Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 59. JOLIET, ILLINOIS, 23.'JUNIJA. 1914 LETNIK XXIII CARRANZA NOČE PREMIRJA Vodja mehikanskih vstašev hoče nadaljevati boj, dokler se Huerta ne umakne. POLOŽAJ SE RAZJASNI TE DNI. General Villa je baje še vedno sprt s Carranzo. El Paso, Tex., 21. jun. — General Venustiano Carranza je poslal svoj odgovor na službeni pismi z dne 2. in junija, poslani mu od mirovnih po-sredovateljev v Niagara Fallsu, kakor fe je doznalo tukaj nocoj. Odgovor Je bil poslan v konstitucionališki glav-111 stan v Washingtonu z naročilom, da se ga pošlje brazilskim, argentinskim, chileanskim in ameriškim članom mirovne konference v Niagara Fallsu. . Carranza ponovno izjavlja v svojem odgovoru, da je pripravljen udeležiti se raznih posvetovanj, ki jim je edina Svrha pomiritev Mehike. Obenem podarja, da so vse razprave o mehikan-s«h notranjih stvareh brezkoristne. Nadalje pravi, da orožja ne odloži, dokler ne bo Huerta izgnan iz glavna mesta mehiškega. O začasnem Premirju potemtakem ni govora. Izletniški parnik se pogreznil. Yonkers, N. Y., 20. jun. — Izletniški parnik "Tourist" se je pogreznil danes v Hudsonu, ko je trčil skup z neko drugo ladjo. Od 50 potnikov na krovu so bili rešeni vsi razun dveh. Na bližnjih tirih New York Central železnice so našli truplo nekega moškega. Zadnji je bil povožen. Iz o-kolnosti, da je bila njegova obleka mokra, sklepajo, da je eden pogrešan-cev, in da je na suho priplaval. Ogromna razstrelba. Allentown, Pa., 19. jun. — Največja skalna razstrelba, ki jo pomnijo v tem okraju, je bila izvršena davi. Skala 150,000 tonov je bila odkrhnjena, da se je pok gromovito razlegal. Nič manj nego 28 votlin je bilo izvrtanih, po 105 črevljev globokih, da so se napolnile z dinamitom. Vlak skočil s tira. Lima, O., 20. jun. — Pozno nocoj je skočil s tira vlak Cincinnati, Hamilton & Dayton-železnice med tem me stom in Wapakoneto. Osem oseb je bilo ranjenih. NAD 200 ŽRTEV EKSPLOZIJE V ROVU, Treskavi plini razdejali rudnik Hill-crest Collieries-družbe v Kanadi. nika in zagradila notranje rove, tako da je bilo skoro nemogoče prodreti vanje. Večina rudarjev je delala v globini kakih 400 črevljev. Ponesrečenci so po večini inostran-ci, a veliko število je angleški govorečih. ŽIVI POKOPANI RUDARJI. Reševanje silno ovirali strupeni hlapi. Strašni prizori. Hillcrest, Alberta, 19. jun.—Eksplozija je danes pokopala 225 od 600 premogarjev, zaposlenih v rudniku št. 30 družbe Hillcrest Collieries, Ltd. Od triinštiridesetih rešencev je ostalo do nocoj živih dvajset. Vkljub prizadevanju štiridesetih jam skih veščakov, kljubujočih smrtonos- Položaj brezdelnih. Washington, D. C., 18. jun. — Delavski minister je danes naznanil, da ima Chicago, v zvezi s tamošnjim za-veznim priselitvenim uradom, dobiti deželno posredovalnico za delo. Nova agentura bo v prvi vrsti zasledovala svrho, odvračati naval tovarniških delavcev v mirnih poletnih mesecih na farme severozapada, za-pada in jugozapada ter priseljencem pri iskanju dela hoditi na roko z besedo in z dejanjem. Delavski minister misli, da bo po- ZRAKOPLOVGI MED VAJO ZGORELI. Devet članov avstrijskega zrakoplov-nega voja storilo nesrečno smrt. ZRAKOPLOVA TRČILA SKUP. Žalostni dogodek kaže, kako strašne bodo bodoče vojne. Dunaj, 20. jun. — Devet zrakoplov-cev je danes pri vojnih vajah v zraku storilo smrt. Pri nekem letalnem manevru se je neki zrakoplov zaletel v vodljiv balon in je raztrgal njegov o-voj. Zrakoplov in balon sta bila razdeja-zadostovala I na ter sta treščila ob tla, in zrakoplov- Starostna meja. sredovalnica nele laglje nim plinom, ni nobenega upanji da I °b".Sni deIovni P°nudbi na pacifiški I ci avstrijski častniki, so zgoreli in se živi rešijo rudarji, ki jih je še 182Prez,m' ™ec tud. tovarmskemu de- bih okrnjeni, da j .h m bi o spoznati. lavcu nudila priložnost, najti v potre perintende.it Ibi ddo dru^e' Težka naloga. odljivi balon "Koertling" se je dvignil pri Fischamendu, zrakoplovni postaji, kakih 12 milj daleč od Dunaja. Poveljnik stotnik Johann Hauswirth Nalogo, preskrbeti delavcu v mestu Ue nameraval, najprej vojne vaje foto delo pod milim nebom, je zaznamoval grafirati in se jih potem udeležiti na' bledoHčnih ~ žen in mat era' pred I S- Wilson kot eno najtežavnejših ce- Zrakoplov (aeroplan) se je dvignil vhodom v rudnik, ki je bil vsled eks- lega vprašanja. Vendar goji prepri- Ppl ure pozneje na istem mestu in plozije zaprt, še vedno upajočih, da «nje, da je z napravo agentur take | s>«r s poročnikom Flatzem m Hoo- v rudniku. Thomas Quigley, su rudnika, je med pokopanimi. Splošno mislijo, da so eksplozijo povzročili nabrani plini. V somraku je stala molčeča skupi Carranza in Villa še sprta. Ki; hik; 'agara Falls, Ont., 20. jun. — Me- ie njihovo ravnanje dele-P0P0'n0ma pojasnjeno, in po-Ul ne morejo več v nobeni stvari. 2as°Jna al> mir" zavisi od mehikanskih d°valcnilC°V 'n ju*noameri®kih P°srew Washington, D. C., 18. jun. — Predsednik Wilson je danes izdal odlok, ki znižuje starostno mejo za kandidate' prine-1 ™ste, kakor jo namerava njegov de-h'«- . civilno službo ljubljene pogrešance na po- Partment v Chicagi, v vseh večjih me- . Zrakoplov je kmata prehitel balon ' yrš- • stih dežele in v središčih velikih farm- ln Pncel v v,sini 1500 črevljev navide- Ko pa je nastopila črna noč, so šle sk;h okrožij mogoče vprašanje vsaj «n manever. Pilot je poizkušal, do- mnoge ženske žalostne domov, opu- deloma rešiti. Kakor upa g. Wilson bit. pozicijo nad balonom in pri tem stivši vsako upanje nadalje, povzroči nori sistem, da naj- prizadevanju je zadel ob balon z o- Razpok pretresel okraj de deI° tudi priložnostni delavec "ce- menienim posledkom. Svilnati ovoj je Eksplozija, ki se je pripetila okoli >° leto. In da pride tudi na farmo bil preluknjan. Strašna eksplozija je 9. ure danes dopoludne, je pretresla N^t nekaj časa pod milim nebom, sledila, v istem hipu so švignili pla- vso okolico na milje daleč, razkrila ut<*ne po mislih ministrovih samo ko- k> so zagrnili zrakoplov in b* mnogo rudarskih koč in razdejala šte- I njegovi delavnosti in njegove- | Ion, nakar sta treščila v globino na vz- k izkušnji za zavezno od 60 na 50 let. Določba pa nima veljave za vojne veterane. Grozna najdba. Schenectady, N. Y., 19. jun. — Nag trup neke ženske so potegnili ribiči iz reke Mohawk danes pod večer. Glava, roke in noge so bile odrezane, a trup je bil zašit v vrečo. Policija preiskuje slučaj. Novo človeško pleme. Bivši predsednik Roosevelt, ki je znan tudi kot potovalec po tujih in neznanih krajih, je baje na svoji zadnji poti v brazilskih gozdovih naletel na novo človeško pleme, ki se imenuje Panhates. To pleme je bilo do sedaj raziskovalcem in učenjakom čisto neznano. Požar v belgijskem rudniku. vilna mala poslopja. Trenotek po eksploziji so prepadeni površinski delavci bežali iz rudnika. Gost oblak dima in strupenih čadov je bruhnil iz jame. Prošnje za pomoč so bile brzojav-ljene v mnoga mesta, in med tem so prebivavci sestavili pomožno moštvo in se odpravili na reševanje. Ko je dospelo prvo krdelo reševal- mu telesnemu zdravju. I nožje nekega hriba. Vse velike tovarne na vzhodu in v Imena žrtev so: Kapitan Johann osrednjem zapadu se imajo že v bliž- Hauswirth, poročniki Ernst Hofstet-njem času pozvati, da delavskemu mi- ter> F1atz, Hoosta, Bruer in Haidin-nistrstvu naznanijo, koliko svojih lju- pj! korporala Hadima in Weber, ter di mislijo v poletnih mesecih "odlo-1 inžener Kammerer. žiti". Stara pesem. ... . — . - . . j tuu UUCiUDUpjU uw*'va k j v»« j v VV.* Washington, V L., 18. jun - J. A. ška v]ada svojemu poslaniku v Ate Turčija se vdaja. Carigrad, 20. jun. — Iz zanesljivega vira naznanjajo danes tukaj, da je tur "v dT,.™tc°od vJdf" ,ll l°"bky' f »°»°ikrnrdT"ih '»udi, niti. Nazaj v Afriko. Sam ' Texas- 18- iun- — Alfred jt 0H-Vo.dja gibanja "Nazaj v Afriko", 200 jadral danes na ladji "Liberia" z volnoglavci do zlate brežine. Liege, Belgija, 19. jun. — Dvesto premogarjev je komaj uteklo smrti v rudniku Viellie Marihaye tu blizu danes, ko je izbruhnil ogenj in jih zajel, v notranjščini. Štiristo rudarjev je zmučkale podrtine. bilo v jami ob tistem času, a 200 od njih je uteklo. Zajeti rudarji so ostali v nevarnem položaju več ur, ko je požar razsajal v rudniku, a končno so utekli s pomočjo reševalcev. ^ IV , , • v . . . . 'I ---------- *— * —" » f * VlttV popolnoma'utihnHo " " TT™ "T? " T" " I Nadalje je pripravljena povrniti ško- Na "^soče tonov kamen j a se je po- f^g arta d°, J"™ ^ ? S° greznilo v rudnik in bati se je, da so Skor mogo'e dolgo; zato1 ^ Pr°t,grSk,h delavce, četudi so morda utekli smrti da trust tudi ničesar ne stori( kar vsled strupenih hlapov, prejkone|b; utegnilo dokončati stavko. Kajti zaprtje rudnikov po zaveznem voja štvu in sicer za daljši čas, da je naj Mil. škof Trobec odstopil. Veleugledni katoliški tednik "Der Wanderer" (St. Paul, Minn.) z dne 18. junija 1914 piše: Preč. škof Trobec iz St. Clouda je odložil pastirsko palico. Ostavka je bila sprejeta, in preč. gospod je bil imenovan za nazovnega (častnega) škofa lykopoliskega in upravitelja škofije do zopetne zasedbe osirotele sto-lice. Vest ne prihaja nepričakovano. Marsikomu je bilo že dalje časa znano, da splošno spoštovani nadpastir st.-cloudski hrepeni na večer delapol-nega življenja po miru. Toda vplivu osebnosti, ki mu stoje blizu, se je posrečilo, odstop zavleči. Sedaj pa je odločilni korak storjen. S škofom Trobcem odhaja ena naj-simpatičnejših osebnosti iz vrste službujočih škofov naše dežele. Ostal je, kakor sedanji poglavar krščanstva, tudi na škofovski stolici marljivi, s toplim srcem za ljudstvo čuteči ter za njegove skrbi in stiske sočutni preprosti župnik in dušni pastir. Napram nemškim katoliškim organizacijam je kazal, dasi je njegov materin jezik slovenščina, kot župnik in kot škof srčno naklonjenost. Skoro na nobenem zborovanju ga ni manjkalo, in marsikatero vzpodbudno, prav očetovsko besedo je naslovil na zbore naših zvez. (Nemščini, je vešč, prav kakor angleščini, kakor bi bili njegova materinščina.) Gotovo bo z veseljem pozdravljeno, da misli preč. g. nazovni škof ostati v Minnesoti, in z nami mu žele tisočer-niki prav dolg, nekaljen večer življenja, ki je bilo na delih, trudih, pomanjkanjih in žrtvah bogato ter je več nego eni občini naše države vtisnilo svoj trajni znak. — (Rt. Rev. James Trobec se je rodil dne 10. julija 1835 v Logu pri Polhovem gradcu. V Ameriko je prišel 1. 1864. in bil naslednje leto posvečen v mašnika. Za škofa je bil imenovan 1. 1897.) "Bismarck" krščen. ; Berlin, 20. jun. — Prav sijajno je bil izvršen krst tretjega parnika Im-peratorjeve vrste, ki je dobil ime "Bismarck". Hamburg je bil tem povodom ves v zastavah. Pri krstu novega oceanskega velikana sta botrovala cesar Viljem in vnukinja "železnega" kancelarja. Veščake ovirajo razvaline. Rano nocoj sta dospela dva nadalj nili in svojo lastnino zapustili, Atene, 20. jun. — V vladnih krogih mislijo, da je turški vladi na tem, priti do prijateljskega sporazuma z Gr- .cijo. V tem zmislu tolmačijo ukaz, boljše sredstvo, da se male tvrdke p0 katerem se ;ma ubežnim Grkom 1- "notisneio vnn" Gosposko beračenje. Budimpešta, 20. jun, — Grof Mihael Karolyi, vodja "neodvisne stranke" v ogrskem parlamentu, zopet odpotuje v Združene Države, in sicer se vkrca dne 28. jun. Grof upa, da nabere nekaj milijonov dolarjev med svojimi rojaki v Ameriki v prid stranki. potisnejo vun nja vlaka, napolnjena z veščimi ru-1 Ownby, ki ga je vpeljal v Belo hišo darji, zdravniki, bolniškimi strelni- senator Owen, je izjavil, da se z vo cami in železniškimi uradniki, nakar jaštrom ne napravi trajen mir, pač se je pričelo reševanje na sistematičen pa posredno izkaže velika usluga način. | Rockefellerju in tovarišem Ko so veščaki vstopili v rudnik, so povrniti škoda. našli cele kupe zmučkanih mul, pod-1 por, vozov in rudarskih potrebščin, in iz ogromnih razvalin so sklepali na J silnost eksplozije. Požar je takoj sledil eksploziji, a Mir v Buttu. Cesar zdrav. Dunaj, 19. jun. — Cesar-kralj se je izza svoje zadnje bolezni prvikrat spet udeležil neke javne prireditve. Prisostvoval je v Schoenbrunnu blagoslov-ljenju zastave v vojaški akademiji ce- kmalu ugasnil, toda plinovi čadi so jenjala*v toliko, da je mir v mestu onemogočali izdatno reševanje več ur. končno zagotovljen. Guverner Stew-Eksplozija je zrušila oba konca rud- art je pred svojim povratkom v Hele Butte, Mont., 19. jun. — Napetost sarja Franc Jožefa. Njegova čvrstost med strankama v "Western Federa- in dobra razpoloženost sta vzbujali tion of Miners" je na videz sedaj od- splošno pozornost. Razburjena borza. Berlin, 19. jun. — Tukajšnja borza no izjavil: "Položaj v Buttu se je tako je bila danes razburjena vsled nepo-razjasnil in mesto je tako mirno, da trjene govorice, da je bil albanski knez so nadaljnje sovražnosti neverjetne, | Viljem v bojih proti vstašem usmrčen. in v tem zmislu izporočim oblastvom v Washingtonu. Moje nadaljnje bi-1 Obglavljene, vanje v Buttu je nepotrebno." | Berlin> 19 jun _ v Graudenzu je bila obglavljena soproga bogatinca Posledek bančnega poloma. I Hass, Lujiza, ki je v Marienwerderu Danville, 111., 19. jun. - William P° sr<;brni Poroki svojega soproga za" I orimer je bil danes prisiljen odsto- str»P, av obglavlje- niti kot c an nadzorn.stva družbe . : . , . . , . , . Southern Traction Company of lili- »' dru*> «nskl' in nekaj dm P0' . „ prej dve nadaljnji. o .i t ,ir„;i«. c J ' Nemčija je med vsemi omikanimi Proge Southern Traction-druzbe se / J. „ . , I oskrbujejo deloma s paro in deloma ^elam, edina, kjer ženske se z gla-z elektriko. Njihovo izhodišče je East ™ Plujejo svoje zločine, po sred St. Louis, 111. Za naslednika Lori-1 "jeveškem običaju merju je zavezni okrožni sodnik Wright imenoval prejšnjega zavezne-1 Bertha Suttner umrla. ga okrožnega pravdnika William T. Dunaj, 21. jun. — Baronica Bertha Trautmana, enega glavnih delničarjev Suttner, ki je svoje življenje posvetila | družbinih. stvari svetovnega miru ter delovala zanj z besedo in s peresom — kakor Stavka elektrikov. znano, je bilo njeno delovanje na tem _. , , „ ,n . v v„ polju pripoznano tudi s podelitvijo Pittsburgh, Pa 19. jun. - N t..o- Nobelove nagrade leta 190S.-je da-|če stavkarjev West.nghouse Electpc-1 ^ ^ ^ trudfle o£. Baronica Suttner je bila rojena dne kompanije se je zbralo danes na igrišču, da podpišejo skupno prošnjo, ki se ima popoludne vročiti družbinemu predsedniku. V prošnji se omenja, da spadajo j podpisanci k "Allegheny Congenial Industrial Union" ter ostanejo pri svoji zahtevi, predloženi pred dvema tednoma. Namen prošnji je, predoči- 9. jun. 1843 v Pragi kot hči feldcajg-mojstra grofa Frančiška Kinsky in se je omožila leta 1876 z romanopiscem baronom Artur Suttnerjem. Zlasti zaslovela je po svojih prizadevali za razširjanje mirovne misli. Ustanovila je leta 1891. na Dunaju avstrijsko družbo prijateljev miru, in kot njena kJe se VRŠI MIROVNO POSREDOVANJE IN GLAVNI ZASTOPNIKI OBEH DEŽEL. Cel r'*-etek »Veta ^r.ov1cRa posredovanja v Clifton hotelu, Niagara Falls, Canada, dne 18. maja je vzbudil pozornost £ J?? kotu)'jn VlrUicnih Dr*»v komisarja »ta sodnik Joseph R. Lamar od Z. D. najvišjega sodišča (v gornjem 10 Rabasa .dericlc W. Lehmann iz St. Louisa (v gornjem desnem kotu). Glavni zastopnik Mehike je Prijatelj Huertov (spodaj na sredi). Iti družbi, da 85 odstotkov njenih dc- ,sednica se jc odHčno udeleževala [lavcev spada k un.ji. mirovnih kongresov v Bernu (1892) Antwerpu (1894) in Hamburgu (1897) Sufragetke ne mirujejo. gj|a je tud; podpredsednica medna London, 19. jun. — "Požigalni od- rodnega mirovnega urada v Bernu idelek" bojevitih sufragetk je poizku- Izdajala je mesečnik "Die Waffen šal snoči upepeliti neko cerkev v jugo-1 nieder" in pod istim napisom spisala vzhodno od Londona ležečem pred-1 svetovnoznan roman, mestju Beckendam. Požarni brambi Leta 1912. je obiskala tudi Združe se je pa posrečilo, požar pogasiti. |ne Države Ruski car v Bukarešu. Berlin, 20. jun. — "Koelnische Zei-tungrt misli, da bo poset ruskega carja v Bukareštu še bolj zrahljal razmerje med Rumunskim in trozvezo ter povzročil, da Rumunija odkrito stopi na rusko stran. Rusko-rumunsko zbliža-nje napolnjuje Nemčijo z veliko skrbjo. Parnik "Buelow" obtičal. Weymouth, Anglija, 18. jun. — Lloydov parnik "Buelow" je davi v megli nedaleč od Myrtledena, vzhodno od Portlanda, obtičal na produ. Neki parnik je bil takoj odposlan iz Portlanda, da vzame potnike na krov, in sicer 38 prve, 32 druge kajute in 32 medkrovcev. - { • Habsburgovci — Slovenci? ' i Kakih 9 kilometrov od Koblenza ob Renu v Švici leži mestece Windisch-Altenburg, Starigrad, v katerega okolici je stal grad Habsburg. Tudi imena drugih krajev v bližini kažejo slovensko naselenje, na primer: Fahr-windisch. Herrnach, Schinznach, Sis-sach. Ako je stal grad Habsburg sredi slovenskega ljudstva, je mogoče in tudi zelo verjetno, da so bili tudi plemiči slovenske krvi!! Zanimiva šolska knjiga. Njegova ekscelenca Franc ^ Jožef grof- pl. Silva-Tarouca, prvi tajni svetnik, kamornik, dedni član gosposke zbornice, je izdal na Dunaju nemško "Učno knjigo domovinoznanstva za višje razrede srednjih šol v Avstriji*, ki jo je naučno ministrstvo z odlokom z dne 18. januarja 1914, št. 245, odobrilo za uporabo na nemških srednjih šolah. Najzanimivejša je v knjigi naslednja trditev, ki jo je seveda tudi naučno ministrstvo uradno potrdilo. Pisatelj namreč pravi, da je "ves Kras srbski". Med Srbi je seveda tudi "množica nuanc", od katerih omenja izreč-no pisatelj tudi Slovence itd. Tako smo bili Slovenci uradno proglašeni za Srbe. Kaj bo neki reklo vojno ministrstvo, ko bo zvedelo, da so Srbi prodrli že v bližino Gradca in na Koroško preko Celovca in Beljaka in za* sedli Kras? Zapeko, omotico, žolčnico, otrpla jetra in enake znake slabe prebave, katere vzrok so nedelavna jetra in zapeka uspešno odpravijo Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills). Naprodaj so v vseh lekarnah. Cena 25 centov. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Ra-Jpids, Iowa. — Adv. AMERIKANSKI SLOVENEC, 23. JUNIJA 1914. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. T lastnem domu 1006 N. Chicago St. [ < ^ Joliet, Illinois. i 1 a * —• _ Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Vrednik...........Rev. John Kranjec r - Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: tZa Združene države na leto.....$2.00 .Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Gougar's Grovu, ali pa pri Troyu. Tam je imel "Triglav" svoj prvi letošnji piknik, in tu pa zbor naših neorganiziranih fantov. Udeležba na obeh piknikih je bila velikanska. Dan 4. julija se bliža, ki bo že drugo soboto. Takrat bo naš cerkveni piknik v Theilerjevem parku. O tem več prihodnjič. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Begunovič Mile, Bru-ski Anton, Bučan Rozalija, Gecan Chas., Masler Joe, Mianič Jure, Pave-lič George, Prajiner Jožef, Vugrimo-vič Meta. Ely, Minn., 16. jun. — Tukaj v Ely so začeli te dni kopati temelj za novo višje-razredno šolo, katera bode stala do $150,000.00. Šola bode stala v bližini sedanje "High School". — Rojak John Zupančič je prenovil svoje poslopje na Sheridan Street in 3rd Ave. V poslopju se nahaja sedaj trgovina s pločevinskimi posodami vseh velikosti. — Društvo Srca Jezusovega štev. 2 J. S. K. J. bode imela dne 21. junija skupno sv. mašo. Šolski otroci bodejo imeli imenovanega dne tudi sv. ob-hajilp. — Danes se je tukaj poročil rojak Frank Mrhar z mlado gospodično Ano Pluth, oba rojena v Ely. Svatba se je vršila v Smukovi dvorani. Bilo srečno! Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 22. jun. — Krščeni so bili včeraj v naši slovenski cerkvi naslednji novorojenci: Nikolaj Gruber, Frank Dolmovič in Riliard Lozar. — Poročeni so bili zadnje dni v naši cerkvi: g. Amand Blaess in gdč. Klara Hribar, članica Izobr. in podp. dr. "Triglav"; g. Anton Mrozek in gdč. Mary Sak, članica Izobr. dr. "Slovenija", ter g. John Schauer in gdč. Mary Čonč. Bilo srečno! —- Bela žena. Umrla je zadnji petek gdčna. Jožefa Ktikar, 20 let stara, edina hči gospe Matilde Lavrič, v stanovanju svoje matere, 1010 Nort!h Broadway. Jetika je pobrala pridno dekle v cvetu njenih let. Blaga po-kojnica je bila splošno spoštovana kot vzorna devojka, ki je bila versko in narodno zavedna; rada je pomagala tudi pri vseh prireditvah Izobr. dr. dr. "Slovenija". Zavarovana je bila pri R. N. A. za $2,000 in še pri neki drugi zavarovalni družbi. Pogreb se je vršil včeraj (v nedeljo) popoludne ob ogromni udeležbi, zlasti ženstv.i, domačega in drugorodnega. Sorodnikom naše iskreno sožalje, a blagi raj niči svetila večna luči — Kandidat za šerifa. Daleč naokrog dobro znani g. A. C. Jeffery iz Braidwooda, III., bo letos kandidiral za >lužbo šerifa za okraj Will. Mož je pošten in pravičen ter velepriljub-ljen, in zato upa, da bo gotovo nomi-niran, in potem dne 4. nov. izvoljen s pomočjo tudi slovanskih volivcev. — Na obisku v Jolietu se je mudil koncem zadnjega tedna g. Alojzij An-zic iz Puebla, Colo. — G. F. Završnik, potovalni zastopnik tvrdke Slovenian Liquor Co., se je vrnil z večtedenskega potovanja po Minnesoti in Michiganu. Pravi, da se povsod občutijo posledice slabih časov, ki trajajo že osmi mesec. Povsod je enako: malo dela, malo busi-nessa. — Vročina. Včerajšnjo nedeljo je pritiskala uprav neznosna soparica, ki je le malo odjenjala, ko je pod večer nekoliko poškropilo iz hudournih o-blakov. Za pivnice bi bili zdaj zlati časi, ali po tovarnah je premalo dela. — Pikniki. Lepi so skupni izleti v zelene hoste, sedaj, ko se kuha mesto v soparici. Toda število izletnikov ne sme biti preveliko, sicer se piknik ne obnese, ker se "cela armada" izletnikov težko- vodi in razvije v prijetno zabavo. Tako smo čuli od srečnežev, ki so se včeraj udeležili piknika v Eveleth, Minn., 15. jun. — Cenjeni g. urednik: — Ravno danes, ko pišem ta dopis, so minuli trije meseci, odkar se je ustanovilo na Eveleth, Minn., Izobraževalno društvo "Sloga". Omenjeno društvo je priredilo svoj prvi koncert dne 13. junija t. 1., ki se je nad vse pričakovanje dobro obnesel. Vspored je obsegal 12 točk. — Nad vse izvrstno sta rešila svojo ulogo mešani in moški zbor, in sicer je prvi zapel P. H. Sattner-jevo "V petju o-glasimo", drugi pa "Veseli zbor" od stega skladatelja, ter Fleischman-ovo "Luna sije". V mešanem zboru je nastopilo 35 pevk in pevcev, a moški zbor je štel 23 pevcev. Primanjkuje nam prostora, da bi naštevali vse po imenu; izreči pa jim moramo odkrito pohvalo, da je vsakdo storil svojo popolno dolžnost ter po svojih močeh pripomogel do sijajnega uspeha. Naša vrla gospica Mary Brince je žela gromoviti aplavz za prekrasno petje samospeva "Oj rožmarin". A tudi ostala dva samospeva "My little Love Star", ki ga je pel Mr. Wm. Ma-hon, ter "Cvati, cvati ružice", proizva-jan po Mr. Feliks Arčan-u, -sta bila sprejeta z navdušeno pohvalo. Nad vse originalen je bil nastop Mr. M. Panjan, ki je z veliko spretnostjo nastopil kot "Zauberkuenstler". Najbolj privlačna točka celega vspo-reda pa je bila brezdvomno igra "Ne kliči vraga". Igralci, dasi sami dile-tantje, so takorekoč sami sebe prekosili. Posebno se je odlikovala Mrs. Angela Agnich v ulogi Polone, Levi-čarjeve žene. Tudi najbolj ostro kri-tikovo oko ne bi moglo najti v njenem nastopu nijedne kretnje, ki ne bi bila na svojem mestu. A tudi Levičar (Mr. M. Judnič) je nastopal tako, da bi ga komaj kak star, izkušen igralec mogel prekositi. In kaj naj rečemo o Milki, nam že znani gdč. Mary Brince? — Ako bi ne vedeli, da 7e bila zgolj igra, bi morali smatrati njen ljubki nastop napram Tonetu ter hladno obnašanje napram Mihcu kot živo istino, tako je bila spretna. — Bučen smell in aplavz občinstva je spremljal takorekoč vsako kretnjo Mihca (Mr. M. Panjan) ob njegovi "ponesrečeni snubitvi". Tudi Tone (Mr. F. Arčan) je izvrstno rešil obe vlogi, bodisi kot "vrag", bodisi kot ljubimec Milke. Ostale točke vsporeda — razun nagovora predsednika, Mr. Jos. Brince— je proizvajala "Fayal Band", ki se ie v polnem številu 22 članov odzvala našemu vabilu ter neumorno svirala, in to popolnoma brezplačno. Bodi ji zato izrečena naša najiskrenejša za-, hvala! Prisrčno zahvalo moramo izreči tudi predsedniku društva, Mr. Jos. Brince, ki se je potrudil, da nam je mesto dalo na razpolago velikansko in krasno dvorano "Auditorium" istotako brezplačno. Nadalje moramo pohvalno o-meniti Mr. John Agnicha, ki se ni vstrašil ne dela, ne stroškov, ter sam preskrbel vse oglase, ki so bili natisnjeni na programih. Še več drugih oseb bi se morali pohvalno spominjati, toda dopis je že itak preobširen. Zato naj zadostuje, ako vsem skupaj zakličemo: Naprej po začrtani poti! Ne strašite se truda, kajti zavest, da skrbimo za napredek in probujo našega naroda, nam bo gotovo najslajše plačilo vsikdar, kadar bo trud poplačan s takim vspehom, kakoršnega smo si pridobili pri zadnji veselici. Rafko Zupanec.. Rankin, Pa., 15. jun. — Slavno uredništvo A. S.! Črni oblaki se zbirajo nad pittsburško okolico. Stavka po Westinghousovih tovarnah se vedno bolj širi, vse izgleda, da stojimo pred veliko bitko, ki se utegne razširiti po vsem Allegheny Co. Dne 12. junija so zaštrajkali delavci Union Switch & Signal Co. v Swissvale; te dni so prenehali z delom delavci v livarni v Trafford City, ki tudi pripada West-inghouse Electric & M. družbi, in kot se čuje, namerava nova unija "Allegheny Congenial Industrial Union začeti generalno stavko po vseh tukajšnjih tovarnah. Nekateri odobravajo ta korak, drugi zamišljeno hodijo sem ter tja in premišljujejo, kaj nam prihodnjost prinese. Delavci so se dozdaj prav mirno obnašali, kar je hvale vredno. Dozdaj je bil vhod v tovarne dovoljen vsem klerkom, k delajo po pisarnah in delovodjam (bossom). Zdaj so pa sklenili, da od 18. t. m. ne pustijo več nobenega noter, za kar se je bati, da izbruhnejo nemiri. mVse dozdaj predložene pogoje je kompanija trdovratno zavrnila. Predsednik je izjavil, da unije ne pripozna pod nobenim pogojem, to je torej dosti velik dokaz, kako se kompanije boje, da bi se delavstvo organiziralo in prišlo do tega, kar mu po božjih in človeških postavah gre. Jaz bi vsem rojakom delavcem priporočal, da pristopijo k imenovani organizaciji in si na ta način zboljšajo delavski položaj. Pozdrav vsem delavcem in čitate-ljem tega lista. Jožef Matkovich. Rock Springs, Wyo., 15. jun—Prosim vas čitatelje oziroma čitateljice nekoliko potrpljenja in Vas, urednik, prosim, da ne gre ta dopis v žrelo u-redniške zverine oziroma sovražnika dopisniku, tako zvanega koša. Zadnji čas se je pričel Vaš polutednik prav pridno razširjati med tukaj bivajočimi Slovenci, za kar gre vsa čast Vašemu zastopniku Leo Poljane, ker on je v resnici zastopnik lista in gleda, da si pridobi tem več novih naročnikov našega katoliškega lista; kličemo mu: Le tako naprej! In bralci so se"tudi nekoliko bolj oživeli in postali obenem tudi dopisniki lista. Kar pa ne gre v glavo tu bivajočim prijateljem delavca, je, ker je zadnjič opisal neki tu bivajoč Slovenec prizor, ki se je odigral v Slovenskem Domu pri mrtvaškem odru tu umrle rojakinje. Začel je švigati kar črni plamen iz žrela socialističnega vulkana Proletarca. Le tako, vi prijatelji "Sloge", vam dobre prijateljice. Če boste tako naprej delali, skoraj gotovo ne mine več pol leta, ko bo ves tu bivajoči slov. živelj v enem in istem taboru, namreč socialističnem. Najprej se mora napasti in posvetiti par kolon v kakšnem naprednem listu, v Prol. Za to je dobra Mica Tica. Če še ne dobimo zaželjene sloge, potem se lahko poskusi z dejanskim napadom. In če se bo kdo upal nam odgovarjati, gorje! saj imamo zopet Prolet. pri rokah, in glej tam zraste kakšen Gobav čez noč ali pa pride kod iz kakšne druge dežele, da ga vihar prinese. Tukaj je strašna burja: In se tam v Prolet. "namalajo" taki nazadnjaki oziroma zagrizenci, ki jim svetimo "mi" z uma svetlim mečem, ki je nam možem v devetnajstem stoletju prava ničla. Kajti vsak, ke-dor ima Prolet. in en par tistih brošur, ki jih gospodje generali sociji priporočajo, r žepu, je že moder in ni več zagrizenec. Tisto se pa ne gleda, če zna čitati ali ne. To je pa največja zapreka našej prej omenjeni prijateljici "Slogi", ker ji nočejo odgovarjati na tiste prijazne pozive, ki jih dajata Mica Tica in njen prijatelj Gobav. V zadnji številki Am. SI. sem tudi čital dopis, v katerem priporoča dopisnik veselico, katero so priredila tukajšnja skupna slovenska društva v prid slovenskim štrajkarjem v Colo, in mislim, da se je prilično dobro obnesla, ker sem bil med navzočimi in sem opazil precej napolnjeno dvorano ljudstva. Bilo je tudi veliko število bratov Hrvatov in drugorodcev. Veselica je bila prav zadovoljivo prirejena in zanimiva. Prva točka, igra "Divii lovec", je bila igrana . prav izborno, za kar gre vsa čast našim igralcem, posebno onim, ki so imeli glavne vloge, ker ti so imeli res težko delo in veliko truda. In igralcem z manjšimi ulogami ravno tako gre čast, ker so vsi prav dobro rešili svojo stvar. Da bi se nam še velikokrat dqfla taka prilika, da bi videli kaj takih iger na slovenskem odru. Hvala gre tudi reži-, serju igre. Sem čul, da jih je Rev. Schiffrer vadil, obenem pa tudi slikal se kulise, ki so bile potrebne za omenjeno igro, kar z malo izjemo, s pomočjo drugih rojakov, ki so mu pomagali pri tem trudapolnem delu. Lahko rečem, da imamo ene najlepših kulis na našem odru, ki so delo samouka, kar jih je v Združenih Državah ameriških. Delali so pa pri kulisah za samo to igro čez tri tedne, ali ne zasluži potem eden ali drugi', da se ga malo pohvali v Prolet.? — Druga točka je bila petje. Pel je cerkveni mešan zbor gospoda Plemel, ali kakor ga imenujejo naši prijatelji delavcev — 'Minnesotski plevel", ki so tudi prav lepo rešili svojo ulogo. Med dejanji sta pa igrala gospod Plemel in gospodična Albina Subic, in repi moram, da sta prav izborno igrala, obadva rojena Amerikanca, ali navdušena katoliška Slovenca. — In potem se je vršil ples do rana v jutro. V kantini so pa skrbeli rojaki, da si je lahko vsak potolažil žejo, ki je prav pogosto nagajala našim gostom ta večer in so oni, ki so prodajali tikete za pijačo, prav zadovoljni. V kuhinji in jedilni sobi so pa skrbele tiste pobožne ženice, ki svetuje dopisnik Prolet., da se jih naj ogibljejo zavedni rojaki; kedor se jih ni preveč ogibal, je bil vsak postrežen z različnimi jedili in so tudi prav zadovoljne s svojo stvarjo, ker so vse razpečale, Seveda, da je bilo tudi tistih nekoliko, ki so vzeli na znanje nasvet našega "ta rudečega"; ne vem, ali so se bali klofute? Ali to je bilo brez potrebe, ker naše ženske se držijo tistega reka: "Lepa beseda lepo mesto najde". Seveda nasprotno, če dostikrat kec'. j kaj druzega išče, naj dobi. Zdaj naj pa končam, saj je že tako predolg dopis. Izrečem vsem onim, ki so pomagali, da se je ta naša veselica tako dobro obnesla, lepo hvalo vime- nu slovenskih štrajkarjev, v katerih >omoč je bila ta veselica prirejena: tistim, ki so se udeležili, kot še bolj onim, ki so delovali za to, da je bil uspeh mogoč; za to izvoljenemu odboru, kot igralcem, Rev. Schiffrerju in Jos. Plemelu z njegovim cenj. pev. zborom, onim, ki so skrbeli za pijačo v kantini iu prigrizek v kuhinji. Kličem vam katoliško mislečim Slovencem: Le tako naprej! Kot delate od začetka naše slovenske naselbine, nadaljujmo in nam se ni treba bati nobenega propada. Kjer je bila še kakšna dobra stvar storjena, smelo rečem, da je delo dobrih katoličanov. Saj nas to naša sveta katoliška vera uči, naše geslo naj bode: Vera in narod. Navzoč opazovalec. Otvoritev Belokranjske železnice, (Dalje.) Slavnostni banket. Po dohodu v Črnomlju se je v Lak-nerjevem hotelu vršil slavnostni banket, prirejen od belokranjskih občin. Glavni lokal je bil žalibog premajhen, tako da je mnogo odličnih gostov moralo ostati na verandi. Dekoracije so kazale spomlad v Belokrajini, jagode in rože so vsipale na mizo. Aranžma banketa in tudi mnogih drugih priprav je bil v rokah tajnika društva za promet tujcev g. Karola Govekarja, ki je poverjeno mu nalogo spretno izvršil. Prvi govor je imel deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, ki je povdarjal: Napočil je srečni, dolgo pričakovani, vroče zaželjeni dan, dan vstajenja Bele Krajine, dan njene osvoboditve, dan njenega zadoščenja — in solnce, jasno solnce sije danes v radosti polnih belokranjskih srcih. Stekla je belokranjska železnica, stekla pod slavno vlado ljubljenega cesarja Fran Josipa I. Belokranjska železnica! Pred nekaj leti še lep sen, danes oživotvorje-na kot glavna proga državne železnice, kot člen mogočne železne črte, ki ima vezati osrčje habsburške monarhije z najjužnejšimi slovanskimi deželami našega cesarstva. Bela Krajina je rešena iz svoje izolacije, postala je živ člen v omrežju svetovnega prometa, deležna životvor-ne in blagotvorne zveze s širnim svetom — in tako dospela do zgodovinskega mejnika v svojem razvoju. G. m., današnji dan pomenja konec stare Bele Krajine in začetek nove Bele Krajine, živeče v prenovljenem svetu, v tesni trajni zvezi s severom in jugom; Bela Krajina, očarana devojka, zbujena iz stoletnega spanja k novemu življenju! Mi, ki nas je prvi vlak pripeljal preko mogočnega Gorjanca, čestitamo naši Beli Krajini k današnjemu dnevu in ji kličemo: Bog daj srečo in blagoslov v novi dobi belokranjskega življenja! Nemški nadaljuje: Visokospoštova-ni gospodje! Z iskrenim veseljem in svečanimi čustvi praznuje kranjska dežela današnji dan, ko vidi izpolnjeno, dolgo časa gojeno iskreno željo. Zelo važen dan je za deželo, pa tudi za državo, saj gre za železniško zvezo z Dalmacijo, ki se je desetletja zaman pričakovala, ki se je sedaj za velik korak približala svoji dovršitvi — za ožji stik jugoslovanskih dežel Njegovega Veličanstva z zgodovinskim središčem države, proti kateremu zro narodi, polni zaupanja. Današnji dan nas napolnjuje s prekipevajočimi čustvi hvaležnosti do Njegovega Veličanstva, našega najmilostljivejšega cesarja in vladarja, na čegar Najvišje povelje je nastala Belokranjska železnica. Slovenski nadaljuje: Predraga nam Bela Krajina! V marsičem boš v novi dobi prenovila svoj starodavni dom. Marsikaj starega bo padlo in se izgubilo v večni pozabljenosti. Skrbno pa boš ohranila, kar so stoletja rodila dobrega in lepega. Skrbno boš čuvala bisere, ki so tvoj ponos in tvoje bogastvo. Ohranila boš svojo vročo domovinsko ljubezen, ljubezen do domače grude, ljubezen in zvestobo do milega naroda. Čuvala boš v stoletnih viharjih s potoki krvi in solza utrjeno globoko vero v Boga, zmagoslavno zaupanje do spasilnega svetega Križa. Ohranila m čuvala boš, Bela Krajina, svojo neomajno zvestobo in uda-no'st do presvetlega cesarja, do pre-jasne cesarske hiše, zvestobo in uda-nost, preizkušeno v ognju kot čisto zlato! Ti trije biseri, strnjeni v prekrasen dijadem, se svetijo nad Tvojim čistim čelom in s svojimi čarobnimi žarki o-grevajo, jačijo in hrabrijo belokranjska srca. Ta dijadem, ki te diči z nepopisno krasoto, čuval in branil je in bo skozi vse veke junaški belokranjski rod Ta diadem — Tvoj čarobni amu let •— bo Tebe, dražestna Bela Krajina, čuval * ' o pred sleherno nevarnostjo ------. Pod slavno vlado cesarja Fran Jo sipa I. je stekla belokranjska želez- " vznesena, živa čustva zvestobe, lju bežni in udanosti do ljubljenega vladarja tvorijo siguren zaklad Kranjske vojvodine. (Konec prih.) i Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. v ur»du ivečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 i Geo. Svctlecich PRVI SALUN ONKRAJ MOSTA im Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL.; DOBRODOŠLI! Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, 52 Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Oscar Weinbrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL. Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo. Chicago Phone 2524. John R. He rat h 40-41 Young Bldg., Jefferson Street JOLIET, ILL. -m s- PRODAJA ZEMLJIŠČA ZAVARUJE PROTI POŽARU POSOJUJE DENAR Slovencem in Hrvatom se priporoča. [HMfmiMlMMMIMilMIEMU m JOHN N. W. Phone 348 SlJFANICH :.:SIovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. [j 915 N. Scott St., Joliet, 111. 1 m i m 1 1! m Vsaka niša in sola rali SCREEN DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih pripravi J. W. LOVE / CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanske cerkve. Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Chicago Phone 225. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva, 508-9 Joliet National Bank Building JOLIET, ILL. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE iN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Broda na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in prižuve K 16.250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. krasen grafofon dobite pri nas po posebno nizki ceni. Vreden je $30.00, a mi ga damo za.................... $18.75 Imamo zalogo plošč na obe strani, ter jih prodamo po 65c. JOS. JONTES 601 Landau Ave. Joliet, Illinois Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen L 189S. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnlica na 205-207 Ohio St.. Joliet, III. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih » mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in tat-tvaike vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v nasi stroki se oglasite ali telefonajte. Chica<« t«l 2575 in N. W. 344. Naii kočijaži in vsi delavci so Slovene'. M AMERIKANSKI SLOVENEC. 23. JUNIJA 1914 ~~ V Ameriko še vedno uhaja precej 'antov, ko se jim bliža čas nabora. A8enti jim preskrbijo listine, da lahko "idejo čez mejo. Vlada sicer pravi, bi se moralo na obmejni Bubnjarci nastaviti osobje, ve-"^djarščine v pisavi in jeziku! 0 s r'jska vlada je odgovorila, da je e!e jezikovna določba v ogrski 1 zničarski pragmatiki itak odpravil 'a Ogrski delegati so na to dejali, ^krT vseeno- '"Hrvaščina ne bo r uradni jezik na železnicah!" |jcj?a tolažba za hrvatsko-srbsko ko-!la'J° ^ Avstrijska vlada pa le ni ho-tH madjarskem poslovanju nič ve-'n se je končno določila nemščina. ^.^rolyvaros. "Slovencu" se piše: ( 0 "Madžarskih medvedov, ta je bi-ovea ^endar'e predebela! Na čisto fkr ' do,enjski postaji sem zaupal i... avstfijski železnici svojo zaseben, da bi se rad peljal med na- 'tom je brate v Karlovec- Med od Sem pa 'zPre8ledal, da sem do-aroi C državne železnice liste v— Se lvar°s. Bil sem takoj v zadregi :del ^.naprej bal revizije ter nisem L Se' 1 bi kar po resnici povedal, V .^'iem v Karlovac, ali naj re-!8a r ,e Sr°sP°d pri prodaji voz-.o '®tka morda zmotil, ali kali? Z tr rei 'ško ponižnostjo sem ven-n'm r Sprev°dniku, da bi se s kup-r Hr ..''Stl«n,ja. so imeli seboj po- L^tta " prapor: Brezov drog, k'eniCa , Jt b''1« nataknjena prazna '5> >mplatna- kjer je bilo na-] Poleg arn'ola", na drogu pa so kl°baSe u pr'vczan ostanek de- ' a,,°v0 I, • krullai °Kl°dano kost n>uhe> ,0CJ0- Pobiči so bili pijani 11° kričal; SC P°se,,no poznalo, ' So »vu- P° mar'bor9kih ulicah. J "Hetl" i„ "Wacht am S,"a 'fe V ^^b'jani. Ker ima k,' '!a,»'erava raien 60 vs« delnice v > ..linaarJn° dcI'.iško društvo lju-6 P'iuam raZ(lri,ži'i- 'ako da na Popolnoma mestno t (•■ 'J«tjt. hZ T, 8rakar Z®..Stoje 5" lzdelujePir'CCnja,° nape"ja,i ke hi:: UJeJ° se tudi ovtt4V;®W peri-St°je in > bilten? Se tudi transfor- " ate°,J napreduje z«rad- ^brt"iki „ ,Ianima«je. Ogla-"'i , l.ud' kmetje iele ■ meseca ^ tja ^ Ucka .pr°kuratorja ki s, °varne K*," ,n "vnatelja ^r M-U,"rl tov ^rt K en3a Jun. tlcktriko. ze ,, ^ ,un Ljubljani je u-V,>i financ"- V'kt-iia Pes- lik, W C a' in kr. p h rn>rli V '"b'jani. t^i^^ I-n Je- — Ivan je na Dunajn pod-no Zevnik, opijski dninar, 69 let. — Marija Hebat, žena gozdnega paznika, 31 let. — Martin Erjavec, železniški nočni čuvaj, 61 let. — Fran Ebber, bivši vrtnar, 80 let. — Josip Virant, užitkar-hiralec, 63 let. — Marija Cop, dnina-rica-hiralka, 40 let. — Edvard Vider-gar, mlinar, 32 let. — Antonija Mrak, žena sobnega slikarja, 40 let. — Fran Štrukelj, dninar, 28 let.—Cecilija Hribar, delavka, 29 let. — Jera Hribar, perica, 64 let. — Fran Renko, kočar-hiralec, 50 let. — Josip Zaje, občinski ubožec-hiralec, 25 let. — Karolina To-maževič, vdova c. kr. davkarja, 79 let. — Marija Razpotnik, šivilja, 47 let. — Alojzija Mehle, zasebnica, 85 let, Stari trg. — Pet rudarjev podsutih. Iz Zagorja ob Savi poročajo: Dne 30. maja je v Kisovškem premogokopu podsulo pet rudarjev, ki pa so jih po triurnem kopanju srečno še žive rešili. Kopali so do njih v daljavi 30 metrov. Dva sta bila popolnoma podsuta, le glave sta imela proste, in ta dva bi ne bila več dolgo živela, če bi se tako hitra rešitev ne bila posrečila. Ostali trije pa so bili podsuti na ta način, da so imeli krog sebe precej prostora in bi po mnenju tozadevnih veščakov lahko živeli, da bi lakote pomrli. Vzrok predstoječe nesreče, ki bi bila lahko postala usodepolna, je baje neprestano deževje. ■ m m ŠTAJARSKO — Veličasten shod. Velika Nedelja: Naravnost veličasten je bil mlade-niški shod, ki se je vršil pri nas na binkoštni pondeljek dne 1. junija. Navzočih je bilo lepo število odposlancev mladeniških zvez iz Velike Nedelje, Ormoža, Središča, Sv. Lenarta, Ptuja in drugih krajev. Predsednik mladenič Kosi otvori po večernicah zborovanje in pozdravi vse navzoče, osobito še govornike iz Maribora in Ormoža. Prvi govornik, g. urednik Žebot, razpravlja v krasnih besedah o velevaž-nosti gospodarske in osobito politične izobrazbe med slovenskimi mladeniči: in možmi. Mladeniči se naj varujejo pijančevanja ter ostanejo zvesti svoji rodni grudi; odločno in vestno naj izpolnjujejo svojo sveto nalogo — o-brambo slovenske zemlje in našega milega jezika. Gotova je potem Slovencem lepša bodočnost v okvirju AV-strije in pod žezlom habsburške dinastije. Krepki "živijo"-klici sledijo tem besedarrf, nakar povzame besedo urednik "Straže", g. Fr. Hartman, ki v kratkih, pa jedrnatih besedah polaga mladeničem na srca, naj skrbno gojijo čuvstva sv. vere, ki je podlaga poštenemu družabnemu življenju. Vera, materni jezik, ki naj bo mladeničem ključ do vse omike in poštenost naj dičijo življenje slehernega slovenskega mladeniča. — Samoumor. V Studencih pri Mariboru se je ustrelil pekovski pomočnik Vinko Kralj iz neznanih vzrokov. — Bik ga usmrtil. Iz Makol poročajo: Veleposestnik Jakob Hosar iz Statenberga pri Makolah je te dni napajal svojega bika. Žival je v svoji zlobnosti napadla moža in mu polomila oprsje. Mož je vsled dobljenih poškodb kmalu nato umrl. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. — Na Pesnici pri Mariboru bo nemški šulferajn vendar postavil svojo mučilnico, zvano Kernstockschule. Za stavbo te šole se najbolj poteguje re-negat in župan Aleksander Hojnik z Ranče. — Vsled sreče zblaznela. V Mariboru je dobila vdova železničarja Justina Weilandits neko dedščino. Vsled veselja se je ženi, ki je živela z dvema otrokoma, zmešalo. Domnevala je vedno, da ji hoče nekdo dedščino u-krasti. Nesrečnica si je polila glavo s petrolejem in jo zažgala. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico. — Nov odvetnik. V Slovenski Bistrici se je s 1. junijem naselil nov slovenski odvetnik dr. Florijan Kuko-vec, dosedaj koncipient pri dr. Rosini v Mariboru. — Odvetniški koncipient dr. Ravnik gre od dr. Lcineža v Slovenski Bistrici proč in stopi v službo pri dr. Rosini. — Smrtna kosa. V Gaberju pri Celju je umrl tamošnji kovač g. Florijan Sribar, 54 let star. — V Mali Varnici pri Ptuju je umrla mati Gera Emer-šič. — Na Strmcu pri Veliki Nedelji je umrl posestnik Anton Moravec, 75 let star. — V Banovcih je umrl spoštovani mož Franc Cvetko, ki je bolehal 7 let za jetiko. — Ustreljen skočil v Dravo. Dne 30. maja se je okoli 3. ure zjutraj ustrelil s samokresom Alojzij Gninšck, gostilničar v Stojncih pri Ptuju, znan posebno pod imenom "stojnski Iiutar", ker je imel las' »"»njarno. Po strelu je najbrž sk^il v Dravo. Samokres je ostal na mostu. Na oknu oskrb nikov« hiše je pustil klobuk in pismo. Mož je bil prijazen. — Nesreča. Pri Mali Nedelji v lju-tomerskefti okraju popravljajo zvonik. Dne 30. maja je nek delavec pri delu neprevidno ravnal, ter je padci z vi-šine na trda tla in se ubil. — Velik shod koroških Slovencev, ki ga je priredila S. K. S. Z., se je vršil Binkoštni ponedeljek v Velikovcu. Prostorna telovadna dvorana Narodne šole je bila natlačeno polna. Dopoldne se je vršila sveta maša s pridigo č. g. Dolinarja o poštenem življenju. Nato je častiti gospod župnik Treiber v Narodni šoli zbrane zborovalce pozdravil. Za njim je kanonik Žel lepo govoril o pomenu organizacije. Na popoldansko zborovanje je vlada poslala kot poročevalca gospoda komisarja Juvana, med govori pa je prišel za čas tudi gospod okrajni glavar sam. Prvi je govoril v zvezi s spominom na slovensko ustoličenje vojvod na knežjem kamnu Franc Terseglav o jugoslovanskem vprašanju vobče in bil vedno prekinjen od navdušenega pritrjevanja zborovalcev. Z lepo pesmijo je pozdravil zbor mladenič Star-muš. Kanonik Umnik, ki je obravnaval pomen vernosti za slovensko ljudstvo, je navzoče s svojimi krepkimi, z zdravim dovtipom prežetimi izvajanji, kar oduševil. ■ C. gospod Ulbing je oznanjal boj alkoholu in so mu vsi odločno pritrjevali. Vlada, ki na Koroškem pijanstvo z največjo ravnoduš-nostjo trpi, dasi uprav katastrofalno uničuje zdravje in srečo vsega prebivalstva te dežele, se je energično pozvala, naj proti tej kugi nastopi. Dr. Ehrlich je končno shod, ki se je vredno pridružil letošnjim taborom, zaključil s trikratnim "Živio!" na cesarja, kar so zborovalci z viharnim navdušenjem ponovili in se, potem ko so zapeli cesarsko pesem, razšli. Vladal je skoz in skoz vzoren red in mir. — Pismonoša pobegnil. V Podrož-cici na Koroškem je pobegnil tamošnji pismonoša Boschank s 600 kronami. Bežal je v Švico, kjer je bil v Curihu aretiran in prepeljan nazaj v Celovec. — Iz Trsta. Ravnatelj državne železniške direkcije pojde v kratkem v pokoj. Združeni Nemci in Italijani se poganjajo za to, da bi to mesto zasedel Nemec in ne kak Slovan. V tem smislu je govorila deputacija nemškega "Volksrata" pri železniškem ministru baronu Forstnerju. Mesto železniškega ravnatelja je zelo važno. — Hrvaščina in tržaška sodišča. Tržaško deželno kot prizivno sodišče je v nekem konkretnem slučaju razsodilo, da morajo tržaški sodni uradi sprejemati in reševati tudi hrvatske vloge, kajti pod označbo "slovenski jezik" v tozadevnem ministerialnem ukazu za Primorje z dne 15. marca 1862 praes. 865 in 20. okt. 1866 praes. 1661 je razumeti tako slovenski kakor hrvatski jezik, katerega govori večji del istrskega prebivalstva. Doslej so nekateri sodni uradi v Trstu zavračali hrvatske vloge ter so dalmatinski odvetniki zato rabili italijanščino, ker slovenščine niso zmožni. — Smrtna kosa. V Sežani je umrl znani gostilničar Alojzij Smuc, 54 let star. — V Plačah, duhovnija Sv. Križ, je umrla 21 letna Frančiška Simonič.— V Gorici je umrla 14letna Aleksandra Tomšič, hčerka upok. nadučitelja g. Tomšiča. — Mrtvo so našli dne 3. junija zjutraj na Goriščeku 181etno Terezijo Stekar, stanujočo pri svojih stariših v ulici Volta v Gorici. Deklica se je zastrupila, za vzrok pa se ne ve. — Obesil se je na. Dolu pri Otlici v ajdovskem okraju neki 401etni Rafael Čertiigoj. Bil je neporočen in je živel v domači hiši. HRVATSKO. — Katastrofa v Karlovcu. Z dne 4. jun. poročajo: Polom karlovške posojilnice bo imel strašnejše posledice nego se je izprva slutilo. Oškodovan je zlasti kmetski narod in služkinje od Karlovca do Like. Ravnatelj Hermann je imel agente, ki so lovili vsakega, ki je imel mali prihranek, da je vlagal v to posojilnico, ki je dajala visoke obresti. Ker je v tej posojilnici naložen tudi denar, ki ga je zapustil Banjavčič za "Ciril in Metoda" v Istri, je blagi namen rajnika uničen. Vlada noče baje dati nič denarja. — Nadaljne aretacije zaradi poloma hranilnice v Karlovcu. Iz Karlovca poročajo, da sta bila aretovana člana ravnateljstva propadle karlovške hranilnice Samuel Kramer in Mijo Balaš. Čuje se, da bodo sledile še nekatere aretacije, ker se je bati, da bi nekateri odgovorni činitelji ne pobegnili, vsled česar bi bili vlagatelji še bolj oškodovani. Dne 31. maja se je vršila burna skupščina vlagateljev propadle posojilnice, ki pa vendar ni imela pozitivnih uspehov. — Hrvaški Pegoud aviatik Bulim-bašič, kateremu se je pri poizkusnem poletu v Zagrebu razbil stroj, je že šel iz bolnice. Vsled velike razburjenosti se je le onesvestil. — Ropar ustreljen. Orožniki so v Gornjem Stenjevcu na Hrvaškem u-strelili "nevarnega roparja Stjepana Vukaniča, ki je bil član velike roparske bande. Nova slovenska naselbina V WISCONSINU, PRVI POLJEDELSKI DRŽAVI AMERIŠKE UNIJE. Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodlič-nejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sadjereje. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le NA FARMAH njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.) Kar je bilo DOBRE farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških a-gentov večinoma že vsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponujajo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi DOBRA ZEMLJA; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Čehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh, je to že samoob-sebi zadosten dokaz, da zemlja tam NI SLABA! — Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence. 'Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse pretege razni slovenski špekulantni agentje; — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski bogato ilustro-vani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti. Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. Slovenska Naselbinska Družba 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE :: WISCONSIN. S S K š s m s s s m ■il S » s s Si tfi £ S m s s K m s s Nova Iliriai ——___-=—-!—-—555-—! Slovenska naselbina pri; MERHILL, WIS. j Vsem onim, ki se zanimajo za farme in ki so nam že pisali, nazna- | njamo, da smo otvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, ' kjer se lahko vsak zglasi, ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte ! zemljo samo pri večjih industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova i naselbina "New Iliria" leži do pet milj od mesta Merrill s blizu 15,000 i prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini nenavadno | hitro razvija. Glavna reka države "Wisconsin river" teče mimo mesta in skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno miljo od naselbine so dve leti stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno. Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja valovita brez vsacega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo še za maj in juni $16. Plačilni pogoji lahki in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko je opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite daleč od industrijskih mest v gozde, glejte, da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industrijskih mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasni Iliria Colonization Co. SHEBOYGAN, WIS. i iSSSSSSilfiSSlSISISgifiSSIiSlijl1 s s s » m m s 5 S S s Buchanan-Daley Co. Desplaines and Allen Sts. J0LIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO ' TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstva r Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Jollct JOLIET, ILL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOIi, Najhitreje in najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO Denarne nakaznice izplačuje c. I poštna hranilnica na Dnnajn 82 Cortland St. New York. FOIDRXTSNIC^.: 6104 St. Clair Aye., N. E. Cleveland, Ohio. AMBRIKANSKI SLOVENEC, 23. JUNIJA 1914. Junaštvo in zvestoba. Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * Sfi s » £ (Dalje.) "Ne, dokler sedi Ludovik XVI. na prestolu. Njemu smo prisegli zvestobo in bili bi strahopetni ter nepošteni, če bi ga zapustili v zadnji najhujši sili. Še stoji v njegovi službi kakih 14,000 Švicarjev in vsi so dozdaj sijajno dokazali svojo zvestobo vkljub zapeljivostim Jakobincev le nesrečni polk v Nancy (r. Nansi) jo je prelomil. Če bi nas odpoklicali v tem usodnem tre-notku, bil bi to smrtni udarec kraljestvu. Jaz upam še vedno, da se je kralju posrečilo priti v taborišče pri Montmedy (r. Mommedi), in da kmalu dobimo povelje, naj gremo za njim.' "Popolnoma prav," je odgovoril Keyser. "Dokler je le iskrica upanja, moramo vzdržati na svojih mestih. To zahteva zvestoba in čast! Če pa bi kraljevi stvari ne mogli pomoči niti s svojo smrtjo, bi li ne bilo prav, da bi Švica prosila kralja, naj nas odpusti iz službe, mesto da brez koristi žrtvuje življenje toliko hrabrih mož?" "Seveda, če bi bila žrtev našega življenja res brez koristi," je odvrnil major. "Toda o tem ni sedaj govora. Tudi bi mi ne bilo všeč, če bi polkovnik d' Affry (r. Dafri) ali kdo drugi naših častnikov nasvetoval kaj po-dobnega." Veliki sodnik je molčal nekaj časa. Potem je rekel: "Rad bi zvedel še, kaj menite radi zapisnikov našega polka. Odgovoren sem zanje in zelo me skrbi. Velika škoda bi bila, če se izgube, ker je dosti zelo važnih dokazil med njimi. Če se res potrdi, da so kralja ujeli, in bi nas tukaj zadušila revolucija — kako rešiti zapisnike? Že pri naskoku na bastijo bi se bili kmalu izgubili, če bi nam mladi prijatelj tu ne prišel o pravem času na pomoč." Tedaj sem se spomnil na klet s podzemeljskim hodnikom v hiši mojega znanca, kmeta Huvilerja v predmestju. Po tem hodniku je vtihotap-Jjal razne stvari v Pariz, da mu ni bilo treba plačevati daca. Odkar pa je na-rotini zbor sklenil brezdačen uvoz v mesto, bil je Huvilerju njegov hodnik brez koristi. Povedal sem torej gospodom o tej stvari, in brž sta sklenila najeti ali kupiti Huvilerjevo hišo. Res je veliki sodnik že drugo jutro sklenil ugodno pogodbo s kmetom. "Ko pa uvede kaka pametnejša vlada spet dac za Pariz, morate mi prepustiti vrt in klet zopet v porabo," je rekel Huviler in bil zadovoljen Medtem se je potrdila vest, da so goreč Jakobinec, je izpoznal Ludovika XVI, ter je zdirjal na konju skozi Ar-gonski gozd naprej, zdramil v Varen-nu meščansko stražo ter je naročil županu Sosu, da je kralja ustavil. Del buzarjev, ki so spremljali kralja, je prestopila k meščanski straži, in Buje je prišel s svojimi četami prepozno. Kralj spet ni hotel rabiti sile, in tako eo privedli dobrosrčnega vladarja kakor ujetnika med zasramovanjem in zasmehovanjem nazaj v Pariz. 25. dne rožnika se je vršil ta žalostni sprevod. Do pičice je bil podoben tistemu, ko so privedli kralja iz Versaja v Pariz. Več ur daleč iz me sta so stale ob obeh straneh ceste dvojnate vrste narodnih brambovcev Nemo in kljubovalno so stale, nobena puška se ni dvignila v pozdrav, nobe na zastava se ni sklonila pred najviš jim vojnim poveljnikom. Nabiti ka-noni so drdrali pred vozom, ki ga je obdajalain spremljala konjenica. Prosto ljudstvo pa se je gnetlo za špalir-jem meščanske straže in obsipalo kralja s ploho zasramovanja in psovk. Več ko enkrat sem mislil, da bodo razdivjanci predrli vojaške vrste in u-morili kralja z vso njegovo družino. Malo je manjkalo, da niso pred La-fayettovimi očmi pobili treh telesnih stražnikov, ki so spremljali kralja. Jaz sem stal blizu mosta, ki veže trg Ludovika XV. s Tuilerijskim vrtom, ter sem gledal ta sramotni sprevod, ki je bolj kazal, da ženejo od veh osovraženega hudodelca na morišče, kakor da sprejemajo kralja, ki je imel le eno napako, namreč to, da je bil predober. Reding, Keyser, jaz in čez 15 drugih naših častnikov smo se postavil na to najnevarnejše mesto. O-blekli smo se civilno ter se oborožili e samokresi in palicami, v katerih so bili skriti meči, ker smo hoteli z lastnim življenjem braniti kralja, če bi ga napadli, kakor smo se bali. A to se ni zgodilo. Ko pa sem videl in slišal sramotenje, ki so ga ti ljudje metali ie bolj na kraljico, ko na kralja, pre magala me je jeza in glasno sem vskliknil nekaj ne prav prilizljivih be «ed nad to podlostjo. Tedaj se je osuknil širokopleč mož, ki je stal sredi ljudstva pred mano. — ^Pfintonl Spoznal sem ga po njegovem pasjem obrazu. Tudi on je spoznal mene. Zavrtel je oči in planil proti meni, kakor divja zver, "Ta je eden potepinov," je zavpil, "ki so pomagali ubežati kralju krivoprisežniku. Držite ga, tistega velikega plavolasega malopridneža tam! Na vislice mora, kakor res 9e imenujem DantonI" Reding in drugi častniki so me potegnili nazaj in so se postavili predme, baš ko me je mož hotel zgrabiti za ovratnik. "Beži!" mi je šepnil Reding, "če ne si zgubljen!" Potuhnil sem se in posrečilo se mi je uiti skoz krog svojih tovarišev, ki šo me zakrivali. K sreči je bila pozornost drhali obrnjena na kraljev voz, ki se je ravno peljal čez most v Tuilerijski vrt. Z nekoliko skoki sem bil na voglu Kraljevske ulice in tako tudi na varnem. Zdelo se mi je, da napravim pametno, če se nekaj dni ne pokažem na svetlo, zato sem se skrival v mali hišici v Senmartenskem predmestju, kamor se je bil dan prej preselil veliki sodnik s svojim premoženjem, med katerim je bila tudi skrinja s polkovi-mi zapisniki. Jaz sem porabil ta čas, da se s Huvilerjevo pomočjo nekoliko seznanim s podzemeljskimi hodniki, kamor je vodila pot skozi klet. Vratca, ki so bila v tleh in ki so peljala v hodnike, so bila prikrita s praznim sodom in so bila zvezana ž njim, da so se odprla, če se je sod odvalil na stran; če pa so se vrata zaprla, se je sod nazaj zavalil na prejšnje mesto. Skozi ta vratca je peljal hodnik čez nekaj stopnic v temno obočje. Tu mi je Huviler pokazal na desno v zidu v dolini, ki jo je bilo lahko do-tipati z roko, svetilko in netilo. Prižgal jo je in si jo obesil na verižici okoli vratu, da mu je visela na prsih. Tedaj sem videl pri svetilkini luči, da se je odpiral globok rov na levi strani stopnic, ki so peljale gori v klet. Iz tega rova je bil Huviler vlačil z vrati-lom polne koše zelenjave. "Lahko se spustiva s košem nizdol," je rekel "Treba pa je zato dokaj vaje in če ni sile, je boljše, iti po lestvi.' Stopala sva torej po lestvi kakih 50 klinov navzdol in prišla v zidan hodnik, ki je bil ravno za moža visok in se je raztezal na desno in levo brez konca, na obeh straneh pa so se cepili drugi stranski hodniki. "Če hočete priti v Šomonske kamnolome", mi je razlagal vodnik, "si morate to-le za pomniti: treba je iti vedno naravnost in le dvakrat na desno, tam kjer sem zarisal križec v steno. Na poti nazaj seveda morate se držati pri križih na levo, če ne pridete v stranske hodnike in se izgubite. Jaz sem nekdaj zašel in sem prišel v hodnike, ki so bili polni lobanj in mrtvaških kosti. Grozno je tam! In še sem mislil, da ne najdem svoj živ dan izhoda." Huviler je šel z mano in mi pokazal križce. Na nekem mestu je curljala voda doli po stenah in kapljala z o- kralja zajeli. Sin poštarja Drouta, | bočja ..Tu sva po(i Senmartenskim kanalom," je rekel moj vodnik. "Od tu naprej ni moči več zaiti; do Šomo-na ni nobenih stranskih hodnikov več V desetih minutah sva lahko pri izhodu." Res se je jela v daljavi svetlikati dnevna svetloba in končno sva prišla v zapuščen kamnolom sredi skalnatih gričev, ki jim pravijo So-mon. Nad nama se je dvigala visoka stena, pod nama pa je ležala poštna cesta Meaux (b. Mo) in vas Panten (sedaj pariško predmestje); tja doli je vodila pot zakrita z grmičjem. Ko sva se vračala, rekel je Huviler, naj sam iščem poti. In posrečilo se mi je brez težave; le pri lestvi, ki je peljala gori v klet, bi bil kmalu šel mimo, ker je bila tako spretno skrita za robom zidu. Huviler mi je še pokazal, kako je treba kake zalezovavce zvabiti v na pačne hodnike ter jih premotiti, potem sva zopet zlezla gori v hišo. "Oh", je zdihoval, "slabi časi so. Imel sem tako lahek in varen zaslužek za časa kraljestva! Upajmo, da bo kmalu bolje in zopet vpeljejo dac. Gospod Muos, težko je danes kaj zaslužiti in pošteno preživiti ženo in otroke." To je bilo možu: pošteno preživiti! Kmalu bi se bil ž njim zopet spri, kakor takrat, ko mi je bil nanagloma odpovedal stanovanje. Na boljše čase pa je bilo še treba čakati. V Parizu je vrelo, kakor vražjem kotlu. Kralju so za enkrat vzeli vso oblast in stražili so ga v Tuilerijah prav kakor ujetnika. Stra-že so stale po vseh hodnikih in na vratih. Večizhodov so zapečatili s trobarvnimi trakovi. Po vrtih in dvorih je bilo, kakor v bojnem taborišču Vendar si še niso upali, kralja popolnoma odstaviti. Ko so Jakobinci spravili mnogo ljudi skupaj, da bi to dosegli, prečital je Bailly na Marto-vem polju drhali vojni zakon in je množico pozval, naj se razide. Vajena, da ne delajo nikdar ž njo zares, zasramovala le drhal oblastvo in je metala kamenje na vojake. Tedaj pa je Lafayette vendar ukazal u-streliti; nekaj sto jih je padlo in za takrat se jim ni posrečilo razglasiti republiko. To se je zgodilo 17. malega srpana 1791, torej skoro ravno eno leto po zavezni prisegi in na stopnicah istega "oltarja 'domovine". Voditelji Dan-ton, Santerre, Robspierre in podobni junakj so s? sgvedjt varovali prikazati sena javno. 