76. številka. Ljubljana, v sredo 4. aprila. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja Tsak dan uečrr, izimfii nedelje in praznik*, ter velja po pol ti prejeman za avatro-ogerske dežele ra vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ne po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za osna ni 1 a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jeden krat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo in upravni štv o je na Kongresuem trgu št. 12. Dpravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaupnica grofu Hohenvvartu.
Z vel kun trudom in naporom je nekaj gorenjskih župnikov vender-le spravilo ni noge bolthno in slabotno zaupnico, ki se je te dni oddala grofu Hohenvvartu Pozno je prišla, a vender je prišla! Kakor kažejo podpisi, je ta zaupnica pravi in pravcati duhovniški sad, ki je dozorel po gorenjskih župnijah. Ni prihajala iz srca, vsaj drugače biti ne more, če |e vender se celo Goriški prerok kislo gledal tisti Čas, ko se je bila na Dunaju koalicija skovala. Prvo načelo nadih klerikalnih fanatikov obstoji v tem, da odklanjajo vsako skupnost z onimi, koje nazivljejo Blovenske liberalce. Io ni še dolgo, ko se je z Ljubljanske lece kot najnovejša resnica katoliške vere oznanjevalo, da pravi katoličan liberalca niti pozdraviti ue sme, in Če ga oni pozdravi, ne sme mu niti odzdraviti. To je načelo in po njem so se prej kot ne ravnali skoraj vsi gorenjski žup niki, ki so obilokrat v strasti presezali de celo Ljubljansku kaplane! In sedaj so morali ravno ti župniki v ogenj, in še celo za — koalicijo.
Kakor znano, odobrilo se je s koalicijo pregrešno načelo, da se imajo katoliški konservativci privaditi popustljivosti, ter se bratiti Se celo s hudobnim liberalstvt m. In to načelo pobijal je dr. Mahnič od pričetka svojega pogubnega delovanja, in ravno krauJBka in še posebej gorenjska duhovščina ga je pri tem najbolje podpirala; ona je najglasneje kričala, da z liberalatvom ni uikacega premirja in da pravi katoličan, če noče zapasti peklenskemu ognju, ne sme liberalcem nasproti kazati niti najmanjše popustijivoti! Sedaj pa so ti gospodje doživeli, da se ljubljenci katoliškega naroda, kolikor jih Bedi v imenu slovenskega naroda v Dunajskem parlamentu, bratijo — ne s slovenskimi liberalci, kojih itak ni — nego s pravimi židovskimi liberalci, koje združuje v sebi — bodisi da so že takoimenovani „GesionungRJuden", bodisi da so čisti in nepopačeni „Confessiousjuden" — tista poprej tako sovražena nemška levica! Io ravno grtf Hohenwart prouzroči) je ta najnovejši in .oajkonservativuejši čin", da jo vrgel v jeden in isti koš kanonika Kluna, rabija Bloclm in pl. Plenerja, z vso mnogoštevilno njegovo svito!   V tem činu stakniti nekaj konservativnega,
LISTEK.
Šolska slika.
Srbski spisal L. K. Lazar o v i č. Preložil J. P. Planinski
I
(Dalje.)
Nihče, a niti on sam ne \ o, keJaj s > je rodil. V tisti dobi, ko Vam pričenjam pripovedovati, računali smo mi in tudi on sam, da mu je tako okolu petdeset let. Pop* dija je bila morda dve leti mlajša aH morda niti toliko ne. Ali oba zdrava kot riba. Otrok nista imela, tolikanj bolj sta smatrala vaško deco za svojo. Kdor ni imel nogovic, treba mu je bilo samo v nedeljo iti mimo popove hiše, pa ni hodil več bosonog. Ono malo imetja, katero sta posedovala, kakor sem rekel, nista smatrala za svoje, ampak za narodno. Narod mu je se jal, Žel, kotil, grabil, vezal, mlatil. Cerkvenik Mića nosil na trg, a pop branil novce. — A čemu bi jima bilo imetje? Niti psa niti mačke! Dokler živita, jima bo dovolj, a potem — saj je bilo narodno I
Dolgo je že temu, odkar pop ne more zamahniti kose niti udariti z motiko, aH zato on vender vedno dela.   Od se brine sa celo aelo.   Pomudi se
to je do sedaj bilo dano samo gospodom župnikom, ki so napravili najnovejšo zaupnico grofu Hohenvvartu! Ta zaupnica je pa ob jed ne m tudi ne-zaupnica dru. Mahniču, ki je bil do sedaj pravi politični voditelj naši prečastiti duhovščini! Neradi so gospodje prevzeli krvav,»potečo delo te zaupnice, pa so je vender morali prevzeti vsled tistega znanega pritiska od zgorej. Pa so tudi počasi delali! Kar vidimo jih, kako so Be potili s čmernimi obrazi za podpise. Ali vsaj tudi drugače biti ni moglo, ker ni bilo pri stvari pravega navdušenja. Da koalicija radikalnemu krilu naših klerikalcev ravno tako ni všeč, kakor ni nam všeč, o tem že fivka prinas vsakvrabiČ na strehi. In pri poznavamo tudi, da bi bila gorenjska duhovščina, Če bi bila hotela, prej kot ne s znanimi svojimi sredstvi zabranila tudi znano nezaupnico, če bi je pa že ne bila zabranila, otežkočila bi jo pa bila prav gotovo, kakor hitro bi se bila očitno proti nji po robu postavila! Pa se ni in niti prsta ni genila, ker ji je bila po godu ta nezaupnica. Takrat so župniki po Gorenjskem šteli grofa Hohenwarta mej izdajice konservativnih načel, kakor ga mi prištevamo mej izdajice narod nih načel! S-daj pa je prišlo kar čez noč navdušenje, ne pravo, ampak zaukazano navdušenje — in grof Hohenwart ima svojo zaupnico. Habeatsibi!
Pozna pa bo ti zaupnici — in to se nam vidi značilno — da se ni pridobila VBled vročega pre pričanja njenih aranžerjev, da se je temveč skovala samo v namenu, da bi se reklo: da se je nekaj zgodilo, ko so Bzgorej" vender nekaj imeti hoteli! Ta zaupnica je pravi pesek v oči, kar se razvidi najbolje s tega, da bo dube na Gorenjskem, to je v najklerikalnejšem delu naše kronovine, občine, v kojih se za zaupnico grofu Hobenwartu ni mogel dobiti drugi podpis, nego podpis gospoda župnika! To je značilno, in značilno je tudi, da se po celi Gorenjski ni dobilo več podpisov — podpisovali so se sploh prvotni volilci! — nego tista peščica, kojo je priobčil »Slovenec". In vender pride v poštev cela gorenjska stran! Gospodje župniki, dosti več podpisov prvotnih volilcev bi vi bili lahko skupaj zbobnali, da jih niste, je zopet značilno!   Dr. Krek je v Zagorji pridigoval,
malo na ti, malo na oni njivi, sedaj v šoli, potem v cerkvi. Povsod si je dal opraviti, povsod ga je bilo videti in povsod je bilo treba njegovega razuma.
Kadar je bil kak težji slučaj pri sodišči, takoj so hiteli po popa, a on je precej uredil, da je bilo vsakomur prav.
Doma je Živel skromno in po starem. Popadija mu poljublja roko, kadarkoli odhaja v selo ali ko se vrne domov. Vsa postrežba jima je bil cerkvenik M ca, kateri se je tudi smatral za nekaj, kar je cerkvenega in selškega, torej popovega.
Pop je često govoril v cerkvi. Silno svete in poučne besede, da so ti segale v dušo. V cerkvi je bila božja služba vsak dan, a ob nedeljah je bila cerkev čisto polna. Prej, že davno, kadar je bil kak sopraznik, pa tudi ob petkih, je bila cerkev polna samih žensk, ali pop stopi neki petek po božji službi pred altar in jame govoriti, da je Bog odločil nedeljo in praznike za cerkev, da ostale dni človek delaje muli Boga, da on za vse moli, kadar morajo oni delati, da je Bogu zoperno, ako se ne dela v petek, češ, da je to aamo turski praznik, in da bo on vsakega izbrisal iz krstne knjige, kdor ne bo odslej v petek delal.
In verujte, ljudje, v našem selu ni nikogar,
da vsak, ki se z liberalci pajdaši, pogine! Zategadelj bo poginila tudi koalicija, pri koji se konser-vatizem in liberalizem kot zaljubljen parček poljubljata. V Zagorji se ta parček preklinja, na Gorenjskem ga pa blagoslovljajo! Uboga kranjska duhovščina, kaj bode koalicja še vse s tebe napravila?! Ubogi grof Hohenwart, ki moraš za svoje zrkalo spravljati take sumljive zaupnice! Kot „izvrstnemu* državniku bi mu bila odkritosrčna nezaupnica gotovo ljubša, nego pa ta mlačni krop, kojemu pravijo gorenjski župniki „ '.aupnica" I
Državni zbor.
Na Dunaj i, 3. aprila.
Velikonočni prazniki so minoli in poslanska zbornica se je zopet sešla Danes je bila prva seja. Predsedoval je zopet baron Chlumecby. Na dnevnem redu so bile precej nevažne stvari, pa vender bo se unele dosti živahne razprave.
