MILIJARDE TOLARJEV VELENJSKI PIROMAN ŠKODE PO NEURJU SPET NA DELU 1 22 NT 0179880 MRVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1 1000 LJUBLJANA ŠT. 66 - LETO 60 - CELJE, 2.9.2005 - CENA 300 SIT, 20 HRK ) banka celje CELJE sobota 3. september 2005 ob 10. uri Bralne urice z medvedkom Benom nedelja 4. september 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - Pravljica o Zlati Roži Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? Podjetje za izobražen VIŠJA STROKOVNA ŠOLA TOTALNA A RAZPRODAJA Vfifi^ 080 12 24 www. mik-ce.si NAMESTO 9.990,- ■ KOMERCIALIST ? Kandidati se prijavijo z obrazcem »druga prijava« od 1. do 6. septembra ■POSLOVNI SEKRETAR »druga prijava« od I. do 6. septembra 5.999. www.hervis.si MT" iz®®®® ZARADI PRENOVITVE! HetvisL SEEMS TRENDWALKER modni športni čevlji 112 naravnega usnja in tekstila < podplat iz gurne NAMESTO 11.990.' benger W NAMESTO 9.990,- 5.999.- ........ 3.999.- moška trenirka ! material poliester I elastika v pasu spodnjem delu hlačnic ! različne barve ICHEEDAH GANAD0R moški ali ženski tekaški copati I namenjeni za manj zahtevne tekače I kombinacija umetnega usnja in mrežastega materiala I podplat iz Rubber gume za manjšo obrabo UVODNIK Kaj pa želja po znanju? Včeraj se je začelo. Danes je nov dan in sledi še okrog 40 tednov, kolikor v povprečju za naše osnovno- in srednješolce traja šolsko leto. Brez večjih pretresov naj bi minilo, zagotavljajo v šolskem ministrstvu in minister Zver še dodaja, da bo manj stresno od preteklih. Naši osnovnošolci dva tedna pred zaključkom ocenjevalnega obdobja ne bodo smeli pisati preizkusov znanj, razen če ne bodo ponavljali tistih, ki so bili zaradi slabih rezultatov razveljavljeni. Kontrolke bodo šolarji ponavljali, če bo tretjina ali več razreda ali polovica ali več skupine pri nivojskem pouka prvič ocenjena negativno. Tudi generacija devetošolcev se lahko potolaži -natančno ve, kaj bo treba doseči za vpis v srednje šole z omejitvijo. Roko na srce, če gledamo ozko skozi točke, imajo tisti, ki so se lani in predlani še potuhnili in se niso spustili v boj zanje, vse možnosti odprte, saj štejejo le letošnji rezultati. In še eksterci - devetošolci jih bodo resda pisali, a kljub temu, da bodo ocene vpisane u spričevala na končni uspeh posameznika ne bodo vplivale. Če bi podrobneje pogledali še režim, ki velja za srednješolce, bi spet obtičali pri točkah. Tistih, ki jih morajo nabrati, če želijo nadaljevati študij. In tudi za študente velja, da mora biti povprečje Aa dodiplomskem študiju dovolj moko, če želijo takoj nadaljevati s podiplomskim ... Pa je prav, da je vsa naša šola strnjena v ocene in točke? Koliko so slednje res odraz nadarjenosti in sposobnosti naših otrok? Kje y naši šoli je prostor za individualnost, kje u prenatrpanih učnih načrtih čas za vzpodbujanje ustvarjalnosti ali utrjevanje temeljnih znanj? Se kdo sploh še spomni, da se največ in za najdlje naučijo otroci, ki jih znanje preprosto mika. Ki svojo vedoželjnost tešijo tako, da znajo poiskati in uporabiti podatke, ki jih zanimajo. Čeprav ne znajo na izust zdrdrati vseh letnic ali formul, pa brez težav prve časovno umestijo v družbeni okvir, druge pa uporabijo za rešitev še tako zapletenih nalog-,•• Šola, kakiýno imamo v Sbvemji, je zdaj zanje zagotovo stresna, pit jninistrove besede gor ali dol Sťresnosti rie Žmórqffkaj dosti tiBfážiň niti tišďiičitéí)i;kijimsicďbiújo pnsluhmti . >, - V osnovno- in srednješolskih klopeh letos sedi blizu 270.tisoč Otrok in med njimi ni zanemarljiv delež tistih, ki bi se radi tudi-kaj naučili in ne zgólj učili Á da si ne bi prehitro zapirali vrata v življenje, naj, žal, nikar ne pozabijo tudi na točke... Prvošolci so hitro premagali sramežljivost in že so se rojevala nova prijateljstva. Sproščeno v šolske klopi Zlasti za prvošolce in njihove starše je vstop v šolo velik dogodek Včeraj so osnovnošolci ter srednješolci po dveh mesecih počitnic zopet sedli v šolske klopi. Počitnice so za nadebudne-že sicer zmeraj prekratke, po drugi strani pa je začetek novega šolskega leta Varno v šolo Prvi šolski dan je tako vsepovsod, kjer šole odpirajo svoja vrata, sprožil številne ukrépé in aktivnosti za varno pot v šolo z namenom, da do nesreč in neljubih dogodkov letos le ne bi prišlo. Ob začetku novega šolskega leta je potrebno še posebej pazljivo upoštevati prometne predpise, saj se na ceste podajo številni šolarji, še posebej so ogroženi najmlajši, prvošolci, ki se bodo morah v prometu prvič znajti samostojno..Tega se dobro zavedajo tudiv občini Šentjuf, zato je Svelža preventivo in vzgojo v cěsíhem prometu tudi letos pripravil številne ukrepe, da bi zagotovili varen začetek šolskega leta. Svet, ki ga sestavljajo mentorji prometne vzgoje v šolah, predstavniki občine, avtošol, vzdrževalcev cest, AMD, ZŠAM in policije, je že v avgustu pripravil program aktivnosti za vse šolsko leto. Vzdrževalci cest so tako obnovili talno prometno signalizacijo v okolici šol, šole so po bližnjih poteh namestile dodatne opozorilne table, še posebej aktivni pa bodo v teh dnëh policisti Policijske postaje Šentjur, ki bodo v sodelovanju Z dijaki Šolskega centra Šentjur in predstavniki Rdečega križa s svojo prisotnostjo na poteh do šol opozarjali udeležence prometa na pazljivost. Najmlajšim bodo na nevarnih točkah nudili pomoč pri prečkanju cest in jih opozarjali na nepravilnosti. Prvošolci bodo prejeh rumene rutice in kresničke, njihovi starši pa brošuro SPV Prvi koraki v svetu prometa za prometno vzgojo otrok. Otroke bodo v šolah prav tako seznanjali z načrti varnih poti in pastmi v prometu ter o problematiki spregovorili z njihovimi starši na roditeljskih sestankih. PM, foto: AŠ tudi uvod v nove razburljive dogodivščine, težko pričakovano srečanje s prijatelji, spočite glave pa bodo pridno nabirale znanje. Za prvošolčke pa se je s 1. septembrom začelo povsem novo življenjsko obdobje. Obiskali smo nam najbližjo III. osnovno šolo, pred katero je že ob Osmi uri vladal pravi vrvež, šele ko so se sedaj že izkušeni šolarji razporedili v učilnice, so se začeli zbirati malce prestrašeni, predvsem pa radovedni prvošolci. Zvedavo so pogledovali naokoli, se sramežljivo skrivali za starši, kar kmalu pa so se opogumili in sprostili. Treba je bilo spustiti roke očkov in mamic ter v šolski telovadnici posesti na pripravljene blazine. Drugošolci so za svoje nove prijatelje pripravili prijeten-program z lutkovno predstavo in glasbo, naši malčki pa so kar pozabili, da bodo morali v šoli pridno poslušati. »Sedaj otroci niso več le vaši, tudi naši bodo odslej, devet let, do njihovega petnajstega leta bomo skupaj v najbolj pomembnem obdobju njihovega življenja in poskušali jih bomo čim bolje pripraviti na vse izzive, ki jih čakajo,« je starše nagovoril ravnatelj šole Ivan - Janez Domitrovič, potem pa se je posvetil malim nadebudne-žem. V družbi vrstnikov so kaj kmalu prebili led, se veselili drobnih darilc in razigrano pričakovali nadaljevanje. »Koga še potrebujemo v šoli, poleg ravnatelja in učencev?« je povprašal rav- natelj in eden od domiselnih malčkov si je zaželel ravnateljico in tako sprožil salvo smeha. Vendar so znali povedati, da bodo odslej svoj vsakdan preživljali z učiteljicami. Tako sta bila dva razreda prvošolcev ob pomoči novih razredničark kar hitro zbrana v skupini in prvi šolski dan se je lahko začel. »Prvošolci imajo pripravljene nove, nadstandardno opremljene učilnice, med počitnicami pa smo v šoli s pomočjo Mestne občine Celje opravili tudi številna dela in popravila, tako da smo na novo šolsko leto dobro pripravljeni,« je povedal Domitrovič. Priložnost pa je izkoristil tudi za opozorilo staršem, naj otroke še posebej pripravljajo na varno pot v šolo. Urniki za prvošolce so dokaj fleksibilni, saj jih starši lahko v šolo pripeljejo pred sedmo uro zjutraj, ko je do pouka zanje organizirano varstvo, tudi po pouku pa se popoldansko varstvo nadaljuje do šestnajste ure. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Zorana Stjepanovič bo letos obiskovala prvi razred de-vetletke. Z mamino pomočjo je povedala: »Imam že vse pripravljeno, torbo, zvezke, peresnico, copate, barvice... Šole se kar veselim.« ra Lenart Brložnik je prav tako prvič prestopil prag dvorišča šole. Z očkom sta povedala: »Šole nisem še nič vesel, vem, da bomo imeli učiteljico in da se bo treba učiti. Za pouk bom potreboval torbo, zvezke, knjige, peresnico in copate.« Lenart je svoje mnenje o šoli po prijetni urici, ki jo je preživel z novimi sošolci ob pestrem zabavnem programu zagotovo spremenil. Premokro leto odplaknilo pridelke Obilno deževje povzročilo velike razlike med pridelovalci posameznih kultur - Največji problem so različne bolezni in slabša kakovost • Poznáte predvidevanja meteorologov, da naj bi letošnje »poletje prineslo rekordno visoke temperature? No, menda so italijanskegavremenoslovca, ki je napovedal tropsko vročino, že odpustili. Pričakovanja so se precej izpridila, letošnje poletje je bilo deževno, hladno in neprijetno^ Ljudje sicer kar hitro pozabimo nekaj vmesnih sončnih dni, sploh če te »mraz« prežene z morja. Kako pa je bilo poletje prijazno oziroma neprijazno do kmetijstva in pridelkov, smo preverili pri mnogih posameznikih na Celjskem, predvsem pa pri specialistih v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Najprej je treba opozoriti, da se na Celjskem posamezna območja silno razlikujejo med seboj, iz povprečne ocene pa so izvzeti kraji oziroma pridelki, ki jih je oklestila junijska oziroma ju-lijska toča. Na teh območjih se podatki seveda razlikujejo od povprečja. O hmelju smo pisali, že v prejšnji številki NT - hmeljarji pričakujejo tako glede kakovosti kot količine povprečno letino, okrog 1.500 kilogramov hmelja na hektar. Deževje, tako pravijo, že na rast ni bistveno vplivalo, obirajo pa ga lahko tudi v slabem vremenu. Med vzponi in padci . Dobro letino grozdja, ražen seveda na območjih, kjer je klestila toča, je za manjše pridelovalce napovedala Milena Kranjc iz izpostave Šmarje pri Jelšah: »Podatki kažejo, da kljub deževju in boleznim, ki se zaradi tega razvijajo/letina v povprečju zelo dobro kaže. Dozorevanje grozdja je boljše kot lani, celo prehiteva za teden dni, saj je bilo vmes dovolj sončnih dni. V bistvu deževno poletje povzroča bolezni, ki pa se jih vinogradniki znajo Na 70 hektarjih vinogradov konjiškega Zlatega griča se letos še močno čutijo posledice lanske toče: »Poškodbe so bile tako hude, da bo letos pridelek že zaradi tega količinsko za 30 do 50 odstotkov manjši. Če se temu zaradi letošnjega deževnega poletja ne bi pridmžila gniloba, bi bili lahko še vsée-no zadovoljni, tako pa...« potoži vodja proizvodnje v Zlatem griču Dejan Brečko. Proti gnilobi se je težko boriti: »Zaradi letošnjih obilnih padavin je za dobro tretjino več zelenih delov kot običajno. Bujne zelene dele je treba odstraniti. Na tako obsežnih površinah vinogradov je skorajda nemogoče opraviti vsa potrebna dela. Škropljenje še gre, a bujna rast zelenih delov sproti izničuje naš trud.« Obsežnost napadov gnilobe je odvisna predvsem od lege vinogradov. Najhuje je na nižjih legah, še zlasti tam, kjer je pogosta tudi megla. »Na teh legah je nežlahtna gniloba naredila nepopravljivo škodo. Drugod pa je še veliko odvisno od prihodnjega vremena. Če bo še naprej prevladovalo deževno vreme, bo katastrofa, če bo jesen suha in sončna, lahko pričakujemo vsaj glede kakovosti pov- HITRI KABELSKI INTERNET SEDA] MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na lektro 'turnšek Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 prečno, letino,« napoveduje Brečko. V Zlatem griču jim tudi pričakovana letina jabolk ne vzbuja ravno veselja: »Pomladanska pozeba, junijska toča, deževno vreme - vse je po malem vplivalo. Jabolka so res debela, celo predebela, vendar je vprašljiva njihova notranja kakovost,« ocenjuje vodja proizvodnje. V Sadjarstvu Mirosan pa je direktorica Marija Bukovec napovedala dobro, skoraj imenitno letino: »Sadjarji imamo raje letošnje vreme kot vročino, saj temperature nad 28 stopinj C povzročajo škodo. Sonca je bilo vseeno dovolj in v Mirosanu pričakujemo lep pridelek. Drugače pa je v obratu v Kamniku, kjer je toča stolkla nasade.« V Kasazah so lani še občutili posledice predlanske suše, saj je bil pridelek manjši, sedaj pa so si nasadi opomogli. »Lahko se pohvalimo, kot že več let ne,« pravi Bukovčeva, ob tem pa dodaja, da so bolezni vseskozi dokaj uspešno nadzirali in skrbeli za profesionalno zaščito. Mimogrede dodajmo, da bodo v Mirosanu septembra »gostili« kar nekaj evropskih inšpektorjev, analize pa že sedaj kažejo, da po uporabi človeku in naravi prijaznih fi-tofarmacevtskih sredstev v plodovih ni ostankov zaradi raznih škropljenj. Malce drugačna slika je pri manjših sadjarjih. »Na pridelek je in bo vplivala vrsta vremenskih nevšečnosti. Spomladanska pozeba je na območju Celja kar precej razredčila letino, pa tudi kakovost ne bo najboljša. Ponekod je klestila tudi toča, ki je za manjše sadjarje, ti nasadov nimajo pod mrežo, najhujša,« je povedal Mitja Dimec iz celjske KSS. Sam dež na sadje ni toliko vplival, je pa tistih nekaj vročih vplive,« je povedalDolenc in dodal, da svetovalci na splošno priporočajo pokrivanje vrtnin. Malce bolje so jo letos odnesle solatnice, kjer ni izbruhnilo toliko bolezni, vseeno pa se je v gostejših nasadih pojavila plesen. Tudi za kapusnice, ki so sicer v večini še na njivah, velja splošna ocena, da deževje ni povzročalo večje škode. Slabše so se letos držala žita. »Ne le količina, tudi kakovost žit je slabša - sicer pa je kakovost temeljni problem letošnjega premokrega leta,« je omenil Dolenc. Tudi pri dni, ki smo jih bili deležni, povzročilo opekline na plodovih. »Za letošnje poletje so bili značilni tudi ekstremi temperaturni skoki, ki lahko vplivajo na letino prihodnjega leta. Jesen pa zna biti ugodna, saj se sadjarji veselijo hladnih noči in toplih dni, ki dajo. plodovom barvo, In ravno takšnemu vremenu smo sedaj priča,« se veseli Di-mec. Različne izkušnje Tudi na travnikih, po podatkih specialistke Tatjane Pevec, deževje ni povzročalo večje škode, problem je bilo sestaviti dva ah tri lepe dneve, da so kmetje pospravili, torej posušili ali posili-rali travo. »Rast koruze deževni dnevi niso ustavili, sedaj pa bi potrebovala malo toplote, da se zrna napolnijo. In, kakor kaže, se bo to zgodilo,« je omenila Pevčeva in še enkrat poudarila, da splošna ocena ne velja za območja, ki jih je prizadelo neurje, saj še vedno velja star slovenski pregovor, da »moča vzame dva kosa kruha, suša pa enega.« Večje razlike so nastajale pri vrtninah, ki jih »obvladamo« tudi posamezniki na svojih vrtovih. »Nadpovprečna količina padavin je pri vrtninah vplivala predvsem na razvoj bolezni,« je poudaril Simon Dolenc, ki v celjskem zavodu »pokriva« področje zelenjadarstva in pridelave žit. Tako so se precej razmnožili polži, zaradi bolezni pa so najbolj prizadete plodov-ke, torej paradižnik, kumare, paprika ... »Če plodovke niso bile v zaščitenem prostoru, so tudi hitro končale z vegetacijo. Tako se je pokrivanje rastlin oziroma postavljanje zaščit letos dobro izkazalo, saj je bilo le tako moč omiliti hude klimatske žitih, podobno kot pri drugih kulturah, so ugotavljali porast bolezni, nekatere sorte so jo slabše odnesle zaradi poleganja, kakovost paje kasnejša žetev v avgustu še poslabšala. In tako bi lahko še naštevali, izkušnje vsakega posameznika (kar primerjajte svoj vrt s sosedovim) so zelo različne. Na splošno pa so sogovorniki ugotavljali, da pre-' več vsega škoduje. Pa naj bo preveč sonca ali preveč dežja, pa tudi temperaturni skoki za pridelke niso kaj pri- da. MBP, US Odvisni od letine Kako je letošnje vreme vplivalo na ponudbo pridelkov na celjski tržnici. Ani Stingl z Ljubečne: »Na celjski tržnici prodajam že 38 let. Imam svežo solato, stročji fižol, korenje, kumare, špinačo in cvetlice. Vreme je letos zelo vplivalo na pridelke, ker je zelenjava zaradi obilnih padavin začela gniti.« Marija Frece iz Svetega Štefana: »Na tržnici delam že 50 let, sem sem hodila še s svojo mamo. Prodajam gobe, fižol in paradižnik. Letos je bilo preveč padavin. Fižol zaradi tega že postaja rjast.« Marica Hribernik s Ponikve: »Na tržnici prodajam že 30 let. Prodajam bučke, pe-teršilj, blitvo, gobe, fižol. Letos je vreme zelo nagajalo, enkrat je prevroče drugič premrzlo in še veter nagaja. Najbolj je poškodovan fižol.« Milica Hrovat z Ostrožne-ga pri Ponikvi: »Pri nas ni bilo toče, tako da je na srečo vsega dovolj. Na celjsko tržnico prihajam že 15 let. Rada spoznavam stranke in se z njimi pogovarjam tudi o receptih.« DANI ILIJEVEC Foto: ALEKS ŠTERN Nikoli povsem poplavno varni Usoda Rimskih znana konec meseca? Vlada RS je na včerajšnji seji med drugim obravnavala predlog sklepov za izvedbo projekta oživitve Zdravilišča Rimske Toplice, pri čemer je ugotovila, da je dokumentacija, ki jo je najemnik zdraviliškega kompleksa predložil komisiji za spremljanje uresničevanja najemne pogodbe, nepopolna. Medicinsko rehabilitacijski center Rimske Toplice (MRC) je do konca letošnjega marca na projektu opra- vil investicijska vlaganja v vrednosti 10,3 milijona tolarjev (kar predstavlja 0,26-odstotni delež pogodbeno dogovorjene vrednosti vlaganj) , ki pa še niso dokumentirana in jih zato tudi ni mogoče šteti kot delno uresničitev investicijskega načrta. Poleg tega je najemnik komisiji za spremljanje uresničevanja pogodbe o najemu predložil le del zahtevane dokumentacije, ni pa predložil ustreznega terminskega in finančnega plana projekta, ki www.novHednik.com bi komisiji omogočil spremljanje realizacije aktivnosti na projektu in višine realiziranih investicijskih vlaganj. Vlada RS je zato ponovno pozvala družbo MRC, da najkasneje do konca tega meseca predloži ustrezen terminski in finančni plan projekta oživitve zdraviliškega objekta. Če bo najemnik v omenjenem času izpolnil svojo obveznost, bodo v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko pripravili anekse k pogodbam, v katerih bodo natančneje opredeljene pravice in obveznosti pogodbenih strank. Obenem bodo tudi ustrezno spremenili pogodbeno razmerje iz najemnega razmerja z opcijo nakupa v razmerje dolgoročnega najema. BA - Št. 66 - 2. september 2005 Na Fakulteti za upravo je v študijskem centru Žalec na voljo še nekaj prostih mest za vpis v začetne letnike visokošolskega strokovnega študijskega programa Uprava prve stopnje magistrskega študijskega programa Uprava druge stopnje po Bolonjski deklaraciji. http://www.upi.si/ Laški župan in podpredsednik sveta Savinjske statistične regije Jože Rajh o (ne) ukrepih države pri protipoplavni varnosti Nedavno neurje je prizadelo večji del Celjskega. Škode je za približno štiri milijarde tolarjev. Ta verjetno ne bo nikoli v celoti povrnjena, pri čemer bi bila veliko manjša, če bi država več pozornosti namenjala vzdrževanju vodotokov. Na to predstavniki lokalnih skupnosti že dolgo opozarjajo, pred dnevi pa so župani 31 občin na vlado naslovili tudi opozorilno pismo glede omenjene problematike. Na kaj vse opozarjate v omenjenem pismu? Naša želja je predvsem, da se država končno zave, da je vodno, gospodarstvo finančno podhranjeno, in to že vrsto let, in da je že skrajni čas, da se mu v državnem proračunu nameni več denarja. Opozorili smo tudi, da je treba investicijske namere, ki so bile na nek način že usklajene in za katere tečejo postopki veliko prepočasi, uresničiti čim prej. Kajti s protipoplav-nimi ukrepi bi lahko bila ško-da po neurjih veliko manjša. Opozoriti smo še na neprimerno odlaganje lesa in ostalega neprimernega materiala ob vodotokih, kar bi morala nadzorovati inšpekcijska služba. Doslej so bili ukrepi politike speljani v to, da se je treba naraslih voda čim prej znebiti, zato so marsikje podirali jezove, da je voda čim hitreje odtekala. Problem pa je nastal ravno v občini Laško, kjer se vsa ta voda nabere, zato ste tudi med bolj poplavno ogroženimi. So na vidiku kakšne rešitve? Kolikor mi je znano, Agencija RS za okolje pri- pravlja projekt protipoplav-ne varnosti porečja Savinje, ki predvideva, da bi v Spodnji Savinjski dolini zgrádi-li zadrževalnike, ki naj bi večji val vode za določen čas zadržali in s tem razbremenili nizvodna območja. Ta projekt je vsekakor treba uresničiti in prej, ko bo to narejeno, lažje bomo spali. Pri čemer se moramo zavedati, da s tem v Laškem in verjetno tudi v Celju ne bomo v celoti zavarovani pred poplavami, saj vemo, kako visoke vode so bile v zadnjih 15 letih. Kljub temu bo učinek takšnih ukrepov zelo velik in zagotovo bo to tudi ekonomsko opravičljiv vložek. Upamo, da bo prišlo do vseh potrebnih pozitivnih soglasij, da bi omenjeni projekt lahko uresničili. Občina Celje toži državo, ker ni pravočasno speljala protipoplavnih ukrepov. Ali o čem podobnem razmišljate tudi v občini Laško, če se država ne bo odzvala na vaše prošnje? Nismo se o tem pogovarjali niti ne razmišljali o tem. Sam sem še vedno zagovornik sporazumnega dogovora, tako da o kakšni tožbi sploh ne razmišljamo. Mnogi so prepričani, da denarja za zaščito pred poplavami ne bo, dokler se bodo v Sloveniji gradile ceste. Kaj menite vi? Vedno je tako, da za vse ne more biti dovolj denarja. Protipoplavne zaščite so trenutno postavljene na stranski tir. To je lahko popolnoma razumljivo, vendar smo prepričani, da so ukrepi na vodnih površinah oziroma na vodotokih nujni in ni prav, če res drži, da je to ena od tistih gospodarskih-* vèj, ki Iàhkô počaka." Žato; ' tudi o'd vlade'pričakujemo; -* da bav prihodnjihieitih v proračun umestila večje zne-gke za področje vodnega gospodarstva. ; Okoljski minister Janez Podobnik je na nedavnem obisku v Laškem to že obljubil ... Minister očitno ima razumevanje za to in očitno je pri ogledih prizadetih območij po nedavnem neurju ugotovil, da je treba nekaj ukreniti. Ste optimist ali pesimist glede ukrepov države pri protipoplavni varnosti? Jože Po izjavah ministra Podobnika sodeč, mislim, da se bo odnos do vodnega gospodarstva vendarle spremenil. Morda bo k temu pripomoglo tudi žalostno dejstvo, da je letos več koncev Slovenije prizadelo neurje. Upam, da je vse skupaj privedlo k temu, da bodo v vladi končno rekli, damo več denarja, in da bodo vendarle začeli uresničevati zastavljene programe. Glavna težava pri vsem tem je torej pomanjkanje denarja. Toda dejstvo je, da bi redno vzdrževanje vodotokov stalo manj, kot bo veljala odprava vseh posledic neurja. Rajh Verjetno imate prav. Ravno to pa je tudi eden od argumentov v prid protipoplavnih ukrepov. Občina Laško leži na zelo razgibanem območju, kjer so poplave in plazovi precej pogosti. Kako ljudje živijo s tem? Malo smo se vsi skupaj naJ vadili, malo računamo na to, da bo zdaj končno nekaj let mir, nenazadnje pa, kakšno izbiro pa imamo? Ljudje, ki ce: lo življenje živijo v nekem kraju, težko pustijo vse za in odidejo drugam. V kritičnih trenutkih. Krik regije Zadnje neurje je povzročilo za približno 4 milijarde tolarjev škode - Za začetek najbolj nujna sanacijska dela, nato pa ...? Neurje, ki se je v noči z 20. na 21. avgust razbesne-lo na širšem celjskem območju, je povzročilo strahotno škodo - številke dosegajo skoraj 4 milijarde tolarjev. Vsaj tako kažejo zbirniki, ki so jih v posameznih občinah oziroma pristojnih organizacijah oddajali v sredo. Neurje je v občini Laško povzročilo za milijardo 380 milijonov tolarjev škode. Od tega bo država iz proračuna za najnujnejšo pomoč prispevala 8 milijonov. V tem znesku ni zajeta škoda. ki je nastala na vodotokih in na državnih cestah. Koliko bodo lahko za odpravo posledic namenili iz občinskega proračuna, še ne morejo reči. Rebalans proračuna bodo umestili že na septembrsko sejo občinskega sveta. Po besedah župana Jožeta Rajha si prizadevajo, da bi čim več naredili že pred zimo, pri čemer malo računajo na to, da bo skozi nastalo in prijavljeno škodo tudi država namenila nekaj sredstev, tako da bodo morda del vloženih sredstev dobili povr- njenih. Doslej so bile aktivnosti usmerjene izključno v zagotavljanje prevoznosti cest. Nekaj težav imajo le z eno cesto v Jurkloštru, kjer je voda odnesla propust, ki ga je treba nadomestiti. Poleg tega plaz ogroža eno hišo. S strokovnjaki z državnega nivoja so si ta teden ogledali