PORTE PAGO GOSPODARSTVO Godina I. - Broj. 3 j LA ECONOMIA 7 Jula — 1926 GLASILO SLOVENSKIH PRIVREDNIKA U JUZNOJ AMERICI Organo de la inmigracion productora Eslava en Sud America IZLAZI NAKLADOM Edicion de la Časa “E (J R A S I A« BUENOS AIRES Calle Nueva York 3363 PRETPLATA godi s nje (por ano) $ 2— m. n. ; inozemstvo (ex- terio * 1 ') U. $ S. 1.— polugodisnje (por semestre $ 1.— m. n.; ino¬ zemstvo (exterior) U. $ U. —.50. Naslov uredništva i uprave. Adresa redakce a administrace Direccion de la redaccion y administracion Mali oglasi Posluzite se prilike za oglasi- vanje u' ovom odelenju, kad tra- zite rada, ili radnih sila, kad ima¬ te sto prodati, želite sto kupiti, naci prijatelja ili javiti posmati- ma svoj naslov. "U mnogo slu- eajeva biee zgodnije, da oglas bude pisan kasteljanski. PARA TALLER se ofrece co- mo fundidor, fo gum ero o meeani- eo, oficial qne trabajaba en Nor- te America. AUTOMOVIL marca Doyer,, 30 IIP. 4 eil. usado v guiado por el propietario mismo en obra de campo, se vende por termin, de obra. ALBAnIL, esloveno goriciano, se ofr e ce. TRAZIM svog sina Ili ju, od 19 g., koji se nalazio u B. Aire¬ su kao posluzitelj, a nemarn o njem vec 2 godine ni glasa — Marko Markovič, e. c. 68, Tandil — F. C. S. UNA INIGITIVA LOABLE,— En Tugoeslavia, en el hitimo tiem po, se ha empezado con la orga~ nizacion de los ex emigrantes, bajo el nombre de “La Asocia- cion de les Emigrantes”. El dia 3 de mayo ppdo. la seccion de Split (Spalato), ha organizado una reunion, donde el senor Bar- tulica, que durante la guerra era director del periodico yugoslavo “ Jugoslovenska Država ”, en Valparaiso, ha dado una confe~ rencia a los emigrantes, quienes el dia 9 se han embarcado para Sud America. Ademas, tomaron parte en el debate otros (dudar “Eurasia”, Nueva York 3363, Buenos Aires. VILLA DEVOTO se vende ba- rato una cocina a gas, dos ca- mag chicas y una grande de 1 plaza y m e dia, todo usado, San Mieolas 3564. SE OFREOEN: Cordelero y tejedor practico. —5 frentistas. —Muchacha de 19 ahos para mucama. —Mia trim oni o/ ella cocincra, el nerrero. —Matrimonio, clla cocincra, el peon. -—Matrimonio, ella cocincra, el carpintero. —Cineo peones para estancia. —Un mecanico competente, e| certificados. > ■—Un pintor espepialista en mo- ules. —Un lierrero para cualquicr t raba jo. -—Dos carpinteros obra blanca. —Cinco galponistas. M. Snchan, Bolivar 171. [BLEDA SE: Rudolf Bodnar z i Brcsova redakce t.l. danos, que han vivido en Argen¬ tina, Chile, etc., faeilitando a los nuevos emigrantes vali osa.s in- formaciones sobre la vida en los paises a donde pensaban erni- grar. Con tales reuniones la organi- zacion piensa segnir siempre, cuando se preparara algun gru¬ po mas numeroso de yugoeslavos para emprender el viaje.a Sud America. La importaricia de tal instruc- cion sera clara, si se torna en cuenta que de los 9.370 emigran¬ tes yugoeslavos en el ano 1923, oran 2.721 que salieron para la Argentina y 1.535 para Brasil. Durante el ano 1925 se embarca - ron en Split, en los vapores de Cosulich 1866, en los de la N. G. Italiana 538 emigrantes. Con el cambio de ideas. sobre la nueva vida que espera al nue- vo emigrante, este Uegara aqui con menos ilusiones, nero por eso justamente mas dispuesto a afrontar y vencer las dificulta - des del primer periodo de su es r tadia en el nuevo ambiente. La Asociacion tiene que liacer otro pašo mas en su labor: em- pezar con instruccion sistematica del publico en Yugoeslavia en ge¬ neral sobre la America Iberica. En esta tarea debe secundarla tambien, la reprosentacion coiisu- lar iberico-americana en la j oven naeion eslava. Unicamente asi el materini informativo oficial no quedara sepultado, sin ser leido, por muchos mas que los taqur grafos de las oficinas consulares, sino contribuira al acercanriento Javna tajnost je/ da je večina iseljenistva ostala dosta razoča¬ rana, posmatrajuci kako, nakon tolikih nada u g. 1922, ostaju kao zalosna proslava 4 godis- njice osnutka naseg jedinog zvanienog zastupstva dezorgani- zacija, nehaj i indiferentnost. Megjutim to stanje stvari ni j e bez veze i to dosta uske sa stan¬ jem stvari u nasoj staroj domovi¬ ni. Tamo stvari idu tako, da mo¬ ra doci pre ili kasnije do rea¬ kcije sa Strane svega, sto ima dobra i zdrava u našem narodu. Ima znakova, da se reakcija Mi¬ zi. Bolje slike o raspolozenju u starom kraju nije moguce dobiti, nego u sledečem članku, obja - vljenom pod naslovom “Nasa eko nomska kriza postaje sve teza i teza” u kroju za L maj u zagre- backom “Nafodniom Bogatstvu” Zato ga objavljamo u celosti. U posebnom članku eenio pogleda¬ ti, u koliko postoje veze izmegju postoje ovdasnjih prilika sa oni¬ ma u domovini i 'u koliko stoji do nas samih, da bude bolje. espiritual. entre el mundo criollo y el mundo eslavo. Las bellezas de Yugoeslavia — La revista “Ldllustration”, de Pariš, publico un simpatico ar- ticulo de Abel Bonnard sobre la ciudad adriatica yugoeslava Du¬ brovnik (Ragusa), inclusive cua- tro ilustraciones (aguafuertes) de P. E. Lecomte. Inmigracion austriaca a Rusia. — A Semirechensk llego el pri¬ mer grupo de inmigrantes aus- triacos, 200 en total, con 17 Di¬ nos, donde han arrendado un. in _ menso lote de tierra para dedi- earse a tambo, cultivo de fruta y verdura. Trajeron consigo va- rias maquinas agricolas. Su go- bierno ha ayudado la coloniza- cion con un subsidio de 10.000 rublos. .. Consulado de Espafia en Ljub¬ ljana. —El gobierno de S. H. S. otorgo el exequatur para la fun- eion de vice consul honorario de Espaiia a don Milan Hribar. I STANJE U DOMOVINI Narodno Bogatstvo piše: “Nasi privrednici imaju to jedi- no pravo u ovoj zemlji, da mogu plačati masne poreže — a politi - čari i to oni od zanata, da se svadjaju oko diobe ovih poreza. To je prava slika nase ekonomije i politike gledana sa strane. Nekoliko ljudi, naravski demo - kratskog drustvenog principa, zasjelo narodu na legja i davi cio nas ekonomski život. Ono. sto se je zbilo posljednjih dana, ben¬ galskim nam svjetlom rasvjetl- juje, koliko je svima ovim lju - dima stalo do opcega dobra koli¬ ko do naroda i koliko do onoga - od česa se živi — do nase narod¬ ne ekonomije. Jedan gura dru- goga, jedan kleveee drugoga — poslije se sve to zajedno opozivl- je i demantuje i opet se sjeda na Miinistarski fotelj — sve to za ljubav ovog milog i ljubljenog naroda. Za njegovu srecu pod- mecu klipove jedan drugome, preskakuju se svi društveni prin¬ cipi, i na koncu konca radi se samo o torne, da li ce ovaj ili DEL MUNDO ESLAVO K koliko smo mi sami krivi 2 onaj na vladu. Svi ovi ljudi pod" n asa ju strahovite žrtve za ovaj ispaceni nai-od, sjedajuci u nje - govom interesu na mehke stoli¬ ce nase svemocne vlade. Imali smo ovili dana bezbroj kriza i svaki dan se najavljaju novi kritični dani. Pa neka nam netko kaze — u kojoj se je od ovib kriza radilo o tom — da na¬ rodu hude bolje. Ne — o tom se opce i ne raspravlja, — vec se ra - di iskljucivo samo o torne, ko ji ce od njih da vlada. Ne svadja se kod nas radi poreske reforme, radi agrarne politike, radi valut: ne politike, radi velike nezapos¬ lenosti ili radi niških cijena po-1- joprivrednih proizvoda ili cak mozda radi potpunog zastoja u trgovini i industriji. Ne — o tom nitko i ne govori, jer dok oni, ko - ji rade, placaju svoje poreže, i dok se ima. oko eesa svadjati — dotle nitko i ne vodi brigu o to - mu — kako se tesko poreži za- radjuju i kako ce se jos dugo moči plačati ove poreže. , I dok se ovako nase politicke zanatlije svadjaju, izguravaju