Začetkom seje čitale so se tri interpelacije, mej katerimi je zlasti jedna splošno zanimiva. Stavili so jo poslanci dr. Kronnvvetter, Pernerstorfer in tovariši. V njej pravijo, da je diž pravdoik na Du-naji naznanil nekemu Duuajskemu listu, »da se je upeljal nov red v konfi^kacijsko prakso, ter da se uredništvom nu bodo več naznanjali koi tinkovaui odstavki, ampak le dotični članki; da je takojšnje naznanilo, kateri članek je zapleujen, samo koncesija, katera pa bo ne bode več upoštevala, če bi *>e Ust demonstrativno skliceval na zaplenjeni člane*." ia-terpelanti vprašali so pravosodnega ministra, če je on tako postopanje zaukazal oziroma če hoče ta sklep drž. pravdništva razveljaviti
Trgovinski minister gre t Wurmbrand je potem odgovoril: na interpelacijo S|rmVćjvo glede preziranja blovenskega in hrvatskega jezika pri pripravah za volit.e v trgovinsko zbornico Rovinjsko, ter rekel, da se je povsem zakonito postopalo; na interpelacijo dr. Laginje, ali misli istersko trgovinsko zbornico iz Rovinja premestiti v Puli je rekel, da nima dovolj materijala, da bi mogel v tej stvari kaj storiti — ter končno predložil zakonski načrt glede t stih lokalnih železnic, katerih zgradbo je zagotoviti I. 1894.
Posl. dr. Kronawetter je predlagal, naj se začne razprava o odgovoru domobranskega ministra glede -  - ■  1 ' -
kakor drugod, ali niti jedne glave, katera bi praznovala petek.
A ob nedeljah je cerkev, to sem Vam že povedal, natlačena, in celo polovico probtora pred cerkvijo napolni narod. A kadar misli pop kaj važnega govoriti, poroči kmetu, da pokliče še ljudi, katerih se bodo besede največ dostajale. Ako je kdo storil kaj zlega, ga on v cerkvi vpričo vseh ukori in ga nagovarja, naj se pokesa. Nikdar se ni primerilo, da se njega svete besede ue bi poslušale. Nekoč bo se jeli sosedje vnašati drug nad drugim a tem, da so razkopavali tuje plote in spuščali živino. Pokajo ko'ci, a razbitih glav, kakor buč. Od dne do die je huje in kmet je že sporočil ciganu, naj skuje zapah za ječo in predlagal, da se kupi taška, a pop je neko nedeljo stopil pred altar in govoril. Lepo je, brate, govoril, kar zaplakal bi. Kar ti naposled ves zardi in se začne tresti, pravi: »Kaj je to, bratje, ali ste vi kristjani? Čemu je zavladala ta zloba, da je huje, kakor v Turski ? Sinoči, pravi, so me poklicali k Arnavtoviću, da mu Čitam molitev,*) ali ko pridem tje, zvem, da mu je Srninič
*; Kadar je kdo za smrt bolan, čita mu pop »molitev", t. j. prosi *anj Boga zdravja sli smrti in oproščen}* grehov. Prel. prip.
afere stotnika Bureša, ki je bil svoj čas usmrtil nekega meščana na Dunaji. Zbornica je predlog odklonila in potem prestopila na dnevni red.
Posl. dr. Ferjančč je poročal o prošnji Praškega sodišča, naj se dovoli sodno postopanje proti posl. Breznovskemu in predlagal, naj se prošnja sicer odkloni, zajedno pa izreče obžalovanje, da je BrVz-nuvsky v javni seji župana Praškega imenoval „bi> riča". Posl. dr. Dyk je grajal, da se predlaga, naj se izreče to obžalovanje, ker je to zoper parlamentarno prakso in ker se b tem kaznuje poslanec, kar je nezakonito in v kar imunitetni odsek ni opravičen. Posl. dr. Lueger je Dyku pritrdil, češ, da ne kaže ustanavljati novib preganjevalnih oblastev in da ni nikogar soditi, kdor ni bil zasl'šan. Posl. dr. Kramar se je izrekel v istem zmislu in predlagal, naj se poročilo vrne imunitetnemu odseku, da napravi drugo poročilo. Poročevalec dr. FerjanČič je konsta-toval, da je večioa odseka odobrila dotični odstavek. Breznovskemu je očital, da je sam silno občutljiv, dasi je proti drugim brezobziren. Opravičeval je dotični odstavek v poročilu s tem, da mu je Bf -znovskv sam priznal, da ]e psoval Praškega župana z „bi-ričem* in je da v nekem oziru imunitetni odsek nekak sodni forum, ki ima pravico kaj takega predla gati. Pri glasovanju po imenih se je odobril odsekov predlog.
Poročilo imunitetnega odseka o prošnji Tržaškega Bodišča, naj se dovoli sodno postopanje proti poslancu Ivanu Nabergoju, se je odobrilo, in s tem prošnja odbila.
Ko se je odobrila volitev posl. Morreta, poročal je posl. dr. Byk o volitvi posl. Pastorja in predlagal, naj se agnoECira, vloženi protest pa zavrne. Poslanec Pernerstorfer je zahteval, naj se v protestu navedene pritožbe preiščejo. V Gališki se gode čudne reči. Vsa dežela zdi huje, tako pašujejo šlahčiči. Pri tej volit v i se je povsem nezakouito postopalo io zato naj se stvar preišče. Ko sta še poslanca dr. Weigel in Byk predgovornika zavračala s splošnimi frazami, odobrila se je Pastorjeva volitev.
Po rešitvi neke nevažne zadeve interpeloval je Pernerstorfer glede štrajka Dunajskih plinarskih delavcev, potem pa se je seja zaključila.
Prihodnja seja bo v četrtek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4. aprila. I>r»avnoxborska volitev na U u naj i. Ponedeliska volitev drž. poslanca v prvem Dunajskem okraju je ne samo lokalnega, nego splošnega političnega pomena. Protisemit.e postavili so bili v zadnji uri svojega kandidata in dasi se zanj ni čisto nič agitovalo, dobil je vender precej glasov. Ko bi bila klerikalna stranka volila protisemitakega kandidata, stoječega na krščansko-aocijalnem stališči, prišel bi bil ta prav gotovo v ožjo volitev z nemško-libe-ralnim kandidatom. Že pri zadnji volitvi imeli bo protiliberalci nad 1500 glasov in ko bi bili sedaj solidarno postopali, zmagal bi bil najbrž njihov kandidat. Kler kalci pa se niso pridružili protisemitom, nego glasovali za liberalnega kandidata in mu s svojimi glasovi pripomogli do zmage. V krogih krščanskih Bocijalistov je to jiostopanje klerikalne stranke prouzročilo veliko razburjenost in splošno se sodi, da se bodeta ti stranki popolnoma ločili in da bodo klerikalci v zmialu koalici|e se združili z liberalci
zlomil rebro s kolcem, a to vb« zaradi neke nadu-šljive kobile. Česa torej iščete v tem hramu, ki tako ravnate? V čem sem se vender pregrešil zoper Boga, da mi ne date živeti na moje stare dni? Kako, pravi, pojdem v nebo, kamor me danes ali jutri Vsevišnji pokliče, kako mi bo moči stopiti pre-denj in dati računa o svoji Cedi? Ali hočete, da zaprem to sveto mesto, da ga ne gazite s svojimi Bogu zoperoimi nogami in da me ne črnite čimdalje bolj pred nebeškim Očetom ! Poslednjikrat vam pravim in vas Hviirnn, da pustite pasjo zlobo in nesrečno početje. Ali si Čul ti Rajkov ć, ti Ivankov Ć, ti Jovan BojiČić" in ti Nastas Andrć, mislite ka-li, da ne vidim, da Bte tudi vi Štirje v tem božjem hramu? Zapodim vas, ako tako vztrajate, tako mi ntarosti, odtod in odredim cerkvenika M ćo s palico pred cerkvene dveri, da mu prebije golenico, kdor ud vas se usodi stopiti z nogo ua to sveto zemljo. Prokolnem vas in vse prepirljivce in ubijalce z onim kelihom ondu, pa potlej živi, ako moreš. Poslušajte me, zadnjikrat vam pravim; vi štirje ste kolovodje vsemu zlu. Ali se pomirite, ali pa se boste odalej z Bogom vojskovali I" (Daljo prib.)
in ž njimi so'idarno postopali za praktično manche-strovstvo in proti kršćansko-socijalnom u gibanju. Kriza na Ogerskem. Včeraj se je v Peštanski protestantski cerkvi darovala maša zadušnica za pokojnega Kossutha. S tem so pogrebue svečanosti končane. Kakor ae sploh sodi, OBtaoe Btarejfii sio Kossuthov, Franc, na Ogerskem, mlajši pa se vrne v Italijo. Kake politične posledice bo imela smrt Kossutbova, se pokaže, čim se snide drž. zbor. N»hte ne dvomi, da nastane ministarska kriza. Navzlic vsem poskusom in ponujanim kompromisom ne mara neodvisna stranka se umakniti s svojega stališča ter is hoče zoperstaviti cerkveno-političnim predlogam, če se Kossuthove »zasluge1* ne inartikulirajo, kar se pa gotovo ne rgodi. S to Btranko simpatiziralo tudi neki drugi elementi, a večina poslancev je tudi nezadovoljna s predsednikom poslanske zbornice, baronom Banflyjem, ker se ni udeležil KusBUthovega pogreba, niti skrbel za primerno zastopstvo, nego odpotoval na Sedmograško.
Viiiinje države.
Novo srbsko ministerstvo. Iz Belegagrada došla nam je senzačna vest. M i n i s t e r h t v o je odstopilo. Najprej se je odpovedal finančni nainioter Mijatovic, kakor se ufi-cijozno javlja iz „zasebnih  razlogov" io ti .zasebni razlogi" so napotili tudi vse druge ministre, da so odstopili.   Sestavilo so je tudi že novo mini sterstvo in sicer tako-le: Svetomir Nikolajev č predsedstvo in notranja dela; dosedanji trgovinski mi-niBter Sima Lozauić uoanja dela; dosedanji pravosodni minister Audra Giorgjevič nauk in bogočastje; Lazar Jovanović trgovino; Jevrem Aodonović pravo sodje;   dosedanji  minister  javnih   zgradb general Zdravković in vojui minister general Milovan Pavlović ostaneta na svojih mestih.