najbolj kritične plazove in dobili napotke, kako preventivno ukrepati, da ne bi prišlo do Še večje katastrofe oziroma kako sanirati. V občini Žalec je neurje povzročilo nekoliko manj Krajani so v Grižah izražali predvsem ogorčenje, ker je država v minulih letih premalo skrbela za vode. Sanacija bo dolgotrajna. Foto: AŠ škode, kot so kazale prve ocene, vendar pa v zbirnikih ocenjene škode niso zajeti vodotoki. Poleg tega niso prijavili niti manjših plazov, ki nikogar ne ogrožajo. V grobem je neurje na 64 objektih povzročilo za dobrih 53 milijonov tolarjev škode, na hmeljskih žičnicah 25, v kmetijstvu pa 12 milijonov. Samo na cestah so utrpeli za skoraj 374 milijonov tolarjev škode, na komunalni infrastrukturi 36, plazovi pa so povzročili za 107 milijonov tolarjev škode. Skupna škoda tako v občini Žalec znaša več kot 897 milijonov tolarjev. V Žalcu so zagotovili prevoznost lokalnih cest in javnih poti, čaka pa jih kar veliko sanacij. Kdaj naj bi izvedb najnujnejša dela, je odvisno od pomoči države, za najbolj nujne primere pa bodo v rebalansu proračuna (sprejemali ga bodo 19. septembra) zagotovili 25 milijonov tolarjev. Od države pričakujejo sanacijo struge Artišnice in Bistrice. Večji problem so plazovi, kjer pa računajo na državo. »V bistvu potrebujemo navodila za nadaljnje postopke, da ne bi v občini pripravljali projektov, sanacija pa se nato ne bi izvajala,« je omenil Aleksander žolnlr, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor. Pomotoma izpadli V občini Prebold so po pregledu komisije prijavili bistveno višjo škodo, kot so kazale prve ocene. Samo na cestah so popisali za 202 milijona tolarjev, na vodnih objektih pa škoda znaša 23 milijonov tolarjev. Škode na objektih občanov Prebolda je 5 milijonov, na kmetijskih površinah pa 4 milijone tolarjev. Naj omenimo, da proračun občine Prebold znaša 572 milijonov tolarjev. »Do sedaj smo zagotovili prevoznost vseh cest (razen ceste do vrha Marije Reke, ki ostaja zaradi obsežnega zemeljskega plazu zaprta). Zagotovili smo tudi normalno vodooskrbo,« je povedal župan Vinko Debelak in dodal, da je po njegovih informacijah občina Prebold pomotoma izpadla iz prvega vladnega intervencijskega ukrepa. (O katerem pa, tako mimogrede, tudi v že potrjenih občinah nimajo še nobenega obvestila). V Preboldu so za opravljena dela do ponedeljka porabili 9,5 milijona tolarjev, v številko pa niso vključeni stroški dela gasilskih enot. »Mislim, da nikoli ne bomo povsem popravili vsega, kar je bilo uničeno. Najnujnejše pa bomo, čeprav brez finančne pomoči od drugod, popravili v nàslednjih petih letih,« je dodal Debelak in napovedal, da bodo z rebalansom proračuna in prerazporeditvami še letos zagotovili dodatnih 22 milijonov tolarjev. Največji problem v občini predstavlja uničena lokalna cesta od Matk proti zaselkom pod Mrzlico in zemeljski plaz pod Reško planino. V občini Tabor so v nedavnih ujmah utrpeli za 125 milijonov tolarjev škode. Gre za škodo predvsem na javni infrastrukturi, na lokalnih in javnih cestah ter gozdnih in javnih poteh. Na območju občine imajo precej neasfaltiranih cest, občutljivih na nalive. Večina škode je tako nastala zaradi uničenega zgornjega ustroja teh cest. »Leprav je škoda skoraj enaka letnemu proračunu, ocenjujemo, da nismo imeli katastrofe,« je povedal župan Vilko Jazbin-šek, med prvimi ukrepi pa napovedal sanacijo tistih cest, ki so namenjene tudi prevozu šolskih otrok. To naj bi storili v slabem tednu dni, za to porabili do 5 milijonov tolarjev, nato pa bodo počakali, »kako se bo država odzvala na obupani krik Savinjske regije,« se je slikovito izrazil Jazbinšek. Uničeni vodotoki V Uradu za upravljanje z vodami (ki sodi pod Agencijo RS za okolje), je vodja Oddelka območja Savinje Alenka Zupančič povedala, da so škodo popisali v občinah Celje, Dobje, Laško, Prebold in Žalec. Ocenjena škoda na vodotokih znaša kar 1,109 milijarde to- larjev, od tega je kar 715 milijonov tolarjev škode v Laškem, 268 v Žalcu, 65 v Preboldu, 56 v Celju in milijon tolarjev v Dobju. V celjskem oddelku, kjer pokrivajo območje Savinje in Sotie, pripravljajo osnovni nabor sanacij, ki so nujne v letošnjem letu, poleg tega pa bodo pripravili še prioritetno listo ukrepov. »Dela je ogromno, zato se je težko odločiti, kaj je prioriteta,« je povedala Zupančičeva. Zagotovo bodo še letos na Artišnici zavarovali breži-ne, kjer je potok prebil strugo, v Laškem poskrbeli za čiščenje prodnih zadrževalnikov in na nekaterih mestih?, očistili strugo, zavarovali -stanovanj ski objekt ob Lahovnici v Lahovem grabnu ... Odkod denar za druga dela, ne vedo točno. Zaenkrat so prerazporedili vsa sredstva, sicer namenjena zà redno vzdrževanje in strokovne naloge, računajo tudi na predobremenitev državnega proračuna, nekaj denarja pa pričakujejo šeiz proračunskih rezerv in Vodnega'sklada. Tako so na primer minuli teden na vodotoku Artišnice izvedli najnujnejSe ukrepe, tako imenovano prvo fazo, v začetku tedna pa se je v KS Griže razvedelo, da naj bi z deli nehali. Tudi zato so se v torek v Grižah zbrali krajani z najbolj ogroženih predelov in terjali nadaljnjo sanacijo. Podobno zahtevo so z občine Žalec že naslovili tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Kljub dokaj umirjenim tonom na sestanku v Grižah so krajani vseeno opozarjali, da je država v zadnjih letih namenila premalo denarja za urejanje in vzdrževanje vodotokov, med njimi tudi Artišnice. Kar nekaj krajanov je govorilo o intervencijah, komisijah, zapisnikih..., vendar se stanje ni spremenilo in zato so nekateri upravičeno ogorčeni. Vendar je realnost kruta: za letošnja vzdrževalna dela na porečju Savinje in Sotle so v celjskem oddelku razpolagali z 92 milijoni tolarjev. BA, US GOSPODARSTVO Celjski sejem letos razprodan Zanimanje tujcev še večje kot prejšnja leta - Mnoge vsebinske novosti Na 38. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki ga bo v sredo, 7. septembra, odprl predsednik vlade Janez Janša, se bo letos predstavilo rekordno število razstavljavlcev. Kot je povedal predsednik uprave družbe Celjski sejem Franc Pangerl, je sejemski prostor razprodan, saj že pred enim tednom ni bilo mogoče več najti prostega kvadratnega mesta ne v dvoranah ne na zunanjih razstavnih površinah. Letos bo na Mednarodni obrtni sejem (MOS) prišlo 1.477 razstavljavlcev iz 29 držav, kar je za 4 odstotke več kot lani. Največ doslej, kar 978, se jih bo predstavilo neposredno in ne prek zastopnikov, za skupinski nastop pa so se poleg Italijanov, Hrvatov in Srbov odločili tudi raz- stavljavci iz Belgije in Tajvana. »Z lanskim vstopom v EU se je za Slovenija začela nova zgodba in odsev tega bomo videli tudi na letošnjem sejmu,« napoveduje Franc Pangerl. Zanimanje tujih podjetij, zlasti z območja nekdanje Jugoslavije, je še večje kot prejšnja leta, saj je celjski sejem odlična priložnost, da se srečajo s poslovneži in razstavljavci iz zahodne Evrope. V družbi Celjski sejem obljubljajo na letošnjem MOS tudi posebej bogat spremljevalni program z mnogimi vsebinskimi novostmi. Ena od njih je Finančna arena, s katero želijo razstavljavcem in obiskovalcem ponuditi čim več informacij o različnih finančnih naložbah. V času sejma se bo zvrstilo 40 različnih predavanj in seminarjev. na katerih bodo finančni strokovnjaki pojasnjevali, kako naložiti denar za varno prihodnost. Kot je povedala namestnica predsednika uprave Breda Obrez Preskar, bo novost sejma tudi Eko atrij z delavnicami in predavanji o gradnji stavb ter urejanju okolja v sozvočju z naravo. Vse dni sejma se bodo vrstila tudi številna strokovna srečanja. Predstavljene bodo poslovne cone v Srbiji, gospodarska zbornica bo pripravila posvet o priložnostih in možnostih nastopa malih in srednjih podjetij na ruskem trgu, posebna razprava pa bo tudi o možnostih pridobivanja sredstev iz evropskih skladov. Na najbolj pereče probleme malega gospodarstva bo spet opozorila obrtna zbornica, ki bo v osmih dneh sejma pripravila kar 24 različ- Tekstil zamenjali žarometi Po stečaju Tekstilne tovarne Prebold in prodaji velikega dela njenega premoženja konjiškemu podjetju Saps, ki v Sloveniji zastopa nemški koncem Schefe-nacker, se uresničujejo optimistične napovedi o oživljanju gospodarstva na prostoru nekdanje tovarne. V teh dneh se je namreč začela proizvodnja avtomobilskih žarometov omenjenega koncema. Že nekaj časa pa teče tudi proizvodnja nogavic, ki je edini ostanek nekdanje mogočne tovarne. Intenzivna gradbena dela v proizvodnih halah nekdanje tovarne, v katerih so izdelovali surovo blago od priprave preje do tkanja blaga, potekajo že vse poletje. O nekdanji proizvodnji ni več niti sledu, saj so hale v notranjosti temeljito prenovljene in spremenjene. Dobile so veliko novih oken in vrat, vse nove inštalacije in ostalo potrebno infrastrukturo. Prav tako so dobile novo streho, urejajo pa tudi okolico. To bi radi uredili do druge polovice oktobra, ko naj bi tudi uradno proslavili začetek nove proizvodnje. Kot je povedal direktor podjetja SAPS Robert Grah, bodo najprej pričeli z dobavo žarometov za BMW. V proizvodnji je za sedaj zaposlenih 75 ljudi, število delavcev pa bodo skladno s širitvijo proizvodnje pove- čevali. V dveh letih naj bi jih bilo že 200. V obnovo objekta so vložili približno milijardo tolarjev, toliko denarja pa jih je stala tudi oprema. Poleg preurejanja hal podjetja SAPS pa poteka tudi obnova nekdanje jedilnice, kjer bo svoje prostore in Dobrna spet z izgubo Delničarji Term Dobrna so na skupščini sklenili, da lanski bilančni dobiček, ki znaša dobrih 73 milijonov tolarjev, ostane nerazporejen. V Termah Dobrna, kjer so lani dobro poslovali, saj so ob skoraj dveh milijardah tolarjev celotnih prihodkov po nekaj letih ustvarili tudi dobiček, prvo letošnje polletje ni takšno, kot so načrtovali. Čiste prihodke od prodaje so sicer v prvih šestih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišali za pet odstotkov - na 837 mihjonov tolarjev, imeli pa so 40 milijonov tolarjev čiste izgube. Lani ob tem časů so zabeležili blizu 17 milijonov tolarjev dobička. Vodstvo podjetja pravi, da je letošnja izguba posledica višjih stroškov, predvsem za ogrevanje, pa tudi obisk gostov z napotnicami zdravstvene zavarovalnice je bil manjši, kot so pričakovali. V Termah Dobrna upajo, da bodo ob koncu leta imeli dobiček, saj se zaradi velikih vlaganj v širitev ponudbe obisk tujih gostov povečuje. JI uvedla možnost plačevanja z Moneto, ki omogoča uporabnikom brezgotovinsko plačevanje z mobilnim telefonom. V vsaki poslovni enoti bo vsaj na eni blagajni nameščen terminal Moneta, ki bo tudi ustrezno ožnačen. V Eri pričakujejo, da bo nov način plačevanja pritegnil predvsem tiste, ki želijo hitro in enostavno nakupovati. JI nih razprav, srečanj in delavnic. Organizatorji na letošnjem MOS pričakujejo 180.000 obiskovalcev. Odrasli bodo za vstopnico morali odšteti 1.200 tolarjev, upokojenci in skupine nad 20 oseb 1.000 tolarjev, učenci, dijaki in študenti pa 900 tolarjev. Družinska vstopnica, ki vključuje dve odrasli osebi in otroka od 7 do 15 let starosti, bo stala 2.400 tolarjev. Družba Celjski sejem bo tudi na letošnjem MOS poskrbela za zabavo obiskovalcev, v prireditvenem atriju, kjer se bodo vrstile prireditve vse dni sejma, pa bodo letos prvič svoje veščine prikazali tudi pripadniki Slovenske vojske. JANJA INTIHAR Laško kupilo Mercator Pivovarna Laško je s Slovensko odškodninsko družbo sklenila prodajno pogodbo o nakupu delnic Merca- I torja. Kot je znano, je odškodninska družba imela v Mercatorju nekaj več kot 13,7-odstotni lastniški delež. Pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem in bo začela veljati, ko jo bo potrdil nadzorni svet odškodninske družbe. Zato v Laškem, kot so sporočili, vsebine pogodbe Za zdaj še ne morejo razkriti. Delnice Mercatorja, in sicer 16,3 odstotka, je kupil tudi Istrabenz, prodajalec ' pa je bila kapitalska družba. Da bo prišlo do takšnih lastniških sprememb v največjem slovenskem trgovskem sistemu, je bilo jasno že po torkovi skupščini Mercatorja, saj so na njej na predlog kapitalske in odškodninske družbe v nov nadzorni svet imenovah tudi nekaj novih članov, ki so blizu Pivovarni Laško in Istrabenzu. JI Nekdanja tekstilna tovarna v Preboldu temeljito spreminja svojo podobo, ki kraju prinaša oživitev gospodarstva in nova delovna mesta. proizvodnjo imela Pekarna Postojna s Savinjskim kruhkom. DN V Ero z Moneto Velenjska trgovska družba Era je v sodelovanju z Mobitelom včeraj v vseh svojih 62 prodajalnah in na bencinskem servisu v Nazarjah marginalija 3311 Šempeter tet.: 03 703 10 60, fait 03 703 10.71 e-fnatí: InfotfPmarginaliJa.si NEPREMIČNINE CEUE d.o.o. Trg celjskih knezov 8, Celje Nadzorni svet družbe Nepremičnine Celje, upravljanje, gospodarjenje in trgovanje z nepremičninami d.o.o., Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje, na podlagi 12. člena Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, objavlja razpis za direktorja družbe Nepremičnine Celje, d.o.o., Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o delovnih razmerjih, izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima VII. stopnjo univerzitetne izobrazbe, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja. Direktor bo imenovan za štiri leta in je po končanem mandatu lahko ponovno imenovan. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Nepremičnine Celje, d.o.o., Trg Celjskih knezov 8, 3000 Celje, v zapečateni ovojnici z oznako »razpis za direktorja«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po imenovanju. Zaposlimo voznika tovornega vozila prekucnika v domačem prometu. Pogoji: - izpit C in F kategorije, -1 leto delovnih izkušenj. voznika tovornega vozila prekucnika v domačem prometu. Pogoji: - izpit C in E kategorije, -1 leto delovnih izkušenj. upravljalca vrtalnih strojev. Pogoji: - izpit B kategorije, - III. ali IV. stopnja izobrazbe kovinske smeri, - zaželeno znanje varilstva. OBVESTILO NAROČNIKOM NOVEGA Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 26. (StUjJ paními najboljšim okusom ERVJU »Sveta tiskarjev se ne bojim« Nova generalna direktorica Cetisa Simona Potočnik napoveduje novo poglavje v razvoju podjetja - V politična ozadja pri izboru tiskarja za potne liste ne verjame V začetku avgusta je nadzorni svet celjskega Cetisa razrešil Draga Polaka in za novo generalno direktorico imenoval Simono Potočnik, ki je Polaka kot njegova pomočnica spremljala deset let. Zamenjave v vrhu podjetja so zaradi domnev o političnem ozadju dvignile kar nekaj prahu in sprožile vrsto namigovanj, vendar se Potočnikova na to ne ozira. Čeprav so jo lastniki na vrh podjetja postavili samo za eno leto, je prepričana, da bo tam ostala dlje časa. K temu bo najbrž pripomoglo tudi to, da je država Cetis izbrala za izdelovalca biometričnih potnih listov. Še preden je komisija izbrala najboljšega ponudnika za tiskanje biometričnih potnih listov, je bilo slišati, da bo to zagotovo Cetis, ker ste ponudili najnižjo ceno. Je bila res samo cena tista, ki je odločila izbor izvajalca? Iz sklepa o izboru izvajalca je razvidno, da cena ni odigrala najbolj pomembne vloge, saj so ostala dva ponudnika izločili zaradi neustreznosti. Če pa tega ne bi bilo in bi torej bili vsi trije ponudniki ustrezni, verjamem, da bi bila pri izboru odločilna cena. Pa ste prepričani, da v ozadju res ni še kaj več? Pri potnih listih ravno ne, saj jih Cetis izdeluje že nekaj časa in ima na tem področju zelo veliko znanja in izkušenj. Po vsebinski plati sem zato prepričana, da smo res mi tisti, ki popolnoma ustrezamo razpisnim pogojem. Pa tudi formalnih napak, ki včasih odnesejo kakšnega ponudnika, nismo naredili, saj imamo že utečeno in dobro podkovano skupino, ki pripravlja dokumentacijo za razpise. Morda se »ozadja« dogajajo pri kakšnih drugih razpisih. Kaj pa politično ozadje? Po nekaterih razlagah naj bi Drago Polak odstopil prav zato, da bi Cetis spet pridobil posle z državo? Cetis že ves čas deluje kot nepolitično podjetje. Če bi bilo drugače, nas danes najbrž ne bi bilo. Ker pa svoje delo gradimo na strokovnosti, se tudi lahko pohvalimo s tako dolgo tradicijo in da smo doslej preživeli že najrazličnejše vlade in stranke. Zato sem prepričana, da je bil posel s potnimi listi dobljen na strokovni ravni. Torej ne drži, da je prejšnji direktor odstopil, ker ni bil v pravi stranki? Drago Polak ni bil strankarsko opredeljen. Res je, da smo prvi posel s potnimi listi dobili v času, ko je bila na oblasti druga politična opcija, ampak Cetis ni nikoli delal s pomočjo politike. Z vsako vlado smo poskušali sodelovati čim bolj korektno. Tudi sama menim, da je takšna drža edino pravilna. Treba je delovati predvsem strokovno. Kakršnakoli tesnejša povezava s politiko je sicer kratkoročno lahko zanimiva, dolgoročno pa je za podjetje škodljiva. Kaj pa dejstvo, da je novi največji lastnik Cetisa Zvon Dva, ki je blizu sedanji oblasti? Mislim, da to ni odigralo pomembne vloge pri odločitvi, komu bo država oddala posel s potnimi listi. Če na razpisu ne bi uspeli, kolikšna bi bila izguba za Cetis? Kolikšen delež letnih prihodkov ustvarimo samo z izdelovanjem potnih listov, bi težko natančno povedala, pomeni pa naš celotni program security, v katerega sodijo še osebne izkaznice, kartice zdravstvena zavarovanja in drugi tovrstni dokumenti, od 8 do 10 odstotkov prihodkov. Seveda je bil ta delež leta 2002, ko je bila splošna zamenjava potnih listov, bistveno večji. Moram pa poudariti nekaj drugega. Bolj kot v finančnem smislu bi izguba posla z državo Cetisu škodovala v poslovnem smislu. Če nimaš referenc na domačem trgu, nimaš v tujini kaj iskati. In ker Cetis v prihodnje veliko računa na tiskanje varnostnih tiskovin tudi za druge države, bi bilo za naše podjetje zelo slabo, če posla doma ne bi dobili. Bi vam to prekrižalo že kakšne konkretne načrte v tujini? Trenutno res čakamo na izid razpisov v Makedoniji in na Slovaškem. Gre za velike posle, zato pričakujemo ugoden razplet. Kako pa vam kaže v Afriki? Se za Cetis tržišče tam res tako odpira, kot ste navdušeno napovedovali spomladi? Še ta mesec odhajamo v Gabon, kjer bomo na noge postavili njihovo loterijo. Posel je nedvomno ogromen in upam, da bodo s projektom, ki jim ga bomo predstavili, zadovoljni in bomo konec leta že lahko začeli z delom. Čeprav za Kongo že izdelujemo vozniška dovoljenja, upamo, da bo sodelovanje z Gabonom odskočna deska tudi za ostale afriške države, ki so letos postale ena od naših tarč. Če se z razpisom za potne liste ne bo kaj zapletlo, kdaj računate, da bi lahko začeli s tiskanjem? Kar se tiče našega podjetja, bi lahko začeli takoj, le material bi morali nabaviti. Pričakujemo pa, da se bo tiskanje začelo v prvi polovici prihodfijega leta. Doslej ste potne liste izdelovali skupaj z novomeškim Miragom. Je bila to prisiljena delitev dela, glede na to, da zdaj celotni posel prevzemate sami? S podjetjem Mirage smo si delili delo, ker takrat v Cetisu še nismo obvladali vseh postopkov pri izdelovanju potnih listin. Zdaj nam je uspelo tudi to, v razvoju smo šli celo tako naprej, da smo prijavili nekaj patentov. Pomoči pri izdelavi potnih listov torej ne potrebujemo več. Boste zdaj kljub temu, da imate tiskanje potnih listov praktično že v žepu, še naprej zmanjševali število zaposlenih? Proces racionalizacije bo vsekakor tekel naprej. V svoji viziji sem si zamislila nekaj korakov, ki naj bi pripomogli k večji učinkovitosti podjetja in med njimi je tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Napovedi, da bomo odpustili 15 odstotkov ljudi, nismo in tudi ne bomo spreminjali, vendar moram poudariti, da vse skupaj teče počasi in da problem odvečnih delavcev rešujemo z mehkimi metodami. Drastičnih odpuščanj, vsaj zaenkrat, ne bo. Bomo pa spremenili vse, kar se da spremeniti, takšna je namreč moja vizija razvoja podjetja. Zaposlene sem že pozvala, naj vsak po svojih močeh pripomore k temu. Ste se že odločili, kdo bodo vaši najožji sodelavci? Ekipa še ni izbrana. Sedanje vodilne sem pozvala, naj v okviru moje vizije pripravijo svoje programe dela. Na osnovi tega se bom zelo kmalu odločila, kdo od starih bo še naprej ostal v vodilni ekipi in kdo bo vanjo prišel na novo. Zaradi uspeha s potnimi listi najbrž zdaj lažje načrtujete delo, ki vas čaka v Cetisu. Zagotovo. Moram priznati, da mi ta posel z državo pomeni zelo veliko tudi zato, ker sem jaz določila ceno, s katero smo konkurirali na razpisu. Zato je bil trenutek, ko so odpirali ponudbe, zame prelomni in si štejem kar nekaj zaslug, da smo dobili posel. Prav tako je bila moja želja tudi to, da se lotimo tiskanja nalepk za registrske tablice. Glede na to, da smo tudi na tem razpisu najugodnejši ponudnik, pričakujem, da nam bo država dala tudi ta posel. Če bo res tako, se bodo najbrž namigi, da ima odstop Draga Polaka politično ozadje, še bolj okrepili. TUdi če bodo, me ne bo prizadelo. Kot sem že rekla, mi politika ni osnovno vodilo. Pomembna je strokovnost in pričakujem, da bo strokovnost tudi odločila izbor ponudnika za registrske tablice. Medtem ko nam je posel s potnimi listi pomemben za referenco, potrebujemo tiskanje nalepk za registrske tablice kot čisti dotok nekega novega posla, s katerim bi nadomestili tudi tiskanje registracijskih nalepk, ki smo jih izgubili v začetku leta. Ste v svojo strategijo razvoja Cetisa zapisali še kakšne druge nove izdelke? Ne. Bolj se zavzemam za to, da naredimo selekcijo in se še bolj usmerimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Rada bi tudi, da se lotimo celovite ponudbe za podjetja, da lahko, na primer, neka banka vse papirje in kartice, ki jih potrebuje, dobi na enem mestu, to je v Cetisu. S tem bi znižali stroške njim in tudi nam. Tiskarstvo je predvsem svet moških. Kako se znajdete v njem? Tega sveta se ne bojim. Čeprav sem po stroki ekonomist, sem si v 16 letih, kolikor sem že v Cetisu, nabrala veliko znanja. Ker sem bila zraven tudi pri vseh novih projektih, danes ni več stvari, ki mi ne bi bila blizu. Težav, ker sem ženska, za sedaj še nisem imela. Sicer pa menim, da za vključitev v neko skupino sploh ni pomembno, ali si moški ali ženska. Pomembna sta znanje in karakter. Torej ne pričakujete kakšnih posebnih težav pri vodenju Cetisa, glede na to, da prvo ekipo podjetja sestavlja pet moških. Ne. Saj sem bila kar deset let Poláková pomočnica in so se že navadili name. Je pa zanimivo, da se je v Cetisu zadnje čase oblikovala povsem ženska ekipa na drugem nivoju odločanja. Nadzorni svet vas je imenoval samo za eno leto. Vas to obremenjuje? Niti ne, bi me pa najbrž motilo, če bi v Cetis prišla od zunaj. Sicer pa so lastniki že napovedali, da me po enem letu čaka petletni mandat. Tudi v njihovem interesu ni, da bi se direktorji kar naprej menjavali, saj bi bilo to zelo slabo za podjetje. Že vaša dosedanja kariera kaže, da ste ambiciozni, da se želite dokazati v poklicu. Kako zmorete vse to ob treh otrocih? Zmorem prav zaradi njih. Ker mi vsa družina stoji ob strani. Predvsem mož nosi levji delež, pa tudi otroci so pridni. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN Zvrhana torba dobre volje Psiček v škatli za čevlje - Drago Frece iz Žigona je dežuren za pripovedovanje šal Pot nas je spet zanesla proti Laškem, natančneje v Žigon pri Vrhu nad Laškim in tokrat vam predstavljamo že tretjega pismonošo iz pošte v Laškem - Draga Freceta. Pri Frecetovih je hiša polna otroškega smeha in vrišča, zmeraj dobrovoljni in zgovorni Drago pa nam je postregel z dobršno mero zabavnih anekdot Še preden pa podrobneje spregovorimo "o Dragovi 13-letni karieri na pošti, moramo pozdraviti njihovega najmlajšega člana družine, Jerneja, ki je z mamico Danico prišel iz bolnišnice ravno tisti dan, ko smo obiskali vašega priljubljenega pismonošo. Malega Jerneja je naš pogovor očitno uspaval, saj se je zbudil le takrat. ko je moral na hitro skočiti na malico ... Njegovega bratca Lovra smo povprašali, če bo šel po očetovih stopinjah, pa je zgolj odmajal z glavo, sestrica Maja se je ukvarjala z mislijo na 1. september, ko bo prvič sedla v šolsko klop. »Ja, nikoli nam ni dolgčas,« je povedal Drago, sicer izuče-ni strojni ključavničar, ki je tri leta tudi delal v svojem »fahu«, potem pa ugotovil, da mu je poklic pismonoše pisan na kožo in ga zlepa ne bi zamenjal za karkoli drugega. »S prijateljem, pismonošo, sva bila skupaj v vojski in beseda je dala besedo. Ko sem bil že doma, sem na . pošto kar pozabil, pa se je kolega čez nekaj časa pojavil na obisku in povedal, da imajo prosto mesto,« se spo- NAJ PISMONOSE 2005 Do včeraj smo v uredništvo prejeli 18.599 glasov, ki ste jih porazdelili med 114 pismonoš s Celjskega. Z enim glasom se je doslej povsem moški družbi pridružila prva ženska - Marija Ocvirk iz Šentjurja, ki smo jo predstavili prejšnji teden in ki zase pravi, da je kljub sedmim letom upokojenskega staža po duši še vedno malo pismonoše. 1. Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 2.915 glasov 2. Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 2.764 3. Alojz Vogrinc (Laško) - 1.645 4. Damijan Leber (Vojnik) - 1.548 5. Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 1.313 6. Srečko Pele (Celje) - 1.234 7. Damijan Rabuza (Kalobje) - 1.193 8. Zdravko Maček (Škofja vas) - 999 9. Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 873 10. Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 789 Čas, odmerjen naši akciji, se počasi izteka. Vključno z današnjim bodo objavljeni še štirje glasovalni kuponi, zadnji 23. septembra. V uredništvu bomo glasove zbirali do vključno 29. septembra do 9. ure, tako da bomo deseterico najbolj priljubljenih pismonoš razglasili že v petkovi Številki Novega tednika, ki bo izšla 30. septembra. Javno prireditev ob zaključku akcije, na kateri bodo seveda najbolj dobrodošli vsi pismonoše, za katere smo v uredništvu prejemali glasove, pa pripravljamo sredi oktobra. Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnico hišne nagrade NT&RC, ki jo tokrat prejme Berta Ojsteršek, Ojstro 18, 3270 Laško. KUPON Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov) Moj naslov (ime in priimek, ulica in kraj) Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila. minja Drago, ki je sprva delal v Laškem, nato so ga za kakšno leto prestavili v Celje. »Tam me je najprej šokiralo dejstvo, da bom razvažal na kolesu in prvi teden, ko sem se uvajal na terenu, je bilo res težko. Težka poštarska torba, poskusil sem si zapomniti pot, hkrati pa obvladovati kolo - kot da bi kozla za rogove vlekel,« smo se nasmejali Dragovi domislici. Po »celjski epizodi« se je vrnil v Laško, kjer razvaža pošto po različnih terenih, enkrat z avtomobilom, predvsem tam, kjer mora na dan narediti več kilometrov (celo do 120 dnevno) , saj so ponekod naselja zelo razpršena in težje dostopna, spet drugič na motorju. Kaj pa zimske razmere? »Saj gre,« pravi Drago. »Hudo je prvi dan, če so res hudi zameti, ampak takrat so domačini zelo razumevajoči, tudi če pošta pride dan kasneje.« »Ja, si pa po snegu moral tudi že nositi motor,« se je oglasila Danica. Hidi Dragu se je pripetila podobna dogodivščina, kot smo jo že opisovali in sicer je spet šlo za žico, ki so jo kmetje napeljali čez cesto, da so čeznjo pognali ovce. Pozabili so jo odstraniti in Drago je z motorjem veselo pribrenčal po cesti ... posledice pa si lahko kar predstavljate. Drago je dobil novi vetrobran, poškodoval pa se na srečo ni. Drugače pa je raje na motorju, kot v avtomobilu, čeprav je bolj izpostavljen vremenskim vplivom in štirinožnim prijateljem. Na cesto iz gozda skače vse živo -od veveric do zajcev, zadnjič pa je skoraj naložil smo, s katero sta imela dobesedno bližnje srečanje, »z ramo ob ramo«. Pasji čuvaji so zanj posebno poglavje. »Nič nimam proti njim, rad imam živali, nikoli jih ne dražim, pa me vseeno kakšen rad poblizu pogleda,« pove Drago. Ravno pred pol leta si je zaradi hudega ugriza prislužil 14 dni bolniške, pri domačiji so rano za silo obvezali, potem pa v Celje po injekcije. »Se mi je že zgodilo, da sem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zaradi ugriza obiskal kar dvakrat v enem tednu,« se smeji Drago. V Celju pa si ga je privoščila neznana psička, ko je nič hudega sluteč šel ob kolesu, in ga uščip-nila naravnost v zadnjico. »Enega od psov sem žal že tudi povozil, spet drugič pa sem pri neki hiši zagledal res lepega mladička, za katerega jebilo rečeno, da ga bodo »stran spravili«. Po službi sem se vrnil ponj, ga domov pripeljal v škatli za čevlje in ostal je pri nas,« se spominja. »Saj zmeraj vemo, kdaj prihaja pismonoša, ali Drago ali kateri od sodelavcev, vaški psi že lajajo v zboru, ko je pismonoša še v drugi vasi,« pravi Danica, Drago pa doda, da ga neredko pričaka ves pasji sprevod in mu sledi po cesti. »Ljudje ga imajo radi, ker je hiter, spreten, zmeraj zna povedati kakšno šalo,« namesto moža pove Danica. Domači zanj ne pošiljajo kuponov, zato se mu niti sanja ne, kdo vse glasuje zanj. »Ne vem, saj neprestano menjam teren,« pravi Drago, ki ima rad takšne spremembe, saj se potem zmeraj zgodi kaj novega, pa še vse govorice in novice sproti pobere po terenu. »Vendar so v dobrem desetletju, kolikor sem v tem poklicu, zgodile številne spremembe. Predvsem je dandanes manj časa za ljudi, zmeraj.se mudi in zmeraj je gneča,« nam pove Drago, ki pa sicer meni, da so ravno pismonoše tisti, ki ohranjajo vsakodnevni in pristni stik s sočlovekom. »Smo le vsak dan pri hiši,« pravi. Danes bo na pošti v Laškem še prav poseben dan, saj bo ponosni očka s sodelavci praznoval rojstvo najmlajšega sina - pa še v časopisu bo! Hidi mi se pridružujemo čestitkam. POLONA MASTNAK POZOR, HUD PES Piflarji Z začetkom šole se zmeraj znova postavljajo klasična vprašanja, koliko je v resnici šolstvo zastonj, koliko je smiselna devetletka, so otroci preobremenjeni ali premalo, je šola vzgojna ali zgolj izobraževalna institucija, če ne fuzija teh dveh principov, kaj je potrebno vzpodbujati, ustvarjalnost ali pridnost... Dejstvo je, da si ne domišljam, da lahko na vsa ta vprašanja odgovorim in nanje je seveda težko odgovoriti, lahko pa se delno pozabavam z njimi, v stilu vaj v slogu, predvsem s slednjim, kaj podpreti, čemu dati prednost - pridnosti ali ustvarjalnosti. Dějstvo je tudi, da se pridnost in ustvarjalnost dostikrat z roko v roki odpravljata proti želenemu cilju. Obstaja pa tudi moja osebna kategorija za tiste, ki jim pravim piflarji. To so osebki, ki ne premorejo trohice ustvarjalnosti, premorejo pa poseben čut, ki jih med profesorsko srenjo drži v nekem svetem ovoju si-vosredinske nedotakljivosti. Seznanjeni so s pravili, nagonsko čutijo, kaj je potrebno reči, da bi nekdo, ki od njih nekaj zahteva, slišal, kar hoče slišati.To so tipsoni in tipice, ki se strinjajo, da jim končni izlet odpade, ker v času pouka del razreda ni bil ravno pobožno priden in so pripravljeni izdati svoje sošolce, da bi se jim njihov domnevni ugled pri učiteljih ne okrnil. Končnega izleta praktično ne potrebujejo, ker so jalovi in vse, kar potrebujejo, je, da so potrep-ljani po glavi, da se sončijo v univerzumu poslušnosti. V razredu vedno pravočasno plačajo malico, imajo na naravoslovnem izletu v Svoji torbici za malico natančno toliko sendvičev, kot je bilo zapisano na informativnem listku za starše, na proslavah zmeraj prebirajo politične floskule aktualne politike, hodijo na najbolj dolgočasne in bizarne krožke, običajno tematsko povezane s kakšno kmečko obrtjo ali kakšno izumrlo dejavnostjo, npr. klekljanje ali pa ličkahje, barvice imajo zmeraj ošiljene in zložene po barvni lestvici, radirk ne gri- Piše; MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com žejo, ne trgajo strani iz sredine zvezka, ki je seveda ovit, običajno brez kakršnihkoli idolov, pri telovadbi nosijo majice z napisi firm, kjer sta zaposlena ata in mama, jedo neokusne in poceni na-; politanke, pa ne, ker nimajo denarja, temveč, ker morajo biti vseskozi in skozi neopaženi, navidezno skromni in utrujajoče sivi. Ko končajo osnovno šolo, se odločijo za srednjo šolo, ki ni pretežka, ker tam bodo lahko še naprej srečno sivi, nevpadljivi in postopoma dozorevajoči našli svojo veliko univerzitetno priložnost. Ko pridejo na faks, so prisotni na vseh predavanjih, ne posojajo gradiv, ker v vsem in vsakomur vidijo svojega tekmeca, ki bi jim lahko škodoval in načenjal njihovo vseskozi pokončno držo pohlevnega piflarja. Ko se zaljubijo, se v ne preveč lepega in če se le da, čim manj grdega partnerja, s katerim potem skupaj snujeta svojo potuhnjeno kariero. V službe Vstopajo tiho in neopazno, navidezno prijazni, ustrežljivi, pripravljeni poprijeti za vsako delo, še posebej za kakšno duhamorno statistično kozlarijo, dodobra poznajo vsa pravila in birokracijo in končno je leta tudi tistá, na katero se sčasoma pričnejo sklicevati in jo ljubosumno negovati, prepričam v svoj prav, v svoje poštenje, v svojo neizmerno sposobnost spoštovanja." Žánjo bi izdali vsakogar; brez zadržka in z neverjetnim darom za spletkarjenje. Piflar ostane piflar skozi vse življenje in naša šola je urejena tako, da jih obožuje. Torej, najprej piflanje, šele zatem kreativnost. Mar ni res, da je šola odraz razmišljanj tistih, ki sestavljajo njeno učno-vzgoj no podobo? AVTOMOTIV RADO d.o.o. PODRUŽNICA AVTOHIŠA ODAR CELJE DEČKOVA 43, 3000 CEUE Vodjo servisa in sprejema Pogoji: - VI. stopnja strojne ali podobne smeri - pasivno znanje ar - računalniška pismenost (Word, Excel) - delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu Izbranemu kandidatu ponujamo dinamično delo ter stimulativni osebni dohodek. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Prijave pošljite v 8 dneh na naslov: Avtomotiv Rado d.o.o., Podružnica Avtohiša Odar Celje, Dečkova 43,3000 Celje. N^ PLANINSKI DON Štajerski Triglav se uveljavlja V Rogatcu, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot mikavni turistični kraj, je posebno zanimanje za »štajerski Triglav«. Donačka gora je postala tako privlačni planinski in izletniški cilj, da je planinski Rudijev dom na Donački gori odprt že od 15. aprila vsak dan, razen ob ponedeljkih. Nekateri se do planinskega doma, poimenovanega po pokojnem planinskem nav: dušencu Rudiju Lebiču, peku iz Rogatca, pripeljejo z avtomobilom po asfaltirani cesti, drugi odidejo iz Rogatca peš. Od planinskega doma je nato do vrha, na 883 metrov nadmorske višine, še 45 minut zmerne hoje. Pot vodi skozi »pragozd«, ki je ostanek bukovih pragozdov na Slovenskem ter je zato posebej zaščiten. Kot je zapisano na spominski plošči, je pot na Do-načko goro najstarejša označena planinska pot v Sloveniji, uredili pa so jo za zdraviliške goste Rogaške Slatine. V planinskem društvu Sloga Rogatec se dobrega obiska veselijo. Že na letošnjem pohodu za slovenski kulturni praznik se je povzpelo na sneženi štajerski Triglav približno 200 pohodnikov, med njimi Ivan Kregar, ki je bil na tej gori nazadnje pred 70 leti. Tudi za prvomajske praznike je bilo na gori veliko obiskovalcev, saj so samo na prvi dan praznika v planinski knjigi našteli T .y . t. , MMHv^j^B HL^IlittlV BfflPfiRH^ tPi-ft jjjP* Rudijev planinski dom na Donački gori so planinci iz Rogatca predali namenu pred dvema desetletjema. Danes je med najbolj priljubljenimi planinskimi in izletniškimi cilji. nič manj kot 600 vpisov, veliko obiskovalcev pa se niti ne vpiše. Na osnovi vaših glasovnic je lestvica takšna: Celjska koča (83 glasov), Šmo-hor (45 glasov), Hom (44 glasov), Resevna (41 glasov), Kopitnik (37 glasov), sledijo Okrešelj (21), Boč (10), Gora Oljka (9), Brni-ca (5), Grmada in Marija Reka (3), Donačka gora, Mrzlica in Lisca (2), Kum, Korošica, Liboje in Pesek (1). Še vedno lahko glasujete za najbolj priljubljen dom in se s tem tudi potegujete za nagrado. Sicer je za obiskovalce in pohodnike v Rudijevem domu, za katerega že deseto leto skrbi Vera Križanec, dobro poskrbljeno. Lačni tam zagotovo ne boste, saj nudijo več vrst enolončnic, kosila, jedi po naročilu, ne manjka seveda gobova juha in ajdovi žganci, imajo tudi gibanico, različne zavitke, palačinke in še bi lahko naštevali. Njihova spe-cialiteta pa je t. i. Rudijeva plošča. »Kaj je na njej, naj bi ostalo skrivnost,« se nasmehne Vera in doda: »Vsebuje tri vrste mesa, prilogo in po želji tudi solato.« Sicer pa Vera pripravlja tudi fantastične domače žgani-ce, torej trave oz. sadeže, namočene v žganju. Ob tem lahko le dodamo, da poleg borovničevca priporočamo še žganico z gozdnimi jagodami ... Na Donačko goro največ pohodnikov pride iz mariborske regije, čeprav prihajajo obiskovalci iz vse Slovenije, veliko jih je iz bližnje Hrvaške, prihajajo pa tudi drugi tujci. Maja je bila v Rudijevem domu celo velika skupina Avstrijcev iz okolice Gradca, ki je tam prenočila. V domii je namreč kar 23 ležišč v sobah ter 50 skupnih ležišč. Zanimanje Avstrijcev ne čudi, saj lahko vidijo Donačko goro z graške-ga Schlossberga, kar z zadovoljstvom pove Marija Dirn- N^ Glasujem KUPON PLANINSKI DON: planinski dom | Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Srednja ekonomska šola Celje Vodnikova 10, 3000 Celje VABI K VPISU V MATURITETNI TEČAJ v šolskem letu 2005/2006 Program MATURITETNI TEČAJ je enoletni in omogoča pripravo na maturo. Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma 3. letnik gimnazije, če so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto. Začetek izobraževanja: 6. oktober 2005. Prijavnico za vpis dobite na šoli. Rok za oddajo prijavnice je 22. september 2005. Maturitetni predmeti: poleg obveznih maturitetnih predmetov (slovenščina, matematika, tuji jezik) so na izbiro še: tuji jezik 2, zgodovina, ekonomija, geografija, sociologija, psihologija. Z dežniki na šolskem hodniku bek iz vodstva Sloge, ki se je v to osebno prepričala. V planinski literaturi je zapisano, da naj bi bilo vidno celo Blatno jezero na Madžarskem, zanesljivo pa so Savinjske Alpe, Peca, Pohorje, Gorjanci ter Hrvaško Zagorje. Mimo Rudijevega doma vodi Evropska planinska pot E 7, zato se Rogatčani ne čudijo, Če srečajo tam kakšnega Nemca, Britanca ali recimo Belgijca. Tudi člani PD Sloga Rogatec se radi odpravijo v gore, zato pripravijo vsako leto vsaj deset organiziranih planinskih izletov. Aprila so bih kar na treh izletih, konec maja pa med narcisami na Golici. Imajo približno 200 članov, med njimi kar nekaj iz sosednjega hrvaškega Huma na Sutli. Nič čudnega, saj je bilo društvo nekoč skupno, čezmejno. BRANE JERANKO ŠPELA OSET Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. Pred 50 leti so predsedniki svetov ter predsedniki odborniških komisij takratne t.i. celjske komune staknili glave in načrtovali kmetijsko politiko, ki bi celjski trg skozi vse leto oskrbovala z zadostnimi količinami zelenjave. 2. 9. 1955: »Kmetijstvo v zadnjih leti v Celju močno nazaduje, kar se predvsem odraža na celjskem živilskem trgu, ki v zimskih mesecih skoro ne premore ni-kake zelenjave. Poleg tega spada celjski trg še vedno k najdražjim trgom v Sloveniji. Celje daje komaj 400 litrov mleka na dan, lahko pa bi ga dajalo najmanj 1.000 litrov dnevno. Da pa bomo imeli v Celju dovolj mleka in da bo celjski trg preko vsega leta v zadostni meri in zmernih cenah založen z vsakovrstno zelenjavo, bo treba razgibati vsa kmetijska posestva. Kmetijsko posestvo Lava pa ima sploh, vse pogoje, da bi lahko skoro v celoti krilo potrebe celjskega trga. Celjska komuna se bo morala posebej ustaviti pri tem posestvu in Lavo spremeniti v veliko mestno vrtnarijo - in če domači ljudje ne bodo zmožni voditi take vrtnarije, bo treba poklicati priznane bolgarske vrtnarje, ki bodo naše ljudi naučili, kako je treba načrtno negovati in pridelovati zelenjavo.« To pa je nekaj novega. Slovence, ki se imamo za narod vrtičkarjev in celo za narod kmetov, bodo o gojenju zelenjave poučevali Bolgari?! Čez deset let pa smo kar dobršno večino številke časopisa posvetili Šent-jurčanom ob njihovem občinskem prazniku. 3. 9. 1965: »Po gospodarski strukturi pretežno kmečko zaledje je doživljalo v zadnjih 20 letih nenehne spremembe in kljub različnim težavam doseglo vrsto uspehov. Osnovne pridobitve 20-letnega prizadevanja so v izgradnji in usposobitvi nekaj pomembnejših industrijskih objektov, intenziviranju družbene kmetijske proizvodnje, izgradnji stanovanjskega fonda, elektrifikaciji gospodinjstev, zboljšanju materialne in kadrovske osnove y šolstvu ter zdravstvu. Možnosti zaposlitve in zaslužka so omogočile delovnemu človeku, da ob naporih lastnega dela doseže bistveno ugodnejši osebni standard. Ko stopamo v gospodarsko sta- bilizacijo, smo prepričani, da so delovni ljudje naše občine, kot vselej doslej, pripravljeni na delovno prizadevnost, razumevanje in napore, saj doslej ni bilo pogojev pretirane potrošnje. Enotni v občini ob prizadevanju vseh aktivnih občanov lahko z umnim in odgovornim delom ter delovno prizadevnostjo ustvarimo nadaljnji gospodarski, politični in kulturni napredek v korist celotne občine. « Mozirjani pa so pred 30 leti že kar besno zahtevah ureditev vodovoda in s tem redno oskrbo s pitno vodo. 4. 9. 1975: »Dilem okoli mozirskega vodovoda ni. Zahteva je na dlani. Prav tako potreba. Problem, ki zdaj razburja toliko ljudi v občinskem središču Gornje Savinjske doline, mora biti rešen že letos. Tega se zavedajo vsi. Krajevni činitelji in komunalno podjetje. Tu pa ni malomarnosti, neodgovornosti in podobnih reči. Kaže, da je prišlo do hidroloških sprememb v zemeljski plasti, kjer je izvir mozirskega vodovoda. Na vsak način pa je zmogljivost sedanjega izvira premajhna za potrebe dosti večjega Mozirja, kot je bilo pred 20 leti. Poraba je večja. To so razlogi, zakaj trikrat na teden zapirajo glavni vod in omejujejo porabo. Sicer pa gredo vsa trenutna prizadevanja v to smer, da zagotovijo sredstva za nadaljevanje gradnje vodovoda od Nazarij do Mozirja. Potrebovali bi okoli 200 milijonov starih dinarjev, na voljo pa je le okoli 80 milijonov.« Septembra naši šolarji spet sedejo v šolske klopi, pred desetletjem pa smo se zgražali nad razmerami, v katerih naj bi po nekaterih šolah potekal pouk. 7. 9. 1995: »OŠ Frana Ro-šaje lani praznovala 15-let-nico, vodstvo šole pa se vse od postavitve nove šole ubada s težavami z zamakajo-čo streho. Streho so nazadnje delno sanirali junija, prvi šolski dan v septembru pa je streha tako zamakala, da so zjutraj šolarji še na hodniku potrebovali dežnike. Dež v šolskih prostorih pa ni samo nadležen, mokre ploščice so namreč pravo drsališče in poškodbe šolarjev so tisto, česar se vodstvo šole najbolj boji. Sanitarni inšpektor, ki je prvi šolski dan obiskal šolo, se je zgrozil tudi nad mokroto y kuhinji, zato je edina rešitev za šolo popolna sanacija strehe.« •PM www.novitednik.com 1 Umetniška rezidenca Prva celjska art rezidenca za nov zagon likovne in razstavne dejavnosti Celje s tem mesecem še bolj na široko odpira vrata razmahu likovne umetnosti v mestnem jedru. Na Gosposki 3 gre namreč h koncu obnova nekdanjih poslovnih prostorov Dimni-karstva Celje, v katerih bo zaživela prva celjska art rezidenca. Prostori so v neposredni soseščini galerije Mozaik in številnih ateljejev, ki jih je občina oddala v brezplačen najem celjskim likovnim umetnikom. Vendar to še zda- leč ni vse. Art residence je namreč poseben in v svetu močno uveljavljen projekt spodbujanja likovne umetnosti in razstavne dejavnosti. Gre namreč za stanovanje -v celjskem primeru bo na dobrih 70 kvadratnih metrih poleg garderobnih in toaletnih prostorov še kuhinja in spalnica za štiri osebe, ki je v času razstave ali med pripravami nanjo na voljo izbranemu ali povabljenemu umetniku. V stanovanju je tudi manjši atelje, kar daje go- stujočim umetnikom odlične možnosti za ustvarjanje. Ker pa projekt odpira vrata tudi domačim umetnikom za izmenjave na načelu recipročnosti, odpira art rezidenca tudi vrata do tujih razstavišč. Celjski, zdaj že bivši zavod za kulturne prireditve, ki je ta projekt zasnoval, je že več let pridruženi član mreže art rezidenc Pipiniere, ki ima sedež v Parizu in ima mrežo tovrstnih stanovanj in ateljejev za umetnike v 25 evropskih in kanadskih mestih. Prihodnje le- to postaja zavod redni in polnopravni član te mreže, h koncu gredo tudi pogovori o vključitvi v podobno skandinavsko mrežo. Kot je povedala Alenka Domjan, je celjska galerijska dejavnost ena redkih v Sloveniji, ki se odloča za to razmeroma novo, a izredno perspektivno obliko izmenjav umetnikov in razstav. »Oblike sodelovanja so tri, vse pa temeljijo na recipročnosti. V prvi obliki krijemo prevozne stroške, preživnino umetnika v času bivanja in stroške po- stavitve razstave. V drugi krijemo le stroške bivanja, pri tretji obliki pa gre za neposredna vabila umetnikom, pri čemer ti dobijo v začasno uporabo stanovanje in atelje, (Migih stroškov pa ni,« pojasnjuje Domjanova. Dodaja, da seveda ne gre za izmenjave kar tako, ampak izbor sodelujočih umetnikov teče na podlagi razpisov. Prvo celjsko umetniško rezidenco bodo odprli sredi meseca, prav v času razstave irskega umetnika Paddya Bloo- ma, ki prihaja s svojo razstavo v Celje na osnovi izmenjave. Lani je namreč na Irskem gostovala Celjanka Andreja Džakušič. Prve umetnike v celjski umetniški rezidenci pa lahko pričakujemo na pomlad. Obnovo prostorov na Gosposki 3 je omogočila občina Celje, ki je sami obnovi namenila dobrih 5 milijonov tolarjev, notranji opremi stanovanja pa še 1,2 milijona tolarjev. BRANKO STAMEJČIČ »NOVO» NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE • operater na CNC-stroju • izvajalec za zidanje in ometavanje • izvajalec betonskih del • izvajalec nizkih gradenj • ročno obločni varilec • plamenski varilec in spajkalec • izdelovalec spletnih strani PRIJAVE IN INFORMACIJE: vsak dari od 8 do 16 ure telefon: 03/428 58 54 , GSM 041 708 938 Informativni dan 9. 9. 