i preskakuju, dotle bubanj na sred Knez Mihajlpve ulice izvi- kujc u jednoj fiaoj delikatesi: prvi put — tko da vise — i tre - ci put. Ovaj: prvi i treci put pos* tao je več, tako uobicajan u ci- jeloj zemlji, da se vec vise i ne opaža, a to je jos i j edina sreča., barem se necemo suvise iznenadi- ti kad jednoga dana dodje i pred nasu kucu. Ako ovako potraje svi cemo doci na red — pa je sko- ro bolje prije nego kasnije. Kriza postaje sve teza, a eko¬ nomske prilike sve nesnosnije. Nije to mala stvar kad u jednoj zemlji polovina dionickih indus¬ trijskih poduzeca iskazuju pasiv¬ ne bilance i kada se stecajevi redaju jedan za drugim. Trgo¬ vina pada iz dana u dan, zapos¬ lenost biva sve manja, poslovi pve slabiji a tereti sve tezi. Ne¬ ma dana, da od poreznog ureda ne stigne koja opomena ili na~ laz, da je zaboravljen koji po- rez, odnosno da se ima jos nak¬ nadno uplatiti toliko i toliko. Boba kroz to postaje jos skupl- ja, život jsve tezi — a zarada. sve manja. Kuda to vodi i kako ce se dugo moči ovo stanje odr- CASNA DESETGODISNJICA “Narodna Zastita”, Savez do- brotvornih drustava, plavila je svoju desetgodisnjicu. O njezi- nom radu dava ju najbolje svedo- cantsvo sledeči podaci: Ona je u sklonist.a, oporavilis- ta, bolnice i domove smestila pre¬ ko 9.167 sirocadi; u eestite po- rodice smjestila je 47.186 dece bez roditelja-, ili zapustene dece, i u to' potrosila 10.200.000 Dina¬ ra. Za odelo i obucu sirocadi iz¬ dala je ukupno 7.509.081 Dina¬ ra. IT 1.820 slucajeva predusrela je propasti mnogih porodica, jer je podelila u iznosu od 600.000 Dinara beška matnih zajmova. Pravnu pomoč pruzila je siro- tinji u 6.150 slucajeva, i u to potrosila 350.000 Dinara. Za ko _ lonizaciju siromašnih porodica GOSPODARSTVO zati — to je drugo’ pitanje. Dr¬ žava treba 13 milijardi dinara, a nitko ne pita, od kuda da narod smogne uvu Strašno visoku su¬ mu i ako ju vec smogne, nitko ne vidi onu silnu korist, ko ju bi narod mora o imati od utroska o- vako grdne sume. To je dakako nemoguee, jer o potrebama na¬ roda i tako nitko ne vodi računa, sto nam jasno osvjctljuju posh jednje nase politickekrize. Kriza je to nase demokracije, kriza je to našega društva, koje je bazarino na demagogiji ,na zavadjanju širokih narodnih ma¬ sa, kojima je predana sva izbor¬ na paramentarna vlast,. Ove ma¬ se nemaju ni znanja ni iskustva, da ovu svoju vlast. iskoriste u interesu napretka zemlje, vec ju davaju u ruke poluobrazovanim ljudima, koji stvaraju uvijek ta- kove situacije, koje samo lično njima, koriste. Narod — onaj bi- racki aparat — kod sviju kriza, koje se kod nas u vladi stva¬ raju, ne dolazi jednostavno u ra¬ čun, jer on ce i opet, morati da glasuje za. iste one ljude, koji su sve ove politicke i ekonomske krize pravili i uzrokovali. Psiho¬ logija ovili masa i ne može biti druga. To nas uci provijest, a uci nas i dnevno iskustvo. Jedina borba proti ovako vib nezdravih prilika u zemlji — jest borba proti demagogije. Stalno dizamje staleske svi jesti i to na svakom koraku uz pomoč stales- kih privrednih organizacija, koje bi imale pri svakoj zgodi da iz- nasaju ove nevolje, da prstom ukazuju na. nemar i nemoč poli- ticara od zanata, da pri svakoj' godi otkriva ju prave razloge svim ovim krizama, koje nas zahvaca - ju i da tako ustrajnim, radom raskrinkaju sve ove usrecitelje naroda, koji na njegovim ledjima i na n j eg ovoj nevolji grade sebi udoban život. Konacno — ovo sto znaju po- liticari od zanata — lahko ce po¬ goditi i toliki ljudi od privrede i ako samo malo ustraju u tom ra¬ du, oborit ce u času sve one, ko¬ jima do toga, da pomognu svi- ma i da potraze izlaz iz ovog ne~ znosnog stanja Nastavicese nije niti malo stalo. izdala je 2.520.000 Dinara, a na¬ selila 1.180 porodica. Po m ogla je razne dobrotvorne ustanove potporama sa preko 4 milijona Dinara, Siromašne porodice na¬ ših iseljenika pomogla je sa Di¬ nara 250.000. Ukupno je u sve to dosada utrosila preko 25 miliju- na Dinara. Iseljenici, umesto na razne po- litickos-trancarske novine pret- platite se radje na glasilo tog prekorisnog udruzenja. “Narod¬ na Zastita” izlazi mesečno te stoji za. inozemstvo samo jedan dolar. Urednik glasila je sveucil. profesor dr. Josip Silovic, a nas¬ lov mu je: Zagreb, Josipovac 30. Ko uplati potpunu pretplatu una- pred, postaje elanom Udruzenja. Pretplatu mozete poslati i preko naseg uredništva. 30. APRIL U U proslom smo broju javili na kratko sto se dogodilo toga; da¬ na u Antofagasti: umesto naro¬ dne proslave Zrinjsko-Franko- panske godisnjice naši su vigje- li kako se vije na Konsulatu SHS uz nasu drzavnu zastavu i zastava Kraljevine Italije, i ka¬ ko je bilo kasnije zbog protesta poteranih nekoliko naših omladi- naca pred sud. Danas neka objavimo o doga' gjaju nekoliko značajnih podro¬ bnosti. “ Jugoslovensko Skolsko Ve- ce” istog- večera odrzalo je-se- dnicu, te odobrilo sledecu kon- stataciju: “ J. S. V. na zalots koh- statuje slučaj, sto je danas, pri- likom eilenske manifestacije za plebiscit u Takni i Arici, nas Konsulat izvjesio ukupno sa iia- som i cilenskom zastavom i za¬ stavu italijanske države”. Ogranak i Centar JNO “P. P. Njegoš” na, svojoj sednici dne 5. svibnja prihvatio je zaklju - cak: “TJ vidu uvrede, ko ju je g. Konsul nano nasoj Domovini i nam aiseljnicima. suglalsno se za¬ ključilo, da mu Ogranak JNO kao cisto nacijonalna Organiza¬ cija, cuvarica narodnog ugleda i ponosa u tugjini, pismeno saop - sti svoj protest i da ga pozove na kolonijalnu Skupstinu Ogra- nka, da da razjasnjen je koloni¬ ji zbog tog svog poštupka.” Taj poziv bio je izvršen pismon, koji su uputili u ime Obdora g. Kon- sulu predsednik i tajnik Ogran- ka. Na skupstinu pozvao je- Ogranak koloniju letacima, u kojima je megju ostalim tačka¬ ma dnavnog reda navedena kao peta tačka “sastav protestne resolucije” zbog tog dogogjaja. Jugoslovanska. Omladina An- tofagaste izdala, je 8. im letak ša pozivom na skupstinu. U njem kaze megju inim, da g. Konsul” na pomen naših velika¬ na Zrinjskog i Frankopana, ko¬ ji. su od krvničke austrijske ru¬ ke razbojnicki ubijeni dne 30. travnja,' mjesto da dogovorno sa mjestnim Jngoslovenskim Or¬ ganizacijama proslavi taj histo¬ rični dan u tuzi i žalosti, on kao representant nase Države na porugu sviju nas izvjesaVa itali¬ janski! zastavu, mjesto da nasu Jugoslovensku u črnini zavitu izvjesi na po stijega. .. Doli sa izrodom”. G.Konsul obtuznicom od dne 11,maja. pozvao je pred sud na¬ se gragjane: J. Roiea, R. Leba¬ na, Ivana. Marinova, Dušana Ti¬ ranija, A. Perica i O. Marina. Zahtevao je. da ih se osudi po par. 19 zakona br. 425, koji odr d ju j e kaznu “presidio hasta por tre s anos, y, ademas, nrulta. hasta de $ 5.000”. Glavni stavak u optuznici gla¬ si ovako: “Calificar de traidor al con- sul de su patria es una inju- ria gravc eometida por eso r s con- ANTOFAGASTI :o::- nacionales, o los que, al final resulte autores o complices de esa imputacion, como quiera que en el concepto puhlico se tiene como afrentoso . ese calificativo, y mas aun, atendido el estado de, dignidad que inviste, y cir- cunstancias del ofendido. Aun cuando el Codigo Penal de Chile no castiga como deli- to, sino la traicion a la Repu- blica Chilena, no cahe duda que por lo menos es injuria. y gra- ve, considerar traidor al consul del Reino de los Serbios, Croa- tas y Eslovenos. El fundamento que aparente- mente ban tenido los recalei- trantes es el haher colocado en el consulado la bandera del Rei' no de Italia al lado izquierdo de la de Yugoeslavia, a cuya derecha estaha