Nemiri na Španskem.
Delavsko g banje na Španskem raste čedalje bolj in nastali so že veliki nemiri. V San Lucanu v Andaluziji uprli so se delavc in ropali po mestu, orožnike pa p gnali v beg. Isto taki prizori primerili so se tudi v mestecu Ecija v provinciji Sevillski. Prebivalstvo je silno zbegano. Vlada je poslala v te kraje večje število vojakov, da napravijo red. Decentralizovana Angleška.
Dejanja angleške vlade kažejo, da se je lord R')sebery oklenil ideje, decentraliaovati upravo Angleške. Tako je v ponedeljek drž tajnik za Škotsko predlagal v parlamentu, naj se sestavi odsek, v katerem bi bili vsi škotski in 15 angleškh poslancev, m kateri bi sam opravil specijalno debato o vseh, Škotsko zadevajočih predlogah. Vodja konservativcev, Ba four, Be je temu predlogu z vso silo zoperstav-Ijal, češ, da se s tem na podlagi narodnostnega principa deli angleški parlament in cela Angleška Razprava še ni končana, da pa bode jako zanimiva, o tem ni dvoma, saj je a tem predlogom Škotski zagotovljena faktična samouprava, a čuje se, da misli vlada staviti jednak predlog tudi glede VValeaa, ne glede na .državno jedinost" To bodo zopet cvilili — avstrijski centralistični listi.
Dopisi.
Is Movega Meatta, 30. marca. [Izv. dop.] (Mestna hranilnica. — Vodovod. — K a n d i j a.) Vodnik je pel nekdaj „Ilirija vstan" — in 1111 i a vstaja. Mi bi tudi lahko rekli: dolgo se je Dolenjska klicala, naj vstane, sedaj vstaja — od kod to čudo? Na gospodarskem polju začelo ae je po Dolenjskem veselo gibanje. Snujejo se posojilnice v vseh krajih in vse uspevajo dobro. Tudi Novo Mesto dobi sedaj svojo h r a ■ i I n i c o , katera je poklicana postati središče denarnega prometa vse Dolenjske. Že pred 36 leti se je ustanovitev hranilnice za potrebno spoznala. Takratni mestni zastop je že bil predložil pravila visoki vladi v polrjenje, ka'era jih je v popolnjenje vrnila. Stvar je tedaj zaspala in se šele sedaj zopet sprožila. Novomeška hranilnica začne 1. maja poslovati in nadejamo se, da bode imela primerno množino ulog, saj jamči za varnost mestnn občina 8 posebnim poroštvom 10000 gl , katere je v državnih založnicah polož la in pa z vsem svojim imetjem. Mej drugimi sede v hranilničnem upravnem odboru gospodje: Adolf Pauser, veletrgo-vec, prost Peter Urh, dr. Pozni k, dr. Schegula, Krajec, Ogoreutz, Bruner, dr. Gestriu, prof. Fajdiga, Ska!e. Predsednik ravnateljstva in upravnega odbora je gospod Adolf Pauser; podpredsednik upravnega odbora je gospod dr. Gestrin in ravnateljstva gosji, dr. Schegula, pisarničui ravnatelj je župan gospod Perko. Prvotno bodo člani ravnateljstva brezplačno opravljali hranilnični posel. Sestava odbora je porok za vestno poslovanje in napredek zavoda. Po dolgem delu smo dospeli do zaželjenega cilja in upamo, da je ta poklican Dolenjsko gmotno povzdigniti, zatorej mu smemo zaklicali: Vivat, crescat, floreat! Pereče vprašanje za Novo Mesto je preskrbljenje z dobro pitno vodo. Govori se, da pride deželni inžeoer g. Vladimir Hrask^, da napravi podrobne načrte za
vodovod iz Gorjancev (13 km) v mesto. Ako se po tem načrtu napravi vodovod, potem se bo Novo Mesto lahko ponašalo z najboljšo pitno vodo. Po otvorjeoji železnice bode se osobni in tovorni promet Dolenjske povsdignil. Pričakujemo pa po letu jako veliko izletnikov, ker Dolenjska posebno pa Novomeška okolica je lepa in vabljiva. Iz Novega Mesta so jako lepi izleti na Gorjance, (sv. Jera in hv. Miklavž, PešČenik, Gorjanijeva tovarna, potem Rožek, Ljuben, Sv. Peter pri Toplem rebri, Stražka gora, Hmeloik, Dobrava, Trška gora, itd. Povsod je jako lep razgled po celi Krški dolini, gori do Kamniških planin in do Triglava, tje do štajerskih hribov na oni strani iz Gorjancev pa vsa Bela Krajina, čez Hrvatsko dol v Bosno. »Slovensko planinsko društvo" naj se spomni tudi Dolenjske! Za piruhe se je pisalo tudi o združenji Kandije z Novim Mestom. Oba kraja sta že po naravi združena, samo trma neka-ternikov je ovira, da Be združenje tudi upravno ne zvrši. Oba kraja imata iste interese, zakaj bi Be ne zjedinila, ter skupno v obči blagor delovala, korist od združenja bi imela oba, mesto io Kandija. Ne glejte preveč na osebni dobiček, ampak le na obči blagor. Kandijci, ne zamudite ugodne prilike! Po zjedinjenju bode se mesto na obeh straneh Krke širilo v tem, ko je sedaj primorano skušati dobiti prostor proti Bršliuu mimo pokopališča, katero se namerava preložiti. V Novem Mestu zafne se tudi nekaj zidati, tako zida gospod tovarnar V. H. Rohr-mann nadstropje na svojo hišo, ter bo naredil dvoje lepih stanovi-n) ; katoliška družba rokodelskih pomočnikov zida prostore za dijaško kuhinjo, gosji. Dolenc namerava zidati lopo dvonadstropno hišo s stanovanjem itd. Tudi mestna občina pretresuje načrte za stavbo večje hiše za uradniška stanovanja. Celo hotel dobi Novo Mesto; gostilna pri .Sotncu" se v celem prenovi iu uredi kot hotel. Torej povsod napredek. Želimo le, da bi se tudi v prihodnje vztrajno za zboljšanje in napredek delovalo. lilo ego.
Is Ribnice, 30 marca. [Izv. dop] ;Ci« talnica. — Posojilnica.) Naša mlada čitalnica napravila je velikonočni ponedel;ek veselico, ki se je vrlo dobro obnesla. Obiskalo nas je mnogo gostov iz sosednih Velikih Lišč, Kočevja, da, celo iz Ljubljane. — Igralo in pelo se je jako dobro, tamburaško društvo naše pokazalo je lep napredek in naši diletanti igrali so »Županovo Micikou zelo pohvalno. — Ponosna Bine biti torej čitalnica na to svojo prvo vesel c », kajti pokazala je s tem svojim nasprotnikom, da se ne ustraši njihovega klevetanja, temveč hodi mirno svojo pot k postavljenemu si smotru. Društvo šteje sedaj do 100 udov in z veseljem bo sme reči, da je velika večina tukajšnjih tržanov in obrtnikov pristopila društvu in da pridno Čita časnike ter se v izredni muri poslužuje sicer majhne a dobre društvene knjižnice. Ia vender je to prekoristno društvo dalo ravno iati dan povod njegovim nasprotnikom, ki so ga hoteli s podlimi svojimi napadi že poprej uničiti — k novemu, neosnovanomu napadu. Isti dan pupoludne bil je občni zbor tukajšnje posojilnice. — Zbrala se je bila večina tukaj bivajočih udov, ki je z veseljem pozdravljala vest, da stoji posojilnica na trdnih nogah, da se poslovanje in denarni promet leto za letom množi, istotako pa tudi društveno imetje. Prometa je imela posojilnica I. 1893 vkupaj 519 655 gld. 32Va kr. in je iznašal koncem leta 1893 nje čisti dobiček 4489 gld. 56 kr. In v teku svojega pet in polletnega poslovanja imela je vkupnega prometa 1,753 516 gld. Reservni zaklad znaša sedaj skupaj nad 11 000 gld. Kaj ue, res lep napredek? —Obresti so se že s 1. januvarjem 1893. 1. znižale na 5%, člani društva ne plačujejo niti pristopnine niti upravnine. Priznati so mora, da spada naša posojilnica mej najcenejše in najmarljivejše. V kratkem času svojega obstanku darovala je za dobrodelne namene nad 1300 gld., največ za Ribnico, samo letos nad 500 gld-, in pristopila je kot ustanovnica društvu sv. C rila in Metoda iu dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj", kateri društvi pa neka-ternikom nista po volji. Načelništvo stavilo je, kakor poprejšnja leta, tako tudi letos nasvete o razdelitvi čistega dobička, — ter mej drugimi točkami predlagalo, da se da tukajšnji čitalnici prispevek 30gld. in da pristopi posojilnica kot ustanovnica .Rado-goju". Ta dva nasveta dala sta povod narodnim nasprotnikom, da so ju skušali pokopati. A kljubu silni agitaciji in brušenju |>eta zjedinjene opozicije P. iu P., — kljub temu, da je g P, ki se hoče
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 76, dnć 4. aprila 1894,
nazivati narodnim trgovcem, imenoval čitalnico in splob narodna društva Juksus" in trdil, da sloven-akim dijakom na Dunaji ni treba podpore, — niso sbrani društveniki šli njima na limanice in osramočena sta propala. Pokazala sta pa ta d?a gospoda »kolega* pri tej priliki pravi svoj značaj. — Jed-nemu gospodu ni zameriti, on je Kočevar, ki pa vender slastno pobira slovenske groše — tembolj je pa neodpuatljivo tako postopanje drugemu gospodu, ki je pok zal pri tej priliki, da mu je narodnost deveta briga, da je samo takrat »talmi" narodnjak, kadar mu — nese. Pa dosti o t* h žalost n h pojavih »talmi-narodojaštva* I Vodovod dobro napreduje in upati smemo, da bod.mo v jednem dobrem mesecu preskrbljeni z izvrstno pitno vodo in da nas bodete sčasom pogosto obiskali in napravili iz naše lepe doline prijetno si letovišče! Z Bogom!
