PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovini A Ob postale I gruppo - Cena 35 lir Leto XVm. - Št. 141 (5225) TRST, petek 15. junija 1962 A. Rankovič pri A. Segni ju Dva razgovora z A. Piccionijem Predmet razgovorov so bila nekatera mednarodna vprašanja, v okviru dvostranskih odnosov pa razvoj sodelovanja na kulturnem področju - Izmenjava zdravic med Rankovicem in Fanfani jem na svečani večerji v Grand Hotelu RIM, 14. (ANSA) — Podpredsednik izvršnega sveta zvezne ljudske skupščine FLRJ Aleksander Rankovič je danes zjutraj — drugi dan svojega obiska v Rimu — počastil grob neznanega junaka, kjer ga je sprejel gen. Checchia, poveljnik o-srednjega vojaškega področja v spremstvu predstavnika zunanjega ministrstva. Rankovič je na grob položil venec z jugoslovansko trobojnico. Nato pa je odšel v palačo Farnesina, kjer so se začeli med njim in podpredsednikom vlade, zunanjim ministrom Piccionijem u-radni razgovori. Razgovori so bili v dvorani Morosini. Z italijanske strani so se jih udeležili poleg Piccionija še podtajnik Russo, generalni tajnik zunanjega ministrstva Cattani, veleposlanik v Beogradu Berio, generalni ravnatelji za politične zadeve Fornari, za gospodarske zadeve Qrtona in za kulturne odnose Del Balzo, načelnik kabineta Vinci in načelnik urada za vzhodno Evropo Borromeo. Z jugoslovanske strani pa so pri razgovorih sodelovali: veleposlanik FLRJ’ v Rimu Javorški, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Lekič, načelnik Rankoviče-vega kabineta Ivičevič, veleposlanik Fejč, svetnik Batelino, prvi tajnik Komatina, svetnik za gospodarske zadeve jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu in svetnik za tisk Stojadinovič. Predmet razgovorov so bila nekatera mednarodna vprašanja, med njimi tudi tista, ki zadevajo razvoj regionalnih organizacij v zvezi z razvojem evropske integracije. Obe delegaciji sta o tem obrazložili svoja stališča. V okviru dvostranskih odnosov so med razgovori proučili tudi vprašanja, ki zadevajo razvoj kulturnega sodelovanja. Po teh razgovorih, ki so se nadaljevali popoldne, je podpredsednik Rankovič odšel ob 12.30 v Spremstvu Lekiča, Javorškega, I-Vičeviča in Stojadinoviča na Kvi-rinal, kjer jih je sprejel predsednik republike Segni. Na dvorišču je visokega gosta pozdravila pred. »ednikova vojaška garda, sprejeli pa so ga načelnik protokola pred-s°dstva'republike, vojaški pomožni svetnik in poveljnik predsednikove garde ter ga spremili v dvorano «Arazzi di Lilla», kjer ga je pozdravil namestnik generalnega tajnika predsednika republike dr. Giulio Russo z vojaškim svetnikom gen. Scottijem ter diplomatskim svetnikom, opolnomo-čenim ministrom Sensijem. Spremili so jugoslovanskega podpredsednika in njegovo spremstvo v delovno sobo predsednika Segm-ja, ki je bil v družbi sen. Piccionija, podtajnika Russa, veleposlanikov Cattanija in Beria. Po izmenjavi pozdravov s Segnijem, ki podpredsednika Rankoviča pozna že iz Beograda s svojega beograjskega uradnega obiska lani, je predsednik republike za-držai.jugoslovanskega podpredsed. nika v razgovoru. Ob 13.30 sta Segni in njegova soproga priredila jugoslovanskemu podpredsedniku in njegovi soprogi kosilo. Svečanega kosila so se udeležili s svojimi soprogami predsednik senata Merzagora, predsednik vlade Fanfani, predsednik ustavnega sodišča Cappi, zunanji minister Piccioni, podtajnik Russo, generalni ravnatelji Fornari, Ortona in Del Balzo, veleposlanik Berio, namestnik generalnega tajnika predsedstva republike Russo, vojaški svetnik gen. Scotti, načelnik protokola Roberti, diplomatski svetnik predsednika republike Sensi, z jugoslovanske strani pa vsi člani spremstva jugoslovanskega podpredsednika. Ob 19.30 so se razgovori med Rankovičem in Piccionijem nadaljevali v palači Chigi in trajali do 20.15. Uradno sporočilo o razgovorih bo objavljeno jutri pO' poldne. Zvečer pa je podpredsednik Rankovič s soprogo priredil v Grand Hotelu svečano večerjo v čast o-sebnostim italijanske vlade. Ve-čerje so se udeležili predsednik vlade Fanfani s soprogo, zunanji minister Piccioni ter ministri Colombo, Trabucchi, Bo in Folchi ter podtajnika Delle Fave in Rua so, več parlamentarcev, veleposlanik Berio, rektor univerze prof. Papi, prof. Ippolito, generalni taj: nik Cattani in drugi funkcionarji zunanjega ministrstva. Z jugoslo-vanske strani pa so bili navzoči člani spremstva jugoslovanskega podpredsednika ter veleposlanik Javorški s soprogo, kakor tudi člani jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. _ Po večerji sta Rankovič in Fan. fani izmenjala zdravice. Fanfani je v svoji zdravici dejal, da se strinja z vsem, kar je povedal v teh dneh zunanji minister Piccioni, pri čemer je poudaril, da visoko ceni vedno bolj ugoden potek dobrih odnosov med obema državama ter se zahvalil jugoslovanskemu podpredsedniku za o-bisk. «Dobri italijansko - jugoslo-vanski odnosi so očitno važen či-nitelj za življenje takih dveh narodov kakršna sta naša le.de' jal Fanfani — ki sta zemljepisno tako blizu, kakor tudi za uspesen razvoj sredozemskega prebivalstva. V splošnem okviru političnega položaja pa imajo ti odnosi širši pomen: predstavljajo prispevek k okrepitvi miru med vsemi narodi in znači'en zgled za vse tisto, kar se z dobro voljo lahko uiesniči na področju mednarodnih NALOGA 0AS0VCEV IZ NEMČIJE Vnovič preprečen atentat na de Gaulla Razkol med «civilisti in vojaki» v O AS V Parizu poudarjajo, da je izjava alžirske vlade pomirjevalna Nove grožnje OAS in nadaljnja ubijanja Alžircev IÌÀ (Telefoto za Primorski dnevnik) se bo pričela v prihodnjem mesecu. V neki uskoški oddaji je OAS IIIIIIIIIIIMIIIIIHlIltlllllUIIIIIHIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Albert Jakopič predsednik SZDL Slovenije PARIZ, 14. — Iz uradnih virov javljajo, da so v malem mestecu Vesoulu v južnovzhodni Franciji aretirali «štiri ali pet» oasovcev, ki so imeli nalogo ubiti de Gaulla. Aretirali so jih kmalu potem, ko je de Gaulle odšel na svoje 17. uradno potovanje po francoski pokrajini. Zdi se, da so aretiranci prišli iz Nemčije; policija ve, da je na francoskem ozemlju še neko določeno število drugih a-gentov GAS, ki jih do sedaj še niso uspeli prijeti; mrzlično stikajo za njimi na področju od Vesoula do Lons-le-Saulnie-ra, kamor bo de Gaulle prispel jutri. Policija je bila namreč že obveščena pred časom, da bo v kratkem prišla iz Nemčije skupina oasovcev z namenom, da ubije de Gaulla med njegovim potovanjem po deželi. Enega od teh so že aretirali sinoči in tako so mogli danes aretirati še drugih šest. Policija zasleduje še druge člane tega komandosa. Na poti od Luxeuil-les-Bainsa do Vesoula je de Gaulle obiskal departma Haute Saone in imel tri govore, v katerih se je zadržal na alžirskem konfliktu in govoril o prihodnosti Francije. V političnih krogih menjjo, da bo de Gaulle v enem svojih prihodnjih govorov odgovoril 293 poslancem, ki so podpisali «evropski manifest» proti njegovi zamisli politične združitve Evrope. Hkrati ne izključujejo možnosti, da bo de Gaulle ponovno zagrozil z razpu* stom poslanske zbornice v primeru, da bi povzročila krizo vlade na primer ob priliki razprave o francoski atomski oborožitvi, ki LJUBLJANA, 14. — Pod predsedstvom Vide Tomšič se je sestal danes v Ljubljani skupni plenum glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije in republiškega sveta Zveze sindikatov, da bi razpravljal o nalogah Socialistične zveze in sindikatov Na seji glavnega odbora Socia-liftične zveze delovnega ljudstva Slovenije so namesto Toneta Boleta, Jožeta Ingoliča, Borisa Kraigherja, ki so prevzeli nove dolžnosti, izvoljeni za nove člane izvršnega odbora Albert Jakopič, Rudi CačinoviJ in Janez Zemljarič. Na predlog sedanjega predsednika glavnega odbora Vide Tomšič, ki je bila izvoljena za predsednico skupščine Slovenije, je za predsednika glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije izvoljen član glavnega odbora in tajnik okrajnega komiteja Zveze komunistov okraja Koper Albert Jakopič. Z leve na desno: Rankovič, Segni in Piccioni n» Kvirinalu odnosov tudi tedaj, ko se posa mezne države med seboj razliku jejo po koncepcijah in ustroju* Ob zaključku je predsednik via de izrazil željo po miru in blaginji jugoslovanskega ljudstva in za nadaljnji pozitivni razvoj odnosov med obema državama. Podpredsednik Rankovič se je v svojem odgovoru zahvalil za gostoljubnost in prijaznost gostiteljev. Poudaril je, da je po dosedanjih razgovorih sedaj še bolj prepričan v nujnosti trajnih in vsestranskih medsebojnih odnosov (er sodelovanja. «To prepričanje izhaja tudi iz mojega srečanja s predsednikom republike, ki je v svojstvu zunanjega ministra dal k odnosom med obema državama svoj važen osebni prispevek. Povojni razvoj italijansko - jugoslo. vanskih odnosov je že izdatno po-trdil koristnost takega sodelova-njg. Dokazano je bilo, da je ob upoštevanju objektivnih pogojev, moč z vzajemno dobro voljo, zaupanjem in razumevanjem uspešno razvijati sodelovanje v interesu obeh strani in v splošnem interesu, kljub razlikam v notranji ureditvi naših držav. In prav zaradi tega želim, gospod predsednik, podčrtati vaš osebni prispevek, kakor tudi prispevek vaših tesnih sotrudnikov k še bolj ugodnemu razvoju italijansko-jugoslovanskih odnosov, razvoju, ki ga jugoslovanska vlada in ljudstvo visoko cenita. Mislim, da se boste strinjali če rečem, da morala naši vladi storiti vse, da bi italijansko-jugoslovansko sodelovanje postalo vedno bolj obsežno. V svetu, v katerem živimo, nas navajajo na to ne samo naši lastni interesi, temveč tudi skupna težnja, da se uresniči mednarodna stabilnost in okrepi mir. Bodite prepričani, gospod predsednik, d» jugoslovanska vlada ne bo Siedila z napori v tem smislu*. Politični del programa. Rankovi-čevega obiska se je sinoči zaključil z večernim razgovorom v pa-lači Chigi s sen. Piccionijem. Jutri si bodo gostje ogledali razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva. Obiskali bodo posestvo v Torre in Pietra, vsedržavni odbor za jedrsko energijo pa jim bo priredil kosilo v Vjlla Giulia. Popoldne bo jugoslovanski podpredsednik s svojim spremstvom obiskal center za jedrska proučevanja v Casaccii, zvečer pa bo. svečan sprejem, ki ga bosta priredila veleposlanik Javorški in njegova soproga v jugoslovanskem veleposlaništvu v Viale Parioh. KONFERENCA O RAZOROŽITVI ODLOŽILA SVOJE DELO DO 16. JULIJA Kljub dobri volji, skromni rezultati Pozitivna vloga nevezanih držav V tej prvi fazi so odobrili osnutek uvoda k pogodbi in