la de Chile-. Aun cuando hubo d-isturbios y rencillas entre las ražas lati- na v eslovena, aliora, Italia y Yugoeslavia marchan unidas en el concierto de las naciones, se enCuentran en paz, tienen acrc- ditados reciprocamente agentes asi que no existe motivo alguno para suponerlas enemigas. Solo una patrioteria malsa.na ha podido calificar de inconve- nipnte ese aeto, llevado a cabo | como manifestacijo de deferen- cia a Chile, mientras se realiza- ba un mitin popular, relaciona- do con la euestion pendiente de Tacna v Arica”. Pozvaniji cinitelji neka ugo- tove, da li je. gornje stanoviste opraVdano. Pred sudom se ugo¬ tovilo da rec “izdajica” u le¬ taku uopce me stoji, tako da je sva. tuzha bila suvisna. Stranke su se pred sudom po¬ mirile, jer je zbog te konstata¬ cije tuzha postala bespred met¬ ilom. Za stranke je pitanje rešeno., nije megjutim rešeno za, nadležne nase vlasti, koje su odgovorne za rad postupak i or- ganizovan.je nafse zastupnicke službe na strani. <-vekovi incidenti sam j ju p'.'je- <. ,: ni slučajevi. keji ce so opetova- ti u jednom ili druga«-, obiiku. de k se naša . kensulf. ima služba is temelja ne preosuujo, i cemo se povratiti tom : itanju u vezi sa našim danasjjim uvod¬ nim člankom. Z NAVDUSENEJEM POZDRAVLJAM v.se naročnike in citatelje “Go¬ spodarstva” sirom Južne Ame¬ rike. Juraj Kobetich, Santa Fe. GOSPODARSTVO 3 Slovenski Vestnik -: :0 ROJAKOM, ki so nam posla¬ li naslovo svojih znancev in pri¬ jateljev, se tem potom najiskre- nejse zahvaljujemo. Ogromo ve¬ čino slovenskega izsljenistva v Argentini tvorijo naši bratje Go¬ ričani in Istrani. Ti službene opore ne morejo pričakovati ni¬ ti z ene niti z druge strani. Ka¬ ko bi - jo mogli priča kovati od strani, ki jih doma uničuje v vsakem oziru, da morajo beza¬ ti v tuji svet. j A kako naj jo PENSION "ZORKA”, FLORES Poznata slovenacka čistoča. Najbolja opskrba. Prilika za konverzaciji! u engleskom, nema- ckom i kasteljanskom jeziku. Sobe s liranom ili bez lirane-od $'80. dalje. Calle Ramon Falcon 2207. Jedna kvadra od Rivadavi je, višina 6700. —K) — Društva DVE VIDOVDANSKE PRO SLAVE. — Jednu imali smo u Buenos Airesu, dne 27 pm. u prostorijama J. D. U. Pomoči, a drngu dne 3. om, u Beriss u. Kod prve bila je dvorana pre- napunjena, pocam od nase go¬ spode pa sve. do najsirih sloje- va naših državljana. To veliko saucesce dokazuje, da nije kri¬ vda na -našem narodu, ako do- sele drustvenoi život u Buenos Airesu nije uspevao. Interes kojim su svi prisutni polsuali predavanje g. Crnogorcevica, pokazuje, da bi se našlo opci- istva u slučaju prosvetnog rada. Proslavu u Berissu priredila je “Iseljenicka Zora”. Radnici odigrali su tri igrice izvanredo- no dobro. Megju prisutnima vi- gjeli smo osim članova društva mnogo istarskih Hrvata i gori- ckieli Slovenaea, pa i znatan broj brace Slovaka. Ccskoslova- cka glasba svirala je marljivo same slovenske kernade sve do rano g jutra. U Berissu i Ensenadi fali par agilnih sila, da bi se organiza- ciju izradilo na siroj osnovi. Kod tolikih stotina i stotina naseg naroda dobra zabava u vezi sa prosvetenim radom prava je. so- cijalna potreba. Mislimo; da bi u ozviru “I. Zore” bilo mesta i za tamburaše, pevaeki zbor i za stala n dramaticki obdor. Su- botna proslava pokasala je cla- ntsvu, da se i u najtezim i na- jneugodnijim prilikama dade nesto postici. IJzmite osud dru¬ štva sami u ruke, zatvorite vra¬ ta raznim visokim komandama i budite sami gospodari svog društva, take kosto morate i šahi raditi, ako hočete sto pričakujejo z take, ki razobeša poleg simbola nase državne svo¬ bode simbol tistega soseda ki bi rajse danes kot jutri to svo¬ bodo uničil do temelja, kot se je dogodilo v Antofagasti. Za¬ nesimo se samo na svoje delo, na svoje združene sile in na sa¬ mopomoč. V. Beilssu, pri proslavi 3 tm. sta igrali tudi gdeni Leban in Pavlic, ki sta rešili. syoji ulogi zelo dobro. Obe sta gorineanki. E»0 — NASA GOSTIONICA U MENDOZI Fonda “Nueva”, calle Belgra- no 1366, Mendoza. Jedno pol kvadre od zeljezni- cke stanico. toči razna pica, po¬ seduje udobne spavace sobe, i ugoscuje sa iz vršno m liranom, a sve to za niške cene. Kad u Mendozi želite naci ko¬ ga od svojih, posetite nas. Vlasnik: Luka Vukasovic. zaraditi. Vršite i svoja prava i svoje duznoti kao članovi dru¬ štva, pak ce biti u pravom smi¬ slu Zora zastite i samopomoči. MENDOZA. — Ovime pozivlju se svi iseljenici, koji borave u provinciji Mendozi na sednicu ‘ ‘ Jugoslovenskog Pripomocnog Društva” koja ce se odrzavati dne 18 jula o. g. u calle Belgra- no 1366, na 9 i 1|2 sati. Ne radi se samo o sednici pri- pomoenog društva, nego radi se o interesima svih naš iseljenika. Tko vidi i razume, da nismo u nicemu i od nikoga zasticeni, u njegovom je interesu, da iskori- sti zgodu i da dogje na skupsti- nu. Sa bratskim pozdravom. Jo¬ van L. Buligovic, calle Rioja 1543. ROSARIO. — Kako je vec po- znato da se je na 22 Novembra prosaste godine osnovalo društvo pod imenom “Jugo slo vensko pri- pomocno društvo Kralj Tomi¬ slav”. Cilj društva je da uzme u za- stitu skupne interese nase ovdje- snje kolonije, da se zauzme za njeno kulturno, socijalno i go¬ spodarsko podizanje, da se zau- zme za veze sa poslodavcimai i pobrine za namjestanje naših ne- uposlenih iseljnika, da novca - no potpomoze onesposobi jenu bracu* da med ju nama jaca smi- sao za nzajamnost i da podize glas našega naroda u tudjini. Nadali smo se' da ce nas pri naso.j uzvisenoj zadaci potpomo- ci službene osobe našega Gene- ralnoga konsulata iz Bs. Airesa, koje su u to ime bile pozvate, ali na žalost nismo imali nikak- voga odaziva i mismo se držali one “uzdaj .se use i svoje klju¬ se”, j er doticna gospoda nisu se odazvali a niti ispricali. Pri ban- Sociedad Yugoslava de Soc- Mutuos en Mendoza Un grupo de socios, quienes colaboraron en la celebracion del mi- lenario del reino de Croaeia lina escena de la pieza “les he io.es' y los ultimos moinmRos”, dada por los spcios en ocasio n de dicha conmemoracion ketu koji se je odrao u Hotel Mayo se je poslalo diretno ka- biegram našem Uzvisenom Vla- daru: “ Slaveči uspomenu Tomi¬ slava narodno ujedinjenje duhom uz Kralja domovini! izrazu jemo odanost pozdrav”. Društvo broji 79 članova. Upi- snina iznosi prama, odredbi gla¬ vne skupstine za upis $ 5 mje- secina $ 2. Ivo L. Milicic. NASE KNJIGE Kači c, Razgovor ugodni, $ 1.20; Gospodarski Kalendar 1926 $ 1.29; La Jugoslavia Eeonomi- ca od Filipiča, 3.—; Industrija Ilrvatske $ 6 ,—; I. Dalmacije, $ 2.50; I. Slovenije $ 3.50; Roman Olga $ 2.—; Arditi na otoku Krku $ 1.50; Unuk Kraljeviča Marca $ 3.50 ALBUMI Zagreb, Hrv. Pimorje i Beograd, po $ 2.— ; Mestrovic $ 4.— MAPE: Jugoslavija $ 2.— ; Ceskoslovac- ka $ 3.—: Europa (hrv. izd.) $ 1.50; RAZGLEDNICE, u boja¬ ma, reprod. naših najboljih sli¬ ka, kolekcija 40 raznih, $ 2.—; KORICE za. nas pasos, črne $ 3-50, marron $ 5.