Domače stvari.
— (Občinske volitve v Ljubljani.) Z ozirom na bližajoče Be občinske volitve, glede katerih se je govorilo in v nemških listih tudi pisalo, da ae jih misli »Slovenčeva* stranka letos zopet udeležiti, priobčil je „Slovenec" to-le izjavo: „Graški listi objavljajo poročilo iz Ljubljane, ki pravijo, da se bo klerikalna stranka udeležila letošojib občinskih vo litev v mestni zastop ljubljanski in da se nanje z vsemi silami pripravlja. — Temu nasproti smo pooblaščeni od odbora kat. polit, društva objavit', da ae konservativna stranka ne bo udeUžda letošnjih volitev v mestni zbor ljubljanski in da so torej vsa poročila v grafikih listih v tem oziru popolno neosnovana.11
— (Slovesna črna sv. maša) po rajni soprogi cea. svetnika Ivana Murnika, g<spej Mariji Murni ko vi, bo v petek dne 6. apr.la t I. ob 10. uri dopoludne v fraučiškanski cerkvi v Ljubljani
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslala: Z Rakeka gospa Matilda Sebenikar 4 2 kron, katere bo darovali: gg. Wiesseuberger, J. Gnezda, dr. E. Volčič in gospa M. Sebenikar, vsak po 2 kroni; gospe F. Majeter, G. Malovih, gdčne. H Malovrh, J. Gerjol, £. Fabjan, J. Hudolin, gg. J. Lenassi, £ Malovrh, C. Piva, A. Rebeschini, A Gaspari, L. Sebenikar, G. Repič, A Kette, E. Hieog, F. Cecha, A. DjIcuc, F. Lab, A Kuinše, A Gams, E. Majstor, G. Selila, J Kožar, M. U.bas, štirje neimenovani, vsak po 1 krono, pri igri »vigel-vsgel" 5 kron, za stavo dibijeui 1 krona. — Živili rodoljubni daiofalci in darovalke in njih na aledniki!
— (Za »Narodni dom") v Ljubljani poslal je uredništvu našega Ihta: G. Julij De v, nadzornik mestne klavnice v Ljubljani, 4 krone, kot nenaden honorar od g. dr. V. K — Živio!
— (Zadnje letošnje streljanje Sokolskoga strelskega kluba) se prične danes zvečer ob 7. ur5, iu sicer bode leteče streljanje. Opozarjajo ae vsi p. n. strelci, da se udeležijo polnoštevilno. Skupna večerja bode ob polu 9 uri Vsak strehe prinese jeden dobitek, kakor že naznanjeno. Na zdarl Odbor.
— (Klub slovenskih b i c i k I i h t o v »Ljubljana") priredi svoj prvi letošnji skupni izlet dne 8 t m. v Domžale 16 km. OJhod točno ob 2. uri  popoludne iz  društvene  dvorane. Ziravo!
Odbor.
— (Kranjski odsek uradniškega dru• štva) ima svoj občni zbor v nedeljo doc 8. t. m. ob 10. uri zjutraj v dvorani Hafnerjeve pivarue. Več prihodnjič.
— (Razstava v Rudolfmurnu) Jutri in v petek bode razstavljena zbirka 97 raznih živalij, s katerimi se bode pomnožil zoološki del našega deželnega muzeja. Ta zbirka se je napravila iz prispevka 150 gld., katere je poklonila kranjska hranilnica. Videti je v bralni sobi muzeja.
— (Iz Solnograda) se nam piše: Poskus, zagotoviti staremu Mozartovemu mestu dobro opi-ro, se je z letošnjo operno stagiono storil in se posrečil. Mej najboljšimi močmi zavzema prvo mesto vaš ro jak tenorist Bučar. Kot »Cannio" v Leoueaval'ovi operi „Pagliacci" prikupil se je g. Bučar Sdnograš-k< mu glasbo ljubečemu občinstvu in sicer tako s svojim čistim, močnim in zvenečim glasom, kakor b svojo igralsko spretnostjo, dočim je kot O it ta vio v Mozartovi operi »Doo Juan" dokazal, da utegne postati, iko bode tako marljiv, kakor je nadarjen, iz boren pevec Mozartovih partij.
— (Nemški cesar Viljem o Hrvatih.) Sijajni vzprejem, ki ga je priredil hrvatski narod svojemu vladarju, ko je posetil nemškega cesarja v Opatiji, je baje napravil globok utis na visocega gosta, ki biva v našem lepem Primorju. Cesar Viljem se je hrazil, da so Hrvatje vrli ljudje in da ga je jako veselil prisrčen vzprejem, ki so ga priredili cesarju Franu Josipu v Opatiji.
— (K a d e t n e šole.) Roditelje, ki žele svoje sinove poslati v kako kadetno šolo, opozarjamo na razglas v tukajšnjem uradnem listu z dne 31. marca t. 1, kjer so navedeni vzprejemni pogoji.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani) Meseca marca pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte in sicer: Martin Podkrajnik, sv. Petra cesta 58, krojaški obrt; Fran Habjsnć, Stari trg 28, trgovino z manufakturnim in platnenim blagom in perilom; Ma rija Lampe, sv. Petra cesta 40, skuho; Alojz Kališ, Preširnov trg 3, posredovanje služeb; Ivan Kopač, Travniške ulice 6, mesarski obrt; Martin Bevc iz Zgornje Šiške, mesarski obrt; Ivan Terdan, Gospodske ulice 7, sobno slikarstvo; Edvard Schmarda, Kolodvorske ulice 24, potovalna pisarna ; Anton Ster-nad, Kurja vas 22, gOBtilničarski obrt; O (povedali pa so svoje obrte in sicer : Rudo'f Koaig, gostilni carski in krčmarski obrt; Rudolf Frinke, gledališko podjetje; Katarina Egy, posredovanje služeb, in Fran Wokau.ii, pleteničarski obrt.
— (Nesreča.) Na okrajui ceBti iz Podrečja v Ihan ponesrečil je minuli petek posestnik Ferd. Vavpotič iz Ihana. Vozil je neprevidno po klancu naTzdol in se je z dilami obloženi voz zvrnil nanj, da je nesrečnež Ukoj mrtev obležal. Ostsvil je zono in 7 mladoletnih otrok.
— (Štrajk v Tržiču) V tovarni gogp M. Mally j a v Tiž:ču nehali so minulo soboto delavci, katerih je 26, delati ter i/javili, da zahtevajo, da se jim poviša tedenska menda.
— (Zdravstveno stanje.) Mej kaznjenci tukajšnje prisilo" delaln;ee, ki delajo okolu Velike Loke pri dolenjski železnici, jih je zbolelo sedem za grižo. Odredilo se je vse, kar je potrebno v zdravBtveno-polinjskem oziru.
— (Iz Stopič) se nam piše: To nedeljo dne 1. t. m. po uoči začelo je goreti na Zajčjem vrhu. Pogorela je skoraj vsa vas, ki šteje 22 hišnih šti vilk; le pet hiš je ostalo. Kdo je zažgal, se še ne ve; govori s*, da bo je ogenj zanetil po neprevidnosti neke pijane osebe. Pogorela so prizadetim večinoma vsa gospodarska poslopja b krmo, z živežem in z drugimi g. -/o.lar-k-mi pripravami, nekaterim še celo nekaj II vali j, mnogim pa tudi obleka. Ker je ogenj nastal v noči in ker je bilo vse tako suho, kakor je povsod, kjer ni dežja in ne vode, je bila jako velika težava, ogenj vsaj toliko ustavljati, da ni prav vse pogorelo, in da bi pobrali vsaj potrebno obleko. In tako vidimo danes reveže, kateri nimajo kaj obleči, kateri ue vedo, kaj bodo danes jedli, ko so včeraj imeli še vstga, ali vsaj potiebaega dovolj. — Žalostno je, da niso bili vsi zavarovani in še pri teb, kateri so bili, je zavarovalnina jako majhna. Razvidno je, da je škoda velika. Pač bi bilo potreba, da bi se zavarovali vsi gospodarji; kolika pomoč bi bila to v prvej potiebil — Ča se ne motim, prišel je lansko leto občiuam nalog, naj preskrbe v večih krajih brizgalnice, a naša občina ni bila za to, da bi nakupila take stroje. Kaj nam koristi brizgaluica brez vode?! —C« bi imeli vodo, gotovo bi se več obvarovalo. Zatoraj bi bilo želeti, da bi višji krogi skrbeli za ubozega kmeta trpina tudi v tem, da bi mu najiravili ali pomagali napraviti v veakej vas;, kjer ni vode, večji vodnjak, potem še le priporočili, kupiti brizgalno. Ktr so ponesrečenci jako prizadeti, iu ker je Skoda zelo velika, upamo, da bo marsikatero usmiljeno srce priskočilo tem revežem na pomoč. K temu žalostnemu dogodku še nekaj veselega ravno istega dne. V nedeljo popoludne je dobilo tukaj okrog 100 gospodarjev 600 cepljenih jablanovih in hruševih dreves, da jih zasade* po svojih vrtih. Par tednov poprej jc pa dobilo okrog 40 gospodarjev blizu 16.000 grebenic um« ri;k trte „York madeira". To vse jim je podaril deželni odbor, kateremu so vsi presrčno hvaležni.