načrt o načelih ŽENEVA, 14. — Po treh mesecih pogajanj, v teku katerih je bilo 55 plenarnih sej, 18 ožjih sej in mnogo dvostranskih in tristranskih sestankov, je razorožitvena konferenca danes odložila svoje delo za okrog 30 dni; nadaljevala ga bo 16. julija. Konferenca je zaključila svojo prvo fazo s sicer skromno bilanco, ki pa vendar ne zapira upanja v prihodnje boljše rezultate spričo skupne volje, da se doseže sporazum. V tej spremeniti izjave Zorina. Na osmem zasedanju posebnega odbora je namreč Zorin izjavil, da je ZSSR odobrila ta dokument; pozneje pa je sovjetska delegacija to izjavo prečrtala in jo nadomestila z bolj splošno frazo. prvi fazi so dolgo razpravljali o ameriškem in sovjetskem načrtu za splošno in popolno razorožitev ; med to razpravo so se pokazale globoke razlike med obema blokoma, predvsem kar zadeva nadzorstvo jedrsko razorožitev in ustanovitev mednarodnih sil za vzdrževanje miru. Odobrili pa so dva dokumenta, ki pa sta omejenega pomena: osnutek uvoda k pogodbi in načrt o načelih in ciljih razorožitve. Tudi v teh dveh dokumentih pa obstajajo še vedno sporne točke. Sporazum so dosegli tudi glede prvega' od delnih ukrepov razorožitve, ki zadeva vojnohujska-ško propagando. Toda ta dokument, ki sta ga pripravila Dean in Zorin, je Zorin nepričakovano odklonil in zahteval vključitev novih načel. Med dokumenti, ki so bili predloženi konferenci, je treba omeniti «memorandum» izvenblokov-skih držav glede ukinitve jedrskih poskusov, o katerem je tristranski pododbor diskutiral brez uspeha. Po mnenju mednarodnih opazovavcev je udeležba osmih nevezanih držav vsekakor pozitivno prispevala k odpravljanju številnih togih nasprotujočih si stališč med Vzhodom in Zahodom in k zbližanju nekaterih spornih točk. legati sedemnajstih dežel dali svoje izjave in izrazili željo, da bi se pogajanja nadaljevala 16. julija z večjo uspešnostjo. Sovjetski delegat Zorin je med drugim dejal, 1 da je možnost uspeha samo v tem, če se sprejme sovjetski načrt. Ameriški načrt ni po njegovem mnenju nič drugega kot «skupek predlogov, z namenom, da se okrepi vojaška moč Zahoda in napadalna volja proti socialističnemu svetu». Zorin je obdolžil ZDA, da so razvijale voj-nohujskaško propagando med delom konference in da so večkrat omenile svoj namen preventivne jedrske vojne proti ZSSR. Tudi kar zadeva dokument o vojnohuj-skaški propagandi je. Zorin obdolžil Washington, da je zavrnil sovjetske predloge, da bi ta dokument «ne bil učinkovit in realisti, čen». Zorinu je odgovoril ameriški delegat Dean, ki je dejal, da ZDA niso nikoli grozile ZSSR s preventivno jedrsko vojno in da ni res, da bi ZDA odklonile izjavo o vojnohujska ?';i propagandi. «Res pa je, kakor vedo tudi vsi prisotni, da je izključno ZSSR odgovorna za to, če konferenca ni mogla doseči sporazuma o tem vprašanju.» Dean je še dodal, da to njegovo trditev potrjujejo tudi zapisniki konference. Pri tem je omenil okoliščino, da je sovjetska delegacija ukazala tajništvu, ki sestavlja zapisnike zasedanj, Na današnjem zasedanju so de . »>" mmu,,m, C TANT ČESTITA SUVANI FUMI jem obeh podpredsedniških funkcij, in da bi to ne bilo v skladu z nevtralističnim značajem nove koalicijske vlade. vlade, ki bo prihodnji ponedeljek. Generalni tajnik OZN U Tant je poslal Suvani Fumi čestitke ob priliki sestave laoške koalicijske vlade, Mac Donald pa je danes izročil Hruščovu svojo poslanico, v kateri izraža zadovoljstvo nad doseženim sporazumom v Laosu; hkrati izraža upanje, da bodo naglo zaključili dokončni mednarodni sporazum o Laosu v Ženevi, in dodaja, da deli upanje Hruščova, da bi mogli rešiti z miroljubnimi pogajanji tudi druga mednarodna vprašanja, ki še razdvajajo velesile. V ameriških političnih krogih pripominjajo v zvezi s sporazu. mom med tremi laoškimi princi, da je uspeh nevtralističnega eksperimenta odvisen od tega, ali bo novi predsednik vlade znal u-veljaviti svoj nevtralizem v «kon' kretnem nepristranskem zadržanju in v trdni odločenosti, da bo vladal nad nasprotujočimi si strujami». S precejšnjo rezervo pa sprejeli vest (ki še ni potrjena), da bo Suvana Fumo, ki bo v kratkem odšel v Pariz na poroko svoje hčerke, nadomestoval, v času njegove odsotnosti, podpredsednik i Suvanuvong, ki je voditelj levi- Tiskovna konferenca predsednika Kennedyja WASHINGTON, 14. — Na svoji današnji tiskovni konferenci je Kennedy izjavil med drugim, da upa, da bo vzajemna dobra volja v razpravah o tekmovanju v oborožitvi, vštevši tudi jedrsko oborožitev, utegnila zmanjšati mednarodno napetost. Kennedy je nato dejal, da ZDA ne nameravajo za sedaj umakniti ameriških čet iz Vietnama in Tajlandije, ker bo šele čas pokazal, ali je bila politika ZDA v Laosu in drugod v Južnovzhodni Aziji uspešna ali ne. Kennedy je nato zatrdil, da sta veleposlanika ZDA v Jugo. slaviji in Poljski, George Kennan in Cabot Moore, zaskrbljena zaradi posledic opozicije, ki se je v kongresu pojavila glede ameriške pomoči tema dvema državama: oba veleposlanika smatrata, da ta niso prve v vesoljskem nju, dodal pa je, da bodo v prihodnjih mesecih in letih napravile velike napore, da bi dosegle prvo mesto. Kar zadeva Laos, je Kennedy podčrtal, da bo sklenjeni sporazum — če se bo izkazal za trajnega — pomenil precejšen korak k vzpostavitvi prisrčnejših odnosov med ZSSR in ZDA, in da utegne prispevati tudi^ k rešitvi drugih svetovnih vprašanj. Incidenti v Jeruzalemu JERUZALEM, 14. — Danes je prišlo do spopadov med izraelskimi in jordanskimi četami vzdolž meje, ki deli Jeruzalem. Pri tem je izgubil življenje en izraelski vojak, številni pa so ranjeni. V štirih letih je to prvi primer spopada v mestni četrti Musrada Jeruzalema. izraelska vlada je takol protestirala pri komisiji za premirje, opazovavci Zn pa so prišli na kraj spopada, da bi raziskali njegove vzroke. Izraelci izjavljajo, da so jordanski vojaki prvi_ napadli izraelsko obmejno stražo. Nove ugodnosti za manjšine v Sloveniji BEOGRAD, 14. — Nad 3.000 pripadnikov nacionalnih manjšin se šola in prejema — kot so ugotovili na današnji seji sveta za vprašanja narodnih manjšin — štipendije ljudskih odborov od vladnih organizacij in ustanov. Svet je sklenil, da se v skladu s potrebami gospodarstva poveča število štipendistov, pripadnikov manjšin. Pri tem je posebno nujna potreba šolanja ženske mladine. Poleg tega se priporočajo posebne olajšave pri sprejemu v šole in internate oziroma na fakultete, v študentske domove pripadnikov manjšin. Na seji so proučili tudi aktualna vprašanja izdajanja učbenikov in ostale šolske literature v manjšinskih jezikih. pravo o proračunu ministrstva za delo, je v poslanski zbornici notranji minister Taviani qdgovar-jal kar na devet interpelacij glede umora enega izmed stavkajočih delavcev v Ceccanu. Kot je znano, so skoraj vsi interpelanti zahtevali razorožitev policije, kadar nastopa v takih primerih. Toda Taviani je odgovoril, da policija ne bo razorožena. Socialistični in komunistični poslanci so izjavili, da so z ministrovim odgovorom nezadovoljni in mu očitali, da ni v svojem obširnem odgovoru dal niti objektivne slike poteka dogodkov. V zvezi z datumom od 22. t.m. ko je določeno, da se bo začela v poslanski zbornici razprava o statutu avtonomne dežele Furla-nija-Julijska krajina, je fašistični poslanec Roberti povzročil incident z namenom, da bi dosegel odložitev razprave, kar pa mu ni uspelo. Pred novim državnim udarom v Argentini? BUENOS AIRES, 14. — Vztrajno se vzdržujejo govorice o državnem udaru, ki ga baje pripravljajo razne politične struje od skrajne fašistične desnice do levičarsko usmerjenih liberalcev. Udar bi bili morali izvršiti danes opolnoči. Po zatrjevanju «De-mocracie» udara ni bilo zaradi nekega nepredvidenega naključja. Ne ve se, ali imajo organizatorji še vedno tak namen. V ameriških diplomatskih krogih v Washingtonu zatrjujejo, da jim ni nič znanega glede nekega bližnjega vojaškega državnega u-dara v Argentini niti o tem, da bi državni departma napravil s tem v zvezi nekatere uradne korake. Argentinski veleposlanik v Washingtonu Aleman je izjavil, da je opoldne govoril po telefonu s svojim ministrstvom in da ni zvedel nič glede domnevnega poskusa o državnem udaru. Na vrsti je nacionalizacija električne industrije RIM, 14. — Voditelji strank levega centra so včerai dopoldne in popoldne razpravljali o eni izmed najvažnejših točk programa Fanfanijeve vlade, o nacionalizaciji električne industrije. Ko so zvečer po sestanku socialističnega poslanca Lombardija novinarji vprašali o izidu tega važnega sestanka, zlasti pa o tem ali je res, da je še vse ::na širokem morju», je odgovoril: «Danes je bolje» Jutri sc bodo sestali vnovič. 1 Medtem ko je senat začel z raz- napovedala, da se bo kampanja «požgite vse!» začela danes opolnoči: «Od sedaj dalje — je nadaljeval napovedovavec — bodo u-ničenja na alžirskem ozemlju, ki so imela do sedaj samo opozorilen značaj, imela povsem drugačen značaj. Začela se bodo s 15. junijèm ob uri 0.» Napovedovavec OAS je hkrati sporočil, da od sedaj dalje ne velja več za moške prepoved izseljevanja iz Alžirije. V neki drugi uskoški oddaji OAS na televizijskem kanalu v Oranu je OAS ukazala prebivav-stvu, naj se takoj zbere v mestih Oranu, Mostaganemu, Perregauxu, Arzewu in v Sidi-Bel-Abbesu, ki jih bodo spremenili v teritorialne platforme in jih branili z vojsko. Točnejša navodila, je zaključil napovedovavec, bodo dali v kratkem. Arzew je 30 kilometrov severovzhodno od Orana Mosta-ganem 80 km vzhodno oa Orana. Perregaux 70 km južnovzhodno od Orana in Sidi-Bel-Abbes 80 km južno od Orana. Zdi se, da je to odgovor OAS na včerajšnjo izjavo alžirske začasne vlade, ki je zavrnila zahtevo po nekem «posebnem statusu» za alžirske Francoze in po obsežnejših jamstvih od onih, ki jih predvidevajo evianski sporazumi. Medtem pa se nadaljuje teroristična dejavnost OAS: v razdobju štirih ur je nastalo deset požarov v Alžiru in okolici; nastali so v zasebnih stanovanjih in javnih lokalih, hkrati pa je zgorelo tudi nekaj avtomobilov. Dva eksplozivna plastična naboja sta eksplodirala v uradih za delo v mestni četrti Bab El Ued in povzročila občutno škodo. Nov požar je nastal danes zjutraj na uradu organizacije za saharska področja, ki je bil že včeraj predmet podobnega atentata, a se je izjalovil zaradi takojšnjega posega ga-sivcev. To pot pa je materialna škoda ogromna. Uradni viri javljajo iz Orana, da so teroristi ubili v torek ponoči enajst Alžircev, šest pa ranili v nekem naselju v bližini Si-di-Bel-Abbesa. Nekatere