— Postarina 30 ctva. Mozete naruciti kod: “Eura- sia” N. York 3363 (V. Devoto), J. Grubasevic, Suarez 410 (Bo¬ ka) i J. Buligovic, Rioja 1543, Mendoza. Dr. S. VORONOF: Estudio so- bre la vejez y rejuvenecimiento en el liombre y la mujer (con 34 paginas de ilustr.) $ 3.50 — “Eurasia”, N. Yorlc 3363 Bue¬ nos Aires. JORGE GRUBASEVICH Calle Suarez 410 Buenos Aires — Boca! Jugoslavenska Knjizara i Papirnica Pišite po katalog! Odprema novac u Dinarima za sva mjesta Jugoslavije Prodaje putne listo ve (Sil-1 karte), tako isto za dolazak; _ (Llamadas) za sva mjesta Jugoslavije 4 GOSPODARSTVO Dopisi ROSARIJO Odlazak: Rastao se je snama uvazeni i zauzetni g.Bosko J. Babarovic da se definitivno na¬ stani u Repubici Chile. Na 9 dojducega mjeseca. Julia sa “Giulio Cesar e” polazi za domoviniu gosp Stjepan Jelicic Viškov, stari borae za nase Uje- dinjenje, mislec se povratiti ko- necem dojduceg Novembra. Umrli: Prosloga Aprila se je preselio u vijecnost Ivan Rade- ljak, vlaštnik i uredik “Zajedni- ce” ko ja je njegovem smrcu pre¬ stala izlaziti. Ivan Hurc Skoljaric iz okoli¬ ce Chabas umro je naglom smrcu u ovome gradu u dobi od 44 go - dine, surjak g. Iva L. Milicica. Ostavlja sestero nejake djecice i rastuzenu udovicu. Izaslanik fseljenickoga kome- savijata: Bo izvjestaju domovin¬ skih novina doznasmo da se mo¬ ra nalaziti u Bs. Airesu i zacu- dno nam je da od doticnoga ne¬ marno u ovoj najnapucenijoj ko¬ loniji nilcakvoga glasa, Moguce da sc je i taj poveo ^itazom osta¬ lih reprezentanata nase di’zave. Montevideo. — Dne 6 . tek. me¬ seca sa Italijanskom ladjom “Taovnina”, na puiu svoje vi¬ soke zudace iz Bs. Airesa za Bra¬ sih prosao Je ovuda Dr. J. N. Marcetich, Iscljenicki Izaslanik Kraljevine SHS. za Juznu Ame- riku. Gosp. Dr. Marcetich nosi zada- cu. da ispita materi Jalne potre¬ be naseg naseljenistva u Brazil, a na povratku, po svoj prilici za¬ držat ce se i ovdje, da se upo' zori n potrebo i ovdjensjeg mno- gobrojnog naseljenistva. ciji in¬ teresi odavna zaiskaju interven¬ cija lomovmskih službenih or¬ gana. Poznavajuc revnosnu vrednost ovog drzavnog sluzbenika, vero¬ vat je da ce se o cin siri zauzet za potrebe opsteg narode., i sa višine svoje zadace, predpostavit nadle.nom Ministrstvu u Beo¬ grad, koliko zasl u zuj u opsti in¬ teresi naših državljana susreta domovinskih organu. — MRA' SANTA FE. — Posije toliko mojeg gluhog vfmena jednoru me obveseli, vigjet i nase novi- ne, naseg milo g hrvatskog jezi¬ ka u tugjim, i daijoiim krajevi- ma, kojima, ju rado pridruži - vam za elana do nove godine te želim napredek i uspjeb sto veci i ja e a nastojat i radit. MENDOZA. — Sa vasom ide- jom glede izdavanja novine “G’ 1 kao i sa njezinim sadrzajem se potpuno slazem. Ako u /stvarima bude tako i ako budete strogo pazili da se ne umeša politika i strancarstvo, onda Vas uvera- vam, la uspeh .bude siguran”. BOKA. — “Mislim da imate pravo sto kažete da je nama Slo- venima potrebno, da imademo je- dan list, koji ce se javno oziva- ti, da se uspostavi bar konsu- larne agencije, gdje ima naseg sveta, kao Rosariju, Bahia Blan¬ ci, Caku, a osobito u Uruguay i Paraguayu. Ove de drvzave imadu svoje konsulate kod nas, a mi ne jos kod njih... Nije čud¬ no, sto ne napreduje naša spol- jna trgovina ni prekomorska plo- vitba”. C. DEL URUGUAY. — “ pri¬ mi© sam vas cirkular, kojim na¬ javljate svoju slovensku novinu te Vam čestitam na vasoj inicia¬ tivi ... na bliznoj staniei ima vi¬ se naših radnika, prvom zgodom, kad bude moguce, vigjecu in, da se pretplate... ” ROSARIO. — “dobio sam va; su novinu “G”, ciji program odgovara potrebi naseg- zvil ja ovgje u Juznoj Americi, i nadam se, da ce doprinjeti uspjesno na¬ predku nase emigracije. Nasto- jacu da Vam satjem dopise iz grada i okolice i zauzeti se za napredak istoga”. BELLA VISTA. — ”odlucno i ozbiljno ustrajajte', vas podhvat :ce uspjeti. Dali ste znati, kako u Sev. Americi nas je narod or¬ ganiziran u raznim institucija¬ ma. Tako bi moglo i moralo bi¬ ti i ovgje u Juznoj Americi. .. ” ENSENADA. — Bog Vam daj j srečo, lotili ste se pac plemeni¬ tega dela...” dedina Ceskosiovenska bjekarna u (Juznoj Americi Mgr. Farm . Franjo IIU SP A UR -:: o::- farmaceutik diplomiran u Pragu i Buenos Airesu bivši vo- gja Kralj Ljekarne u Crnoj Gori, i upravitelj bolnice u Ne¬ ma cko j Bolnici u Buenos Ai resu. OSOBNO poslužuje cijeli dan, a negjeljom dopodne; BESPLATNO dava savjete i upute u Ijekarni i pismeno; STAVTO SE u vezu sa izvršnim lijecnikom SLO VEKOM ; tako da mozete u toj doma coj Ijekarni naci svaki cas i za svaki slučaj potrebnu pom oc. Obračajte se dakle na nju sa svim povjerenjem, osobno ili pismeno. Diskrtnost zajamčena ! FRANJO HUSPAUR Buenos Aires, IsLa Maciel — . Dok Sud, Calle F. Quiroga 1181-83 GOSPODARSTVO IZENAČENJE KALENDARA —Kako u današnje vreme i jed- n.o na pogled cisto erkveno pi¬ tanje može- imati* i gospodarsk znaeenje vidimo kad pitanja iz¬ enačenja halendara. Udruzenje trgovaea i industri- jalaea u Novom Sadu je uputilo Arhijerejskom Saboru u Sr. Kar- lovcima molbu, da se prilikom skorasjeg njegovog zasedanja re¬ si pitanje izjednacenja kalenda- ra. U molbi se navode velike šte¬ te, ko je trpi naša trgovina i in¬ dustrija jer crkveni oei otezu resenjem tog' pitanja. Narocito je to pitanje vazno za Vojvodi- nu koja stalno mora da svetku- je dvostruke praznike, katolicke i pravoslavne. Zato je potrebno, da iseljenik nauči gledati pitanja, koja su u starom kraju cestoputa predme¬ tom najbedastije ili najogavnije politieke borbe, trezno i svestra- no, i da se ne dade suvisno uz- nemirivati od onih tamo preko. Nije u našem interesu, da gle¬ damo razna “sporna” pitanja kroz naocala onih, koji od svagja zivu te razna pitanja zamotava- ju, mesto da bi ih odmotavali, to.jest resavali. IZ BAKRA — Uskoro ce biti dovršen rad na trasiranju zelje- Ijeznicke pruge normalnog kolo- skeja koja ce vezivati baka- rsku zeljeznicku Staniču sa pri~ stanistem Bakra. Time olaksati ec se izvoz artikala narocito onih koji dolaze iz Slovenije. Taj iz- voz vrsio se do sada najveeim j delom preko Trsta. | Jovan OSTOJIČ TOSKOVIC Buenos Aires, Calle Suipacha 805 U. T. 44, Juncal, 5295 Izvestavam eijenjeno opcins- tvo, da sam zatvorio svoju pos - rednieku kupoprodajni! kan. celariju i salon za dame u ulici Viamonte 065 i otvorio jedno od najmodernijh trgovina kupopro¬ daje i to u gore naznacenoj ulici, pod imenom “ASTRA”, gdje kupujem i prodajem: bri- Ijantske, biserne i srebrne na~ kite srebrne, porculanske i kri¬ stalne servise, umjetnicke slike, fine kancelarijske i' sobne na- mjestaje, muske i zenske ha- ljihe od svile, i stofa, za zaba¬ ve i ulicu, svilene, stofane i kzrnjnene kapute, kožuhe sesire itd. Sve te stvari su od najboljeg materijala a po neverovatnoj jeftinoj eijeni. -+Sve mozete si na¬ baviti u kuei “ASTRA” ili pre¬ ko nje. Dogjite pogledati moje zalihe, da se osobno osvjedocite Ne zaboravite, da su ekono¬ mija, usteda i dobra obuka od velikog zna cen j a za sva ko g a osobito za iseljenika. Dr. Angel Cosnlicli Medico del Hospital Raivson Ha tfasladado su eonsultorio a : Rodriguez Pena 274 U. T. 38, Mayo 1711 Consultas de 3 a 6. || 1^1 mnmi i ne i^pe Všm sem z vlasti dop- f ||uS ilUUiilU rav * stara a osvedcena firma M. BUENOS AIRES SU OHAN BOLIVAR 171 FOČHM}-) Vyslanec nas) vlasti pan Dr. Vlastimil Kybal mezi nami j zvetsoval, prizpusoboval a zdo~ konaloval az v roče 1904 posta¬ vil prvni vetsi budovu na stro- jovou vyrobu ke kterezto zi- skal zkusenosti po straveni krar tke doby v Severni Americe. V Dne 2. t. m. pribyl lodi “Giu- glio Cesare” do Bs. Aires vysla- nec C. K. S. pan Dr. Vlastimil Ky- bal, abv navazal diplomatieke styky s vladou argentiskou. Na ceste je provazen svoji pani cho - ti i obema synacky. Oficielni program jelio navs- tevy zalezi v odevzdani povero- vacich listin presidentu Dr. Al- vearovi, k nemuz dojde dne. 7. t. m. po. 3. hod. odpoledni. Okolnost, ze k obradu tomn dojde temer tesne po prichodu naseho p. vyslance, ,je d ukažem obzviastm pozornosti, kterou da¬ la na jevo vlada argentinska, tim, ze v,yhovela prani p. Dra. Kyba _ la moči brati oficielni ucast na oslavach vyroci 9. de Jujio. Dne 8. t. m. po 11. hod. dop. vzda nas pan ministr hold