— (Podružnica ces. kr. kmetijske družbe v Goduviči) priredi v nedeljo, due 8. aprila 1894 leta po popoludauski službi božji v gostilui g. Fr. Kankelja veselico. Vzpored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Loterija v prid podružnici. 3. Kmetijsko predavanje gosp. Gust. Pirea, tajnika gtavne družbe. 4. Koncert (Pri koncertu sodelujejo iz pri-jaioosti: si. pevski abor čitalnice iz Idrije, in nlav.
tamburaški zbor delavskega bralnega društva iz Idrije. 5. Prosta zabava. Vstopnina pri koncertu 10 kr. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker je za dobrodelni namen. Pri neugodnem vremenu se veselica preloži na 22. aprila t. 1.
— (Klub biciklistov »Celjskega Sokola") imel je svoj občni zbor dnd 28. sušca pri g. Petru Majdiču. Udeležba bila je jako mnogobrojna. Na dnevnem redu bile so v prvi vrBti volitve novega odbora. V odbor so je per acclama-tionem volil predsednikom bivši predsednik g. Peter Majdič in njegovim namestnikom g. dr. Dečko, dalje vodjo g. dr. Kapus, blagajnikom in zajedno tajnikom g. dr. M:iyer, njegovim namestnikom g. Matija Beučan. Ker se želo v bodoče tudi Celjske slovenske damo udeleževati b cikliškega sporta, voljena je bila v odbor kot zastopnica dam gospa dr. Glaserjeva. Po običajnem krasnem nagovoru predsednikovem io temeljitem poročilu tajnikovem in blagajnikovem posvetovalo in sklepalo se je o novi jednotni opravi za bicikliste „Celjskoga Sokola" in o drugih manj važnih zadevah. Tudi se je naročilo odboru, naj urgira in stavi potrebne korake, da se Čim preje ustanovi »Zaveza slov. biciklistov".
— („Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljutomeru) priredi besedo v nedeljo, dne 8. aprila t. I. v prostorih g. J. Vaupotič-a. Vzpored: A. Koncert. B. Beseda (nekrolog.) C. Igrokaz »Cvrček" v 5 dejanjih (16 oseb.) D. Prosta zabava. Vstopnina za igro: I. sedež 60 kr , II. sedež 40 kr., III. sedež 20 kr., stojišče 10 kr. Čisti dohodek je namenjen prevožnji oziroma postavljenju primernega spomenika nepozabljivemu g. Joaip-u Freuunsfeld-u. Preplačila se hvaležno vzprejmejo. Začetek točno ob Va7. uri.
— (Katol. politiško in gospodarsko društvo) za Slovence na Koroškem bode imelo svoj redni letni zbor dne 25. t. m. (na sopraznik sv. Marka) v Celovcu. Po zborovanju se bode vršila prosta zabava. Predloge je naznaniti 14 dnij pred zborovanjem pismeno društveuemu odboru.
— (Nadarjeni mladi umetnik gospod Markov io) koroški Slovenec, slikar v Rožeku, izdelal je jako lepo podobo apoBtolov sv. Cirila in Metoda, katero je naročil g. župnik Gojtan v Ka-ščergi v Istri. Slika kaže velik napredek mladega umetnika, ki namerava na jesen iti na Dunaj, da se popolnoma izvežba na tamošnji slikarski akademiji. Naj bi slovenski rodoljubi podpirali rojaka-umetnika z naročili.
— (Razgledni stolp na Križni gori pri Celovcu) se bode zidal še letos. Stroški so proračuojeni na 10.500 gld. Stolp bode dokaj višji nego je bil dojedauji leseni.
— (Slovenščina pri sodiščih na Goriškem) Kakor poročajo Goriški listi, so bili minuli teden pozvani vsi avskultanti pri okrožnem sodišči v Gorici, da morajo v jednem letu narediti ustmeni in pismeni izpit iz slovenskega jezika, ako sploh hočejo ostati v sodni službi. Ce se bodo le tudi res ti izpiti delali resno,  kakor bi bilo treba.
— (Almanah ces. kr. avstrijskih državnih železnic.) Ravnokar je izšla izdaja za I. 1894 tega v založbi avstrijskih državnih železnic 'zhajajočega letnika. Almanah obseza poleg činovnice uradnikov urejene po strokah službe in popisa nižjih uradnikov splošni status glede razvrstitve in piebivališča, kakor tudi popoten pregled humanitarnih institucij drž železnic. Nadalje je v tem almanahu bogato gradivo, po katerem se moreio orijentirati oni krogi, ki se zanimajo za razvoj drž. železnic. Ta almanah, čtgar čisti dohodek je namenjen v podporo služabnikov, ki se uatiHjajo v stiski brez avoje krivde, potem njihovih vdov in sirot, se dobiva za 1 gld. pri predsedstvu državnih leletnic.
— (Nov hrvatsk mesečnik.) Z imtuum „Ljetopis" začel je nedavno v Zigrebu izhajati nov mesečnik, kateremu jo namen, predočevati vse javno življenje naroda hrvatskega v političnem, literarnem in gospodarstvenem obziru. Prvi zvezek „Ljetopisa" prinaša kratek obris najvažnejših dogodkov v hrvatskem ozemlji, statistične podatke, šematizem h -vatsko-slavouskih uradov, hrvatsko bibliografijo, ter konečuo pregled najvažnejših dogodkov v Evropi početkom letošnjega leta. V stat stičnem oddelku objavlja prvi zvezek rezultat zadnje ljud ko štetve na Hrvatskem. Po teh podatkih šteje Hrvat*ka 2 201 927 prebivalcev, vštolo pa se je pri tem številu 15 517 vojakov. Po narodnosti bilo je od civilnega prebivalstva 1.921.719 Hrvatov in Srbov (87 97%),   117.498   Nemcev,   68 794 Madjaro?,
27.521 Cehov, 20.987 Slovencev, 13.614 Slovakov, 3g09 Maloruaov in 12.676 prebivalcev drug.h narodnostij Zidov je po zadoji Stetvi na Hrvat-■kem 17 261.
— (O roparskem napadu) v Ilici v Za grelu, o katrrcm smo poročali ob svojem času, se d<»zdnj nt dobil noben sled o storilcih. Zdaj se vrši preiskava na drugo stran, ker postaje vedno bolj verojeten aum, da je ves napad bil le fingiran. Ta senzačoa zadeva utegne dobiti povsem novo lice.
— (Razpisana služba.) Na jednorazred-nici pri Sv Lumbertu je izpraznjeno učiteljsko mesto s plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 20 t. m.  pri okr. šolskem svetu v Litiji.
Slovenci in Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda I
____4
Razne vesti.
* (Sarajevsko mestno posojilo )Te dni sklenilo )e odposlanstvo mestnega zastopa Sarajev skega z ogersko hipotečno banko v Budimpešti po-gudbo glede posojila 1 400.000 gld. S tem posojilom se bode gradila nova mestna hiša v Sarajevu, uvedla električna razsvetljava ul c in (električna cestna železnica ter se bode konvertiralo vodovodno posojilo io se napravijo nekatere manjše investcije.
* (Jadrenjače z motorji napetrolje.) Na Kostniškem jezeru so se te dni vršili zanimivi pokusi z motorji na petrolje, ki ho uporabljajo na tovornih jadreoicab, katere so se doslej le z jadri in z vesli pomikale naprej. Poškušnja s tako ladijo, na kateri je bilo 12 000 stotov ali 6 vagonov lesovin, se je izvršila prav povoljno Mutor na vijak ima Št<ri in pol konjsko moči in potrebuje le malo prostora. Odslej torej ue bode ladijam treba po več dnij čakati ua ugoden veter.
* (Ženski diiaki.) Na vseučilišči v Hel-siugforsu, glavnem mestu k Rusiji spadajoče velike vojvodine Finske, je zdaj 56 Ženskih dijakov, l/me] teh jih študira 25 na zgodovinsko-filozofikem, 24 pa na fiziško- matematiškt m oddelku, medicino štud.rajo 3, pravt znaustvo pa 4 Dve i/mej studu jočih dam sta kandidatiuji medicine, štiri imajo štipendije. Najstareja ima 37 let, najmlajša 19 let.
* (Samomor pred očmi otrok.) V Brnu zastrupila se je 30 letna Fnderil a H., ki je živela skupaj z nekim fotcgrefom, pred svojimi tremi otroci. Izpila je nekaj cijankalija in umrla s klicem : „Otrtci, pila sem strup, z Bogom vsi!" DjUj*č prepir je bil baje uzrok obupni mu činu.
* (Blazen morilec.) V Oldenbuigu uslre iil je prokurist Groverman tamošnje deželne bank -, ki je hiprma zblazu I, najprve svoje tri otroke, po tem pa samega sebe.
* (Amerikanska ljubavna idila.) V cerkvi pokima mlad mož d« kletu pomembno in dekle stori istotako. Pri cerkvenih vratih se srečata. , Vi ste mi pok mali", pravi mladi mož. »Saj ste tudi vi meni kimah0, odgovori dekle. »Tuje cerkev", reče mož. „Iu duhoven tud.", pristavi dekle. „Jaz še nisem oženjen", reče on, „ste li vi že omožeua?* »Nisem Še", odgovori ona ter obrača oči pomenljivo na duhovnika. »Potem vzemite mene", pravi on. »Kakor Vam je drago", odgovori ona. Predno je večer, sta mož in žena.
K njiievnost.
