•oboi, nedelj Ittued dally Sundays Holiday*. JJTO-YEAB aaïlll. Cena lisU J« $8.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnlikl prostori: MAT South Lawndale Ava. Offfk« of Publication: MIT South Lawndal« Ava. Telephone, Rockwall 4004 m*-*. l^TclL^ .r^rf^^ CHICAGO. ILL- PONDELJEK. 12. DECEMBRA (DEC. 12). IUI SubacripUon »00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 141 — 1 ■ ' ■ -i i * Acceptance for mulling at special rate of postag« provtdsd tor In »action HQS. Act off Oct I. HIT, authorised on Jun« 1 IUI._ Hitler prevzel poveljstvo lemške oborožene sile j»-*4-*»- Fe Id maršal Walther von Brauachitach odstavljen. *Na tisoče japonskih Vojakov ae izkrcalo na filipinakem obrežju pri Lingayenu. Enote ameriake bojne mornarici potopile štirinajst sovražnih podmornic na Atlantiku. Angleži okupirali Demo, osiščno oporišče v Libiji. Ruske armade začele veliko ofenzivo na severni fronti in zdrobile nemako vojaško divizijo v bitki pri Kalugi Berlin, 22. dec.—Diktator Hit-1 munike. Vojaške čete so bile po-ler je pre vzel vrhovno po vel jstvo«ko letališče so bombe deloma rtzdcjale. Glavni stan generala Dougla- * MacArthurja je prej naznani povečanje japonskih vojaških ¿ate še vedno pode Hitlerjeve di «ktivnosti pri Aparriju, Viganu viziJe na moskovski fronti. Ena k LeKaspiju, mestih na otoku! divizija je bila zdrobljena do «"(,nu. Japonski letalci so po-¡zadnjega moža v bitki pri Kslu-*>vno napadli z bombami ame-1 tf* 90 milJ južnozapadno od Mos-fck' mornarično bazo pri Cavi-^ve. Uradni komunike pravi, da ^ ob Manilskem zalivu I i« čez 37-000 nemikih vojakov Toki« 11\ M «• .' * i padlo v bitkah s sovjetskimi če- Tokio, 20 dec,—Uradna časni- na ccntrl,ni fronti v Md. - «gentur. Domej pravi, da dych dnch Sd iik u 7*astava zavihrala Rugj „ reokupirtli Kalugo, ,v Hongkongu in d« v.žen železniški center med Bri- J T nt °*k\krhx janskom in K.jevrm •■potiska okupacija Hongkonga ' M . * dotova »tvar i Berlin. 20 dec.—Nacijski kro- •kponike čete so že zasedle Ki »o priznali, da so ruske čete F*tono, glavno mesto briUke prebile nemške bojne črte v ne- ,nv>ke kolonije, kjer se nshs- kraJih fronte vsi vladni in administrscij- Tl kroV dalje priznsll sovjet- Mdi. , ske uspehe ns Green zahteva ojačanje milice Vloga Illinoiaa v narodni obrambi Springflald, tU» 20. dec.—Go-verner Dwight Green je pozval državno zbornico, ki se je sestala v izrednem zasedanju, naj dovoli (15,612,962 za ojačanje državne milice in policije. Število državnih miličnikov naj se poveča na 10,000, državnih policajev pa na tisoč. Green je dejal, da novi davki za vzdrževanje milice in policije ne bodo naloženi. Greenov načrt določa podvoji* tev števila miličnikov in potro-jitev števila državnih policajev, ki stražijo ceste.' V svojem govoru je governer poudarjal, da mora države Illinois prevzeti vodilno mesto v nerodni obrsmbi. Governerjev predlog bo sprejet le, če bodo zanj glasovali de-mokratje. Slednji tvorijo manjšino v državni zbornici, toda za odobritev načrta je potrebna dvetretjinska večina. Akcija v veliki meri zavisi od izida konference med Greenom in čika-škim županom Kellyjem. Slednji bo predložil governer ju seznam obrambnih ukrepov za Chicago. Kopiunisti se morajo registrirati , Kongres sprejel Diesov amendment W«shlngton, D. C.. 20. dec.4-Amendment kongresnik« Diesa, demokrata iz Texasa in načelnika odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, da se morajo komunističns stranka, uradniki in člani registrirati, pri federalnem justičnem departmentu kot agentje tuje vlade, je bil sprejet v nižji kongresni zbornici z veliko večino glasov. Dies je v svojem govoru poudarjal, ds zakon glede registracije agentov tujih' držav, sprejet 1. 1938, ni dosegel svojega nsmens zsrsdl opozicije Rooscveltove administracije, "ki daje potuho komunistom." , Kongresnik Dies je prej pred-! ložil neovrgljivo evidenco jus-tičnemu depsrtmentu, ds je ameriška komunistična strsnka havajcani opozorjeni na ja ponski napad Poveljstvo ameriško ar• made ni bilö na etraii PREISKOVALNI OD BOR NA DELU Washington. D. Cm 20. dec.— Uradniki mornariČnega in vojnega departments niso hoteli komentirati poročil^, ki ga je objavil honolulski list Advertiser 30. novembre in v kfcterem je opozoril havajske prebivalce, da se Japonci pripravljajo sa napad. Svarilo je bilo iskano teden dni pred japonskim napadom L na Pearl Harbor. > ] List je dobil s4devno poročilo iz Washingtona in sicer od državnega' departmenta. Doznava se, da je državni tajnik Cordell Hull tri dni prej opozoril poveljstvo ameriške armade in mornarice, da so pogajkaja z reprezen-tanti Japonske v Washlngtonu dosegls kritično točko da se bodo izjalovila in da morajo biti previdni in se pripraviti na možnost japonskega napada. Ali je vrhovna poveljstvo bojne morhsrlce v Washingtonu poslalo Bvarilo mornaričnim častnikom v Pearl Harbor, še ni znano. Če ga je, tedaj je očitno, da so gs častniki ignorirali in niso storili ničesar glede obrambo pred japonskim napadom. Mornarični tajnik Frank Knox je po povratku v Washington s Havajskih otokoy uradno izjavil, da poveljstvo ameriške armade in mornarice v Pearl Harborju ni bilo na straži v nedeljo zjutrsj, 7. decembre, ko so se japonska bojna letala pojavila v zraku in začela metati bombe. »Posebni preiskovalni odbor, kateremu načeluje Owen J. Roberts, član federslnegs vrhovnega sodišča, bo skušal ugotoviti, kdo je odgovoren za tragedijo v Pearl Harborju. Vse, ksr bo do-gnsl, bo uključeno v poročilu, ki bo predloženo predsedniku Roo-seveltu. Osiščni agentje aktivni v latinskih republikah W«shington, D. C., 20. dec.