pamatce argen- tinskeho narodniho hrdiny ge¬ nerala San Martin položenim ven¬ ce na jeho nahrobek v mestke ka¬ tedrale. Krajane naši sucastni se zajis - te obou techto aktu. Neofieielni program navstevy naseho pana ministra je tez obsa- hly. Krome vyrizeni zalezitosti, kfe- re primo souvisi s jeho poslanim, hodla tez usporadati nekolik prednasek pro argentinskou ve¬ re j n ost. Zalezitostem nas 1 ! kolouie ve- nuje rovnez velkou pozornost a netajime se nadeji, ze jeho pri- chod zdaci pocatek nove ery v zivote ceskelio zivlu v Argentine. Pan Dr. Kybal je dobre znam jako bedlivy pozorovatel a zna¬ lec jihoamerickych pomeru a vy- nivul znacnou cinnost zurnahst' ckou, aby poznatky jeho staly se majetkem sirsi. verejnosti v na¬ ši vlasti, cininost, ktera je i na¬ ši koloni dobre znama. Vitame ho proto s vrelou srde- I en osti a prejeme si z duše, aby j jeho poslani setkalo se s uplnvm | zdarem. Tomas Bata, padesatnikem Svatkem prače dne l.kvetna t r. se svymi zamestnanci osla- vil Tomas Bata, majitel zavodu T. & A. Bata, ve Zline pulstole ti veku sveho a skoro 30ti letou svoji prači. Narozen 1876 na ve- nkove z chudych rodicu, po chozeni tehdejsich povinnych skol oddal se otcovskemu reme- slu, obucnictvi; Vyuciv »e u sve- t TOMAS BATA roče 1907 po umfti bratra Anto- nina zustal v podniku sam jako majitel a v roče 1912 vyroba by- la v takovem rozsahu a dokona- losti, ze exportoval bile boty se znamou znamkou “Batovky do Bgypta. a rozvijela svoji cinnost kdy o - statni podniky pro tihu reorga- nisace a drahych pracovnieh sil, vvrobu zastavily cimz vzrustala nezamestnanost, a prorazela oba fyto elemen’ty rozumhym a zele- znym vedenim techto podniku samotnym chefem v cele, k čili na kteremz dnes stoji a nazyva teprve zacatkem sve pusobnosti. Zavody Batovy dnes nejvetsi evropske v tomto oboru a druhe svetove, citaji 8000 zamestnancu a vyrabeji 5.000 paru bot de- nne. Obuvnieke tovarny zasoho- vany vlastmmi kozeluznami, kte- re dodavaji celou potrebu jak vrchoveho tak spodkoveho mate¬ rialu, vyrobenebo z domači a hla- vne Jihoamericke surivony, kte - rou, dodavaji vlastni nakupci fi- rmy v Argentine, a Brasilii se nachazejici. Kozeluzuy zasobova- ny argentinskym vytazkem z quebrachoveho dreva. jako trislo- viny. Mimo toho stoji v zavo~ dech tovarny na zpracovani dre¬ va jak pro ueely tovarni k vy- robe ko'pyt tak pro ueely stave - bni. Stavebm oddeleni zavodu pro- vadi veseehny stavby novych bu- dov jakoz 1 kolonii domku a by - tu pro svoje zamestnance, kte- re je zasobovano drevem z uve¬ dene tovarny a velkymi cihelna - ho otce a po umrti tohoto, zari- dil si se svym bratrem Antoni nem vyrobu papuei, ktere se tou dobou na venkove nosily a kte¬ re na obvykle mesicni 'trhy do¬ li asel do ruznych okolnich mest vzdlalenych nekolik kilometru k prodeji. Pricinlivou prači a do brym obchodem, ktery^ uz v te dobe projevoval, svoja vyrobu CELKOVY POHLED NA TOVARNU Behem roku valeenycb tovarna se tak rozmohla ze byla s to vy rabet 8-10000 paru bot, avsak komisnich, 'tenkrate v proviso- rnicb budovach. Po prevratu v letecli povale- cnycb za velkyeh obtizi tovarna se sapraeovavala na civilni obuv mi parnimi, ktere vyrabi neko¬ lik milionu cihel ročne. Tovar¬ na na zpracovani surove jihoa- mericke a indicke gumy, dodava potrebne mnozstvi gumovych po- dpadku a lepidel. Velke papirny zasobuji tiska- rny a kartonaz pvo tisk veske' GOSPODARSTVO rych potrebnyeh tiskopisu a dvou tydennich časopisu “Sdeleni” a “Batuv Hospodar”, jakos pro vyrobu 45.000 kusu krabic. Slevarny a strojirny zhotovu- ji nove stroje vsech oboru a pro- vadeji v^skere opravy stroju v provozu a tak se staraji o nenr senv a pravidelny chod. Pohon, svetlo a otop jak pro zavody tak i pro mesto same opatruje velka parni turbina o 15000 HP. Provoz a dopravu o- patruji v tovarnach dve lokomo- tivy s dostatecnym poetem va - gonu na vlastnich kolejicb. Velkvch nekolik hospodarstvi vlastnich umoznuje opatrovati zavodnimu konsumu dostatek zi- votnich potreb za minimalni ce- ny, jakoz i zasobovati velke ku~ chyne propodavani vseclL jidel zamestnancum za rezijni ceny. vych vyrobku v Ceskoslovensku a 150 prodejen ve vsech dilech sveta, zabezpecuje neruseny chod zavodu a spokojene žiti zlhr skich obyvatel. Jeho nekolik porekadel: “Tvo- rivou pravi k blahobytu vsech”. “Ucast delnietva na zisku po- dporuje vyknonnost”. “Snizujr li ceny, zvysuji mzdy”, dokazu¬ je lasku k prači, kterou poklada pro zdravy život potrebnejsi ne- zli stravu. Jeho’ dalsi ciunosti je mu prir ti mnoho zdaru, Rec Tomase Bate prenesena v den svatkuv Prače 1. kvetna 1926. PRATELE SPOLUPRACOVNICI! Dekuji Vam za Vase pratelske tento jejich vklad desateronaso- bne do jejich 24. roku, budenrli sto, jako az dosud, urokovat vklady nasich zamestnancu 10 % Štej ne snadno dosahneme to- hoto ukolu u nasich mladych mu - zu, ktere vychovame tak, aby, nez na ne dolehnou povinnosti rodinne, ale nejpozdeji do sveho 24. roku, nastradali ne j mene Kc 100.000 vedle bohatych vedomo- sti odbornych a vedle ziskani ne - jvetsi telesne zdatnosti. Nase vy- sledky ukazaly ze jiz 14ti lety lioch muze v prumyslu vjdelati vice, nezli obnaseji jeho vsestra - nne zivotni potreby. Vymaniti dospele z hospodar- ske zavislosti, snazime se zvyso - vanim vykonnosti a tim i mezd, dale ucasti na zisku a snizova- ni cen zivotnich potreb. Dosaze - ne vysledky v tomto našem usi- li i predpoklady pro budou - enost ukazuje statistika osobniho oddeleni. Uspory nasicb spolupracovniku ulozene v zavade, stouply za po- sledni rok dvojnasob a dosahly obnosu Ke 26,000.000. Nase pre - dpoklady pro rok 1927 dokazu- ji, zp si prejeme i v tomto ohle - du rycblejshiho tempa. Ale dnes neni den pro hospo- darske uvahy. Rozbujneny život vyzyva nas k veseli a radosti. Pracovali jsme plue a poetive 300 dni. Tento den at slouzi k našemu obveseleni. Dnes at žari vsechny tvare ze života. Dnesek at slouzi ke vzajemnemu sezna- movani se nasich rodin, at slou¬ zi k poznani, ze patrime sobe, ze tvorime jednu pracovni ro- dinu. At zije život, at zije nase pra¬ če”. (Pozn. redakee: Zavideniho - dna peče o zamestnance a oby- vatele zimske ne jako zamestna- vatele anebo starostv mesta, ny - brz otce vlastni rodiny.) Osudny omyl it M SOCIALNI PECE -- Obed l.SOKc, večere 1.20 Kc|Sam chef zavodu v techto kuchynich stravuje. Vsechny vyrobky tyto jsou pod kontrolou velkych chemi- ckych laboratori. Podil na cistern zisku vsech zamestnancu celeho zavodu zajistuje spolecnou a do- brou prači cimz ziskava rozvoj a prosperitu techto zavodu. Prebytky vydelku jakoz i u - spory -zlinskjmb deti ulozeny v za vodni sporitelne urokovany jsou 10 %. Zrizene skoly odborae a jazy- kove davaji možnost zdarma na¬ učiti se vsem svetovym rečem a ovladati theoreticky jednotlive obory prači. Velke kolonie delni - ckych 'a uredinckych domku da,- va.ji možnost dostatku zaravyeh a pohodlnycli bytu jak pro rodi- ny tak pro svobodne kterych se v tomto roče postavi novych 200, kazdy pro 4 rodiixy. Sportovni cluby, citarny, di- vadla, spolkove mistnosti, se za- vodni budbou, se staraji o do - statecnou a lacinou zabavn, na ucet zavodu. Zdravotni oddeleni se 3mi le- kari stara se o higienu a zdravi jak zamestnancu zavodu tak i mesta a zvetsi tohoto roku opa- trovny nemoenveh na velkou ne - mocnici zlinskou, ktera bude po - stavena z daru Tomase Bate na oslavu 1 kvetna Kc 1,000.000. |50 vlastnich. prodejen hotp- RADY MA TKAM ... pozdravy k me padesatce. Deku¬ ji svym rodieum . za svuj život, z ktereho se tešim preš to, ze je mi padesat let, a