Poštnina platana f go tor In L 04,16 '»*'•» (.izdaja. m." 1 mm, ----------------------------- Ipejv Cena Din 1> Izhaja vsak dan zjutraj razvea T ponedeljkih (n dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20*—, za tujino 80'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 30-71 Jugoslovan Rokopisov na vračam* Oglasi po tarifi ln dogovora Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.i Ljubljana 15.62L St. 135 Ljubljana, torek, dne 16. junija 1931 Leto II. Senator Lebrun je bil izvoljen za predsednika francoskega senata, potem ko je bil prejšnji predsednik senata Doumel’ izvoljen za predsednika francoske republike. Briand ostane Pariz, 14. junija. A A. Na* banketu bivših bojevnikov, ki se je vršil danes v Goudronu, je Imel zunanji minister Briand važen političen govor. Dejal je, da ostane na svojem mestu toliko časa, dokler ne bo zagotovljen svetovni mir. V zahvali za prisrčni sprejem je Briand rekel, da smatra prisrčne ovacije, ki so mu jih priredili, za znak priznanja za njegovo mirovno politiko. Nato je Briand poudaril, da je trdno odločen doseči vse svoje cilje, ki so v interesu Francije. Dejal je, da so ga neupravičeno obtožili, da krši mir. Končno je Briand izjavil, da Upa, da bodo vsa nesporazumljenja med Francijo in Nemčijo v kratkem odstranjena. Pred sporazumom strank v Nemčiji Berlin, 15. junija, d. V berlinskih političnih krogih so imeli včeraj in danes vtis, da je motranje-politični položaj od sobote sem znatno manj napet. Mnogo pozornosti je zbudil članek socijalno-demolcratskega predsednika državnega zbora Loebea v »Vorwartsu«, ki ga izrecno označujejo kot svarilo pred iluzijami in ki vzbuja utis, da tudi v socijalno-demokratskih krogih pričakujejo sporazumljenja z vlado. Loebe svari pred sklicanjem državnega zbora in izjavlja, da bi se pač dobila večina za preklic zasilne na-redbe, nikakor pa ne večina za ukrepe, ki bi ttogli nadomestiti to zasilno naredbo. Spor med Vatikanom in rimsko vlado Rim, 15. junija. »Osservatore Romano« še vedno dan za dnem poroča o izpadih fašistovskih nasilnežev proti katoliški akciji. Med drugim poroča, kako so fašisti žalili papeža in Vatikan. V Parmi so opustošili prostore kluba katoliških vseučiliščnikov. V Modeni so onemogočili "ersko manifestacijo. Prav tako so motili verske obrede v Bariu in Turinu. Po vsej Romaniji so pričeli dejansko napadati voditelje katoliške akcije, duhovščino in mladeniče. V Raveni so ponoči nalepili na neko cerkev protifašistovske lepake. Ko je intervenirala policija, aretirala mnogo katoliških fantov in uvedla preiskavo, je dognala, da so lepake tiskali v fašistovski tiskarni in da so tudi proglase sestavili fašisti po navodilih svojih voditeljev. V Ramu so fašisti 30. n>aja, ko so oblasti ravno razpustile vse katoliške organizacije, vdrli v uredništvo revije »Civilta Cattolica« in ga popolnoma razdejali. Molitve za uspeh razorožitvene konference London, 15. junija. AA. Na pobudo canterbu-ryjskega nadškofa in poglavarjev ostalih cerkva v Angliji bodo po vsej Angliji in Irski molitve za uspešen potek razorožitvene konference, ki bo'leta 1932. Verniki bodo prosili božjega blagoslova za to konferenco, ki naj postane osnova iniru med narodi. Delavski nemiri v Roubaix-u Lille, 15. junija. AA. V Roubaix je prišlo v zadnjih nočeh do velikih nemirov, ki so bili uajhujši, kar jih je bilo po vojni v Franciji. Ker go predilnice znižale mezde, je dtdavstvo zapustilo delo. Komunistični agitatorji so stavkujoče Nahujskali, da so se zabarikadirali v Rue de Longhaies. Na pomoč so poklicali vojaštvo in ugnjegasce. Toda vsi napori, da stavkujoče preženejo, so bili zaman. Borba je trajala v petek m v soboto v vso noč. Ker so komunisti dobili lz bližnjih krajev ojačenja, se boje, da se bodo Nemiri ponovili. Pariz, 15. junija. AA. V Roubeauxu je prišlo »noči do novih nemirov, ker so komunisti formirali povorko, ki je štela 300 ljudi in hotela lopati. Intervenirati je morala policija, ki je 0re'irala pet demonstrantov. Pozneje se je povorka zopet zbrala ter napadla neke trgovine in bb oropala. Demonstracije so trajale do polnoči, je bil red vzpostavljen. Aretiranih je bilo 24 °seb, trije policisti pa so bili ranjeni. Nj. Vel. kralj in kraljica na Bledu Odhod ij. Veličanstev iz Zagreba - Ij. Vel. kraljica je sama vodila avtomobil - Ljudstvo je vladarja povsod navdušeno pozdravljalo - Prihod na Bled Ljubljana, 15. junija. Preteklo nedeljo sta se pripeljala’iz Zagreba na Bled Nj. Vel. kralj in kraljica z vso svojo visoko rodbino. Za časa svojega bivanja v Zagrebu je Nj. Vel. kralj imel priliko prepričati se, kako ga narod spoštuje in ljubi in kako mu je vdan in s kako otroško ljubeznijo in s kako velikim zaupanjem se oklepa Njega, od katerega pričakuje pomoči in utehe v svoji stiski. Na Hrvatskem je ni bilo vasi, kjer ne bi bilo ljudstvo svojega vladarja navdušeno pozdravilo in mu pripravilo svečan sprejem, a to ne mrzel in hladen, ampak poln iskrenosti. Potovanje po Hrvatski je bilo za Nj. Veličanstvi naporno, a ob enem je sijajno zadoščenje. Na Bled prihajata Nj. Vel. kralj in kraljica na zaslužen odmor po dolgotrajnih naporih, ki jih jima nalaga dolžnost do naroda in države. Mi smo prepričani, da bo njuno bivanje med nami dalo nov dokaz ljubezni in spoštovanja našega kmetskega naroda do visoke kraljevske dvojice. O prihodu Nj. Vel. kralja na Bled smo prejeli naslednje poročilo: Zagreb, 14. junija. A A. Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta zapustila ob 9-25 v avtomobilu Zagreb in se odpeljala na Bled. Šofirala je Nj. Vel. kraljica. V avtomobilu se je nahajal še adjutant general Pavle Pavlovič. Ob 11. so v posebni kompoziciji dvorskega vlaka odpotovali na Bled minister dvora Boško Jeftič, maršal dvora general A. Dirnitrijevič in upravnik dvora general Vukovič. Na postaji so se od g. ministra in ostalih funkcijonarjev poslovili ban Savske banovine g. dr. Ivo Perovič, upravnik policije g. dr. J. Bedekovič in ravnatelj železniške direkcije g. Schneller z osobjem direkcije. Zagreb, 14. junija. Iz Splita so se zjutraj pripeljali v Zagreb Nj. Vis. prestolonaslednik Peter, kraljeviča Tomislav in Andrej in kneza Aleksander in Nikolaj. Iz vlaka niso izstopili, ker je vlak nadaljeval že 10 minut kasneje svojo vožnjo na Bled. Prince so na kolodvoru pozdravili divizijski general Ječmenič in upravnik zagrebške policije dr. Bedekovič. Zagreb, 14. junija. Nj. Vel. kralj in kraljica sta se odpeljala z avtomobilom do Podsuseda, od tam pa preko Sombora v Brežice. Ker je bila nedelja silno lepa, je bilo v teh krajih silno mnogo izletnikov iz Zagreba, ki so kralja in kraljico navdušeno pozdravljali. Bled, 14. junija. Danes se je pripeljala na Bled vsa kraljevska rodbina. Nekaj minut po sedmi uri zjutraj se je pripeljal v Ljubljano dvorni vlak, s katerim so se pripeljali kraljevski princi iz Splita oziroma iz Zagreba, izstopili pa so na postaji Bled-jezero. Nj. Vel. kralj in kraljica pa sta se peljala od Brežic preko Novega mesta in Ljubljane, kamor sta prišla nekaj po 12. uri na Bled. Ljudje so Nj. Vel. kralja in kraljico povsod navdušeno pozdravljali. Ljubljana, 14. junija. Nj. Vel. kralj in kraljica sta se pripeljala v Ljubljano po dolenjski cesti, potem pa sta se peljala preko frančiškanskega mosta po Prešernovi ulici na Celovško cesto. Na Bled sta prišli Nj. Veličanstvi okoli tričetrt lla dve popoldne. Popoldne okoli pol treh se je peljal skozi Ljubljano dvorni vlak iz Zagreba z vsem dvorskim osobjem. Vožnja N j. Vel. kralja skozi Novo mesto Novo mesto, 15. junija. V nedeljo popoldne se je vršila na trgu kraljeviča Petra tombola naših kolašic. Polno je bilo ljudstva, meščanov in okoličanov. Pa je počasi privozila preko mostu elegantna limuzina ter si s signali delala pot skozi gnečo. Kar smo začuti: »Živijo, kralj Aleksander!« Vse se je gnetlo, vzklikalo, pa avto se je med tem že odaljil. Toliko smo še videli, da je pri volanu sedela Nj. Vel. kraljica. Malo za kraljevim avtomobilom je pribrzel odprt voz s kraljevim spremstvom. Ves dan se je o tem govorilo po mestu in meščani le obžalujejo, da niso mogli lepše pozdraviti svojega kralja in svojo kraljico. Potop izletniškega parnika »St. Filibert « 442 oseb utonilo — Ena najstrašnejših katastrof, kar jih je zadelo parnike — Potniki skoro sami delavci Pariz, 15. junija. AA. Iz Nantesa poročajo: Izletniški parnik »St. Filibert« se je potopil včeraj v ustju Loire pri kraju Noire Montiero. Na parniku je bilo 500 izletnikov, in kolikor se ve, se jih je rešilo dozdaj samo 8. Katastrofa je nastala na ta način, da so se vsi izletniki, ki so videli, da udarjajo na desno stran ladje močni valovi, [podali na levi del ladje. Ko je prišel močen val, se je ladja obrnila in se potopila. Mogoče, da je število žrtev vendar nekoliko manjše kot 500, ker so se nekateri zaradi r. .irske bolezni izkrcali v Noiru Montieru. Pariz, 15. junija. AA. Iz Nantesa poročajo: i Izletniški parnik »St. Filibert« je dolg 3 2m in 6 mširok. Potopil se je včeraj na katastrofalen način, tako da se ta katastrofa more primerjati samo s katastrofo »Tita-nicac leta 1912., s torpediranjem »Lusita-nie «za časa svetovne vojne, s katastrofo španskega parnika »Princ Asturski«, ki se je potopil s 445 ljudmi, s katastrofo angleškega parnika »Mendk, s katerim je utonilo leta 1917. 625 oseb, s potopom ameriške prekooceanske ladje »Oranto« s 431 žrtvami ter s katastrofo italijanske ladje »Princesa Mafalda«, s katero je utonilo 312 ljudi. Pariz, 15. junija. AA. Neki potnik, H se je rešil o priliki katastrofe parnika »St. Filibert«, je izjavil dopisniku Agencije Ha-vas: Ob 18. smo ravno dospeli v ustje Loire m parnik je hotel zaviti ravno na odprto morje. S severa je pihal močan veter, tako da so udarjali na desni bok ladje močni valovi. Radi tega so šli vsi potniki na levo stran parnika, ki se je radi tega zelo nagnil. Tedaj je udaril v ladjo močan val ter jo prevrnil. Ko sem to videl, sem skočil v morje ter se prijel neke plavajoče stvari. Posrečilo se mi je priti v bližino rešilnega čolna, v katerem je bilo že nekoliko mojih nesrečnih tovarišev. Toda v rešilni čoln so udarjali valovi, tako da so ga večkrat obrnili. Pri tem sta našla smrt dva moja tovariša. V trenutku katastrofe sem videl na krovu številne žene in otroke, kako so vili roke in obupno klicali na pomoč. Pariz, 15. junija. A A. Potniki na parniku »St. Filibert« so bili večinoma delavci; udeležili so se izleta, ki ga je organizirala delavska zveza Dolenje Loier. Na parniku je bilo tudi mnogo drugih delavcev sorodnih organizacij iz Nantesa. Vsi so bili člani socialističnih organizacij. Katastrofa se je dogodila v samem ustju Loire, nedaleč St. Nazaira. Veter je bil že dopoldne zelo mo- čan. V enem rešilnem čolnu so se rešile 4 osebe, v drugem pa 7. Radi noči ni bilo mogoče dosti pomagati. Pariz, 15. junija. AA. Poročajo iz St. Nazaira, da je zahtevala katastrofa parnika »St. Filibert« 442 žrtev. Pariz, 15. junija. AA. Število mrtvih pri katastrofi izletniškega parnika »St. Filibert« v ustju Loire cenijo na 300 do 450. Najbrže pa bo število žrtev še večje, ker od 150 oseb, o katerih so mislili, da so se rešile, je ostalo živih le 17. Doslej so našli samo 60 trupel. Kaj je zakrivilo katastrofo, ni še dognano. Nekateri menijo, da je bilo na komaj 32 metrov dolgem parniku preveč ljudi. Morje med Nantesom in Noire Montiereom je običajno popolnoma mirno. Ko se je parnik vračal, je zašel v strahovit orkan, kateremu ni bil kos. Vihar je najbrže zagnal parnik proti nevarnim čerem blizu Chateliera, kjer se je potopil. Potniki so se po vsej priliki zbrali na eni strani parnika, kar je povzročilo, da se je prevrnil. V eni sami minuti je bilo nad 400 potnikov v morju, kjer so se morali boriti z valovi. Spustili so sicer v morje z vso naglico rešilne čolne, kar pa ni mnogo pomagalo. En rešilen čoln, ki je skušal doseči obalo, se je prevrnil. Razen dveh so utonili vsi potniki. Strahovit vihar v Angliji London, 15. junija. AA. Nad Cheltenhamom je divjal včeraj popoldne najhujši vihar v zadnjih 25 letih. Trajal je 3 ure. Naliv je til tako silen, da je -reka Chelt narasla