— Kongres je bil Informirsn o aktivnostih Hitlerjevih in Musso-linijevih agentov v latinskih re-pubilkah Zadevne Informacije vsebuje poročilo posebnega kongresnega odbora, ki je prepotoval skoro vse republike Nsčel* ni k tegs od bor s je bil kongresnik Jack Ntchols, demokrst Iz ds. department nastopi proti uradnikom in članom komuni-stične stranke, ker se niso registrirali v smislu sprejeteg« zakona. agentura Stalina in kominterne, ^ to v Moskvi, zaeno p. je sahUrval,! ^ ^^ J ,ul|JJJv j aktivnih v Istlnskft» republikah, < ds so ustanovili letalske baze, orožne postaje in radijske stenice v džunglah. Ti agentje imajo proste roke v petih Istinskih Amendment vsebuje tolmače- drtavah, najbolj pa v Argentini, nje o sgentih tujih držav Agen- kjer m) velika nemške in itall-t je so vsi člani komunistične janske naselbine, atrsnke, Nemško - smeriškega ,, bund«, nacijske organizacije, in Kyffhcuser bunda. Slednji je organizacija nemških vojnih veteranov Roosevelt počastil sina junaka Letalka Laura Ingalls aretirana Washington. D. C, 20 doc — Znana letalka I^aura Ingalla Je bila aretirana po federalnih detektivih na obtoibo, da se ni registrirala pri državnem dapart- L ' n d o n. 20. dec —Angleške. front» Mf'*d.ske in domačinake čete so 7--;- r vane v ljutih bitkah z Ja-' Aretacija Japoncev » "toku Hongkong Voja-I" veljatvo ni zanikalo in ne japonskih poročil, ds je ",r °toka pod kontrolo japon- aSiri < i»t i na Kubi lansko poveljstvo je vrglo v Ifti britski vojaški posadki ' * vojakov. MPWa«hington. D C.. 20 Uec.—1 m^ntu kot «gentinja Hitlerjeve len,niirad,,ll,|pred««Hinik Roosevelt je počavtil vlade Po zaslišanju v uradu sma letalskega stotnika Colina fndaralnaga k«#rniaarja N Tur-P Kellyja, kl je Izvedel uspešen, tods samomorilski napad na japonsko bojno ladjo Haruno ln Ji jo razdejal. Rooaevelt je objavil vsrblno piama, ki ga je naslovil bodočemu predsedniku Združa- nag« je bila odvednna v zapor Turčija zavrnila ponudbo italijanske vlade Havana. Kuba. 20 dec lictjske svtoritete so ^sretlrsle osemnajst Japoncev V Bataba-nu na obtožbo šptonaže in sabo-taže. Policija sodi. ds ao med aretirana mornarični častniki. B ^^^^^ , ki so paradirali kot ribiči Avto- v ^P-,20, ^.-Britske č. rltete zda, ^^^ ^ ^' f ^ ^^ Iu»,j. ,« javno naznanila, da Vlada odredila premestitev uradov Pet federalnih agentur v Chicagu Washington, D. C„ 20 dec.— Chicago dobi pet Izmed dvanajstih federalnih birojev, ki bodo premeščeni lz Washingtona v druga mesta. S temi vred bo prišlo v Chicago okrog 9000 uradnikov ln nameščencev. , Chicago postane glavni stan uradov sa ribolov, narodne parke, indijanske sadev«, odškodninske komisije in šslezniškegs pokojninskega odbora. Philadelphia dobi urad federalne bors-ne komisije. New York patentni urad, St. Louis upravo /« podeželsko elektrifikacijo, Pittsburgh pa upravo mezdnoume divizije federalnega delavskega depart-menta. Okrog 10,000 federalnih uradnikov in uaiušbencev bo premeščenih is Waahingtona v omenjena mesta. ^ Vse stroške, povessne s premestitvijo ursdnikov ln uslužbencev, bo plačala vlad«. Ns* znanllo o premestitvi federslnlh uradov je podal predsednik Roosevelt na konferenci s reporter-ji. On je nsglasll, da povečanja vojnih sktlvnoatl je glavni vsrok decentralizacije federalnih agentur in birojev. j^J ! Italijani se naveličali vojne L judja zmrzu je jo in stradajo Now York. 20. doc,-Italijansko ljudstvo se je navollAalo voj. ne in Selimlr," je rekle Laura McCul lough, amerlŠKa državljanka, kl js živele več mssaesv v Jugoslsviji in potem odpotovs* la v Italijo, od koder sa js prsv-kar vrnila v New York. Ko je čakala v Rimu, ds dobi poaebno dovoljenja od Italijanskega letalskega ministra ss odhod v Lisbono, Portugsliks, js dobils evidenco o trpljenju its-Ujanskega ljudatva. Reki« js, da ljudje stradajo In zmrsujejo. Italijani ne sovražijo Angležev, čeprsv bombsrdirsjo njihova meets iz zraka, sovražijo ps Nemce. Angleži, prsvijo, so gsn-tlemanl celo takrat ko močfjo bombe na Italijansks mests. "Ljudje v Jugoslaviji molijo ss dan, kl jim prlnaae odrešitev." je rekla McCullough. "Oni so popolnoma uverjenl, da bod<» kmalu osvobojeni Izpod nemškegs in italljsnskegs jarma, kakor tudi izpod dominacije vstalov Prihod dnevs rašltve skušajo pospe šiti z borbo proti zatiralcem In «abotažo." Mrs. McCullough je rekla, ds «a zanima za atarinoslovje. Oblaka!« je razvaline v Dubrovniku in drugih krajih sveta V Dubrovniku, dalmatinskem mestu ll še dosošsn s vrhovnim povsljatvom kitsjske oboro-šens silo. Attlse nI omonil deUj-lev rssgovorov. On Js govoril v psrlsmsntu v odsotnost! premi-* erje Churchilla.. Brltsks čaanlkaAka svesa poroča o razgovorih. "V glavnih mestih vseh štirih vsllklh zaves-nišklh dršsv so sa pradstavniki teh sodinili glsds tsmeljnlh na tei,l( prav! poročilo. "Dlakusije ftede usUnnvICvs vrhovr\egs vojnegs sveta uspešno nspfedu-iajo." Poleg strsteglčnih problemov, kl so prišli v ospredja kot posledic« velike ruska ofonsive proti Hitlerjevi vojni mslinl, in smag britske oboroženo silo v Libiji, veščski razpravljajo tudi o akel-Ji proti Japonski ns Pacifiku, kjer js slednje Izvojsvsls več uspehov, Dalje ao vrla diakusljo o štatuau nezavojsvsnlh dršsv kot ao Apanlja, Portugslsks, Tur-člj« in Francija. Richard Law, podminiater sa sunanje zadeve, Jo v svojem govoru v parlamentu omonil sodo-vo poglobitve zavesnilko kooperacije v veeh področjih in ojads-nju naporov v borbi, katere cilj Je slom oflšča. Naborni zakon Tifus zahteva trt ve v Litvi Storkholm, Avedska. 20 dec —Tifus je zahteval že vef sto žr-' lev v Litvi, «e glaae sem doape-la poročila Dr Renteln. nemški vrhovni komi«ar v Litvi, je odredil («tvoritev vseh cerkva, gle-, dallšč ln drugih prostorov v Kovnu in Vllnl ter prepfrvedal t prodajanje poljedelakih pridelkov na javnih tržiščih, da pre j preči razširjenje bolezni revidiran Molki v starosti 20 do 44 let podvrženi vojaški službi Washington. D. C.. 20 dec — Kongres je sinoči odobril kompromisni načrt glede revislje nabornega /akona, kl jo bil nato poslan piedsedniku Roooeveltu v podpis, Minimalna vojsšks sta i ost je 20 let, maksimalna ps 44 let, kar |iomenl, da ao mol leta. 01.50 sa četrt lata; sa Chicago la Class© 17M sa celo lato. 13.75 sa pol lota; sa Inosemstvo 33.00. Subscription rates: for the United States (except Chicago) and Canada 35JO per year, Chicago and Cicero 17JO per countries 03.00 per year. Cene oglaaov po dogovoru—Rokopisi dopisov In _ . flsnkov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtka, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le V sljjčaju. če je priloftU Advertising rates on agreement—-Manuscripts of snd unsolicited articles will not be returned. Other such as stories, plays, poems, ate, wlil he returned to when accompanied by self-addressed and stamped envelop«. Raslov ns vse. kar Ima silk s llsioon PROSVETA 2517-13 So. Lawndale Ave. Chicago. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS only Notranji mir v Ameriki '•si»*»- Amerika je v.yojni na zunaj in na znotraj mora Amerika imeti mir. - • , » w I • Nemogoče je voditi uspešno vojno z zunanjim sovražnikom, če bo vsak Čas razburjala Američane notranja vojna. Glavna notranja vojna je boj med kapitalisti in delavci, ki ae navadno vrši v obliki stavke. Med delavci in kapitalisti je zdaj absolutno potrebno premirje, ki mora trajati do konca zunanje vojne. Vai trezni delavski vaditelji in delodajalci se zavedajo te potrebe, zato ao ae odzvali predsedniku Rooseveltu, ki je sklical industrijsko konferenco, na katero je povabil po dvanajst zastopnikov z vsake strani. Med zastopniki delavcev je šest voditeljev CIO in šest ADF. Namen te konference je, da reši stavkovno vprašanje sta ves čas Vojne. To vprašanje je treba rešiti na ta način, da vse sporne zadeve med delavci in delodajalci reši razsodišče—in niti delavske unije in ne delodajalci ne smejo ustaviti produkcije, dokler traja vojna. Ako se obe strani zavežeta na ta sporazum, ¡bo Roosevelt poskrbel, da Smithov protistavkovni zakon obtiči v kongresu in tamkaj zaspi večno spanje. / Nihče ne ^ne kršiti pravic delavstva. Pravica stavke ne bo in ne sme biti zatrta. Ampak delavci, kakor kapitalisti, se morajo zavedati, da zdaj niao normalni čas), Produkcija ne sme biti ustavljena pod nobenim pogojem! Zato morajo delavci prostovoljno suspendirati stavkovno gibanje med vojno, kakor se morajo kapitalisti odreči vaaki metodi, ki bi ustavila obrat. V notranjosti Amerike mora vladati mir, dokler divja vojna na zunaj! Ena" vojna je dovolj—dve sta preveč za vsakogar. Hitler opustil Srbijo! Kratka brzojavna vest je pred nekaj dnevi sporočila, da je Hitler potegnil vse divizije Svojega vojaštva iz Srbije, ker jih potrebuje drugje. Jugoalovanska fronta, na kateri so se Nemci z Italijani in Bolgari vred doslej borili s srbskimi četniki, katerim poveljuje Draža Mihajlovič, bo zdaj prepuščena Italijanom, Bolgarom in Pa-veličevim Hrvatom. Hitler se torej umiče ne samo iz Rusije, umaknil se je tudi iz Srbije, kjer so mu jugoslovanski četniki prizadejali veliko skrbi. Vsekakor bodo nemške čete ostavile tudi Grčijo. Neka vest se Klasi, da je Hitler odredil Rumuniji, naj mu izroči pol milijona vojakov. Kam bo Hitler zagnal vse te divizije, kje bo odprl zimsko kampanjo, da nadomesti izgube v Rusiji, je še zagonetka; morda se zažene preko Španije in Portugalske v severnozapadno Afriko, morda preko Turčije v Malo Azijo. Vse to so Še ugibanja, lahko pa prvo ali drugo ali oboje postane dejstvo vsak čas. V tem hipu nas zanima, koliko časa bo vzelo hrrfltfe srbske čet-nike, da poženejo ničvredne italijanske in druge vojaške najemnike čez dalmatinske in črnogorske hribe v Jadransko morje. Če niso mogli Nemci s svojimi mehaniziranimi enotami potlačiti čet-nikov, jih bodo mogli stokrat manj Italijani in Paveličevi hrvaški izdajalci. Eksekucije Slovencev v Trstu Ameriški tisk poroča na kratko, da je fašistično sodišče v Trstu obsodilo devet Slovencev v smrt zaradi zarote proti Muaaoliniju. Štiri obsojence so potem pomilostili od smrtne kazni in jim določili dosmrtni zapor, ostalih pet so pa ustrelili. Drugih 51 obtožencev je bilo obaojenih v dolg zapor in deloma so jim prisodili krajše zaporne kazni. Imena teh nesrečnikov niso objavljena. ^ ^ Zakaj je diktator Muaaollni izbral baš ta čas, da j« uprizoril justično farso v Trstu na račun primorskih Slovencev, ni povsem lazumljivo. Obtožnica se je glasila, da so zarotniki hoteli ubiti Mussolinija v letu 1938~ln Mussolini je čakal z brutalno Justično Isrso do konca leta 1941, osem mesecev po invaziji in uničenju Jugoslavije. Ali Je s tem brutalnim početjem v Trstu iskal povoda za persekucije Slovencev v Ljubljani ln na Dolenjskem, ki so že osem mesecev pod njegovo peto? . Sadistični Mussolini si je s svojimi fašističnimi krvoloki naprtil ogromno breme krvavih dolgov v teku zadnjih dvajaetih let na Primorskem Njegove >rtve so na gosto posejane od Terblža do Bazovice in v poslednjih osmih mesecih leže kar kupoma. NekcK« dne—in morda ta dan nI več daleč—bo pravica terjala od Mussolinijn in njegovih rabljev ta krvavi dolg. . , Glasovi iz PRED DVAJSETIMI LETI naselbin (Iz Prosvete, 22. decembra 1921) Domsče vesti. V Arianu, W. Va . se je neki Slovenec pridružil Poljakom, ki so ponarejsll denar in oskubll so ga za 12300. Delavske ve« t L Kansaškl rudarji so ponovno izvolili Howata ta predsednika svoje unije; *enc rudarjev še vedno pode stavko-kaze iz rovov „ Irski sinfaJnoVci vztrajajo pri zahtevi za repu- kazeN it rovov Is Inozemstva. bilko O proslavi Zarje Detroit. — Čakal sem skoro mesec dni, da mogoče kdo izmed Detroitčanov poroča o našem po-setu proolave 25-letnega kulturnega dela soc:'Zarje v Clevelandu. Zanašal sem ae na člane pevskega zbora Svobode — Rudy Potočnik, predsednik zbora, je poročal v Proletarcu. Večkrat, kadar amo se pripravljali na kakšešn skupen izlet, ao bile opazke, da nismo dobrodošli in slabo postreženi. Za ta izlet «a 25-letnico klubove Zarje nisfno naleteli na nobene zapreke. Najeli smo bus za 37 oseb in napolnili vse sedeže; še nekaj več bi jih šlo z r^mi, a ni bilo prostora. Poleg busa so šli tudf s štirimi avti, tako da nas je bilo nad 50 iz Detroita na tej proslavi Ko s« pripeljemo v Cleveland pred Narodni dom na St. Clair-ju in ko pridemo v veliko točilnico poleg dvorane, je bilo pripravljeno veliko omizje. Takoj pridejo sodrugi Poljšak, Zorko, Krebel, Jauch in še več drugih, ki nas iskreno pozdravijo in nam pravijo, naj zasedemo o-mizje, W je vse pripravljeno, da dobimo brezplačno kosilo. Ker se zavedamo, da morajo sodrugi v Clevelandu Vse kupiti, smo se DetroitČani na tiho zmenili, da zberemo skupaj nekaj denarja in ga podarimo-J Ali zmotili »mo se, ker so fantje vse odklonili. Kosilo je bilo zelo okusno in smo se skoraj preveč nasitili. Torej vsa čast in priznanje kuharicam. Lepa slovenska dekleta pa ao nam stregle urnih nog in včasih sem in tja komu po-mišknile, da te je misel povedla v mlada leta. Vse je tako izgledalo, ds so nas dekleta rada imela, mi pa ponosni, češ še smo fejst fantje. Ne vem, če je Frank Barbič to našo skrivnost opazil ali ne — upam, da ne, ker drugače bi postal ljubosumen. Po kosilu so pričeli prihajati naši zavedni fantje v tako velikem številu, da so vse prostore napolnili- Imel sem priliko, da sem se sestal s starimi znanci in prijatelji. ČloVfek bi rad vse pozdravil in se o marsičem pogovoril, ako bi čas . dopuščal. Program se je pričel ob 3:30 ob zaaedonl dvorani. Za nas De-troitčanc so bili stoli rezervirani pri