jeste vice jim dekuji za jejich vychovu v obunivnickem remesle, ktere mne naučili milovat. Vzpominam ra - ranenych hrdin- naši prače a jsem stasten, ze mohu prolilasiti, ze lestoni uspech naši prače nam dovoluje venovati Kc 1.000.000 na postaven! zavodhi nemocnice. Dospeli jsme k nazoru, ze spra¬ va zavodu je povinna starati se nejenom; o vymaneni zavodu z podruci kapitalu, nybrz žeje je ji povinnosti starati se, aby i ve- skeri spolupracovnici v zavode hyli vymaneni z hospodarske za- vislostia z hospidarske poroby." Sprava zayodu mad byti jim na- pomocna,.zmocniti se kapitalu a uciniti takto kapital, jejich otro- kem. Sprava zavodu je povinna, byti napomocna, vsem svym za¬ mestnancum v ziskavani kapita¬ lu, je povinna, vychovati sve za¬ mestnance v za c bazeni s penezi a je povinna, vycliovati je v u- meni zachovati kapital Tohoto umeni nejsnadneji do¬ sahneme u nejmladsich členu na¬ ši pracovni rodiny, a proto ve- nujeme letosninl a pristim no - vorozeneum kazdemu Ke 1000 vazaneho. Zavod sam rozmnozi Kazdy človek na svete rna pra- \o se' inylit. Jsou vsak omy!y, ktere moliou bvt osudnyrni. Članek ‘‘Jihoamerieana” z 17, cervna s titulem “Bkudci Kolo- ..ie” je jednlm / takovych omy- lu. Dlouhou dobu byl ‘‘Jihoameri- c-an” jedinym tlumocnfkem vc- rejneho minem eeske kolonie. To 6Via privilej iiepopiratclna. Ma- jitei jeho bvl si redom sveho ■.'vjimecneho po,stavčni. A vzaje - mny vztah mezi nim, jeho li- stem, a kolonu’, svedl ho k na,- sledujiclm falesnym zaverum: Kolonie-Ja. Jihoamerican, Jiho - american -Ja, a proto, Ja jsem Kolonie. To byl prvni omyi — po- ehopitelny a neskoduy. V r zdyt je to v nature lidl iinkladat si du - 'ezitost, at uz pravem ci nepra¬ vem. ... Avsak beheni doby se nazor zmenil. To Ja oproti li koloiiii” rostio. A pan majitel “Jiboame- ricana” dosel k zaveru, ze on je vic nez kolonie. Ze ji srni porou- cet a ze tato si- to musl dat li- bit. A ten omyl byl osuclny. Tak osudny, ze dnes uz pro p. Karla S. Svobodu neni zachrany a jeho list ma-li se v nem obje- vit vy«iedek uredniho vysetrova- ni po ktereni volal, musi prejit 'do jmycii rukou. Totiz nedovedu, si predstavit, ze by si p. Svoboda pri veskere otrlosti ve viastnim časopise neco podobnelio otiskl. Pochybuji, ze najde nekoho, kdo by se dal zastrasiti do te mi- ry aby mu dosvedcil, ze koloni- sace "Dory ” byla prospesna. Ani v “Dore” ne kam ji. Svoboda psal 15. kvetna t. r dopis, kfcery 'otiskujeme. Fanove .......... Colonia Dora Vazeni krajane: Na Vasi zadost intervenoval jsem osobne u firmy Agrelo a Ca¬ sanova, kde mne bylo rečeno, ze ndsledkem onoho članku, publi kovaneho jak Vam zajiste znamo se zrejmym spatn.vm umyslem v dimniku “Gritica”, firma se roz- bodla nedavati ni.jakych pujcek, ktere d.ive poskytovaia v duvere, ze koloniste usazeni v Colonia Dora oceni po zasluze jeji snahy pomoči skutecne našim kolonis- tam. Nez neni jeste vseehna n a deje z«raeena'a doufam, ze po i.nter- venci u samotne firniy Agrelo y Cia. Ltda. budil miti vetsi d sp e eh. abych pro Vas aspon neco vymohl po tu dobu nezli se Vam urodi. Myslim, ze toho docilim, aekoliv Dych nerad, abyste si delali pred- bozne nadeje. iioho Ize viniti, ze kolonitste postradaji opory, kterou molili miti, jsou ti koiomste, kteri se i.Topujcili ke smutne uioze, kdyz i'vpiavovali veci o Colonii Dore v Cedakci “ Oritica”. Vim, ze vse- cano byio umele vyvolano a na- niiieno proti mne, aekoliv muj iimysl pri zakladani kolon/ 1 e byl t: dren o preiti mne, aekoliv muj umysl pri zakladani kolonie byJ ten nejlepsi. Nyni koloniste, kteri se jsou dostateche mater letne za- bezpeceni mohou narikati jen na par nezodpovednych osobktere poskodili zajmy kolonistu z Do ;y. Bylo by proto na mistc dle meho mineni, abyste saiui podni- kli akci a primeli ony kolonisty, kteri vjpraveli nepravdive veci, aby članek onen odvolali a odvo- lani bylo uverejneno v ‘‘Jihoame- ricanu” a možno-li i v samotne. Critice. At tito nerozumiu kolo- eiste napravi svoji chybu. a pak za takovych podniinek jiste fir¬ ma Lopes Agrelo a Casanova mi- leradi vyjdou kazdemu prani vštric. ,.. Bolo by na čase, aby oni ko¬ loniste poznali svoji chybu, kte- Gospodarstvo / rou udelali z nerozvaznosti a kte- a poskodila vsechny, kteri tvrde mu!’! pracovati,, aby se mohli vy- ziviti. Jen na ne muze byti svaio- vana vina za kazdy novy neus- pech. Zahajte s nimi vyjednav’ani a vysledek mi sdelte. Za jinych okolnosti, coz sami uznate, bylo mne velmi težko, ba nemozno, do- zadovati se pr o kolonisty neja- kych pomoči a prostredku k zi- bovyti, protoze bych slysel jen vycitky pr o nevdecnost se strany kolonistu. Za “ Jihoamericana,” Svoboda (redaktor) Vzdyt članek v “Critice ” o nemz se tolik mluvilo, a mluvi nebyl vyniyslem. Bylo tam priliz mnolio fakt, ktere se poprit ne- daji. A p. Svoboda o ničli vedel — a delal propagando dal — a dela ji dodnes. Proč? To nam vysvetli druhy dopis p. Svobodj psany 5. listopadu 1925 z nehoz vyjiipaine. Senor ... Oolonia Dora (F. C. C. A.) Vazeny krajane: tom pripade? Kde tedy byly Va- oci a mozek, kdyz nemobl Jste pc.souditi celou vec? Proč J»te se bnal do hospodadeni v Argentine, o nemz jako zcela novem Jste ne- mel naprosto nijakych vedomosti ani tech nejprimitivnejsicb? A pak, vzdyt Vy nejste ara sem ku¬ pec a pro sebe Jste pozemec ne- vvbiral, neni-liz pravda? Mluvi! i/iem s panem N.. ., o c de zale- zitosti; zajimam se o kolonii Do¬ ni, ponevadz j sem mel za to, ze se tam da neco udelat a s druhe strany mam zde dopisy kolonistu o Vas, kde si svoji nvneisl rJtuaci (pred 14 dny) nemobou proste vynachvalit.atd za ‘ ‘ Jihoamericana ’ ’ Svoboda redaktor Pan K. S. Svoboda mluvi tez o ncineckvch kolonisteeh, kterym se v Dore vede stkvele. ‘ Deuts- el.e La Plata Zeitung” o tom piše tez v eisle z 11. unora, kde lici dramatlcky odehod p. Maye:a, Mame tez v rukou fotografie OPUSTENE RANOHO P. KUCERV ... List Jihoamerican je pro celou cs. kolonii a ma lise udrze- ti, muši miti inseratv Kdo je da¬ va: — obchodnici, neni-liz prav¬ da? 0-bch.odnik nabizi, kupec ku¬ puje. Kdo kupuje, vec si prohled- ne, zvlaste vsak pozorne, je-li slozitejsi, a kupujici nema skuse- nosti. V iakovem pripade hleda veci znaleho, domorodeho člove¬ ka, ktery muze poraditi, varova¬ ti anebo pomoči ve vybirani, Ja¬ ko kupuji laku, nebo jakoukeliv druhou vec, tak prave mohu take koupit po- zemek. Mohu koupit, ale ne j sem nucen! Kazdy ma oci a hiavu a tvrdi-li se z 10 stran, ze je to spatne, nemuze byti vira- n caso- i is, ktery musi 'byti ved i n po ol.chodnicku a kde muze umlstni- ti inserat trebas 30 kolonizacnicb spolecnosti a 30 jinych obehodni- ku s ncjruznejAm zbozim. Chape- te nyni, ze svalovuti jakoukoliv zndpovednost na časopis, bylo by vlastne obvinanim sama. sebe v r m pripade, kdyby Vase situace nebyla prave nejlepsi? Ckapete tedy, ze byste vlastne uznal Vasi n^rozumnost a neprozretilnost v : :...dy zricenin, lctere po sobe za- nechali koloniste, kteri z Dory sdesh jenom proto — ze jc pa- lilo dobre byd'io ? A konju jeste ani to jiestaci necht, se podiva na liorejsi obra- 2 ek. Je to obydli, ktere pred 3mi mesici opustil p. J. Kucera, a utor et.dsenycli članku o Dore, iuery- m> “Jihoamerican” delal rekla* mu. A fa. Lopez Agrelo v Caianova s, olu s dirmou A. Agrelo Ltda. mu dovoli la aniz by mu neco h sadila odejit z Dory, ndo p. Ku cera pohrbil svyeli 3 000 pesos ktere nyni borce oplakava. Jedinou utechou jeho je. ze ne ni sam. Troufam si dokazati, ze skodu, kterou utrpeli v Dore no¬ vi koloniste za minuly rok ize pa¬ riti na m$n 60.000, z