za 6 čevljev nad normalo in preplavila bližnjo okolico. Teniško igrišče blizu reke je bilo 2 čevlja pod vodo. Na drugem kraju je reka predrla nasip in poplavila bližnje ceste. Tudi v drugih krajih Anglije so divjali silni viharji, dočim je bilo v Londonu ves dan silno vroče. V Salisburiju je padala strašna toča. „ V Birminghamu je vihar odnesel celo vrsto streh. Pri tem je bila ubita ena žena. Veliko oseb je ostalo brez strehe. Telefonske in brzojavne zveze so bile večinoma prekinjene. London, 15. junija. AA. Silni viharji, ki so divjali v Južnem VValesu, v severni Angliji in v drugih krajih, so napravili veliko škodo. V Birminghamu je vihar odnašal strehe in lomil 4001etna drevesa. Ubita je bila ena žena in 9 ljudi ranjenih. V VValkerju je ubila strela moža. Velikanski nalivi so povzročili v več krajih velike povodnji. VVVelhpoolu je voda poplavila 100 hiš in prekinila železniško zvezo. Brzovlake iz Londona v Manchester in v Liverpool so morali dirigirati preko drugih železniških prog. Nagrade Poštne hranilnice za dijake Beograd, 15. junija. A A. Te dni vrši Poštna hranilnica razdelitev nagradnih hranilnih knjižic za dijake vse države. Nagrade se dajejo i« fonda za štednjo ministrstva prosvete, ki se zbira na ta način, da vplačuje vanj Poštna hranilnica 1% čistega dobička. Vsaka knjižica se glasi na vlogo 100 Din. Na Dravsko banovino odpade 134 knjižic. Imenovanja Beograd, 15. junija. AA. Postavljeni so: Tomo Majer, pomožni gozdarski uradnik v Kostanjevici, za podgozdarja 3. stopnje pri isti upravi; Alojz Lang v Kranju za pomožnega tehničnega uradnika v 9. skupini; Ivan Ahačič, podgozdar v' 9. skupini v Kočevju, za podgozdarja v 8. skupini pri istem načelstvu. — Postavljen je dč. Viktor Kocijančič za sekundarija v državni bolnici, dr. Stanislav Žvokelj pa za sekundarija na isti državni bolnici za duševne bolezni v Ljubljani. — Postavljen je Franjo Bakošan za uradniškega pripravnika pri izseljeniškem ko-misarijatu v Parizu. Zagrebški proces Zagreb, 15. junija, k. Proces proti Hraniloviču in tovarišem se je danes nadaljeval. Pričeli so se govori braniteljev. Danes je govoril branitelj Soldina, Hercega in Hraniloviča. Po obširnem govoru je skušal dokazati, da so njegovi varovanci nedolžni. Razprava se bo jutri nadaljevala. Nova ekspedicija na Grenlandijo Ičopenhagen, 15. junija. AA. V torek odpotuje v vzhodno Grenlandijo danska polarna ekspedicija. Vodi jo znani raziskovalec polarnega ozemlja dr. Lauge-Koch. Ekspedicije se udeleže tudi trije nemški geologi, dr. Frebold iz Greifs-walda, dr. Teicher in dr. Poser iz Berlina. Težave podmornice »Nautilus« London, 15. junja. AA. Poročajo, da se je podmornik »Nautilus« v srednjem Atlantiku pokvaril. Gospa VVilkins potuje s parnikom »Mau-retania« v London in z veliko skrbjo pričakuje novic o soprogu. Preden je dobila poročilo, da se je podmornica pokvarila, je dejala, da upa, da se bo podmornica pojavila blizu »Maureta-nie« in jo spremljala do Anglije. Končno je rekla, da se čudi, da ji ni poslal soprog nobene vesti. Tekme za svetovno prvenstvo v tenisu London, 15. junija. AA. ečz teden dni se pri-čno v VVimbledonu velike tekme za svetovno prvenstvo v tenisu, ki se jih udeleži 23 narodov. Nekatera moštva so že prispela, med temi dve iz Amerike. Druga prispejo v začetku tega tedna. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 15. junija, d. Spreminjajoča se oblačnost, živahno delovanje neviht, soparno. ng>v«^ ',Ywr Kupuide domače blago! V Vel. Becker ek u je bila v nedeljo oborjena konferenca naših gospodarskih krogov, ki je posvečena ludi nad vse aktualnemu in prepotrebnemu vprašanju, kako dvigniti notranji trg in kako ga povečati in okrepiti. Brez dvoma je, da je rešitev naše gospodarske krize v največji meri odvisna baš od ugodne rešitve tega vprašanja. Tako referat ljubljanske zbornice, ko referat zagrebške zbornice podajata jasna in izvedljiva navodila, kako je mogoče v popolni meri rešiti to najnujnejše vprašanje. Dvoje je pri tem predvsem potrebno: kar ni neobhodno potrebno, se ne sme vaza ti iz tujine, temveč se mora producirati doma. Drugi del recepta pa se glasi: Kupujte domače blago! Na drugače namreč mogoče dvigniti domače produkcije, če ta ne najde svojega odjema doma. Danes gre na stotine in stotine milijonov stvari, ki bi jih z lahkoto izdelovali doma. Prvi pogoj ■dvigu domačega notranjega trga je zato dvig domače produkcije, la pa more živeti le, če se vsi Jugoslovani, zlasti pa vsi uradi in avtonomni zastopi ravnajo po geslu: Kupujle domače blago. To je danes geslo, ki pomeni izhod iz gospodarske krize in zato je to geslo zakon za vsakogar, ki hoče biti dober in vesten jugoslovanski državljan. V tem pogledu ni mogoč in se ne mere dovoliti noben jalov kompromis, temveč se mora zahtevati od vseh, da se popolnoma ravnajo po tem geslu. Čeprav je čisto jasno, da je v geslu: Kupujte domače blago ključ do blagostanja za nas vse, vendar pa si ne prikrivamo resnice, da bo to geslo le težko izvesti. Deloma so tega krivi predsodlki, ki se jih kar ne more otresti naša javnost, deloma pa zadene krivda tudi nekatere naše producente. Enim ko drugim je zato treba reči par resnih besed. Da bi se mogla razvili domača industrija, je država vpeljala zaščitno carino za domače izdelke. Zaščitno carino pa pojmujejo nekateri čisto napačno, samo kot najbolj enostavno sredstvo za čim hitrejšo obogatitev. Ti producenti redno vračunavajo zaščitno carino ter druge večje stroške tujega uvoznika v ceno svojih izdelkov in posledica tega je, da domače blago ni prav nič cenejše od tujega blaga, pa naj to plačuje še tako visoko carino. Iz zaščitne carine nastaja tako čisto navadna odrtija domačega konzumenta. To pa nikakor ni namen zaščitne carine in zato se ne sme trpeti, da bi se na tak način zlorabljala. Namen zaščitne carine je, da daje domačemu producentu možnost, da nudi svoje blago cenejše od tujega producenta. Nižja cena naj napravi domače blago privlačnejše in s tem poveča njegov konzum. Šele •večji konzum pa naj da producentu večji dobiček. Samo to je v interesu našega gospodarstva. Ali ludi najnižja cena ne pomaga, če ni kakovost blaga dobra. Mnogi naši producenti to tudi dobro -vedo in zato venomer izboljšujejo kvaliteto svojih izdelkov. Nekateri pa tega nočejo vedeti in ti so predvsem krivi, da ima naša javnost silen predsodek proti domačemu blagu. Ta predsodek je tako močan, da vsled njega sploh ni mogoče takoj izvesti gesla: Kupujte le domače blago. Treba je najprej ta predsodek ubiti in to je prva naloga, ki jo morajo izvesti vsi narodni delavci in pri katerih morajo najaktivneje sodelovati zlasti vsi zainteresirani producenti. Da izgine ta predsodek, ni drugega sredstva, kakor da se konzumenta prepriča, da je domače blago tujemu po kvaliteti enako, po ceni pa cenejše. Treba vprizoriti posebne razstave, na katerih se bo konzument osebno prepričal, da je zanj ugodneje, če kupi domače blago. Za celo vrsto izdelkov se more še danes nuditi ta dokaz, ker polno naših izdelkov je enakovrednih, če ne še boljših od tujih. Nekatera pa žal še niso dosegla te višine in stremljenje vseh bi moralo biti, da tudi ti izdelki postanejo konkurenčni s tujimi, to se pravi — enakovredni. Nadalje je treba izdelati točen seznam vseh predmetov, ki bi jih mogli izdelovati doma, a jih uvažamo iz tujine. Takoj za tem pa bi bilo treba napraviti načrt, kako se naj postopoma izvede naša popolna gospodarska osamosvojitev, da bomo vse, kar potrebujemo, tudi izdelovali doma in le izdelke tudi kupovali. Z vso doslednostjo' bi ee moral ta načrt izvajati in ta načrt bi moral poslati jugoslovanska >pjatiletka«, da se poelužiimo najmodernejše krilatice. Kupujte domače blago! To je geslo, k! nam odpira pot v blagostanje. Ali res nočemo doseči to blagostanje? AK res hočemo ostati reveži’ Boj za nemške reparacije Katoliški centrum „v Nemčiji za skorajšnjo rešitev reparacijskega vprašanja — Senzacijonalna izjava ameriškega državnega podtajnika Castl a Berlin, 14. junija. A A. Politični krogi so z veliko napetostjo pričakovali govor kan-celarja Briininga na današnjem sestanku izvršilnega odbora parlamentarne skupine katoliške stranke. Kancelar bi imel v tem govoru očrtati vladno politiko. Po seji so objavili komunike, kjer katoliška stranka ponovno naglaša važnost rešitve reparacijskega problema, ki edina lahko reši Nemčijo in druge evropske države revolucionarnih pokretov. Stranka poživlja v komunikeju pametne ljudi vsega sveta, naj se odločijo, preden ne bo prepozno. Kancelar Briining se je vrnil nocoj v Berlin in bo nadaljeval pogajanja s političnimi strankami v ponedeljek dopoldne. Splošno prevladuje mnenje, da je vlada pripravljena nekoliko izpremeniti zasilne odredbe pod pogojem, da bo novi način obdavčenja prinesel državni blagajni dovolj sredstev. V torek bo odbor senjorjev državnega zbora končnoveljavno odločil, ali naj se državni zbor skliče takoj, ali ne. Splošno menijo, da bo kancelar Briining končno vendarle premagal vse težkoče. Berlin, 14. junija. AA. Na časopise in politične kroge je napravila silen vtis izjava ameriškega državnega podtajnika Castla v Washingtonu, da je ameriška vla-d v primeru resne finančne krize pripravljena odstopiti od načela, da se morata strogo ločiti vprašanje reparacij in medza-vezniških vojnih dolgov. Nekateri listi smatrajo to izjavo za senzacijonalno in menijo, da v primeru resne finančne krize priprav-ta državnega tajnika Stimsona in zakladnega tajnika Mellona v Evropi. j Lokal Anzeiger« pravi, da bo postala praktična vrednost Castlove izjave v kratkem jasna za Nemčijo. Vendar pa ta izjava ne pomeni še, da so Združene države pripravljene dovoliti svojim dolžnikom moratorij. Otvoritev romunskega parlamenta Kralj obsoja strankarstvo — Za prijateljsko razmerje z sosedi vsemi Bukarešta, 15. junija. AA. Po svečani službi božji v patrijarhski cerkvi ob 11. dopoldne je bila svečana otvoritev parlamenta ob 12. v navzočnosti vseh senatorjev in narodnih poslancev, članov vlade in mnogo občinstva, ki je navdušeno vzklikalo kralju Karlu. Pri otvoritvi parlamenta je kralj Karol imel govor, v katerem je izrekel tudi tele želje: j Žalostni pojavi strankarskih nesoglasij, ki utegnejo kompromitirati ludi sam parlament in parlamentarno življenje, naj se nadomesle s sodelovanjem, ki edino lahko trajno zagotovi državi ustanove, ki se ne bodo menjale z izpremembo režima. Eden izmed smotrov vlade je v tem, da vrne državi duševno stanje, preveto s svobodo in naslanjanjem na avtoriteto.