imeli pravice do glasovanja ali biti izvoljeni U* terikoli odbor. 7.\\ upravni o«M»or: predsednik Marko vič Slavko, s. r., tajnik Struel Fran J o, s.r.
Redek športni jubilej. U. Barlovič, ponularui br; nilec mariborskega SK Itapida in eden naših najbolj šib nogometnih in lahkoalle.tskih športnikov. • •••• nuj« v nedeljo redek jubilej. Nastopil bo v tekmi Raoidn proti ljublianski Iliriji !UM! tie za barve svojega kluba. Takega, jubileja že dolgo ni praznoval noben sportaill pri na«. <i. llarloviču iskreno čestitamo!
Nedeljski nopomel e Mariboru. V Mariboru home imeli v nedeljo zanimivo srečanje med starima rivalo ma, domačim SK Ifapidom in ljubljansko Tltrljo. — rSSIC Maribor )>o nastopil v čakoveu proti tfiuiofiujetim cakovečkemn SK. SK 2elev,uiear potuje v Celje na tek i ivo proli S K Celju, Svoboda pa bo i mel;; vroč lan v bjubljani, k.ler se ho borila za točke s SK llermivom.
S&NARODHO
^GLEDALIŠČE V
S.. SJ	V L J U B L JAMI • "
A n d.
ur
DRAMA (Začetek ob 20)
l'etck. 9. novembra: Za/prto.	.
Sobota, 11). novembra ob 15: Mlinar in njegova Mi. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Nedelja, U. novembra ob U: SnegiHiica. Premiera. Otroška predstava. Znižane ceue. — Ob lo: Migo, dekle z Montpamasa. Izven. Izredno znižane eeaie od 20 Din navadol, - Ob 20: Orlid. Izven. Znižane cene.
OPERA (Začetek ob 20)
Petek, 9. novembra: Zaprto.	__
Sobota, 10. novembra: Manon. Gostuje Andro Burdino
iz Pariza. Izven.	.__
Nedelja 11 novembra ob 15: Prodana nevesta. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Danes, 9 novembra, ostaneta drama in opera zajprtl. Abonenti reda C bodo dobili svojo predstavo v ponedeljek, 12. novembra.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 9. novembra: Zaprto.
Sobotu, 10. novembra: Konflikt. Red B.
JS a oznanila
Ljubljana
1 Današnji ialni koncert Glasbene Matice Ijubljan-
vori kratek Bi>ominsk.i govor predsednik Glasbene Matice senator dr. Vladimir Ravnikar, zatem zapoje pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja I o-Ji£a Hrističev Opelo, ki Je sestavljon iz desetih žalnih spevov. Opelo je ]w>vojno delo znatnega Brbskega skladatelja in je posvečeno spominu vseh padlih Junakov v osvobodilnih bojih od leta 1912 do 1918. Drugi del koncerta izvaja združeni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in državnega konservatorija, ki šteje 50 članov. Izvajajo se pod vodstvom dirigenta L. M. &kerjanea naslednje skladbe za godalni orkester: Ada. mič: Žalna koračnica, Sibelius: Andante, Čajkovski: Elegija Adamič: Na grobu, Saint-Saens: Preludu. \ io-lino solo igra prof. Karlo Rupel. Vse skladbe so izredno primerne zaradi Rvoje rosne umetniške vsebine za žalni koncert. Posebno še opozarjamo na tiskano besedilo sporeda. Vstopnice bo v pred,prodaj i cel dan v knjigarni Glasbene Matice, od 19.30 dalje pa v veži pred unioiiisko dvorano. Občinstvo najvljudneje vabimo k talnemu koncertn.	,.,.,.. . ,.
i Združenje jugoslovanskih tnzenjerjev in arui-tektov — sekcija Ljubljana vabi člane ln tehnično; strokovmo občinstvo k predavanju filmov o gradnji električnega daljnovoda čez. St. Gothard v nedeljo, dne U t m. ob pol 9 doiioldne v »Matici«. Vstopnine ni.
1 Kino Kodeljcvo. Nocoj ob 20 premijera češkega filma »Mlada srca — mlada ljubezen«, ki je na filmski razstavi v Benetkah dobil eno prvih nagrad. Igrajo: Vaša Jalovec, Jarmila Berankova, .Tar, Vojta, Vojtova Mayerovn. Režija: J. Rovon«ky. Godba: .ložef Dobeš.