niciiz se sot va da neco zachranit. Redaktor Svoboda ?ice a obuje, po jeho intervenci fa. Lopes J grelo y Casanova učim vie mož¬ ne, ale pochybuji, ze neco poridi Meži desititisicovou firrnou Lopes J grelo y Casanova a milionovou fpolecuosLti Antonio Auvio Ltda y> ohromny rozdii preš L > ze ma¬ ji tytez kancelare, tyz pensonal Tak ohromny roz lil, ze nilcdo ne¬ muze Ant. Agrelo nutiv aby za- p : atil co — Casanova slibi A v tom zalezi n •josudneisi cmvl redaktora Svobo ly R, KNAlBIi SPObKOVE ZPKAVV UVITANI PANA VYSLANOE CESKOSLOVENSKYMI SPOLKY 3-t.m. dostavili se na csl. kon¬ zulat delegati nasich spolku a sice za “Nar. Sdr.” pp. Pulhra- bek a Chvapil, za “C. K.” pp. Petrek a Novotny, za “T. J. So¬ kol’’ pp. Suchan a V. Knaibl. Po uvitaeim proslovu p. ridi- cibo Pukrabka, na ktery pan mi- nistr odpovedel vrelymi slovy, rozpredl so pratelsky rozhovor, v nemz letmo byly dotceny ruzne problemy naši kolonie 'a ktery byl ukoncen vyzvou p. ministra, aby csl. spolky shodly se kuspo- radani verejneho shromazdeni vseeh krajanu, bez ohledu na clenstvi ve spolcich, by mohla by-. ti pred nesena prani a navrhy ve- rejnebo razu radne oduvodnene, ketere by siouzily za zaklad pro¬ gramu, jehoz uskutecmovani sli* buje pan ministr podepriti svym ulivem. V zaveru rozhovoru vyslovii se pan ministr tuci delegatum, ze by s potešenim uvital korpo¬ rativni ueast csl. kolonie na ofi- cielnicli obradeeh predani pove- rovacieh listin p. presidentovi Republiky Argentinske, jakoz i holdu pamatce narodniho hrdiny generala San Martin. SOKOLSKA HLIDKA TELOCVICNA AKADEMIK Sobotni akademie na Rincone inela uspech, ktery posledni do' bon vytrvale provazi veskere po- dniky “Sokola”. Program pro- vedeny tentokrate se vzornou d - i- sciplinou, zaujal cele pozornost navstevniku, ktery bourlivym potleskem odmenovali ucinkujici v jednotlivych cisleeh. Palmu od* nesly si tentokdat zenv ve cvi- ceni s kuzdly. Milym prekvapenim pro obe- censtvo byla pritomnost niaseho pana ministra Dr. Vlastimila IC.vbala, kterv s celou svoji ro* dinou setrval az do konce pro¬ gramu, slednje se nelicenym zaj- mem prubeh jednotlivvcb čisel. Byl provazen pany gen. kon- sulem a vicekonsulem, naši ve- rejnosti jiz znamymi. Pan ministr okouzlil svou ne- predstira-nou srdenosti, jez zrači¬ la sc z jeho rozhovoru s jedno- tlivi krajany a bratry, v nichz projevoval opravdovy zajem o prodrobnosti .z neseho spolkove- ho prostredi. Tanecni zabava, jez byla dopk nkern programu udrzela prijem- nou naladu obecenstva az do ra¬ na. _ 7 i OBDOGKA SOKOLA? Cini se pripravy k založeni od _ bocky Sokola na Pineyro, o kte¬ rou se tam jevi zivy zajem.jBr. Ods trcilovi prejeme mneho zda¬ ni k jeho usili a cekanie ze se mu podari co nejdrive privesti ji k životu. -: :o ::- CSE,. KOLOMII ! V zaslanu minuleho čisla slibil jsem odpovedet na utok “Jioa- mericana” ze dne 17. 6. 7. r. pod titulem “Skudci Kolonie”. Dloubou dobu pred tim nez vy- sel članek v “Critice’’ (21. uno¬ ra) dostaval jsem o “Colonia Do¬ ra” zpravy ustni pisemne, ktere celou tu vec stavcly do^ zcela ji nebo svetla niez jak o ni psal “Ji- oamerican”. Pokladal jsem za svou svatou povimiost nase kra- ja.ny varovati a cinil jsem tak. “ Jioainerican” vedel dobre co se v Dore delo, ale propagoval dale a na stiznosti krajanu odpo- vidal vysmesnymi dopisy. Bylo nia mne apelova :o abych temto pomerum ucinil Iconec pub lika el v novinach. Jake z x , :-ary mne do- chazely z “Dory” ukazuje na pr. lirvvek z jednolio takoveho dopi¬ su, kterv byl tez v-“Critice” uve¬ den : “Ted vypisuji o poskosenych jedni se na čistili puchi pripra¬ vili bv mohli set a pozemelc je vysoko nejde zavodnit je to Ro- defiak Jostic, Lakas a Mačko, slovaci a celou dobu nemobou nic delat, protoze je pozde a Agrelo sem nejede. Pani Knai- blova ztratila vschno nic nevze- slo, Strojil a Kasparik maji po¬ le, pripravene, zasete nevzeslo nic a kampa byla jako snih Lubinska a Vyoral obdelati kou- sek 3 ba alfon a zavcas za,seli, trochn slaba a dalsi ha dotec- nych nestoji za nic. Kovaleneilc a Kapec roste spatne nebude tam nic. Cabal trochn mais ale spatny, sem a tam planta a schne, vedle Nemec Kleinbub ^icistene skoro vschno, zasete, neco nevzeslo a nevzedje nic, ruciin. Reichert roste neco, ale kampa trochu lepši, dela s ka _ maradem tak možna, ze neco vy- tlucc. Lisa Steki, madarka, zpra- covane asi 16 ha a nic. Nemec Schab pripravil 22 ha a nic, ne¬ moč Deger nic, Jihoslovane kam¬ pa vysoko, Brazda trochu alti vic nemoliu rici, a vice nemcu, kte¬ ri nic tam met nebudon’ . Nevabal jsem proto slouziti za tlumocnika krajanum, kteri byli ochotni tyto okolnosti potvrditi redakci “Critica” (časopisu, kte- ry ma preš 200000 vytisku den- ne) a jsa k tomu vyzvan, nero- zpakoval jsem se tez predložiti pisemne doklady. Članek na jehoz stylizaci jsem vlivu nemel vykonal svuj ukol. ^ A ze bo vykonal dobre, svedei nasledujici dopis, psany 8.|III.,, ktery jsem dostal z “Dory , 8 GOSPODARSTVO 8.|3.26. Tešim se ze Svobodovi a Ku- ce rovi za jejich bidaetvi dost&va se odmeny: Kdyz jsem samoten Svobodovi poukazoval, ze otiskir je pravde neodpovidajici c la ukv o 'Dore, primo vvsmesne me od- p o vedel a dopisy moje prekladal Agrelum”. A to je svedectvi, ktere ma ve- tsi vahu nez vsechny silne vyra- zy “Jiboamericana”, jako “ni¬ zke pudy”, “cynismus”, “mra- v ra zvrhlost” a.t.d.a. ktere preš to neudelaji z noči den. Ja jich pouzivat nepotrebuji, protoze mam: ciste svedomi a dokumenty. Obledne me spolkove cinnosti nepokladam to za spravne bvcli sam dokazoval opak tolio co se o mne ve zminenem članku tvrdi. Cest Jednoty byla napadena prave tak jako cest moje a jest povinnosti bratri si ji uhajit ve- rejuym prohlasenim, o cemz ne- pochybuji. Stran podplaceni ‘ ‘ Critica ’ ’ ,smesnym obnosem 50 pesos vy- ridi si tuto zalezitost zmineny časopis jinou ce^tou; z me stra- ny ciiiim jen tu poznamkl, tez to- to obvineni nezaklala se na pra¬ vde. M. Suchan. -: :o::- UVITAOI VECIREK Veeirek na uvitani p. vyslan- ce Dra. Kybala paradan csl. spo- lky bude se odbyvati v sobotu, dne lO.t.m. o 8 % hod. večer. Krajane se prosi aby se hojne ne siieastnili. Zabavni vvbor csl. ppolku. -( 0 )- SBERACI LISTINA PRO POZU- STALE JANA MITACKA Pro pozustale Jana Mitacka slozili: Antonin Bezdek ..... $ 5-— Jan Taborsky . ” 1-— Jan Hypik . $ 1-— Vincenc Zahar . ” 1-— Frant. Slovacek . ” 2.— Arnost Hlozek . ” 2.— Viktor Michl ........ ” 3.— Gustav Sykora . ’’ 3.— Jan Kozumplik . ” 5 .— Frant. Pytlik . ” 3.— Frant. Nevaril . ” 1-— Juan Povazan . ” 1-— M. Suchan . ” 10.—- F. Hermann . ” 1-— Frant Cizek . ” 1-— Zatim Uhmem ... $ 40.— t - :: 0 ::- DELNICI A ZEMEDELCI! Posledni dobou nezamestnanost, stoupla do te miry, ze jest povin¬ nosti vseeh aby byl napomocni tem kdoz prš,ci hledaji. Kdoz vi¬ te o mejake prači at jiz jakeko- ii, oznamte to ihned redakei t.l. aneb panu M. Suehanovi. MALY OZNAMOVATEL HLEDAJI SE PRO BRASU/II Jeden zahradnik a zaroven do- movnik, Jedem chaufeur a zaro- veii inechanik a jeden sluha pro urad. Podminkou portugalstina tlieb spanelstina, moralni zacho- valost, radne dokumente. Prvi dva musi byti svobodni. Blizsi u iirmy M. Suchan, Bolivar 171. PRODAM nekolik obleku ho- tovich a 20 zhotovim dle 111117 po $ 100. — F. Jurena, Suipacha 879, B. Aires. Z CESKOSLOV. KONSULATU V BUENOS AIRES . cj: 2855|26. Hleda se: URBASCHEK RUDOLF, naro- zen 21. kvetna 1905, prislusnv do Sumperku. NEBE BORIS, narozen 1|5.1900 v Ishora u Pawlowska, okres Ca- rskoje Selo, Rusko. WISINGER BRUNO, nar. 12, žari 1897 v Bine, tamtez prishr sny, vystehoval se v roče 1922 do Bs. Aire, svobodny, liudebnik Za gen. Konsula. — Lang, kons. 