« Dalje omenja kraljeva poslanica zakono- dajno politiko, ki ji mora biti namen upravno in sodno izenačenje. Treba je znižati proračunske izdatke, povzdigniti poljedelstvo, reformirati šolski pouk, organizirati industrijo in promet itd. Glede zunanje politike pravi kraljeva poslanica med drugim: >Mi želimo tudi nadalje živeti v prijateljskem razmerju z vsemi državami in bomo storili vse, da se to razmerje še izboljša. S svojimi zavezniki smo zvezani s slavnimi spomini in hočemo ohraniti pravične rezultate, ki emo jih z njimi dosegli. Naš namen je še bolj okrepiti to solidarnost, ki je edino sredstvo za ohranitev civilizacije, ustvarjene s tolikimi napoij. Mi smatramo, da se mir, ki je toliko potreben, ne more zagotoviti z izpremembami meja, nego samo z odstranitvijo mednarodnih nesoglasij. Jugoslovanski bojevniki v Franciji Marseille, 14. junija. AA. Snoči so dospeli v Marseille na potu iz Lyona bivši jugoslovanski bojevniki in rezervni častniki. Na postaji so jih sprejeli zastopniki meščanskih in vojnih oblasti. Pred postajo se je formirala povorka. Povorka je odšla v »Chateau des Fleurs«, kjer je bil prirejen banket za 500 povabljencev. Med odličnimi gosti so bili jugoslovanski generalni konzul v Marseillu Adjemovič, predsednik francoskega udruženja bojevnikov Marcterault in drugi. Predsednik marsejske sekcije Poilus d' Orient je imel na banketu govor, v katerem je slavil bratstvo francoskega in jugoslovanskega tor ožja, ki je skovalo trdno zvezo med Francijo in Jugoslavijo. Marseille, 14. junija. AA. Delegati bivših jugoslovanskih bojevnikov so obiskali otok Frioul, kjer se nahaja grobnica jugoslovanskih bojevnikov, ki so umrli za časa vojne in bili tu pokopani. Jugoslovanski bojevniki in francoski častniki so okrasili grobove z venci. Ob 10. so se zbrali bivši jugoslovanski bojevniki in položili venec na ploščo spomenika padlim bojevnikom. Po povratku v mesto je bil jugoslovanskim gostom prirejen svečan sprejem v občinskem domu. Velika dvorana Je bila za to priliko posebno okusno okrašena. Predsednik marsejske občine Ribeau s člani občinskega odbora in predstavniki meščanskih in vojaških oblasti je zaželel gostom v lepem govoru dobrodošlico. Ribeau je omenil velike žrtve jugoslovanskega naroda, ki je mnogo pripomogel k zmagi. Polkovnik Radosavljevič se je zahvalil za izraze prijateljstva in bratstva francoskega naroda ter dejal, da bo Jugoslavija vedno na strani onih, ki se borijo za mir. Nato je bila prirejena zakuska na čast gostom. Bivši jugoslovanski bojevniki so odpotovali zvečer v Grenoble. Kongres narodnih železničarjev v Mariboru Obhod po mestu — Kongres v Narodnem domu — Izlet na Mariborski otok — Obed pri »Orlu« ganizaciji, ki šteje sedaj že krog 1400 članov, za beograjski oblastni odbor g. Kolenovič, za zagrebškega g. inž. Krstič, za mornarje g. dr. Lekič in naposled še ' predsednik mariborske organizacije g. Tumpej, ki je orisal tukajšnje razmere in borbo za zmago nacionalne in državne misli med železničarji v Mariboru, kjer so v železniški službi še vedno tudi ljudje, ki so se ob prevratu borili proti Jugoslaviji in ki še danes ne znajo državnega jezika. Njegov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem, pa tudi začudenjem, da so taki uslužbenci sploh mogoči. Po govorih je tajnik prečital pozdravne brzojavke, ki so se odposlale in na to svoje poročilo o delu vodstva v preteklem letu. Maribor, 15. junija. Drugi dan kongresa Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev se je včeraj pričel z zbiranjem delegatov in članov med 8. in 9. uri zjutraj- pred Glavnim kolodvorom. Tu se je malo pred 9. uro formirala mogočna povorka z zastavo in godbo »Drave« na čelu ter odkorakala med navdušenim vzklikanjem po Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici, Gosposki ulici, Glavnem trgu in Tattenbachovi ulici v Narodni dom. Takoj po prihodu je v veliki dvorani otvoril poslevodeči predsednik organizacije, šef prometnega odelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu g. Laza Djordjevič trinajsti kongres združenja in predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru, kar je dalo povod za navdušene manifestacije za vladarja, vladarski dom ln državo. Generalni tajnik g. Bakič je prečital še pozdravne brzojavke, ki so se odposlale min. preds, gen. tfivkoviču, prometnemu ministru dr. Radivojeviču in generalnemu direktorju šreplo-viču. Na to je pozdravil zastopnika vlade in bana, okrožnega inšpektorja g. dr. Schaubacha, poveljnika mesta g. generala Pavloviča, polkovnika Putnikoviča, okrajnega glavarja dr. Ipavca, predsednika NO g. prof. Kendo, zastopnika mestne občine g. ravnatelja Kochlerja, časnikarje itd. Iz poročil je bilo razvidno, da šteje združenje sedaj krog 30.000 članov, dočim je vseh železničarjev v Jugoslaviji 85.000. Ker so bile vse podrobne zadeve rešene že na predkonfe-rencl v soboto, kjer je bila sprejeta tudi resolucija, je kongres v vsem ohranil le manife-stačni značaj. Posebno navduševalen in poln globoke ljubezni do države je bil govor predsednika. Za njim je zbrane pozdravil okrožni inšpektor g. dr. Schaubach, naglašajoč zaslugo narodnih železničarjev za osvobojenje Maribora in severnega slovenskega ozemlja. Za Narodno obrtno je govoril g. prof. Robert Kenda, za ministra prometa in ljubljanskega direktorja g. inž. Klodič iz Ljubljane, za ljubljanski odbor g. Rotar, ki Je posebno čestital mariborski or- Iz poročila tajnika g. Bakiča je bilo razvidno, da je organizacija med letom morala menjati predsednika, ker je lani izvoljeni g. šreplovič postal generalni direktor. Poverjen je bil s to funkcijo g. Laza Djordjevič. Sej« plenuma so bile štiri. Poročilo- so zborovalci I rez debate odobrili. Za častna predsednika sta bila izvoljena generalni direktor g. šreplovič in šef prometa g. Djordjevič, v odbor pa: za predsednika g. Laza Miloševič, za I. podpredsednika g. Andra Petrovič, za drugega g. Drago Voji-novič, za prvega tajnika g. Jovan Bakič, za drugega g. Joža Simončič. Po kongresu in kosilu so si gosti ogledali mariborsko okolico, posebno Mariborski otok in naprave na njem, katerim se niso mogli načuditi. Zvečer ob 20. uri je pa bil v spodnjih prostorih hotela »Orel« banket, katerega so poleg delegatov posetili tudi zastopniki oblasti, vojske, tiska itd. Govoril je tu prvi g. Andra Petrovič, ki je pozdravil posebno zastopnike oblasti: g. dr. Schaubacha, g. gen. Pavloviča, polkovnika Putnikoviča, podžupana g. dr. Li-polda itd. Zdravice so pa izrekli še gg. Deržič, gen. Pavlovič, dr. Lipold, prof. Kenda, Kolenovič, Balkaš, Sušič iz Sarajeva, polkovnik Put-nikovič itd. Po banketu se je večina delegatov odpeljala s posebnim vlakom na Bled, drugi pa so ostali še v Mariboru ter odšli na Pohorje, na Falo, v Rogaško Slatino ln drugam. VeSiLo Lmeisko zborovanje v Slav. Brodu Brod, 14. junija. A A. Danes se je v Slavonskem Brodu vršilo veliko kmečko zborovanje. Vse hiše v Brodil so bile okrašene z zastavami in vse mesto je bilo v slavnostnem razpoloženju. Zborovanja se je udeležilo okoli ‘2000 kmetov ‘iz vseh okoliških vasi. Na zborovanju je bilo videti mnogoštevilne društvene zastave. Zborovanje se je začelo ob 10. dopoldne. Otvoril ga je Ivan Caldarevič, bivši narodni poslanec HSS. V svojem govoru je pozdravil zborovalce ter se jim zahvalil, da so prišli v tako velikem številu na zborovanje. Prečital je pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade generalu Petru Zivkoviču in banu savskfe banovine dr. Ivu Peroviču. Zborovalci so sprejeli brzojavke z navdušenjem. Nato je nastopil glavni govornik Karlo Kovačevič, ki je v svojem govoru izvajal, da se zborovanje vrši kot manifestacija udanosti Nj. Vel. kralju in kot znak odobravanja dela kraljevske vlade. Bivši strankarski režimi navzlic dolgoletnim vladanjem niso mogli konsolidirati države. Ti režimi so dovedli do 20. junija, ko je tekla v narodni skupščini kri. Nastala je težka situacija, ki jo je prekinil Nj. Vel. kralj s svojim aktom z dne 6. januarja, ko je vzel v svoje roke krmilo državnega broda. S tem dnem je nastala nova doba, v kateri se dela v korist naroda in države. Tudi kmetje morajo delati v duhu kraljevega manifesta. Govornik omenja nato kako obiskuje N j. Vel. kralj hrvatske vasi in hodi kot apostol od vasi do vasi, sprašuje za težave kmetov in pomaga, kjer more. Govornik je pozval na kraju kmete, naj pomagajo Nj. Vel. kralju pri njegovem delu v korist kmetov. Nato so govoriil še banski svetniki Tomo Kovačevič, Jakob Sokolovič, G jura Simič in bivši član poslovnega odbora HSS Ilija Martinovič. Na koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, v kateri se izraža vdanost naroda Nj. Vel. kralju in v kateri se pozdravlja uspešno delo kraljevske vlade ter obsoja, delo narodnih izdajalcev, ki skušajo motiti mir in red v naši dragi Jugoslaviji. Spomenik kralju Petru v Supetru Split, 15. junija. AA. Na Vidov dan bodo v Supetru na otoku Braču odkrili spomenik kralja Petra J. Velikega Osvoboditelja. Spomenik bo slal sredi trga, ki so ga preuredili v park. Prispevke za spomenik so poklonili domačini J n pa oni občani, ki žive v Am»;riki. Španska vlada izgnala primasa Španije Madrid, 15. junija. AA. Ko je španska vlada doznala, da se je v Španijo vrnil primas Španije kardinal Seguira, je izdalo redarstvo nalog, naj pozove kardinala, da takoj zapusti Španijo. Redarstvo ga je našlo v avtomobilu na potu iz Madrida v samostan Guadilferao. Re-”ali'i is0 kardinalu izročili nalog vlade in mu dovolili samo, da se je nekoliko ur odpočil v samostanu, nakar je moral odpotovati proti francoski meji. Borzna poročila dne 15. junija. Devizna tržišča Ljubljana, 15. jun. Amsterdam 2273, Berlin 13 395—13'425, Bruselj 7'8619, Budimpešta 9 874, Curih 109530—1998 30, Dunaj 7 9204—7 9504, London 274 38—275 18, Newyork 56*39, Pariz 22117, Praga 166*95—167*75, Trst 295*61—295*76. Zagreb, 15. jun. Amsterdam 22*70—22*73, Dunaj 792*04—795*04, Berlin 13395—13425, Bruselj 786'49 bi, Budimpešta 985 90—988 90, London 27438—27518, Milan 29461—29661, Newyork 56 29—56 49, Pariz 22017—222 17, Praga 166 95 do 167 75, Curih 1095 30—1098 30. Dunaj, 15. Jun. Amsterdam 28650, Atene 9 23, Beograd 12 59, Berlin 16882, Bruselj 99 08, Budimpešta 124'10, Bukarešta 4‘2275, London 34 5883, Madrid 72 75, Milan 37*26, Newyork 711*20, Pariz 27*87, Praga 21*0713, Sofija 5*1535, Stockholm 190*85, Kopenhagen 190*45, Varšava 79*70, Curih 138*19. Curih, 15. jun. Beograd 9*115, Pariz 20*17, London 25045, Newyork 515*05, Bruselj 71*68, Milan 26*97, Madrid 52*10, Amsterdam 207*44, Berlin 122*22, Dunaj 72*38, Sofija 3*73, Praga 15*2575, Varšava 57*75, Budimpešta 90*025, Atene 6*67, Carigrad 2*44, Bukarešta 3*0762, Helsing-fors 12*9162, Buenos-Aires 157*5. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 15. junija. Državni papirji: 1% inv. pos. 86*75—87 (86*50, 87, 87*50, 88), vojna škoda ar. 406—408 (410, 408, 407), vojna škoda kasa 406—407*50 (410, 407), vojna škoda dec. 408—409, 4% agr. obv. 48—49*50, 7«/0 Bler 80 do 81, 8»/o Bler 90*25—90*75 (90), 1% pos. hipot. 81*75—82*50 (82, 82*50), Begluške 65—65*50. — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 950 do 960, Union 167—168, Jugo 67*50—68, Ljublj. kred. 120 d, Medjunarodna 68 d, Narodna 6700—7000, Srbska 191—193. — In d.: šečerana Osijek 245 do 255, Trboveljska 226—228, Slavonija 200 d, Vevče 120 d. Dunaj, 15. jun. Bankverein 15, Dunav-Sava-Adria 12*45, Prioritete 94*25, Trbovlje 28, Ley-kam 2*25. Ljubljansko lesni tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 10 vag. bukovih pragov, 1 vag. olja. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, tore* prometa. Poslovilni večer poslanika in minisrfra dr. Švegla Pred svojim odhodom v Južno Ameriko je priredil poslanik in minister dr. Švegel v »Unionu« večerjo, katere so se udeležili skoraj vsi najodličnejši zastopniki iz našega političnega, upravnega, vojaškega, umetniškega in časnikarskega življenja, močna deputacija iz bivšega volilnega okraja dr. Švegla, iz Gorskega Ko-tara ter mnogo njegovih ožjih rojakov iz Gorenjske. Nekaj povabljencev je bilo zadržanih. Večer je bil vzorno prirejen in bil je prežet z duhom resnične iskrenosti, najboljši dokaz, kako- prisrčno prijateljstvo si je pridobil minister Švegel v vseh krogih. Videlo se pa je iz cele vrste govorov, kako se je minister Švegel vedno zavzel za vsakogar, ki se je obrnil nanj za pomoč. Kar je poudaril v svojem govoru, da treba skrbeti za reveže, to je v življenju tudi vedno izvrševal. Iskrena hvaležnost vseh, ki so ga poznali, mu bo zato sledila na njegovo novo mesto. Na večeru je kot prvi spregovoril minister Švegel in pozdravil svoje prijatelje s tem govorom: Dovolite mi, da se Vam prisrčno zahvalim, ker ste se odzvali mojemu vabilu. Prosim Vas, da me ohranite v prijateljskem spominu, kakor bom tudi jaz Vas vse. Ako v svoji preteklosti nisem toliko naredil, kolikor bi jaz sam rad in kolikor ste morda tudi Vi od mene pričakovali, tedaj Vas prosim: Ne bodite mi prestrogi sodniki! Stari Rimljani so rekli: In magnis voluisse sat est. V velikih stvareh si storil dovolj že, ako si imel dobro voljo. Prosim Vas, da zaupate v mojo dobro voljo tudi na novem mestu, na katerega me je postavila dobrota Njegovega Veličanstva. Zagotavljam Vas, da bom vse svoje moči napel in porabil v službi kralja, domovine in sirot in v blagor revežev. Mi vsi vemo, a zlasti ministri naj bi vedeli, da življenje ne vsebuje ničesar, kar bi z gotovostjo posedovali. Edino, kar nam nihče vzeli ne more, je spomin na to, kar smo nekoč imeli, spomin na vse, kar smo lepega in dobrega doživeli. Ta spomin bom nesel s seboj v negotovo bodočnost. Večina od nas je rojena tu v Sloveniji, kjer so naši predniki v davnih časih orali zemljo, v tisti provinci, na katero se je pred vojno gledalo kot na najsiromašnejšo med nekdanjimi avstrijskimi deželami in s katero se je ravnalo po svetopisemskem izrekli, da tistemu, ki nič nima, tudi ni treba ničesar dati. Hvaležen sem usodi za to, da mi je bilo v življenju dano živeti pod solncem svobode dveh kontinentov. Bil sem še zelo mlad in vspre-jeniljiv, ko sem našel v Ameriki skoroda druga domovino, v deželi, katere veliki prezident je prvi od vseh tujih reprezentantov lela 1918 proglasil za Jugoslovane pravico do samoodločbe. Zal mi je, ko vidim, da imajo Beograd, Zagreb in tudi druga naša mesta »Wilsonove trge«, tu v Ljubljani, v središču ljudstva, katerega interesi so bili VVilsonu tako blizu, pa se zauj predvidena cesta imenuje še vedno Dunajska. Po povratku iz zemlje osvoboditelja Washing-tona v našo domovino osvoboditelja kralja Petra, sem z Vami vred doživel, da so se izpolnile vse sanje naše mladosti. Dovršeno je bilo delo, ki ga je začel na Topoli Veliki Karadjordje. Nemogoče mi je, da ne bi se spominjal na one lepe besede iz himne lorda Byrona, ki so jih Amerikanci napisali na spomenik na bojišču pri Lexingtonu, kjer je počila prva puška v vojni za njih osvoboditev. Te besede se glase: »Boj za svobodo, enkrat začet in podedovan od krvavečega očeta na sina, je vedno dobljen, pa če je še tolikokrat izgubljen.