od teh teroristov so aretirali. V Mostaganemu in v Sidi-Bel-tAbbesu os oa-sovci zažgali nekatere iole. V židovski četrti v Oranu so slišali sedem eksplozij in živahno streljanje; ne ve se, če so bile pri tem žrtve. Policija jfe po preiskavi zaplenila 116 vojaških pušk, 10 avtomatičnih pištol, eno težko strojnico in sto ročnih bomb. Letalski družbi «AIF-France» in «Air Algerie» sta spet vpeljali službo prenotiranja, ki sta jo bili prekinili 1. aprila zaradi grožen, OAS. Ze ob 5. uri zjutraj je preči uradi čakalo od tri do štiri tisoč oseb, ki se želijo čimprej izseliti. V pariških političnih krogih o-cenjujejo za pomirjevalno izjavo alžirske začasne vlade. V teh krogih se zlasti poudarja okoliščina, da je začasna alžirska vlada podčrtala vlogo, ki jo bo evropska gospodarska skupnost mogla vršiti v Alžiriji, in pripominjajo s tem v zvezi, da bi ta izjava u-tegnila predstavljati dobro podlago za zaključek razgovorov, ki se nadaljujejo v Rocher Noiru med začasno izvršno oblastjo in alžirskimi Francozi. Po vesteh, ki so jih dobili iz Alžirije, je nastal globok razkol med civilnimi in vojaškimi krogi OAS: medtem ko prvi, pretežno «pieds noirs» želijo doseči sporazum, ki bi jim omogočil vključitev v novo alžirsko državo, so «polkovniki» baje odločeni, da ne popuste in da zaostre stvari do skrajnosti. To izhaja tudi iz že omenjenega poziva, ki so ga «polkovniki» OAS naslovili danes v Oranu na francosko prebivavstvo tega področja, naj se takoj preseli v Oran, Mostaganem, Perregaux, Arzew in Sidi-Bel-Abbes. Politični opazovavci vidijo v tem začetek uresničevanja načrta o razdelitvi Alžirije, ki ga je OAS nedavno napovedala z letakom. V Rimu so se sinoči zaključili razgovori Jugoslovanskega pod. predsednika Rankoviča z italijanskim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Piccionijem, jutri pa bo o razgovorih objav, ljeno uradno sporočilo. Medtem se je zaključil» v Ženevi prva faza razorožitvene kon. ference, ki se bo po enomesečni prekinitvi nadaljevala. Rezultati sicer niso obilni, temveč se lahko reče, da so spričo toliko me. secev in toliko sej — precej skromni. Vendar pa se niso ures. ničila tista prerokovanja, nekate. rih pesimistov ki so mislili, da se bodo vsi napori izjalovili. Ni dvoma, da so nekaj takega p re. prečili predvsem zastopniki iz. venblokovskih držav, ki so nad. vse pozitivno prispevali k delu konference. Kot vsak dan, je bilo v Fran. ciji in Alžiriji tudi včeraj nekaj novega. V Franciji so aretirali skupino oasovskih fašistov, ki so prišli iz Nemčie, da bi med seda. njim potovanjem francoskega predsednika po Franciji izvršili nanj atentat. V Alžiriji pa kaže, da so oasovci začeli izvajati svoj načrt o razdelitvi, kar je — po presoji pariških političnih krogov — povzročilo razkol med ctvii. nim in vojaškim delom zločinske OAS. Glede sporazuma v Laosu se je včeraj tudi generalni tajnik OZN pridružil izrazom splošnega zada. voljstva. Zaradi tega je kar pre. cej nerazumljiva Kennedyjeva izjava, da tudi po tem sporazumu — ki ga Je sicer pohvali) in po. stavil za zgled reševanja ostalih spornih vprašanj — njegov» vlada še vedno ne bo umaknila s v o. jih vojaških oddelkov s Tajske, gai Hkrati pa je ugotovil zaskrb. ljenost zaradi nerazumnega rav. nanja ameriškega senata glede odtegovanj» pomoči Jugoslaviji In Poljski. V Italiji Pa Je sedaj na vrsti eno Izmed najtežjih vprašanj via. de levega centra: nacionalizacija električne industrije. Voditelji vseh štirih strank levega centra so včeraj skoraj ves dan razprav, ljali in se bodo morali danes po. novno sestati, kar pomeni, da so naleteli na precejšnje težave. ODLOČITEV 0 NAGRADAH NA BENEŠKI BIENALI Dvomilijonski nagradi dodeljeni Manessierju in Giacomelliju Nagradi za italijanske umetnike so prejeli Capogrossi, Morlotti, Calò in Milani «ex aequo» Lepo nagrado je prejel slovenski slikar Janez Bernik - Tudi Mascherini spet nagrajen BENETKE, 14. — Mednarodno razsodišče na XXXI. beneški bienali je proti pričakovanju kmalu zaključilo svoje delo ter že tudi objavilo dodelitev nagrad. Uradne nagrade so bile dodeljene tako: Nagrado predsedstva vlade v znesku 2.000.000 lir, določeno za tujega umetnika, je prejel slikar ALFRED MANASSIER (Francija). Nagrado predsedstva vlade v znesku 2.000.000, določeno za tujega umetnika je prejel kipar ALBERTO G1ACOMETT1 (Švica). Nagrado beneške občine v znesku 2.000.000, določeno za italijanskega umetnika, sta prejela slikarja GIUSEPPE CAPOGROSSl in ENNIO MORLOTTI ex aequo. Nagrado beneške občine in pokrajinske uprave v znesku 2 milijona, določeno za italijanskega umetnika, sta prejela kiparja ALDO CADO' in UMBERTO MILANI ex aequo. Nagrado prosvetnega ministrstva v znesku 500.000, določeno za tujega grafika ali risarja, je prejel ANTONIO BERNI (Argentina). Nagrado prosvetnega ministr-stva v znesku 500.000, določeno za italijanskega grafika ali risarja, je prejel ANTONIO VIR-DUZZO. Razsodišče pa je imelo za nagraditev umetnikov na razpolago še več drugih nagrad, ki jih je dodelilo takole: Nagrado «Arthur Lejwa» (New York) v znesku 1.000.000 za slikarja izpod 40 let, ki prvič, razstavlja na bienali, je prejel’ JANEZ ' BERNIK (Jugoslavija). Nagrado «David E. Bright Foundation» Los Angeles v znesku 500 tisoč lir za kiparja je prejel Hum-bert .Dalwòod (Velika Britanija). Nagrado «David E. Bright Foun- dation» Los Angeles v znesku 500 tisoč lir za slikarja izpod 45 let, ki ni še prejel mednarodnih nagrad na bienali, je prejel Kumi Sugai (Japonska). Nagrado iste ustanove v enakem znesku za kiparja pod enakimi pogoji ]cot zgoraj je prejel Giò Pomodoro (Italija). Nagrado iste ustanove v znesku 100.000 za grafika pod enakimi pogoji kot zgoraj je prejel James Guitet (Francija). Nakupno nagrado «Giulio Einaudi Editore» Turin v znesku 1.000.000 za slikarstvo je prejel Ceri Richard.» (Velika Britanija) za delo «Peu a peu sortant de la brume». Nagrado «Cardazzo» v znesku 500.000 za slikarja je prejel Emil Schumacher (Nemčija). Nakupno nagrado «Zbiratelj moderne umetnosti» Turin v znesku 500.000 je prejel slikar Giuseppe Ajmone (Italija). Nakupno nagrado «Società Ceramica Richard-Ginori S.p.A.» Milan v znesku 400.000, določeno za italijanskega umetnika za slikarsko delo figurativnega značaja, je prejel Giuseppe Banchieri za delo «Okno na morje». Nagrado «Fiat» Turin v znesku 200.000 je prejel Isabel Pons (Brazilija). Mednarodna žirija pod predsedstvom St^carja prof. Georga Schmidta, katere član je bil tudi ravnatelj Moderne galerije iz Ljubljane prof. Zoran Kržišnik, se je v dneh.od 11. do 14. junija sedemkrat sestala. Na koncu svojega dela se je zahvalila predsedniku Biennale za zaupanje ter je izrazila željo, naj bi za prihodnje bienale pravilnik določal, ali naj se nagradi kak umetnik za dejavnost vsega svojega življenja ali pa naj nagrade opozore na kakega manj znanega umetnika, katerega delo pa mnogo obeta. Dodeljene pa so bile tudi druge nagrade, o katerih so odločale posebne komisije. Tako je z odobritvijo predsedstva Biennale mednarodni inštitut za liturgično umetnost imenoval komisijo, ki je soglasno odločila sledeče: Za slikarstvo prejmeta nagradi po 1.000.000 Alfred Manessier (Francija) in Bruno Saetti (Italija). Za kiparstvo prejme nagrado 1.000.000 Marcello Mascherini (Italija), nagrado 750.000 Luigi Brog-gini (Italija), nagrado 500.000 Albert Schilling (Švica), za grafiko pa nagradi po 250.000 Gilvan Sar-nico (Brazilija) in Rolf Nesch (Norveška). Odbor ustanove «Bevilacqua La Massa» je dodelil nagrado «Bepi Longo» v znesku 500.000 mlademu slikarju Albertu Gianquintu. Komisija ustanove «Omero Sop-pelsa» Benetke je sklenila, da dodeli nakupno nagrado slikarju Renatu Borsatu za delo «Sredozemsko jutro». Po zaključku bienale bo slika izročena beneški občini, da jo namesti v mednarodni galeriji moderne umetnosti. Razsodišče za nagrado UNESCO (ki obstaja v tem, da se sliki dveh umetnikov reproducirata v barvah; umetnika prejmeta za odkup pravice za reproduciranje po 1.000 dolarjev) je k,ot nagrajence izbralo slikarja Carla Henninga Pedersena (Danska) in Johna Paula Riopella (Kanada). Podeljene so nadalje bile nekatere nagrade za dekorativno u-metnost. Vreme včeraj; naj v il j a temperatura 23.5, najnižjg 14-8. ob 19. uri 20.6; vlage 80 odst., zračni tlak 1020.3 pada, veter 3 km severoza-hodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 15. Junija Vid Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 17.06 in zatone ob 2.47 Jutri, SOBOTA, 16 junija Jošt ZA PRAVIČEN DEŽELNI STATUT Obrazložitev in utemeljitev skupnih zahtev predstavnikov SKGZ • Včerajšnji obiski predstavnikov KPl • Pismo slovenskih dijakov predsedniku poslanske zbornice , vavec Franc Gombač in Izidor Predan. V spremstvu poslancev Beltrameja, Franca in Vidalija so delegacijo sprejeli komunistična poslanska skupina, poslanec D’O-nofrio, ki odgovarja za krajevne ustanove, poslanec Santarelli, član ožjega odbora, ki sestavlja zakonski osnutek o deželi. Z njimi je imela delegacija daljši razgovor in jim obrazložila vprašanja v zvezi z narodnostnimi pravicami slovenske manjšine v bodoči deželi. Kasneje sta delegacijo v spremstvu komunističnih poslancev dežele sprejela podpredsednika poslanske zbornice poslanca Licausi in Targetti, ki sta se živo zanimala za predložena vprašanja in obljubila delegaciji svojo podporo. Popoldne je delegacijo sprejela poslanska skupina PSI. Tudi na tem sestanku so razpravljali o vprašanju pravic slovenske manjšine. Zlasti so o tem govorili s poslancem Luzzattom, članom ožjega odbora za sestavo zakonskega osnutka bodoče dežele. Nato se je delegacija v spremstvu senatorja Pelegrinija sestala s komunistično parlamentarno skupino v senatu. Slovenski dijaki so poslali pred' sedniku poslanske zbornice posl. Giovanniju Leoneju in v vednost vsem parlamentarnim skupinam sledeče pismo : Slovenski dijaki pozivamo, naj vlada in parlament v bodočem deželnem statutu za deželo Fur-lanija-Julijska krajina podrobneje določita vsa zakonska določila za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, posebni statut pa naj zlasti predvideva: 1. da pripadniki slovenske narodnostne skupnosti smejo svobodno uporabljati svoj materin jezik v osebnih in uradnih odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi, s pravico, da dobijo v svojem jeziku tudi odgovor, dokumente in potrdila; 2. da se v staležih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradov določi primerno število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik; , 