— Književno naznanilo. Uredništvo »Vatrogasca"  namerava izdati  verno, točno i nepristransko  biografijo za  vsako  hišo  in za vsakega vrlega in požrtvovalnega gasilca dostojen ognje-gasilni album, v katerem se bodo  nahajali ži votopiHi ne samo zapovednikov posameznih gasilnih društev,  ampak sploh zaslužnih gasilcev, ter dobrotnikov in prijateljev ognjegasilstva.  Album bode izhajal v zvezkih z 25—30 životopisi in slikami v veliki osmerki na lepem in  trdnem papirju, slike pa na kartonu; obaezal bode  gasilna društva slo-venBko-brvatska. Ognjegasilni album bode za vsako gasiluo društvo in za vsacega člana posebej kor stno ter umestno darilo pri svečanostih in stavnoBtih. Po njem se bodo spoznavali mej seboj člani gasilnih društev, ter bo navduševali za svoj poklic.   A še v diugem obziru bode im» 1 album  velik  pomen: v stioki ognjegasilne književnosti; kajti do sedaj se ne more še nobeden drugi narod ponašati z jednakim književnim proizvodom.   Gena elegantno vezanemu zvezku bode okoli 1 gld. 20 kr. Da se podji tje posreči, prosimo načelništva gasilnih društev, da bi se določil pri vsakemu za to sposoben gospod, ki bi pri članih nabiral naročnike,  da  bodemo  v stanu vsaj povprečno določiti naklado, ter Bvoječasoo pobiral naročnino. Istotako namerava izdati redakcija »Vatngatca"  ognjegasilni   žepni koledar za leto 189 5.  Koledar bode obsezal razno na-
vadnega koledarskega sadržaja, statistične podatke vseh gasi nih društev na Slovanskem, Hrvatsko-Sia-vonskem, v Dalmaciji in Iatriji, Bosni in Hercegovini, ter drugo zabavno in podučno berilo. Cena mu bode lepo in trdo v platno vezanemu 80 nvč.
— »Učiteljski tovariš", glasilo „sloven-skega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v št 7. tole vsebino: M. Janežič: H^spitacija; — Fr. Trošt: Popis priprav in poskusov pri obravnavi beril iz prirodoslovja ; — A. Likozar: Opravila v šolski drevesne! meseci mal. travna; — Fr. Slane: Praktična uporaba dr. II ,u.lek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za ljudske šole ; — Naši dopisi; — Društveni vestnik ; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— »Kmetovalec" ima v št. 6. tole vse bino: Duh po plesnobi v vinu; —Sadno drevje na nji* ah; — Kako ravnati, da kumarno seme začne zgodftj kaliti? — Vzgoja cepljenih trt v mahu; — Kurji gnoj; — Vrtno pot ; — Nekaj o d mu kih ; — Vazelina; — N.prava ribarskih okrajev na Kranjskem; — lUzne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarska novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjsk •; — Tržna cene.
— »G je je istina?" Riječ u zgodno vrieme nakou konferencije hrvatskih školsk h nadzornika. Napisao Stjepan Koren! č, katekota u Zagrebačkom ženskom liceju Zagreb. Knjižara Dioničke tiskare VU*t ta naklada. Str. 50. c na: 20 kr. Ta pedagoška razprava je pisana jako korenito in utegne tudi slovenske učitelje zanimati.
Dunaj 4. aprila. Notarjem v Tolminu imenovan dr. Kotnik iz Ljubljane. Premeščeni so: Sodni adjunkti Josip Si t ter iz Marenbirga v Brežice, dr. Rožanec iz Mokro* noga v Maribor, Kari Radey iz Loža v Št. Lenart, Josip S ter g er iz Logatca v Lož, dr. Kočevar iz š manj a v Ptuj, dr. Janežič iz Metlike v Šmarije. Imenovani: Adjunkti dr. G1 a s za Marenberg, Heinrich S t u r m za Metliko, Albert K o kol za Mokronog.
Dunaj 4. aprila. Po včerajšnji seji poslanske zbornice se je vlada posvetovala s klu-bovimi načelniki o programu za delovanje drž. zbora, finančni minister pa je povabil zaupne može koal i ranih strank na pogovor glede davčne reforme. Tiskovni odsek se je danes sešel, da se posvetuje o premembi tiskovnega zakona. Vlada je napovedala, d i predloži svoj poseben načrt za piemembo.
Budimpešta 4. aprila. Državni zbor se snide šele dne 9. t. m.
Krak )V 4. aprila. Vsled velikih izgredov pri stoletnici Kosciuszkega zaprla je policija 80 oseb. Uzrok izgredov je bilo to, da je po licija prepovedala za nedeljo določeni delavski shod.
Varšava 4. aprila. Pet osob je obolelo za kolero.
Bruselj 4. aprili. „Chroniqueu javlja: Ko se je angleška kraljica peljala v Florenco, položili so anarhisti na relsc dotične belgijske železnice več velikih kamnov, da bi vlak skočil s tiru. Na srečo se je po isti progi malo tre-notkov pred dvornim vlakom pripeljal tovorni vlak in vrgel kamne z relsov.
Berolin 4. apria. „Frankfurter Ztg." javlja, da je danski kralj povabil ruskega carja in nemškega cesarja na srebrno poroko danskega prestolonaslednika, ter pravi, da prideta oba cesarja tisti dan v Kodanj.
**************
„LJUBLJANSKI ZVON"
•tojl
t a v ne leto 4 gld. 60 kr.; za. pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tu jel:
3. aprila.
Pri .Mulići s Dachler, Hog, Schulz z Dunaja. — Sauur iz Varaždina. — Schuldes iz Hi ua. — Krieger iz Budiinpufite. — Wokegger iz Kočevja.
Pn UoHMB t Vittii pl. Pinter iz Zadra. — ttamber-ger, Behacker, Goldschcider, Fiacher z Dunaja. — Dureani iz Reko.
Pri bt».Yarttk«-in dvora t Ferjančič iz Ribnica.
Pri |uineiu kolodvoru t Llunir iz Grade*. — Maver a Dunaja.
Pri avHlriJhkeui cmarjui Kosak iz Trsta. — Pappler iz Borovnica.
Umrli so v Ljubljani:
2. aprila: Avgust Gostinčar, delavčev sin, 7'/, mesecev, Duna,ska cesta It. —.
8. aprila: Ignacij Babe, de'avčev ain, 3 leta, Fian-čilkanske ulice It. 6. — Pavlina Plankar, delavčeva bč;, 2 leti, Kurja vaa It. 20.
Meteorologično poročilo.
Dan 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Uo krina v mm.
3. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 1	• 33 2 aa. '32 3 an. 73» 9 m.	2 O9 C 16 8° C 9 6° C	si. svz. brezv. al. svz.	jasno jasno jasno	000 mm.
Srednja temperatura 9'5°, za 14 nad normalom.
XD\a.33.aJsl£SL boiza
dne 4 aprila t. 1.
Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 .
Ogerska kronska renta 4°/u . . . Avstro-ogerske bančne delnice   . .
Kreditne delnice.......
London vista...........124
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
C. kr. cekini . . .......
Dne* 3. aprila t. I. 4' u državne srečke iz 1. 1864 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4,/1%> zlati zast listi
Rud o i tb ve srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramway-arufit. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........
98	gld. 65 . 35		kr
	R	20	f n
	ti	—	t
	%	10	n
	ti	10	9
. 1019	ff	—	fi
. 360	t	70	0
	■	60	t*
61	■	07'/,	v
	■	20	■
9	■	91	
	■	50	*
	•	87	m
1. 147	gld.	_	kr
. 196	■	75	■
. 127	m	—	n
. 122	n	75	
	■	—	m
	■	25	m
. 155	■ ■	_	m n
. 286	n	—	■
	n	B4»/4	
Meato vsake druge objave.
Tužnega srca naznanjam v svojem, svoje soproge in hčerke imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas preljubljeni jedini sinko
.Miroslav
danes ob 9. uri zjutraj preminil.
Pogreb bode v četrtek ob 9. uri dopoludne.
Dolenja vas pri Cerknici, 3. aprila 1894.
(872. Fran Tratnik.
i*
O
A °
Otročji vozički
trajno in iako solidno izdelani po smešno nizki con gld. 5*50 komad in više priporoča
Fr. Stampfel    (8M 3)
HJut»llitim,Koiiff roHui twfg(To obali«*)
(Kočevska domača obrt).
C. tr. fliavno ravpateljsivo avstr. drl, želeimc.
Izvod iz voznega reda
veljavnega očL 3.. olcto"torat 1893.
Nntopno omenjeni prihajal ii in odhajalnl Aaal o«na6enl ao v »rednjeevropmkem hamu. Srodnjeevropekl iu Je k rajnemu omu t Izubijani u 9 minuti naprej.
Odhod ln LJubljane (juž. kol.).
Ob 1». uri S min. po noH otebni tiik t Trblt, PonUbel, Beljak, Celovec, Vranaenifeate, Ljubno, Dunaj, č*i Selatbal v Auuee, Ieobl, Hmunilan, Solnograd, Iioml-Oaitoin, Zeli na jeaeru, Hteyr, Lino, Mu-dojovice, Plsenj, Marijine vere, Kger, Franauve vare, Karlova vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amatetten.
Ob 7. teH 00 min. mjutraj oiebnl vlak t Trbii, 1'ontabel, Beljak. Oe-loveo, Francenafeate, Ljubno, Dunaj, iom aelaUiaJ v Solnograd, Dunaj Tla Araitetten.
Ob 11. uri BO tnin. dojtoludn« oaebnl vlak t Trbii, PonUbel, Beljak, Celovec, Franaenafeite, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri »O mtn. popoludn« osebni vlak r Trbii, Beljak, Oeloveo, Solnograd, Lend>Oaateln, Zeli na joioru, Inomost, Bragnlo, Ourih, Genavo, Paria, Lino, lachl, Budejevloe, FlaenJ, Marijine vare, Kger, Franoov« vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amitetten,
Prihod ▼ LJubljano (juž. kol.).
Ob S. Mri as min. m/utraj oaebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Draa> dan, Prage, Franoovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih rarov, Planja, Budejovio, Solnograda, Lino«, Stevra, Iiohla, Gmnndena, Zella na jeaeru, Lend-Čajtelna, Ljubnega, BeUaka, Oelovoa, Franaenifeite,
Trbiia.