« Danes nas vse združuje en ideal, za katerega bodo bila naša srca, dokler bodo sploh bila in združuje nas ena molitev: za našo zje-diujeno domovino, da pod vodstvom našega kralja, zaščitena od naše vojske, prosvetljena od naše prosvete raste in napreduje v korist vsakemu posamezniku, v Čast Jugoslavije in v napredek človečanstva. Sedaj pa, na potu v kontinent tretjega velikega Osvodilelja Bolivarja, prosim Vas vse, da skupno zakličemo svojemu vzvišenemu vla: darju: Da Bog živi kralja Aleksandra I.!« Vsi so se pridružili temu klicu, nakar je v toplo občutenem govoril bivši- poslanik in minister Ivan Hribar. Uvodoma je opozarjal na veliko važnost Argentine za naše gospodarstvo in zlasti tudi za primorske izseljence, za katere se bo poslanik Švegel gotovo z vsemi silami zavzel. Svojo ljubezen za naše izseljence je dokazal že takrat, ko je bil avstrijski generalni konzul v Ameriki. Pred vojno je njemu pisal pismo, v katerem je podrobno opisal težave naših izseljencev in rotil, da domovina stori nekaj za nje. Radi strankarske razdvojenosti pa ni bil njegov klic upoštevan, kakor bi moral biti. Župan dr. Puc je nato govoril o vedni pripravljenosti dr. Švegla, da pomaga in sicer brez ozira na politične strankarske interese. Prepričan je, da bo tudi v bodoče ohranil svojo naklonjenost do naše ožje domovine. Nalo sta govorila župan iz Delnic Šaajder in dr. Koritnik iz Čabra, ki sta oba povdarjala veliko skrb, ki jo je poslanec in minister Švegel vedno imel za dobro Gorskega Kotara, kateremu ostane v nepozabnem spominu. Prav tako sla naglasila druga dva govornika, Anieri-kanec Remec in župnik Piber, kako se je minister švegel vedno zavzel za izseljence in reveže. Nalo so govorili še bivši minister dr. Ku- kovec, podpredsednik zbornice za TOI Ogrin, starosta JGZ Josip Turk, leški župan Ažman, notar dr. Koder, prota Jankovič, glavni ureduik »Jug. Lloyda« Malinac in drugi. Bil je iskren in lep prijateljski večer, ki Ljubljana, 15. junija. Banski popisni odbor v Ljubljani, katerega so tvorili gospod ban dr. Marušič Drago kot predsednik in gospodje dr. Gregorič Vinko, zdravnik, Hribar Rado, industrijalec, Juvanec Ferdinand, šolski ravnatelj v p., dr. Klinar Tomaž, kanonik, Rebek Josip, ključ, mojster, Sancin Ivo, šef kmet. oddelka v p., Barle Ivan, župnik, Vargazon Ernest, načelnik pri žel. dir. v p., dr. Vončina Fr., načelnik pri kraljevski banski upravi, vsi v Ljubljani, je imel v sredo 10. t. m. pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča svojo zaključno sejo. Iz poročil g. bana in g. načelnika dr. Vončina posnemamo: Popis prebivalstva je v vsej banovini končan in popisni materijal viposlan statističnemu uradu v Zagrebu v obdelavo. Popisovanje je poteklo v miru in brez večjih motenj. Pritožb o nasilju ali potvarjanju ni bilo od nikoder. Narod, ki je bil o namenih popisovanja zadostno podučen, je v splošnem pokazal zaupanje, tako da smemo tudii kmetijsko statistične podatke smatrati za dovolj točne. Popisovaloi so bili večinoma državni nameščenci, ki so bili med popisovanjem oproščeni svojih rednih službenih dolžnosti. Opravili so Z Ljubljanskim Sokolom ob naši zapadni meji S šestimi avtobusi in tovornimi avtomobili in štirimi okrašenimi taksiji smo odjadrali v nedeljo ob 8. uri izpred Narodnega doma proti Škofji Loki in proti Žirem. 12 km od Škofje Loke se odcepi prijetna senčnata pot v najbolj idilični kraj, ki ga je stvarstvo dalo naši ožji domovini. Nemo korakajo sokolske čete mimo Tavčarjevega dvorca, domačica dvorna dama dr. Franja Tavčarjeva jih pozdravlja na grobu Sokola, nacijonalista, velikega Jugoslovana, pisatelja in pesnika. S tri minutnim molkom je pozdravilo sokolstvo svojega soborca. Br. Kajželj in sestra Mužinova sta položila krasen venec na grob. V tričetrt ure smo srečno prispeli v Žiri, lo našo majhno, obenem pa čvrsto in nadvse lepo obmejno trdnjavo. Številne državne zastave, številni Sokoli-branilci naše meje in številno narodno zavedno žirovsko prebivalstvo nas je sprejelo z mogočnimi in burnimi »Zdravo«. So-koli-telovadci so pričeli lukoj s skušnjami, drugi so se pokrepčali. ^Na meji. S čudnim nepojmljivim hrepenenjem so si Sokoli s potrtimi srci ogledovali živo rano v našem narodnem telesu. Potdeset korakov oddaljeni ena od druge se nahajata naša in italijanska stražnica, jedva pol kilometra oddaljeni od zadnje hiše v Žireh. Prav na mejo sem stopil in nekako podzavestno udihal oni idrijski zrak, tako težak in strupen, ki pa ga udihavaš z naslado. Naši stražarji, mrki in resni, oni žlobudravi in skoro otročji, naša stražnica lična, čista in prijetna kot majhno letovišče, ona... Karabiner in finančni stražnik, oba ozka in nizka, čuvata »svete meje« Italije. »Buona gente voi altri!« so mi rekli. Sprevod in nastop. Ob 14. se je vršil po glavni ulici sprevod sokolstva, burno pozdravljen od zavednih Žirov-cev. Mogočni »zdravo«, pomešani z akordi sokolskih koračnic godbe Sokola I. so se razlegali tja preko zapadne meje. Na čelu sprevoda dva kmečka jezdeca v narodnih nošah, nato sokolska konjenica, godba Sokola I., članstvo s praporjem v krojih in civilu, članice, narodne noše, ženski naraščaj, moški naraščaj in deca. Na letnem telovadišču žirovskega Sokola se je vršila ob 10. uri javna telovadba, katere se je udeležilo številno občinstvo iz Žirov in okolice. Telovadbo sta vodila načelnik br. Lojze Vrhovec in načelnica sestra Adela Mužinova. Ob zvokih godbe Sokola L je prikorakala na telovadišče moška deca, ki je proste vaje izvajala prav lepo, enako je bil lep nastop ženske dece. Sledila je orodna telovadba moških oddelkov, ki so pokazali na drogu, konju, bradlji 111 krogih nekaj prav lepo izvedenih vaj. Ženski naraščaj je izvedel proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi, nakar je nad 00 članov izvedlo prav strumno in skladno proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi. Moški naraščaj je kot vedno izvedel proste vaje zelo dobro in žel zasluženo pohvalo občinstva. Nastop vzorne vrste Ljubljanskega Sokola je napravil najboljši ut is, saj so nastopili v vrsti bratje, ki bodo odšli drugi mesec na mednarodno tekmo v Pariz. Nastop članic s prostimi vajami za Prago je bil prav lep in skladno izveden. Odbojka med člani in naraščajem je končala z rezultatom 10 : 8 za člane, izvrstno je bila izvedena nato naslednja točka devetorice, nakar so sledile hkratne vaje na treh drogovih, ki so bile prav lepe in skladne. Telovadbo je zaključila dvanajstorica članic Ljubljanskega Sokola s spremljevanjem klavirja. članice v okusnih modrih oblekah so izvedle proste vaje odlično. Telovadba je vsestransko usela in so sodelovali pri javnem nastopu tudi domačini. Po končani telovadbi je pozdravil ljubljanske in druge Sokole br. Justin. Zamisel Ljubljanskega Sokola, da svoj polet usmeri v Žiri, je bila sprejeta med Sokoli-domačini z navdušenjem in priznanjem. Posebna hvala br. Šumi, Forte in Antosie\viez, ki so nas počastili. V imenu občine je govoril župan br. Naglič, ki je poudaril, da koraka Sokolstvo po načelih in smernicah, ki mu jih je začrtal prvi Sokol Nj. Vel, kralj. Za prisrčen pozdrav se je zahvalil starosta ostane vsem v najlepšem spominu. Pripomnimo še, da je daroval min. Švegel vsakemu udeležencu reprodukcijo slike »Karadjordjev ustanak« iz svoje bogate galerije slik jugoslovanskih umetnikov. svojo nalogo požrtvovalno in povečini brez nagrade. Po pregledu, ki ga je sestavil banski popisni odbor, je štela Dravska banovina v noči med 91. marcem in 1. aprilom 1931 v celoti 1,120.584 prebivalcev. Od tej je 540.175 moškega, 580.409 ženskega spola. Inozemskih državljanov imamo 15.631. Po narodnosti je Jugoslovanov 1,091.814, Nemcev 21.208, Madžarov 3748, po maternem jeziku Slovencev 1,064.122, Snbohrvatov 17.725, Nemcev 28.654, Madžarov 7679, po veroizpovedi rimskokatoliške 1,087.916, pravoslavne 5307, evangeljske 25.028 in židovske 761. Ostalo odpade na razne narodnosti odnosno veroizopvedi. Letošnji popis prebivalstva je pokazal znatno številčno premoč ženskega spola nad moškim (nad 40.000), precejšnje število inozemcev in velik porast jugoslovanskega elementa. V splošnem pa moremo biti z izidom popisovanja zadovoljni, zlasti v nacijonalnem pogledu. Seja se je zaključila z zahvalo g. bana vsem članom 'banskega popisnega odbora, kojega funkcije so s tem dnem prenehale. Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, ki je naglasil, da ne prihaja Ljubljanski Sokol v goste k svojemu drugu v vzpodbudo, ker ta ni potrebna, pač pa prihaja v obmejno začasno majhno, vendar krepko trdnjavo, da jo spozna in obču duje. Še bomo prišli med vas, pomozi Bog in sreča junaška. — Pozdravil je brate Sokole iz Poljanske doline, Škofje Loke, Žirovnice, So-vodnja, Logatca, Vrhnike, Rovt, Most pri Ljubljani itd. Po govorih, je Ruski Sokol prednašal svoje nepozabne balalajke s petjem. Ob sedmih smo se prisrčno in iskreno poslovili od naših vrlih Žirovcev. Krasna cesta, gladka in negovana, drži o divje romantičnih soteskah in idiličnih gozdnih obronkih prav ob meji. Samo kratek odpočitek v Logatcu. Naša vrla godba je še hitro odigrala Kramarjevim gostom dva komada in že smo drveli po lepi cesti proti Vrhniki. V ostalem pa smo se vozili v splošnem zelo lepo, zato se moramo v prvi vrsti zahvaliti Sokolstvu naklonjenim tvrdkam: Bricelj, ing. Diikič, Slamič, Pivovarna Union, Tujec in Verlič, ki so dale vozila na razpolago. Našim Žirovcem junaški Zdravo! Sokolsko društvo v šiški Ljubljana, 15. junija, je včeraj na izredno slavnosten način položilo temeljni kamen za bodoči Sokolski dom, ki bo kras cele šiške, šiška se je za ta pomembni sokolski praznik oblekla v svečano obleko, skoro iz vseh hiš so plapolale naše državne trobojnice v pozdrav Sokolstvu in gostom, ki so v častnem številu pohiteli v šiško. Že v zgodnjih jutranjih urah je oživelo letno telovadišče v Dr-motovi ulici, kamor so hiteli vsi telovadni oddelki k skušnjam za popoldanski javni nastop. Skušnje so trajale od 7. do 9. dopoldne, nakar so se pričeli zbirati Sokoli in gostje za slavnostno povorko. Točno ob 10. se je formirala na telovadišču impozantna povorka, ki jo Šiška že dolgo ni videla. Na čelu povorke so jahali konjeniki v sokolskih krojih in narodnih nošah. Za starim in častiljevim praporom šišenske Čitalnice se je vrstila dolga vrsta čitalnicarjev s predsednikom br. Hitrom, sledilo je članstvo Sokola v civilni obleki, krasna skupina narodnih noš in deputacija šišenskih gasilcev. Za godbo »Sloge« se je vrstilo Sokolstvo s prapori Ljubljanskega Sokola, Sokola Ljubljane II, Kamnika, šiške, idrijskega Sokola, ki je bil ovit s črnim florom in naraščajskim praporom iz šiške. Za prapori je korakalo članstvo, naraščaj in deca v slavnostnih krojih z zstopnikom sokolske župe br. dr. Šubicem, starosto