odru, kar je jako lepo od Zarjanov. Program je vodil Louis Zorko, slavnostni govornik pa je bil MUan Medvešek. On je v kratkem govoru pojasnil 25-letno kulturno delo, vztraj-noat in požrtvovalnost klubove Zarje, kakor tudi poudaril junaštvo ruskegk naroda, ki se hrabro bori, da premaga nacizem in oavobodi poctyarmljene narode. Dejal je. naj bo delavstvo ponosno na rusko rdečo armado, ker to je res armada delavcev in njena zmaga bo zmaga vsega delavstva. Predata vi jen je bil Leo Poljšak, ustanovitelj in prvi predaednik Zarje, ki je tudi še danea po 25 letih njen predsednik. Po dvorani je nastalo gro-movito aplavdlranje kot priznanje Poljšaku za njegove velike zaaluge pri Zarji, mladenka pa mu jet podarila šop rdečih nageljnov. Program je bil obširen in bogat. Nastopilo je več pevskih zborov iz Clevelanda in zbor Svoboda iz Detroita, kakor tudi več kvartetov, duetov, solistov, moški in ženaki zbori. Bila je tudi deklamacija in nastop mla-deža. Petje je bilo izbomo, tako da je občinstvo imelo par ur lepega duševnega užitka. Vse priznanje gre elevelandski naselbini za njeno prizadevanje na kulturnem polju. Tu je lep dokaz, ako je vztrajnost in zavednost, se vedno doseže uspeh. Klubova zarja je premagala vse zapreke, preživela kritične dneve in šla naprej po začrtani poti. Zato ji mi DetroitČani čestitamo in želimo še mnogo let obstanka in napredka. Prav tako se yam člani Svobode zahvalimo za vašo uljudnost in dobro postrežbo v vseh ozirih. Mogoče pride čas, ko bomo mi DetroitČani imeli priliko vam vrniti.- Čas namreč prihaja, ko bo tut di Svoboda praznovala svojo 25-letnico. Spomladi leta 1942 bo preteklo 25 let, odkar je bil u-stanovljen naš soc. zbor Svoboda v tej naselbini. Že sedaj apeliramo na Clevelandčane, na pevske zbore in klubovo Zarjo, da nas posetite in sodelujete na našem jubilejnem programu. Lahko amo ponosni na naš slovenski kulturni narod v Ä-meriki, ker skrbi, da naša slovenska pesem ne utihne v tujini. Ogorčeno in glasno protestiramo proti krvoločnim na-cifaJstom, ki brutalno mučijo in zatirajo naš sfcvenski narod v stari domovini, ki je bil napaden prav po Roparsko. In naci-fašisti so zahrbtno napadli tudi našo svobodno in demokratično Ameriko. Vseh nas je dolžnost, da lojalno, fizično in gmotno pomagamo Ameriki, da premagamo to mednarodno tolpo naci-fašizma, da nikdar več ne dvigne svoje barbarske glave. Pomagati moramo Ameriki, Angliji, Ru-aiji, Kitajski in drugim demokratičnim narodom do zmage in osvobojenja podjarmljenih ljudstev, da nastane mir, svoboda in demokracija za. vae narode po vsem svetu. Stmimo naše sile in ustrajajmo- v boju. Živela svoboda, demÖKtäci/a in enakopravnost! Živelo vstajenje vseh zatiranih narodov! Anton Jurca. 121. _L Tudi na obisku Cleveland. — Dne 22. nov. smo se odpravili v Detroit na 25-letnico zakonskega življenja mrs. in mr. Andreja Skener. Od doma smo šli ob šestih zjutraj in prišli v Detroit ob enaj stih. Dan je bil lep, kakor pomladi. Bilo nas je tri avtomobile — jaz, mož, sin, dve hčeri in zet, Mary Jakovac, sestra mojega moža Frances in njene dve hčeri ter zet, Agnes Ofak in še več drugih, katerih pa ne bom omenjala radi prostora. V Detroitu smo se prav fajn imeli. Na zabavi smo videli dosti domačih, s katerimi ae nismo videli že dolgo let. Omenila bojn samo nekatere, ker vseh si nisem zapomnila. Bili so mr. in mrs Simovič, mri, Obranovič, mrs. in mrs. Matija Skender iz Petrina. Skerjdrovi imajo gro-cerijo in z Matijem sva v starem kraju skupaj v šolo hodila. Bila je tudi Matičeva Katy iz Lazov. Moža ima Slovenca — ime sem pozabila.. Vai so nas povabili, naj jih drugi dan obiščemo, ali ni bilo mogoče, ker je bilo premalo časa na razpolago. Obiskali smo druge, katerih ni bilo na zabavi. V soboto popoldne smo obiskali Stimacove na Floyd ave. Katy je bila sama doma in nam je rekla, naj malo počakamo, ker bo mož kmalu prišel. Ker pa se nam je mudilo in ker smo mislili, da se zvečer vidimo na "party", smo prej odšli. Katy je obljubila, da pridejo, če bo šel njih sin z ženo, ker sami nimajo avta. Ni jih bilo in nam je žal, da se nismo več videli. Drugi dan smo obiskali Klari-čeve na Maryland. Oni so bili pri nas na spominski dan s Frankom J an ko vielem. Zdaj smo jim obisk vrnili in svidenje je bilo veselo. Mary je vesele narave. Hotela nam je napraviti kosilo, a nismo imeli časa, ker smo hoteli obiskat Martina in Jeanet Klarich. Njen mož je bolj slabega zdravja in želimo, da kmalu okreva. Oni imajo zelo lep moderen dom. Šli smo h Kla-riče^lm. Jeanet je bila vesela svidenja z nami, a bili smo tam samo par minut. Oni imajo lep moderen dom, ki so ga sami zgradili. Martin je sin mrs. Sti-mac in imajo dve luškani hčerki. Od njih smo odšli k Julčkovi Uršuli, doma iz Banjeloke. Njen mož je po narodnosti Hrvat, ki ga pa ni bilo doma — je delal. Rekla je, zakaj nismo pisali, da bomo prišli, da bi kaj pripravila. Nismo imeli dosti časa, da bi se predolgo zamudili, ker smo hoteli priti domov podnevi. Zdaj pa vi nas obiščite, kadar boste imeli .priliko in nas bo prav veselilo. Naj še omenim, da nas je vodil Joe Briški, podomače Bane, ki je poznan povsod in šaljiv. Na "party" je prišel v spremstvu šestih deklet — samo tako se drži, Joe, in ti ne, bo dolgčas! Detroitska dekleta so pa tudi korajžna. Joe nas je peljal tqdi v Slovenski dom in nas potretal/Popoldne ob štirih smo se odpeljali proti domu in prišli domov ob o?mih zvečer. Cesta se nam je dopadla, ker je tako ravna. To je bila moja prva pot v Detroit. Naj še omenim, da smo se tam znašli na policijski postaji, ker je naš šofer prehitro vozil po mestu. Ustavil nas je policaj, ki je rekel, kam se nam tako mudi, da gremo 45 milj na uro, a nam se ni videlo tako hitro. Šoferja so odpeljali k izpraševanju. Ko je prišel ven s povešano glavo, sem ga vprašala, koliko je stalo. Deset dolarjev, odgovori. Zdaj pa še lepe pozdrave vsem Detroitčanom in lepa hvala za prijaznost, ki ste nam jo izkazali, Želimo vam tudi vesele božične praznike in srečno novo leto. Ampak kakor se vidi, ne bomo dočakali nič dobrega. To je strašno, kako napadajo našo miroljubno Ameriko kar iznena-da. Zdaj je ves svet v vojni. Kaj bo iz tega prišlo, nihče ne ve» ^ Omenim naj še, da so se mi zelo dopadli članki izpod peresa J. Godina James G. Patton. predsednik Farmarake zadružne zveze, govori na konvenciji a vole organizacije v Topoki, Kana. Sovjetska Rualls. Anglija jn Francija razpravljat«, kaj naj storita i bankrotirano Nemčijo; Lloyd George je za povabilo Rusije na izredno konferenco. mL ■ i m W^jÊM m jwjb mr AL >. .1 A /W mM ^ÉMÉH 1 V T Ai i , t -+-■ , fup^s i» i* rA^^^^^^^^^^^^ppv^ w + w ** > m" « - - ^V^^IHI^IHHHHBI^S' -S ... - . Prebivalci v Čungklngu. vojaške mletje. Kitajska, po.dr.viuio Johna Magruderja. načelnika Antona Valentinčiča, ki je opisal svoje doživljaje in hrepenenje po Ameriki. Tako je bilo zanimivo, da mi je bilo kar žal, ko je bil konec. Zdaj je pa spet drugo — "S potovanja Big To-nyja". Je prav zanimivo., Rada čltam dopise, kot jih prinaša Prosveta'. Me veseli, ker se tudi ženske pridno oglašajo, Le tako naprej, bo bolj zanimivo. Zelo se mi je dopadel tudi dopis Ane Gorenc, v katerem je opisala svoje žalostne doživljaje. Nekaj siičnega se je tudi meni pripetilo in zmeraj mislim, da bi jih opisala, a ni časa. Frances Juretlc. 