2005 ob 16.uri. Plin v Škofjo vas Energetika Celje je te dni začela graditi plinovodno omrežje v krajevni skupnosti Škofja vas. Gre za naložbo, vredno 32 milijonov tolarjev, ki bo tamkajšnjim krajanom omogočila priključitev na plinovodno omrežje. Izvajalec del prve faze gradnje plinovodnega omrežja je celjski Nivo, približno dva kilometra omrežja pa bodo gradili v smeri iz Zadobrove proti Škofji vasi. Dela naj bi končali do začetka letošnje kurilne sezone, kar bo že letos 50 uporabnikom omogočilo priključek na plinovodno omrežje. Zaradi del sproti urejajo polovične zapore ceste. BS, Foto: ALEKS ŠTERN SOLSKI CENTER CELJE Pot na Lavo 22, 3000 Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ELEKTROTEHNIKA • elektrotehnik energetik, elektrotehnik elektronik • elektrotehnik računalništva • elektrikář energetike, elektrikář elektronike STROJNIŠTVO • strojni tehnik • orodjar, zlatar, urar, finomehanik, strojni mehanik, oblikovalec kovin, • instalater strojnih instalacij KEMIJA • kemijski tehnik DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PREKVALIFIKACIJA v vse zgoraj navedene poklice (skupinske in individualne oblike izobraževanja) Slavnostna otvoritev ceste Opoldne bodo na Anskem vrhu slavnostno odprli dober kilometer dolg obnovljen odsek ceste, ki Anski vrh povezuje s Košnico. Mestna občina Celje je med obnovo te prometnice uredila brežine in nagibe ceste, na novo pa so uredili tudi odvodnjavanje. Otvoritev sodi v sklop prireditev ob praznovanju 40-letnice Krajevne skupnosti Pod gradom. Obnovi ceste je celjska občina namenila 24 milijonov tolarjev. BS www.novitednik.com Ga bodo z gradu? Vodji Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje in revije Likovni svet Mi-hailu Lišaninu z oktobrom poteče najemna pogodba na Starem gradu. V teh dneh pa je v javnost prišla vest, da mu bo Mestna občina Celje najemno pogodbo podaljšala za pol leta. Poiskali so mu tudi že novo lokacijo, Celjski dom, kamor naj bi se Lišanin preselil 2005/2006 spomladi, če občina s I\iri-stičnim društvom Celje v tem času ne bo našla soglasja glede upravljanja gradu. Novico nam je potrdil tiskovni predstavnik MOC Roman Repnik, ki je dejal, da je celjski Stari grad prestižna turistična točka, za katero skušajo najti najboljšo rešitev, pri čemer bo občina tvorno sodelovala z vsakim, ki bo pripravljen kaj koristnega narediti za grad in njegovo promocijo. Seveda smo zadevo preverili tudi pri Lišaninu, ki pravi, da se počuti »kot na prepihu« med občino in turističnim društvom, ki se nikakor ne moreta dogovoriti, čigav je Stari grad. Kot pravijo v turističnem društvu, so imeli objekt na gradu vedno v uporabi oni in ga celo dajali v na- jem. Po njihovem naj bi bih nedvoumni lastnik objekta, saj da je društvo o tem podpisalo pogodbo z mestnim mu zejem, ki je bil kot lastnik zem ljišča v zemljiško knjigo vpisan že leta 1948, pri čemer je imelo društvo vse od takrat služnostno pravico ... Do vrste zapletov glede lastništva gradu pa je prišlo, ko je Mestna občina Celje pred petimi leti objekt dala v najem Lišaninu. Turistično društvo se namreč noče odreči grajskim prostorom, zato se menda, tako Lišanin, že pripravljajo na selitev vanj. »Bojim se, da me bodo oktobra, ko se izteče prvotna najemna pogodba, odnesli iz gradu,« je zaskrbljen. Sicer pa je kljub temu, da je še na odprtju razstave 10. mednarodnega razpisa revije Likovni svet majaletos trdil, da je to zadnji razpis, novi že ob- Mihailo Lišanin javljen na spletnih straneh občine. Kot je še dejal Lišanin, bo - več jasnega prihodnji teden, ko skupaj s predstavniki MOC pripravlja tudi novinarsko konferenco. BOJANA AVGUŠTINČIČ GRADBENIŠTVO • gradbeni tehnik • zidar, tesar, strojnik gradbene mehanizacije, • izvajalec suhomontažne gradnje, pečar-keramik Prvi razred brez učencev Otroci iz Občine Tabor so včeraj stopili v nove šolske prostore in prenovljene prostore vrtca. V torek je komisija opravila tehnični pregled šole, med pregledom pa niso odkrili takšnih pomanjkljivosti, ki ne bi bile rešljive do začetka šolskega leta. Vrednost novogradnje je približno 330 milijonov tolarjev, vsaka po polovico pa sta oziroma jo bosta poplačali država in občina. Včeraj je tako v moderno opremljeno šolo sedlo 80 učencev od prvega do šestega razreda. Žal poziv k povečanemu vpisu taborskih otrok v domačo šolo ni uspel, zato bo prvi razred sameval prazen, v drugem razredu pa bo potekala kombinacija prvega in drugega razreda. »To je tema posebnih razgovorov in nam ne sme pokvariti dobrega razpoloženja,« je povedal župan Vilko Jazbinšek. Včeraj so v prenovljene prostore vrtca sprejeli tudi 31 najmlajših. Podružnična šola spada v Javni zavod OŠ Vran-sko-Tabor. O moderni šoli in vrtcu govorijo tudi številke, celoten projekt pa je zasnovan tako, da bi z manjšimi dodatnimi korekcijami omogočal celo uvedbo popolne devetletke -»če bomo seveda šolo vzeli za svojo in namenjeno našim otrokom,« pravi župan Jazbinšek. V Taboru so uredili tudi dve novi igrišči, in sicer za odbojko na mivki ter za balinišče. Igrišči bodo uradno predali namenu hkrati z otvoritvijo šole in vrtca, prvi odbojkarski udarec pa naj bi, predvidoma 17. septembra, izvedel minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. US Z OBČINSKIH SVETOV Zahvala za delo ŽALEC - Po počitniškem zatišju so se v ponedeljek na kratki seji sešli žalski svetniki. Na predlog občinskega Kviaza so brez razprave po-.trdili letošnje nagrajence občine. Grbe Občine Žalec bodo prejeli Dom Nine Pokom Grmovje, Gasilska zveza Žalec, Karate klub Žalec in Medobčinsko društvo invalidov. Plakete bodo na slavnostni seji 6. septembra podelili PGD Dobriša vas-Petrovče, Draganu Bojinoviču, Nataliji Zu- pančič in Nevenki Jelen. Znački župana bodo prejeli v podjetjih Hmezad jeklo Ruše in Matjaž. Zdravniki želijo na svoje ŽALEC - Jesen v Spodnji Savinjski dolini zna biti bolj živahna zaradi prošnje treh zdravnikov, zaposlenih v Zdravstvenem domu Žalec,'" za podelitev koncesije za opravljanje zdravstvenih storitev. Po besedah župana Lojzeta Posedela v ZD odloči- tev, s tem pa tudi odgovornost za delo mreže javnega zdravstva, prepuščajo občini, v ministrstvu za zdravje pa tudi še niso našli pravega sogovornika. V Žalcu razumejo želje zdravnikov, ven dar se zavedajo odgovorno sti za obstoj javnega zdravs tva. O želji zdravnikov se bo do pogovarjali 12. septem bťa na sestanku spodnjesa-vinjških županov, do takrat pa želijo pridobiti tudi stališče ministrstva. US imam NAKRATKO Slaba bazenska sezona ŠOŠTANJ - Sezono v bazenu so zaključili zadnji vikend v avgustu, tri dni prej, kot so načrtovali. Zaradi slabega vremena niso organizirah prvenstva v plavanju in Iger brez meja, na kar so se že pripravljah in kar je lani naletelo na zelo pozitivne odzive. Letošnja sezona je sicer znova pokazala, da ljudje ob lepem vremenu še vedno radi pridejo na bazen. Ne samo Šoštanjčani, predvsem med vikendi je druščina na bazenu precej pestra. Kljub temu ocenjujejo, da so imeli prihodkov le za dober milijon tolarjev, ob tem pa kar za sedem milijonov stroškov. Med največjimi stroški je vzdrževanje čistoče vode. Kljub izgubi in čeprav se zavedajo, da ob tako nizkih cenah vstopnic stroškov ne bodo mogli pokriti, že razmišljajo tudi o prihodnji sezoni. US ■ Vrtec praznuje PREBOLD - Letos mineva 25 let, kar so bili namenu predani prostori sedanjega vrtca. V jubilejnem letu se je in se še bo zvrstilo več prireditev, s katerimi bodo obeležili srebrni jubilej. Med prireditvami si nedvomno posebno pozornost zasluži razstava Fotolep-ljenka iz življenja našega vrtca. Ob tem je pomočnica ravnatelja Majda Rajh povedala, da vrtec deluje kot organizacijska enota OŠ Prebold. V sedem rednih oddelkov je vključenih 127 otrok, ki so razporejeni v dve starostni skupini. DN - Št. 66 - 2. september 2005 Nova šola v Taboru Jesensko rajanje* od 1.9. do 10.10.2005 BEI B1BI U V Planetu Tui najvpć I " .', . ..-A 1000 parov natikačev za 1000 žensk! j i9:oo Fotografska razstava "Humovit" Otvor/Mv rontart in pedelittv nagrad, na ogltd do 20.9.2005. i CINKARNA 21:00 Bowling zvezd - četrtki na Bowlingu! Keglje bo podiral zmagovalec MMS2005 Domen Kumer! u Otroške ustvarjalne delavnice plW-fy^ Vsak petek med 16:00 In 19:00 In soboto med 10:00 In 13:00. w oo The English party jr '^'^a^ (Novo! Ustvarjalnke v angleškem jeziku.) ^ ^ Varstvo v otroijjœm kotičku ň 5 Od ponedeljka do petka med 15:00 In 20:00, egWHMftJ sobote mJ 9:00 In 20M, H IVrfflT 1 ™fckeš< zamenjate v občinskem proračunu, seveda če bodo v rebalansu uvedli ustrezno postavko,« je spodbujal starešina in napovedal, da bodo letošnji Hmeljarski likof pripravili 1. oktobra v Petrovčah. Seveda med obiranjem ni manjkalo duhovitih pripomb, med drugim, da si bodo svetniki končno enkrat le zaslužili sejnino. Obiravci in obiravke so se po mnenju firbcev kar dobro izkazali, predvsem pa so delo, kar za žalski občinski svet v zadnjem času ni ravno običajno, opravili v veliki slogi. US, foto: TT Eii^Siť^l "ÍVťřlji î ' À\ ** Med delom se je izkazal štangar Ivan Jelen, Ivo Povše, bivši hmeljarski starešina, pa je gasil najhujšo žejo. t /^LàJSP : v j3Em£SS1 J V i - i SPORT HOTEL Preboldski hotel do stare slave Garni Šport Hotel Prebold širi svojo ponudbo in privablja nove goste - Hotel za podjetnike Drugo leto mineva, kar je prenovljen Garni Šport Hotel v Preboldu v samem osrčju Savinjske doline ponovno odprl svoja vrata. Ob vstopu nas objame s svojo domačnostjo in ugodjem ter navdaja s spomini. luksuzni apartma z bogato opremo in izbranim pohištvom. Do sob in apartmaja se lahko peljete tudi z dvigalom. Recepcija hotela predstavlja velik, prijazen in sproščen prostor, ki obiskovalcu že ob vstopu v hotel ponu- »Čeprav se je treba boriti za vsake- di prij eten in sproščen občutek. Re-ga gosta posebej, pa tisti, ki enkrat 'čfepcijo lahko gostjëûp'Orabijo za raz- priďejo k nam, postajajo stalni gostje,« pravi vodja hotela Sebastijan Glu-šič. Gostom je na voljo 28 popolnoma prenovljenih sob, od katerih je 23 dvoposteljnih in 5 enoposteljnih ter velik luksuzni apartma. Vse sobe so opremljene z lastno kopalnico s tušem in WC-jem. Udobne postelje, minibar, televizija in telefon omogočajo prijetno in sproščeno bivanje tako za kratek čas kot tudi za dlje v primeru športnih priprav, rekreacijskega dopusta, različnih intenzivnih vaj orkestrov in zborov ter kulturnih ali športnih društev in reprezentanc. Za izbrane in posebne dogodke ali za posebne goste, ki zahtevajo visoko kakovost bivanja in storitev, je v hotelu na voljo hčne svečane sprejeme, dogodke i srečanja. Nekaj posebnega je zimski vrt, ki omogoča sproščeno in intimno počutje, gostje pa ga lahko izkoristijo zgolj za sprostitev in oddih ali za pomemben sestanek s poslovnimi partnerji- Podobno je tudi vzdušje v hotelski kavarni, ki jo za posebne priložnost spremenijo v prijeten družabni prostor ter zagotovijo diskretno in ne- moteno veselje tudi pozno v noč. Prenovljena konferenčna dvorana, ki sprejme do 32 udeležencev, je kot nalašč za poslovna srečanja, tiskovne konference, predavanja, seminarje, izobraževalne delavnice... Dvorana je opremljena z vsemi potrebnimi pripomočki, od table do električnih in internetnih priključkov. V preboldskem hotelu je na voljo tudi velika in prostorna večnamenska dvorana. V hotelu v celoti organizirajo poročna slavja, kar mladoporočencem kar precej olajša priprave na veliki dogodek, seveda pa mladoporočenca tudi posebej »pockrljajo«. »Letos smo v hotelu odprli nov wellness center, kjer nudimo masaže in sprostitev v savnah. whirlpoolu in v fitnessu,« pravi vodja hotela Sebastijan Glušič. Poleg tega pa okolica Prebolda in Savinjske doline ponuja bogate kulinarične užitke v priznanih gostiščih, raznolike in prijeme kapljice v vinskih kleteh ter veliko zgodovinskih, naravnih in kulturnih znamenitosti. V neposredni bližini hotela se nahaja travnato nogometno igrišče, igrišče za košarko, igralne površine za tenis, balinanje, za vroče poletne dni pa prijetno letno kopališče. Neposredna bližina neokrnjene narave omogoča sproščene kratke in dolge sprehode po travnikih in gozdovih, v bližnji okolici je veliko možnosti za šport in rekreacijo, bližina zdravilišč in smučišč pa ponuja dodatne možnosti za aktiv- Hotel v Preboldu je 3 km oddaljen od avtoceste Ljubljana-Maribor (izvoz Šempeter). Naslov: Garni Šport Hotel, Graščinska cesta 9, 3312 Prebold. Telefonske številke: (03) 703 40 60 (recepcija); (03) 703 40 64 (fax); E-pošta: info@garnisporthotel.com. V večnamenskem prostoru Garni Šport Hotela je na ogled prodajna razstava 340 slik najbolj talentiranih umetnikov iz Ukrajine. Razstavo so poimenovali Neznana Ukrajina in je na ogled vsak delovni dan od 13. do 18. ure. no preživljanje prostega časa. Geografska lega mesta in neposredna bližina avtoceste omogoča hiter in enostaven dostop do vseh večjih športnih smučarskih centrov, zdravilišč, kulturnih in izobraževalnih središč v Sloveniji. Gospod Glušič je prepričan, da Garni Šport Hotel čaka lepa prihodnost. Počasi se preboldski hotel spet uveljavlja med domačini, sicer pa si je Glušič v teh letih nabral že kar nekaj »turističnih« izkušenj. Predvsem v smislu, da je Slovenija šele na začetku turistične potí, najtežje je privabiti goste: »Avtocesta predstavlja za Savinjsko dolino poseben problem: z Lopate gost enkrat pogleda okoli, pa je že v Domžalah. Leto in pol se ukvarjamo s problemom, kako bi ob avtocesti namestili j umbo plakate, ki bi opozarjali goste na znamenitosti Savinjske doline, pa nikakor ne uspemo.« Ko bodo rešili tudi ta problem, bo Garni Šport Hotel Prebold zagotovo postal še bolj mikavna turistična destinacija, kar si tudi zasluži. Podlegli pritiskom 15. januarja leta 1992 se je nogometni klub Kladivar preimenoval v Publikum, saj ga je prevzel Darko Klarič. Po dobrih trinajstih letih se sedaj 60-letni Ljubljančan umika s položaja direktorja kluba, ostal pa bo v upravnem odboru. Športni direktor CMC Pub-likuma je za eno leto postal bivši celjski nogometaš Goran Sankovič, ki je za novega trenerja predlagal Nikolo Iliev-skega. Ta je enoletno pogodbo podpisal v sredo zvečer. Dosedanjega trenerja članskega moštva Marka Pocrnjiča so odpustili, radi pa bi ga zadržali pri mlajših selekcijah. Sankovič, bivši članski reprezentant Slovenije, ki je športni direktor Publikuma postal pri 26 letih, se je zahvalil glede zaupanja. Deloval je že kot menedžer, a bo licenco začasno vrnil NZS. Ilievski je pred petimi leti na celjski klopi zamenjal Edina Osmanoviča in Publikum pripeljal v mirne vode glede obstanka v 1. SNL. Konec leta 1999 je na turnirju v Iranu v 66. minuti - zaradi sodniških krivic - potegnil celjsko moštvo z igrišča, kar je dvignilo veliko prahu. Leta 2004 je postal makedonski prvak s Pobedo. Prilep naj bi zapustil tudi zaradi nagovarjanja nadrejenih, naj slabše odigra evropsko tekmo. Boleča višina poraza CMC Publikum po šestini DP zaostaja za Domžalami 7 točk, za Gorico pa 6. V naslednjih dveh krogih bo igral doma z Belo krajino in Koprom, vodilni moštvi pa v 7. krogu čakata neugodni gostovanji. V1. delu so Celjani gostovali pri treh klubih, ki so na vrhu MED GOLI PETEK, 2. 9. Pokal Štor, četrtfinale, polfinale in finale v malem nogometu (16.30): Cene Sokoli - Marinero, Index - B.S. Štore, Stopar - Storkom, Laška vas - Pečovje. SOBOTA, 3. 9. Štajerska liga, 4. krog: Mons Claudius - Mali šampion (13), Kungota - Šoštanj, Zreče - Šentilj, Brunšvik -Šentjur (16). MČL Celje, 2. krog: Šmartno - Kozje (17). NEDELJA, 4. 9. 2. SNL, 4. krog: Dravinja -Svoboda (16). 3. SNL, 4. krog: Ormož -Kovinar Štore, Beltinci -Šmarje pri Jelšah (17). MČL Celje, 2. krog: Laško - Ljubno (17). Popolna polnoletnost ultramaratona Zdaj gre pri pohodu od Celja do Logarske doline za popolno polnoletnost, kot so jo šteli včasih, kajti prvo soboto v mesecu septembru, torej jutri zjutraj, se bodo pohodniki že enaindvajsetič odpravili na 75-kilometrsko pot. Letos sta jo že pretekla vodilna moža Društva maratoncev in pohodnikov Celje, predsednik Odon Simonič in podpredsednik Ivan Žaberl. Slednji je dejal: »Bilo je težko, saj naju je spet spremljal dež, a sva razdaljo zmogla v zastavljenem času devetih ur. Soočila sva se s spremembami na progi in jih preizkusila.« Razdalje ste letos natančno izmerili in rezultati meritev bodo zahtevali malce drugačen začetek ultramaratona, saj bo potrebno najprej preteči krog v Celju, kajne? Nove meritve so bile zahteva vodstva tekem evropskega pokala. Vedeli smo, da proga ni dolga 75 kilometrov. Zato bodo tekači tekli sprva do mostu v Liscah in nazaj proti Splavarju. V Logarski dolini pa bo dodanih 900 metrov, cilj bo namreč prvič pred Penzionom Na razpotju. Prijave so sicer še možne, pa vendar ste najbrž večji del spiska udeležencev že zaključili? Predprijave smo sprejemali do 26. avgusta, da smo se lahko nato mirno pripravili na vse sodelujoče. Imamo jih 1.071, od tega 156 iz tujine. Ker se bo na dan pohoda prijavilo še okoli sto udeležencev, sem prepričan, da bomo zabeležili nov rekord. Štart na trgu Celjskih knezov bo ob 6. uri, v Mozirju ob 9., na Ljubnem ob 10. in v Lučah, kjer bo najbolj številčen, ob 12. uri. Kar 700 jih bo prehodilo samo zadnjih 17 kilometrov. In še tekmovalni izsek. Kdo so favoriti za zmago v teku na najdaljši razdalji? V Celju bo na štartu okoli 200 pogumnih. Prijavljen je tudi lanskoletni zmagovalec, Cerkničan Stane Ferfila. On je zagotovo favorit, neznanka pa so tujci. Med ženskami bo zmaga potovala v tujino, saj pri nas kakovostnih ultramaratonk pač ni. Kakšna bo pomoč občin, preko katerih poteka pohod? Po naših grožnjah, da bomo celo zaključili z organizacijo maratona, smo naleteli pri občinah na razumevanje in sklenili petletno pogodbo. Tako nekako pokrijejo tretjino stroškov, drugo pokrovitelji, tretjo pa povrnemo s štartnino. Vreme? Napoved je obetavna. Če bo držala, bo vreme lepo in bodo prisotni v vsem sijaju lahko uživali v biseru Slovenije, Logarski dolini. DEAN ŠUSTER Darko Klarič: »Ostal bom v vodstvu kluba.« (Domžale, Gorica, Nafta). Ker so moštvo zapustili Sešlar, Ci-merotič, Vršič, Drobne, Lazič, tudi Šeliga, in ker so odgovornost morali prevzeti mladi nogometaši, ko je bil poškodovan Duro, ko Breziča še ni bilo, tudi Ibejija ne, je bilo pričakovati dvig Publikuma šele v naslednjih krogih. Pritisk javnosti je bil premočan in navkljub dejstvu, da je Marko Po-crnjič v kratkem času zagotovil dve lovoriki, je klubsko vodstvo popustilo. In ga odpustilo. Potem ko se je z njim Nikola Ilievski: »Sistem igre bom prilagodil igralcem.« dogovorilo za štiriletno sodelovanje. Publikum je odigral zelo dobro uvodnih 20 minut v Domžalah, ko se je igralo le na polovici gostiteljev. Brul-čev poskus je zaustavila vratnica, Beršnjak je kasneje zapravil imenitno priložnost za izenačenje, gostje so izkoristili svojih prvih pet priložnosti in obenem velike napake nenadoma brezkrvnih gostov. Celjani so resnično zadnjih 30 minut delovali kot razbita vojska brez cilja. Z ostrimi prekrški, ki so bili posledica živč- nosti, so si prislužili pet rumenih kartonov in 75.000 tolarjev kazni. A domači strateg Slaviša Stojanovič je že v uvodu priznal: »Če bi Publikum zadel v prvih 30 minutah, ko je imel pobudo in zrele priložnosti, bi se tekma lahko zapeljala v povsem drugačno smer. Na srečo smo iz edine prave akcije,' ki smo jo uspeli sestaviti v prvem delu, zadeli.« To so vsi pozabili zabeležiti in ostalo je zgolj grenkih, bolečih 5:0. Pričakovana menjava Za športnega direktorja Publikuma sta bila predvidena tudi Jani Žilnik in Simon Sešlar. Prvi je ustanovil klub v Celju, drugi pa je še reprezentant. Darko Klarič se je po dopolnjenem 60. letu umaknil, saj je ugotovil, da funkcija teija preveč odrekanj. Goran Sankovič, ki ga je kot igralca odkril in uveljavil rajnki Milovan Tarbuk, zelo pa upošteval tudi Nikola Ilievski, je odigral v zadnjem delu reprezentančnega trilerja v Bukarešti. Enega izmed naših najbolj nadarjenih branilcev je zaustavila poškodba, zaradi katere je zelo zgodaj zaključil kariero in se nemudoma posvetil menedžerstvu. Zaradi takojšnjih uspehov na novem področju seveda ni ostal neopazen: »Rad bi se zahvalil predsedniku, direktorju in upravnemu odboru kluba, da so se sploh spomnili name. Storil bom vse, da bo kadrovanje še boljše. Publikum pač živi od prodaje igralcev. Poskusili bomo z novo filozofijo. Igralce, ki so potencialni kandidati za odhode v evropske klube, bomo skušali zadržati čim dlje v Celju, da bi naredili korak naprej. Da bi se približali vrhu in z njega ne bi padli v naslednjem desetletju. Menedžersko licenco vračam na slovensko zvezo. Ilievski še ne ve, s kom lahko razpolaga. Ekipa je izgubila samozavest, to je njena največja težava. Želim pa si, da Marko Pocrnjič ostane v klubu, saj bo čez dve ali tri leta spet morda prevzel člansko moštvo.« Predsednik kluba Marjan Vengust je preživljal težke trenutke v Domžalah: »Vesel sem, da smo se us- »Mujke«, koliko golov si dobil v Domžalah? peli dogovoriti z Goranom San-kovičem. On je kvalificiran za novo vlogo. Pocrnjič je delal dobro. Če bi mu pustili več časa, bi rezultati slej ah prej prišli. A nimamo časa čakati. Za trenutno stanje so v veliki meri krivi tudi igralci.« Stare navade Kdo pa je kriv, da se je po stari navadi moštvo spreminjalo celo poletje? Že Ivan Mat-kovič je poleti in pozimi tarnal, kako je na pripravah eno moštvo, med prvenstvom pa drugo. Marko Pocrnjič želi ostati v klubu. Vajen je delati, sam je sestavil trenerski kader, ki je homogen. Priznal je svoje napake na dveh novinarskih konferencah. Želi si, da bi mlado celjsko moštvo (druga eki- pa) štartalo v MNZ Celje. Podobno kot je predlagal Marijan Pušnik, načrtuje povezave z Ja-nijem Žilnikom, ob tem, da rivalstvo seveda ostane. Čudi se, da je dobil le dva meseca priložnosti v novi sezoni. Predvideval je, da bodo odgovorni podlegli pritiskom. Spominja se dejstva, ko je napovedal, da bo iz mladinske ekipe pridobil dva članska in pet drugoligaških igralcev. Tedaj je izgubil tekmo s Koprom s 6:1 in razočaran želel oditi. Pušnik ga je prepričal, da je ostal. Spomladi je nanizal skoraj same zmage in postal pokalni prvak z mladinci. Kdaj bodo igrali Pečnik, Pranjič, Ur-banč in še nekateri, če ne sedaj? Izkušen in pretkan Nikola Ilievski z nadimkom Điđi je bil tudi selektor članske reprezentance Makedonije. Iz prve izjave je štrlelo naslednje: »Ko sem igralce vprašal, ali so zadovoljni s tem, kar so pokazali in ali mislijo, da je samo trener kriv za takšne rezultate, so rekli ne in kritizirah sebe. Povedal sem jim, da je trener najmanjši krivec, da so oni največji krivci. Ogledal sem si tekmi z Nafto in Gorico. Videl sem, da igralci bežijo od sistema in nalog, ki jim jih je zastavil trener. Manjkala jim je disciplina, niso prikazali vsega, kar zmorejo.« Želi si dva pomočnika, omenjata se imeni Matjaža Štancarja in Roberta Pevnika. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Slovenska nogometna reprezentanca bo jutri zvečer (20.30) odigrala kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu z Norveško, na razprodanem štadionu Arena Petrol, ki bo sprejel največ gledalcev doslej na naših tleh na tekmi slovenske reprezentance. Podjetje CMC Publikum je zgradilo južno tribuno, ki ima 1540 sedišč. kvalificiran za novo vlogo.« NA KRATKO Šentjurčani na Shisho Pangmo Šentjur: Deseto obletnico delovanja bo plezalni klub Rif-nik obeležil z novo himalajsko odpravo. Devetčlansko ekipo, ki jo vodi Aco Pepevnik, sestavlja sedem slovenskih in dva hrvaška alpinista. Na pot bodo krenili danes, za cilj pa so si postavili vrh 8.027 metrov visoke Shisha Pangme v Tibetu. Podrobnosti bomo predstavili v prihodnji številki. (ST) Uspešen začetek za Kato New York: Velenjčanka Katarina Srebotnik se je brez težav uvrstila v 2. krog odprtega prvenstva ZDA, zadnjega letošnjega turnirja za grand slam. Premagala je Tajko Hsieh J5u-Wei s 6:0 in 6:2. Sinoči se je pomerila z 12. nosilko, Francozinjo Mary Pierce. Žalčanke zmagale Dornbirn: Rokometašice Celeie Žalca so osvojile prvo mesto na turnirju v Avstriji. Varovanke trenerja Aleša Filip-čiča so nanizale štiri zmage: Uster (Švica) 30:24, Sulzbach (Nemčija) 27:24, Haunstetten (Avstrija) 27:24 in v finalu še enkrat Sulzbach 25:22. (Ť.T) Jarnovičev memorial Velenje: Danes in jutri rokometni klub Gorenje organizira tradicionalni Jarnovičev memorial, na katerem bodo nastopili še Grasshoppers iz Švice, Zubri iz Češke in Čakovec iz Hrvaške. Danes ob 17.30 se bodo domačini pomerili s Čakovcem. Koristno za vse! Celje: Celjska rokometna šola uspešno deluje že trinajsto leto. Namenjena je deklicam in dečkom od 1. do 5. razreda, letos torej za letnike 1998 - 1994. Vodi jo prof. Tone Goršič s sodelavci. Iz šole je zrasla tudi vrsta znanih celjskih igralcev in igralk. Vpis in vadba sta v telovadnici Srednje poklicne šole ob Ljubljanski cesti. Otroke lahko vpišete katerikoli dan in se lahko vključijo takoj, zato naj pridejo s telovadno opremo. Razvijah bodo telesne spretnosti in sposobnosti ter osnove rokometa. Dodatne informacije na tel. št. 041 675 -581. »Košarka za mlade« dobro obiskana Celje: Košarkarski klub Celjski vitez je že tretje leto zapored organiziral brezplačne treninge košarke za otroke in mladino, ki so bih dobro obiskani. Mladi košarkarji so vsak dan trenirah na zunanjem igrišču Gimnazije Center. Celjski vitez šteje 70 .