br. Zakotnikom in podstarosto br. Jesihom na čelu. Cela povorka je štela nad 500 oseb in je bila vso pot navdušeno pozdravljena in obsuta s cvetjem od zavednih šiškar-jev. Po obhodu po glavnih šišenskih ulicah se je vrnila povorka na telovadišče, kjer se je točno ob 11. vršilo polaganje temeljnega kamna za bodoči dom šišenskega Sokola. Na slavnostnem prostoru so se zbrali najodličnejši predstavniki civilnih in vojaških oblasti, raznih društev in korporacij. Svečanemu aktu so prisostvovali zastopnik kr. banske uprave prosvetni šef dr. Lončar, zastopnik komandanta dravske divizije polkovnik 40. pešpolka Kiler, mestni župan br. dr. Dinko Puc z občinskimi svetniki dr. Klepcem, Turkom, Šterkom in Tavčarjem, predsednik Rdečega križa br. dr. Krejči komandant žandarmerije polkovnik Vilkovič z adjutantom, zastopnik ZKD br. Milan Cimerman, dalje zastopniki CM družbe. Soče, Gasilnega društva šišenske Čitalnice, SK Hermesa in drugih organizacij. Od stare sokolske garde je bil navzoč br. Viktor Rohrinan, ki ga je lepa slavnost ganila do solz. Svečani akt polaganja temeljnega kamna je otvoril z lepim nagovorom predsednik društva za zgradbo Sokolskega doma br. Dolinšek, ki je najprej pozdravil vse predstavnike oblasti in Sokolstvo, nakar je v kratkih besedah orisal zgodovino društva za zgradbo od ustanovitve do današnje slavnosti. Z vzklikom na Nj. Vel. kralja in starosto SKJ prestolonaslednika Petra je zaključil svoj govor med burnim pritrjevanjem velike množice občinstva. Godba je zaigrala sokolsko koračnico, nakar je povzel besedo društveni starosta br. Zakotnik, ki je poudaril pomen sokolske ideje za dobrobit naroda in drža- ve. Spominjajoč se prvega Sokola Nj. Vel kralja je zaključil svoj govor, nakar je godba zaigrala državno himno, ki jo je vsa množica odkritih glav poslušala. Br. Zakotnik je nat< trikrat udaril s kladivom po temeljnem kamnu z geslom: »Rasti in dvigaj se!« Za starosto br. Zakotnikom je govoril v ime nu kr. banske uprave dr. Lončar, poudarjajoč pomen novega sokolskega doma. Govor dr. Lončarja so vsi navzoči sprejel: z burnim odobravnjem. Mestni župan br. dr. Dinko Puc, je v ognjevitem govoru poudarjal naj bi bil novi dom zbirališče vseh zavednih in dobrih Jugoslovanov in da naj padejo stari predsodki. Končno je obljubil vso podporo mest ne občine Sokolu Ljubljana—šiška, nakar je udaril po temeljnem kamnu z geslom »Sokol naprej in kvišku!« Nato je govoril v imenu ko mandanta dravske divizije polkovnik Kiler, ki je izrekel, da so misli in stremljenja Sokola in vojske ista. Z vzklikom na Nj. Vel. kralja je zaključil svoj govor, nakar je godba ponovno intonirala državno himno. V imenu sokolske župe Ljubljana je v jedr natem govoru izročil čestitki br. dr. Milan šu bic, nakar je govoril še v imenu Ljubljanskega Sokola - Matice br. Kostnapfel. Po končanih govorih je pevski zbor Čitalnice ubrano zapel Slovenec, Srb, Hrvat, nakar so za stopniki bratskih sokolskih društev udarjali n« temeljni kamen s primernimi posvetili. Sledila je nato na telovadišču zakuska, nakar je bila dopoldanska svečanost zaključena. Popoldne se je kljub neznosni vročini vršila točno ob 17. javn telovadba, ki je prav lepo uspela. Nastopili so vsi društveni oddelki, ki so svojo nalogo rešili prav častno. Proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi so bile zadovoljivo izvedene, treba bo pa še mnogo piljenja, da bodo povsem primerne za javne nastope. Moška in ženska deca je izvedla prav lepo »Valček« od br. Berdajsa, ravnotako sta bila dobro izvedena Murnikov »Naprej« in »Barcarola« iz Fausta. Orodna telovadba je pokazala lep napredek in je občinstvo z zanimanjem sledilo izvajanjem posameznih telovadcev. Po javni telovadbi, kateri je prisostvovalo častno število občinstva, se je razvila prijetna veselica s lesom in srečolovom, ki je pote|da v splošno zadovoljstvo vseh do poznih večernih ur. Agilnemu Sokolu Ljubljana - Šiška čestitamo k izredno uspeli prireditvi, z željo, da bi čim preje prisostvovali slavnostni otvoritvi novega Sokolskega doma. Zdavo! J. H. Javni nastop Sokola II. Obračun svojega zimskega dela v telovadnici je polagal Sokol II. v nedeljo popoldne ob 17. na letnem telovadišču na Prulah. Kljub neznoa ni vročini in drugim prireditvam se jo zbralo na telovadišču lepo število prijateljev Sokola II., med katerimi smo opazili zastopnika ko mandanta dravske divizije podpolkovnika 16 art. polka Grgiča, zastopnika mestne občine br. Likozarja in dr. Fetticha ter zastonike raznih korporacij. Točno ob 17. je dal načelnik br. Stane Trček znamenje za pričetek javne telovadbe, nakar je ob zvokih godbe 40. pešpolka prikorakala žen ska deca (16), ki je zelo lepo izvedla proste vaje. Nato je zavladalo na telovadišču živahno vrvenje. Oboja deca in oboji naraščaj sta z raz ličnimi igrami vzbudila obilo zabave med ob činstvom. Pri orodni telovadbi so nastopile tri vrste članov in sicer na drogu, bradlji in meta nju žoge. Obe vrsti na orodju sta pokazali ne kaj lepo izvedenih vaj. ki so občinstvu zelo ugajale. Moški naraščaj (19) je zelo skladno in strumno izvedel proste vaje za zlet v Prago nakar je sledila »Odbojka« med člani in na raščajem, ki je končala 7. 15 : 11 v korist na raščaja. Salve smeha je vzbudil tekmovalni tek moške dece. Dečki so morali v teku nositi z vodo napolnjene lonce Da so se pri tem mnogi polili in celo katerega ubili, je razumljivo, kar je vzbudilo pri občinstvu obilo smeha. Moški naraščaj je izvedel nato petorico, sestavo na raščajnika Vitka, zelo strumno in lepo, nakai so sledile raznoterosti naraščaja, ki so občin stvo izvrstno zabavale. Članice in ženski nara ščaj so nato pokazale vadbeno uro, ki je nazor 110 pokzala žensko telovadbo, t. j. proste vaje. rodno telovadbo, redovne vaje in igre. Člani 90 nato nastopili s preskoki čez visokega konja, moški naraščaj na krogih in moška deca s premeti. Na krogih so se naraščajniki dobro odre zali in želi viharen aplavz občinstva. Nastop članic na visoki bradlji je bil dober in vaje ženskemu telesu in moči primerne. Skupine na gredi ženskega naraščaja so bile lepo izvedene, nakar je zaključila javno telovadbo šeslorica moškega naraščaja, ki je proste vaje, sestavo br. Kebra, izvedla brezhibno in žela viharno odobravanje občinstva. Pri telovadbi in veselici je sodelovala vojaška godba, dočim so se neka tere telovadne točke izvajale s spremljevanjem klavirja. Javni nastop Sokola H. je v vsakem oziru lepo uspel, zakar gre priznanje požrtvovalnemu prednjaškemu zboru. Po telovadbi je bila vese lica s plesom in srečolovom, ki je potekla zelo animirano v splošno zadovoljstvo vseh posetni kov. — Zdravo! Nepovolgni uspehi na srednjih šolah Ljubljana, 15. maja. Na ljubljanskih srednjih šolali niso povsod Se. imeli t zaključnih konferenc, vendar je že se daj gotovo, da bo padlo razmeroma veliko šte vilo dijašlva in da bo zlasti mnogo ponavljal nih izpitov. Tretja državna realna gimnazija \ Bethovnovi ulici šteje n. pr. 621 dijakov, od katerih pa jih bo padlo 87, dočim jih ima 128 ponavljalne izpite. Od teh jih pade 12 v višjih razredih in 28 dijakov iz višjih razredov ima ponavljalne izpite. Vsi drugi so iz nižjih raz redov. Neuspehi so tedaj predvsem v nižji gimna ziji. Profesorji so mnenja, da so krive tem ne uspehom še vedno neustaljene po vi jue razmere Neki celo trde, da je vsega kriv spori in kino. Dravska banovina ima 1,120.584 prebivalcev Poročilo banskega popisnega odbora o ljudskem štetju Sokolska nedelja Jz Dravsfec banovine d Kr. banska uprava razpisuje v območju »reskega cestnega odbora v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na cestah: 1. Brežice—Bizeljsko od km 0-00 do km 1‘460, ‘2. Brežice—Sp. Pohanca—Zdole od km 0 00 do km 1’680, 3. Brežina—Dečna sela—Sromlje od km 0 00 do km 0-120. Prošnje je vložili do 30. junija t. 1. pri srez. cestnem odboru v Brežicah. d Moškim zborom!! Manjka Vam lahkih, pev-nih, melodijoznilj pesmi. Pojte dve novi Pre-lovčevi >0, da je roža moje srce« (moSkd zbor l baritonskim solom) in »Le enkrat še« (moški abor). Obe pesmi ste izšle v glasbeni založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Cena vsake pesmi: prvi kupljeni partituri 5 Diin, nadaljnjim pa 1 Din 50 p. — Naročite po dopisnici na naslov pevskega društva Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 759 8, termometer 24-3, relativna vlaga 36%, smer vetra S, jasno. V Mariboru je kazal barometer 759-7, termometer 19 2, relativna vlaga 90%, tiho, oblačnost 6. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Narjivišja temperatura je bila v Ljubljani 81'8 (20-8), v Mariboru 25-2 (14-4), v Zagrebu 31‘8 (20), v Beogradu 33-4 (18-4), v Sarajevu 325 (15), v Skoplju 32-4 (13-3), v Kum boru 323 (18-8), v Splitu 333 (21-2), na Babu 32-6 (19 4), na Visu 33 (20'9). V oklepajih je označena najmižja temperatura. Cjubljtma Torek, 16. junija 1931, Beno. Pravoslavni: 8. junija, Lukijan. Nožno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. ■ Desetletnica Zveze delovodij in industrijskih uradnikov. V nedeljo je proslavila Zveza delovodij dn industrijskih uradnikov v Ljubljani 10-lelnico svojega obstoja. Slavnostno zborovanje v dvorani hotela Tivoli je otvoril predsednik g. Cargonja, nakar je tajnik g. Kravos podal v kratkih obrisih pregled Zvezinega delovanja. Njeg vo poročilo so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem; Zvezi so nato čestitali k njeni desetletnici: direktor Pokojninskega zavoda g. dr. Sagadin, ravnatelj Glavne bratovske skladnice gosp. Dular, ravnatelj Bolniške blagajne trgovskega in podpornega društva g. Podgoršek, predsednik Zveze društva privatnih nameščencev g. Zemljič, za Društvo rudniških nameščencev g. Jože Čibej, za nameščence z Jesenic g. Botal, predsednik nameščencev vevške papirnice g. Kure, podpredsednik zasebnih nameščencev v Ljubljani g. Raška, za organizacijo elektro-strojnil) tehnikov g. Var še k, za delovodje z Jesenic g. Božič, iz Kamnika gosp. Veber, z Vrhnike g. Gnil in z Ljubljane g. Pečan. S slavr"slnega zborovanja je bila poslana Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka. Popoldne se je vršila na vrtu hotela Tivoli velika vrtna veselica z godbo, petjem, srečobvom in plesom. ■ Poljski moški zbor Echo iz Krakovega bo koncertiral v Ljubljani v ponedeljek 22. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Predprodajajo se že vstopnice za ta koncert v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Poudarjamo, da je Echo II. najboljši poljski zbor. ■ Operna šola drž. konservatorija ljubljanskega ima jutri ob 20. uri v dramskem gledališču svojo produkcijo. Predprodaja je v operi, kjer se dobi tudi program z imeni vseh nastopajočih, Cene sedežem od 10 Din navzdol. ■ Ples-gimna-lika. Plesalka Meta Vidmarjeva, diploma šole Wugmafin, Dresden, sprejema učence(ke) tudi v poletni kurz od 15.30 do 16.30. Narodni dom, vhod z Rlemeiisove ceste. 1451 ■ Gramofone, plošče, fotoaparate in potrebščine, dobit* najceneje »JugošporU A. Rasber-ger. Ljubljana, Miklošičeva c. 34. 1436 ■ Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor 17. t. m. ob 20. uri v posebni sobi restavracije pri Štruklju v Dalmatinovi ulici. ■ Oddaja okrepčevalnice. Mesino načelstvo v Ljubljani bo oddalo za letošnjo kopalno sezono okrepčevalnico v mestnem kopališču na Ljubljanici. Natančnejši podatki se dobijo pri eko-nomatu mestnega načelstva. ■ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Zaradi dopusta br, pevovodje do preklica ni pevskih vaj. — Odbor. ■ Občni zbor prostovoljnih gasilcev. Na občnem zboru prostovoljnih gasilcev je poročal namestnik staroste g. Mežek, da je imelo društvo 42 vaj in da je interveniralo pri 6 požarih. Na občnem zboru so poročali še starosti gosp. Turk, blagajnik g. Pristovšek, blagajnik bolniške blagajne in godbenega odseka g. Blatnik in nadzornik uprave g. Vidmar. Na predlog preglednikov g. Medica in Hočevarja je bil soglasno sprejet absolutorij. Pri volitvah je bil izvoljen za poveljnika g. Ižanec, v odbor pa gg. Požaršek, Hočevar in Rlanšek; namestnika gg. Zajc in Jamnik, preglednik g. Planinc. ■ Nesreče. V bolnišnico so pripeljali več ponesrečencev. 