126. ■ - - * Vsakega malo West Middlesex, Pa.—Večkrat sem že poročal, odkar smo bili odslovljeni v Tin Millu februarja 1940, da ne delam drugje kot doma na moji mali farmi. Tako je bilo 18 mesecev. Ali ko sem prišel domov z zadnje konven cije SNPJ, me je čakalo pismo od Carnegie-IUinois Steel Co., da se moram takoj zglasiti, ako hočem še delati. Fantje mi branijo češ da je doma'dovolj dela, žena pa meni, da je dober dolar, če ga še morem zaslužiti in da še bo doma opravila to delo mimogrede. * ) Vzel sem pismo in šel na upo-slevalni urad družbe, da vidim če sem še za kaj. Takoj me pošljejo na "štelingo". Zdravnik mi ukaže, naj se slečem do golega in takoj sem bil v Adamovi obleki. Kot tak sem moral dva najstkrat skočiti na stol in s stola, on pa posluša in meri utrip srca. Vzame mi nekaj krvi, potem pa me izroči drugemu zdravniku, ki me pregleda od vrha do tal—"dvigni roko, dvign nogo, pripogni se, odpri usta," šteje zobe. Rezultat je bil—potrjen. Pravi, da bom v tovarn pisal, toda z metlo. Drugi dan že priČnem. Malo nerodno je, ker takega dela ni sem vajen. Toda sedaj sem se ga že navadil in mi gre dobro od rok. Lahko rečem, da sem že izurjen pometač. Zdaj že ženo učim, kako se pometa: z metlo se potegne tu in tam, da je delo čim prej končano, ker danes je treba vse nahitro. Tako je tudi v tej tovarni, v kateri so prej izdelovali pločevino ali "pleh", vse prenarejeno. Dela se vse z ma-šinami. Izdelujemo železne ježe ali tanke za pobijanje naših sovražnikov. | Da k o sem zopet v fabrikl. Doma al moram pritrgati na času da napišem par vrstic za Prosveto, d i vsaj malo uatrežem onim, ki radi berejo moje dopise. Že zadnjič sem omenil, da bo naš mladinski krožek št. 21 SNPJ na«božični večer priredil pri memo igro in zapel nekaj lepih peamlc in da je ved' preostanek namenjen za pomoč staremu kraju. Ne pozabite torej priti na to priredbo 24. d<4*. zvečer v Slovenski dom v Sharonu. Kupite vstopnico vnaprej. Prlše! bo tudi Miklavž, ki bo obdaril vae pridne ln dataHM* darili, ki pridejo od blizu in daleč. Kdor hoče kaj poslati, naj naslovi ns Slovenian Home, Baldwin Sc Freneh st., Sharon. Pa., in prišlo bo gotovo v prave roke, v roke naslovljenca. Naše društvo 262 SNPJ je izvolilo sledeči odbor za 1S42 Predaednik Joe Gsrm. podpred- sednik Joe Gornik, tajnik Stambal, ^ïk lentmčic, zapisnikar Joe Kole * nadzorniki J Gornik. F Kr ^ ek> reditelj F. Mlakar lovec in ostrostrelec j* ' Je letos spet dobil srnja-" ga gotovo, kot vsako leto i Slovenskemu domu, da h* n,VS\ToUa dan ** u tem bom še poročal tudi o letošnji jigr, kako spet nekaterim hlače tre- ko so zagledali kosmatinci 1 kosmatinec, ki Je Uni strašil, je letos podleM istem mestu. Dobil ua je L - William Novak. Kosma- je tehtal 400 funtov Ce-Novaku! smem pozabiti nase 5tare ki je prav, cia se ne Gremo h koncu leta m je tukaj. Želim torej vsem em in prijateljem in dru-vesel božič in srečno pa novo leto. Zahvalim se vsem od blizu in daleč ki me v tem letu obiskali, ka-tudi onim, ki so dali pri-Je mojim dopisom. Upam bom še po možnosti ustreli dopisovanjem. Anion Valeniinčlč. 262. Naš odir ka in podari pojedina določen kakor so se sle, A tisti mene na rojak tinec stitke Ne navade opusti božič znancem gim zdravo tudi ste kor znanje da 3g«družna boiičnlcs Chlcago. 111.—Naša slovenska zadruga Waukegan-North Chicago Çooperative Association priredi božičnico za otroke in odrasle 24. dec. zvečer. Predvajane bodo slike, otroci bodo deležni daril in tudi za odrasle je določenih več dobitkov ali "door prizes". Vrši se v Slovenskem domu. Na starega leta zvečer pa pri-rede ples v SND vse tukajšnje unije CIO. V ta namen so najele ves Narpdni dom. Pokažimo, da cenimo delavsko solidarnost s tem, da se udeležimo skupne unijske zabave. Vabljeni ste vsi na obe priredbe. J. Masse. Glas sasiopnlks Mllwaukee. — Naj prvo poročam o letni seji našega društva 16 SNPJ, na kateri je bil Frank Perko ponovno izvoljen za tajnika. To je že njegov trideseti termin, torej 30 let dela za dru Štvo. Seveda so tudi nasprotni ki, toda večina odločuje in ne more biti ugovora. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da vsak član plača 20c na mesec za zdravni ka, če istega mara ali' ne. Dru' štvo je ponovno izvolilo dr. fete fanca za svojega zdravnika. Tu di tukaj so taki, ki ga ne mara jo, ampak thk^m ga ni treba kli cati, ker on tma itak dosti deli z drugimi bolniki. Dne 12. dec. pa se je vršila se j a socialističnega kluba v dvo rani SST. Kot sodrug, sem a udeležil. Omenim naj, da je bi predlog, da klub zopet pristop k Prosvetni matici. V diskuzij je prišlo marsikaj na površje predvsem pa to, naj bi v Chica-gu pokazali tudi nekaj naprednosti, ne samo v kolektanju, marveč tudi kulturno in moralno. Sedaj smo razdvojeni tako, da v Milvvaukeeju pravijo, da v Chicagu niso več socialisti in enako pravijo tudi tam o Mil-waučanih in trdijo, da so še zmeraj isti kot so bili in za napredek, dokler gre stvar po gotovem tempu. Moramo pa se zavedati, da je danes drugačen položaj kot je bil pred 30 leti. Tako tudi za Prosveto ni vei tiate navdušenosti kot je bils Kot aaatopnik sem jaz v več krajih kritiziran, ker naročnin trdijo, da je list opustil svoje prvotne principe. Jaz h*** dopovedujem, da se svet suče m da je danes marsikaj nemog£ storiti enako kot pred leti veda, vseh pač hi mogoče zadovoljiti. Še Adam je Boga taksi-. ker mu je dal Evo za ** ga je spravila ob raj N«J J» tako ali tako, jaz mislim, da bilo