članov in tekmuje s tremi selekcijami, s pionirji, kadeti in mladinci, regionalne prijateljske tekme pa igrajo tudi mlajši pionirji. V mesecu septembru se začenjajo redni treningi, ki bodo organizirani tudi za najmlajše. Starši lahko informacije o vpisu v klub dobijo pri trenerju vsak delavnik med 16.30 in 18. uro v telovadnici Gimnazije Center. (JŽ) Najboljši graščaki Vezsprem: Na Madžarskem so se na tradicionalnem rokometnem turnirju pomerile navijaške skupine. Zmagah so velenjski Šaleški graščaki, celjski Florijani so bih peti, Prleki, prav tako pristaši Celja Pivovarne Laško, pa deveti. Florijani bodo morali zaostriti vadbo cJUTEKS JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC Avstralec ni zadovoljil Vsi klubi z našega področja pospešeno nadaljujejo s pripravami za novo sezono, istočasno pa še iščejo okrepitve. Moštva namreč še vedno niso do konca sestavljena. Laščam so zaključili s pripravami v Radencih, sedaj trenirajo v Treh lilijah. Nadaljujejo pa tudi z iskanjem centra za ekipo, kajti Avstralec Daniel George (209 cm) ni zadovoljil trenerja Anteja Perico. »Potrebujemo težkega centra za začetno peterko, Avstralec pa bi lahko bil le zamenjava. Slabosti pod košem je razkrila tudi zaprta tekma s Heliosom. Potrebujemo predvsem centra, ki igra tudi s hrbtom proti košu,« je povedal Perica. Sicer pa so Laščani sinoči že pričeli z igranjem tekem. Igrali so doma proti Kopru, v torek pa v Tri lilije prihaja ruska ekipa Himki. Naslednji vikend bodo Laš-. čani igrali na Natkovem memoriálu v Šoštanju. Dodajmo še, da je v Kliničnem centru v Ljubljani reprezentančni zdravnik dr. Slobodan Macura operiral mladinskega reprezentanta Tadeja Horvata, ki bo okreval približno čez pol leta. Horvat si je sprednje vezi v levem kolenu natrgal v zadnji tekmi evropskega prvenstva do 18 let, kjer je bil s povprečjem 13 točk vodilni strelec slovenske reprezentance. Ta teden znana usoda Američana Ttidi Šentjurčani so zaključili bazične priprave, ki so jih opravili v Kozju. Trener Damjan Novakovič je bil zelo zadovoljen z delom igralcev, ki sedaj vadijo v Hruševcu. Že ta teden je ekipa odigrala dve srečanji proti Slovanu in Triglavu, obe z željo, da bi preizkusili ameriškega branilca Jimmieja Hunta, ki je dobro prestal treninge v Kozju in v Hruševcu. Če je tako zadovoljil tudi na obeh omenjenih tekmah, potem se lahko že ta vikend pričakuje podpis pogodbe z njim. Hohler ostaja, prišel Jovanovič Tudi Zrečani so se pričeli krepiti Po odhodu Ilije Petroviča in Branislava Josipoviča so pri Rogli najbolj zadovoljni s tem, da se je v klub vrnil in bo v njem vsaj še eno sezono tudi ostal Dejan Hohler (188), ki je siçer skušal najti klub v tujini, preizkusil pa se je tudi priUnionu Olimpiji. A se je le odloČil in ostaja v Zrečah, kar je zanj najverjetneje najboljša rešitev. So pa v Zrečah ostali brez Bojana Novaka, ki je z eno nogo že bil-pri Rogli, a se je premislil in ostal v Zagóťjti. Zato pa je za zreškega prvoligaša podpisal Peter Jovanovič (200), ki je bil lansko sezono na Polzeli, pred tem pa vrsto letpri Alposu Kemoplastu. Tako se »Jovo«, kot so ga klicah v Šentjurju, vrača na prvoligaško sceno. JANEZ TERBOVC OSEBNO Branko Vivod, prvi z leve, na zmagovalni stopnički. Ničjveč vroča Španija Celjski adet Branko Vivod je letos osvojil dve srebrni medalji na največjih veteranskih prireditvah, World masters games v Kanadi in na svetovnem prvenstvu v Španiji. Skok v višino med atleti, starimi od 60 do 65 let, je v San Sebastianu trajal tri ure in pol. Dosežki so bih slabši zaradi hladnega - namerili so 18 stopinj Celzija - vetrovnega in deževnega vremena. Med 15 tekmovalci je zmagal Nemec Gunther Spielvogel (160 cm), dolgoletni Vivodov tekmec. Branko Franc Vivod iz Mislinje je preskočil 154 cm, toliko kot Američan Norman Frable, a je bivši jugoslovanski rekorder imel en poskus manj in sijajno zaključil sezono. Zaradi poškodbe, ki ga je pestila na začetku leta, je zelo zadovoljen z učinkom; če bi bil popolnoma zdrav, bi bilo morda katero od odličij žlahtnejše. Ujeli smo ga tik pred odhodom v Španijo, kjer ga čaka sedem težkih tekem, ko se bodo celjski rokometni asi na prestižiii^turnifjih spo-pádali ť z- najmočnejšimi evropskimi moštvi. Priprave na ta turnir so bile zelo naporne in,tako-lcot wid^egovi kolegi si tudi Matjaž Briîfiien žeh čim več zmag. Matjaž je Ljubljančan, ki začasno živi v Celju, v rojstnem mestu svojega očeta, kjer ima tudi babico, strica in nečaka Blaža. Na to mesto ima lepe spomine že iz časov otroštva, odraščanja. Rokomet je začel trenirati pri desetih, letih in bil ves čas Član moštva Pral, potem pa je sprejel povabilo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Za celjski klub zdaj igra že tretjo sezono. Kaj pričakujete od turnirjev v Španiji? Tja gremo na povabilo Špancev, predvsem bomo na teh tekmah videli, kje smo. Še vedno namreč nismo v vrhunski formi. V Španijo gremo sproščeni, bomo pa poskušali narediti vse za zmage, če kakšno tekmo izgubimo, pa tudi nič hudega, saj se zavedamo, da so to same: vrjhunske ekipe. Ste zadovoljni z odločitvijo za Celje? To je bila prava izbira, najboljša zame "0. tistem trenutku. V. Celju imam odlične pogoje za treniranje, iti kam drugam bi bil velik nesmisel, pa še domov v Ljubljano grem lahko ob vsaki priložnosti. Kaj pa cilji za naprej - kje se vidite v prihodnosti? Vsak športnik ima svoje želje, moja je postati eden najboljših igralcev na svetu, osvojiti čim.več lovorik, večina športnikov si to želi. Nekaj časa se bom še kalil tu v Celju, potem pa, kaj vem, vidim se recimo pri Barceloni, Portlandu, Ciudad Realu, morda v kakšnem nemškem klubu. Za to je še Čas. Katera tekma je bila za vas doslej najtežja? Kar nekaj jih je bilo, na primer tista z Barcelono v polfi-nalu lige prvakov, pa morda tekma proti Franciji na svetovnem prvenstvu vHiniziji, kjer bi nam zmaga prinesla polfinale. Kaj bi na sebi spremenili, če bi lahko? Potrebujem malo več samozavesti ... V igri. Česa ne prenesete? Ne prenesem laži in krivice, nadutih tipov in domišljavih žensk. Se vam zgodi, da kdaj tudi jočete? Se mi je že zgodilo in ni me sram jokati. Kdaj je treba izraziti čustva tudi na ta način. Ste že kdaj okusih pelin nesrečne ljubezni? Imel sem eno resno punco, pet let sva bila skupaj. To je bila moja nesrečna ljubezen, je pa zato zdajšnja toliko bolj srečna. Začasno živite v stanovanju v Celju, z vami je tudi Ljubljančanka Špela. Kako dolgo sta že skupaj in kak- Matjaž Brumen šna je ta vaša ljubezen, kaj vam je na njej najbolj všeč? S Špelo sva skupaj dve leti in sedem mesecev. Cenim jo, ker je močna osebnost, ki me v vsem podpira, spodbuja, vleče iz kriz ... In zelo lepa je. Kako radi imate Špelo, če bi imeli na razpolago številke od 1 do 10? 11 ! (kot iz topa) Veliko oboževalk imate, ki vam pišejo, vas oblegajo, hočejo imeti vašo sliko, avtogram. Je Špela kaj ljubosumna? Malo že, malo mora biti, sicer pa je glede oboževalk lahko kar mirna. Če bi šla katera predaleč, bi ji kar takoj povedal, da imam resno punco. Kaj na ženski najprej opazite? Obraz ... Oči vsekakor. Kateri parfum uporablja vaša Špela? Zdaj pa res ne vem (v zadregi), v zadnjem času sem ji podaril dva, tri parfume, a se imena ne morem spomniti, so ji bih pa zelo všeč. Izvedeli smo, da radi kuhate. Kaj najraje kuhate, jeste? Res je, rad kuham vse po vrsti, najraje jedi iz mesa. Ni jedi, ki je ne bi maral. Ampak meso je na prvem mestu. Tudi Špela je že začela kuhati, a v glavnem kuham jaz, ona ima na skrbi druga opravila, večina del je na njenih ramenih. Sicer pa v najinem gospodinjstvu ni delitve na ženska in moška dela. Radi imate tudi pse ... Res jih imam rad, Špela tu-di. Ker je njen pes, ki ga jeimela v Ljubljani, od starosti umrl, sva si pred kratkim kupila novega, angleškega buldoga, ki je zdaj star tri mesece. To so psi, ki zelo veliko jedo in so precej trmasti. ImemujeMuffin in je res prijetna popestritev v najinem življenju. Si zamišljate poroko, zakon s Špelo? Ja, razmišljam v tej smeri, se pa oba zavedava, da je za ta korak še dovolj časa. Oba sva še mlada, nikamor se nama ne mudi. Kaj je tisto, kar vas v prostem času še razveseljuje? Rad gobarim, uživam v hoji po gozdu. Odlično se sprostim tudi pri ribolovu, ves dan znam preživeti na čolnu. So trenutki, ko potrebuješ mir, ko hočeš biti sam s seboj, v tišini. Kje ste preživeli letošnji dopust? S Špelo sva bila malo v Zadru, teden dni v Poreču, po moji nedavni operaciji ledvice pa sva bila mesec dni na njenem vikendu na Dolenjskem. Tam se nama je pridružil tudi najin Muffin. MARJELA AGREŽ Spar Kava Tacuba mleta, 100 g Spar Koruza 340 g Spar Mleto mešano meso 50% mlado goveje meso in Sončnično olje Banat 1 I Velenjski piroman spet udaril? Velenjčani so zgroženi. Nekateri, predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini krajev, kjer je gorelo v zadnjem času, pravijo, da vse to že presega mejo zdravega razuma. Če gre za piromana, potem imajo popolnoma prav. V nekaj več kot treh mesecih je zagorelo že osemkrat, minuli torek je požar izbruhnil kar dvakrat. Objekti, kjer je do zdaj go-relo, naj bi imeli nekaj skupnih točk. So nekoliko osamljeni ali stojijo ob večjih objektih. Gori skoraj vedno v ožjem predelu okrog skakalnice ali na bližnjem sosednjem griču. Krajani, gasilci in nemočni policisti ter kriminalisti so ogorčeni, ker imajo vsi požari še en skupni imenovalec - namerni požig. V torek ob 21.30 je zagorelo v Kavčah. Požar je zajel delno zidano leseno gospodarsko poslopje, velikosti 12 x 8 metrov. Popolnoma je uničen Velenjčani živijo v strahu pred neznanim požigalcem. zgornji del poslopja z ostrešjem, nekaj sena in lesa, mo-tokultivator in nekaj kmetijskega orodja. Ogenj so uspeli pogasiti gasilci iz prostovoljnih društev Velenje, Vinska Gora, Šentilj in Šalek. Kljub temu, da so gasilci od kraja V sredo zvečer pa je zagorelo gospodarsko poslopje na Šenbriški cesti v Velenju. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je ogenj uničil poslopje in v njem spravljeno krmo, kmetijsko mehanizacijo, nekaj tehničnega íesa. Škode je za 10 milijonov tolarjev škode. Kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine požara. požara oddaljeni le kakšnih petsto metrov, so ognjeni zublji na objektu pustili škodo. Ostalo je le nekaj zidov in zoglenela konstrukcija. Slabe pol ure kasneje je neznani požigalec podtaknil požar le tristo metrov stran, ob velenjski skakalnici. Tokrat je na Ljubljanski cesti zagorela lesena počitniška hišica velikosti 4x5 metrov in čebelnjak velikosti 3x3 metre. Zgorelo je ostrešje hišice, čebelnjak, v katerem je bilo 10 panjev čebel, pa je v celoti uničen. Lastnikov takrat ni bilo doma. Prihiteli so gasilci iz Velenja, Vinske Gore, Šentilja, Šaleka, Pesja in gasilci iz Premogovnika Velenje ter kriminalisti. l\idi tukaj škoda še ni ocenjena. Slednji še vedno zbirajo dokaze o piromanu, ki požiga in spravlja Velenjčane v strah. Samo v torkovih požarih je s svojo bolno objestnostjo povzročil za skoraj osem milijonov tolarjev škode. JM, SŠ Foto: JOŽE MIKLAVC Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma ' jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, nà katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI Razburkani bazen UO TD Rimske Toplice je na svoji seji dne 25. 8. 2005 med drugim obravnaval tudi vsebino članka, ki je bil objavljen v Novem tedniku, številka 63, 23. 8. 2005, in ki ga je napisal novinar G.S. Pri tem smo ugotovili, da ta članek grobo žali člane UO TD Rimske Toplice in njegovega predsednika. Predvsem izjave »znanega gostinca iz Rimskih Toplic«, ki javno izjavlja, da gre pri oddaji bazena v podnájem za nepravilnosti, nečiste posle in za vnaprej znanega najemnika. Če bi bilo temu tako, potem sploh ne bi objavili razpisa, ampak bi bazen enostavno nekomu oddali. Če pa je praksa »znanega gostinca iz Rimskih Toplic« takšna, kot daje izjave, potem lahko analogno sklepamo, na kakšen način sam kandidira na razpise in pridobiva pogodbe. Odločno zanikamo vsa namigovanja iz članka, da gre za nepravilnosti v postopku in korupcijo. Vsi člani UO TD Rimske Toplice kot tudi predsednik opravljamo svoje funkcije prostovoljno in se zavedamo, kakšen pomen ima bazen za društvo in kdaj. V skladu s tem in pooblastili skupščine TD so potekale in potekajo tudi vse aktivnosti v zvezi z oddajo bazena v najem. Postopki bodo končani 29. 8. 2005. Če nihče ne bo izbran, bomo seveda postopek razpisa ponovili, na enak način kot prvič. Na noben način pa UO TD Rimske Toplice ne bo pristal na pritiske, ki bi prihajali od zunaj od »znanih gostincev« ah osebnosti, ki bi zaradi tega ali onega razloga želeli dobiti bazen v najem mimo vodenja postopka, ki je bil sprejet na UO TD. UO TD se bo neodvisno od kakršnih koli pritiskov po svoji volji in v skladu s pooblastili skupščine odločil za ponudnika, ki bo najbolj ustrezal bodočim razvojnim ciljem bazena in društva. Ob tem pa bo delal po načelu dobrega gospodarja, pravično in pošteno do sebe in svojega članstva. ANDREJ MLAKAR, predsednik UO TD Rimske Toplice Garantiramo! SUdcokreta " iH ^^^^ Ju /O 5VII IpMJ 11IC1U, (JC1MI dl lu, I NU f6rJ169.- 795.- [Garantiramo! BEZ33®■ INTERS RA R T^rr- St. 66 - 2. september 2005 IVUil HOVI tednik KRONIKA 21 »40 let sem bil zaposlen pri Slovenskih železnicah, a kaj takega še nisem videl. Iz postelje sem sedel na voziček »Z ženo takrat nisva bila doma, toda vnukinja, ki je še vedno v šoku, mije te trenutke opisala kot grozljive. Tudi n ravno takrat je skozi okno priletel kos železa! Ropot je bil neznosen,« jebil šokiran drugi najbližji sosed avtomobil smo imeli parkiran pred hišo, deli tovora in vagonov so sa ustavili tik pred njim,« nam je povedal Franc Pavšek. Franc Stvarnik, čigar hiša jeVrta najbolj ha udaru. Zveriženi vagoni na domačem dvorišču K sreči nihče ni bil poškodovan - Tehnična napaka na enem izmed vagonov? Na železniških tirih v Laš- no ponorelo in se ustavilo tik kem še vedno stojijo gromo- pred železniškim prehodom zanski kupi zveriženih va- pri Pivovarni Laško. Komi-gonov. Nesreča, ki se je zgo- sija Slovenskih železnic sku-dila vponedeljek,neteiM:-..mL5.kQ01iâijflJAvne} _ hut pred 19. uro na želez- je za železniški promet in kri- niški progi Rimskè Topli-ce-Laško, bi se lahko končala tragično. V neposredni bližini kraja nesreče so stanovanjske hiše, na parkirišču Pivovarne Laško so bili v tistem času tovornjaki, na dvorišču hiše družine Stvarnik se je igrala najmlajša vnukinja ... Umaknila se je še pravi čas, saj bi jo sicer lahko več ton železja zmečkalo pod seboj. ! Iz smeri Kopra je proti Avstriji vozilo 22 več kot 1.700 ton težkih vagonov z železo-ýo rudo. Pred Laškim se je bd lokomotive in prvega vagona silovito odtrgal ostali del tovornega vlaka. Petnajst Vagonov je na tirih dobesed- minalisti še vedno ugotavlja vzrok za nesrečo, ki je po mnenju strokovnjakov ena najhujših, če že ne najhujša pri nas. Napako na progi kot vzrok za nesrečo so izključili, prav tako tudi morebitne posledice preteklega neurja, izključili so tudi krivdo strojevodje. »Komisija je takoj prevzela brzomerni trak in ugotovila, da je strojevodja vozil po predpisih, s hitrostjo 70 km/h. Reagirati niti ni mogel, saj so se vagoni silovito odtrgali,« pravi šef sekcije za vodenje prometa Maribor pri Holdingu Slovenske železnice Slavko Špur. O natančni škodi je še vedno prezgodaj govoriti, znano je le to, da je škoda samo na infrastrukturi krepko večja kot 200 mili- všteli še škode na vagonih in ostalih objektih, ki so bili v nesreči poškodo- Železniški promet med Laškim in Celjem je bil do srede zjutraj nemogoč, desni tir so usposobili za vožnjo, tako da potniški promet zdaj poteka normalno, brez prestopanja potnikov na avtobuse. Tovorne vlake pa so usmerjali z obvoznih poti na to progo postopoma. Nekajminutnim zamudam pa se do popolne sanacije, ki bo trajala še okrog deset dni, ne bo mogoče izogniti, vendar zamude ne bodo večje od dvajset minut. SŠ, DI ......£oto: SHERPA, NM Vprašanje, ki je bilo v prvih minutah po je bilo, ali je kdo poškodovan. Neprevidni mladi vozniki I V torek popoldne je do hujše nesreče prišlo na lokalni cesti Vrh nad Laškim-Trobni Dol, kjer se je huje poškodoval 13-letni sopotnik na kolesu z motorjem. 17-letni motorist je zaradi neprilagojene hitrosti v blagem ovinku izgubil oblast nad vozilom, oplazil nasproti vozeči traktor in zapeljal na travnato brežino, kjer je trčil v občana, ki je tam grabil travo. Po trčenju sta s sopotnikom padla. V nesreči se je lažje poškodoval tudi mladoletni ivoznik. V večernih urah pa se je v nesreči na Cesti Simona Blatnika izven Velenja hudo poškodoval mladi voznik osebnega avtomobila. 18-letni novopečeni voznik je v dolgem in preglednem desnem ovinku zaradi prevelike hitrosti zapeljal desno izven vozišča na. makadamsko ban-kino in travnato površino, nátonažafna"vó'ziŠŽ'e, kjer ga je zaneslo desno tako, da je trčil v žično ograjo in napeljavo toplovoda. V trčenju se je lažje poškodoval tudi njegov 16-letni sopotnik. Na vozilu je nastalo za več kot dva milijona tolarjev škode. SŠ Hrovat obvezno na psihatrijo! Na okrožnem sodišču v Celju se je v sredo zaključilo sojenje Niku Hrovatu, obtoženemu umora Denisa Tignja januarja lani v Zrečah. Izrekli so mu varnostni ukrep desetletnega psihiatričnega zdravljenja v psihiatričnem zavodu. Sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. Gorazd Mrevlje je že pred časom dejal, da je bil Niko v času umora neprišteven. Ravno Mrevlje je s pregledom Hrovata prišel do zaključka, da ima omenjeni eno redkih oblik shizofrenije, za katero v medicini še niso našli zdravila. Temu so pritrdili tudi na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Hrovat naj bi imel vse simptome bolezni, torej preganjavico in nanašalne blodnje, prisilne misli, prisluhe in celo halucinacije. Njegova bolezen se kaže predvsem v izkrivljanju realnosti. Kot je že na minulih sojenjih Mrevlje pojasnil, je bil umor Denisa Tignja za Hrovata nekaj povsem logičnega in razumljivega, saj ga je drugače dojemal, medtem ko je za normalno in zdravo okolje njegovo dejanje povsem nesprejemljivo. Dodal je še, da bi Hrovat najverjetneje v tistem stanju nekoga ubil. Če ne bi bil Denis, bi bil kdo drug. Epilog sojenja pa je bil nerazumljiv za sorodnike Tig-Št. 66 - 2. september 2005 - Niko Hrovat (prvi z desne) v sodni dvorani nja, ki se ne strinjajo predvsem z dejstvom, da je bil Hrovat med umorom nepri- števen. Sodba še ni pravnomočna. SŠ, foto: SHERPA OTOK SIPAN 10.9. HOTEL ŠIPAN"* 7x POL, LETALO-BUS 45.900 HMjlp 9L0T0K KORČULA PELJE SAC, 0REBIC 10.9. 10.9. HOTEL K0M0D0R** 7* POL, LETALO-BUS 39.900 HOTEL PARK" 7x POL, LETALO-BUS 49.900 * NEUM 10.9. HOTEL NEUM"* 7* POL, LETALO-BUS ZAKLJUČEK POLETJA-DALMATINSKA FEŠTA -OD BUDVE DO SARAJEVA 17.9. Iziet poln presenečenj, zabave^ odlične hrane, iobre glasbe in drobnih pozornastL. 49.900 89.000 DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 037031960 VRHNIKA 01 7506170 Izobilje in pomanjkanje z roko v roki Reven Laos, bogat z naravnimi lepotami in s prijaznimi prebivalci Laos zaznamujejo barva čokolade, zelena in zlata. Skozi precejšen del tega bisera JV Azije namreč teče stotine kilometrov dolga reka Mekong, umazane, čokoladne barve. Zelena je narava, ki jo je v tem še relativno turistično zanemarjenem kotičku sveta v izobilju, zlata pa se blešči s pročelij budističnih templjev in drugih znameniti stavb. Laos pa niso le barve, pač pa tudi molčeči domačini, a za goste pripravljeni narediti res veliko. Ukvarjajo se s kmetijstvom, industrije je malo! Od sosed, kjer so že nekaj desetletij omamljeni od navala turistov in popotnikov, se Laos razlikuje tudi po tem, da nima morja. Marsikaterega lagodneža že to odvrne od obiska te komunistične, revne države. Vanjo sva vstopila na severu Tajske. V Laosu poteka več »glavnih« prometnic po reki kot po cestah, potovanje po reki pa je lahko še bolj eksotično kót že pregovorno sončkanje pod palmami ob turkiznem morju. Ďo osrednjega dela države je pot možna le s staro škripajočo ladjo, prenapolnjeno s potniki in dobrinami sodobnega sveta. Mogočni Mekong izvira v Tibetu in se na svoji poti srečuje z različnimi narodi v več državah. Prebivalcem ob njej, pomeni predvsem preživetje, če ne zaradi rodovitnih erozijskih naplavin, pa zaradi ladijske dejavnosti. Že od nekdaj poteka živahna trgovina med državami L i. zlatega trikotnika (Tajska, Laos, Burma) tudi z marnih. Precej kilometrov na severozahodu Laosa pomeni Mekong naravno mejo med Laosom in Tajsko, tam je pravi razcvet nezakonitega prometa z drogami. Luang Prabang Luang Prabang je bil skromna, a lepa prestolnica Kraljevine Laos od 12. pa do sredine 16. stoletja. Ukleščata jo reki Mekong in Nam Khan. V središču se vzdiguje hrib Phu Si, vrh krasi istoimenski tempelj, od tam je čudovit razgled po mestu. Posejano s številnimi pozlačenimi budističnimi templji, ki štejejo tudi več stoletij, naju povsem prevzame. Še posebej biser mesta, tempelj Xieng Thong. Zgradili so ga v 16. stoletju, zunanjost bode v oči z vzorcem vijolične in zlate, notranjost skriva prav tako čudovite poslikave. Sonce riše zadnje odseve na blatni gladini reke, ki je pone- Domačinka na riževih poljih ^Shifter's ■.■^.'řH HiT.V.IB pêsêjikr Gosposka ulica 7.3000 Celje tel.: 03 490 03 36 www.zniders.com IJiH-l'I'H'IIHi.Hm'PH'iJlil'l Žnider's Slovenija in Žnider's Holidays Lima/Peru » Vabita na 12-dnevno potovanje - PERU i CENA: 525.000 sit/osebo; ODHOD: 26. oktober 2005 * Možnost obročnega odplačevanja/kredit Izkoristite edinstveno priložnost in nas pokličite. = --FTTfirrm kod širša kot kilometer. Smukneva na Phu Si, nekajminutni vzpon je poplačan, ko se sonce poslavlja med daljnimi hribi, a se menda nagnetejo prav vsi popotniki v mestu, iščoč čarobnost sončnega zahoda. V starem delu Luang Praban-ga preseneti tudi nekdanja kraljeva palača. Po odvzemu oblasti kralju Sisavangu Vattha-nanu pred tremi desetletji so jo preuredili v muzej. Komunistična stranka še danes ne dopušča drugih strank. Kaj skrivajo jame? Vang Vieng alias vasica mamil. Še preden oddava pome liste, sprašujejo, če bova kadila travo. In to na skoraj vsakem koraku. Seveda, ko vidim komaj polnoletne mulce z vsega sveta in na pol gola, široko nasmejana dekleta, mi je jasno, čemu so prišli v to zakotje. Žal so spregledali številne lepote, ki jih skriva. jsvasi! kolesi in se prebijala skozi na roko narisan zemljevid, ki sva ga mastno plačala domačinu. Jam je v okolici Vang Vienga zaradi apnenčaste pokrajine veliko. Nad prvo - Tham Jang - sva razočarana, čeprav je najlepša med vsemi. Nabito polna je, .celo dam v kostimih. NZ, 9-,16.,23.9., 39.900, POL, 45.900. J0CKER7", POL P., 53.900, JOCKER"', POL P, 59.900, avtobusni prevoz v ceni KRAJŠI IZLETI: KRAS in PRIMORSKA, 1 dan, 24.9., CERKNIŠKO JEZERO, 1 dan, 1.10.. GRADOT LUDWKABAVARSKEGA 2d' 'l'^âTaMO Tďn'°23/^T^VrADOV^JUŽNE ČEŠKE, 2 dni, 24.9., 29.10, BUDIMPEŠTA, 2«tt»., i. in'29.10., DOUNA MALTE in GR0SSGL0CKNER, 2 dni, f7.9„ BERLIN, 5 dni, 2.11., ŠVICA, 4 dni, 6.10.. DUNAJ, 2 dni, 24.9., 8. 29.10"., PRAGA, 3 dni. 30.9., 29.10., 4,11:, PRAGA IN GRADOVI JUŽNE ČEŠKE, 5 dni, 28.9., 2.11., CINQUE TERRE, 3 dni, 16.9., 29.10., T0SKANA In ELBA, 3 dni, 16.9., 29.10., RIMINI SAN MARIN< 2 dni, 17.9., 29.10.,------------------------- ------------ 21.10., PARIZ Z AVT 21.10., BEOGRAD EXPRES, 2 dni, 24.9., 29.10., LETALO/AVTOBUS: BARCELONA, 5 in 6 dni, 16.,17.9., 28.10., 1.11., SICILIJA, 5 dni, 23.9., 27.10., SICILIJA, 7 dni, 27.9., 31.10., RIM II., 4dni, 31.10., SORRENTOCAPRI-RÍM I., 5 dni, 27.10., GRŠKI ' ' ' " i,24.9.,28.m29.10.,DUBUN,4dni,28.9..VELIKI ........ : DO PORTA, 6 dni, 29.10., 22.9, ŠPANSKI KROG, 7 dni, 29.10.. ANDALUZIJA, 5 dni. 28.1 KLASIČNA GRČUA in METEORA, 4 dni, 2.11., DALJŠA I JORDANIJA, 23. in 30.10., DUBAJ, 6 ali 8 dni, 27.10., 24 ,8 dni, 30.10., 27.11., EC ŽELITE POVRNITI VAŠI KOŽI SIJAJ? Center zdravja in lepote v Zdravilišču Laško ponuja storitve kozmetične linije Sothys: Trenutek za lepoto Tretma obraza za napeto kožo Tretma za vračanje vlažnosti J^jfc* Pokličite 03-7345-166 ali obiščite z°u§koCE www.zdravlllsce-lasko.sl Ob vsakem Sothys-ovem tretmaju vam podarimo 15 ml kremo in 20 % popust pri nakupu kozmetike it' IZLETNIKOVA TURJÍTK?MA AÇENOJA GARDALAND - 10.9. zagotovljen odhod. H nokaj most -■amo 9.BOO StT/ooobo nakupovanje na največji tržnici v BiH - tržnica ARIZONA 17.9 ,6.100SIT/OS • odhod tudi iz Velenja, - PRAVLJIČNA DEŽELA - MARCHINWALD na avstrijskem Koroškem 10.9. - PO SLEDI DA VJNCJJEVE ŠIFRE (Pariz, London. Edinburg) 17.-23.10. .(od Porta do Lizbone) 22.-28.10. OGLEJ, 1 dan. 8.10.2005, 1,24.9.05.7.500 SIT/osebo, P^LSTJE 2005 - akcije, JESENSKE ŠOLSKE POČITNICE V UMAGU -ZELOUGOOKO, HOTEL KOHfti. J ■ "*, 2 dni za 14.600 SIT polpenzion po osebi. 5 ONI že od 29.700 SrT/osebi MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. Zaslužiti pa znajo, ne le s travo! In nič barantanja. »Ne, gospod, plačati, plačati, vi in kolo.« Kaj sva hotela, plačala sva mostnino - to pomeni peš čez plitvo reko po malo večjih kamnih, zdelani kolesi pa na ramah. Polja se šibijo od riža, ki v Laosu pomeni preživetje skoraj 80 odstotkov prebivalcev od 6 milijonov. Ženske z značilnimi pokrivali marljivo opravljajo svoje pod razbeljenim soncem, včasih si pretegnejo hrbet in nama pomahajo. Jama Phu Kham je vredna plezanja in litrov potu. V jamo gledaš od zgoraj navzdol, v temotni notranjosti se skriva tempelj. In za konec prizor iz nebes: izpod jame izvira zelena, hladna reka, v kateri plavajo zlate ribice. Skoraj že kič, ampak po napornem dnevu je prijala ohladitev. ANA-MARUA BOSAK Foto: MATEI BERK, AMB NOVA PRENOVEUENA TURISTIČNA AGENCJA ILIRIKA V CEUU! TURČIJA - Plačilo na 12 obrokov! MAKARSKA RIVIERA MURTER Pavić. sončnik in ležalnik na plaii, 3* Borovnik, brezplačno : otrok do 12 let 50% popusta otroka do 12 let 3.9./7D/NZ 29.900 BAVARSKI GRADOVI 2-dnevni avtobusni izlet slovensko vodenje poglej in odpotuj! 