53letni Jakob Spec iz Gornjih Selc pri Dobrniču se je pri nakladanju hlodov *lomil !evo roko. — 261etnega brezposelnega mehanika Franca Jerenjasa iz Romunije so napadli pri Kočevju cigani, ga nabili in mu zlomili levo roko. Jerenjas je bil brez vsahe sredstev, zato -;e je peš vračal v domovino. — Olletno ženo 'inančnega računskega direktorja v p. An0 Rutarjevo je na Ježici povozil kolesar B in ji prizadejal lažje poškodbe. — 331etnega hlapca Matijo Pap«ža z Viča je sunil konj jo mu zlomil več reber na desni straimi. Marifocr m Kr,ilj kupil sliko slovenskega sKkarja. Nj. Vel. kralj Aleksander je kupil na beograjski razstavi sliko »Obal na Rabu«, delo akademskega slikarja Alberta Sirka, ki poučuje risanje na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. m Nastop Sokolu v Krčevini. V nedeljo popoldne je bil pri tamkajšnji šoli prvi telovadni nastop novega Sokola Maribor III za Krčevino in Košake, ki je v vsakem oziru sijajno uspel. Po nastopu se je razvila zelo animirana zabava. O nastopu bomo še poročali. m Novo prosvetno društvo. V nedeljo popoldne je bilo pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju ustanovljeno prosvetno in gospodarsko društvo, katerega predsednik je postal šolski upravitelj Bogomir Ferk. Mariborska zveza kulturnih društev bo novemu društvu priskrbela potovalno knjižnico. m Zaključek knjigovodskega tečaja. Na tukajšnji trgovski akademiji so sinoči zaključili knjigovodski tečaj, ki so ga otvorili letos 10. maja. K predavanjem je hodilo 50 ljudi različnih poklicov. m Ustanovitev nove strelske organizacije. V nedeljo je bila v Guštanju ustanovljena nova strelska družina, prva na ozemlju bivše Koroške. Za predsednika je bil izvoljen posestnik g. Matija Gradišnik, ki bo dal na razpolago tudi prostor za strelišče. Oblastni odbor mariborski so pri ustanovitvi zastopali gg. polk. Put-nikovič, kap. Grobrič, Moravec in Reja, Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Poroke. Pretekli teden sta se v Mariboru poročila samo dva para, in sicer bančni uradnik Leon Erhartič in bančna uradnica Anica CelanovS ter pekovski mojster Ivan Sket in kuharica Lojzka Trebčeva. Bilo srečno! m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Mara šnuderlova, bivša magistratna uradnica, 30 let; Janko Kokošinek, sin vrtnarja, 1 mesec; Karel Kozar, pekovski vajenec, 17 let; Jera Auerjeva, žena posestnika, 35 let; Jurij Puž, posestnik, 74 let; Marija Lilekova, roj. Kranjčeva, žena železničarja, 27 let; Ivan Hernah, sin delavca, 4 dni; Dane L. Simič, rekrut 32. artil. polka, 21 let; v Gradcu je 13. t. m. umrl mariborski trgovec Hugo Ihl v 61. letu starosti in bo prepeljan v Maribor danes. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Kinematografi. Grajski kino: do vključno srede »Plavolasi slavček«; kino Union: od danes dalje veledrama »Atlantik«. m Prve borovnice. Na trgu so se včeraj prodajale prve borovnice po 6 Din za liter. m Mednarodne rokoborbe so končale v soboto sledeče: »Črna maska« je zmagala nad Van de Borgom (Nizozemska) v 8. minuti; Romun Pecasen in Bogner (Madjarska) v 25. min. neodločeno; v odločilni borbi je Poljak Oršovski položil Franka (Nemčija) v 30. minuti. V nedeljo sta nastopila Bogner in Frank. Borba je končala v 25. minuti neodločena. Tom Sayer (Afrika) je premagal Romuna Pecasenja v 21. minuti, čontaš (Sedmograška) pa je porazil »črno masko«, ki se je legitimirala kot znani zagrebški atlet Krajevič. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Aretacije. V nedeljo so bili v Mariboru aretirani: Jožef P. radi nedovoljenega spanja v tuji hiši, Franc P., Franjo P. in Ivan K. pa radi pijanosti in razgrajanja. m Nesreča pri športu. Pri nogometnih tekmah v nedeljo sta se pri godili dve nesreči: Igralec Ivan Gottvvald iz Osijeka se je onesvestil, igralec Duš^n Draškovič iz Subotice pa si je prebil lobanjo. Oba to odpeljali v bolnico. — Na Tržaški cesti je v soboto zvečer nek kolesar podrl na tla tudi na kolesu se vozečega 21-let-nega Ivana Turnška, ki si je pri padcu zlomil prst na desnici. m Nezgoda radi šale. Včeraj zjutraj po odhodu gostov sta se na vrtu restavracije »Union« po rokoborško metala natakar Anton Prevuc in njegov tovariš. Med ruvanjem pa je Prevuc padel in si izvil nogo. Moral je v bolnico. m Tatvine. Krojaškemu pomočniku Ivanu Lorberju je v nedeljo dopoldne neznanec ukradel izpred Glavnega kolodvora 1300 Din vredno kolo znamke »Divjak«. — Zasebnici Ani Čehovi v Fochevi ulici je v noči od sobote na nedeljo nekdo ukradel z dvorišča 11 kuncev, vrednih okrog 500 Din. m Napad. V nedeljo zvečer je neznanec napadel slikarico Karlo Rupinovo, ki jo je s kamnom tako udaril po nogi, da so jo morali odpeljati v bolnico. m Spopad v vinotoču. V nedeljo popoldne so se v Mačkovem vinotoču v Rošpohu sprli gostje in tako pretepli nekega Filipa H., da je moral v bolnico. Štafetni tek za Schelov pokal v Mariboru Maribor, 14. junija. Danes dopoldne se je vršil na progi Koroščeva, Majstrova, Kolodvorska, Aleksandrova cesta. Trg Svobode (1870 m) štafetni tek za Shellov pokal. Tekmovali so le 3 klubi in sicer SK Železničar, SSK Maraton in SK Rapid. ISSK Maribor in SK Svoboda se teka nista udeležila. Organizacija prireditev je bila tudi tokrat zelo pomanjkljiva. ‘Občinstvo je na progi oviralo tekače in brezobzirno sililo v progo. Tudi je bilo več zaprek v obliki avtomobilov in vozov. To so zlasti čutili tekači Maratona. Rezultati so bili naslednji: 1. SK Rapid (Miihleisen, Gutmajer, Monde-rer, Kurt, Ogisek, Jeglič, Mesareč) v času 4:23. 2. SK Železničar (Stropnik, Venuti, Zupan, Rak 1., Strahalm, Rak II, Wagner) v času 4:26, 3. SSK Maraton (Greif, Berce, Skušek, Ferenčak, Smrdelj, Lešnik, Vidic). Damski lahkoatletski miting v Mariboru Maribor, 14. junija. SK Rapid je danes dopoldne priredil na svojem igrišču prvi letošnji damski lahkoatletski miting, ki je prav dobro uspel. — Nastopilo je preko 20 lahkoatletinj. Doseženi rezultati sicer niso najboljši, vendar pa je opaziti velik napredek. V naslednjem rezultati: Tek 60 m: 1. \Verbnig (Rapid) 96, 2. Rijavec (Maraton) 9'7, 3. Franki (Kapid). — Met diska: 1. Werbnig (K) 26 m, 2. Cutič (R), 3. Franki (R), 4. Leskovar (Maraton). — Skok v višino: 1. Werbnig (R) 1-23 m, 2. Cutič (R), 3. Franki (R), 4. Žolger (Maraton). — Tek 200 m: 1. Rijavec (Maraton) 35'2, 2. Leskovar (Maraton) 35'4, 3. Franki (R). — Met kopja: 1. Cutič (R) 24'65 m, 2. Werbnig (R), 3. Jet-tmar, 4. Mlafaer (Maraton). — Skok v daljavo: 1. NVerbnig (R) 3-92 m, 2. Žolger (Maraton), 3. Cutič (R). — Met krogle: 1. Cutič (R) 8‘29 m, 2. Werbnig (R), 3. Franki, 4š Mlaker, Maraton). — Štafeta 4 krat 60 m: 1. SK Rapid 36‘5, 2. SSK Maraton 36'6. Nenavaden kandidat smrti Med tein, ko so šli po vodo, da bi ga obudili iz nezavesti, je pobegnil Maribor, 15. junija. V soboto zvečer je šla Štaunpfova, viničarka iz Peker, v bližnji gozd nabirat zelišča.. Nenadoma je zaslišala šum An zagledala v bližina neznanega okrog 36 let »tarega moškega obešenega na drevesu. Stekla je po moža. Ta je prerezal vrv in neznanca snel. Nato je šel po vodo, da fhi ga obudil iz nezavesti. Ko pa se je vrnil, za obešeneem ni bilo duha ne sluha. Identiteta neznanca doslej še ni bila dognana. Smrtna nesreča v delavnici državnih železnic Včeraj dopoldne je v delavnici državnih železnic smrtno ponesrečil preddelavec Ivan Povše. Bil je zaposlen pri preizkušnji bencinskih sodov, od katerih eden je vsled zračnega pritiska eksplodiral in je izbito dno udarilo Povšeta s tako silo po glavd, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Roga zadene vsled nesreče krivda, bo ugotovila uradna komisija. Povše zaipušča mlado ženo, s katero se je šele pred kratkim poročil. Strela ubila posestnika V vasi Zlatoličje na Dravskem polju je v soboto zvečer strela ubila posestnika Slavka Rla-sinca. Pokojni je zapustil ženo in trd še nedorasle otroke. Celje * Borza dela išče 10 hlapcev h goveji živini, 8 poljskih delavcev, 8 hlapcev h konjem, 4 te-sače, 3 kolarje, po 2 kleparja, mizarja, pleskarja, po 1 pastirja, pečarja, elektromonterja, sed-laija, i aznašalca peciva, po 1 podobarskega, mehaniškega, kovaškega, čevljarskega ter po 2 mizarska, pekovska vajenca; 21 kmetskih dekel, 6 natakaric, 6 služkinj, 4 služkinje za gostilne, po 2 poljski delavki, hotelske in gostilniški kuharici, navadni kuharici, po 1 kmetsko gospodinjo, likarico-šiviljo, hotelsko sobarico, varuško, orožniško kuharico, postrežnico ter 3 šiviljske vajenke. * Nedeljske nogometne tekme. SK Celje je v nedeljo igral v Sevnici proti SK Sevnica in zmagal s 8 : 1 (4 : 0). Atletiki so v Trbovljah Igrali prvenstveno tekmo proti SK Trbovlje. Rezultat 2 : 2. Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane. * Rudarji dobe delo. Premogokop »Jerna« v Senkovem v Srbiji išče za takoj 40 dobrih ru-darjev-kopačev ter 40 podkopačev. Natančneje pri Eorzi dela v Celju. * Tombola gasilnega društva, ki se je vršila v nedeljo na Glaziji, je imela velik uspeh. Dobitek 3000 Din je dobila ga. Krofličeva, soproga mesarja, 2000 Din je dobil hlapec Perc, ki je takoj daroval 100 Din gasilnemu društvu, 1500 Din je dobil hlapec črešnovar iz Šmohorja nad laškim. * Komisije pri VVestenu ni bilo. Za ponedeljek napovedana komisija se radi zadržanosti geološkega izvedenca ni vršila, pač pa je ponovna komisija sklicana za sredo 24. junija. * Drugi del velikega vokalno-instrumental-nega koncerta, ki ga priredi CPD v soboto 20. t. m. bo izpolnjen s produkcijo balade Antona Foersterja »Turki na Slevici« za soli, mešani zbor in orkester. To delo je bilo doslej izvajano samo dvakrat. Zato naj nihče ne zamudi ta redek glasbeni užitek. Seja občinskega odbora celjske okolice V nedeljo dopoldne se je vršla seja okoliškega občinskega odbora. Župan g. Mihelčič se je spominjal prejšnji dan umrlega občinskega odbornika in blagajnika g. Pograjca ter pozval odbornike, da naj v znak žalosti vstanejo. Nato je župan poročal, da je deputacija, ki je bila sestavljena iz odbornikov okoliške in mestne občine in ki je pri vodstvu OUZD zahtevala, naj urad ne opusti nameravane graditve palače v Celju, dobila zagotovilo, da se bo hiša še letos začela graditi. Cital se je zapisnik zadnje seje in odobril. Podaljšanje Kersnikove ulice do Dečkove ceste se odloži, ker ni kritja, enako nakup zasebne poti od Graha do Ogrizka v Gaberju. Načrt mestne občine za prestavitev ceste na hrib sv. Jožefa se odobri. Nekateri posestniki pri Skalni kleti so s svojiim vrtovi zasadili tudi del občinske ceste. Do jeseni bodo še lahko uporabljali cesto, pozneje pa se bodo morali s svojimi vrtovi umakniti. Za finančni odsek poroča gosp. Kukovec. Več prošenj, da se izvede popolna razsvetljava cest v Gaberju, Zavodni in na Ostržnem, se odkloni, pač pa se pooblašča li-nančni odsek, da po lastni uvidevnosti izvrši najnujnejša dela. Občina ne bo pristopila kot ustanovni član k društvu »Trgovski kolegij«, ker ni kritja. Ker se osebno delo lahko do jeseni odloži, se sklene, da se bo izvajalo šele jeseni. Na tajpi seji se obravnavajo stanovanjske zadeve v ob- činskih hišah. Z mestno občino bo stopila občina v dogovor radi škropljenja cest v isti izmeri kot lansko leto. Zupan prečita pravila vodne zadruge. Ko bodo prišla poročila drugih občin, se bo nadalje sklepalo o tej zadrugi. Ob 9.30 se je seja končala. Gospodarsko poslopje pogorelo Slovenske Konjice, 15. junija. Dne 12. I. m. ob 7. uri je izbruhnil požar pri posestniku Janezu Crešnjarju, po dsmiače Far-bei' v Tepanju pri Konjicah. Pogojilo je gospodarsko poslopje jn svinjaki. Požarne brainbe iz Tepanja, Draže vasi in Konjic so bile sicer hitro na mestu, toda ves trud je bil zaman, ker v bližini ni bilo vode. Živino in nekaj drugih malenkosti so še rešili. Poslopje je bilo sicer zavarovano za 31.000 dinarjev, toda škoda znaša nad 50.000 dinarjev. Kako je požar nastal, je še nejasno, toda naj-brže bo vzrok nesreče neprevidnost z ognjem. Vlomilca v Obrtfno banko še niso prijeli Aretacija sumljivega šoferja Ljubljana, 15. junija. Včeraj so se po Ljubljani razširile govorice, fon št. 34 431 Javna Jralba večjega števila lisičjih fn drugih kož, damskega letnega plašča iz kožuhovine, modelov za Izdelovanje kap in potnega kovčega v konkurzni zadevi Petra Semka, se vrši v torek, 16. junija ob 2 pop. v pisarni kon-kurznega upravitelja dr. Vrtačnika Alojzija, advokata v Ljubljani, Selenburgova ul. 7-1. 