še vseeno nsjbolje. ct m _ držali resolucije, k. je M0 sprejeta na konvenciji pred v« leti o političnih in delavatah smernicah Prosvete Bil« n » Ijeza zastopnike m laij* dobili naročnik,. Preveč zp£ minjanja ni dobro Jt-^-J .ter mi je rekel pred 45 let«^a kdor preveč sntv^o zna. tisti kruh. petlj« T^J se bolj držal, tiste Molkove r«sj principov, b. bilo vec in zadovoljstvs med nus, ručniki. (Dalj« •• 1 da že M »e na- UI«, 22. DECEMBRA Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. rtranl.) Dne 14. dec. je bila vaine aeja organizacije Slovenski dom v Milwaukeeju. Pozvani so bili na sejo vsi delničarji in to pot si* je res nekaj ukrenilo Predsednik odbora je John Oblak, podpredsednik Leo Schweiger, tajnik Anton Tratnik blagajnik Ciril Muškatevc. Zadeva se je tikala, nakupa dvorane SST za Slovenski dom. Konstruktivno so govorili v ta namen Frank Puncer, John Ca-mer, Alvin Gloyek, Frank Lua-tik. Joe Vidmar in Joe Matoh Oglasil se je tudi ufcdnik Obzo-ra Rado Staut, toda. ker menda ni bilo dovolj odobravanja, je,, kmalu zapustil dvorano. Potem je bilo 100'. navdušenje za nakup SST halle, ki je znana in priljubljena vsem tukajšnjim Slovencem. Zato ni več kot prav, da je seja zaključila za nakup dvorane. ) Vsakdo ae lahko zaveda, da nam je dom zelo potreben in je skrajni čas, da pridemo do njega. Novega bi pod sedanjimi razmerami nikakor ne mogli zgraditi in tudi stroški bi bili preveliki. .Torej živel Slovenski dom! Voščim vesele božične prazni-ke vsem naročnikom Prosvete, Proletarcu in Cankarjevega glasnika in sc kot zastopnik priporočam vsem za .prihodnje leto. Loula Barbortch. 16. L. združenih držav obsoja Bolgarijo radi priavojevanla jugt»lovanakega oaemlja Washington, C., 15. decem-k (Jco) — Poslanik Jugoslavi-, Konstantin Fotič je prejel od & Združenih držav sledečo Kington, D. C., 3. dec., 1941. "Sir:— (;ast imam potrditi sprejem tfe note z dne 4. novembra 1. ^ ki me z njo po navodilih ^ vlade obveščate, da vlaga-, najodločnejši protest jugoslo-inske vlade proti akciji Bolga-f s katero si je ta prisvojila ¿lje Jugoslavije. Obvestili t me, da je jugoslovanska vla-, i ozirom na vojno sodelova-t Bolgarije z Nemčijo ob času ¡mškega napada na Jugoslavi-, napovedala Bolgariji vojno in * opozorili na gotove akcije ggirske vlade po tem času, ki fcjo, da bolgarski vlada snia-l to zasedeno ozemlje kot do-jocano in stalno priključeno Igarskemu narodnemu ozem- V notah z dne 28. maja in 25. ptembra sem izjavil zgražanje ide Združenih dr&av ameri-ih in ameriškega naroda v »zi z vpadom in razkosanjem goslavije po gotovih sosedih državah. Želim Vam sporo-i, da ta vlada z istimi občutki itsoja akcije bolgarske vlade, katerimi ta širi svojo oblast ad tiste dele Jugoslavije, ki so i bolgarske sile zasedle. Sprejmite prosim vnovič izra-\ najglobljega spoštovanja. Za državnega tajnika: Sumner Welles." čuje: "sam osebno sem imel vtia, da je tako imenovana hrvatska 4vlada' v resnici najna-vadnejša sodrga zarotnikov m upornikov proti večini hrvatskega naroda." List je bil zaradi tega članka za nekaj dni ustavljen, časnikarja na, ki ga je napisal, so odpustili in zaprli. Ameriški viri o Jugoslaviji London, 14. decembra (AP).— Draža Mihajlovič, samo polkovnik v jugoslovanski vojski pred-vpadom, je bil povišan v čin generala v znak priznanja za sijajno delp organiziranja odpora )roti nemški zasedbi. Zdi se, da , e več sto tisoč osiščnih čet za->oslenih v Jugoslaviji in Grčiji v borbahproti vojski rodolju->ov, ki se z njimi bojuje v malih spopadih. Jugoslovanksa vlada v izgnanstvu je danes pfi povišanju polkovnika Mihajloviča v čin generala izjavila, da se je.pod njegovim poveljstvom srfeski odpor razvil v pravo vojno, ki ni več samo neredno bojevanje. Ko je nemški napad prisilil ;[ugpslovansko vlado, da je zapustila domovino, je Mihajlovič odšel v planine, kjer je zbral ra^kjrppljene dele jugoslovanske vojsRft.in napravil iz njih vojsko, ki pomeni pravo nevarnost za Nemce. Givo the gift that ilgni* fits America it not to be caught napping. DEFENSE BONDS STAMPS Zgodovina svetovne vojne se ponavlja. Po zasedbi Belgrada, Niša in drugih važnih mest so četniki nadaljevali svojo borbo. V začetku februarja so si prebili pot vse do predmestja Belgrada. Oni so izvrstni vojaki . . . Itali* janski kralj-lutka se še ni pre-drznil stopiti na prestol. William von Wied, ki naj bi postal kralj Črne gore—ki je nje največji del pripadel Albaniji in Hrvatski—zanj so žilavi gorjanci dejali, da ga krogla ne bo dosegla samo, če zleti višje kakor orel . . .—Reporter, Wellsville, 1. nov. Ni dvoma, da bi naciji hoteli mir s Srbi pod ugodnimi pogoji. Naučili so se, da je druga stvar premagati Srbe in druga pokoriti jih. V XIX. stoletju se^jT Turčija naučila iste resnice . . . —Times, Wichita Falls, 13. nov. Človeška, hrabrost sama ne more streti motorizirane sile na-cijske vojske, lahko pa spremeni osvajanje v drago in neskončno delo. To je nauk, ki so se ga Nemci naučili v Jugoslaviji, ki je še pred nekaj meseci zgledala popolnoma porušena s tanki in bombniki ... Junaštvo, hrabrost Ima še svoje mesto v svetu. Mehanizacija ga ne more preprečiti .. . Eagle, Brooklyn, 20. nov. V Jugoslaviji ustrele sto nedolžnih ljudi zs napad na enega nemškega vojaka, ki je bil ranjen pri tem. To je še ena slika dolfa Hitlerja. Kaj porečete k temu ubijanju ljudi v množi-cuh? . . .—Capital News.^ffer-son City, 5. nov. Bošičnica v Claridgu Clarldge. Pa.—Na letni seji društva 7 SNPJ smo izvolili sledeče uradnike: Predaednik Frank Supančič, podpredsednik John Mlakar, tajnik---, blagajnik A. Menart, zapisnikar Fran^ furman st. Nadalje naznanjam, da se bo pri nas ustavil Miklavž na božični dan, 25. dec., in alcer v dvorani Owels ob devetih dopoldne. Starši, pošljite svoje otroke^ da jih obdari Miklavž. Ne pozabite tega! Zahvalim se vsem našim bivšim članom, s katerimi smo se tako dobro Imeli skozi več let in vam želim vae najbolje v novem letu. To leto, ki gve zdaj h koncu, je bilo še dovolj povoljnik Kako bo v prihodnjem letu, se pa ne ve, vaekakor zgleda slabo, toda potrpeti moramo. Srečno in zdravo leto 1942 vsemu članstvu SNPJ. A. Menart, blagajnik. Kairo, 11. decembra (AP).— Jugoslovansko poveljstvo je danes izjavilo, da jugoslovanska vojska poji poveljstvom genera-a Draže Mihajloviča še vedno c rži svoje položaje južno od Bel-l ;rada navzlic močnemu pritisku sil osišča. . - Te srbske čete, ki so se umaknile v planine po porazu poleti, se bbrijo s sedmimi divizijami osišča v bližini Kragujevca in ! Cnjaževca v moravski dolini. —To aem al tudi mialil^je od« govoril inženir—kajti xavoxill amo na skale, Ka) sspusti IVsnik: &f|e po ntojI smrti bo svet videl, kaj je Izgubil. --Kaj boš zapustil toliko dolgov. Nemk h i diplomatje poelani na vzhod___ - ^ «s Washington, D. C., 2» doc,- -Nemški diplomatje In reporter« ji, ki mï bili pridržani za repa-triaeljo v Nemčijo, ao bili odve< denl iz Washingtona v neko hribovsko mestece na vshodu. S POTOVANJA "BIG TONY JA" Pri vojskih Poročnik vojaku: Kako se zavaruješ proti okuženju s pitno vodo? —Najprej jo skuham. —Dobro, kaj pa potem? —Potem jo filtriram. —In kaj potem? —Potem se pa napi jem piva. Zvečer v parku —Gospodična, kaj bi si mislil, če bi vam ukradel en poljub? - Da ste lenuh. Osklsnd. Cal,—V mojem zadnjem opisu sem prišel do Gil-lespicja, 111. Tam ustavim pred gostilno, ki jo obrstuje Ludvik Rugel. Njcgs ni bilo doma, njegova žena p" naju tudi ni takoj spoznala, ker smo se videli samo enkrat pred 10 leti v Radleyju, Kansas. Bila je presenečena, ko naju je spoznsls. Kmalu nato pride Ludvik, in njegov brat Frltz s svojo mlado ženico. Bili so zelo iznenadenl, ko ao me zagledali v goatllni. Obiskovati prijatelje, ki imajb gostilno, je prijetno, posebno če je človek vedno žejen. Potem smo ps zopet krumljsl! in se imeli imenitno. Povedal sem, da se na poti domov ustaviva pri njih očetu v Radleyju, Kansas. Napisal sem ksrtico, da so jo Vsi CJJ/iJMiÂiéd Jfii/rrTirfr Mxrufr No misli resno Nezvesti mož svoji prljate-Ijici:. Ne boj se, moja žena pravi navadno: Če se mi izneveriš, »e ubijem ... Ničesar torej ne riski-rava. \ ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE Kapiian na svojem moolu . Kapitan in višji inženir velikega prekooceanakega paruiktt ata ae dolgo prepirala o tem, ki>-ga bi lahko pogrešali, ne da bi s tefti kaj trpeis vožnja. Ker se nista rnogfV «edlnltl, ata sklenila za en dan zamenjati svoja mesta VIŠJI inienlr Je odšel no ka-pitariakl riKNdUek, kapitan pa v strojni oddelek Tiela če* pičlo uro m» Ji kapt* tan v<*s umazan in u|jehari vrnil na kiov ter /akl« ul in/< on)o Tekoj iM"ial sc mu nsježili, duša se je na-l»olnila z drznimi sni; kakor vesela ainrt se je oglaailo iz notranjega brezdna in sladko zdramile želje p« tihem in Uhtih devic. Trepet se lastil rok in nog. dihanje si- je lim.hn:,a dvigalo težko ln burno, oči so ¡*'omihnUl' /akfile. glava je padla na prsi. In ko je umolknil zadnji zvok. se je zdelo Vidu. da je padel z visokega na skalo, kjer leži z raz-bitimi udi. ranjen na smrt. Zdaj ga je ie zopet obdajal boj brez upa zmage Nič več nt bilo ulice ljemetov, tresk granat, kriki, šum kopit, žvenketanje ... Vid Breznik sedi na belcu in poVO-Ijuje.—"Tam bomo »večer, zmagovalci ali mrliči!" Pokazal je s sabljo tja, kjer je najgostejše mrgolelo sovrsžnikov. In že so Um. in že ni upa, že se je vzpel pogin na črnem žrebcu, da je zavihrala mrzla griva čez vse ljudi. Ali 4,mi" se ne bojimo; "mi" vriskamo tsko strašno in veselo, kskor mora biti človeku, umirajočemu z mladoatjo in s ponosom. .. "Vs| za menoj!"... prapor se ziblje med sovrsžnlki; J dviga se. pada, in zopet vstajs. , Skoraj ničesar več ne vidijo oči ( razen krvi. krvi .. . Rdeče in ze-smenu jeno m prt glavni cesti. Kopla noč bo nocoj, mesečina bo tekla pred njima kakor srebrna reka, voda bo šumela v daljavi za. jelšami; in veter bo dRlfl s čarom, razgrevajočim vse lepe misli, da se osrčijo in zaslutijo besed. Morda jih preča kje globoko v polju postaran mož, kmetaki človek, popotnik s culo v roki, ter pozdravi: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Lepo je slišati tak pozdrav, v mesečini junija, ko je duia mehka in krotka in hrepeni ter kliče zvezdam in oblakom, da bi hotela ljubiti vesoljni svet . . . Vid Breznik se je ozrl k majhni vili, ki se je na desni komajda videla iz zelenja. Dišalo je po rožah: vrt je bil za hišo. Okna z belini gardinami so bila odprta; svetel strop se je videl na cesto, koraki so begali po podu, k študentu je žuborelo kakor droben smeh. In ker mu je bilo prijetno tako, je v mislih pričel ponavljati sam pri sebi kakor že kdove kolikrat: "Vila doktorja Grudna . . .. Doktor Gruden je naš zdravnik; dober zdravnik je, seBtro je ozdravil, ko smo vsi že mislili, da umre. Tudi sicer je vrl človek, prijazen in zgovoren, zna-čajen in plemenit, zlasti pa nepopisno vnet za domovino . . 4 Ali kaj me briga! Vsi Grudnovi so krasni ljudje: kdo mi pokaže boljših v našem mestu? In Grudnova Mara: toliko je menda stara kakor ja£. .Vitka je in bela; njen obraz je lep in mlad, in kadar se nasmehne, so njene oči kakor dva temna dragulja in ustnice se ji razcveto kakor čaroben cvet. Dobra je ia me, kar dela, je čar, kar misli, blagoslov; ako si seževa v roko, takrat ves dan ne podam desnice, grdemu človeku in čutim praznik po vsej zemlji, tisti dan in ie sedem dni. Ampak tega ne povem nikomur, niti bratu Metodu: čemu bi vedeli ljudje, kar je lepo'in tako rahlo, da misel ne izmisli in usta ne izreko?" . Trezna enonadstropna hiša se je dvignila pred njim, enaka stoterim drugim, tukaj med skromnimi bivališči delavcev pa že nekako različna, osamljena in gosposka. Buidog Karo je zehal pred vrati; kljuka je bila zlikana, da se je svetila kakor zlato. Prijeten hlad Je bil v polmrač-ni veži, dva klavrna oleandra sta čuvarila ob kraju stopnic; v hodniku je krtačila starikava dekal, od zgoraj pa je prihajala sita vonjavrfSedil in kreg, ki ga je Vid Breznik spoznal za materin glas. III. Mati je bila velika in obilna kakor vsi razen Vida in očeta. Sestra Julka se je zdela čisto njena podoba, po licu, po besedah in po navadah, ssmo mlajša je bila, kolikortoliko lepša in vitkejše rasti, k*r je naravno in ne potrebuje razlage. Vida je zagrabil kašelj, ko je zajel drugo žlico juhe. Kakor preplašen se je naglo sklonil v stran in je dvignil rutico od ust; obenem pa se je nehote ozrl po msteri. ki je dvignila rahlosiv-kasto glavo ih ga je pogledala. =33 pondeuek ¡5 SANTA CLAU8 GAN KKLP AMERICAN DEFENSE! This postar, '»¿awn by J. W. and W. J. Wilkineon, a fathar and son artiat team of > Baltimore, nails li AaaeriaoM that they can help the Dafsnae Program \ tkta Christmas toy fMaf Dilisii Bonds and Stamps in addition to ant Metton-wfta distribution of