1 Nonino služba imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Knrnlt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec, Rimska cesta.
Dragi hratj
Domžale. V nedeljo, dne 11. t. m. ob 7 zvečer go-etmje dramatični odsek »Pevskega društva Sneberje.Za-dobrova« v Godbenem domu z Ranjiachovo žaloigro v petih dojanjih »Mlinar in njegova hči«. Vstopnice bo t prodi>rodaji kakor običajno.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja ■soka beseda Din 1*—; renltovenjakt oglasi Din 2'— Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snaCaJa se račnne enokolonske 5 mm visoke petilna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba priložiti znamko.
Službodobe
Dva kroj. pomočnika
za mešano delo — takoj sprejmem. — Fr. Zalar, Višnja gora.	(b)
Radio
Programi Radio Ljubljana!
Petek, S. novembra: 12.00 Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas, ploščo 18.00 O smučanju (predava Dušan Pod-gornik) 18.20 Radijski orkester 18.40 Literarna nra (dr. Bogomir Magojna) 19.00 Nacionalna ura: Selitev Srbov pod patriarhom Carnojevdčem 19.25 PloSče 19.50 Jedilni list, program za soboto 20.00 Prenos ia Zagreba 22.00 Ras, poročila. Radijski orkester.
Dragi programi t
PETEK, 9. novembra: Belgrad: 19 00 Radijski orkester 20.30 Zagreb — Zagreb: 20.30 Zagrebški kvartet 31.00 Vokalni koncert 21.30 Zagrebški kvartet — Dunaj: 36.10 Iz dunajskih operet 17.25 Schillerjeve pesmi 19.30 Prenos opere 22.00 Radijski orkester 23.50 Šramel — Budimpešta: 17.30 Klavirska glasba 18.20 Koncert na cimbal! 19.50 Aida, opera, Verdi 23.10 Ciganska glasba — Milan-Trst: 20.45 Pestra ura 31.45 Veseloigra — Rim-Bari: 20 45 Paganini, opereta, Lehar — Praga: 15.55 Orkestralni in vokalni koncert 17 00 Komorna glasba 13.10 Pesmi 19.35 Konec junnka, igra :0.40 Danski kon-eert 22.15 Plošče — Bratislava: 19.10 Orkestralni koncert — Varšava: 18.15 Klavir 20.15 Orkestralni in violinski koncert 23.05 Plesna glasba — Vsa Ncmdija: 20.15 O Brchrnu, velikem naravoslovcu — Berlin: 21.30 Monakovo — Konigsberg: 21.10 Čajkovski: 4. simfonija v f-molu — Hamburg: 19.00 Vratislava 21.00 Kompozicije G. Vollertliuna — Vratislava 19 00 Radijski orkester 21.00 Knjiga in narod, radijska pesnitev — Lipsko: 19.00 Godba na pihala 21.00 Fitharmonični koncert — Koln: 19 40 Žalna koračnica iz 3. Beethovnovo simfonije 31.00 Haydnov in Beethovnov koncert — Frankfurt: 18.45 Orkestralni koncert 21.00 Ura kora"nic — Stuttgart: 21.00 Knjiga in narod, radijska pesnitev — Monakoiw: 19.05 Kvartet v a-niolu, Sehnbcrt 21.10 Mu-zikalična svečanost 21.30 Spominska ura za padle borce Ta svobodo — Ziirich: 19.55 Uedka glasba 21.10 Liszt o Lisztu, dvodejanka — Strassburg: 20.45 Prenos opere lz Turina.
Iščem za prodajo slik
Nj. Vel. kralja Petra II., za katero je izdano dovoljenje dvornega marša-lata in kraljevega namest-ništva v Beogradu, naklada od Zaklada Tiskare Narodnih novina v Zagrebu - sposobne potnike za Maribor in okoliš ter Koroško in Medjimurje. A. Zorko, Maribor, Aleksandrova cesta 14. (b)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10
Pouk
Gospodične
sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi vSlov.« pod št. 12500. (u)
Objave
Svarilo!
Vsakogar, o katerem bom zvedel, da podtika kateremukoli mojih dejanj slabe namene, bom brezpogojno izročil sodišču. Komu sem za svoje korake odgovoren, vem sam brez vmešavanja raznih šušlja-čev in obrekljivcev.