1456 KIAVIRII. Predno kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. - Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek - Ljublj'ana, 130(1 Gregorčičeva ul. 5. Kolesa 1422 po Bin 1500.— »CENTRA« Ljubljana Masarykova cesta Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 463 aajoeneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska niioa in Stari trg is; f Naš srčnoljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod Jože Cotič « osiiini ■car je danes po dolgem, voljno prenaša-nem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pok 'ka se vrši v torek, dne 16. junija i ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Šmartinska-Cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu Na željo pokojnika se venci hvaležno odklanjajo. Ljubljana, dne 14. junija 1951. Globoko falojoči ostali 4, Kralj, Wolf 2. Sodnik g. inž. Popovič iz Beograda je bik slab v presoji foulov. Publike radi vročine in — Splita, komaj preko 1000. V predtekmi je kombinirana rezerva in ju-niorji Ilirije porazila podeželskega prvaka Elana iz Novega mesta s 5:0 (2:0T. Coneordia — Hajduk 2:1 (0:0). Državnemu prvaku Concordiji se je posrečilo zasluženo in sigurnejši kot kaže rezultat, poraziti »mojstra z morja« s 2:1. V tekmi, kateri je prisostvovalo 6000 gledalcev, je bila Coneordia svojemu renomira-nemu nasprotniku v vsakem pogledu nadmoč-na. Do 8 minut pred koncem je vodila Con-cordia s 2:0 (Premrl 11 m in Živkovič). Za Haška je scortal Benčič iz 11 m. Stanje tabele: 5 4 10 0 Coneordia Gradjanski Hajduk Hašk Primorja Ilirija 5 3 5 4 4 4 2 1 1 o 0 0 1 o o 10:5 7:3 20:3 12:10 7:12 3:26 0 1 0 0 1 0 0 2 1 1 13:1 E:8 3:2 2:3 3:7 1:8 6 3 2 2 2 l 5 5 0 0 5:0 10 5 3 0 2 14:8 (i 5 3 0 2 9.7 0 b 3 0 2 7:5 ' 0 4 2 0 2 9:5 4 5 2 0 3 11:13 4 5 1 0 4 10:19 3 4 0 0 4 0'5 0 II. liga: Beograd: Jugoslavija — Soko 3:2 (1:0). BSK 3 3 Soko 4 i Sašk 2 1 Slavija 2 1 Jugoslavija 3 Jug 2 0 11 III. liga: Subotica: Mačva — Sand 1:0 (1:0). Osjek: Gradjanski — Obilič 3:0 (0:0), Novi Sad: Slavija — PSK 5:3 (1:3). Pančevo: Slavija — PSK 5:3 (1:3). Mačva Gradjanski Slavija Bačka Vojvodina Obilič PSK Sand Sahljaški turnir SK Ilirije V nedeljski številki smo že poročali o sab-ljaškem turnirju SK Ilirije. Danes prinašamo rezultate. Dame: floret: 1. gdč. Marion Bele (I) 2. gdč. Joka Tavčar (i), 3. ga. Kušar (Maribor)! Gospodje: sablja: 1. Gustav Raunacher (I) 2. in 3. Seunig Stane in Mandelc (I), ki se bosta morala še boriti radi enakega števila zmag in dobljenih in danih zadetkov. '1111,111 je pokazal od lani velik napredek v tehničnem oziru. Dočim so Ilirijani uporabljali moderni način napadanja s konico, so Mariborčani rabili velike zamahe. V nedeljo so se tudi oni prilagodili Ljubljančanom. Mariborski sporf. Nogometni turnir jugoslovanskih železničarskih klubov v Mariboru. „ „ . , , , Maribor, 14. junija. tc-oiz V, M nedeljo se je vršil na igrišču SSK Maribor nogometni turnir železničarskih klubov iz cele države. Tekmovanje se je ude-lezilo 9 klubov in sicer iz Zagreba. Beograda. Niša, Sarajeva, Vel. Bečkereka, Subotice. Osijeka, Ljubljane in Maribora. Turnir je bil v vsakem oziru prvovrsten. Tekme so se odigrale brez najmanjšega incidenta in so v splošnem nudile lep šport1. Nasprotniki so se vrstili v sledečem vrstnem redu: V soboto: SK Železničar, Vel. Bečkcrek : SK Železničar, Osjek 2:2 (2:0). Oba kluba gojita zastarelo visoko igro. Tekma je bila živahna, včasih tudi preostra. — Rezultat odgovarja poteku igre. Sodil je gosp. Jančič. SK Železničar, Niš : SK ŽSK Hermes ,Ijjul>-ljuna 4:2 (1:1), Ljubljančani so popolnoma razočarali in so bili v turnirju najslabše moštvo. Niš je imel lahko stališče in je tudi zasluženo zmagal. Sodil je g. Nemec. SK Železničar, Maribor : SK Železničar, Sarajevo 7:2 (2:1). Mariborčani^ so predvedli lepo kombinacijsko igro in so bili nasprotniku v vsakem oziru nadmočni. Lanski zmagovalec turnirja železničarskih klubov v Sarajevu je odpovedal na vsej črti. Igral je sicer jako požrtvovalno, toda močnemu nasprotniku ni bil kos. Sodil je g. Bergant. Njegove odločitve so bile včasih direktno smešne, razen tega je pa tudi pripustil tudi preostro igro. ŽAK, Subotica : SK Železničar, Zagreb 4:1 (1:0). ŽAK je bil boljši nasprotnik. Serviral je lepo primerno igro kratkih pasov. Moštvo je izredno hitro in prodorno. Zagrebčani so igrali podrejeno vlogo in so zasluženo zgubili. Sodil je g. Vesna ver v splošnem dobro. V nedeljo se je turnir nadaljeval. SK Železničar, Vel. Bečkcrek : SK Železničar, Sarajevo 3:2 (1:1). Zaslužena zmaga boljšega nasprotnika. Beč-erek je drugi dan igral mnogo boljše, dočim je Sarajevo igral brez volje in ambicije. Sodil je g. Zupan iz Ljubljane. SK Železničar, Osjek : SK Železničar, Niš 5:3 (2:2). Niš je bil v prvem polčasu v precejšnji premoči, toda pred golom je bil premalo odločen V drugi polovici pa je uspelo Osjeku zabiti tri gole in je tako odnesel zasluženo zmago Sodil je g. Bergant. Bil je sicer objektiven, to da težjim tekmam še ni dorastel. ŽAK, Subotica : SK Železničar, Maribor, 5:2 (2:0). Zadnja tekma v turnirju je bila najzanimi vejša. V prvem polčasu je bil ŽAK boljši na sprotnik, v drugi polovici pa Mariborčani. — Krivdo na porazu nosi edino vratar, ki je'bi nemogoč. Sodil je g. dr. Planinšek jako dobro Njegova zasluga je, da se je tekma odigrali v mejah dostojnosti. Po tekmi sta bila razdeljena zmagovalce« spominska pokala in sicer je prejel enega Sk Železničar, Osijek, drugega pa ŽAK Subotica Kulluvai Iz naše glasbe Vijolic« s Monlmarlra. Ni ji kaj reži. Zato pa njenemu ljubljanskemu režiserju Piskačku. Hrupna slika v II. dejanju se človeku naravnost upira. Mogoče «e bo radi nje oglasil tudi gospod Kajpravite? Pravimo pa to, da so vse te dvoumnosti >n vsi dovtipi celo nesimpatično vijoličasti in izmučeni od vročine. Režiser je pa Se vedno na Dunaju in se norčuje iz Čeliov. In za to ga plačuje jugoslovanski minister prosvete . . . Morda bi bilo umestno, da bi prevedli vse pred- in medvojne avstrijske psovke v slovenščino, da bo imela naša opereta večji in-kaso. '/.a delo se je žrtvoval dirigent Nelfat in med drugimi nekaj naših najboljših opernih moči. Po II. dejanju sem dezertiral; ponoči se mi je sanjalo, da sem prosvetni minister in da sem poslal Piskačka v zasluženi pokoj. Dve produkciji šole glasben« Matice. 11. in 13. t. m. sta se vršili produkciji matičnih učencev, ki sta pokazali smotreno delo in vzgojo naraščaja na zavodu. Slišali smo klavirske in violinske točke, dve skladbi za čelo ter mladinski zbor. Navzlic hudi vročini je bila Filharmonska dvorana obakrat' dobro obiskana in so mladi nastopali junaško! Producirali so se učenci profesorjev Berana. Jeraja, Sonca, Staniča, Migliča, Slajša, Ivančiča in 1’avčiča, Doljševe, Praprotnikove, Hribar-Jerajeve, Šinalc-Svajgarjeve in Verbičeve. Slavko Osterc. ljubljanski Zvon je prišel že z junijsko številko. Po daljšem premoru se je oglasil Tone Seliškar e socijalno novelo o starem ljubezenskem trikotu in s ciklom aktualnih pesmi (Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje). Jože Kranjc končuje svojo novelo o nesrečnem Janezu s Padeža, France Bevk objavlja roman (In solnce je obstalo). Josip Vidmar nadaljuje svoje kritične relleksije o Karamazo-vili, Malija Boršnik pa Mudijo o patru Ben-venutu in Prešernu. V pisanem obzorniku so kritike in poročila: Ocvirkovo o gledališču, Albrecbtovo o Cankarjevih zbranih spisih, Utpunovo o Kandidu itd. Levarjev uspeh v Zagrebu Kakor smo že poročali je gostoval v soboto v zagrebškem gledališču gosp. Levar v vlogi Ignaca Glembaja. Vsi zagrebški listi prinašajo o njegovem nastopu obširne in zelo ugodne kritike. Za danes objavljamo kritiko 2J11-tarnjega lista«, ki pravi: »Kreacija g. Levarja je vsekakor zanimiva. Ona je izdelana takorekoč od samih majhnih arabesk teatralnosti (teatralnosti v dobrem smislu besede). V prvem dejanju, samo diskretno naglašujoČ fiziognomijo svoje vloge, v drugem dejanju v velikem in težkem prizoru » Leonom je podal g. Levar zelo močno in plastično igro. Ta i^ra morda ni bila v tonu v popolni harmoniji z interpretacijo zagrebškega ansambla. — Levarjev Glembaj vpliva mestoma kot diskretna stilizacija. Tako prikazana vloga je del igre, kakor jo je intonirala Ga-vellina ljubljanska režija. Dočim je g. Verii režiral Glembajeve z minucioznim realizmom, jim je dal Gavella neko irealno, malo stilizirano noto, s katero dobivajo posamezne osebe v neki meri groteskno primes. Levarjev Ignac Glembaj je v zaključni sceni fascinanten in iz njega udarja že skoraj presilna prodornost. V vsem: lepa kreacija solidnega, svestnega in inteligentnega igralca. Ljubljana, torek, 16. junija. 12.15 Plošče. 12.46 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 .Salon»k,i kvintet. 19.00 Prof. Pengov: Izdelovanje totšč v rastlinski tovarni. 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Recitacije pesnii Murna-Aleksandrova. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vestii, napoved programa za na-siledmji dan. Ljubljana, sreda, 17. junija. Opoldanski program odpade. 18.00 Salonski kvintet 19.00 P. dr. H. Tominec: Portreti! iz svetovne literature in umetnosti. 19.30 Dr. Nikola Preobraženskij: HušČina. 20.00 Koroški večer — izvajajo pevci kluba koroških Slovencev. 20.45 Griegov večer. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, Četrtek, 18. junija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevni vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Minko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in Časnika rslvo. 20.30 Orgelski koncerl. Izvaja prof. Tomc. 21.30 Koncert akademskega pevskega »bora. <:2.09 Pienos iz Bleda. 22.30 Čas dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Z«*reb, torek, 16. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Violinski koncert (G. Streitner, Dunaj). 21.30 Koncertni večer. 22.30 Novice. 22.40 PJočče. Zagreb, sreda, 17. junija. 12.20 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Klavirska glasba. 21.50 Novice. 22.00 Zvočna film. Beograd, torek, 16. junija. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice."’16.00 Plošče. 17.00 Kvintet. 17.30 Klavirski koncert. 18.00 Narodne pesmi. 20.0 Komedija. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Večermi koncert Radio orkestra. Beograd, sreda, 17. junija. 10.00 Šolski Radio. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Operetne arije. 17.30 Popoldanski kon-oerl. 20.00 Predavanje. 20.30 Narodne. 21.00 Glasbene uganke III. 21.30 Komorna glasba. >2 00 Novice. Praga, torek, 16. junija. 11.30 PJoMe. 12.30 Brno. 14.30 Orkestralni koncert. 17.15 Plošče. ,J0.45 Igra. Praga, sreda. 17. junija. 21.00 Poljudna glasba. 11.30 FloMe. 12.80 Radio orkester. 14.10 Ploiče. 17.20 PloM«. 18.15 Človek in narava. 1906 Brno. 20.35 Harfa (colo). 21.80 Kvartet iVioldno»lk>V _ Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave 11. 13C9 No.: 15.308/1. Razpust društva. Društvo »Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Velikih Laščah« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. junija 1931. 'jj; V No. 3760/1. 1684—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje' za preložitev cestnega ovinka pri km 3’4 banovinske ceste Celje-Laško I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan ti. julija 1931 ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se" proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 218.427*20 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v ^Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelfoa. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 270/31—1. 1671 Oblic. Horvat Ignac, posestnik v Kapci št. 105, ki ga zastopa dr. Černe Ferdo, odv. v Dolnji Lendavi, je vložil proti Horvat Štefanu, pos. v Kapci, tožbo zaradi 427-50 Din s prip. Ustna sporna razprava se določa na 4. j u 1 i j a 1 9 3 1. ob devetih pri lem sodišču v sobi Štev. 21. Toženi stranki se postavlja za skrbnika dr. Pik uš Janko, odv. v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 3. junija 1934. & C 212/31—3. 