3. da se slovenski narodnostni skupnosti na vsak način zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu in komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, ki zadevajo Slovence; 4. da se na področjih, kjer prebivajo Slovenci, uvedejo poleg talijanskih krajevnih napisov tudi slovenski*, 5. da , se vzgojnim, kulturnim, socialnim in športnim organizacijam narodnostne manjšine zajamči enakopravno ravnanje tudi, kar zadeva uporabo prosvetnih zgradb in drugih naprav ter radia in kar zadeva pomoč iz javnih skladov; 6. da se ne sme v ničemer spre- •uiiiiiiiHtiiMiftMHniniiiiiiMniiitiiiMiiiiimiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiitimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniitiiiiiiiiii RESOLUCIJA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Za časovno omejeno parkiranje motornih vozil v mestnem središču V ta namen naj se uvede sistem kontrolnih kartonov, ki dovoljujejo le enourno parkiranje Ko sta se predstavnika Slovenske kulturno-gospodarske zveze vrnila iz Rima, kjer sta se razgo-varjala s poslanci in senatorji raznih strank, ki sodelujejo v ožji komisiji pri sestavi zakonskega osnutka za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina v zvezi s pravicami, ki naj bi bile vključene v deželni posebni statut, sta o svojih razgovorih dala našemu uredniku naslednjo izjavo; 1. — Kakor je znano, je vprašanje ustanovitve nove dežele na dnevnem redu ustavodajne komisije poslanske zbornice. Ta komisija je izbrala iz svoje srede sedemčlanski ožji odbor z nalogo, da pripravi osnutek posebnega statuta za bodočo deželo Razume «e, da ta osnutek pride še v plenum komisije, ki ga bo nato predložila poslanski zbornici v obravnavo. 2. — predstavnika sta govorila z nekaterimi člani ožjega odbora. Na podlagi peticije, ki so jo pred dnevi naslovile na predsednika •enata in poslanske zbornice vse »kupine, v katerih se politično urejstvujejo Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini, sta jim podrobneje obrazložila in- utemeljila zahteve Slovencev v Italiji, kakor naj bi bile vključene jn formulirane v posebnem statutu bodoče samoupravne dežele. 3. — Ob teh razgovorih je posebno prišla na dan koristnost skupnih zahtev Slovencev, kakršna je bila ravno omenjena peticija. Menimo, da bi morali tudi osebni ustni nastopi predstavnikov vseh Slovencev pri vladnih in drugih pristojnih krogih v bodočnosti slediti po tej poti. 4. — V pogledu formulacije narodnostnih pravice Slovencev in kako in kje naj ti dobijo svoj zakonski izraz vlada tudi med vladnimi strankami velika razlika. Vsekakor je med vladnimi strankami vendarle zmagalo mnenje, da najdejo upravičene zahteve, ki slonijo na ustavi republike, mirovni pogodbi, na posebnem statutu, priloženem londonski spomenici, in ki so našli izraz tudi v mnogih javnih izjavah italijanskih državnikov in politikov, svoje zakonske formulacije. Razlika je v tem, ali naj bodo te pravice konkretno formulirane šele s posebnim zakonom, ali pa vsebovane že v deželnem statutu. 5. — Slovenci in njihovi predstavniki morajo še vnaprej odločno zavzemati in voditi bitko za zmago svojih zahtev, in eden izmed najbolj učinkovitih načinov te politike, so skupni nastopi vseh Slovencev v državi, ne glede na njihovo politično-ildeološko usmerjenost. Tajništvo deželne federacije KPI pa sporoča, da je včeraj zjutraj prišla v Rim deželna delegacija, ki jo sestavljajo župani devinsko-nabrežinske, dolinske in zgoniške občine, občinska svetovavka Marija Bernetič, pokrajinski sveto- mjnjati obseg pokrajin in občin z namenom, da se prejudicira narodnostna sestava omenjenih enot. Odobritev izdatkov za javna dela Komisija za javna dela poslanske zbornice je sprejela na zakonodajnem zasedanju zakonski dekret, s katerim je odobrila izda1 tek 45 milijard lir za izvršitev javnih del na tržaškem področju v Furlaniji in Julijski krajini. Izdatek se med drugim nanaša tudi na gradnjo novega pomola v tržaškem pristanišču za skupno 10.5 milijarde lir, za okrepitev železniške proge Trst-Videm-Trbiž in za razširitev tržaške železniške postaje «Campo Marzio» za skupno 10 milijard lir, za gradnjo nove krožne železniške proge v Trstu 10 milijard lir, za ureditev pjntebske ceste 6 milijard lir in prispevek za gradnjo nove avto-strtde Trst-Mestre z odcepom pri Palmanovi proti Vidmu v višini 8.5 milijarde lir. Poslanska komisija za javna dela je omenjeni zakonski dekret poslala senatu, ki ga mora odobriti, in šele nato bo zakon lahko stopil v veljavo. Nekatera dela, ki so omenjena v zakonskem dekretu, so sicer že v teku. To pomeni, da se bodo ta dela lahko nadaljevala in z novimi prispevki, ki jih določa zakon, nekatera tudi zaključila. 'Včeraj se je pod predsedstvom dr. Vollija sestal izvršni odbor Tržaške pokrajinske turistične u-stanove, ki je proučil in sklépai o nekaterih tekočih vprašanjih. Tako je odbor najprej izrekel po-voljno mnenje za podaljšanje dovoljenja najemniku nekega cam-pinga v Sesljanu ter za upravo počitniškega doma v istem kraju. V tem delu seje pa je odbor posvetil največjo pozornost načrtu nekega podjetja iz Furlanije, ki ima namen urediti velik camping v neposredni bližini Ribiškega naselja pri Stivanu. Po tem načrtu naj bi camping v ozkem pomenu besede obsegal 28.000 kv. m površine, poleg tega pa bi podjetje zgradilo še vse ustrezne zgradbe, ki so potrebne, da bi turišti imeli čim večje udobje. Toda dokončni sklep o tem vprašanju bo odbor sprejel potem, ko bodo načrte pregledale in odobrile ostale pristojne ustanove in oblasti. Nadalje je odbor proučil prošnjo nekega zasebnika iz Barko-velj, ki je zaprosil za prispevek na osnovi dekreta št, 1 vladnega generalnega komisaria od dne 22. januarja 1962. Zasebnik, ki ima sedaj javni lokal, bi rad stavbo Izjava ministra za delo o zvišanju pokojnin Minister za delo .posl. B^rtinelli je včeraj pojasnil nekatera vprašanja, ki se tičejo upokojencev. Minister je izjavil, da novi zakon o pokojninah ki ga proučujejo v senatu, predvideva, da se bodo zvišale minimalne pokojnine za delavce do 65. leta starosti od 6.500 na 12.000 lir. Za delavce pa. ki so starejši od 65 let, se bodo pokojnine zvišale od 9.000 lir na 15.000 lir. Vse pokojnine pa, ki so višje od navedenih minimalnih, bodo zvišali za 30 odstotkov. SEJA ODBORA TURISTIČNE USTANOVE Načrti za gradnjo velikega campinga blizu Stivana V Barkovljah namerava neki zasebnik spremeniti gostilno v hotel IZ SODNIH DVORAN Znižana kazen Indipendentista obtoženemu žalitve policistov Prizivno sodišče je obravnavalo prvi beg znanega Fuccara in mu tudi ublažilo obsodbo Na seji upravnega odbora tržaške trgovinske zbornice, ki je bila dne 8. junija, so odborniki sprejeli občinski upravi naslovljeno resolucijo, ki obravnava vprašanje parkiranja avtomobilov v mestnem središču ter v tej zvezi nevšečnosti, ki jih občutijo zla-»ti trgovci. Resolucija predvsem ugotavlja, da se zaradi vse večjega števila avtomobilov pojavljajo zastoji v prometu in je vožnja po mestnih ulicah vedno bolj težavna. Tak položaj je zlasti neugoden za gospodarske kroge, saj jim onemogoča hitro opravljanje raznih poti, kar velja še posebno za šoferje, ki vozijo razno blago, zastopnike, ki obiskujejo k'iente, trgovce ki imajo opravke v bankah itd. Dejstvo je, da ti ljudje v mestnem središču ne najdejo več prostora, kjer bi lahko za malo časa parkirali svoje vozilo, kajti druge kategorije koristnikov ceste zasedajo cestišča s svojimi vozili kar za ves dan ali pa za daljša obdobja. Nujno potrebno je, da se omenjene nevšečnosti odpra/ijo, v pričakovanju korenitih sprememb, ki naj temeljito uredijo zapleteno vprašanje mestnega prometa, pa odbor predlaga občinski upravi naslednje: aj V nekaterih mestnih ulicah naj se čimprej uvede sistem časovno omejenega parkiranja, sistem, ki je že dolgo časa v veljavi tako v raznih italijanskih mestih kot tudi v inozemstvu. V ta namen naj se uvede obvezna uporaba kontrolnih kartonov, ki jih morajo avtomobilisti imeti v notranjosti vozila pred zaščitnim steklom in ki dovoljujejo le enourno parkiranje. b) Lastnikom lokalov, ki imajo dohod preko pločnika v svoj lokal, naj se dovoli, da lahko parkirajo svoje avtomobile na prehodu samem. c) Izvede naj se akcija za ugo- tovitev novih parkirnih prostorov, tako da bi se njih površina povečala. . Odbor trgovinske zbornice končno izraža prepričanje, da bodo občinske oblasti čimprej sprejele omenjene predloge, ki bi pripo- mogli k izboljšanju prometa in omogočili hitrejše poslovanje tržaških gospodarskih dejavnosti. Vespa ob avto Po drevoredu Elizejskih poljan se je včeraj popoldne peljal z vespo proti Ul. Navali 55-letni Bruno Cechet iz Ul. Molino a vento 74, pa je trčil ob zadnjo stran avta, ki ga je pred njim vozil 46-letni Francesco Scabardi iz Ul. Bosco 48. Zletel je na tla in se pobil in ranil po čelu in nosu, zaradi česar se bo moral zdraviti dober - teden. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, toživec Visalli, zapisnikar Strippoli, obramba Balestra) se je zagovarjal 53-letni Marcello Minca od Spodnje Magdalene 1523, ki je bil obtožen žalitve javnih funkcionarjev, ki jo je baje zagrešil 30. septembra lani. Mincov primer je obravnaval tržaški sodnik že v decembru lani. Sodnik Mancuso je tedaj spoznal Minco za krivega ter ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev in 10 dni zapora. Kazensko sodišče je v svojstvu prizivnega sodišča znižalo Minci kazen na 4 mesece zapora. Mincov primer je zelo zanimiv, saj gre za enega izmed voditeljev indipendentistične skupine, ki jo vqdi mani Marchesich. Ponoči med 29. in 30. septembrom lani so neznanci postavili pred Ros-settijev spomenik ob začetku Ul. Giulia lovorov venec z avstrijsko zastavo. Ker so policijski organi sumili, da so morda venec položili pristaši indipendentističnih skupin, so poklicali na odgovornost omenjenega Minco, ki je menda odgovorna osebnost indipendentistične organizacije «Alabardieri triestini». Obravnava pred sodnikom ni zadevala vseh prejšnjih dogodkov, ki so pogajali vse, kar se je dogodilo od vstopa Mince na kvesturo naprej. Minco so obdolžili, da je ob priliki zasliševanja na kvesturi žalil javne organe. Na razpravi pa je dejal, da je popolnoma nedolžen ter da ni nikoli spregovoril besed, ki so mu jih naprtili. «Sicer pa — je pripomnil Minca — nimam navade, da bi žalil kogarkoli.» Policijski podoficir Guerrino Beltrami pa je s svoje strani izjavil, da je obtoženec dejansko izrekel inkriminirane žalivke. Povedal je, da se je obtoženec izrazil na žaljiv način, takoj ko so mu povedali, zakaj so ga poklicali na kvesturo. Vsaj kot je trdil podoficir Beltramini, je Minca baje dejal, «naj mu ne razbijajo...». Podčastnik je tudi zatrdil, da ni nihče žalil Mince v policijskem uradu. Ta je namreč dejal, da mu je neki policaj zabrusil v obraz vzdevek «Minca — minchione». Tudi podoficir javne varnosti Lino Brunello je izjavil, da so z obtožencem ravnali po vseh predpisih ter da ni grozil Minci, da bo poklical policijskega agen- tu ■ _i. ., * i -, z-.''