this postar haa been especially ta *e windows of .600,000 retail stores when Defense ■ as lew as 10 coaU^ie now on sala, j—aSS»»-mii i » Kadar je sedela za pogrnjeno mizo, stroga in vsaj za njega pči nekako veličastna, takrat od same njene navzočnosti skorajda ni čutil drugih, ne brata, ne sestre in ne očeta. Ta hip je bil materin. pogled ozlovoljen; toda obrnil se je k bratu Metodu, ki je vprašal Vida: "Kaj ti je, da toliko pokašlju-ješ zadnje čase? Ali te boli v prsih?" "Pri odprtem oknu spi," je menila Julka z malomarnim glasom. "Pri odprtem oknu! Kdaj naj odpira, če ne v rožniku!" je vzkliknil brat in je zardel. "Pa kod hodi danes oče?" se je spomnil nenadoma. Njegovo * vprašanje je bilo burno, s srdom so izbruhnile besede. - On, ki je bil s sestro vred iz prvega zakona, nikdar ni maral očima; po navadi sta se ogibala drug drugega, in kadar sta govorila, je. nastal prepir. Nekega dne—bilo je še pozimi—sta kričala hri|>avo in surovo in sta se zbila s pestmi. "Opravki," je odgovorila gospa Breznikova kratko. "Komi sija, ali kaj." "Kako da ne pošlješ Vida k zdravniku?" Takrat je spravil Vid rutico v žep in se je nasmehnil, bridko kakor v zadregi. Nihče ni videl rdeče lise na nji, le on se je začudil. Nenavadna se mu je zdela, prijeten mraz ga je stresel po hrbtu, nekakšen ponos ga je navdal. "Ali mi izvolite odgovoriti?" Glas se mu je poostril od besede do besede ter je bil na koncu kakor nož. "Vid!"—kriknil je skoraj—"pojdi jutri h Grudnu, na mojo odgovornost!" "Naj se predrzne—»na tvojo odgovornost!" je dejala Julka potuhnjeno; tri leta in pol je bila starejša od Vida. "Ni vredno—katar!" 'Mati je skomizgnila, z nepristno prezir-t n ostjo. Vid je radovedno poslušsl vse to: kaj ima brat, da se jezi zaradi njegovega kašlja? Tu, pri obedu ... Ko bi šele vedel, da je na rutici kri!" (Dalja prihodnjič) v f Grom Student ae je bil zaletel v kmetico. ki Je zmerja je obstala pred verjeti vanje. Zdefc> ae mu ie in sivih sten, temveč J pač. da je nekaj, a ttat^ da le bojno polje in žarko nebo nad ¡druga, čiato druga, višja leč . . . njun. ne vedro, nego vijoličasto od ua*Kinih. čudoviščnth obla- kov Z majhno četo junakov je kt__u drv,I nad sovrsžmka jeaero na-Zi ^ C " * sprotni kov Jr «rmjalo n..'1" fMlmXno- ,ker mu " X>h zgrinjalo na m M J|f daIje 's pijanimi koraki. Zdaj je bilO topov, prasketajoči m/-, konec prikazni; hiše. vae nižje govui pušk, divja pesem kiog- Ut tuomaanejše, ao ae zopet' re- H » } . m v ▼ * * W t Predaednik CIO PkUlp Murray etvarla ae)o Ralpk Hat sel. William Lynch. J« odbora eróla organizacije. Od leve na Cifty Murray. ¿ g. Bell In Allan S. Haywood. ¡ HUMOR V reetavraciii Gost se strašno muči s trdim mesom. Pokliče plačilnega in pravi: - - , —Čujte, gospod plačilni, slišal sem že o zlatem teletu in o železnem orlu, da je pa na svetu tudi gumijast prašič, to sem spoznal šele tu pri vas. e st • . - « . • » Ime (Francoska zgodba) Pri zadnjem ljudskem štetju —tega je že več let—je prišla na magistrat XIII. okraja starka z modrimi in belimi listki v koščeni roki, da bi ji pojasnili, kako in kaj je s temi listki: Po-strežljivi uradnik—v tej zgodbi je namreč vse malo verjetno— '¡i ir vde D mojega u jL^KCEMBKA ji Je z veliko potrpežljiv^ jasnil, kaj mora storit, * L STuU T JC F 2del°- K< razumela, Je sklenil poja^U vrstico za vrstico. ^ Najprej napišite tu ime. —Celo ime? -Da, krstni,me in (JIllnj —"»-«noje.dekliško u —Ime vašega moža. 6ie ženi? -Ne. —No, torej vaše dekliško . . . toda bila sem sem . . . —Torej pa ime vašega pok nega moža. —Pokojnega? Saj ni pokol on je rajnki. —Dobro, dobro, to jc isto. pišite ime svojega ranjkega ža. —In krstno ime gega starega tudi? —Ne . . . tristo . .njegov p imek in vaše krstno ime . . —Prosim, prosim, nikar se jezite, mladi gospod. V kakšn vrstem redu, prosim? —Tako kakor je v vašem ročnem listu. —Hm.. . . no, da, toda n rajnki in jaz, midva nisva t poročena. In vedno sem ga I cala . . . —Tristo vragov, to bi bili n rali povedati takoj! .., Napis torej svoje dekliško ime! —In krstno ime tudi? —Tose razume. Zdaj že veste, kako in kaj. —Prosim, prosim ... samo sati ne znam. * Trgovska tajna —Kako je nastal ogenj v \ -tovarni, gospod ravnatelj? • —Tega vam pa žal nc mori podrobno pojasniti. —Ah, že razumem, trgovs tajna. Zaspati na mora • Pisatelj: Če dolgo v noč šem, ne morem zaspati. —Kar prečitaj, kar si napis pa boš takoj zaspal—mu sveti prijatelj. - mer TISKARNA S.N.P.J : ' ■ SPREJEMA VSA obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veeelloe ta shode. vislinice. časnike, kslij koledarje, letake Itd. v alorenakesn. hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem JeaUra la drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU.. I TISKOVINE NAROČA V »VOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje eedstro tiskarne—Cene smerne, oaljsko delo pr« «< Pišite po Informacije ne nestor: SNPJ PRINTERY 2657-5? S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILUNOI TEL. ROCKWELL 4004 naročite si dnevnik prosveto Pe sklepu IS. zodne konvencije sa lahke naroči na list Protretoi« prištele eden. dre. tri. štiri eli pet šlanor le ene drttšioa k nini. Ust Prosveta stana sa vse enako, ss člane aH aečlena Ss^s eno letno naročnino. Ker pa Meni fte plačajo pri asesmentu Slio» tednik, se Jim k» prišteje k naročnini. Torej eedaj da Je lisi predrag sa člane SNPJ. List Proaveta Je refta lastatas gotovo |e v vsaki drašlnl nekdo. Id M rad «tal Ust vsek dsa. Pojasnilo.-Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti član SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo zahteval ssm «voj i» tednik, bode moral tisti «lan iz dotične družine, ki Je teko »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to tskoj nameniti uPr"^l4l^u' _ in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako t^M in id. ia . ia 17* I* II» _ I.» . i* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum Cena lieiu ProeroU Jet' Za Zdruš. dršave In Kanade SMO Xe Cicero in Chicago !• 1 tednik ln______ 4M 1 tednik ta S tednike Ia......S JO S S tednike in________S 40 * S 4 tednike In.........1 JO 4 • tednikov In_ niš I Sa Evropo ie ^ lapolnite spodnji kupon, prilošif potrebno Money Order v pismu In si narorite Preseeto. Ust. ki |e rese ia»n Pit OS VET A. SNPJ. SSS7 So. Lawndala Ave. r m. PriloAeno poáiljam naročnino ae Uat Prosrele reolo • „ČL društva *». slad*'*