1670 Oklic. Udvardy Janez, pos. v Turnišču štev. 46, zastopan po dr. Pikuš Jankotu, odv. v Dolnji Ledavi, je vložil zoper Horvat Marijo, pos. v Turnišču, tožbo zaradi izdanja prepisnega dovoljenja s prip. Ustna sporna razprava se določa na 4. j u 1 i j a 19 3 1 ob poldesetih pri tem sodišču v sobi štev. 21. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Črne Ferdo, odvetnik v Dolnji l^endavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 3. junija 1931. * C I 85, 86, 87/31-1. 1681 Oklic. Tožeča stranka Voler Rozalija, posestnica v Podvolovleku št. 3, ki jo zastopa dr. Rosina Ernest, odvetnik v Gornjem gradu, je vložila tožbe: 1. proti toženi stranki Jerey Janezu oz. dedičem, neznanega bivališča, radi priznanja zastaranja in dovoljenja izbrisa vknji-žene terjatve po 200 gl st. den. s prip., C I 85/31, 2. proti toženi stranki Jeri Jožefu oz. dedičem, neznanega bivališča, radi priznanja zastaranja in dovoljenja izbrisa viknji-žene terjatve v znesku 300 gl 22 kr st. den. s prip., C I 86/31, 3. proti toženi stranki Vollousehegg (tudi Savolovšek) Francu oz. dedičem, neznanega bivališča, radi priznanja zastaranja in dovoljenja izbrisa vknjižene terjatve po 69 gl 12 k«r st. den s prip., C I 87/31. Narok za ustne razpravi se je določil na 14. julija 1931 ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 7. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Špende Franc, posestnik v Gornjem gradu, za skrbnika, ki jih bo zastopal na njihovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopijo same ali ne imenujejo pooblaščencev. Okrajno so■ Julij Mihelič I. r., predsednik. PanUrae Cilenšek I. r. Ludwig Sebfin l. r* Člana. Breg pri Ptuju, dne 31. decembra 1930. Za knjigovodstvo: A. Belinger 1.1. Brečko Soldat 1. r. £. 5W. Hemarque: 115 f>©f nazaj Koman (Copyright by M. Feature Syndicute. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Ce pa je vendar neka pot, Ludvik — kaj mi pomaga — ko pa ni tebe — Za drevesi se počasi dviga večer. S seboj prinaša zopet nemir in žalost. Na grob strmim. Po pesku škripljejo koraki. Ozrem se. Georg Rahe je. Ves skrban me je opazoval in mi začel prigovarjati, da naj grem domov. »Dolgo časa te že nisem videl, Georg,« sem dejal medpotoma, »kje si bil?« Napravil je neodločno kretnjo. »Poizkusil sem že mnogo poklicev.« Rad bi mu povedal nekaj o tistem, kar sem prej občutil, toda ne morem najti pravih besed. Med hojo je Georg s palico sekal volnene glavice osata. »Vse sem si ogledal, Ernest — poklice, ideale, politiko; — toda v ta podjetja, v katerih bo vedno zmagovala povprečnost, ne spadam.« Hoja me je malo utrudila, zato sva se na Kloster-bergu vsedla na klop. Zvoniki v mestu so bleščali zeleno, iznad streh se je kadilo, srebrno se je vil dim iz dimnikov. Georg je pokazal doli: »Ko pajki preže tisti tam v svojih pisarnah, prodajalnah, poklicih, vsak pripravljen drugega izžeti. In kaj vse drugo visi nad njimi — družine, društva, oblasti, zakoni, država! Pajčevina nad pajčevino! Gotovo, lahko se imenuje tisto življenje in lahko je človek ponosen, če se plazi šestdeset let pod tistim. V vojni smo se pa učili, da čas ni merilo za življenje. Zakaj naj torej štirideset let stopam samo niže in niže? Dolga leta sem stavil vse na eno karto, vložek je bilo vedno življenje; — kaj naj igram zdaj za pfenige in za majhne napredke?« »Zadnje leto nisi bil več v jarkih, Georg,« sem dejal, »pri letalcih je bilo to vse drugače. Včasih po več mesecev nismo videli sovražnika, samo krma za topove smo bili. Ničesar ni bilo treba zastavljati; samo čakati je bilo treba, da je zadel človeka strel.« »Saj ne govorim o vojni, Ernest — o mladosti in tovarištvu govorim —« Nisem mu odgovoril; na Ludvika in Alberta sem mislil. »Ko v rastlinjaku smo živeli,« je dejal Georg zamišljeno. »Danes smo že stari ljudje. Dobro je, če je človek na jasnem z vsem. Ničesar ne obžalujem. Tako zaključujem. Vsa pota so ko zastavljena. Pre- ostaja samo vegetirati. Tega pa nočem. Prost hočem ostati.« »Oh, Georg,« sem vzkliknil, »kar govoriš tu, zveni po koncu! Vendar mora biti tudi za nas kje kak začetek! Danes sem ga občutil. Ludovik je vedel zanj, toda on je bil preveč bolan —« Roko mi je položil na ramo. »Le postani koristen, Ernest —« Naslonil sem se nanj. »če ti to praviš, potem je to grdo. To*da za vsem tem mora biti še tovarištvo, o katerem dozdaj še ničesar ne slutimo.« Molče sva sedela drug poleg drugega. »Kaj boš zdaj počel, Georg?« sem vprašal čez nekaj časa. Zamišljen mi je odgovoril. »Jaz, Ernest? Samo vsled golega slučaja v vojni nisem padel — to me napravlja nekoliko smešnega.« Odrinil sem njegovo roko in strmel vanj. Potem me je pomiril. »Najprvo se bom zopet za nekaj časa odpeljal proč —« Gledala sva na mesto in na dolgo vrsto topolov, pod katerimi smo nekdaj taborili in se igrali Indijance. Georg je bil vedno poveljnik. Tako sem ga ljubil, kot morejo ljubiti samo dečki, ki o ljubezni ničesar ne slutijo. Najine oči so se srečale. »Old Shatterhand,« je dejal tiho Georg in se smehljal. »Winnetou« sem odvrnil prav tako tiho. Francoski poslanik Herbette Francoskega poslanika v Moskvi Herbette-a je vlada odpoklicala z njegovega mesta in ga imenovala za poslanika v Madridu. Herbette je veljal kot zagovornik sporazuma med Francijo in Rusijo. Nemški polkovnik — knez Kirgizov Iz Moške poročajo, da so čisto slučajno našli v nekem od ostalega sveta silno oddaljenem gnezdu nekega nemškega polkovnika, ki je prišel med vojno v rusko ujetništvo, in sicer kot kneza nekega rodu Kirgizov. Polkovnik je hotel po izbruhu bolševiške revolucije iz Rusije na skrivaj pobegniti domov. Begunca so pa ruski vojaki zasledovali in so ga tudi ranili. Težko ranjeni polkovnik se je komaj še privlekel do neke kirgiške naselbine. Kirgizi so ga prav gostoljubno sprejeli. Tam sta mu stregli dve ženski in on se je po tamošnjem običaju z obema oženil. Polagoma se je navadil vseh kirgiških navad in je postal popoln Kirgiz. Ljudje so ga sčasoma tako vzljubili, da so ga izvolili za načelnika svojega rodu. Ko so sedaj polkovnika našli, So mu dali na prosto voljo, ali se hoče vrniti domov v Nemčijo ali pa ostati še zanaprej v Rusiji. On se je odločil za Rusijo, češ da Je že popolnoma pozabil na evropske šege. Doma pa ima mož ženo in 3 otroke, ki ga gotovo že dolgo objokujejo kot mrtvega... Kopanje nekdaj in danes V starih časih so se ljudje silno radi kopali in mi še dandanes občudujemo sijaj in krasoto javnih kopališč, ki so jih zgradili mogočni rimski cesarji za rimsko prebivalstvo. Kopanje je ostalo od tedaj naprej v visokih čislih še tja do konca srednjega veka, ko je nastal nenaden preolcrel' proti kopanju. Takrat so namreč razsajale po celi Evropi najrazličnejše nalezljive bolezni in čisto nepričakovano se je začelo širiti med ljudmi nazi-ranje, da se bolezni najbolj širijo s kopanjem. Zato so najprej zaprli vsa mestna kopališča, potem pa prepovedali tudi kopanje na prostem in končno so splošno začeli imeti kopanje za »nekaj grdega«. Proti kopanju so začeli nastopati duhovniki in zdravniki in mnogi so se bahali s tem, da se niso kopali celo svoje življenje. Državne oblasti pa so prepovedale kopanje pod strogimi kaznimi. Najbolj so divjali proti kopanju v 17. in 18. stoletju. Francoski »solnčni kralj Ludovik XIV. (1638—1715) se je javno hvalil, da ni nikdar stopil v kopel in v njegovem krasnem gradu v Versaillesu ni bilo nobene kopalnice. Tudi knezi in drugi pleminitaši niso imeli kopalnic na svojih gradovih in vsa tista gospoda, ki se je sukala okoli velikašev na dvorih, ni bila nikdar uinita. To vidimo na slikah iz tiste dobe. Ko je namreč gospoda vstala, so pristopili k posteljam strežaji, ki so obrisali gospo- Letalo »D 200(k nad Londonom V Nemčiji izledano veleletalo »D 2000c je priletelo 11. junija v London, kjer bo postavljeno v redno zračno prometno službo. Letalo so svečano sprejeli zastopniki letalstva. Najdaljši most preko Donave v Nemčiji Najdaljši most preko Donave v Nemčiji je most, M so ga te dni dogotovili pri Deggendorfu na Bavarskem. Dva staro-bavarska lesoreza Loseoreza predstavljata dva prizora križevega pota. Obe umetnini bosta te dni prodani na javni dražbi. do z otiračami, potem pa se je gospoda zopeti napravila (napudrala). O vodi pa ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Seveda ni čudno, da so tedanji kavalirji tako lepo »dišali« po svojem potu in po drugi umazaniji, da niso imeli nikdar dovolj parfumov, da so mogli iti med ljudi. Današnja splošna navada kopanja in umivanja pa je prišla k nam iz Anglije v začetku preteklega stoletja. Na Angleškem so namreč prvi spoznali vrednost vode in snažnosti za človeško zdravje. Srečen o4 ok V Rokavskem zalivu (med Anglijo in Francijo) nedaleč od francoskega vojnega pristanišča Cherbourga leži otok Sark. Nekateri pravijo temu otoku tudi Serk. O tem otoku pravijo, da je najsrečnejši otok na svetu. , Na tem otoku ne poznajo davkov in tudi ne vojaške dolžnosti. Parlament pa tem otoku se setane samo enkrat na leto. Avtomobili so tam prepovedani. Vreme in podnebje pa je tam vedno spomladansko lepo. Kljub vsem tem prednostim pa se ljudje ne priseljujejo na ta otok, mogoče zato ne, ker je premajhen: dolg je namreč samo 6 kilometrov, ?i-rok pa poldrug kilometer. Otok obdajajo od morske strani silne pečine. Zato so se nekdaj naselili na otoku morski roparji, ker je otok baš zaradi pečin silno težko dostopen. Morske roparje so kasneje pregnali z otoka, prebivalci iz bližnje francoske Normandije in njihovi potomci žive na tem otoku še danes. Prebivalcev pa Stoje otok celih 506, 224 moških in 262 žensk. Prebivalci so silno starokopitni in se na vso moč branijo vsako novotarije. Vseh zadnjih 600 let niso imeli na tem otoku nobene prekucije, njihova ustava pa je vzor fevdalnega sistema. Poglavar otoka priznava sicer angleškega kralja za svojega vrhovnega gospodarja, toda doma je on neomejen gospodar, kateremu se brezpogojno pokori vse prebivalstvo. Otok si je znal ohraniti od 13. stoletja dalje vso neodvisnost in ravno tako tudi svoj stari jezik: kdor se hoče z otočani pogovarjati, mora znati staro-normandijski jezik. Poglavar otoka pa ni nikaka »■visoka« osebnost, ampak lovi ribe in obdeluje svojo zemljo kakor drugi otočani: Edina posebna pravica, ki jo ima, je to, da sme loviti ribo v vseh vodah, kjer jih hoče. Vlado pa prevzame lahko tudi ženska in baš sedaj je ženska poglavar otoka, ki je to čast podedovala po svojem očetu. Otok je en sam velik in skrbno obdelan vrt. Vseh kmetij je okoli 50; te kmetije se pa ne smejo povečavati in tudi nobenega kosa zemlje ne sme nihče prodati. — Na vsakem posestvu je lepa normandijska kmečka hiša, z vsemi potrebnimi gospodarskimi po- slopji vred. Gospodarji so ob enem tudi člani domačega parlamenta, ki zboruje, kakor rečeno, enkrat na leto in sicer v ljudski šoli. Tu pa ni niti »desničarjev« niti »levičarjev«, ampak vsak mirno pove svoje mnenje o vsaki stvari. Ce pa se gospodarji ne morejo glede kakšne stvari zediniti, prelože sejo za pol ali pa na prihodnje leto. Prebivalci plačujejo samo učitelje in pogrebce; to znese za vsakega gospodarja po 80 frankov na leto. Ceste si popravljajo sami; delajo obvezno po 7 dni na leto. Dohodke pa dobiva otok od carine, od taks na veselice in od takse na pse. Imajo pa tudi svojo narodno gardo, ki je seveda samo za parado; oborožena je s prastarimi puškami in topovi. V verskem oziru so silno strpni, čeprav pripadajo trem protestantovskim sektam. Leta 1914 — začetek svetovne vojne — prebivalcev tega otoka ni niti najmanj vznemiril. Mobilizacije ni bilo in vsi so ostali lepo doma. Sodnika, ki razsoja njihove dokaj redke spore, si pa izberejo sami izmed sebe. On sodi, kadar se mu zazdi, to je, kadar ima pač čas in veselje za ta posel. Kazni so pa samo de- narne; jetnišnice ali celo smrtne kazni pa ne poznajo. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Arguat Rozman. — Vsi v Ljubljani