Ob 11. uri 117 min. dopoludne oaebnl vlak a Dunaja via Amatetten, DraJdan. Prage, Franoovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varor, Pianja, Budejevio, Solnograda, Iiohla, Gmundeae, Llnoa, Hlevra, Pariaa, Geneve, Curlha, Bregnioe, ZeUa na jeaeru, Lond-Uattelna, Iuo-moita, Ljubnega, Celovca, Pontabla, Trbiia.
Ob 4. uri 63 min. popoludne oaebnl Tlak a Dunaja, Ljubnega, BeUaka, Celovca, Franaenafcate, Pontabla, TrbUa.
Ob 9. uri 27 min. mvoher oaebnl Tlak ■ Dunaj«, Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. _
Odhod la LJubljane (juž. kol.).
Ob   0. uri 3iS min. mjutraj    t Kočovjo. „ 1».   ,,   O0    „     opoludne „ „ 0.        IO    ,,    mvoher      _ ,
Prihod v Ldubljano (juž. kol.).
Ob S. uri IO min. mjutrnj       la Kočevja. ,.   1.   n   91   n    popoludne „ „ ■i   a.        40    m     »veder        _ _
Ob
Odhod li LJubljane (dri. kol./
7. m»-i ta min. Mjutraj       t Kamnik. jj-   m   OS     n     popoludne „ n 0.   ■  SO    -    mveeer       _ m
Prihod t LJubljano (dr«, ko).).
Ob  e. urt SI min. Mjutraj      ia Kamnika.
" *!' " in » ••   e»i  i. wv .i
poludne
(4-741
I.e no malo ea?a!
L. Geni-a caroflelno gledališče
z duhovi in isp^oija.Iit«3ta.iiii
v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg. V torek, sredo in četrtek, dne 3., 4. in 5. aprila
PS" velike gala-predstave
• povsem novim vsporedom.
prvikrat!    Premenje valni diorama. Prvikrat!
Nastop  vseh  specijalitet.  —  ii  koncu  prikazni duhov. Več povedo lepaki. — Vsak tretji dan nov program. V pripravi luTolillir, kraljica noći. §MW~ Koneo predstavam dne 9. aprila t. 1. ~W <361— 2) Ij. Greni, ravnatelj.
LEICHTLOS LICHER CACAO
• A..s<i,rl...i •   1 K° -200 TAS SEN   ■. N«fhfHaftJft»
(355—1?)
njiva aii travnik
v velikosti 3 oralov, oddaljeno prilično 2 km od Ljubljane.
Ponudbe vsprejema upravništvo „SI. Naroda".
* Na najnovejfii in najboljfti uačio \ 9 umetne (6y4—76 J
iiele In zobov}« \
* ustHvlja braz vsakih bolečin tur opravlja |»IomiIm>- • VMii|t% in vse soline  optranlj«', — odstranjuje 4
* »oime iioieeiue z nratrtenjem iivea *
{ zobozdravnik A. Paichel, }
J  pt»le^ čevljurakega mostu, v KOhler-jevI bili, I. nadstr. i
Proda se za nizko ceno popolnoma nov
Naslov  prodajalca  peve  npravniatvo „Slovenskoga Naroda*. |330—3»
Komptoirist
zmoten BlovonSčine in nemščine, ne vipre|me v proda. jHlnlco a oblačilnim blagom. Do ičnik je moral Že opravljati jednako službo, da je popolnoma BHOiustojen delavec. Plača 7(0—800 f*ld. — Naslov so izvo pri uprav-nivii „Slovenskega Naroda". (371 — 1)
Ag
M * M »plavanje znkitnlt» dovolj«*« ^HXI "t'1  ■re*k,  katero jo moč plaćati
____________________________ _ tudi na obroke, h« naineSčujejo proti
visoki provuij t, iu 00 so poaebno rabljivi, tudi s stalno plačo. — Ponudbo na (229—10; |
Hauptstadtische Wechselstuben Gesellschaft ADIiER «fe in.
yr lt u d i m p rs t i,
Uttanov Meno leta 1874.
Prostovoljna dražba.
V ponedeljek dnć 9. aprila 1894
ilopoEmlnr ob 9. uri lioil. ta Jakob in Ivanka da&pari Is Zel-
št't'ka pri Cerknici evoje
gozde nad 80 oral, njive in travnike, obsegajoče 88 oral in poslopja
prostovoljno prodajala.
Kupci se uljudno povahjo.
Št. 21/Pr.
Razpis službe.
(340 — 2)
(317-2)
Visoki deželni zbor kruujbki ustanovil je pri deželni lila^ajnivl kranjftkl v Izubijan I
mesto praktikanta
z adjutom 500
Kdor hoče biti imeDuvun na to meato, mora vsaj jedno leto za posku^-njo zadovolilno rduzbovuti in napraviti izpit za blagajniško službovanje. Adju-tum pa se riotičmku prične takoj po ni-tcj u službi izplačevati.
Proftoje za to mefto naj ee poAljepi
<lo ld. aprila t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru, morajo pa biti podprte z dokazili o starost', o študijah, o znanji slovenskega in nen ftki ga jeiika v govoru in pisavi ter o vseh drugih m -rodam h osebnih razmerah prosilfevih.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dno 17   marca 1894.
Razsrlas.
Ravnateljstvo
mestne hranilnice v Novem Mestu
naznanja na podlagi sklepa z dne 2 1. marca 1894, št. 1, da bode hranilnica začela poslovati
dne 1. maja tekočega leta ob 10. uri dopoludne
v mestni hiši.
Od tega dneva se bodo vzprejeniale vloge.    Prošnje za posojila pa se lahko vlagajo že od 15. aprila poČenši.
Uradni dnevi so vsak torek in petek od IO.  12. ure dopoludne.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu
dne 30. marca 1894. $60) Adolf Pauser, Fran Perko,      Dr. Sehegula,
prcdaetln k ravnateljstva.    pisarnićni ravnatelj. podpredsednik.
Štev. 4752
II. Razglasilo b.
iz I. 1894.
C kr finančno ravnateljstvo za Kranjsko daje s tem na splošno znanje, da ne budeta
pehotna vojašnica in strelivu© skladišče
v Rudolfovem
l>ro«Inla potoni favne <lražlM'. D>tirun obravnava, ktere se lahko udeleži s nstmenimi ponudbami ah p'smenimi ofertt, se bode vrSila
dne 30. aprila 1894 ob 10. uri predpohidnem
pri r. kr. fliian^iiein ravnateljstvu v l^)ul»ljani.
Izklicna ceua iznaAa za pehutuo vojašnici    .   .        !£i».IOO trlo", za strelivno sklad šfte pa......... J50 „
Vse drugo je razvidno iz iiutaučnej£ega razg'asla, ki  ie objavljeno v uradnem listu Ljubljanskega časopisa Stev  74 z dne 2. aprila 1894.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani
di.o 24. marca 1894.
(370-1)
nEQUITA BL1>4
Zjedinjenili držav zavarovalno društvo za življenje m Novem Yorku.
Ustanovljeno 1. 1859. — Koncesijovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, „Stock im Eisenplatz", v svoji palači.
,.I'«H 1TA ICl.i:*' Je  na  vn«>iii »iveln   |»rt i  in   nn)vee]l zavod za zavarovanje na i.i» Ifeiife.
Premoženje dno »1. ileiembm lHOi....... «l<l.    :iM2,»50. Ilto-Ot*
»ohuilkl letu ............. 100,715. .19 »'7 2
tavurin uuj fo l»ilo Mkleiijciilu  leta  isiri m ,,      501,225.790-—
/HMinuiiiim«   ».upitali* I«* Itilo Žtl. «1 «*«•**aibrit IH1IJ t».lt»T. IO'».«i:t- —
Zttkluil dobičkov       v          decembru 1H9J.  lr:u  .    . „         ~7+i*71.5:tH TJ
gpaV~ AvstriJHUiin zavarovaueeiu poHehna ^tirancija je velika društvena palača ,,Stock i 111 Kisen" na Dunaju, vredna ght. 2,300.000*—.
Vspehi 201etnih, leta 1893. dokončanih zavarovanj za slučaj smrti in za učakanje z 201etnim nabiranjem dobička.
Polica štev, 82.590. Polica štev. 81.524.
Za var ovance : J. Walter Brook,Hudduffield (Angleško) Zavarovana avota: Liv. Sterl. 2000.—.— Starost: 23 let.
Liv. vStcrl.
Letna zavarovalnina ....      i)8. 8. 4.
Zuvarovance vplačal jo ukozi
20 let........11MJ8. 6. 8.
Leta 1H03 bilo mu ju na izbor o vzeti:
L) ali gotovino...... 3264.11. 2.
(a tem ho um povrne za vsiikib 100 Liv. Sterl. vplačane zavarovalnine Liv. Seri. 1115 17.—, ali vrnejo su mu vso vpUčane premije i nad ti°/o letnimi obrentuii vred)
2. ) ali doplučano, preuiij opu-AAeno po m m rti plačilno polico za........
3. ) ali dosmrtno životno rento
letnih........
05^4.—.—.
218 —.—.
Zavarovanec: Hy. Shaw, HiiđdaatBold (Augleako). Zavarovana svota: Liv. Storl.'JOOO. —.— Starost: 41 lot.
Liv. Sterl.
Letna ■'.avarovalnina .... 104.11. 7. Zavarovanec  \ plačal  jo skozi
20 let....."  .   .   .   20SU.13. 4.