* Občina ni poskrbela le za prepoved «bikinov» in podobnih vragolij, kj spravljajo v zadrego moraliste, pač pa Je storila tudi nekaj koristnega: delavci pleskajo ograje v «Topolinih», da dostojno sprejmejo kopavce ta, ki naj bi ga odpeljal v koro- ljivost nekega čuvaja ter je zlo- nejske zapore. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Nardi, toživec Santonasta-so, zapisnikar Parigi, obramba A-modeo in Devetag) so včeraj ponovno obravnavali primer Maria Fuccara iz Ul. Marconi 18 ter Glauca Turca iz Doline štev. 164, ki sta bila obtožena, da sta zbežala iz koronejskih zaporov, da sta vdrla v stanovanje zaporniškega častnika kapetana Alda U-dine ter da sta se polastila copat in hlač, ki so bile last zaporniških stražnikov. Včerajšnji razpravi ni prisostvoval Mario Fuccaro, čigar ime se je zadnje dni stalno ponavljalo v vseh časopisih v Italiji. Fuccaro je, kot je znano, pred dnevi zbežal skupaj s tremi drugimi priporniki iz zapora sv. Terezije v Florenci. Tako kot v Trstu se mu tudi beg v daljni Toskani ni posrečil. Pozneje se je zvedelo, da so mu že pred petnajstimi dnevi sporočili, da bi moral prisostvovati obravnavi pred tržaškim porotnim sodiščem. Fuccaro pa je poziv odbil, verjetno zato, ker je že pripravljal beg iz florentinskega zapora. Glauco Turco in Mario Fuccaro sta bila dva izmed toliko zapornikov v koronejskih zaporih. Turco se je moral zagovarjati pred časom pred porotnim sodiščem zaradi sramotenja italijanskega naroda ter je bil zaradi tega prekrška obsojen na določeno kazen, ki jo je pozneje prizivno sodišče znižalo na 1 leto in pol zapora. Ce bi šlo vse po sreči, bi Glauco prišel na svobodo že v decembru lani, Fuccara pa je z druge strani obsodilo tržaško kazensko sodišče na tri leta zapora ter 24. grande spettacolo). Cristallo 16.30 «Množična usmrtitev» (Esecuzione in massa). Van Jon-son. Garibaldi 16.30 «Pod palubo s P°T veljnikom» (Sotto coperta con » capitano). Technicolor. Nadja Gray. Capito) 16.00 «Profesor med oblaki» (Il professore tra le nuvole). Fred Mac Murray. Impero 16.30 «Pasji svet» (Mondo cane). Prepovedano mladini. Italia 16.30 «Grešnice ln umazane roke» (Peccatrici e mani lorde). Marina Fetrowa. Prepovedano mladi-ni. Massimo 16.00 «Nei7jprosno mesto» (La città spietata). Kirk Douglas. Prepovedano mladini. Moderno 16.00 «Vrni se, ljubezen» (Amore ritorna). Technicolor. R°CK Hudson, Doris Day Astoria 17,30 «Silvester, nerodni ma. ček» (Silvestro gatto maldestro). Technicolor. . Astra 16.30 «Hoja po prstih» * Francije, kjer je imel vrsto razstav. Motociklist se je prevrnil Po Ul. Commerciale se je včeraj okrog poldne peljal z motorjem proti središču mesta 37-letni Ruggero Biacco iz Ul. Machlig 8, pa je trčil ob avto, ki ga je vozil 54-letni Giovanni Stock iz Ul. Romagna 34. Zletel je na tla in se pobil ter ranil po čelu, obrazu ter desni roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni. Sreča v nesreči Številni pešci, ki so bili včeraj okrog 9 ure v Ul. Giulia, so se zelo prestrašili, ko je tramvaj proge št. 3 povozil 73-letnega Giuseppa Zavadila iz Ul. Verga 8. Vsi so se bali, da bo Zavadil dobil hude poškodbe in da bo v smrtni nevarnosti; vendar je imel srečo, saj se je le pobil po čelu, nosu in glavi ter levi nogi. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni. Tramvaj, ki ga je vozil 50-let-ni Giovanni Grattogliano iz Ul. Settefontane 2, je šel od Sv. Ivana proti središču mesta. Pred pivovarno Dreher je sprevodnik zmanjšal brzino, ker se je bližal postajališču, prav tedaj pa je Ža-vodil naglo stopil s pločnika na tračnice, da bi šel čez cesto. Tramvajski voz ga je zadel in Zavadil je padel na tla ter se pobil. Trčenje avtov Do nenavadne prometne nesre-če, vendar brez človeških žrtev* je prišlo včeraj popoldne na obrežju. Okrog 15. ure se je z avtom «giulietta» peljal po obrežju 27-letni Roberto Julian iz Ul. y1' smondo 12. Hotel je kreniti na 1®" vo stran, toda moral je čakati, ker je mimo vozila cela kolona avtomobilov. Obtičal je prav n; tramvajskih tračnicah; tedaj P8 je mimo privozil avto «fiat 11"“.’,’ za njim pa fičko, ki ga je voz» 25-letni Gianpiero Zori iz Ul. Zb* rutti 14. Zori je zapazil, da so vrata avta «fiat 1100» odprta in je Priy°J zil mimo, da bi obvestil šoferja, ni pa zapazil «giuliette» in je trčil v vozilo. Skoda je precejšnja, nihče pa se ni ponesrečil. Včeraj-danes ROJSTVA, SMHTI IN POHOKE Dne 14. junija se je rodilo v stu 12 otrok, umrlo je 10 oseb. UMRLI SO: 85-letna Gisella A*"8' deo vd. Julien. 80-letna Anna Žafran por. Lampe, 79-letn! Josip G°°' nič, 62-letroi Giovanni Segala, 65-iet-n| Antonio Furlan, 71-letni Marin Hiermer, 58-letni Luigi Pravisani, * ' letna Amalia Terzon por. Effigia» ’ 59-letna Augusta Barzelogna P® ' Parladori in 74-letni Carmelo Aro» ' ct. NOČNA SLUŽBA LEKARN De. Coderrnatz, Ul Tor S. Pier°J!' Marchio, Ul. Ginnastica 44; Oep*1 gher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonn« del Mare, largo Piave 2; Zane . Testa d’oro, Ui. Mazzini 43. VALUTE V TRSTU dolar švicarski frank funt šterling francoski frank šiling marka pezeta dinar marengo zlato 619.95 143.74 1740 50 126.20 24.04 155.15 10.41 0 10 4875—4975.-707— 710,- x x>t)Coooosoc<>c«500ooc»5c>c>oc>oooooo ooooooooocxxx>oc>o OOCOOCOOCxM'OCOOOOOOOOOOOC'OOOCCPOOOOOOOOOOOóOOOOr*'-* , v . . . IZREDNA PRILIKA! 50% popusta »©C^&COOCOOOOOOOOOOOOOOeOOOOOCiCCOOOOOOOOOCOrnOOOOOOOOOOOOOOOOOO / V tednu naše knjige, od 14. do 20. junija 1962# vam nudimo do KNJICARNA na vse slovenske knjige, razen šolskih TRST,Ul.Sv.Frančiška20-tel.61-792 (xx-OCOCOCCOOC-nrC<'0<:CC^'.OOC'COCOC-CC<»XXiC 1000 » 200 SAMSA: Trst je klical . . • • • )) 600 » 150 REBULA: Senčni }>les . . • • • )> 1350 » 780 PAHOR: Na sipini . . . • • • » 1050 » 750 PAHOR: Onkraj pekla so ljudje . )) 500 » 300 STELE: Umetnost v Primorju . , )) 1950 » 1170 TRŽAŠKA KNJIGARNA - TRST Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792 vlogo ohrabreni mladi talenti bi mogli svojo ustvarjalno silo pokazati čimprej, vsekakor o pravem času. Proučevanja, ki so bila glede tega izvršena, dokazujejo, da je ta hipoteza točna. Psiholog dr. Lemman z vseučilišča v Ohiu je na primer proučil življenjepise več tisoč ljudi, ki ro se izkazali v raznih znanstvenih ali tudi drugih dejavnostih. Iz tega je izločil njihova najboljša dela ter’ ugotovil, kdaj so bila objavljena, oziroma u-resničena. Na tej osnovi je ameriški psiholog ugotpvil, dg je od 52 največjih kemikov 33 odstotkov dalo svoja najboljša dela v starosti med 20. in 30, letom, 44 odst. teh znanstvenikov je dalo najboljša svoja dela v starosti med 30. in 40. letom, 15 odst. v starosti med 40. in 50. letom, le 4 kemiki so objavili svoja važnejša dela v svojem šestem desetletju in le eden v starosti po šestdesetem letu. Ameriški strokovnjak je proučil tudi življenja 2000 matematikov, fizikov, astronomov, genetikov, psihologov in drugih znanstvenikov in je pri tem u-gotovil, da je 37 odst. teh ljudi dalo svoja najboljša dela v tri. desetih letih, 20 odst. v 50, in le 6 odst. v starosti po 60. letu. Študija ameriškega psihologa pa k temu dodaja, da sodobni talentirani ljudje razpolagajo z mnogo boljšimi okoliščinami kot njihovi predniki in da se zato laže prej razvijejo in prično u-stvarjati kot njihovi kolegi prejšnjih stoletij. In kljub temu, kljub tem kon- iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimMitiiiiiiimiiiiHiiimiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMintiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Nekaj nasvetov bodoči materi zmerno, redno jesti ter po kosilu nekaj časa počivati. Nočno spanje mora trajati najmanj osem ur. Hrana naj vsebuje čim več sadja in sočivja. Nosečnica se naj izogiba preveč soljeni hrani, suhemu mesu, mastnemu siru ter vsem močno začinjenim jedem. Alkoholu se je treba popolnoma odreči, kajenje je pa treba zelo omejiti, ali pa, še bolje, popolnoma opustiti. Obleka bodi udobna in lahka in ne sme stiskati. Samo po sebi se razume, da mora biti spodnja obleka sveža in čista in mora biti narejena iz materiala, ki ne dovoljuje prekomerne ohladitve in prevelikega o-grevanja telesa. Pete na čevljih naj omogočajo stabilnost noge in naj ne bodo višje od 4 do 5 cm. Izredno koristni so kratkotraj- .................................................iHiiiniiimnimiimniinniiiimmiiiiiiiiiMiiiimiiiiimmiiiMiiimmiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiniiiiiuMiiii bi v kratkem ne dosegli uspeha. U-pošte vaJte želje in okuse ljubljene osebe. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan Da preprečimo bolezni, ki jih lahko povzroča nosečnost in da morebitna taka obolenja pravočasno odkrijemo, je potrebno, da se da vsaka nosečnica vsaj enkrat mesečno pregledati od zdravnika, v zadnjih mesecih je tak pregled priporočljiv dvakrat mesečno. Zdravnikovih navodil se je treba točno držati in treba je hoditi na kontrolne preglede, če jih zdravnik naroči. Ce se pojavijo na nogah otekline, bolečine v spodnjem delu trebuha, glavobol, močno bruhanje ali pa če nastopijo krvavitve iz nožnice (vagine), predporodne bolečine ali odliv vode, se je treba takoj posvetovati z zdravnikom ali pa vsaj z babico. Med nosečnostjo se je treba izogibati večjih telesnih in duševnih naporov ter razburjenj, prav tako je treba živeti OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odložite n-a jutri neko važno odločitev. Družinsko vzdušje bo nekoliko napeto. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri reše. Vanju nekega denarnega vprašanja, ne prepuščajte to slučaju. Preden se v nekem sporu odločile Za eno ali drugo stran, proučite objektivno vso zadevo. Zdravje zelo dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) U-trudljiv, toda v denarnem pogledu zelo uspešen dan. Ne zaupajte vaših načrtov osebanv, ki jih komaj poznate. Zdravje dobro. RAK (od 23.6 do 22.7.) Bodite Potrpežljivi In vztrajni, ne obstanite že pred prvimi težavami. Pomanjkanje reailzma bi utegnilo zaplesti celo najbolj preproste stvari. izboljšano zdr- 'je. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden razvoj vseh vaših poslov. Pokažite zanimanje za načrte in vprašanja najmlajših. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neprl. čakovan zaslužek vam bo omogočil uresničitev važnega posla. Morali boste organizirati neko potovanje ali Izlet. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Zaenkrat se zadovoljite z manj pomembnim mestom. Ne sprejmite naloge, ki bi vas zaposlovala zvečer. Zdravje dobro ŠKORPIJON' (Od 24.10. do 22.11.) Manjše težave ne bodo viplivale, da Je posebno primeren za špekulacije in finančne posle. Ljubezen in zaupanje osebe, ki vas ljubi, vam bosta v uteho. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V teku jutra boste rešili neko konfuz-no situacijo Prejeli boste neko zelo prijetno vabilo. Zdravje občutljivo. VODNAR (o05: j.ln cikker- Prizor iz otvre «Janeži»», 2>.ir>. ' S popevkami -’ntii voščimo Inulto n *\ Ital. televizija 8.30. 13 U0 Ul 14.2,j: sola; 15.30: Sporina oddaja; 16.30: D-iev,..«: 18.45: Pošla; 19.10: Sooob.-iki: tli. n0 Bechi, 19.45: Mal| komer'- 20 20; Sport; 20.30; Dnevnik. 21.05: Ter. genjev — Ul otetano. -.Prva ljubezen»; 22.00: Prenosi no"i-iixi-i n tekem v Čilu; *3.30: Dnevni!; DRUGI KANAL 21.10: «Dolga pot vrnitve»; 22 IV Dnevnik: 22.3»: Simfon . r-> k en »r-. Jug. televizija Evrovizja 14 0«); Svetcvno nogometno prvenstvo v Čilu — posnetki polfinalnih tekem Ljub jana 19.00. Pogovor o raSlh graimkou-skl h ploščah: 19 30: Lom* ir, r.. tujem kulturna oddaja Jm go oo: TV dnevnik Ljubljana 2u ««■ Hm . skl Korsakov: Zlat. oeir.ni. />dnja poročila Beograd 2C 20 .sime n skulpture; 20.35: Program Jugoslo. vanske kinoteke; 22.00: TV dnevnik. G o riško-beneški dnevnik OB RAZPRAVI ZA DEŽELNI OSNUTEK 0 ustanovitvi četrte ■ pordenonske pokrajine so stranke deljenega mnenja Svojo razdeljenost skušajo zakriti s predlogom za referendum med prebivavstvom, ki naj pove svoje mnenje Parlamentarna komisija za u-stavne zadeve, ki se ukvarja z , izdelavo besedila statuta avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, je v teh dneh sprejela, na podlagi osnutka statuta videmskega demokristjanskega poslanca Biasuttija, večji del členov, ki določajo okvir delovanja bodoče dežele. Sodijo pa, da je še vedno 13 členov, o katerih niso mogli doseči soglasja. Med nerešenimi vprašanji je tudi ustanovitev četrte pokrajine v naši deželi, se pravi nove pokrajine Pordenone, ki naj bi nastala * odcepitvijo obsežnega ozemlja na desni strani Tilmenta od sedanje obsežne videmske pokrajine. Karnijski predstavniki osnovnih krajevnih organov oblasti in konzorcijev so v svojih telegramih, ki so jih prav te dni poslali predstavnikom oblasti in krščanske demokracije v videmski pokrajini, izrazili svoje odločno nasprotovanje ustanovitvi četrte pokrajine, ki naj bi nastala z razkosanjem videmske, ter zagovarjajo ustanovitev posebnega okrožnega zavoda, ki naj bi deloval v okviru videmske pokrajine ter tako preprečil njen razkol. Vse drugačnega mnenja pa so politični predstavniki, ki vodijo politično življenje na desni strani Tilmenta. Videmski demokristjanski krogi sodijo, da je mogoče ustanoviti četrto pokrajino (doslej imamo tri pokrajine: tržaško, goriško in videmsko) šele po ustanovitvi dežele. Za takšen korak se mora na podlagi ustave najprej slišati mnenje dežele. Videmski demokristjani utemeljujejo svoje stališče s tem, da je za ustanovitev dežele potrebno ustavno določilo, medtem ko za novo -pokrajino to določilo ni potrebno in jo je mogoče ustanoviti s krajšim in na-vadnejšim postopkom. Predstavniki obeh delavskih strank, komunistične in socialistične, zagovarjajo ustanovitev pordenonske pokrajine, ker obstajajo na tem področju specifična vprašanja in ker je videmska pokrajina tako obkfežna, da predstavlja hudo zapreko za hitro u-pj-avno poslovanje. Italijanska socialistična stranka «HiiimiiitiiiiitiutiiMuitiiiiiimriiMHiuiiuuMHMm Kino CORSO. 17.15 «Kriminalke E. Wal-lacea» (I gialli di E. Wallace), B. Lee in M. Redmond. Crnobeli angleški film, VERDI. 17.00 «Orjak Iz New Yor-ka» (II gigante di New York) z Viktor Mature in L. Bali. Ameriški črnobeli film. VITTORIA. 17.00 «Italijanke in ljubezen (Le italiane e 1’amore). Sodeluje 11 italijanskih režiser, jev. Mladini pod 18. letom prepovedan vstop. CENTRALE. 17.15 «Prednja straža izgubljenih mož» (L'avamposto degli uomini perduti), G. Pečk in B. Payton. Crnobeli ameriški film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D'Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 23.4 stopinje ob 13,50, najnižjo 12.8 stopinje ob 3. zjutraj. Povprečne dnevne vlage je bilo 75 odst. ima do tega vprašanja še svoje, posebno stališče. Nenni je na zborovanju v Pordenonu izjavil, da njegova stranka nasprotuje obstoju pokrajin, če pa je želja prebi-vavstva po ohranitvi, odnosno ustanovitvi novih pokrajin tako močna, tedaj naj se pokrajina vendarle ustanovi. Videmsko vodstvo PSI pa zagovarja stališče poslanca prof. Marangoneja, naj se namesto pokrajin v deželi ustanovijo svobodni konzorciji občinskih uprav. Ker so mnenja o novi pokrajini na moč deljena, se je porodila v političnih tajništvih videmskih strankinih sekcij, ki so za deželo, želja po razpisu referenduma, ki naj izbere eno izmed možnih rešitev. Vendar pa zagovorniki referenduma niso povedali, kako naj se izvede: ali samo v porde- Ceprav je bila včeraj dopoldne pred goriškim okrajnim sodiščem cela vrsta razprav, vendar je le malo takega, kar bi prišlo v poštev za tisk. Pri zaprtih vratih se je vršil proces proti znanemu mlademu satiru R., v katerega sta bili zapleteni tudi dve deklici, še otroka, ki nobena še ni prekoračila šest let starosti. Obtoženec ju je skušal izrabiti za spolzka dejanja in sodnik dr. Rinaldi je oba otroka, ki sta prišla pred njega eden v spremstvu matere in drugi v spremstvu svojega očeta, tudi zaslišal. Zadeva se je zaključila z obsodbo obtoženca, ki je dobil 11 mesecev zapora. Okrog 11. ure se je zaključila razprava proti goriškemu trgovcu Antonu Podgorniku, ki ima dom in trgovino na Komu št. 12. Zagovarjati se je moral, ker je dne 30. septembra lani trčil od zadaj v nekega skuterista in mu povzročil poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti 30 dni. Bilo je 30. septembra lani, o-krog 22.30, ko se je Podgornik peljal s svojim avtom Fiat 1100 od kapucinov proti središču mesta v Gorici. Ko je hotel iz Ul. Filzi zaviti v Ul. Sauro (pred sodno palačo), je švignil pred njim iz Ul. Duca d’Aosta neki skuterist in na začetku Ul. Sauro se je Podgornik, ki ni utegnil pravočasno zaustaviti svojega vozila, zaletel od zadaj v skuter. Na skuterju Ducati 200, ki ga je šofiral 41-letni Romano Alessio iz Gorice, Ul. Forte del Bosco, na zadnjem sedežu pa je sedel 42-letni Emilio Cocera iz Gorice, Ul. Montesanto 133. Oba potnika sta se po trčenju s skuterjem vred prevrnila. Vendar je bil ranjen samo Alessio, ki si je zlomil ključnico ter odnesel še druge poškodbe, zaradi katerih so ga sprejeli v bolnico na zdravljenje za 15 dni, ki so se potem podaljšali na 30 dni. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz bližnje vojašnice v isti ulici. Sodišče je po zaslišanju obtoženca in prij spoznalo Podgornika za krivega in ga z olajševalnimi okoliščinami obsodilo na plačilo denarne kazni 20.000 lir ter na plačilo sodnih stroškov. Obtoženca je branil odv. Bassi. Včeraj ob 11.45 je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 67- nonski pokrajini, ali videmski, ali pa na področju celotne dežele. Prav tako niso izbrali niti dneva za referendum, ki naj bi bil pred ustanovitvijo dežele ali po njej. Skratka, zamisel o referendumu predstavlja rešitev za zagovornike, odnosno nasprotnike ustanovitve četrte pokrajine, ker tako enim kakor drugim manjkajo elementi, da bi svoje stališče podprli z dovolj prepričljivimi dokazi. Hitro rešitev tega vprašanja lahko poišče samo parlamentarna komisija za ustavne zadeve, ki je v nekaj dneh svojega delovanja rešila že številna vprašanja, med katerimi so tudi takšna, ki so na prvi pogled napovedovala huda medsebojna nasprotovanja in zavlačevanje odobritve deželnega statuta. letni Francesco Brumat iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 50. Mož se je ranil na vseh petih prstih desne roke, ko je doma žagal drva. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ob Soči se je porezal s steklom Včeraj okrog 17. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 8-letnega Kazimira Dolesa iz Standreža, Kraška ulica 14. Deček je imel na desni peti rano, ki si jo je povzročil ko je stopil na kos stekla ob Soči. Zdravniki so mu rano očistili ter obvezali in ga poslali domov. Deček bo okreval v sedmih dneh. Ze dalj časa so se pripravljali najmlajši in starejši nogometaši iz Sovodenj, da bodo pomerili svoje sile v posebni tekmi, kjer naj se pokaže, kdo je boljši. Ker je bilo prejšnji mesec zaključeno tekmovanje za deželno prvenstvo, so zato izrabili sedanji premor v tekmovanjih in preteklo nedeljo organizirali napovedano tekmo. Ob 15. uri sta obe strani poslali na igrišče v Sovodnjah svoje najboljše sile in ob živahnem sodelovanju (z besedami) navijačev obeh ekip, je stopila žoga v akcijo. Spočetka nikakor ni hotela v mrežo, čeprav so mlajši pokazali lahno premoč in šele v 33. minuti prvega polčasa je Bruno Marson prvič potresel mrežo starejših. Eri tem rezultatu je ostalo do konca prvega polčasa. V drugem polčasu je že v drugi minuti z 11-metrovko Marson zopet potresel nasprotno mrežo, v 7. minuti je Pelicon zvišal na 3:0 in v 20. Kazimir Petejan na 4:0. Od takrat naprej pa so začeli z odločnejšo akcijo tudi sta- Slovensko gledališče iz Trsta priredi v nedeljo 17. t.m. ob 16. in zvečer ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici na Korzu Verdi št. 13 mladinsko glasbeno komedijo: PLEŠOČI OSLIČEK Sedeži: prve vrste odrasli 300, otroci 200 lir; druge vr-ste: odrasli 200, otroci 100 lir; stojišča odrasli 100, otroci SO Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici Ul. Ascoli Ul, v kavarni Bratuš ter pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. Pogajanja sindikalistov z vodstvom tovarne Torneila Danes bo v Busto Arsizio sestanek med sindikalnimi organizacijami delavcev industrijske družbe Tognella in glavnim vodstvom te družbe, da Bi se sporazumeli glede višine proizvodne nagrade za leto 1962. Sinoči so odpotovali v Busto Arsizio sindikalni predstavniki Delavske zbornice, CISL in UIL, ki bodo na sestanku zastopali delavce predilnic v Podgori, v Ronkah in rajonske tovarne v Podgori. Pri razkladanju tovora mu je stisnilo roko Včeraj ob 14.30 je prišel po pomoč v bolnišnico 27-letni Giordano Podberšič iz Gorice, Ul. Don Bosco 10. Podberšič, ki je zaposlen v podjetju Iglea na Tržaški cesti, se je ranil v levo roko, ko je pomagal razkladati s tovornika nove stroje, ki služijo za opremo tovarne. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v petih dneh. Razstava risb Danes 15. t.m. se bo ob 9. uri zjutraj otvorila razstava risb, ki so jih pripravili dijaki iz nižje srednje in strokovne šole v Gorici. Razstava bo v šolskih prostorih nižje sednje šole v Ul. Randaccio 10 in bo odprta za občinstvo do konca meseca, in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. rejši, in v 25. minuti je Cijak z 11-metrovko poslal prvo žogo v mrežo mlajših, eno minuto pred koncem tekme pa je zabil še en gol Pepič. Tako je bil dosežen končni rezultat 4:2 za mlajše. Tekmi je prisostvovalo lepo število občinstva, da smo ga malokdaj pri rednih tekmah videli toliko. Živahno so navijali za ene ali druge. Po končani igri sta se obe moštvi zbrali v gostilni pri Hmeljaku, kjer so imeli malo zakusko, ki so jo seveda plačali tisti, ki so tekmo izgubili. Zdi se pa, da so bili premagani zmagovavcem le nekoliko ne. voščljivi, ker nekaterim izmed mladih zakuska ni teknila, ter se še naslednji dan niso nič dobro počutili. Kdaj bo povratna tekma in če bo sploh prišlo do nje, še ni znano. Baje da se je nekdo od starejših izrazil, da rajši plačajo večerjo vnaprej, kot pa da bi še enkrat igrali proti nedeljskim nasprotnikom. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Sredi mesta se je zaletel z avtom od zadaj v skuter Pohujševavec otrok bo sedel 11 mesecev iiiiiitimiliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiMiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii POL ZA ŠALO POL ZARES Nogometna tekma v Sovodnjah med starimi in mladimi Končni rezultat 4:2 za mlade, potem ko so že vodili s 4:0 KOMENTARIJI PO TEKMI V VINA DEL MAR Jugoslavija ni zasluzila poraza s Cehoslovaki... Jusufi je v drugem polčasu igral z zlomljeno roko Čirič napoveduje visoko zmago Brazilije v finalu TENIS VINA DEL MAR, 14. — Poraz s Češkoslovaško je jugoslovanske igravce potrl. Boli jih predvsem ker Ceškoslovaki zmage niso zaslužili, ker ni bila plod boljše Ure, temveč zgolj posledica dveh taktičnih in ene nesrečne napake jugoslovanske obrambe. Edina zasluga Cehoslovakov je samo v tem, da so te napake znali izkoristiti, medtem ko jugoslovanski napadavci niso znali izkoristiti precej večje število priložnosti, ki so jih ustvarili z boljšo igro na sredini igrišča in z zelo nevarnimi napadi. Šekularac je t-koj po tekmi de. jal: «Trikrat smo zadeli prečko, oni pa so na naravnost neverjeten način prišli do svojega gola. Ta poraz je zares krivičen. Nisem ITALIJANSKA TV bo danes zvečer ob 22. uri na nacionalnem programu oddajala filmano kroniko tekme BRAZILIJA — CILE. V soboto ob 22.35 pa bo na drugem kanalu prenašala filmano kroniko tekme JUGOSLAVIJA — CSSR. ga pričakoval in še sedaj ne morem verjeti, da smo igro izgubili.» Trener Čirič je istega mnenja kot Šekularac: «Ti Cehoslovaki imajo izredno obrambo razen tega pa tudi prekleto udarjajo po nogah. Toda sodnik se je omejil samo na opomin obema kapetanoma, čeprav bi moral izključiti vsaj enega češkega branivca. Nihče ne more trditi, da igrajo Cehi nogomet, ki bi lahko ugajal. S svojo igro lahko tudi zmagajo, o tem ne bomo diskutirali, toda Stavim, da jim bodo Brazilci nasuli v nedeljo vsaj 5 golov». Galič je v sredini drugega polčasa zapravil stoodstotno priložnost: «Zgrešil sem korak. Žogo sem zadel z gležnjem in jo poslal k zvezdam. Ce bi se mi še stokrat nudila taka priložnost, je ne bi niti enkrat zgrešil. Rezultat je lažnjiv, zaslužili bi si vsaj neodločen rezultat». Češkoslovaški vratar Schroif pa je dejal: «Šekularac je najboljši napadač na svetu. Ne morem soditi Peleja, ker ga nisem videl, toda Šekularac je bil izreden in njegovi predložki so bili krasni. Igra sam ali skoraj sam, ker mu ostali niso dorastli. Rezultat se mi zdi pravičen. Jerkovičev gol je padel po moji krivdi. Jerkovič je skočil višje». Tudi posebni dopisnik «Gazzette dello sport» Emilio Violanti pravi, da so «ton igri dajali Ju. goslovani, ki so pokazali boljšo individualno in kolektivno tehniko in da so imeli na sredini igrišča naravnost spektakularnega Sekularca, katerega pobude pa so ostale žal osamljene». Dopisnik hvali tudi Radakoviča in vso o-brambo, predvsem pa Jusufija. Neki drugi komentator pa pravi: «Jugoslavija je izgubila zaradi tega, ker so njeni igravci pre. utrujeni, medtem ko je v drugem polčasu prišla do izraza sijajna fizična kondicija Cehoslovakov». * * * VINA DEL MAR, 14. — Med tekmo Jugoslavija - Češkoslovaška so se poškodovali trije češkoslovaški igravci: Lala, Kvasnak in Kadraba, Jugoslovan Jusufi pa si je zlomil roko in so mu jo dali v mavec. iR SANTIAGO, 14. — Vodja brazilske reprezentance Machado de Carvalho nima nobenih dvomov o tem kdo bo zmagal v finalni tekmi: «Pokal imamo že v žepu predvsem zaradi zmage Češkoslovaške nad Jugoslavijo. Jugoslavija bi bila za nas mnogo bolj nevaren nasprotnik». Za zmago nad Čilom je vsak' brazilski igravec dobil nagrado 330 dolarjev oz. nekaj nad 200.000 lir. # * « RIO DE JANEIRO, 14. — Brazilski ministrski predsednik Tan-credo Neve* je zaprosil FIFA, naj dovoli Garrinchi igrati v finalni tekmi. V telegramu, ki ga je poslal organizaciji, pravi Ne-ves: «Prepričani smo, da bo FI FA hotela dati priznanje Brazilcem za njihovo disciplino, in o mogočiti v finalu nastop vsem igravcem našega moštva in pred vsem Garrinchi, kateremu pošiljam moje navdušene čestitke». Landa diskvalificiran Garrincha opomin SANTIAGO, 14. — Garrincha bo lahko nastopil v finalni tekmi proti Češkoslovaški. Izvršni odbor FIFA, ki se je sestal danes dopoldne, je namreč v zvezi z incidenti med tekmo Cile - Brazilija in izključitvijo Lande (Cile) in Garrinche (Braz.) odločil, da kaznuje Landò s prepovedjo enkratnega nastopa, Garrincho pa z opominom. Zaradi diskvalifikacije Land^ ne bo mogel nastopiti v soboto proti Jugoslaviji v borbi za 3. mesto. OBVESTILO ŠZ BOR Telovadni odsek SZ Bor obvešča otroke, ki posečajo telovadbo na stadionu 1. maj da danes ne bo telovadnih vaj. ODBOJKARSKI ODSEK ŠPORTNEGA ZDRUZ. BOR obvešča mladince in mladinke, ki se zanimajo za odbojko, da bo na stadionu «L maj» pri Sv. Ivan j posebna vadba za začetnike tudi v poletnih mesecih. Začetniki lahko pridejo na trening že to nedeljo zjutraj ob 10. uri Kajaki v Merami MERAN, 14. — V soboto in v nedeljo bo na vodah Passira in Adiže mednarodno veslaško tekmovanje v kajakih. Sodelovali bo" do tekmovavci iz Avstrije, Nemčije, Svice, Italije in Jugoslavije. Jugoslovanski tekmovavci, sami Slovenci, so že na poti. Včeraj so se peljali skozi Gorico. # * ‘S TOKIO, 14. — Japonska bo predložila uradno kandidaturo za organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva 1. 1966. Tekme v nordijskih in alpskih disciplinah bi bile pri kraju Sapporo na otoku Hokkaido. PARIZ, 14. — Francoz Michel Jazy je v okviru mednarodnega mitinga dosegel nov svetovni rekord v teku na 2000 m s časom 5’1”6. Prejšnji rekord je imel Ma. džar Istvan Roszavolgy s časom 5’2”2. Jugoslavija Avstralija 3:2 BEOGRAD, 14 — V dvodnev- nem srečanju med jugoslovans in avstralsko teniško reprezent ■ - co je zmagala Jugoslavija s ■ Bora Jovanovič - John Fraser ■ > 6:2; Neal Fraser - Nikola P11*® 2:6, 6:2, 6:4; Pilič - John Fraser 12:10, 7:5; Neal Fraser -vič 2:6, 6:1, 8:6. Dvojice: Pine Bora Jovanovič — Neal m J Fraser 6:3, 1:6, 6:1. Dirka po Svici Bruni zmagovavec v prvi etapi DIEdSENHOr EN, 14. — D?11!*. Dino Bruni je zmagal v prvi e pi kolesarske dirke po Svici, z, rich - Diessenhofen (212 km). Vrsti red v prvi etapi: .. 1. Bruni (It.) 5.20’31” (z °dbl* kom 5.20T”) s povprečno hitrostj 39,774 km na uro. _ 2. Deconnink (Bel.), 3. Van Borgh (Niz.), 4. G. Desmet (B^ 5. Junkermann (Nem.), 6. Gib, (Niz.), 7. Paes (Bel.), 8 More« (Sv.),’ 9. Polo (Fr.), 10 Balm. mion (It.), 11. Moser (It,), VS1 časom zmagovavca. MILAN, 14. — Tekma za pokal «Prijateljstva» med Milan ir« Tnrinrtm co kOnCfllfl 1160 in Torinom se je čeno 1:1 (0:0); SEZNAM UDELEŽENCEV JOURA 1962» Petnajst moštev bo stortalo 24. L m. Anquetil tudi letos {lavni favorit Močno zastopstvo Faema PARIZ, 14. — Organizatorji kolesarske dirke po Franciji so objavili sestavo 15 moštev, ki se bodo udeležila dirke, ki se bo začela 24. t.m. LETROUX - GITANE - DUN-LOP: Andre Darrigade, Forestier, Ignolin, Lebaude, Mastrotto, Novak, Thielin, Malieepers, Simpson, Wolfshohl. LIBERIA-GRAMMONT: Angla- de, Delberghe, Dotto, Carrara, Foucher, Dupont, Milesi, Selič, De Boever, Van Vaerenberg. MARGNAT-PALOMA: Ducart, Elena, Novales, Thomin, Velly, Bouvet, Bellone, Bahamontes, Campillo, Otano. niiiiiiimiuiiiiitiuiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimmiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiii ČETRTFINALE «DAVISOVEGA POKALA» Itali j a - Madžarska danes igri posameznikov Gardini-Katona in Pietrangeli-Gulyas BRESCIA, 14. -*■ Danes dopoldne je bilo v Bresciji žrebanje parov za teniški dvoboj v četrtfinalu Davisovega pokala evropt. ske cone med Italijo in Madžarsko, ki se bo začelo jutri popoldne. Vrsti red iger bo naslednji: PETEK, 15. ob 14.30: Gardini (It.) — Katona (Madi.), Pietran-geli (It.) — Gulyas (Madi.). SOBOTA, 16. ob 15.30: Pietra n-gali-Sirnla (It.) — Gulyas-Szikszai (Madi.). NEDELJA, 17. ob 14.30: Pietran-geli — Katona in Gardini — Gulyas. Po gladki zmagi italijanskih te-nisarjev nad neizkušenimi sovjetskimi igravci v drugem kolu, bi tudi srečanje z madžarskimi tp-nisarji ne smelo predstavljati za italijanske nobene težave. Čeprav Gardini, Sirola in Pietrangeli še zdaleč niso v najboljši formi, so vendarle precej močnejši od vseh Madžarov z izjemo Gulyasa, ki je edini madžarski tenisar evropskega razreda, vendar pa je jasno, t da bo Gulyas v najslabšem primeru lahko le delno vplival na I končni rezultat. Teoretično bi italijanski igravci morali zmagati s 5:0, razen seveda v kolikor ne bi pri rezultatu 3:0 postavili na igrišče rèzervne-ga igravca Jacobinija, proti kateremu bi Gulyas vendarle utegnil imeti kakšno možnost na uspeh. Vsekakor mnogo bolj zahtevno za italijanske tenisarje pa bo njihovo srečanje v polfinalu evrop- ske cone z zmagovavcem Anglija—Brazilija, čeprav bo to srečanje v drugi polovici julija v Milanu. Angleži so namreč, čeprav so bolj vajeni travnatih igrišč, neprimerno močnejši od Madžarov, Brazilci pa imajo tako močne igravce, da lahko vedno poskrbijo za presenečenje. Celotni program četrtfinalnih srečanj evropske cone Davisovega pokala pa je naslednji: V Stockholmu: Švedska - Češkoslovaška. V Berlinu; Nemčija - Južna A. trika. V Eastbournu: Velika Britanija - Brazilija. V Bresciji: Italija ■ Madžarska. MERCIER - BP - HUTCHIN SON: Beufeull, Bihoufe, Ca*81 * Gainche, Poulidor, Melkenbeecs. Van Den Berghen, XXX, «* PELFORTH - SAUVAGE -JEUNE - WOLBER : Joseph Grou sard, Georges Groussard, Lac be, Lefebvre, Mathe, Mattio, neulin, Miele, Ramsbottom. _p. PEUGEOT - BP - PUNB^' Busto, Duez, Lacfh, Kpico, R bach, Ruby, Viot, Alomar, t-er mi, Schoubben. _T SAINT - RAPHAEL - HM/YEi* -HUTCHINSON: Anquetil, * naert, Everaert, Graczyk, L>e . 