1 *» ■JPHJfMM*-- i ■ Nekaj dni prej, dne 11. malega srpana, je bil Parit priča bfetboinega sprevoda ko so Voltairja razglasili za svojega boga -=■ tiekaj tednov pozneje pa so obhajali zmagoslavje RoUsseaujevo. Voltaire in Rousseau, sta s svojimi spisi že več let prej širila prevratne ideje zoper tron in oltar. Oba sta bila zagrizena sovražnika katoliške" cerkve. Umrla pa sta nekaj let prej, ko je izbruhnila revolucija. Oba očeta revolucije so prenesli v cerkev sv. Genovefe, ki se je zdaj imenovala Panteon t. j. svetišče vseh bogov. Šestnajst konj je vleklo Vol-tairjev voz. Zatrjevali pa so mi za gotovo, da je v katafalku ležalo telo nekega meniha, mesto v obupu umrlega brezbožneža, ki je že davno strohnel. V poganskih oblačilih je šel narodni zbor za to komedijo. Slavospevi so se glasili, oblaki kadila so se dvigali kvišku — in kdor je imel le še iskrico vere in nravnosti, obrnil se je rdeč od sramu od teh grozot. XXXII. Na dopustu. V narodnem zboru so bili predložili da je treba kralja kaznovati, ker je skušal pobegniti. Večina je sicer to odklonila, češ ker je Ludovik XVI., dokler je še kralj, nedotakljiv. Mesto tega pa so skleni li postaviti pred sodišče vse tiste, ki so mu pri tem pomagali, češ, da so izdajavci ustave in domovine. Ko mi je veliki sodnik zvečer prečital to iz nekega časnika, je rekel: "To se tiče vas, Danton, ki vas je spoznal, vas bo že vedel najti. In pri takem veleizdajniškem procesu se ne bodo brigali, da imamo pravico soditi se sami. Če pa vas enkrat imajo, ne dam več počenega groša za vašo glavo. Vi morate za nekaj časa iz Pariza proč. V zaporu, v katerem se skrivate, ne boste mogli dolgo vstra-jati, čeravno se hodite izprehajat pod zemljo. Najbolje bo, če greste na dopust. Jaz imam nekaj naročil, ki jih moram odposlati v Švico. So to stvari, ki jih ni lahko zaupati pošti. Rad bi namreč po svojih prijateljih v Švici dosegel, da bi nam poslala naša oblastva navodila, kako naj ravnamo v teh nemirnih časih, ker je v nevarnosti življenje naših vojakov. Naš stari polkovnik D'Affry se noče zganiti. Vi izkažete sedaj veliko uslugo, če porabite svoj dopust za to, da greste v Švico in nesete s seboj tudi ta pisma. Prvo bi šli v Bern, potem v Lucern in Zug, kjer bi oddali neko politično pismo gospodu Zurlaubenu in zranven še pisemce moji hčeri." Začelo mi je postajati toplo okoli srca. Zopet videti Švico, Zug, svojo mater — to mi je bilo všeč! Tudi Ve-renko — priznal sem si v skrivnem kotičku srca srca in z neko grenkost-jo — bi. rad videt. Br£ sem obljubil, da grem. Odjezdil sem že drugi večer. Key-serjeva pisma mi je stara Blanchet skrbno všila v podvlako. Z denarjem sem bil dobro založen. V žepu svoje vrhnje suknje sem imel škatljico za barve, čopič, svinčnike in risarsko knji go. Hotel sem potovati, kakor bi bil slikar, in potni list, ki mi ga je pre-skrbel veliki sodnik, se je glasil na Damian Manie, risar-umetnik. Moja pot je šla proti Besansonu, odkoder bi šel skozi gorovje Jura v Bern. Vreme je bilo prve dni prijazno; pokrajina, koder sem potoval, je ugajala, dasi je bilo povsod dosti gozda in gričevja. Žetev je bila končana, in zgodnja jesen je že barvala gozdove. Prenočeval sem v gostilnah malih vasi ali tudi v gostoljubnih kmečkih hišah. Večjih krajev sem se ogibal, ker sem sumil, da so tam klubi jakobincev. Med kmečkim prebivalstvom pa je bilo še dosti pobožnega duha in zvestobe do. kralja. V več kot eni hiši so zvečer molili rožni venec za revne duše v vicah in posebej še očenaš za dobrega kralja. V kmečkih hišah sem se priljubil mladim in starim s tem, da sem razkazoval svoje podobe, in sem včasi tudi naslikal kakega otroka ali staro mater ali njih domovje na kos papirja in jim pustil za spomin. Tedaj niso hoteli nobenega plačila za večerjo in ležišče. "Gospodje slikarji niso tako bogati," mi je rekel dobrodušno v tistih krajih neki kmetič. Slabše je bilo, ko sem prišel v Fran-che Conte. Tu so bili tudi kmetje zelo nahujskani; to so pričale razvaline mnogih gradov, ki so jih bili požgali. V velikem krogu sem se ognil Besan-r>ona, glavnega mesta tiste pokrajine, in sem že zagledal divje gorovje Jura, ki loči Francijo od Švice. "Jutri ali pojutranjem bom na švicarskih tleh," sem si rekel. Bil je nenavadno vroč dan v jesenskem mesecu, ki je pričel. Moj konjič je nemirno inetal glavo sem in tja in je skušal z repom ubraniti se obadov; hribovje je bilo videti radi vodne sopare nenaravno blizu. "Nevihto bomo imeli," je rekel ob poti neki kmet, ki sem ga pozdravil. "Ali pride kmalu," sem vprašal. "Hm, mislim, da še pred večerom. Lahko pa še pridete v vas. Dalje jezditi bi vam ne svetoval. Daleč je še do Le Bussey-k in grda pot. Seve, pri nas tudi ne boste imeli popolnoma mimo." 'Kaj je v vaši vasi? Je-li žegnanje ali ženitovanje?" "De, lepo žegnanje 1 Meščanski odposlanci iz Besansona so prišli danes, velikimi klobuki s perjem in z belo rdečemodrimi prti krog trebuhov. Kaj se tako muzate, gospod? Gotovo ni* sem česa prav povedal?" Rskel sem, 'da je it vse prav povedal, fef Seifi ga vprašal, kaj so hoteli odposlanci v vasi. "Kaj da hočejo? Hm, ne vem, gospod, kako mislite o tej stvari; toda čudno je, kako se danes godi po svetu. V vasi imamo več kot petdeset let župnika, ki ni storil nič drugega kakor le to, kar je dobro in Bogu dopadlji-vo. Vse ubožce je podpiral, in če ga je klical kak bolnik k sebi, hitel je stari župnik k njemu v najbolj divje gore, bodisi poleti ali po zimi, po dnevi ali ponoči, v viharju in dežju. Zdaj pa so napravili tam v Parizu neko kon strukcijo, ali kakor pravijo že temu, in naš župnik pravi, da ta reč ni za nič, in to je tudi dokazal v neki pridigi. Jaz imam slab spomin za kaj takega; toda moja žena jo zna skoro na pamet in vam lahko pove. "Tedaj bi moral dobri stari župnik priseči na to konstrukcijo, on pa pravi: "Tega ne smem in tudi ne bom"'. In isto pravijo tudi drugi duhovni v tem kraju, le malo število takih ne, pred katerimi nihče ne sname klobuka, in ki bi bili boljše napravili, če bi postali pošteni krojači in čevljarji, ko pa duhovni, kakor pravi moja stara. "Naš župnik pravi tedaj: "Jaz ne prisežem'. Nato ga je ta presneti učitelj, ki ga je le naš dobri gospod izučil na svoje stroške, zatožil pri oblasti v Besansonu, in zdaj so meščanski odposlanci tu, da preženejo dobrega starega moža iz njegovega župnišča Radi tega sem rekel, da ne boste našli danes miru v vasi. A le pojdite h "Kroni"; gostilničar je dober mož, dasi tuli nekoliko z volkovi in je prekrstil svojo gostilno." (Dalje prih.) LEPA FARMA CENO. Prosim naznanite rojakom po širni Ameriki, da se. nudi sedaj lepa prilika, ako se je kateri Slovenec naveličal mestnega življenja, slabega zraka, in slabe vode in si želi domovanja na deželi, kjer je zdravo podnebje, zdrav zrak in dobro voda se mu 'nudi lepa prilika kupiti si prijazni dom poldrugo miljo od towna Valley, Washington, 200 korakov od katoliške cerkve in 200 korakov od šole. Tukaj je slovenska naselbina stara 23 let, kjer je precejšno število Slovencev "Gorenjcev". Tukaj je dobro podnebje, kjer raste smrekovo in borovo drevje. Lepa in prijazna hiša se petimi sobami, 3 leta stara od znotraj plestrana in polakira-na, od zunaj barvana, ter ima veliko zidano klet in dva porča. Na kuhinjskem porču je mrzla studenčnica. Zraven hiše je drevje, 20 dreves vsake vrste, po 4 leta stara. Zemlje pri hiši je 1 aker in pol, vse ograjeno z dobrim plotom. Za to je primerna cena $1,200, in ako hoče še 75 akrov dobre zemlje pa $2,000. Vzrok prodaje je, ker imam preveč za obdelovati. Komur se dopade ta ponudba in bi rad boljšega popisa naj piše na naslov: Mrs. Anna Rollinsky, Valley, Wash. 58t8—Adv. H MALI OGLASI. ^ K4or kaj išče za vsakokratne pri*k- čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo p• 2 centa od vsake besede KONJ, DOBER ZA TEŽKO DELO, se proda takoj. Več pove: Joliet Slovenic Bottling Co., Joliet, 111. KJE JE MARKO ORLIČ IZ KRI-ževske vasi št. 14 pri Metliki. Slišal sem, da se nahaja nekje v Chicagi ali Omahi. Zanj bi rad zvedel Nick Guštin, 426 N. 5th St., Kansas City, Kans. 56t3 Pravi vzrok. Mož: "Gospod zdravnik, zakaj pa moja žena ne more biti zdrava?" Zdravnik: "Zato, ker ni nikoli bolna!" ♦»»»GERMAN**** ♦ Loan & Savings Bank X MARTIN WESTPHAL 1 212 N. Bluff Street JOLIET, ILL. ?mtsKt?twt?m??JtJts [MICHAEL CONIAli 106 Leughr&n Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Posojnje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jelferson Street, nasproti Court House, Joliet, III Chicago tel. 3592. L. H. HIB JUSTICE OF THE PEACE (Mirovni sodnik) 325 Jefferson st., nasproti sodišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO. Kadar imate opraviti s tožbami ali drugimi sitnostmi se oglasite tu. Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, ILLINOIS. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 111* Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, JH gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODK&j Sobe v najem in Lunch Room. ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo I slovensko unijsko tiskarno v| Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS! DELO JAMČIMO. Union Coal & Transfer C< 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and JE^urnitiire Moving-. Chicago tel. 4313. Northwestern tel W »♦c»c»o*c*o»c»o»o*o»c*o»o»o»o*o»o»c»o»u»<»o»c»tf»< Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, UL IPilt© "Elle. Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company 0t* telefon 405, S. Miff St.. Met, W