Dr. P. Gotirid Ploj.
Preklici
Izjavljam, da mi je gosp. Semenič Viktor, posestnik v Ljubljani, Privoz št. 13, vrnil po njegovi lastni volji 350 Din. Obenem se mu zahvaljujem za odstop tožbe radi žaljivk in iste obžalujem. Jeločnik Valentina.	(o)
stanovanja
ODDAJO:
Opremljena soba
lepa, s posebnim vhodom, se odda s 15. novembrom. Bolgarska ul. 17. (s
Kupimo
Sode za vino
kupim. Takojšnje ponudbe na Prodnik Franc — Stahovica, Kamnik. ((k)
Krojaški šivalni stroj
še dobro ohranjen, kupim. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12763. (k)
Posestva
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiitiii
Droben oglas r oosestvo ti hitro proda; fe ie nt i gotovim denarjem oat kunca ti s kniiiicn da. iiiiiiiiiiiiimitimiiiiiiiiiiimimiiiiiiit
Pozor!
Enonadstropna zidana hiša, z nekaj ha zemlje, se zaradi preselitve proda za 50.000 Din. Potrebno 30.000 Din. Na Muti št. 57 — Ponudbe pod značko »Ugodno« št. 12763 upr. »Slovenca«.	(p)
Širite »Slovenca« I
II«
IILI:
Namočeno polenovko
zopet dobite vsak petek pri I. Buzzolini, za ško-fijo.	(1)
Usnjeni suknjiči
pumparce — naiboliši nakup A P r e s k e r Sv Petra cesta 14.
Koruzno moko
za krmo,
koruzo, oves, DŠenico, rž, a do tn Drrso
dobite najcenete v Javnih skladiščih
(Balt.an)
Tyrševa (Dunajska) c. 3) pri tvrdki
Pran Pogačnik d z o. z Kar ste z leti
pokvarili z raznimi lal-zificiranimi grenčicami, zdravite z domačo, garantirano naravno Jordan grenčico, ki ima prijeten okus, z malo soda vode Lastnik Rupp, Beograd, Kn. Mihajlova 16.
Cene govore
Preproge: Perzija, Smyr-na, Banyai, Angora, Pirot itd. najcenejše pri
S,Č1LIM"
Pasaža nebotičnika
Šivalni stroj
za pogrezniti, z okroglim čolničkom, poceni prodam. Dvorakova ulica 3, I. nadstropje, levo. (1)
Več voz gnoja
imam naprodaj. F. Mrak, Vič 22.	(1)
ie
in se bo dobivala odslej skoro po vseh trgovinah
Družinska Pratika
1Q35
Krasi je lepo število slik v bakrotfsku Cena Din 3.—> po pošti 50 par več Razprodafalci velik popusti
Segajte po njej, seznanjajte z njo svoje prijatelje I
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesla Telefon štev 2951
STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST
Vsem, ki trpite na revmatizmu. bolečinah t kosteh, zbadanju. išiasu, zobobolu, glavobo u, se Vam priporoča masaža Za masažo ie »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje.
»Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din.
Reg. S Br 18117-32.
ŽENINI!
NEVESTE!
V zakonu se Vam obeta lepa, a zelo težka naloga, vzgoja Vaših otrok. Zato Vam priporočamo knjigo:
Vole:
OTROK
I. in II. del
Poglavja o vzgoji, katera Vam pomagajo, da dosežete lepe uspehe na vzgojnem polju..
Knjiga ima dva dela, v katerih Vam podaja pisatelj točne smernice za vzgojo Vaše dece. Vse potrebno najdete v tej knjigi — kako odpravite otroku slabe lastnosti ter ga dovedete črez vse strmine življenja k vzvišenemu cilju, da postane pravi krščanski mož ali žena, kakršne tako nujno rabi slovenski narod.
Knjiga stane I. del nevezan Din 25*—, vezan Din 85-—; II. del nevezan Din 24-—, vezan Din 34-— ter se dobi
pri
H. NIČMAN - LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
Oskrbife si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne
preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom
originalnih platnic
trpežne vezave
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. z o. t,

Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 11.

Tudi v naši Dodružrrd
Ljubljana. Miklošičeva cesta 5 •paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domo-liuba« in »Boeoliuba« naročate inserate in dobite razne intormacne — Poslovne ure od ool 8 jiu-trai do pol I popoldne m od 2* do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030
Foto amaterji pozor!
Nudimo V^m po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne ccne
Prodajalna H. Ničman
Liubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
Alja Rahmanova:	73
Zakoni v rdečem vihar; u
Dnevnik ruske iene
V kotu je stala lestva, naslonjena na zid. Usedla eem se na klin in čakala. Sklenila eem roke ln se skušala pomirit:; toda nisem se mogla več obvladati, od razburjenosti eo mi šklepetali zobje in razne predstave so se mi podile po glavi, ena strašnejša od druge. Saj je bilo možno, da se Otmar takoj zopet vrne; bilo je pa tudi možno, da se ne vrne vež. Lahko ga pridrže, lahko izgine in vse žive dni ne bom izvedela, kaj ee mu je zgodilo. Kaj se dogaja za to umazano steno, ki na njej visi listič, na katerem je z nerodno roko napisan in napol zabrisan napis: »Oddelek za zadeve inozemcev«? Kaj izve Otmar? Kaj mu povedo? Kaj poreče on? Kaj store z njim? Sedim in čakam s smrtnim strahom v srcu.
»Tovarišč Permjakova! Dane« ste se za dvanajst minut zakasnili s samovaroni! Aretirani ste!« zakriči eden izmed debeloličnih »brhkih fantov« z veselim smehom nad rdečelično deklo. »Pošljem »as v hladnieo!«
Stroko se je razkoračil pred njo, roke imel v hlačnih žepih, opletal e širokimi galifejami (široke jahalne hlače) in se elastično pozibaval na prstih. Na obrazu se mu je izražala bodra dobrohotnost, čezmerno samozadovoljetvo in radost, izrazito, zgolj živalsko zadovoljstvo, ki me je naravnost prtsenetilo. Kako je mogoče, da je kdo tu, v GPU, tako vesel in boder? čudeč se opazujem čisto novi, sinejoči se Irench (uniformski jopič angleškega kroja) mladega uradnika GPU-ja, usnjati jermen z revolverji, svetlo ološčene škornje.
»Tako, za tafas dobite to-le, tovarišč Maša!«
in GPUjar je uščipnil deklo v mehko, tolsto lice, mlasknil slastno z jezikom in ji za šalo potegnil rdečo ruto z glave. Dekla je zavreščala, nekaj deklet z rdečimi rutami in miličniki 60 se zagro-hotali.
»Kakšen nagajivec ta Volodja! Vedno mu roje neumnosti po glavi!« je rekla dekla, ki ji je to silno ugajalo, in si popravila ruto. Tedaj zazvoni I telefon.
»Kaj je?« reče »nagajivec Volodja«, in ko nekaj časa posluša: »Harašo — aretirati!«
Slušalo spet obesi na aparat in iznova se prične šaliti, ščipati in dražiti.
Končno pride Otmar iz sobe. Ošinem ga e kratkim, skrbnim pogledom. Obraz mu je bil povsem miren.
»Govdri vendar, povej, kaj je!« se razburjam in hitro stopam za njim, dočim gre on mirno po hodniku.
»V enem mesecu moramo zapustiti USSR!« je odgovoril in si natikal volnene rokavice.
»Tj se šališ!« rečeni hitro in ne vem, komu naj verjamem, njegovemu mirnemu obrazu ali grozovitim besedam. Greva po stopnicah in prideva na ulico. Buran. (Snežni vihar.) Divji, ledeni veter suče v vrtincih ostre snežne bodice in jih besno zaganja v obraz. Otmar mi skrbno odvihne ovratnik in pogledam mu v oči, molče, z grozo. Tedaj hipoma opazim, da mu obraz polagoma rdeči, najprej lica, potem čelo, vrat, in žile na sencih nabreknejo. Še vedno molči, me prime pod pazduho in pelje čez cesto. Šele sednj jasno spoznam, da ee Otmar ne šali.
»Ampak, za božjo voljo, zakaj neki, zakaj?« šepečem z glasom, ki se zdi meni sami tuj.
»Ne da bi navedli vzroke. Tudi z vseučiliščem je zadeva že urejena, pravijo.«
»Kako to?«
»Odpuščen bom!«
Gledala sem po ulici, pa je nisem spoznala. Kar vidiš zadnjikrat, se ti zdi vse drugačno ko to, kar veš, da boš jutri spet videl. Kako ljuba, kako domača se mi je zazdela sedaj ta široka, neskončno dolga ulica s skromnimi hišicami in visokimi ograjami — toplo, presrčno življenje je dihalo od njih, ki se bom morala sedaj za vedno ločiti od njega! Ločiti za vedno? Je-li resnica? Je-li to možno? Vzdih se mi je izvil iz srca in solze so se mi vdrle. Nisem jih mogla več zadrževati, ne, ni šlo. Pa naj so tudi takoj zamrznile na licih, naj me je vihar slepil z ostrim, drobnim snegom, ni mi mogel iztrgati iz srca ljubkih podob, ni inogel pregnati bolečine, ki mi je segla v srce.
Kako sva prišla domov, ne vem več, tudi ne, kako sva prišla po stopnicah gori . .. Mati nama je planila nasproti in Dunjaša je strmela v naju s 6trahom v očeh. Molče 6va šla v spalnico; za seboj sem slišala materine korake in po njenih korakih sem spoznala, da pričakuje od naju groznih besed, neodvratne nesreče.
»Izgnani smo,« je rekel Otmar in vrgel kučmo na mizo. Materina roka, ki je ravno hotela zapreti vrata, je zadrhtela in obstala. Mati je stisnila ustnice, se počasi usedla v naslanjač in se prijela z desnico za bolni kolk, ko da jo je tam nenadno zbodlo. Jaz sem se vrgla na posteljo in sem na glas zaihtela. Mnogo sem imela bridkosti v življenju, mnogo sem težkih ur prebila, toda ti tre-notki so se mi zdeli pretežki, da bi jih mogla prenesti. Izgon se mi je zdel neznanska krivica, in dn moram prav sedaj zapustiti domovino, starše, marljivo, tiho življenje in znanstveno delo, ta misel mi je bila neznosna, dasi sein že leta in leta vedela, da nekoč mora priti do tega.
Domovina, o kruta, zaslepljena, pobesnela in kljub temu tako draga domovina! Kaj delaš z me-
noj? Ali veš, ali čutiš, da si odtrgala list, ki je bil trdno zrasel s tvojim vejevjem? Ali veš, da si mojemu srcu zadala rano, ki se mnogo let ne bo zacelila, in če se zaceli, se bo samo na videz? Ne, o ne, nikoli 6e ne bo popolnoma zacelila! Ali veš, Rusija, kako te ljubim? Tvoje nebo, tvojo otožno naravo, tvojega dobrega, pa neodločnega, močnega pa sirovega, inteligentnega, pa grozovitega človeka... Domovina, domovina... Kako sem bila ponosna, da je moj mož iz tuje dežele meni na ljubo ostal v Rusiji, da je iz ljubezni do mene posve'il Rusiji svoje znanje in svojo moč in tako delno pripomogel, da jo zveže z zapadno kulturo! Tu je, v Rusiji, in ker mene ljubi, sem ga tudi jaz naučila ljubiti Rusijo...
Ali se spominjaš, domovina, kako sva stradala, ko je prišla huda lakota nad te, kako sva prezebala, kako skoraj umrla za legarjeni? Poloni v deželi je skoraj stal življenje tudi najinemu otroku, vse bridkosti, vse skrbi sva s teboj doživljala, potrpežljivo sva s teboj nosila tvoj križ in pričakovala boljših časov — in sedaj, ko se začenjava od-počivati od strahu in bede, sedaj naju podiš od sebe? Zakaj? Ali veš, kaj delaš? Tako malo (mas kulturnih ljudi in še teh inalo, ki bi radi delali v tvojem ozemlju, tako opoklo podiš od sebe? Mar si tako bogata ljudi, kakršna sva midva? Imenu ješ se dežela delovnega ljudstva; mar midva nisva delala!...
Gledam skoz okno — vse je pokrito z debelim snegom, vse belo, belo, kakor daleč se vidi... O, kako daleč, kako globoko je zakopana tvoja pamet, tvoje srce, moja uboga domovina ... Črtim te zaradi tvoje zaslepljenosti, zaradi sirovosti, na-silstva in grozovitosti, in vendar te ljubim, ljubim celo v tem trenotku z vsem, globoko ranjenim srcem...