Leta ]SS*.*i bilo mu ju  na li«
bero vzeti:
1. ) uli gotovine...... 3457.10.—.
i s tem   ro  mu  povrne za
vaakili 10O Liv Sterl. vpla 6ane zavarovalnine Liv. Sterl. li'> • 6, ali vrnejo ae mu vso v plačano premija a u'/4 /0 L t-u mi obrestmi vred ,
2. ) ali doplačano, premij opu-aćouo po ainrti plačilno po>
lico za........ 5724.—.—.
3. ) ali dosmrtno životno rento
letnih........348.— —.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu
iu (048—4)
generalni zastopnik za Kranjsko:
Alfred Ledenik v Ljubljani, Mestni trg 25.
.+SL
CHOOOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda: (i 148-16)
50.000 kilo.
Dobiva ne v vneh speoerijaklh, delikatesnih prodajalnloah in kondl torij ah.
c^r Izginila ^t-a
jo razlika mej bogatašem in siromakom, odkar se proizvaja moja izvozna roba, k*r je vaakomur omogočeno
jt metre IU cm. Krnske volnene robe
zji celo gospodsko obU'ko /.a flflđ« -1-*V20 si omisliti in velia lamo jedno poakufnjo, d* se prepriča o đobrl kakovosti toga blaga. Vsaka roba, ki bi ne bila komu po \ olji, bo vzame nazaj in ho vrne denar. Pri naročevanji naj se samo pove, kakšna naj jo barva, ali Bvetla ali temna.
(886—8)
Bernhard Ticho, Brno.
Najboljše, vožežtio gyet&!
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Cos. kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) ae lepo črno sveti ter vzdržuje nniife trpežno.
= Povsod v zalogi. (801-35)
Zar ud i ponarcjun) naj s t« pazi natanko na moje Ime
nr Si Fernolendt. ~wm
Pošiljam natamne cenike o vseb trojih proizvodih zastonj in [u-dnine prosto.
I
Zavarovalnica na življenje in hranilna banka
v Stuttgartu.
(Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
Ustanovljena 1851. leta
Pod državnim nadzorstvom
Premoženje bankino znaša: 104 milijone m. Posebni rezervni fond:        17-H milijonov m.
Vsota zavarovanega kapitala: lts-i milijonov m.
Ves pre"bite3s: pripada jedilno le za.T7-a.roT7-ai2a.cerjo.
in se mej te vsako leto razdeli in sicer na ta način, da se znltajo letne premije vsakega posameznega zavarovanca za 40" ,,; ta prištedek ali dobiček s t pa le d;i doseči tako, ker vodstvo pozorno in Itedljivo posluje in
ker ta zavod dela jedino ua to, d t pospešuje interese svojih zavarovancev. Primer: 30 let star Človek zavaruje za slučaj smrti 10.000 gld., letna premija znaSa 216 gld., po 5. letu pa gld. 147 60 (torej za 40°/0 inenj).
ttftletni plača po 5. letu samo gld  1H-86 na leto, ali pa
iOIetaj   ,    . m   9     n     . a»-io od 1000 gld.-,
prvi     bi torej vplačal, če bi 60 let etar postal, za 10.000 gld. vsega vkup samo 402O gld., 36letni „    „ .„„„a«.*       „        n  '   »        p       „    4777     n in
4()lctni  flB .        »n        b       n    4890 „
in v slučaju snirti se takoj izplača 10.000 gld. brez vsuga odbitka. Pri kombiniranem zavarovanju na doživetje in na smrt (to je, če zavarovance doživi v naprej določeno starost, sam potegne zavarovalnin), v slučaju prejšnje njegovo smrti se pa ista takisto izplača takoj in v ci-li'in znesku) je vkupno plačilo tako nizko, da sa isto sprostim -zavarovanjem vred za slučaj smrti dobro obrestuje.
Primera: 301etni zavaruje 10.O0O gld. na 55. leto, letna pre tja znafta po fi. letu 268 gld. 80 kr., vseg;i \kupo hi plačal 6438 gld. 60 kr. in izplačalo l»i se njemu samemu 10.000 gd., ko doseže 55. leto svoje »tur osti; če bi pa preje umrl. pit b-tnka izplača takoj celib 10.000 gld., će tudi ne bi bil vn: kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavaroval na 60. leto, bi vsega vkup vplačal 5737 gld. in vzprejel 10.000 gld.)
I* tega ae razvidi, da se zavarovanon vplačane premije dobro obrestujejo in jo vrh tega za slučaj smrti brezplačno zavarovan.
Zavarovanj" velja tudi za slučaj vojske za celo svoto brezplačno in brez vsake formalnosti.
Pogoji zavarovanja so iako ugodni in se vsakemu, ki so h.iče zavarovati, izročč pravila v celem obsegu z m.Btavki prcnnj brezplačno. — Pojasnila, prospekti itd. dobivajo se pri
glavnem zastopu za Kranjsko: J. Lininger-ju v Ljubljani
ali pa pošilja iste (1^18—8)
bančni nadzornik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko: Hudolf Rohrman u v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19.
:<s>=i ij<><i i«""«-
Voli ko
zalogo
(g?
priporoča
J. Soklič.
!^T^j   ii Ivtni iwl4«>   ulice Mt.   H. \^*J+J>
3^E- EAITTH
(Viktor Uunlli) (271
I ^ {ii I >1 i 11 ii ii.   Maii.in '»'ti'
priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, bol oprte noga blagi n podvlek, bombaža i u ovčje volne, prej« za vezenje, pletenje, šivanje in k&vlji-čanje, tkanega in nogovičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokovic, po-zamentirskega in drobnega kov, čipk i u petij an j, čipkastih preprog, umeteljnih cvetk ii
^r^-----^ -----rM,r.->
4
i
roKovit, pO- Vg
i blaga, tra- I istih zaves in J
in njih delov, gj
1683383861
»33333333
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval 83)
lastnega  izdolka za dame, gospode iu
otroke je vedno na izboro. Vsakersna naročila  izvtsujojo se točno in po nizki ceni. Vso umre ae shranjujejo in zaznauiunujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati.
SJ3813333833333331333333333
I
Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
F. FeilinC, restavratčr
i
<    Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ 4\ priporočata p. n. čast. občinstva svojo ^ m vel ko BalogO vaakovrstnib _
4 pečij in glinastih snovij y
a kakor tudi ^
^ štedilnikov £
jd iu VSeb v to stroko »padajočih del po ^ ^ nizkih cenah. (31) W
vvvvvv -^mr vw - w ^r*
♦ e SB3
Josip RGicli 121
Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4
priporoča čast. občinstvu dobro unjuno
kemično spiralnico *
v kateri so rasparane in uerazparane B moške in ženske obleke lepo očedijo. T Pregrin|ala vsprejtnč se za pranje in m cičiu v pobarvanjo. V barvanji vspre- I jema ee svilnato, bombažno iu mešano J lovej^ih modab. m
BBeessseesjsjr
blago.   Harva bo v
lo*l
naj run
■eei
(12)
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(34)
*tr J. J. NAS LAS /Sivi
tovarna pohištva ^ v Ljubljani, Turjaški trg It. 7 In S Gospodske ulioe (Knež)l dvoreo). g
Zaloga jednostavnoga iu najGnejega le- v-senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, ''<" strugarskega in pozlatarske^a blaga, po- g\ bistvene robo, zavčs, oilej, preprog, za-5 stiral na valjci b, polknov (žaluzij). Otro- h ški vozički, železna iu vrtna oprava, ne- ^' pregorno blagajnice. (3fi) %
T6nnies
v Ljubljani. Tovarna sa stroje, telezo ln kovino-livnloa.
Iidflluje kot po.elinoii:
vse vrste strojev sa lesoresnloe in žage. (21)
)'r.'w.iini' celo naprave in oakrbujo |>iiri»N<r<»Je iu koli«) i"> iinjhuljii leatavi, slučajno turbine In vmlnik kulisu
IBF
Maksimilijan Patat-ova naslednika 1
JF. VIrrala «f? Itonos
v LJubljani, sv. Petra oesta it. 33, ah pa sv. Petra nasip It. 37
priporučata se p. n. občinstvu /» žt-nske tn moške obleko, razparane in i ole, is'o ae lepo oč«mIIJo ; vzprejemata vsakovrstna pregrinjala, svilnato roDOfl in trakove za pranje iu pobarvauj«*. kakor tudi svilnato, bomtnuuo in lut-sano blsgo vsi h barv. Obleka se čisti, pere in bana hitro, dobro in po nizki coni
3 in I
^     Zajamčeao pristni kranjski
lorinjevec
liter po gld, PiO in
I jocl edenovec
J liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo 'zdrav-niki, pri ^i* 1 *>t
$     Oroslav Dolencu
|: trgovina i voičenino ln medom
y I.jubl jauH, Olednllške  ulice IO.
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda"
(Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar)
dobivajo so na lEeLrto«.-;pa.i3lrjl tiskane
komad po 2O kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržeih.
J. Kunčič
priporoča p. n občinstvu svojo
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„ 1' r i avstrijskem cesarju") z opioiiiijo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji flll3a.ll -v Lescah.
rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. 64) Zunanja naročila izvrše se točno.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Slikarja napisov,
stavblmkA ln pohistzena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, ]lak in pokost. (20)
Glavni zastop H»; tli«>Il-|<>iv«*ga orl-glnaln«>Ka   karbollueja. Maščoba
/.a k-ujska kopita iu usnje.
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra oesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano is koiieerle itd. iu lepim vrtom. (3t>)
= Kegljišče je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulio.
Čast mi je naznanjali, da sem prevzela po smrti mojega tuoža Frana Toni
Icoviišlco obrt
katero bodem nadaljevala, ter so priporočam tn vsa v to Btroko spadtjoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točua postrežba.
Z ve'espoštovanjcm (37)
Ivanka Toni
v Kravji dolini št. 11.
IliatlOIKMIi^^
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip No 111.
LaataiueJn tisk „Narodne T.hkarue".
9690^1