17.9./20/POL 29. 10.9.-31.10/7D/POL 29.900 Sončkov klub v PORTOROŽU DJERBA GRČUA Rodos 2* Ais. letalo iz Ljubljane. brezplačno parkiranje 11.18, 25.977D/NZ od 76.400 •a, bogata animacija, 3* Djert Ljubljane 5. 12, 19.9/7D/POL 79.900 GRČIJA Kreta 3* Erato. letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 17.. 24.9/7Ď/POL 89.900 TURČIJA Alanya 3* Sun Fire beach, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 11.9/7D/AI 94.900 TUNIZIJA Hammamet 4* Medi Golf, letalo Iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 10.17, 24.9/7D/AI od 99.900 EGIPT, Hurgada 4* Saegull Resort, letalo iz Ljubljane 7.14., 21.10./7D/POL 111.300 JU SONČEK -iíS^/- ÏUI potovalni center Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 « TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 3. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11,15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev - V šolo s težko torbo in prazno denarnico, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.10 Hit lista Radia Celje, 20.30 Javljanja iz tekme Slovenija - Norveška, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP -'skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije - Adrenalinska noč (Radio Celje) NEDELJA, 4. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 1Q.10 Znanci pred mikrofonom - Ina Trebičnik Knez, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Ina Trebičnik Knez, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora) tnmsm 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Poletne asociacije, 10.00 Novice, 11:00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male žjvali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gremo v šolo - razvedrilna igra,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz - Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice) SREDA, 7. september Njene poslastice PONEDELJEK. 5. september / 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gremo v šolo- razvedrilna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack-izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novicè, 19.15 Vrtiljak polk in valč-ko, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora) Tokrat smo dobili doslej rekordno številko pravilnih odgovorov in vsi ste pravilno ugotovili, da je nagajivo dekle na sliki novinarka Simona Šolinič. Med pravilnimi odgovori pa smo izžrebali Rudija Šturbeja s Ponikve, ki ga nagrada že čaka na našem oglasnem oddelku. In kdo je tokratna deklica na sliki? »Kot mala punčka sem se zelo rada potepala. Radovednost me je gnala naokoli in vselej sem izgubila občutek za čas, zato sem jih doma vedno slišala, ko sem se prepozno vračala z dnevnega potepa,« pravi deklica, voditeljica Radia Celje. »Že od malih nog sem rasla skupaj s knjigo in še danes je moja največja >poslastica< uživanje s knjigo v roki.« Prvih voditeljskih korakov se skrivnostna malčica, ki vam je doslej družbo delala predvsem ob sredah popoldne, spominja: »V osnovni šoli sem bila vedno zraven pri organizaciji šolskih prireditev in v četrtem razredu sem prvič povezovala kulturni program pred >obličjem< vesoljne šole. Spomnim se, da vsaj tri dni pred nastopom nisem mirno spala in na odru sem nastopila z veliko tre- www.radiocelje.com mo, ki se me je držala kot klop tudi v prvih korakih dela pred radijskim mikrofonom. Pravzaprav je bila trema tista, ki bi mi skoraj onemogočila delo na Radiu, če ne bi bila vztrajna in prepričana, da je to delo tisto, ki ga želim opravljati.« V otroštvu je veliko počitniških dni preživela pri starih mamah, ki sta obe veljali za odlični kuharici in z velikim veseljem je posnemala njuno kuharsko znanje. »Priznam, da pri kuhanju in peki sladkih dobrot še dandanes neizmerno uživam,« pravi voditeljica, ki nas večkrat razveseli s kakšno sladko dobroto. Sicer pa smo preverili, da ima v domači kuhinji na častnem mestu res vse Kuharske bukve Radia Celje. Odgovore, kdo je skrivnostna malčica, pričakujemo na naslovu Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je. NE PRESLISITE NA RADIU CELJE m 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Naj planinski dom, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gremo v šolo - razvedrilna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Maja Misson, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skuphi nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnózábavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Poletna potepanja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Poletje v Celju - knežjem mestu, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gremo v šolo - razvedrilna igra, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.l.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio) I 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko - Slovenska popevka, 9.30 Halo, Terme fpiimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00,Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gremo v šolo - razvedrilna igra, 15.00 Šport dan«i, 15.30 Dogodki in idmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pozabljeni,1 spregledani, prezrti, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih Radia Celje - lestvica, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio) TUJA LESTVICA 1. ONLY WORDS I KNOW - BLUE (4 2. COOL-GWEN STEFANI (2 3. THIS IS H0WAHEARTBREAKS -R0BTH0MAS (6 4. CRAZY CHICK - CHARLOTTE CHURCH (3 5. ROC YA BODY-M.V.P. (3 6. YOU'RE BEAUTIFUL - JAMES BLUNT (5 7. 0QH LA LA - GOLDFRAPP (1 B. LOSE CONTROL- MISSY ELLIOTT FEAT. CIARA& FAT MAN SCOOP (3 9. NASTY GIRL - INAYA DAY (2 10. STREETS OF LOVE - THE ROLLING STONES (1 DOMAČA LESTVICA 1. MAKOVAPOUA- GUŠT1 IN POLONA (2 2. KO POLETJE ZADIŠI- MONIKA PUČELI (6 3. VSE IN ŠE MALO VEČ - ZEUS (4 i. VROČE-ANŽEJ0EŽAN (2 5. ON ME NI -BOJANA G LATZ (4 B. SENCA-NEXYS (5 7. NEKAJ POSEBNEGA-YOGURT (1 B. VROČE JE-SELECT (3 B. LUNA-SAŠALENDERO (3 10. ZVEZDE PADAJO Z NEBA - PIKABOŽIČ (1 PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WANTY0UM0RE-0URANDURAN I DONT CARE-MARTIN RICKY FEAT.AMERE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO ZNAM ŽIVETI NA TLEH-K0CJANČIČ DANILO K0NC SVETA - BIG FOOT MAMA & aVIS JACKSON&EDO MAJKA PETEK, 2. SEPTEMBER, OB 24.00: SNOP SPECIALNA PEDAGOGINJA INES STEPIŠNIK Šolski zvonec je naznanil začetek novega šolskega leta za učence in dijake, ki so se po dveh mesecih počitka spet vrnili v šolske klopi. Tudi učitelji so že intenzivno prevzeli nove šolske obveznosti. Poleg pedagoških delavcev, ki poučujejo na razredni in predmetni stopnji, srečamo v osnovnih šolah tudi specialne pedagoge, katerih naloga je, da svoje delo osredotočijo na otroke s posebnimi potrebami. V petkovi noči bomo na valovih Radia Celje predstavili specialno pedagoginjo, surdopedagoginjo, logopedinjo Ines Stepišnik iz Arclina, ki bo z novim šolskih letom nastopila delo v Osnovni šoli Slovenske Konjice. Z njo se bo pogovarjala Sandra Čater. SOBOTA, 3. SEPTEMBER: ŠPORTNA SOBOTA Športna sobota bo razdeljena v dva pomembna dela. Zgodaj zjutraj se bo začel 21. maratonski pohod od Celja do Logarske doline. Zvečer pa bo na celjskem nogometnem štadionu tekma kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu med Slovenijo in Norveško. Začela se bo ob 20.30 uri. O poteku in zaključku obeh dogodkov boste sproti obveščeni preko valov Radia Celje, spremljal pa ju bo Dean Šuster. SOBOTA, 3. SEPTEMBER, OB 24.00: SNOP ADRENALINSKA NOČ Tudi če se nimamo za adrenalinske zasvojence, si moramo priznati, da nas tako ali drugače vse poganja. Odgovorov na vprašanje, kaj vam požene kri po žilah, je toliko kot ljudi, ki se nad tem zamislijo. Tokratna noč iz studia Radia Celje bo v znamenju adrenalinskih športov, norih dogodivščin in vprašanj, do kod si upate. S padalci se bomo spustili iz letala, z jadralnimi padalci z najbližjega hriba, z alpinistom Vikijem Mlinarjem osvojili streho sveta, postali zorbonavti, zaplavali z morskimi psi in še marsikaj. Pridružite se nam v noči, ki ob vsem tem razburjenju ne bo prav nič zaspana. Nočni program pripravlja Saška Teržan. NEDELJA, 4. SEPTEMBER, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM POSLIKAVA TELESA Z INO TREBIČNIK KNEZ V našem studiu bomo tokrat gostili Ino Trebičnik Knez, mlado celjsko umetnico, ki se ponaša s številnimi talenti in neizčrpno življenjsko energijo. Mamica dveh hčera, študentka, ki opravlja poklic zobozdravstvene tehnice, ima prav poseben konjiček, ali bolje rečeno - življenjsko strast Že leta se namreč ukvarja s poslikavo teles in se udeležuje tudi tekmovanj. Z njo bomo spregovorili o tej v Slovenij še malce manj znani vrsti umetnosti, ki pa zmeraj bol prodira v naš vsakdan. Ina tako ustvarja v okviru najrazličnejših prireditev, najbolj pa so nas zanimali njeni vtisi iz odmevnega svetovnega prvenstva v poslikavi telesa v avstrijskem Seebodnu, od koder se je današnja nedeljska gostja pred kratkim vrnila. Z njo se bo pogovarjala Polona Mastnak. Igor Južnič, Župančičeva 39b. Celja Franc Potočnik. Šaleška 78, Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. VRTILJAK POLK I VALČKOV 1. NEVRAČAJSE-NAVIHANKE 2. MURI IN SLAMNIK-UNIKAT 3. RADB1J0KALSTEB0J-ŠTAJERSKIH7 4. MOJEPtSMO-VIGREO 5. TA ZADN'DIRENDAJ-ŠENTJURSKI MUZKANTJE ^W^Vtó SCWCA - SPEV BRIGITO ŠULER 2. ENAP0D0MAČE-ČUKI 3. VINO, SMEH IN MUZIKA-SL0VENSKI ŠOPEK 4. TAM V DALJAVI-NANOS 5. ZGLASBOVSRCU-ŠUM Predlog za lestvico: KO JUTRANJCA DONI-JASMIN Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge zobeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim rte jo na naslov: /a 19,3000 Celje. "r1 radiccelje premoženjskimi zavarovanji: ■arovanja pa rjo povzroči ava rovanje obsega poleg evarnostitudi kritje pred zemeljski in snežni plaz. >mobili pomenijo znatno PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO CT $SUZUKI odar aviomotiv^ado SERVIS IN PRODAJA VOZIL hmwwmJJH IN MOTORJEV SUZUKI DtčK0vAw.cuE 03 425 43 70___ Kitajski landwind v Evropi Vse kaže, da se začenja ekspanzija kitajskih avtomobilov na evropskih trgih. Kot kaže sedaj, bo landwind, terenski avto, narejen na osnovi opla frontere, prvi kitajski avtomobil, ki naj bi na trge Stare celine prispel v večjih količinah. Vse kaže, da bo landwind na voljo tudi pri nekaterih večjih prodajalcih oplov v Nemčiji in na Nizozemskem. Točne cene še niso znane, domnevajo pa, da bo najcenejša izvedenka landwinda na voljo za nekako 15 tisoč evrov. Zanimivo je, da kitajski landwind uresničuje idejo nekdanjega komisarja Maria Montija o tem, da bi morah trgovci hkrati prodajati avtomobile različnih znamk (gre za tako imenovano načelo skupinskih izjem). Kdaj naj bi se, če se bo, landwind pojavil pri nas, še ni znano. Nova kia magentis Južnokorejska Kia, ki je sestavni del Hyundaieve grupacije, predstavlja novega oziroma prenovljenega magentisa. Gre za štirivrat-no limuzino, ki se vozi v višjem razredu (vsaj po dimenzijah, saj meri 473 centimetrov). Novi magentis bo salonsko premiero doživel na bližnjem frankfurtském avtomobilskem salonu, za pogon pa bodo skrbeli trije motorji, in. sicer 2,0-litrski dizel ter 2,4- in 2,7-Iitrska bencinska motorja. Kia je lani naredila 1,1 milijona avtomobilov, prodajajo pa v 190 državah. rs. , mODill UtlElfl'<•<•< V» Mariborska Si, Cel j* Iti.: (03) 428-62-70 www.avtodtlirtgnemer.si C. (fž) HYUnDGl avtomotivWado SERVIS IN V PRODAJA VOZIL 03 425 43 61 Bugatti veyron v trgovinah? Končno, bi lahko rekli po sedanjih napovedih, da bo bugatti veyron oktobra vendarle zapeljal na ceste. Sloviti bolid, ki bo ponujal 1001 KM, naj bi se v trgovinah pojavil že dolgo tega, vendar so začetek prodaje vedno znova odlagali. Pred Časom so napovedovali, da bo avto stal milijon evrov, vendar je vse to zaradi nenehnih tehničnih težav potihnilo. Recimo, da se bo oktobra res rodil. sport kot koncept Renault ima dovolj izkušenj s športnimi izvedenkami posameznih modelov, sedaj pa predstavljajo prve fotografije cha sport. Za sedaj je še koncept, vendar serijska izdelava ne more biti prav odmaknjena. Navzven se Ido ta clio od drugih, bolj pohlevnih variant dokazoval z 18-palčnimi platišči in gumami dimenzij 215/40, pod prednjo masko bo črno zamrežena odprtina za dovajanje zraka k motorju, avto bo potisnjen bolj k tlom ipd. Za pogon bo skrbel 2,0-litrski bencinski motor, ki bo ponujal 132 kW. O ceni je seveda še prezgodaj govoriti. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST. triglav Sanacija škod, ki jih v zadnjih letih povzročajo najrazličnejše narav nesreče, predstavlja za marsikaterega prizadetega posameznika, družil ožjo ali širšo gospodarsko in tudi lokalno skupnost zelo hud ga je sicer mogoče rešiti šele z veliko mero najrazličnejših tudi skozi relativno dolgo obdobje. Spomnimo se samo ht letih 1990 in 1998, lanskoletnega potresa v Posočju, nedavnil na Kozjanskem, Posavju, Beli Krajini, Gorenjskem ter poplav in zemeljskih plazov, ki so prizadeli tudi Celjsko regijo. Zakaj bi torej prepuščali usodo vašega premoženja naključjem in vedno pogostejšim naravnim nesrečam. Tej skrbi in negotovosti se lahko učinkovito zoperstavite z ustrezno zavarovalno zaščito za kritje pred POŽARNO ZAVAROVANJE - Zavarovalnica Triglav ima na področju požarnega zavarovanja dolgoletno tradicijo, saj svojim zavarovancem s Strokovnostjo in trdnim finančnim zaledjem že vrsto let zagotavlja varnost. Požar je le ena izmed številnih temeljnih nevarnosti, kijih krije požarno zavarovanje. Krije tudi škode, ki jih na zavarovanih s1 pogoste nevarnosti: strela, vihar in toča. Vokviru p lahko zavarovane stvari dodatno zavarujete tudi pred šl poplava, zemeljski in snežni plaz. • ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH PREMIČNIN - : vseh drugih za lastnike in najemnike značilnih nevarr nesrečami kót so toča, poplava, vihar, «NJE AVTOMOBILSKEGA KASKA - avt< ije in so razmeroma precej izpostavljeni r toči in poplavi. Jamstvo za kritje škode, nastale zaradi teh nevarnosti, in seveda tudi prometnih nesreč,daje zavarovanje polnega avtomobilskega kaska.Možno pa je skleniti tudi zavarovanje delnega avtomobilskega kaska, kije namenjeno prav kritju naravnih in še nekaterih nesreč, izključeno pa je jamstvo za prometne nesreče. ; ZAVAROVANJE POSEVKOV IN PLODOV - toča, ta zahrbtna si poletnih neviht, je ena od hujših sovražnikov, ki grozi I pred žetvijo ter spravilom pridelka. Zato zavarovanje posevkov in p______ pri osnovnem zavarovalnem kritju jamči za škode, ki jih na količini pričakovanega zavarovanega pridelka povzročijo toča, požar ali strela, _e je izpostavljeno različnim nepredvidljivim dogodkom, ki lahko usodno njegove vrednosti: muhasta narava, malo nepazljivosti, splet nepredvidljivih okoliščin ali slabi V zavarovalnici Triglav imamo pripravljeno vrsto zavarovanj, s katerimi boste učinkovito zaščitili svoje p ter s tem vsaj dei svojih bremen prenesli na zavarovalnico, ki s svojo strokovnostjo ter trdnim finančnim zaledjem zagotavlja resnično varnost. V mesecu septembru nudimo zavarovancem, ki bodo prvič sklenili POŽARNO ali STANOVANJSKO ZAVAROVANJE dodatni 10% POPUST, ob sklenitvi NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA pa bodo prejeli praktično DARILO. Moda z glave Ko pride september, seveda ni več modro tiščati glave v pesek oziroma se nadejati čudeža v obliki indijanskega poletja. Če bo, je seveda dobrodošlo, mi pa se skupaj z jesensko modo raje zavrtimo novim oblačilnim zgodbam naproti. Nova razpoloženja, nove energije, neslutene inovativ- nosti? Dajte no, že dolgo se v modi ne dogajajo revolucije, pač pa takšne male, prisrčne evolucije. Če bi se zgolj v enem stavku spogledali s kameleonstvom modnih dik-tatov, ki se bodo zapisali v modno zgodovino pod letnico 2005/06, bi morali znova pobrskati po njeni notranjosti. In poskušati dojeti, kaj Petek, 2. september: Dan bo minil po ustaljenem ritmu, veliko lahko naredimo na poslovnem področju, sklepamo dogovore in sprejemamo odločitve, ki so vezane na daljše roke. Srečala se bosta Luna in Merkur zato bomo analitično razčlenjevali posamezne dogodke. Popoldne preide Luna v Devico. Sobota, 3. september: Vpliv Lune v Devici nas bo obremenjeval predvsem zaradi povečanja živčne energije. Notranje napetosti lahko najbolje sproščamo s pogovori, povečano rekreacijo ali meditacijo. Zvečer preide tudi Merkur, planet komunikacije, v znamenje Device, ki ji tudi vlada. Nedelja, 4. september: Nedelja bo pod vladavino Merkurja in Lune v Tehtnici, zato bomo imeli željo urejevati bivalne prostore in se temeljito lotevati jesenskega čiščenja. Misli bodo prodorne, vendar se bo pojavljal tudi nam s svojo zunanjostjo pravzaprav žeh povedati. Kaj že? No, da bo veliko črne, temno rjave in temno modre barve z nekaj bleščečimi, barvitimi prebliski, da se vrača ženska eleganca in ljubkost, da bo vmes še vedno nekaj androgene resnosti, predvsem z uglajenim angleškim tvi-dom ... Kje naj torej začnemo odkrivati plast za plastjo s prihajajoče mode, ki nas bo grela, razvajala, lepšala ali včasih tudi jezila? Kaj pa, če bi Stvar obrnili na glavo in začeli, ne čisto po naključju - pri glavi? Pokrivala so namreč znova med vodilnimi modnimi dodatki letošnje sezone. S svojo prikrito zapeljivostjo, pogosto potisnjeno na oči, so zavita v meglico intelektuál- Bi ) banka celje , * TEDENSKA ASTROLOŠKA ★NAPOVED j. * nejasen strah pred prihodnostjo. Težili bomo po usklajenih medsebojnih odnosih. Ponedeljek, 5. september: Zjutraj prehaja Luna v Tehtnico, zato bomo imeli potrebo po ljubezni in romantiki. Sicer bomo na trenutke izredno neodločni, pojavlja pa se lahko tudi strah pred zavrnitvijo. Na poslovnem področju so dobri tranziti za finance, zato delujte sistematično v tej smeri, da izboljšate svoj gmotni položaj. Torek, 6. september: Dan bo poln nenavadnih zamisli in idej, vendar bo tudi tokrat neodločnost tista, ki nam bo predstavljala kar nekaj ovir. Težave se lahko tokrat pojavijo v medsebojnih in ljubezenskih odnosih, ki so odraz preteklega obdobja iz pomladanskega časa. Tokrat jih bomo prisiljeni reševati bolj učinkovito. Sreda, 7. september: Dan bo pod čudovitimi vplivi planetov. Kmalu po polnoči se bosta srečala Jupiter in Luna, dopoldne pa se bo Luna srečala z Venero. Izkoristite te čudovite vplive na ljubezenskem področju in področju financ. Posledice tega dneva boste lahko pozitivno občutili daljše obdob- Ie-. Četrtek, 8. september: Luna bo v znamenju Škorpijona povzročala kar nekaj zmede in ljubosumnih izpadov. Še bo čutiti vpliv včerajšnjih tranzitov, vendar jih lahko ob neprimernih odločitvah ali besedah obrnemo v negativno stran. Zato vam svetujemo, da delujte s strogim, hladnim razumom. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 14 26 33(250 sit/min) samo z mobilnega telefona in 090 41 26. ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min) Osebna naročila: 041 519 265 Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK ne skrivnostnosti. Klobuki so izdelani iz gladkega žameta, naravnega ali še raje umetnega krzna, najbolj drzni v vzorcu divjih mačk in eksotičnih plazilcev. Nasploh se s klobukom oziroma pokrivalom zaokrožen obraz izpostavlja kot vodilni detajl za celotno modno sporočilnost. Veste, kakšno kapo je nosila Rdeča Kapica? No, letos ni rdeča, prej spominja na takšne za dojenčice, pod brado zavozlane s pentljo ali trakom, okrašene s cofki... Za mlade, kajpada. Za malo manj mlade pa bodo znova aktualni kvačkani zimski klobučki, imenovani kastro-lice, tvidaste Holmes kape s ščitniki in pletene kape »že-lodke«. Klasični klobuk bor-salino nekateri modni oblikovalci smelo dodajajo športnim oblačilom, kar pa nikakor ni »recept« za vsesplošno uporabo. šivalnih strojev km «»«m î k "=5551 ft*«*«« ; -^m::;^ ~~âr.à V»»»««* Podelili še en Faraonov zaklad V Casinoju Faraon Celje so v soboto, 27. avgusta, okoli 1. ure zjutraj žrebali novega lastnika skuterja. Ta večer je bila v Casinoju gneča obiskovalcev, ki so nestrpno čakali na srečni dogodek. Daje večer hitreje minil, je poskrbela simpatična pevka Nastja. Prav tako so za obiskovalce poskrbeli kuharski mojstri z najrazličnejšimi special itetam i. V bobnu za skuter so bili talon i, ki so jih obiskovalci dobili ob vstopu ali pa na tedenskem žrebanju, kjer so vsako nedeljo žrebali 11 srečnežev. V bobnu so bili tudi kupončki nagrajencev NT&RC iz torkove nagradne igre Faraonovi zakladi. 36 nagrajencev si je izbralo številko od 1 do 36, kar je pomenilo stavo na ruleti. Tokratna srečna številka je bila 1. Njen lastnik je bil Jože Koštomaj, ki se je ta večer iz Casinoja odpeljal s skuterjem. To pa seveda ni bilo zadnje žrebanje letos, saj bodo Nagrajenec Jože Koštomaj s Francem Peternelom, direktorjem Casinoja Faraon Celje do konca leta izžrebali še en skuter, avto Volkswagen Polo, Mega Jackpot - BMW Z 4 in druge bogate nagrade. Zato pridite v Casino in poskusite, mogoče bo katera izmed teh nagrad vaša! Promocijsko besedilo VODNE STISKALNICE IZDELKI IZ NERJAVNEGA JEKLA Žagar Bogomir ORODJARSTVO - KLJUČAVNIČARSTVO s.p., Tovarniška cesta 7,3312 Prebold Tel.: 031705 34 70 Fax: 031705 34 71 Gsm: 041 - stiskalnice za "prešanje" sadja velikosti 120 in 1601. - nagibna varianta-enostavno polnjenje in praznjenje - kvalitetna izdelava, ugodne cene - izdelana iz nerjavnega jekla__ jpT banka celje HERMIM ""NEOPAZNI STRELOVODI IŠČETE NEKAJ NOVEGA? Smo vodilno podjetje na področju strelovodne opreme, ki zaradi povečevanja poslovanja vabi k sodelovanju nove sodelavce elektro izobrazbe smer energetika IV. - VI. stopnje Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje, kisozaželjene, niso pa pogoj. Vabljeni so tudi začetniki. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov: HERMI, d.o.o., Trnoveljska c. 2, 3000 Celje içÉhi 0SM 031 20-50-60 CITROEN AX 1,1, letnik 1991, zelo dobro ohranjen, prodam za 100.000 SIT ïn R5 diesel, prodam. Telefon 040 869-481. 5820 GOLF II diesel, letnik 1990,5 vrat, priklop, reg., prvi lastnik, prodam. Telefon 041 240-580. Š758 VW polo 1,2, letnik 2002, metalno srebrn, 3 vrata, kot nov, 5.700 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 755-899, zvečer. 5560 RENAULT laguna II grand tour 1,9 dizel, letnik 12/2001, vsa oprema, prodam. Telefon 040 983-219. 5555 NISSAN suny 1.4 six, temno sive barve, letnik 1994, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031625465. 5684 HYUNDAI sonato 3,0, letnik 1997/8, 139.000, metalno zelen, v usnju, alu platišča, z novimi gumami, vsa oprema, prodam za 470.000 SIT. Telefon 041 710477. 5724 TOYOTA corola xli hb, letnik 1990, reg do 6/ 2006, servo volan, pomična stekla, radio, črna metalna bo rva, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041708459. 5756 DAEWOO tiro, letnik 1997, prevoženih 44.000 km, lepo ohranjen, garožiran, prodam za 280.000 SIT. Telefon 031 637-295,5414-757. 5747 RENAULT tlio 1,4 kt, bele barve, prevoženih 97.000 km, klima, servo volan, vsa elektrika, dobro ohranjen, prodom.Telefon 031 474-992. 5755 HYUNDAI accent, letnik 2002, dizel, uno, letnik 1998, audi 100 kvatro, 1992, prodam. Telefon 031 714-955. 5762 SUBARU justy, Ietnik"l990, neregistriran, ugodno prodom.Telefon 041 708-987. ž 393 FIAT punto, letnik 1994, bordo rdeče, prodam. Telefon 0414364134. 5785 IAN0S 1,5, letnik 1999, 5 vrat, oprema, klima, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 951-527. Š758 GOLF td, letnik 1993,5 vrat, bel, prodam. Telefon 041 627-696. Š760 UNO 1.0 i.e., letnik 1998, bele borve, 5 vrat, centralno zaklepanje, elektr. pomik stekel, prodom. Telefon 041 648-118. V Celju oddamo dve proizvodnji hali: 1. Bivša tovarna Metka na Tkalski ulici: 700 m2, adaptirano 1.2003, opremljene pisarne, ogrevan proizvodni prostor, regalno skladišče z viličarjem. 2. Bivša tovarna Klima na Delavski ulici: 800 m2, adaptirano 1.1999, opremljene klimatizirane pisarne, ogrevan klimatiziran proizvodni prostor, skladišče, nadstrešnica. Vse informacije so Vam na voljo na tel. št: 041/623-246 GRADBENO parcelo s hišno številko, v bližini Celja, Kotníková 14, velikost 450 m', prodam za 5.000.000 SIT. Telefon 041 316423. 5721 MANJŠO novejšo hišo, 15 km iz Celja, pro dam. Dostop v vsakem lemem času, vsi priključki. Telefon 040 657-629. 5727 HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost m» njave. Telefon 041 628-674. 5799 HIŠO, starejšo, obnovljeno, na izjemni lokaciji v Šentjurju, prodam. Telefon 041 653-378. 5763 ZAZIDLJIVO parcelo na Planini pri Sevnici, 1100 m1 ali 11 arov, ob asfaltirani cesti, prodam. Telefon 041 653-378. 5763 PISARNIŠKE prostore, približno 90 m', v meščanski hiši v centru Celja, prodam. Telefon 041 666-864. 5773 ŠMARJE pri Jelšah, Sladko Gora. Prodam« bivalni vikend z vso opremo (100 m' stanovanjske površine) z vinogradom, približno 1800 m! ter dvoriščem, 250 m1, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990. Cena 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorka pri Šmartnem 57 c, Celje. n SESALEC Igea compact, moknKuho sesanje + pomivanje stekel, z dodatki, prodom. Cena 80.000 SIT. Telefon 040 651-057. 5686 «tor, ličkalnik koruze in izko-palnik krompirja ugodno prodam. Telefon 041 523-742. Ž390 1110SILEC gnoja Sip Orion25, malo rabljen, prodam za polovično ceno novega. Telefon 5740-546, po 19. uri. 5761 SIL0K0MBAJN Sip Vihar 40 prodam. Telefon 031 559-820. L812 DV0BRAZDNI obračalni plug, hidravlični, prodam. Telefon 0312104)07. 5765 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 751, prodam. Kličite od 6. do 8. ure in zvečer po 19. uri, telefon 5743-528. Š745 VARILNI aporatVarek, 220/380 W160/ 180 A, prodom. Telefon 5793-150. SADNO stiskalnico, 601, na vijak in polža, prodam, ceno 18.000 SIT. Telefon 570-1140. 5802 DVE osi za traktorsko prikolico, 5 ion, prodam. Telefon 031 314-820. 5803 CEPILEC za drva, hidravlični, traktorski, 16 ton, ugodno prodam. Telefon 031 314-820. 5803 TRAKTOR Deutz, 28 KM, s koso in Imt 533 Deluks, s kabino, prodam. Telefon 041 793-891. Š757 ROTACIJSKO samohodno kosilnico Haiy, s košem, prodam. Telefon 041654-359. 5815 KUPIM TRAKTOR in drug stroj, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 4815 nem 57 c, Celje. _ _.....NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 www.pgp-nepremicnine.com PRODAM L0QCA ob Savinji. Prodam zazidalno parcelo, velikost 560 m2, na odlični lokaciji. Informacije po telefonu 051 336-184. p LOKAL, 42 m2 v Mariboru, Sodna 26, pritličje, vhod iz ulice, primeren za trgovino ali pisarno, prodom.Telefon 041 479-733. 5547 LEVEČ. Starejšo večjo hišo, na parceli 1000 m', prodamo. Cena po dogovora. Telefon (03) 5702-531. 5715 ROGAŠKA Slatina. Stanovanjsko hišo z vinogradom (približno 110 m2 bivalne površine), 1 km iz središča mesta, leto izgradnje 1985, leto prenove 2005, prodamo za 14.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, n PLANINA pri Sevnici. Približno 3 ha gozda, v k. 0. Lažiše, prodamo po ceni 90 SIT/ m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n PR0SENIŠK0, Gorička. Gradbeno parcelo, površina 947 m2, prodamo po ceni 13.200 SIT/m'. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbovac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n ŠENTJUR. Zazidljivo porcelo, 600 m2 (Hru» vec), z manjšim lesenim objektom, prodamo po ceni 3.300 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac 1 p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. DRAMUE. Stanovanjsko hišo, z možnostjo poslovnega dela, približno 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n 6652 m2 gozdo, 3. razreda, v k. 0. Lemberg pri Dobrni, prodam. Cena po uradni cenitvi 390.000 SIT. Telefon 040 276- , 251. KUPIM POSLOVNE ali stanovanjske prostore, primerne za pisarne, velikost do 100 m, v centru Celja, kupim. Telefon 041 799-660. 5602 MANJŠO hišo ali vikend, v okolici Celja, Šentjur ali Šmarje, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041208-144. 5556 ODDAM POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220.0dvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n. 0., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur. n MANJŠI lokal v pritličju, 20-20 m2, oddam. Telefon 041 666-864. 5773 PAIMEBS WITBOY SCOTCH & SODA Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenjaz Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil. Naročniki Novegs tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali GALERIJA OSKAR KOGOJ NATI I 1 DESIGN ŽALEC goktenpoint# lesnina Mlekarna Celeia MarQuise ^monw 5iFlEr SLIKOPLESKARSTVO Karel PODPEČAM s.p. Zlatarna STOŽIR za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popu»». iziran Taxi Simbv. 031 20 50 60 - 10% popust 127h. 03 572 84 18, GSM 031 696 164 - 5% popust na delo (bru materiala) ejmišču). Dečkova cesta 1.3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 - 15% popast inovi tednik mali oglasi-informacije 27 f POSLOVNO-KOMERCIALNA SOLA CEUE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Kosovelova 4, 3000 Celje Tel. 03/428 54 50, faks 03/428 54 60 E-pošta: pks-visja.o^@guest.^fi|gs-si.„,, Spletna stran: http://wwW.p1^Ta.cbrtť prosta vpisna mesta za drugi prijavni rok v študijskem letu 2005/ 2006 za pridobitev višje strokovne izobrazbe KOMERCIALIST RAČUNOVODJA v Celju in Rogaški Slatini. Zadnji dan za oddajo druge prijave je 6. september 2005. Prijavite se na obrazcu DZS 1,254, na katerem so razvidna prosta vpisna mesta za posamezne programe. 1ERE pisarne v središču Celja, primerne za STANOVANJE, 48 m2, obnovljeno, prodani, advokaturo, biro, računovodstvo, zavod Bevkovo 12, Žalec. Telefon 57154)02. (štiri pisarne, veliko sprejemnim, čajno 5744 kuhinja), lastno parkirišče, oddam. Tele- ENOSOBNO stanovanje, na Otoku, velikost STANOVANJE PRODAM DVOINPOLSOBNO stanovanje, 75 m2, v Celju, Nova vas, prodamo. Telefon (03) 5416-957. 4949 V ŠTORAH prodam dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, lelnik 1989, vstolpnid, z dvigalom. Telefon 040-742-132. 5669 ENOSOBNO, 35 mM2 m2 kleti in trisobno stanovanje, 58 m2-27,5 m2 lastni alrij, Celje, bližina centra, oboje popolnoma obnovljeno, CK, kabelska, prodam.Tele-fon 031600-625. p DVOSOBNO stanovanje na Ljubečni, potrebno obnove, prodam. Telefon 051 239-638. 5763 SMREKA d.o.o. Podsmrečie 20, 3342 GORNJI GRAD VABI K SODELOVANJU SODELAVCE ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG 1. VODJA PRODAJE Od kandidatov pričakujemo: - VII. oz. VI. stopnjo gradbene ali ekonomske smeri - aktivno znanje tujega jezika - poznavanje predpisov na področju komerciale - znanje s področja zunanjetrgovinskega poslovanja - znanje iz osnov računalništva - sposobnost komuniciranja z ljudmi - 3 leta delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije 2. KOMERCIALISTA PRODAJE Od kandidatov pričakujemo: - VI. oz. V. stopnjo gradbene, lesne ali ekonomske smeri - znanje tujega jezika - poznavanje predpisov na področju prodaje - znanje s področja zunanjetrgovinskega poslovanja - znanje iz osnov računalništva - sposobnost komuniciranja z ljudmi - 1 leto delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo do 16. 09. 2005 na naslov: SMREKA d.o.o., Podsmrečje 20, p. p. 20, 3342 GORNJI GRAD fl Kosovelova 4, Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Odločite se za izobraževanje na sodoben način, s sodobnim pristopom ob pomoči visoko usposobljenih predavateljev in si tako pridobite kvalitetno strokovno-teoretično znanje! NAJUGODNEJE DO IZOBRAZBE Na POSLOVNO-KOMERCIALNI ŠOLI Celje se lahko v šolskem letu 2005/2006 vključite v programe izobraževanja odraslih za pridobitev izobrazbe: . ekonomski tehnik (PTI) . ekonomski tehnik • prodajalec • administrator • prodajalec - prekvalifikacija • poklicni tečaj za pridobitev poklica ekonomski tehnik ORGANIZIRAMO TUDI TEČAJE: tujih jezikov . računovodstva • računalništva • pravopisa • poslovnega bontona Za natančnejše informacije kliknite www.pksola.com ali pokličite 03 548 29 30. Vabimo Vas tudi na informativni dan v petek, 16. septembra ob 16. uri! m in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo zo 16.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. r KUPIM TRISOBNO ali večsobno stanovanje, vceljski regiji, kupim. Telefon 031 692-738. 5730 ENO ali dvosobno stanovanje v centru mesta, z vsemi priključki, v 1. nadstropju ali višje, če obstaja dvigalo, plačljivo takoj, kupim. Telefon 031892-125. 5808 ODDAM APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852. n APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,031564-852. n HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru: Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glovne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 2784 V Mariboru, na Radvanjski, oddamo sobe za študente. Telefon 041486-280. 5665 ENOSOBNO opremljeno stanovanje, 40 m2, Na zelenici, oddam v najem. Telefon 031704-940. 5725 ENOSOBNO opremljeno stanovanje in pisarno, v centru Celja, oddam. Telefon 031 635-266. 5779 ŽALEC. Dvosobno stanovanje, balkon, 2. nadstropje, vseljivo, mirna lokacija, CATV, predplačilo, oddam. Telefon 041 453-597. ž 395 dom za 50.000 SIT. Telefon 5451-082. LEPO ohranjenootroško sobo,dve,prodam. Telefon 031 846-933. Š744 PEČna trdo gorivo, z gerilcem, staro 7 let, prodam. Telefon 040 901-768. 5765 DIATONIČNI harmoniki Žveglič cfbs in Cafu-tahea, skoraj kot novi, ugodno prodam. Lado Golavšek, Sončna ulica 23,3311 Šempeter. ž 387 itične, 120 basov, Melo- STARINSKO kuhinjo (kredenca, miza + stoli), prodam. Telefon 041 666-864. 5773 TRI leta staro kuhinjo z napo, hladilnik (vgrajen) in štedilnik (vgrajen) ugodno prodam. Telefon 041 769-778. 5793 ŠTEDILNIK, električni, hladilnik, posteljo, kavč, mizo, stole, steklokeramični štedilnik s pečico, omare, bojler, 801, prodam. Telefon 041490-189. 5795 VRTNE mize s klopmi iz trdega lesa in češnjeve, za predsobo, prodam. Telefon 5771-899. 5797 PEČ na trdo gorivo in olje Stadler, 35.000 Kcal, z 2001 bojlerjem, raztezno posodo in 20001 cisterno, zelo ugodno prodam. Telefon 041482-825. 5813 OPAŽ, ladijski pod, bruna, kamen škrilj prodam. Telefon 051637-202. 4847 RABUENA garažna vrata, rjave barve, 230-200, okenske police azur, 144-22, 84-22,103,5-22, 124-16,5, ugodno prodom. Telefon 041 7834)74. 5418 PRODAM NESNICE, rjove, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Telefon (02) 5821-401. p NESNICE in peteline za zakol prodamo. Nimajo porezanih kljunov, 10 jarkic -petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070, 041 763-800. 5062 ENOLETNE čme, grahaste in rjave kokoši ter 6-mesečne peteline prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance. Telefon 7001-446. 5115 OVCE, za zakol ali nadaljnjo rejo ter dve telički, težki od 180 do 200 kg, nujno prodam. Telefon 041 597-836. 5661 PRAŠIČE, mesnate pasme, teža od 100 do 130 kg, prodamo. Fišar, Tabor 45, Telefon 041619-372. Ž 391 TELIČKO, črno belo, limuzin, staro 14 dni, prodam. Telefon 5792-345. Š746 TELICO simentalko, težko 250 kg ter čb, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 629-158. Š742 Hitr □X Pa Hitro, ugodno in enostavno posredujemo 33E Partizanska cesta 8, Slovenska Bistrica Vsak delavnik od 8.00 do 16.00 02/818 21 08 in 040/304 481 - na osebni dohodek, plačilne kartice _Društvo Invest_ ] ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska c. 27, U UBIJANA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK ■ CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {Razvojni nnt.r) TEL.: 03/ 42 74 378 HHHÉAH [LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse vrste peči, ugodno prodom. Možnost dostave. Telefon 051318-590. Š701 VEČ klafter drv prodam. Telefon 031 629-158. Š742 6 metrov balkonske lesene ograje ugodno prodam. Telefon (03) 5461-606,041 736-259. sr MEŠANA drva, 1 m3 je 7.500 SIT, ugodno prodam. Telefon (03) 5731-848, zjutraj ali zvečer. L 810 SUH hrastov les, velikost 50 in 30 mm ter zračno suh kostanjev les prodam. Telefon 041663-137. 5782 CEPAHA drva, smreka in hrast, s prevozom, prodam. Telefon 031776-591. 5805 Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop ITTflTTHTH TAKOim GSM SERVIS CEUE CE, Mariborska 66 03 490 18 OO Pff PRODAM DOMAČE kakovostno vino, belo zvrst, priznanih sort in žametno in modro franki-njo prodamo, možna dostava. Telefon 031 744-163. 5806 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon (03) 5738-041, po 19. uri. L807 OVCE, pet, in 10 mladičev, prodom. Telefon 5792-469,051 219-924. Š743 BURSKEGA mladiča, A kontrola, prodam. Telefon 031800-255, (03) 5743-517. • ■'"v Š749 VEČ brejih telic simentdlk prodom. Telefon 041 290-750. Š750 TEUCE simentalke, od 180 do 280 kg, za pleme ali rejo, prodam. Telefon (03) 7489-037. 5771 PRAŠIČKE, vrhunske mesne pasme, od 40 do 60 kg, prodam. Telefon (03) 7489-037. 5771 KRAVO, čb, brejo osem mesecev in pol, prodam. Telefon 031 568-984. 5787 BURSKE koze, za nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon po 20. uri, 5740-566. Š752 DESET brejih ovac prodam. Telefon 041 757-491. Š751 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5793-193. Š753 ŠTIRI koze, dve mladi, dve stari, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5793-229. Š756 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, store 8 tednov, brez rodovnika, prodam. Telefon (03) 5743-441,041239-911. Š755 BIKCA simentalca, 120 kg, prodam. Telefon po 15. uri, 051 267-685. Š754 PSE, bemski planšar, križanci, stari 7 tednov, zelo lepi, prodam za simbolično ceno. Telefon (03) 5774-637,041 596-149. 5813 TELE, staro do 20 dni, po možnosti brez številke, kupim. Telefon 5824-785. NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 1034925956, 0318621401 DOMAČE hruške, viljamovke in konferans, za vlaganje in ozimnico, prodamo. Telefon (03) 7053-553. Ž 385 BELO vino ter jabolčnik iz neškropljenih jabolk prodam. Cena ugodna. Telefon 051 264-509. 5685 RDEČE vino, mešanih cepljenih sort, prodam po 200 SIT/I. Telefon 582M82. š?47 SENO in ječmen prodam. Pokličite po telefonu 541-9710,041 526-980. 5780 VINO teran, odlične kakovosti, iz Dutovelj, Sežana, cena 550 Sit, dostava Žalec, Celje, prodam. Telefon 5717-642. Ž 394 GROZDJE, loški rizling ali mešano belo, prodam v času trgatve. Telefon 031 631-662. 5824 PRODAM JABOLČNIK in kis ter obračalnik za traktor, nov, ugodno prodam. Telefon (03) 5648-563. 5704 STARE secesijske omare, spalnico, žagan les, »fosne«, 5 in 8 cm in cole, prodam. Telefon 031 803-085. 5757 OČIŠČENE odojke in les za ostrešje prodam. Telefon 031 355-748. 5758 ŠR0TAR, sode, škafe, prešo, sadni mlin, lesene vozičke, pasjo hišo in šivalni stroj Merit prodam. Telefon (03) 54744)81. 5746 TELICO simentalko, staro 1 mesec, prodam ali menjam za bikca z doplačilom. Prodam tudi suha metrska drva. Telefon 5739-078. L 813 ČRNO belo žrebičko, staro 12 mesecev, zelo mirno, za 170.000 SIT in 4 okrogle silažne bale prodam po 6.000 SIT. Telefon (03) 5791-152,041 794-177. Š748 GARAŽO na Otoku prodam. Cena 1.100.000 SIT. Telefon 041 666-864. 5773 OSEMDNEVNO križarjenje po Turčiji ugodno prodam. Telefon 031 78M41. 5823 CISTERNO za kurilno olje, 20001, s kompletno merilno opremo, prodam. Telefon 041 204-770. 5/74 OPEL kadett 1.3 limuzino, Jugo 45 in gume 175/70-13,185/65-14, prodam.Telefon 051344-245. L 602 PLASTIČNO cisterno, 1000 i, za gorivo, prodam za 15.000 SIT. Telefon 031 765-394. 5786 ŠTIRI leta star hrastov sod, 1701, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 749-2852, 051 330-704. 5791 HLADILNO omaro, malo rabljeno in moško gorsko kolo, novo, prodam po ugodni ceni. Telefon 051 342-470,5412-953. 5804 PAŠNO lelito, 370 kg in 12 m bukovih drv, suhih, prodam. Telefon zvečer, 5774-806. 5809 LADO karavan, letnik 1998 in klavirsko harmoniko, 120-basno, prodam. Telefon 041763-512, (03) 5795-529. Š759 TRAKTORSKE gume Domiana, 12,4-28, zadnje, prodam. Telefon 041 654-359, (03)7484-120. 5815 KUPIM CISTERNO za vino, 400 do 5001 in tračni obračalnik Tajfun 220, kupim. Telefon zjutraj ali zvečer, 5822-121. 5788 GARAŽO v Celju, za bivšim SDK, oddam za simbolk"noteno. Telefon 031 646-197. ZMENKI FRIZERJI IN FRIZERKE! Želite uspeti? Zaposlimo več frizerjev in frizerk. delovne pogoje Ijite do 9.9.20D5 na naslov: D., Goriška cesta 41.3320 Mon 031 812-632. REDNA zaposlitev-vodja prodaje. Končana 5. stopn ja izobrazbe, izpit, lastno vozilo. Telefon (03) 428-2072, Lindigo d.o.o., Kidričeva 13, Celje. 58io NE morete nadzorovati okoliščin, vendar lahko nadzorujete svoj odnos do njih. Vzpostavile in ohranite pozitivno mišljenje. Če upamo v prihodnost, imamo moč v sedanjosti. Prodaja je rešitev težav. Če se pripravite in načrtujete, imate razlog, da prodajo tudi pričakujete. Fantom international d. o. o., Ul. mesta Grevenbroich 13, Celje. n ŠTUDENTKE, gospodinje! Dodaten zaslužek za polovični delovni čas na sedežu podjetja. Telefon (03) 428-2072, Lindigo d. o. o., Kidričeva 13, Celje. 58io IŠČEMO rezkalca (oblikovalca kovin) zo delo na rezkolnih strojih. Zaželene izkušnje. Schwab d. o. o., Liptovsko 34, Slovenske Konjice, telefon 031 615-909. n Iščemo 8 urejenih in komunikativnih oseb za delo v trženju. Izkušnje niso potrebne. Inlormacije: pon. - pet od 8.00 do 15.00 ure; 03/425 61 50,041 /710 663 UPOKOJENI voznik išče spremljevolko, voznico za potovanja, družbo in za vse lepo v življenju. Telelon 041602-395. 5671 VDOVEC, star okrog 60 let, želi spoznati žensko, staro od 50 do 53 let, manjše, vitke postave. Če si resno in osamljena, pokliči po telefonu 041814-003. 5775 STAR sem 32 let. Želim spoznati dekle, ki bi bila pripravljena živeti na kmetiji v lepem kraju. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA. 5793 msmm PRIJAZNO dekle zo strežbo redno zaposlimo. Gostilno Jožica Jug s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur. Telefon (03) 7492-310. Š700 HONORARNO delo v popoldanskem času in ob vikendih, pomoč v kuhinji, varstvo otrok, iščem. Telefon 041 982-799. 5695 POTNIK na terenu, s. p., išče dodatno službo za obisk trgovin v maloprodaji. Telefon 041710477. 5724 ZA določen čas zaposlimo žensko zo razvoz hrane na dom. Pisne prošnje pošljite na naslov: Pizzeria Taurus, Miran Kajna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n IŠČEMO strojnega tehnika rezkaka za delo na CNC rezkalnem stroju. Zaželene izkušnje. Schwab d. 0.0., Liptovská 34, Slovenske Konjke, telefon 031 615-909. ZAPOSLIMO kuharja z izkušnjami ali brez. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n DELAVCA za polaganje gips plošč in stropov Armstrong zaposlim. Andrej Kavka s. p., Ul. I. celjske čete 22, Šentjur, telefon 041 684410. n BAGAT servis, trgovina šivalnih in likalnih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon (03) 7103-144. ž 377 IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0:0., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 Ljubljona. n POZOR, graditelji! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne tlake, omete in fasade. Tr-Grad, Ledina 40, Sevnica. Telefon 031 598-355. 5533 V Celjski enoti nudimo dobro plačano terensko delo. Telefon 041 747-126. Torro, Selo 7,3320 Velenje. 5735 co Polo v centru Celeia no kuharico-ja z izkušnjami ter natakarico za strežbo v baru. Telefon 041 729454, Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje. 5776 ZKUŠENI jasnovidki nudim zaposlitev. Tija-na vedeževanje, Vojkova 3, Celje, telelon 051 240-074. 5797 Ate veste, kako naprej? Poiščimo s odgovora skupaj! 5 ZALA 090 4282! Plačilo preko položnice 03/8101148 (100 sit/min od 9.-21.ure> ZA1A S.P.. Piiovci 26. Šmarje pri Jgliah ELEKTROINSTALACE, vzdrževanje elek-troinstalacij, montaža domofonov. KND Dejan Korenak s. p., Lopata 71, Celje, telelon 041 828-841. 53955396 BAGAT servis, trgovina šivalnih in likalnih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon (03) 7103-144. ž 377 MOŠKI, samevate ali preveč delate? Tudi sprostitev je potrebna. 50-letnici vabiva na plesni tečaj. Korajža velja. Telefon 040918-991. 5740 OPREMLJENO stanovanjsko hišo v Celju oddam v najem. Prodam suha drva. Telelon 041646-714. Ž 392 IŠČEM osebo za 6xtedensko čiščenje. Telefon 041662-194. 5812 IŠČEM pomoč za dvodnevno puljenje rdeče pese. Telefon 031 575-514. 5825 www.»ovHednik.com utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri tu Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a i> naših srdh ti živiš. ZAHVALA Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, ome in prababice ŠTEFANIJE AHTIK iz Trnovelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili bolečino, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali sveče, cvetje in za sv. maše ter jo v tolikšnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Kostanjšku za opravljen pogreb in sveto mašo. Hvala pevcem, gospodu Gajšku za govor in podjetju Raj za opravljene pogrebne storitve. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin IGOR MACEK iz Reke pri Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo ob njegovem slovesu. Žalujoči: ata, mama in sestra z družino Dve leti že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, kjer smo mi, si z nami V SPOMIN Težko dojemamo, da te že dve leti ni med nami, dragi mož. FRANC STANTE iz Trnovelj pri Celju (31.8.1943-3.9.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spomnite nanj. Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. V SPOMIN 31. avgusta je minilo eno leto, kar nas je zapustil STANISLAV OBREZ s Polzele (30.3.1927-31.8.2004) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in prižigate svečke. ZAHVALA V petek, 26. avgusta 2005 smo se na celjskem pokopališču poslovili od IVANA ROVERE -JANKA slovenskega partizana moža, očeta, dedka, pradedka, upokojenega policaja -našega OPIJA. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom in medicinskim sestram intenzivne nege travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in intenzivne nege bolnišnice Topolšica za pomoč in nego v zadnjih tednih njegovega življenja. Posebna hvala predstavnikom organizacije Zveze borcev Savinja Celje, Društvu upokojencev Muzejski trg 1, Celje in Policijske uprave Celje za darovano cvetje in sodelovanje v pogrebnem obredu. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Družina Rovere ú tuga na srce, megla iz ravnin izgine, žalost iz srca negre. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice JUSTINE DOLER iz Zavrha nad Galicijo se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino ter nam pisno ah ustno izrazili besede sožalja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše kakor tudi za namenske darove cerkvi v Galiciji. Posebna zahvala župniku g. Janku Cigali za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred kot tudi cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke ob slovesu od domače hiše in na pokopališču ter spremljavo pogrebne maše. Hvala tudi govornikoma Ivanki Ropotar in Jožetu Krulcu za besede slovesa in tolažbe. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar iz Šempetra in domačim pogrebcem za dostojno organizacijo pogrebnih slovesnosti. Iz srca hvala tudi vsem, ki ste ji poklonili svoj čas in spomin in jo v tako velikem številu pospremih k zadnjemu počitku. Vsem in vsakemu posebej ostajamo v globoki žalosti iskreno hvaležni. Hčerki ii z družinami Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči... V SPOMIN KAREL MAČEK iz Hrastnika (28.9.1952-3.9.2004) 3. septembra 2005 mineva žalostno leto, kar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žalujoči vsi njegovi najdražji Vsako jutro naši zažare vrhovi, čakajo, da prideš spet i; ta prelepi gorski svet! ZAHVALA ob prezgodnji in boleči izgubi moža, očija in dedija ADOLFA AŠKERCA iz Košnice pri Celju V težkih trenutkih nismo bili sami, zato se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, iskrenim prijateljem, sodelavcem SLG Celje, sosedom za tolažilne besede, pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, za denarno pomoč iskrenih prijateljev oz. družbe Kaf-fe Club Žalec in vsem, ki so z nami delih bolečino. Posebna zahvala dr. Hruševarju, med. patron, sestram ge. Magdi, Jelki in Suzani, društvu Hospic, ge. Marinki in ge. Hedi, g. Pozniku za nesebično pomoč, njemu in družini, posebna zahvala sosedu in prijatelju Ivu in njegovi ženi Pavlini Repar za pomoč v vsakem trenutku njegove bolezni in g. župniku Primožu za tako spoštljiv in duhovno bogat obred slovesa. Hvala pogrebni službi Veking za lepo opravljene storitve, za slovo v njihovi poslovilni dvorani, moškemu oktetu vok. skupini Kom-polčani za odpete pesmi, za lepo odigrane melodije na orglah in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot na teharsko pokopališče. Hvala Tomažu Majcnu za lepo odigrano pesem F. Sinatre »My way«. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Živeli smo s tabo v ljubezni, spoštovanju in s ponosom, da smo TVOJI - NIKOU POZABLJEN! Žalostni: žena Fani, hčerka Natali in vnuk Martin Ko bolezen kruta v življenje tvoje je prišla, ti pobrala moč je in te premagala. Zdáj 0 grobu spiš in z nami v srcu ti naprej ,.,, ,„,,-„,-■■<živ{$:, un-..... M 23. avgusta 2005 smo se poslovili od dragega STANETA ZORKA iz Laškega Zahvaljujemo se vsem, ki ste se mu poklonili v slovo, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter boste v svojih srcih ohranili lep spomin nanj. - Žalujoči: žena Mira, sin Bogdan in hčerka Tadeja z družinama, mama ter brat in sestra z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete OTILIJE CANDER iz Celja (11.12.1916-25.8.2005) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo ter vsem pevcem. Posebna zahvala sosedom iz Janševe ulice za darovane sveče in podporo ob boleči izgubi naše drage mame. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: sin Vinko in hčerka Milica z družinama ___5784 Vaše srce je po težkih vaš dih je y noči zastal, a delo vaših pridnih rok za vedno bo ostalo. Zdaj v grobu spite in več ne trpite, a v naših srcih še živite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, dedka in pradedka PETRA VODIŠKA iz Olešč 18 (22.10.1922-23.8.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu dekanu Jožetu Horvatu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi Petru Ojsteršku za poslovilne besede slovesa in gospodu za odigrano Tišino. Zahvala tudi bolnišnici Celje, Zdravstvenemu domu Laško, Komunali Laško, Pivovarni Laško in cvetličarni Proteja. Žalujoči: sinovi Peter, Lojze in Stanko ter hčerka Verica z družinami, devet vnukov in pet pravnukov L815 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 15. 8.: Tjaša HRASTNIK iz Škofje vasi - deklico. Paša HODŽIČ iz Šmartnega ob Paki - dečka, Mojca ŠKET iz Rogaške Slatine - deklico, Suzana KLADNIK iz Šentjurja - deklico, Urška ŽIŽMOND iz Velenja - dečka, Andreja MATKO iz Šoštanja - dečka. 16. 8.: Nataša ŽMAHER iz Šéntjurja - dečka, Karmen GOBEC iz Velenja - dečka, Branka TERŽAN s Prevor-ja - deklico, Tanja BIZJAK iz Velenja - deklico, Zvez-dana KORUN iz Šmarja - deklico. 17. 8.: Tatjana MIHAJLEV iz Velenja - dečka, Alenka TERGLAV s Polzele - dečka. 18. 8.: Jasna LEVSTEK z Ljubečne - deklico, Suzana BRUS iz Celja - deklico, Branka KUNAJ iz Vojnika - dečka, Zdenka ROS iz Mozirja -deklico, Laura KANTORCI iz Podplata - deklico, Albina KOŠICA z Vranskega - dečka. 19.8.: Edisa AVDIĆ DOGIĆ iz Mozirja - deklico, Sandra RAZDEVŠEK iz Velenja - dečka, Andreja KOLAR iz Podčetrtka - dečka, Saya Mariana CAUSEVIC iz Celja - deklico, Živa BERK LEBIČ iz Celja - dečka, Andrejka KOVAČ iz Ljubečne - deklico, Martina ŠTRAVS iz Nove Cerkve - dečka. 20. 8. : Špela NAKOV iz Prebolda - dečka, Vjosa AMETI iz Velenja - dečka, Nataša VNUČEC iz Ponikve - dečka. 21. 8.: Milenka FERLEŽ iz Ponikve - dečka. 22.8.: Jadranka KENJALO iz Celja - dečka, Jelena ZAGORŠČAK iz Šempetra -deklico, Marija GRUJIČ iz Rogaške Slatine - dečka, Ružica STOJAKOVIČ iz Petrovč -dečka, Katarina LESKOVŠEK iz Žalca - dečka, Romina MLADOVAN iz Radeč - deklico. 23. 8.: Natalija BORIŠEK iz Griž - dečka. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcihza vedno boš ostal. ZAHVALA ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, dedka in sina BOGOMIRJA JAKOPIČA z Vrha nad Laškim 6 Besede zahvale so premalo, da bi se zahvalili vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega na: -njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, GĎz Vrha, KS Vrh, Kovintrade Celje, g. Stanku Seliču, g. Viliju Vidcu in g. Vladu Marotu, DI Laško in RK Vrh. Hvala g. župniku Iztoku Hanžiču in g. Slavku Pajku za cerkveni obred, pevski skupini Odmev, trobentaču za odigrano Tišino, vsem govornikom za poslovilne besede in vsem praporščakom. Vsem še enkrat hvala. TVoji: žena Zdenka, hčerka Melita s Francijem, vnukinji Kaja in Anja in mama Milka Celje Poročili so se: Robert L1SAC iz Ljubljane in Tanja MLAKAR iz Nove Cerkve, Anton POLAK in Tanja KOŠTRIC, oba iz Celja, Bojan SUMRAK in Urška POCAJT, oba iz Celja, Marko KOMERIČKI in Ivana TUŠEVSKI, oba iz Celja, Vinko RIBIČ in Darja JANC, oba iz Celja, Boris KUGLER in Nataša PEŠAK, oba iz Celja, Tomaž DOKLER iz Socke in Urška KUKOVIČ iz Celja, Idris DUGA iz Celja in Minire KUL1QI iz Srbije in Črne Go-. re. Žalec Poročili so se: Amir BAŠIĆ iz Tuzle in Brigita OBREZ iz Šempetra, David KRK iz Andraža in Lidija VASLE iz Ločice ob Savinji, Filip BEŠKOVNIK iz Pongra-ca in Valerija ĐUDAR1Ć iz Ka-saz, Zvonko ČATER iz Griž in Barbara BRDNIK iz Stop-nika, Marijan JELEN iz Velike Pirešice in Mihaela JOŠT iz Celja, Riki KREBS in Margareta ROBIDA oba iz Rovta pod Menino, Damjan RIZMAL in Klavdija DOLŠAK, oba iz Malih Braslovč. Velenje Poročili so se: Marko KITANOVIČ in Maja OGRIZ, oba iz Slçvenj Gradca, Janez MRAVLJAK iz Gaberk in Nataša PRIBOŽIČ iz Lendave, Robi ŠTOK iz Ločice ob Savinji in Barbara JURJEVEC iz Latkove vasi, Janez RAK in Albina GRABNER, oba iz Zavodenj, Bogdan SIMON-ČIČ in Marjetka ZIDARN, oba iz Podkraja pri Velenju, Janko KOLETNIK iz Skok in Lidija HARTMAN iz Velenja, Hasan ČAUŠEVIĆ iz Nemčije in Mekuša ROMANIC iz Velenja, Andrej KAMPUŠ iz Žalca in Nataša JERAJ iz Velenja, Damjan RIBIČ iz Šoštanja in Simona ŠUMAH iz Gaberk, Andrej HVALEČ iz Maribora in barbara KONEČNÍK iz Velenja, Franc PEČNIK iz Mozirja in Darja ČREMOŽ-NIK iz Lokovice, Blaž ZU-PANC in Senta MEŽNAR, oba iz Kamnika, Eldar OSMANČEVIČ in Adela MUJKIČ, oba iz Velenja. 50 let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Kristina in Viktor JERAHT iz Velenja. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se: Uroš STOJAN iz Hajnskega in Martina DUCMAN iz Irja. Šentjur pri Celju Poročili so se: Janez BOBNAR iz Voduc in Mojca MOČNIK iz Dťamělj . Robert ŠPUR s Ponikve in Petra FIDLER iz Hotuiij, Marko JAMNIKAR iz Dobrove ip Po-lonéa SEŇIČAR iz Gorice pri Slivnici. Celje Umrli so: Jožefa BLAZINA iz Stopč, 79 let, Frančiška TOPLAK iz Celja, 93 let, Vincenc KRIŽAN iz Migojnie, 75 let, Frančiška KAČIČNIK iz Štor,. 86 let, Frančiška GALUF iz Vodul, 42 let, Alojzij PAHOLE iz Drže vasi, 82 let, Milan KENJALO iz Celja, 53 let, Jožef BAH iz Je-šovca pri Kozjem, 63 let, Franc TURNŠEK z Brega pri Polzeli, 56 let, Alfred ŽELEZNÍK z Donačke Gore, 62 let, Branko APŠNER iz Velenja, 51 let, Jožef BANOVŠEK iz Razgora, 92 let, Peter MARIN iz Rogatca, 82 let, Ge-novefa URŠIČ iz Bukovžla-ka, 66 let, Jakob JELEN iz Celja, 74 let, Anton GORJUP iz Zadobrove, 80 let, Janko BELAK iz Škofje vasi, 83 let, Marija OSTRUH iz Leskov-ca, 80 let, Justina VER-ČKOVNIK iz Celja, 88 let, Edmunda CVAHTE iz Celja, 64 let, Štefan BANOŠEK iz Celja, 79 let, Jožef BELAJ iz Latkove vasi, 55 let, Alojzij ŽIBRET iz Visoč, 72 let. Avguštin POSL iz Gornje vasi, 80 let, Bratislav ROKSANDIČ iz Rogaške Slatine, 51 let, Marija BORIŠEK iz Ljubljane, 76 let, Ana VERBIČ iz Turnega, 84 let, Ivan BUT iz Celja, 81 let, Ivan Boris TOMŠIČ iz Celja, 73 let, Anton BREZLAN iz Lindeka, 49 let, Marija TOMEC iz Šoštanja, 76 let, Ljudmila RECKO iz Do- brine, 72 let, Katarina RAM-ŠAK iz Žalca, 76 let, Bogdan MASTNAK iz Vodul, 59 let, Nada KLINAR iz Celja, 82 let, Frida POLŠAK iz Soten-skega pri Šmarju. 82 let, Marija BOVHA iz Virštanja, Angela PODLOGAR iz Jablani-cé, 81 let, Ana MIRKAC iz Žalca, 71 let, Veronika KONEC s Planine na Pohorju, 79 let, Milan MIRNIK iz Celja, 57 let, Konrad GRAČNAR iz Brezove, 74 let, Andrej BREZNIK iz Prežihove, 78 IÇÏ-sW.:*-, ■ Šentjur pri Celju Umrla sta: Rozalija ŽE-RAK iz Šentjurja, 60 let. Roman KOGOVŠEK iz Ljubljane, 28 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Franc KRALJ iz Sv. Florijana, 42 let, Marija VALENČAK iz Peclja, 83 let, Marija JORDAN iz Rogaške Slatine, 82 let, Janez JAGODIC iz Nove vasi pri Šmarju, 67 let, Jožefa CENTRIH iz Zagorja, 56 let, Pavla CENTRIH iz Kozjega, 75 let, Marija GERŠAK iz Trebč, 86 let, Marija KRIŽAN iz Kamene, 77 let, Ljudmila VOGA iz Gorice pri Slivnici, 93 let. Žalec Umrli so: Justina DOLER iz Zavrha pri Galiciji, 82 let, Pavel TURNŠEK iz Lok, 91 let, Marija HREN iz Šma-tevža, 80 let, Franjo KATA-NOVIČ iz Hrvaške, 47 let, Terezija DRAVEC iz Šešč, 73 let, Anton BASLE iz Braslovč, 52 let, Branko VEBER iz Ločice ob Savinji, 56 let, Albert ČAS iz Spodnjih Kraš, 86 let, Karolina TERŠEK iz Zgornje Rečice, 66 let. Velenje Umrli so: Franc PLAVČAK iz Donačke Gore, 72 let, Martin POTOČNIK iz Velenja, 73 let, Rozalija GOLIČNIK iz Šmihela nad Mozirjem, 81 let, Helena HRIBERŠEK iz Šmihela nad Mozirjem, 76 let, Ivan REVERE iz Celja, 78 let, Sonja Alojzija KRAŠEK iz Velenja, 70 let, Franc OGRINC iz Rogaške Slatine, 77 let, Franc GRIL iz Vrbja, 80 let, Ivan GABER iz Celja, 74 let. VODNIK KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gospod in gospa Smith 13.20. 16.10,18.40.21.10,23.40 Zaporniško dvorišče 11.20.13.40.16.00.18.20.20.40.23.00 Madagaskar 10.00.13.00.15.30.17.30.19.30.21.40 Herbie: S polnim glasom 11.00. 14.30. 17.00. 19.20 Anthony Zimmer 21.30, 23.30 Slepilo 15.40. 18.30.20.50,23.20 V objemu čarovnice 12.00.16.50.19.00,21.10 (v petek in soboto ob 21.10 odpade) Čarli in tovarna čokolade 11.40. 14.00.16.40. 19.10 Sahara 21.20, 23.50 Gospodarji Dogtowna 18.00 Fantom iz opera 15.00. 20.20,23.10 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave sa v petek in soboto pw)s»ve S0 v soboto ip nedeljo vsak dan: 16.00.18.40,21.20 petek, sobota: 00.00 četrtek, sobota, nedelja: 13.20 Madagaskar vsakdan: 16.30,18.30,20.30 četrtek, petek, sobota: 22.30 četrtek, sobota, nedelja: 14,30 Zaporniško dvorišče vsak dan: 16.50.19.10.21.30 četrtek, petek, sobota: 23.55 četrtek, sobota, nedelja: 14.20 Sem ti všeč? vsak dan: 17.20 sobota, nedelja: 15.15 Slepilo vsakdan: 19.20,21.40 Čarli in tovarna čokolada vsak dan: 17,40 četrtek, sobota, nedelja: 13.00.15.20 vsak dan: 20.00 9 orgazmov četrtek, petek, sobota: 23..50 Tradicionalno srečanje borcev in planincev PETEK 20.00 Tašča da t< SOBOTA 19.00 V objemu č 21.00 Tašča dat« NEDELJA 20.00 V objemu č PRIREDITVE petek, 2.9. 20.00 Savinova hiša Žalec - atrij Bossa NoGa - s prijetnim druženjem ob latino, jazz in swing ritmih koncert 21.00 Most na promenadi pred Šolskim centrom Velenje __ Mr. Red Exp: Rebelovation avdiovizuabia predstava SOBOTA. 3.9. 10.00 Cankarjeva ulica, Velenje Z odra na ulico, ples na ulici 11.00 Graška Gora Uradno odprtje skate parka Zaključni koncert Mednarodne poletne violinske šole 15.00 Cerkev sv. Magdalene fla Homii Moč prijazne besede, glasbeni program družina Galič 18.00 Velenjski grad .■'.-- - ■ . Večer z Iztokom Mlakarjem zaključek poletnih prireditev RAZSTAVE Likovni salon Celje: Odprti termin, razstava likovnih del-Nike Oblak in Primoža Novaka, do 11.9. Galerija Volk: Lepote Šmartinskega jezera ter Šmartnega v Rožni dolini, do 30. 9. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: razstava plakatov iz zbirke filmskih plakatov Osrednje knjižnice Celje, avtorja Marijana Pušavca, do 30.9. Galerija Borovo Celje: olja na platnu Ide Šprah, do 20. 9. Galerija Mik: razstavlja slikar in grafik Stanislav Petrovič Čonč, do 8.9. Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos. Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30. 9.; Ali jih je še mogoče rešiti?, Konservacija in restavracija pisne dediščine, do 9.9. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9. Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9.10., ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke sveto-lucijske uganke avtorja Mihe Mlinarja, do oktobra 2005. STALNE RAZSTAVE Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca OskarjaKogoja, ter grafik Rudoifa Španzla na temo Celjski grofi. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana-Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. www.novitednik.com Ogled nogometne tekme Slovenija: Norveška, v atriju MCC - za šahovski turnir za pokal MCC, ki bo 24. 9. - Fotomodni vikend 2005, ki bo od 22. do 24. 9. z delavnicami stylinga, ki jih bo vodila Vladimira Skale, fotografski del pa fotograf Gašper Domjan - zadnji dan bo fotosession z manekenkami in manekeni V.S. styling. Klub Ů Smeh »v Poletne ustvarjalne delavnice 10.00 - 13.00 vsak dan od ponedeljka do petka Otroške družabne igre 17.00 - 19.00 vsak dan od ponedeljka do petka Vse delavnice so brezplačne, pripravljajo jih v KD Šentjur - vhod zadaj. Poletje KNEŽJE \ / «H £191. v C e I j u MESTU Pod okriljem Mestne občiife Celje 20.30 Stari grad Celje Ribari in Vinko Coce koncert, v primeru slabega vremena bo prireditev v Narodnem domu v Celju Petek ob 23.00 8. festival mladih kultur Kunigudn-da, Velenje 2005 film, izbor iz festivala Sobota ob 21.30 The Pokerhbas, swing, ska, reggae (Nova Gorica). Sobota ob 23.30 Zaključek 8. festivala mladih kultur Kunigunda, Velenje 2005 Mladinski center Dravinjske doline Sobota 17.00 - 18.30 odbojka, namizni te-18.30 - 20.00 badminton. novitednik www.novitednik.com www.radiocelje.com OBVESTILO NAROČNIKOM NOVEGA Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 26. IINSKI COTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 10. do 11. septembra na Riebenkofel in Lumkofel. Na pot se bodo odpravili ob 4. uri z avtobusne postaje ob Glaziji. Prijave do 5. septembra na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Wk Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Repertoar za sezono 2005/2006 Evripid: Medeja Režiser Jernej Lorenci Elfriede Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Režiser Samo M. Strelec Oderpododrom Ray Cooney, John Chapman; Saj niste sami v postelji, jy gospa Markham Režiser Vinko Môderndorfer Alan Bennett: Kafkov tič Režiser Miha Golob % Tina Kosi: Projekt s srednješolci - Režiser Vito Taufer In za mladino Nicholas Wright: Njegova temna tvar Režiserka Tijana Zinajič i smodil Petek ob 21.00 Teater Balantin s komedijo Bahavi Vojš-čak, v režiji Matjaža Šmalca Kino: četrtek, 8.9., ob 20.00 Dokumentarni film Jaz pa nimam, ki je nastal v okviru projekta Euro-commpas Razstava Najgrše stavbe v mestu, razstava v dvorani Kursk je pravtako rezultat projekta Eurocommpas Delavnice Mladinske delavnice K sodelovanju vabimo prostovoljce, za vodenje mladinskih delavnic v osnovnih šolah Laško in Rimske Topli- Priprava festivala Iščemo mlade (15-25 let) za udeležbo na delavnici, ki bo potekala v sodelovanju s francoskim kulturnim društvom iz Avignona. Organizirah in izpeljali bomo dva mini festivala v Sloveniji in Franciji. s, MTERIÏET KRMRHR S TRUE ' STRIÏETOVR UR. CELJE Stanetova I7a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava aktov in čriió belih fotûgra-fij mladegâ'fôtografa Blaža Lesjaka. KRIZNI CENTER ZA MLADE . Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA?; HIŠA - I Telefon 492-6Ï56 1 .4 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. toc Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka POMOČ: ABIES-iglavec jelka (latinsko), CASSANORE-francoski slikar (Adolphe), EIL-mesto na vzhodu Somalije, OZELOT-leopardu podobna mačka Nagradni razpis 1. nagrada: dve karti za triurno kopanje v Termah Olimia in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Ohcet po stari šegi avtorja Jureta Kra-šovca in majica NT&RC 3.-5. nagrada: bon v vrednosti 2.000 tolarjev za pekarno, slaščičarno, trgovino in bar Romana Brgleza z Vranske- i Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 8. septembra 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 26. avgusta. Prispelo je 866 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 64 Vodoravno: SKALAR, PRVINA, RA, LIJ, EVA, LK, AJACCIO, KL, LEAN, PARADOKS, TR, PROFESOR, EPILOG, RAČNA, ŽZ, POL, SL, ED, ALP, IREDENTA, MOŽ, ALKA, NERV, IVAN, RIALTO, RIN, CARINIK, ROMANI, ANA LIZA, JU, ABAK, OBALA, ANA, ZP, DARILO, UN, VAT, RAKETE, STROP. Geslo: Napoleonov rojstni kraj. Izid žrebanja 1. nagrada: vrednostni bon za 3.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš in majico NT&RC, prejme: Ivan Fik, Zabukovica 18 b, 3302 Griže 2. nagrada: knjigo Ohcet po stari šegi avtorja Jureta Kra-šovca in majico NT&RC prejme: Tanja Kapun, Efenkova 48, Celje 2 3 4 5 7 8 9 10 12 13 15 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: HOROSKOP Ona: Bodite pozorni na dogajanja okrog sebe, saj se bodo začele dogajati čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil v vašo zvestobo, zato mu raje posvetite malo več pozornosti. Vsekakor vam bo to znal pošteno poplačati. On: Sprejeli boste mamljivo ponudbo, saj boste imeli v sebi že povsem narejene načrte, kako osvojiti ljubljeno osebo. Od začetka sicer ne bo šlo vse kot po maslu, a se bodo stvari kmalu i pravo mesto. Ona: Ukvarjali se boste s povsem nepomembnimi zadevami, pri tem pa naleteli pa podatke, ki vam bodo kmalu izredno koristili. Toda nikar tega ne razglašajte okoli, saj se vam lahko vse skupaj tudi izmuzne. Oru Dobili boste marsikatero ponudbo, vendar pa boste vse preveč zmedeni, da bi znali izbrati pravo. Še najbolje je, da se usedete in trezno razmi- TEHTNICA Ona: Nikar ne vmešavajte čustev v posel, drugače se vam bo bančni račun precej zmanjšal. To ni obdobje za finančne transakcije, zato se raje odpravite na izlet v naravo in naredite nekaj za svoje zdravje. On: Opustili boste vse namene z določeno osebo, saj se boste končno prepričali, da je to izgubljena naložba. Toda ponovno se boste zmotili, saj se vam bo v zadnjem hipu odprla možnost, ki je ne boste pričakovali. ŠKORPIJON Ona: Začnite razmišljati drugače, bolj optimistično, pa bodo tudi rezultati boljši, saj ste zmožni dosti več kot dosegate zdaj. Priložnost vsekakor obstaja, na vas pa ostane, da jo tudi izkoristite. On: Vse ste postavili na kocko, zdaj pa čakate, kako se bo izteklo. Pomislite tudi na partnerko, ki se je začela počutiti rahlo zapostavljeno. Vsekakor bo znala ceniti pokazano naklonjenost. 3.-5. nagrada: bon v vrednosti 2.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš, prejmejo: Katja Topovšek, Grajska vas 15 g, Gomilsko, Matic Prosen, Cesta v Rečico 4, 3270 Laško in Sara Arlič, Ulica na Livado 20,3240 Šmarje pri Jelšah. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: S partnerjem se boste sporazumeli o zadevi, ki je bila kar nekaj časa precej spoma. Vsak od vaju bo do neke mere popustil, korist pa bosta imela oba. Obeta se vam prijeten vikend v dvoje. On: Nikar se ne prepričujte, da je vse v najlepšem redu in da nimate vzroka za ljubosumnost, saj dobre veste, kako je v resnici. In predvsem ne nasedajte partnerkinim izgovorom, ki so le pesek v oči. Ona: Vse, kar ste nedavno tako lahkomiselno zapravili, boste tokrat desetkratno nadoknadili Na ljubezenskem področju boste kar sijali od sreče, saj boste osvojili srce nekoga, ki ga že dolgo skrivaj opazujete. On: Vsaj še nekaj časa boste morali biti zadovoljni z malim, zato si nikar ne zidajte gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hiteli, če dobro veste, da je trenutna pot napačna. Saj vendar obstajajo tudi druge alternative! Ona: Partner vas bo spravil v izredno dobro voljo, ki bo trajala cel konec tedna. Izkoristite prijetno vzdušje in se pogovorite o svojih skritih željah v povezavi z vajinim skupnim življenjem. Otv Zavisten znanec vam bo poskušal škodovati, a bo na koncu škodoval prav samemu sebi. Zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, ampak se posvetite predvsem realizaciji ljubezenskih načrtov. DEVICA >4 Ona: Preživeli boste prijeten vikend v družbi osebe, ki vam že dolgo nepustí mirnega spanca. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila, saj bo mogoče kasneje že prepozno. To je pozitivno ljubezensko obdobje. On: Na poslovnem področju se vam bo nenadoma ponudila priložnost, da si pridobite zaveznika, ki vam bo v prihod- cev ježe čas, da tudi vi uresničite svoje dolgoletne načrte. Ona: Lahko ste zelo zadovoljni sami s seboj, saj ste se zelo hitro in uspešno privadili na nov položaj. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo dodobra napolnil bančni račun in dvignil poslovni ugled. Uživajte v čudovitem koncu ted- On: Ne drezajte v zadevo, da se ne boste opekli. Bodite malo previdnejši, pa tudi malce vljudnosti vam ne bo škodovalo. Z nekom se boste hudo sporekli, vendar vam bo to na nek način celo pomagalo. KOZOROG Ona: V prijateljskem pogovoru se boste spustili veliko dlje, kot je priporočljivo. Gorje, če za to izve partner, saj se v zadnjem času dogajajo prav čudne ređ. Glede poslovnega življenja pa kar brez skrbi! On: Slišali boste nekaj, kar sicer ne bo namenjeno vašim ušesom, a si boste vseeno dobro zapomnili. Nekoč vam bo prišlo še prav. Potrudite pa se, da ne boste po neumnosti zapravili spoštovanje okolice do vas. VODNAR Ona: Imate prav odlične možnosti, da končno uspete tam, kjer si Že dolgo prizadevate. Vendar pa možnost ni dovolj - treba je imeti tudi kanček sreče, predvsem pa veliko mero poguma in na nek način celo predrznosti. On: Še vedno ne bo popustil nori delovni ritem, vendar boste v vsem skupaj na nek način celo uživali, saj se bodo zadeve razvijale natanko po vaših načrtih. Uspelo vam bo tudi tisto, kar se vam je doslej izmikalo. Ona: Prijetno se boste počutili, saj boste uspeli uresničiti načrt, ki vam bo prinesel obilo materialnih koristi, pa še partnerja boste osrečili. Vikend je vaše boljše obdobje, izkoristite ga do popolnosti! On: Je že res, da so spomini lepa stvar, vendar je treba živeti za danes. Poglejte okoli sebe in spoznali boste, da niste tako osamljeni, kot se vam dozdeva. Vse kar je potrebno, je le malo več volje. modnega dogodka v Ambasadi Gavioli, ki ga je s pomočjo kontroverzne nagice Ines Juranovič organizirala naša vsestranska manekenka Meri Verbnjak. Punci sta dogodek poimenovali Exotic, da Njena kolegica Ines Juranovič ji seveda ni ostala dolžna in je prišla do številke sedemdeset. Kdnr zna, ta zna. Med številnimi znanimi gosti smo ujeli tudi vedno vrfr čo Tanjo Oprčkal, vodjo trgovine z nakitom Fantazija iz Celja, ki je morala ves večer paziti na mlajšo sestrico Metko. Celjanka Meri Verbnjak je popolnoma obnorela moški del občinstva v nabito polni izolski diskoteki in v eni samo uri prejela kar dvainšestdeset nespodobnih povabil. Celjanke osvojile slovensko obalo Kdor se je pretekle dni potepal po naši ne gre za navadno modno revijo, pa nam je obali, gotovo ni zamudil prav posebnega bilo jasno že na samem začetku. Škoda je Novi dopisnik TU Slovenija Roman Repnik, koordinator za odnose z javnostjo pri MO Celje, je pred dnevi takole opravil svoj TV-debi kot »dopisnik TV Slovenija.« Za prvo tarčo je izbral kar šefa - župana Šrota. le, da Meri in Ines nista oponašali filma Pret-a-porter, kjer so manekenke na oder prišle v Evinem kostimu. Pustimo se presenetiti, saj se bo njuno sodelovanje še nadaljevalo. IZTOK GARTNER Polde na morju in s kravo Zadnje dni se Polde ni imel časa niti malo oglasiti na radiu (priznamo, zdaj ga že malo pogrešamo)! Z Barbaro Maček iz Škofje vasi je namreč odhitel najprej v Biograd na morje, kjer ga je sonce tako zelci opeklo, da je bil ubožec kar nekaj dni kot rdečka. Ker se je na vso silo želel ohladiti, ga je Barbara spakirala v nahrbtnik in sta šla. V gore. Tam je nastala tudi tale slika. Poldeta je prišla pogledat tudi krava Milka, da bi se na lastne oči prepričala, ali je res tako grd, kot se govori. Radio Celje še vedno za vami pelje! Tokrat se je radijska patru- Aljoša Bončina in Bojan Pi-lja spet odpravila v »lov« za šek so se ta teden smukali na nagrajenci. Simona Brglez, območju Vojnika in Dobrne. 041 /651 056 in 03/490 0222 ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? pe celje. Ljubljanska cesta 20 STUDIO ZA PLES IGEN CELJE www.nowitednik.com Št. 66 - 2. september 2005 Dragica Teržan V Vojniku so ustavili Silvo Globovnik, ki se je z možem Rudijem odpravljala na vikend in naši ekipi v zameno za osvežilno nagrado podarila sadje! Na Dobrni pa so nagrado izročili Dragici Teržan iz Zidanega Mosta, ki je vedno v družbi našega radia. Nagradna igra se nadaljujejo v naslednjih dneh, zato še vedno pozor tisti, ki nas poslušate v osebnih avtomobilih. Če slišite v etru Radia Celje opis svojega vozila, potem ste srečni dobitnik nagrade!