'rada. UMRTL Oznamuji vsem zna- mym, ze muj manzel. JAN FRIJAK zemrel dne 15.cerv t,r. v Canada Ombu. — Truchlici manzelka. -::o::- DELNICI NA PINEYRU A OKOLI! Posledni zpravicka v tomto li- .:te o sejiti se nasich krajanu na Jiheyru setkala se se sivym oh- lasem. Oznami! jsem tez, ze olr lasim misto kde se sed jem a po- bo vorime si o ndalostech v ko- onii, sezname se navzajern s na- /ory jez mezi nami jsou. Jsem presvedcen, ze lato schuzka ne- muze uskodit nam, ani kolonii, id e prospet muze vsem velmi rnnoho. V sobotu dne .10. cerven.ee vsi- chni delnici na Pineiro! Mistnost je dosti velka aby nas pojmula. Dostavte se delni¬ ci z Dock Sud, Alsiny, Villa Do- minieo, Boca atd. Dostavte se delnici slovemsti, prineste nazory s navrhy na skutecnou pomoč kolonii, nebot tyka se to nas vseeh kdoz v teto zemi hledame uhajeni sveho života a zlepseni si svyeh existenci, existenci našich ? odin. V sobotu 10 eervence po 8 lio" cline večer na. shledanou v ea.fe “La Perla” ulice Dominguez 901 (Naproti Cine ‘La Perla”) kl- dy jezdi tramvia L. A. Novotny Rudolf. —( 0 )- ZASLANO Mendoza 13|6]26, Zadam zdvorile ct. redakei “GOSPODARSTVA” za uvere- j n en i članku nize uvedeneho. TRHEJTE PREDIVO LZI (csl. kolonii). Nejvetsi nieemnost, ktir rou muze pachat lidska bytost jest obehodovati lidskou bidou, pasti se jako trubec na mozo- lech človeka prače — delnika, ktery dne^ beztak nema na ra¬ zidi ustlano vsude tam eemu se rika svet. Veru horkne me v listech kdyz precitam dopis kra¬ jana B.z “Colonia Dora”': “Mir zes-li kaimarade, posli me nej«ky groš abych molil jet plivnout do tvare tem, kteri nas sem posla¬ li...” Tato slova psou markant¬ nim dokladem o charakteru tecli nekolika monopolistu zalezitostl csi.kolonie v Argentine. Okohio- .‘.•ti za jakych se musi delnik po- hybovat v Argentine volaji aby zde stal jiz časopis csl.ale časo¬ pis jak spravne se zminil o tom p. inz.Rud.Knaibl—ktery by ne- bral zajmy relakce za zajmy ce- ie kolonie a pak a to je to kla¬ vni: hlavn.i pojmy znrna | listiky a pri tom lidskosti coz — bohnzel našemu dosavauaimu listu scha- zi, ba kleši tak daleko, ze nepri- mo sice, ale s lisackou cliytrosti j snazi se snizit j meno nejpopula - I rnejsiho človeka M. Suchana s j jehoz jmenem je spojena esl.ko- | lonie a ktery ma za sebou 20 let : nezistne prače pro delnictvo v Argentine. Take pripad soudru- ha Novotneho, lez, Jihoameric.o odvohini je padnym dukazem o urov-ni zmineneho listu a proto krajane, — delnici, trhejte pre¬ divo lzi at pochazeji od kohoko - uv. Doufejme, ze v“ Gospodar¬ stvu” rozata jiskra vzniti se v plamen a ze za nedlouho, bude- me moči ve vlastnim liste psat pravdu a veci pro dobro slovan- skych pristehovalcu. Antonio Konecny. DOPISY KRAJANU DOSLE NA MOU KANCELAR A DO- SUD NEVYZVEDNUTE Kajotan Mrat — Arg. Kostal Metodoj — Ceskoslaven- sko. Kazar Ludvik — Levico Keckkes Esteban — Illohovec -- Ttrezov Knebel Andres — Banska By- strica. Krajcirik Jose — Sered njVa- hom. Kopecek Ignac — Lomas de Za- mora. Kolek Josef — Hradevoice Krizek Antonio — Cejc Kubransky Emilio — Hlobovee. Kis Gustav — Ceskoslovensko. Krsak Eduard — Buenos Aires. Kuliska Juan — Podolje. Krizak Geiza -— Rakousko. Karaba Dominik — Madunice. Kopalek Juan — Buenos Aires. Lieskovsky Gustav — Horni Lie- skov. Lehotsky Miguel — Arg. Lavrentiny Juan — Slupe. Ladiver Martin — Krnisov. Mrazova Anna — Argentina. Manga Ludovico — Sahy- Macb Estanisiao — Arg. Mačko Ondrej — Coskosloveir sko. Malosek Juna — Ilodonin. Mitzenka Juan — Chropine. Mikes Oldrich — Velky Saris. Madzo Juan — New York. Mosny Petr — New York. Murin Matoj — -Argentina. TVIichalik Ondrej — Nemsova. Majer Pablo — Cerv. Skala. Machacek Julius — Opava. Matejicek Jose'— Bratislava. Mego Francisco — Salgoclca. Mieek Francisco — Veseli nad Moravou. Maryncak Gertruda — Freistein. Nantel Alois.— Jesus Maria. Mater Esteban — Buenos Aires. Navratil Jose — Kyjov. Oravec Sidonia — Lipovnik. Pudicb Bohumir — Mamilske Hory. Puseva Anezka — Buenos Aires. Petrik Pedro — (?) Patak Francisco — Marcos Jua rez. Perlioch Ignac — Tio Pujio. Polonvi Paul — (?) Paciga Juraj — Buenos Aires. Pagae Martin -- Krajne. Piacek Esteban — M, Romcro. Potocko Ondrej — Lucenec. Pavlik Victor — Azul. Potocko Antonio — San Vicente. Plesnik Samuel — Ceskolsoven- sko. M. Suchan, Bolivar 171. ZUBNI KLINIKA Suipacha 548 -3. poschodi f Bezbolestne leceni vseeh | ustnich a zubnich nemoči j (hnisani okostnice) v neko-j lika malo navstevaeh, Porcelanove plomby.' $ 5.— | Platinove plomby ... $ 5.— o Zlate 22 kar. plomby $10.— | Lite korunky, masivi dto ... $20.— I Chrupy zarucene prilebaji-j ci od $ 50.— vryse. Ordinaee od 2 do 7 hod. ZUBNI 4TELIER Dr. Manuel EMuchnik dentista opevAten Calle Viamonte 2314- E. pos Telefon: Juncal 2447 Ordinuje v pondell", stredu a pafek od 2 do 10 večer, Plombovani zubu dle nejno- vejsi methody. Umele zuby zlate i v kaucuku. Prače zarucene dobra a IrVanliVa BUENOS AIRES RECONOUISTA 418 | FIlombna Bilkova PRVNI A JEDlNl CSL. ‘ Specialistka a porodni asistentka ve vsech zenskych nemocech DIPLOMOVANA NA KUNIČE V PRAZE A V Bs. AIRES v BUENOS AIRES j Calle GAZCOIN IN. 509 U. T. Almagro 0332 Ordinuje od i do- 5 hod. likar k disposiei Prijmou se pensionistky Poskvtujc P. T, p, krajanum nejvetsi vyber prvotridnich anglickych latek Po dobu cervence a sprna, obleky die miry odpovidajici vsem pozadavkum moderniho strihu ZA SNIZENOU CENU SKLEROLSYRUP Prof. D ra. Mladejovskeho jest svetoznanym a nejiepslm prosredkem proti ZKORNATENt TEPEN lmporteri'- F. Hermann & Cia. i Montevideo, Piedras 419 Rozdeiovna a sklad: | Buenos Aires, Alsina 533 NIC TO NENl PUTNE FIRMA Bs. Aires M. SUCHAN Boiivar 171 j ma cim džl? tim vice zakeznfku F. JURETA Suipacha 879 PREDPLACEJTE A ODPORUCUJTE VSEM VESTNIK CESKOSLOVENSKV im lESTimilT "TITU" pu Josefj Vasickove EMados luidoN U. T, Riv. T189 -( 0 )- Vyhodne ubytovain Lacina a cliutna kuchyne VZD1 (EIISTV1 M1CEI* TEX OPITBOVAil PR4CE IiodniHstkv! Pani ČECHOSLOVACI kupujte lodni llstky v nas! kancelari 11 leconquista , 416 NEJVETSI ZAVOD ! 2alozeny pred padesatl lety Iloeilite iiejlepsicli c*en X a .s i I a m e p e u i z e Bezplntna usebova dopisu POZOR !!!!! Obratte se na nas stran preplavnich listki^ ktere obdržite za nejlevnyjsi cene jak nikde jinde NEOPOMENTE “MBBBA fctda GOSPODARSTVO Maji>OTi|i vozni reci Companias ae HAMURGO SUD AMERIČANA j Navepcim H\HJRj) AMERIKA LIIN 1 E| i i I j I j f I i 15 Jula 18 „ 3 Augusta 19 28 11 Septembra 23 30 9 * 99 99 Bayern Cap Polonic Cap NorLe WnrLtemfeerg Mont>e Olivia AnLonio Belimo Baden Menke Sarmlento | ieiji is Kojegagoa mjesta u Jugoslaviji. Treci razred nudi' putnšcima sve pogod- | nosti, koje je stvoriia najmcdernija teli* | nika u brodogradnji. - Za obitelji sa I djecom kabine. Umjerene cijene. | A. -M. Del fino y Cia [S. A J Reconguista, 335 | PRVI I N AJSTARIJI CESKOSLOVENSK8 NOVCA Ni ZAVOD AIRES M. SUCHAN BOLIVAR Hovtane doznake n stari kraj preko Zivnostenske Banke u Pragu najveceg novcanog zavoda u Ceskoslovackoj, sa glavniconi i pricuvama od preko 400,000.000 CK. i preko JUGOSLAVENSKE BANKE U ZAGREBI) (prijasnje Hrvatske Zemaljske Banke) Čuvanje novaca us 4 o/o ukamacivan’;e Prodaja prekomorskih prevoznih ZAŠILA PENIZE » VLASTI prostrednictvim Zifinostinske lifef ii Prus nejvelsi bankovni instituce v Rep. Ceskoslovenske iiz kapital a res. fondy previsuje Ks. 400.000.000 USCHOVA PENEZ — VVMENA PENEZ se 4 o|o sursocenim za nejlepsich dennich kursu