1t;2’ Rostollan, Stablinski, Rudi A111** Geldermans, Stolker. G. S. GAZZOLA FIORELLt. Bruni, Cesta*:1’ Rimessi, Alh-*,. Sabbadin, HUTCHINSON: Magni, Mele, Sabbadin, Arturo Gaul, Ernzers, Martinato x[q.. G. S. CARPANO - CLEMENI Azzini, Balletti, Barle, DefmPEV Sartore, Couvreur, Gilbert n smet, Molenaers, Proost, AG.dS. CHIGI - CLEMENT: Baffi, Boni, Ciacci, Magnani, M» ri, Ronchini, Sarti, Zanchi, 5 in Sachez. a. G. S. PHILCO - CLEMENT. * domi Brugnami, Carlesi, Ln ni, Falaschi, Velucchi, DaemS’ Hoevenhaers,_X X _X.„^T(Tl, ^ssF G. S. IGNIS - CLEMENT: relli, Baldini, Garau, GuarguagJ n Marcaletti, Mazzacurati, Nen Pambianco, Tonucci, Zorzi. , LEGNANO: Accordi, Batti« V Bettinelli, Casati, Cervellini, li, Dante, Fontona, Manzoni, 1 signan. , mtlW- WIELS - GORENE - LF.EU" Cleas, Delmuder, Desmet, tJo De Middeleir, Messelis, PaU. , Vannitsen, Junkerman, PusCv-t S-FAF.MA - FLANDRIA -MENT: Armand Desmet, r ckaert, Schoetjers, Sorgeloos, cel Ongenae, Van GeneuZ .gt Van Looy, Van Tonngerloo, Van Est, Zilverberg. Anglija-Brazifija 2:0 AngHi» ,p?.pzr; EASTBOURNE, 14. -vodi z 2:0 proti Braziliji vem dnevu teniškega dyobo)8 Davisov pokal. Rezultati: ,eS Gangster (Angl.) - Fernfl (Braz.) 6:4, 6:4, 6:4. K Knight (Angl.) - Thomas * (Braz.) 6:3, 6:3. 6:1, IVO ANDR1Č j VWWVYWWVW Travniška kronika Jvwi mvwwwavw KONZULSKI ČASI Konzul, ki je celo v sanjah videl angleške agente, je trdil, la ima ta človek angleški naglas. Vedno neomajno mirni Dav-la, brez fantazije in sposobnosti, da bi videl, kar ni, ali olep-aval, kar vidi, si je bil o tem popotniku že na jasnem. «Prosim vas, pazite na tega človeka,» je konzul razburje-io rekel Davni. «Prosim vas, spravite mi ga s poti; očitno je igent, poslan, da kompromitira konzulat, ali pa s kakim po-lobnim namenom. To je provokator...» «Ne,» je suho odgovoril Davna. «Kako da ne?» «On je pederast.» «Kaj?» «Pederast, gospod generalni konzul.» Da ville se je prijel za glavo. , „ „ . «O, ooo! Kaj bo še prišlo nad naš konzulat. Pederast je, iravite? Oooo!» Davna je miril svojega šefa in že naslednji dan rešil Trav-tik gospoda Pepina Ne da bi komu kaj povedal, je nagnal »edarasta v kct njegove sobe, ga prijel za neomadeževani ža-•et ' trdo potresel in mu zapretil, da bo takoj jutri pretepen Vpiii čaršiie in ga bo turška oblast zaprla v trdnjavo, če nemudoma ne pobere šila in kopita. In plesni učitelj je ubogal. Da ville je bil srečen, da se je rešil tudi tega potepuha, oda sam pr: sebi je že trepetal in ugibal, kakšne družbene idrrdke in brodolomce mu bo še naplavila motna in bedaka igra naključja v to dolino, kjer že tudi brez njih težko ’Ì vi Ta, šesta DaVillova jesen v Travniku je dozorevala in na- glo kot drama rasla v svoj vrh. Proti koncu septembra je prišla novica o osvojitvi pa tudi o požigu Moskve, Nihče mu ni prišel čestitat. Von Paulič je tudi sedaj nesramno in mirno zatrjeval, da nima nikakršnih sporočil o vojskovanju in se je ogibal vsakega pogovora o tej zadevi. Davna ie ugotovil, da von Pauličevi ljudje občujejo z ljudstvom na isti način in se vedejo, kakor bi nič ne vedeli, da se avstrijsko cesarstvo vojskuje z Rusijo. Daville je nalašč večkrat šel v Konak in se shajal z ljudmi iz mesta, toda vsi po vrsti so se kakor dogovorjeni izmikali vsakemu pomenku o pohodu na Rusijo; skrivali so se za splošne brezpomembne izjave in vljudne besede, ki nikogar ne zavezujejo. Včasih se je Davillu zdelo, da ga vsi ljudje gledajo strahoma in začudeno kakor mesečnika, ki hodi po nevarnih slemenih, in si prizadevajo, da bi ga z neprevidno besedo ne prebudili. Toda resnica je počasi vendarle prihajala na svetlo. Tisti deževni dan, ko je vezir kot po navadi vprašal Davilla, kakšne so novice iz. Rusije, in mu je ta sporočil razglas o osvoboditvi Moskve, se je vezir razveselil, čeprav je novico že vedel. Čestital je konzulu z željo, naj Napoleon napreduje kakor nekoč Cir, pravični osvajalec. «Toda počemu gre vaš cesar sedaj na zimo proti severu? To je nevarno. Nevarno. Rajši bi ga videl nekoliko bolj na jugu,» je pripomnil Ibrahim paša in zamišljeno gledal skoz okno v daljavo, kakor bi gledal naravnost v to nevarno Rusijo. Te besede je povedal vezir z istim glasom kakor svoje dobre želje in primero s Čirom; Davna jih je prevedel prav tako suho zgoščeno, kakor je prevajal vse, kar mu je bilo rečeno, toda Daville je začutil, kako ga je zgrabilo v prsih. «Da, to je, kar Jaz slutim, kar vsi mislijo in vedo, pa mi nihče noče povedati,» si je mislil in napeto čakal, kaj bo vezir še povedal. Toda Ibrahim paša je umolknil. («Tudi on mi noče reči,» je trpko pomislil Daville.) Sele po dolgem molku je vezir znova spregovoril, toda o drugi stvari. Povedal je, kako je nekoč odšel v Rusijo Gisari Celebi han, razbil nekajkrat sovražnikovo vojsko, ki se je venomer umikala globlje proti severu. Gisarijeve dotlej zmagovite čete so se zmedle in pre- strašile, divji neverniki, kosmati in vajeni mraza, pa so jih začeli napadati z vseh plati. Takrat je Gisari Celebi han izrekel znane besede: Ko človeku ugasne sonce domačije, kdo mu bo na pot domov posvetil? (Davilla je vedno jezil turški običaj, da med pripovedovanjem citirajo stihe kot nekaj posebno važnega in pomenljivega; nikoli ni mogel sprevideti, v čem je resnični smisel povedanih stihov in kakšna je njihova zveza s predmetom govora, vedno je pa čutil, da jim Turki pripisujejo pomen, ki ga on ne more občutiti in uganiti.) Mladi han je divje zbesnel proti svojim zvezdogledom, ki Jih je nalašč vodil s sabo; ti so mu bili prerokovali kasnejši nastop zime. Zato je ukazal vedeže, ki so se pokazali za butce, zvezati pa jih bose in lahno oblečene goniti v prvih vrstah, da bodo na svojem telesu občutili posledice svoje prevare. Toda pokazalo se je, da mršavi črnobukvarji, uveli in brezkrvni ko stenice, bolje prenašajo mraz kakor vojaki. Medtem ko so zvezdogledi ostali živi, je polnokrvnim mladim vojščakom pokalo v prsih srce kakor zdrava bukovina na mrazu. Železa se nisi smel dotakniti, pravijo, ker je peklo kakor razbeljeno in posnelo kožo Tako je zašel v nesrečo Gisari Celebi han; izgubil Je svojo veličastno vojsko in komaj odnesel živo glavo. Pogovor se je končal z blagoslovi in najboljšimi voščili za uspeh Napoleonovega pohoda in za zmago nad Moskviti; saj so znani kot ničvredni sosedje, ki nočejo miru in ne izpolnijo dane obljube. Zgodbe o Čiru in Gisari Celebi hanu seveda niso prišle iz vezirjeve, temveč iz Tahirbegove glave. Povedal jih je v Konaku med pomenkom o osvojitvi Moskve in o ugibanju o nadaljnjih uspehih Napoleonovega pohoda na Rusijo. Davna, ki je vse staknil, je tudi zvedel, kaj v Konaku pravzaprav mislijo o stanju francoske armade v Rusiji. Tahir beg je razložil vezirju in drugim, da so Francozi zašli že predaleč in se ne morejo več umakniti brez velikih izgub. «Ce pa Napoleonovi vojaki še kak teden ostanejo, kjer so,» Je rekèl Tahir beg, «potem jih že vidim kot gomile, po- krite z ruskim snegom.» Zaupnik je te besede natančno sporočil Davnu in ta J je hladno ponovil konzulu. «Naposled se vse bojazni uresničijo,» sl je rekel Davi'16 glasno in mirno nekega zimskega jutra, ko je vstal. Bilo je izredno mrzlo decembrsko jutro Prebudil se jc . glo, čuteč lastne lase na tilniku kot dotik ledene roke. OOP je oči in izgovoril te besede kot sporočilo, kj mu ga je ne» poslal. Prav iste besede si je ponovil nekaj dni kasneje, bo - J® prišel Davna in sporočil, da v Konaku veliko govorijo ° . - poleonovem porazu v Rusiji in o popolnem razsulu fran?cn(> armade Po mestu kroži zadnje rusko poročilo z vsemi v drobnostmi francoskega poloma. Videti je, da ruska P°roCo0 dobiva in razširja avstrijski konzulat, seveda skrivaj m Jlj ovinkih. Tahir beg ima sam ta komunike in ga je pok® vezirju. «Vse se uresničuje...» si je ponovil Daville, poslušajoč jo mača. Naposled se je vendarle zbral in mirno naročil Da ’ naj odide k Tahir begu s kakšnim izgovorom in ga med menkom zaprosi za rusko poročilo. Hkrati Je poklical Se ° gega tolmača, Rafo Atijasa, in naročil obema, naj po m® pobijata te neljube govorice in prepričujeta ljudi o nepTevi ljivosti Napoleonove armade, kljub trenutnim težavam, ki i je povzročila zima in daljava, ne pa morebitne ruske i?rria!s|e' Davnu se je posrečilo obiskati Tahir bega. Zaprosil ga J za rusko poročilo, toda teftedar ga ni hotel dati. ne «Ako tl ga dam, ga moraš pokazati Davillu, česar Pa .r želim. Te stvari so preveč neprijetne zanj in za njegovo movino, jaz ga pa preveč spoštujem in nočem, da bi ta!celiajo vice zvedel od mene. Povej mu, da ga venomer spremi) j moje dobre želje.» n0. Davna je pogovor neusmiljeno natančno in mirno P° vil Davillu in se takoj umaknil, konzul je pa ostal sam s ; Tahlrbegovo orientalsko pozornostjo, oa jimi mislimi in s tere so se mu ježili, lasje. (Nadaljevanje sledi) •— ~ , ust - UL MONTEUCHl (Ml. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 56» — PODHU7N1CA GORICA: Ulica S. Pellico 1-Ii, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA èt. 20 — Tel. it. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lit — V naprej. 8i , ’ ' .,W10 .lr celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AUIT. DZS. LJUDij St'm t^u »r, p" e tpkofi. ra4un orl Narodni banlt) v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: cene oglasov: Za vsak mm v «rini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. a Mali oglasi 30 Ur beseda, -t Vsi oglasi se naročajo prj uprav. telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: cene oglasov: Za vsak mm v «rini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO = Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst