115. številka Ljubljana, v petek 21. maja. XIX. leto, 1886 I/.haj iv vsak dan %*-«*<•«• r« iziniši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenian za a v 8tr i j sko-oger ske deželo za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., »a četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij a no brez pošiljanja na dom za -se leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mosec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. -/.a četrt leta. — Za tujo dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje so od cetiristnpne peti t-vrste po K ki., čt? b»* oznanilo jednikrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol« irankirati. - Rokopisi s> ne vračajo. Uredništvo in u p r a vn i št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stolbi". Up r a v u i at v u naj se blagovolijo pošiljati unruč:iiue. reklamacije, oznanili, t, j. vse administrativne stvari. Blokada. Grki so se ta pot ljuto prevarali. Ako se pogleda v povestnico in na zemljevid, mora se reči, da so si svoje sedanje ozemlje s kraljestvom vred pridobili več po diplomatičnih ovinkih ter po milosti, kakor po lastnem delu in hrabrosti. Tudi ko se je nepričakovano razglasila zjedinjena Bolgarija, začeli so Grki rožljati z orožjem, mej Atenami in Belim-gradom govoril je telegraf ter pošiljali so se posebni poslanci. Da ni srbska vojska s slavohlepnim Milanom sramotno pobegnila z bolgarskih tal ter da je umaršila v Sredec, kamor je nameravala, tedaj bi bili Grki brez dvoma zaseli kos Makedonije ali celo Bolgarije, češ, da se ohrani ravnotežje na Balkanu. Sreča se je prevrgla in tedaj je tudi Grkom postalo temno pred očmi, čakali so le še, kaj jim prinese bolgarsko-srbski mir. Bolgarski knez ukloni ponižno vrat pred sultanom, postane njegov sluga in pokorni sin dobi zato vsaj senco Bolgarije zjedinjene. Zastonj sta pričakovala srbski in grški kralj, da jima odpade tudi kaka mrvica: Srbija mora mirovati, ker jd zapravila denar in lep del vojske, Grška je imela na nogab še neutrujeno vojsko ter nje vlada se ni upala vojakov poklicati nazaj, ne da bi zemlji pripal najmanji dobiček. Grška in turška vojska stojita si preteče nasproti, vojne ladije se oborožujejo, dovaža se živež in orožje z vseh stranij, ter iščejo se upniki, ki bi hoteli še kaj posoditi. Položaj je bil v istini opasen! Velevlasti so gledale, pošiljale Grkom posebne in kolektivne note, naj mirujejo, v istini pa same neso znale, kake korake bi napravile, da bi se vsaj na videz kazala prisiljena njih jedinost. Na jedno str n dati je Angleško, Italijo in rahlo trocarsko zvezo, na drugo osamljeno Francosko. Vendar ta konstelacija je le umetna, naravno nam gledata iz te skupine za prav dva nasprotna elementa: angleški in ruski. Prvega upliv je deloma dosegel, da se Bolgarija s pomočjo svojega častihlepnega nemškega kneza oddaljuje od svoje naravne zaveznice Rusije, ter bi mej obe rad zabil železno zagvozdo, ki bi pretrgala tisočletne bratske vez:, namera druzega je, da se narod bolgarski z njegovo pomočjo okrepi in ž njim ne raz- veže, da zato tujemu knezu ne v Zrastejo z angleško esenco izvlečerie peroti. Angleška korist dalje zahteva, da se Grška ne postavi preoblastno na svoje noge, temveč naj le životari, kakor sosedne državice ter kupuje angleško lobo. Rusijo nasprotno marsikaj veže z Grško, da jej ostane prijazna, čeravno trenutek ni ugoden, da bi se pokazale prave simpatije. To nasprotje kristalizuje se tudi v blokadi: Angleška ima poveljstvo nad blokadnim brodovjem, Rusija je polagoma to sredstvo prisiljenega miru odobrila, a svojih ladij ni poslala na grško obrežje. Druge vlade izprevidek so opasni položaj, ustrašile se neso grške in turške vojne, pač pa, plamena, ki bi ustal iz nje po celi Evropi; bile so v tem jedine, da treba nevarno iskro zatreti, kajti plamen bi se ne dal. V tem so si bili jedini vsi, tudi nasprotniki in samo Francija se nekoliko kuja, ker se jej je izjalovilo tako premeteno uprizorjeno posredovanje, in morda, ker si z Rusijo vendar nesta tako tuji, kakor žele Nemci ?! Grško obrežje obkolilo se je krog in krog, grškim ladijam odvzema se strelivo in žito, bojeviti minister Delvannis moral se je umakniti, grške čete so sicer še na meji. a ni dvomiti, da pogled skupnih topov in posledice blokade Grkom skoro umirijo uzburjeno kri in da jim od tega rožljanja ne ostane druzega, nego prazne blagajnice. Blokada bode torej pri Grkih imela gotovo nameravani uspeh, ga bod li imela tudi glede nasprotnih interesov evropskih vlastij ? Želimo, a dvomimo. Blokirale so se sicer začasno nasprotne strasti a — v Bolgariji pojavlja se zopet poprejšnji ruski duh in ne treba mnogo, da zavre; v Orno morje spuščajo Rusi nove oklopuice drugo za drugo, s Perzijo se sklepa zveza; na Francoskem vohajo po novem zakonu za ptujci, ter pošiljajo Nemce po od-gonu za mejo — skupaj veliki in mali momenti, ki pa so vredni resnega pomisleka in ki se ne dajo skrivati tudi za resnično blokado Pisma iz Rusije. V prvem pismu govoril sem o osvobojenji robov v Rusiji; danes mi je govoriti o drugej važnej reformi prošlega carovanja, ki bi mogla prinesti ru- skemu narodu veliko blaga, ako bi vsi tako iskreno želeli njegovega blagostanja, kakor blažene pameti Car-Osvoboditelj. Ta reforma se za ključa v „mestuom samo-upravljenji" (Local-Autonomie), katerega predstavite!] je nzemstvou. Iz pravic in dolžnostij, ki jih ima naše zem-stvo, uvidite, da je ono zelo podobno avstrijskim deželnim zborom, katere po ruski imenujemo „ob-lastnoj sejm", kakor govorimo na pr. o kranjskem deželnem zboru; vi se morate prepričati, da tudi vserosijski samodržec deli svojo vlast s svojim narodom in jako nepravično je, stoje na višini evro-pejske konstitucije, ki nikjer svoje prekrasne za-dače ne izpolnjuje, preziraje gledati na avtokratno Rusijo, češ, da ona jedina v Evropi ni še osrečila svojih poddanikov blaženimi paragrafi teh zapadnih kon-stitucij, ki dajo na pr. v Avstriji zakonno pravico peščici Nemcev, dušiti milijone Slovanov, kateri z Nemci stoje na popolnem jednakej stopinji obrazovanja in razvitja. Da, bili so celo časi, ko so razni zidovi, krščeni ali obrezani, vse jedno, metali v oči Rusiji očitanje, da je celo Turčija podarila svojim nosorezcem parlament, a Rusija da je daleč daleč od dobne kulture. Seveda ljudje, ki tako go\ore, imajo o Rusiji ravno take pojme, kakor svinja o limonah; sami neso videli Rusije nikdar, še manj pa skrbeli, seznaniti se ž njo, ali pa so jo izučevali iz knjig nikjer ne sitih in nikjer zadovoljnih nemških lakotnikov. Ako zemstvo ne dosega svojega namena, kriv temu ni tisti, ki je dal dobrovoljno, ne vsled revolucije, avtonomijo, no kriv je narod, to je silni iz njega, ki žalijo slabeje. Tout comme chez vousl Mimogrede naj omenim, da evropska Rusija — o uzijatskej tu ne govorim, ker tam je administrativni organizem drug — razpada na g u hernije; gubernija je razdeljena na u j e z d e, ujezdi na v 61 o s ti. Nekaj sel (selo = vas s cerkvijo) in de revenj (derevnja = vas brez cerkve) sestavlja volost. Veliko selo uli derevnja, ki se zanima s trgovino ali obrtom, imenuje se sloboda. Stolica gu-bernije je „gubernskij gorod", po katerem se gubernija vselej tudi imenuje; na pr. Kursk — glavno LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halevv; poslovenil Vinko.) Deveto poglavje. (Konec.) „Poslušam Vas, gospodičua," jeclja župnik. „Jaz sem bogata, gospod župnik, jako bogata, in da sem popolnem odkritosrčna, jaz ljubim svoj denar, da ljubim ga zelo. Njemu se mi je zahvaljevati za gizdo, obdajajočo me, in priznati Vara moram, da mi ta gizda kratko in malo ni neprijetna. V opravičevanje naj mi to, da sem jako mlada in se bode to z leti morebiti poravnalo ... A prepričana o tem nesem. Imam pa še drugo opravičevanje. Ako novce svoje tudi malo ljubim zaradi ugodnostij, katere mi preskrbljujejo, ljubim jih ven-der še bolj, ker ž njimi lahko delam dobro. Tudi ta uzrok je, ako že hočete, samopašen, kajti na veselje mi je dajanje ... S kratka, jaz menim, da je moje imeuje pri meni v prav dobrih rokah. No, gospod župnik, kakor Vi morate skrbeti za duše, tako, menim, da moram jaz skrbeti za denar. Vedno sem dejala: ,Pred vsem hočem, da bode mnj mož vreden to veliko irnenje deliti z mano, prepričana moram biti, da ga bode dobro uporabljal, skupaj z mano, dokler bodem tu, in za mano, ako bi jaz prva utegnila ločiti se od sveta.' In še nekaj sem si dejala: ,A tudi ljubiti hočem moža, ki mi postane soprog!' In tu, gospod župnik, pričue se prav za prav moja izpoved. Na svetu je mož, ki že dva meseca dela vedno na to, da bi mi prikril, da me ljubi ... A vender niti za hip ne dvojim, da me ta mož ljubi . . . Kaj ne da, Ivan, da me ljubite?" „Da," pravi Ivan prav tibo, oči pobešajoČ kakor zločinec, „da, jaz Vas ljubim!" „To sem dobro vedela, a slišati sem morala tudi iz Vaših ust. Zdaj pa, Ivan, ne zinite ni besedice več, rotim Vas Vsaka Vaša beseda bila bi nepotrebna, bi me samo begala in ovirala me, iti do konca in povedati Vam vse, kar Vam moram povedati, naj bode, kar hoče. Ali mi torej obljubite, da boste tam le sedeli, ne da bi se ganili ali govorili? Mi li obljubite?« „Obljubim Vam." Betina zdaj ni več kazala tiste varnosti kakor prej, glas se jej je lahno tresel. Vendar nadaljuje z malo prisiljeno veselostjo: „Moj Bog, gospod župnik, jaz gotovo na Vas ne zvračam odgovornosti za vse, kar se je zgodilo, a malo ste vender Vi krivi." „Jaz kriv!" „Ne govorite . . . Da, to ponavljam: Vi ste krivi ... Za gotovo vem, da ste Ivanu preveč lepega napovedali o meni, mnogo preveč. Mogoče, da bi sicer niti ne bil mislil na to . . . Ob jednem pa ste meni toliko lepega povedali o njem, — ne preveč, o ne, a vender jako mnogo! — No, vsled Vaših besed pričela sem ga malo pazljivejše opazovati in proučavati. Jela sem ga primerjati s tistimi, ki so zadnje leto prosili mojo roke. In zdelo se mi je, da je on vsem v vsakem oziru kos . . . Slednjič se je zgodilo nekega dne ... ali bolje nekega večera . . . baš pred tremi tedni, tisti dan pred Vašim odhodom, Ivan, da sem izprevidela, kako Vas ljubim . . . Da, Ivan, ljubim Vas! . . . Rotim Vas, Ivan, ne zinite nobene besede in na miru sedite ... ne hodite mi preblizu. Predno sem šla sem, vzela sem s sabo dosti poguma, a zdaj vidite, da me je pokoj do malega že ostavil. A vender Vam imam še mnogo povedati ... in baš najvažnejše reči. Poslušajte me torej, Ivan. Nočem Vam v vzburjenji izvabiti odgovora. Vem, da me ljubite . . . Ako pa me vzamete za ženo, ne smete tega storiti samo iz ljubezni, marveč tudi po pametnem preudarku. Štiri- mesto kurske gubernije, Orel — orlovske, Kijev — ki-jevske itd. Glavno mesto ujezda jo »ujezdnij gorod" ; ujezil se tudi vselej imenuje po svojem mestu, tako da se učenci lehko uče geografijo svoje domovine. Razen „ujezdnih gorodov" imamo še „zaštat-nije poroda" in „mestečka", ki jih lehko primer jamo /. vašimi tr^i in mesti, kakor so na pr. Višnja gora, Metlika itd. Derevnja, Ui ima malo dvorov (hiš), na pr. tri, četiri, pet — imenuje se „hiUoru. Razen nazvanja „guhernijau slišite še besedo „oblast" ; v Rusiji imamo samostalno oblast na Donu, kjer žive douski kazaki. Načelnik „donsk6j oblasti" ni gubernator, nego „ataman", to je kazacki general ; *) Donci so vsi vojaki - kazaki (ue kozaki!), kakor nekdaj v Vojenej Granici. -Donskaja oblast1* nema ujezdov, ampak „stanice". Razen donske oblasti imamo še kubansko in karsko oblast na Kavkazu. One m) podčinjene kavkaškemu namestuičestvu (namestništvu); Kavkaz je tudi razdeljen na stanice; razmetane sem ter tja vasi tamošnjih Čerkezov, Gruzinov, Imeretincev itd. imenujejo se aiili. Te imena je dobro znati temu, ki hoče razumeti to, kar čita v ruskih knjigah. Načelnik gubernske administracije je gubernator, ujezdne — ispravnik, v stanici — „staničnij ataman". Njih pravice in dolžnosti so približema take, ko pri vas deželnega predsednika ali namestnika, oziroma okrajnega glavarja, v nekaterih ozirih manjše, v drugih večje. Tako gubernator na pr. samo v lastno imenuje ali odstavlja ispravnike, kateri so večinoma bivši častniki. Ujezd se deli spet na „stane" ; stan ima za načelnika „stanovogo pristava", pomočniki pristavu pa so „urjadniki", kateri so zelo podobni vašim prejšnjim biričem in se rekrutujejo po navadi iz ljudij, ki po svojem umu ali obrazovani i daljše ne mogo. Glavna dolžnost teh gospodov je skrbeti, da bi bilo v ujezdu vse „blagopoiučiio", da bi tatov, goljufov in drugih prestopnikov, navadnih ali političnih ne bilo; če se pokaže kateri, da bi ga prej ko mogoče vjeli in spravili; da bi se davki, gosu-darstveni in zemski, oddajali o svojem času, da bi na volitvah bilo vse, kakor se gre, z jedno besedo, da bi bila v ujezdu „tišj**) i gladj i božja blagodatj". Plače pa dobivajo ispravnik z raznimi einolumenti okolu 30L)0 rabljev, stanovoj okolu 2000 rubljev. urjadnik okolu 300* rubljev na leto To so administrativni organi. *) Poprej so si donski kazaki sami volili a ta mana. Še le car Nikolaj jim Je uzel to svobodo. ■■*) Samostalniki od „tiho" in „gladkou. Dalje prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubij an i 21. maja. Vladni krogi nekda ugibajo, kakor se poroča nekemu poljskemu listu z Dunaja, ali bi se letos sklicali deželni zbori ali ne. Več vladnih mož je za to, da se ne skličejo. To bi pa gotovo ne ugajalo Čehom in Poljakom, ki si prizadevajo deželnim zborom pridobiti večjo veljavo. Viiaufe države. ! Si-1»*». i radikalci in liberalci so sklenili, da bedo skupno prevzeli vlado, ko bi jih kralj pokli ■ , cal, da irj sestavijo ministerstvo. Četvero ministrov ' bi se vzelo izmej liberalcev, četvero izmej radikal-cev. — Skupščina se snide še le v 1. dan junija. Do tedaj hode vlada sestavila budget. V „Odjeku" je že več poslancev, katere so Šteli za vladne, izjavilo, da pripadajo opoziciji. Sedaj ni nobene dvomhe več, da je pri volitvah zmagala opozicija, četudi ne z veliko večino Samo skupščinnrji, katere imenuje kralj, bodo vzdržali vlado na krmilu. Ofieijalno se potrjuje, da je policija zasledila v Burgasu zaroto proti lioltrnrakcniii knezu, ! Zarotniki so nekda nameravali atentat na kneza in ; ministerskega predsednika Karavelova, ko je imel knez priti v Burgas. Več osob, mej njimi več ino- ! zemcev, so deli v zapor. Preiskava se je pričela. I — Razni listi vedeli so povedati, da bode narodno sobranje proglasilo kneza za kralja. Po novejših \ poročilih iz Sofije pa knez in njegova vlada tega sedaj ne želita, kajti to bi dalo povod novim zmeš- j njavam v orijentu. Volitve so skoro povsod za \ vlado kaj ugodno izpale. Opozicija je v več krajih i sklicala tabore, pa nekda brez vsega uspeha. Za- j četkom tega meseca razpošiljala so se vabila za tak ! tabor v Sofiji. Ker pa narod ni bil voljen udeležiti j se tabora, je organ opozicije „Svjetlina" tajil, da ; bi bili res Cankovci razpošiljali vabila. Opozicijski j listi trdijo, da so bili v Razgradil, Tetevuu, Prava- j diji, Knjadži, Ljaskovici in Kazanliku protivlndni j tabori. Župani teh mest pa pravijo, da o tacih ta- j borih nič ne vedo. V Tetcvnu se je nekda bilo j zbralo trinajst osob, da so sklenile resolucijo v imenu vsega prebivalstva, v Pravadiji so pa na tabor prišli le trije možje, da so Cankovu poslali telegram v imenu vseh prebivalcev. Velikega tabora v Huščuku pa še bilo ni. Povabila so se bila res razposlala, toda pozneje se je povabljenim brzojavno naznanilo, da tabora ne bode. Omeniti pa moramo, da se tako poroča od vladne strani, v resnici pa morda položaj za opozicijo ni tako neugoden. Poročil od opozicije pa ni, ker vlada vse stori, da svet ne izve popolne resnice. Sicer je pa tudi mogoče, da vlada tabore opozicije kako zavira. — Mej vladno stranko in Cankovci vršila so so pogajanja, da bi se obe stranki spojili, toda bila so brez uspeha. Cankovci so zahtevali, da se Rusija naprosi, da zopet pošlje častnike v Bolgarijo, vladni pristaši so se pa odločno izjavili proti temu. — Turško-bolgarska komisija za določitev meje v Rodopskih gorah in Kirdžalskem okraji začela je svoje delo. CiirMlcii vlada nekda skuša na tihem demo-bilizovati. Četudi zbornica ni dovolila demobilizacije, vendar se vojaške čete druga za drugo polagoma odmikajo od meje in vojaki spuščajo domov. Demobilizacija se bode ložje izvršila, kakor se je mislilo, kajti zbornica ne odobrujo politike Delvannisove. To so je pokazalo pri volitvi zborničnega predsednika. Četudi je kandidoval Delvannis za to mesto, vendar je voljen kandidat Trikupisove stranke Štefane Paulo s 136 glasovi. Delvannis dobil je samo 76 glasov. Kakor se misli, bode sedaj poklican Tri-kupis, da sestavi novo vlado, potem se bode pa razpustila zbornica. Kakor se poroča iz Varšave, lin sij a dela velike utrdbe v Kielški guberniji mej Jedzejevom in Miehovom, katere bodo varovale železnico Iwan* grod Dabrovva. Kakor se kaže, hoče Rusija dobro utrditi vse kraje na zapadni meji, da bode lahko z uspehom ubranil vsak napad. — Car je izdal sledeče povelje mornarici Črnega morja: „Več nego trideset let je minulo, da je mornarica Črnega morja opravljala junaška dela in se žrtvovala za blagor Rusije. Sedaj se je zopet oživela ta mornarica v veselje domovine. Moja volja in moje misli merijo na to, da se mirno razvija blaginja naroda ; toda okoliščine utegnejo nasprotovati mojim željam in bode treba z orožjem braniti drŽavo Potegovali se bodete zanjo z udanostjo in tako stanovitostjo, da jo bodo sovrstniki občudovali, in kakeršno so pokazali Vaši predniki na klic mojega deda Vam izročam varstvo časti in varnosti Rusije n;t morji, ki naj bode pričalo o Vaših junaških delih." FrancoNki ministerski sovet se je posvetoval o iztir:«nji prinčev. Sklenil je, da vlada o tej zadevi zbornici predloži poseben zakon. Vlada pa ne bode predlagala, da se najedenkiat i/.tirajo vsi punci, ampak samo grof Pariški, ker se on jedini vede kakor pretendent in vidno ruje proti republiki. Irski protestanti pripravljajo se za resen upor, ko bi niiglešku vlada dosegla avtonomijo za Irsko. V Ulsteru je gibanje občno. Irci upajo, da bodo že pokorili upornike, naj se jim le dovoli deželna samouprava. Da bodo Ulsterci plačevali davek, ta to bodo že Irci sami skrbeli. Nekateri irski listi pa smešijo gibanje v Ulsteru. Nek list je objavil, da se išče 25.000 starih bab, da bodo z metlami pognale Orangiste (irske protestante). Dopisi. Iz hrenoviške župnije 13. maja. [Izv. dop.] Ni davno, kar smo izvedeli, da se bode letos delila pri nas sv. birma, Ta vest bila je z veseljem vsprejeta, posebno pa od otrok, ki bodo tega sv. zakramenta deležni. Roditelji so pridno začeli iskati svojim otrokom kume in kumice ali kakor navadno pravimo, botre in boterce. Razumljivo je, da se v jednacih prilikah zbere bolje, ko mogoče, saj tako ne delajo samo kmetje, nego i visoka gospoda, aristokratija je v tem kolikor toliko iz-berčna. Da se je torej i pri nas to godilo, ni torej čuda Čim imoviteji je torej in ki:r je glavna reč čim dobrosrčne]i je kdo, tem bolj so ga nadlegovali s prošnjami, da bode za boterčka. In res, nekateri so mnogim obljubili. Mej temi poslednjimi nahaja se tudi velespoštovani in jako priljubljeni g. E. D. veleposestnik v O. A nekateri roditelji in g. D so obračali, g. župnik dr. Šterbenec je pa, kolikor je mogel in znal, obrnil, in sicer kaj jo storil. Nekaterim, pravimo nekaterim, torej ne vsem, je g. D. kot botra izbrisal, češ, ta gospod ni opravil velikonočne spovedi, torej ga ne pustim in ne sme biti za botra. Kaj tacega se pri nas šo dosihmal ni zgodilo in reči moramo, da ta nova iznajdba je marsikaterega jako žalila, kar je prav lahko um-| Ijivo ter popolnem opravičeno, ker, kakor že rečeno je ; g. D. jako spoštovana osoba, ki nikomur zalega ue j stori, pač pa slednjemu pomaga, ako le more, iu ; ravno njega si je g. dr. Šterbenec izbral za tarčo. ; Drugih se ni popraševalo, so li bili pri spovedi za \ Velikonoč ali ne. Da bi si bil g. dr. Štrbenec s tem i činom svojo slavo povišal, jako dvomimo, svesti smo i si pa, da zaradi tega križca vendar ue dobi. To i moramo pa tudi omeniti, da se mnogo botrov temu i dejanju smeje, češ, daje g. doktor v tej zadevi zmot-i 1 j i v, ker se nobenemu botru na čelu ne bere; je j li bil ali ne za Velikonoč pri spovedi, torej dovo-i ljeno je drugim to, kar gosp. doktor gospodu D. j zabranjuje. To je g. dr. Šterbenca logika! Ko bi smeli, bi g. doktorju še to rekli, da je ' bruno večje od pezdirja, in ukazano je: Predao daruješ, najst dni pred svojim odhodom ste se tolikanj prizadevali, da bi se umikali pred mano, ter izogibali se vsakega razgovora z menoj, da Vam nesem mogla pokazati, kakšna sem prav za prav. Morebiti imam različne lastnosti, katerih Vi ne poznate . . . Ivan jaz Vas poznam, vem, kaj me čaka, ako postanem Vaša žena; ne bodem Vam samo ljubeča in nežna soproga, ampak tudi pogumna in odločna ženska. Znano mi je vse Vaše življenje, Vaš kum mi je je povedal. Vem, zakaj ste vojak, vem, kakšne dolžnosti in kakšne žrtve Vas morebiti čakajo v bodočnosti . . . Ne mislite, Ivan, da bi Vas le od jedne same teh dolžnosti, od jedne same teh žrtev hotela odvračati. Morebiti menite, da bi Vas rada imela popolnem proste in samo zase, da bi Vas prosila, da bi v nemar pustili kariero svojo ! Nikdar! nikdar, dobro poslušajte, nikdar ne bodem zahtevala kaj takega! Neka mlada deklica, katero jaz poznam, storila je to, ko se je omožila, kako napačno je storila! . . . Ljubim Vas in Vas hočem imeti, kakeršni ste. Baš zato, ker živite drugače in boljše, nego vsi tisti, ki so me hoteli za ženo, baš zategadelj sem si Vas želela za moža . . . Menj bi Vas ljubila, mogoče, da bi Vas — če prav bi mi bilo jako težko — sploh nič več ne ljubila, ako bi hote)" pričeti tako živeti, kakor žive vsi tisti, o katerih ničesar nesem hotela vedeti . . . Ako bodem mogla, šla bodem za Vami, in kamor koli pojdete, bode moja dolžnost, in kjer koli boste, bode sreča moja. In ako pride dan, ko me ne boste mogli vzeti s sabo, ko boste sami morali oditi, potem Ivan, bodem tudi imela toliko poguma, da Vas ne bodem oropala Vašega poguma . . . In zdaj se ne obračam k njemu, ampak k Vam, gospod župnik, Vi mi odgovorite, ne on. Povejte mi . . . ako me ljubi in ako me zmatra samega sebe vredno, ali ima prav, da me pusti tako trdo in bridko pokorečo se s svojim bogastvom? . . . Povejte mi . . . ali potem ne sme postati moj soprog?" „Ivan," pravi Btari duhovnik resno, „vzemi jo . . . tvoja dolžnost je ... in na srečo ti bode!" Ivan stopi k Betini, potegne si jo na prsi ter pritisne prvi poljub na njeno čelo. Betina se na lahko zopet osvobodi ter se obrne k abbeu : „Zdaj pa, gospod župnik, bi še Vas rada nečesa prosila . . . Rada . . . rada bi . . ." „Kaj hočete?" „Prosim Vas, gospod župnik, poljubite me." Stari duhovnik jo očetovski poljubi na lici, Betina pa pravi na to: »Tolikokrat ste mi rekli, gospod župnik, da je Ivan malo Vaš sin, kaj ne, da tudi jaz smem biti malo Vaša hči? Potem boste imeli dva otroka ..." Jeden mesec pozneje, okolo poludne 12. sept. šla je Betina v priprostej poročnej obleki skozi cerkev Longuevalsko, mej tem, ko je na koru god-beni zbor devetega topničarskega polka sviral vesele melodije svoje, da so odmevale od cerkvenega oboka. Nancy Turner izprosil si je čast, pri tej slo-vesnej priložnosti igrati na orgije, kajti mali starinski harmonij je izginil. Orgije s svetlimi piščalkami bliščale so se zdaj v cerkvi na koru. To je bil že-nitovanjski dar gospodičine Percivalove abbeu Konstantinu. Stari župnik je bral mašo. Ivan in Betina klečala sta pred njim. Izgovoril je blagoslov nad njima in potem nekaj hipov stal z razpetima rokama, vtopljeu v molitev, iz globočine srca prosil je milosti božje doli na svoja otroka. In tisti hip zadonela je na orgijah ista sanjarija Chopinova, katero je Betina jedenkrat igrala, ko je prvič stopila v to malo selsko cerkev, v ka-terej je imela biti posvečena Breča življenja njenega. In zdaj je Betina jokala. pomiri se s svojim neprijateljem, ker drugači tvoja daritev ne bode Bogu dopadljiva. Po teh besedah bi tudi Vi, g. doktor, ne smeli vselej darovati, ker če se ne motimo, Vi nekatere v resnici sovražite. Če pa Vaš govor v cerkvi koga prehladi, to je, Če prične kaši jati, pustite ga, naj kašlja, ter imejte to kašljanje za nekako — svarjenje. S sivega Krasa 20. maja. [Izv. dop.] Vsprejmi, cenjeni mi „Slovenski Narod", nekoliko vrstic o doslej malo znanoj, 11. maja 1884, naj-denej vilenici Divaškej! Sem ter tja jo bila leta že v marsikaterem časniku omenjena, v „Edinosti" tudi že nekoliko opisana, a pojma o krasoti podzemskih stavb naše vilenice nema vsako človeško bitje. Kdor hoče vsaj nekoliko pojma o njej imeti, mu ni dovolj, da le bero njen popis, — in ko bi bil tudi povsem natančen — temveč ogledati si jo mora sam, gledati mora delo mogočnega zidarja z lastnimi očmi. Opazovaje in občudovaje to veli-Častvo bode nehote vskliknol: »Moj Bog, moj Bog! J ne le površini mile naše domovine si dal prekrasno lice, nego tudi podzemlje si Slovencu z raznimi umotvori olepšal !" Vsak, ki je prehodil ta čarobni, temni hram, j ni mogel prehvaliti njega lepotije in marsikateri je j že rekel, — morebiti po vsej pravici — da je Divaška vilenica lepša od Postojinske in da le-te le glede obširnosti ne doseže. Mnogo obiskovalcev je imela — mej temi tudi imenitne in izobražene gospode — a ponosni so Divačani gotovo najbolj na zadnjega njenega obiskovalca. V dan 18 t. m. se je naznanilo občinskemu predstojništvu Divaškemu, da obišče vilenico Njega c. kr. Visokost nadvojvoda Rajner, ki je, vrnovši se iz Pulja, imel v Divači počakati jadrnega vlaka. Vsa Divača je bila na nogah! To Vam je bilo živo, kot na mravljišči. Skrbelo se je za razsvetljavo in za druge potrebne reči in popravile so se in napravile v naglici razne poti. Ob osmej uri zvečer se pripelje vlak z visokim gostom in ustavi se pri prvej železniškej ču-valnici od Divaške postaje, nahajajočej se ne daleč od vilenice. Visoki gospod stopi z voza in navdušeno pozdravljen od mnogobrojnoga ljudstva se poda s spremstvom (blizu 30 častnikov) v krasne prostore. Čeravno vse v naglici narejeno, se mora vendar priznati, da je bilo dosti dobro razsvetljeno, — kjer je bilo kaj pomanjkljivega, pomagala je magnezija — tako da so se krasni kapniki prav lepo videli. Človek je moral kar strmeti in posebno je bil iznenadjen, prispevši do prosojnih in leske-tajočih se kapnikov. Nad jedno uro je gospod nadvojvoda korakal po lepo izpeljanih in gladkih potih, ter se potem, ker se mu je mudilo, vrnil zopet na površje. Isti, ki so bili v obližji visocega gospoda, pravijo, da mu je čarobni prostor zelo dopadal. Vsled tega dogodka so Divačani za svojo vilenico zelo navdušeni in sedaj hitijo še vse potrebno napraviti, da se taista, če le mogoče, 3. junija t. 1. (Križev četrtek) slovesno odpre. Naznani to, mili mi „Narod", svetu, da se obilno udeleži le-te svečanosti, da obišče v obilnem številu krasno jamo, ki ni le ponos Divači, temveč vsemu slovenskemu svetu! Ustopnina ne bo visoka, govori se o jednem goldinarji. Na svidenje, čestiti g. bralci, na Križev četrtek! Opazovalec. Domače stvari. — (V Jaški) priredile so se dr. Starčeviću in Gržanieu velike ovacije. Pevsko društvo „Javor" šlo je prišlecem nasproti, mladina bila je na ulici v Špalir postavljena, vse bilo je na nogah. Z burnimi živioklici pozdravljalo je občinstvo „mučenika" vse hitelo je k vozom, Starčevića pozdravljat in poljubljat. Hiše neso bile z zastavami okrašene, ker je policija to prepovedala, a vender so nekateri, ko sta se Starčevi č in Gržanić mimo peljala, iz oken z zastavami mahali, nežni spol pa je sipal cvetke v voz. Iz Karlovca došlo je 46 najodličnejih meščanov pozdravljat izpuščena poslanca, a prišli so prezgodaj, ker so dotični telegram v Zagrebu ustavili. Iz Zagreba spremilo je 250 ljudij Starče-viča v Jasko, sploh pa je došlo od vseh stranij de-putacij in srčnih pozdravov. Vlada je vsled teh ovacij vsa zbegana in skuša v „Narodnih Novinah" in v „Agramer Zeitung" jako perfidno znižati pomen vseh teh [ovacij, a dosegla je baš nasprotno. Vse javno obsoja pisavo vladnih glasil in vlada se bode uverila, če se še ni, da je prisiljena pravda proti Starčeviću in Gržaniću bila velika hiba. — (Šišenska Čitalnica) priredi prvo j spomladansko popoludansko veselico s sodelovanjem I vse vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn, v nedeljo 23. maja na Koslerjevein vrtu. Spored obsega, burko v 3 prizorih „Prazna obleka," in komični prizor: „Ne vem," 3 mešane in toliko moških zborov, slavna vojaška godba pa bode svirala 14 j točk. Podrobnostni program sledi jutri. — (Na občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranj ske,) kateri bode v sredo 26. t. m. dopoludne ob 9. uri v mestni dvorani, opozarjamo zarad važnega programa tega zborovanja, še jeden-krat vse družbene člane. — (Občni zbor Ljubljanske požarne brambe) bode prihodnjo nedeljo 23. maja ob 9. uri dopoludne v magistratovi dvorani. Na dnevnem redu je obljuba ognjegascev, poročilo o denarnem stanji društvene blagajnice v obče in podporne zaklade, nova volitev odbora in poveljništva, kakor tudi overovateljev društvenih računov. — (Občni zbor odseka za konjerejo c. k. kmetijske družbe za kranjsko) vršil se bode v Ljubljani 27. maja t. 1. v dvorani mestnega magistrata ob 3. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Ogovor prvosednika. 2. Poročilo odborovo. 3. Posamezni predlogi. Tu bodi omenjeno, da je konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske razpisal petero daril po 20 gld., kranjskim konjerejcem, kateri napravijo še to spomlad za žrebeta primerno ograjen prostor, ki meri najmanj 500 štirjaških metrov. Ker bivanje žrebet čez dan v tacih ograjah stori žrebeta manj občutljiva proti vremenskim uplivom, njih zdravje krepi in hojo boljša, priporoča se konjerejcem, kateri hočejo izroditi lepih in dobrih konj, da napravijo take ograje, ter so v spodbujo razpisana gori imenovana darila. Konjerejci, kateri se hočejo potegovati za ta darila, pošljejo naj svoje nekolekovane prošnje zadnji čas do konca junija t. 1. konjerej-skemu odseku c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. j V prošnji naj bode povedano, kedaj je bila ograja i dokončana in koliko meri. — (Iz Idrije) so nam piše: Pred nekaterimi dnevi zgodil se je tukaj znamenit čin, kateri zasluži, da se zabeleži v javnem glasilu. Na odločno zahtevanje našega c. kr. notarja, g. Maksa Koserja, izvršila se prva uknjižba v zemljiščno j knjigo tukajšnjega .c. kr. okrajnega sodišča v slo-j venskem jeziku. To je baje po preteku celega stoletja drug slučaj pri omenjenem uradu. Zavednemu gospodu beležniku kličemo torej: Slava! Vivat sequen8! — (Skušnje na tukajšnji podkovski šoli) vršile se bodo dne 28. in 30. junija t. 1., in sicer: 28. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri neso obiskavali podkovske šole, 30. junija pa za učence podkovske Šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri vodstvu podkovske šole v Ljubljani do dne 15. junija 1886. — (Prvošolec — begun.) V 3. dan t. m. pobegnil je iz Ljubljanskega deškega sirotišča France Kotnik, odličen dijak prvega gimnazijskega razreda. Ubožec, sicer jako nadarjen in istinito marljiv učenec, je bil namreč v zavodu prav po ne-potrebuem nekaj staknil, česar si ni iskal, še manj pa zaslužil. Rahločutnega in zelo vestnega dečka je krivična kazen toli užalila, da je ostavši varno (!) zavetišče potegnil v daljni širni svet. Ker do danes še ni nikakega sledu o njem, obračamo se na prošnjo žalostnega njegovega strijca, kateri ga je dosedaj prav blagosrčno podpiral, do občinstva po Slovenskem, naj ubežnega dečka, kdor ga kje dobi, takoj napoti zopet v Ljubljano k njegovemu nekdanjemu dobrotniku. Odpuščen je begunu ta korak, darežljivi strijc ga bode v prihodnje obdržal pri sebi in sam skrbel za nadaljno njegovo izobrazbo. — Nesrečni mladi begun je 14 let star, rodom iz Šent Vida pri Brdu, je vitke rasti, pla-volas, ima modre oči in kot posebno znamenje na levej roki presekan kazalec, kojega zaceljena rana se mu še precej pozna. Seboj nosi odlično šolsko spričevalo letošnjega prvega poluleta, — (Nezgoda.) Tine Vrbinec, oženjen tesar iz Bizovika, padel je dne 19. t. m. s pritlične strehe št. 50 na Spodnjih Poljanah tako nesrečno, da si je razbil črcpinjo ter prenesen v bolnico po groznih mukah umrl. — (Izvirno goved muricidolskega plemena) prodajala bode c. kr. kmetijska družba v sredo popoludne ob 2. uri na dvorišči gostilne pri „ Bavarskem dvoru" na Dunajski cesti. Goved je nakupljena iz državne subvencije ter bode za polovico kupne cene na dražbo postavljena. — (Jugoslovanska akademija znanosti j in umetnosti j) imela je v preteklem letu 17.110 gl. 8 kr. dohodkov, 17.597 gl. 39 Va kr. pa troškov. Kapital akademije znaša 372.121 gld. M Vi kr. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Atene 21. maja. Pri Larisi so Turki napali grške straže, katerim se je pomoč poslala. Boj neizogiben, ako se turške čete ne odstranijo od grške meje. Poveljnikom čet dal se je nalog, naj bodo defenzivni, a naj silo s silo vračajo. Nov kabinet sestavljen. Trikupis prevzame predsedstvo, finance in vojno. London 21. maja. Dolenja zbornica vsprejela v drugem branji podaljšanje irskega orožnega zakona. Gorica 20. maja. Vsled napačne zmene za vozil je vlak 1052 v stoječe vagone, od katerih jih je 6 močno poškodovanih. Izmej ljudij nihče poškodovan. Atene 20. maja. Trikupisa, zapustivšega zbornico, ogromna množica živahno pozdravljala. Popoludne je h kralju poklican in bode jutri kabinet sestavil. Catania 20. maja. Na Etni odprlo se je 11 kraterjev, trije so grozno veliki. Lava teče na nekaterih mestih 200 metrov na široko. Potresi se nadaljujejo. Glavni krater bruha le pepel in sopar. Benetke 20. maja. Danes končala je porotna pravda, ki je trajala 6 mesecev. Zato-ženih je bilo 10 uradnikov, ki so pri banki v Padovi (Banca Veneta) ogromne vsote izneverili. Obravnave pričele so 10. novembra L 1., a ker je bilo dokazilno gradivo ogromno, končane še le danes. Dva zatoženca oproščena, 8 obsojanih v ječo od 2 mesecev do 5 let. Porotnikom stavilo se je 514 vprašanj, in porotniki zadržali so se nepretrgano 58 ur v sodni hiši, da so se o vprašanjih posvetovali. Čitanje sodbe in nagibov trajalo je 7 ur. Rim 20. maja. Izvestje o koleri: V Benetkah 4 zboleli, 3 umrli, v Bari 7 zbolelo, 1 umrl. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli Ljubljanski se prične 1. dne julija 1886. leta. S poukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti vsprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. S spričevalom, da se je pri kakem kovači za kovuškega pomočnika izučil; 2. z domovinskim listom ; 3. s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja, in 4. da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 gld. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: 1. ubožni list, 2. spričevalo poštenega obnašanja in 3. potrdilo, da so že dve leti za kovaške pomočnike delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1886. 1. Kdor preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dui pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še /mirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih ogle« dovalcev živine in mesa, torej naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj jednega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa. V Ljubljani 19. maja 1886. V. Seunig, prvoseduika namestnik o. kr. kmetijsko družbo kranjske. Dr. Karol vitez Bleivveis, začasni vodja podkovske šole. Zahvala. Preblagorodna gospa .(o sipi na Hočevar s Krškega blagovolila je za napravo nove cerkvene zastave v Mokronogu darovati lep znesek BO gld. — Za ta velikodušni dar se preblagi gospej vsi farani najtoplejše zahvaljujemo. (370) Poslano. Bolezni vsake vrste, zlasti bolezni živcev, pa-dlco, bolečine v želodci, nervozno Aumenje po ušesih, trK«u|e i»o usealh, alub posti u li, ul»»vo-bolje, migreno, bledico in mrtvleo ozdravlja po racij onalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih nu pl|učnn in naduil|ivlh dosežemo v štirih tednih čudovite vspche. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejarm marko za odgovor. (708—25) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tufoi: 20. maja. Pri Slona t Polatzek z Dunaja. — Pazowsky iz Brna. — Nosan iz Zagreba. — Reitmayer z Dunaja. — Starke, Pincherle iz Trsta. Pri Mnll«lt Freund z Dunaja. — Groger iz Budimpešte. — Willims z Dunaja. — Borman iz Kočevja. — Hammer, Wetzel z Dunaja. Umrli so r IJbiI»Ij;iiig : 18. maja: Andrej Maček, delavčev sin, 6 mesecev, Karolinška zemlja št. 13, za božjastjo. 19. maja: Janez Vidmar, Btrugarjev sin, 11 dni, Stari trg št. '20, za božjastjo. — Janez Strekel, dimnikar, 32 let, Dunajska cesta Št. 28, za jetiko. V deželnej bolnici: 14. maja: Gašper MivŠek, delavec, 61 let, za vnetjem reber. — Josip Hočevar, gostač, 81 let, za otrovanjem krvi. — Urša Brodnik, delavka, 52 let, za plučnitn edemom. --Marija Hribar, delavka, 54 let, za oslabljenjem. 15. maja: Reza Kotar, gostija, 61 let, za kronično vnetico kolena. — Ludovik Keberle, gostač, 57 let, za jetiko. 18. maja: Alojzija Bezlaj, delavka, 39 let, za srčno napako. — Reza Belčjan, delavka, 49 let, za katarom v črevesu. 19. maja: Matevž Ribar, gostač, 75 let, za plučnico. Meteorologično poročilo. J Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb. Mokri na v umu. d a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-64 mm. 739 96 mu 740-14 mm. 14-2" 0 25 8 a 18-6 0 si. svz. si. vzh. si. j z. jas. las. jas. OOOam. 1 1 25( t gld. 100 gld. 5°/0 marčna renta..... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London Srebro ....... Napol. ....... C. kr. cekini .... Nemško murko - • 4°/o državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrtka zlata renta 4°,„ Ogrska papirna renta 5°',. 6"/0 stiijerske zemljišč, odvoz. obli*:. Dunava reg. srečke 5> „ 100 j*ld. Zemlj. obč. avstr. 4'/iu/„ zlati znat. listi Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblij;. Ferdinaudovo sov. železnice Kreditne srečko 100 gld. Rudolfovo srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Tramm\vay-društ velj. 170 >rld. a. v 40 J17 30 lnt 86 .-?<> k0 1 i'6 . 8 > 10 04 n •'2 , 12vt .. 1 'O 75 172 25 104 . 45 \oc ; 20 110 20 1^6 , * 11. r.n i i.« 9ri „ 170 Ov 70 Iti 11« , 2.") 204 . — ]^ našem tržnicah knjiga : Srednja temperatura 195°, za 4 6° nad normalom. ^■a-ZiSLjsls:©. borza dne 21. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........W& gld. 96 Srebrna renta...... uložništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo* Die la ndw irtschaftltchen Gesetze u. Verordnungen des Herzogthums Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiŠke uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripraunike. S pojasnili izdal na svitlo prof, Vilj. Linhart. 6 pSl v 8°. Cena mehko vezani knjižici je 50, po pošti55kr. Ta knjitica obseza vse poljedelske postave in ukaze »a Kranjsko: postavo za tišje varstvo, pokončavanje mrJesov, poljsko varstvo, za pokončavanje predenfce, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodos lovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priloiene razprave o *titjem varstvu*, *predetttci>, •umnem ribarstvu*, ttrtni uši* ita. obsezajo mnogo poučljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gozda in ttajvainejše določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo želeti, da se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede teh postav smo dozdaj pogrešali, bode ta knjiga istinito odpomogla iivi potrebi. Priporočamo jo torej vsem^ onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovščini in kranjskemu učiteljstvu. Ig. pl. Kleinmayr SI Fed. Bambcrg knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu. Ysein svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem jaz iz dobrote prepustil svojemu sinu vse svoje premoženje, katero sera si pridobil v mnogih letih in to s krvavimi žulji. Zdai sem pa po dobroti drugih ljudij znova začel svoje rokodelstvo, ker me je preveč v srce žalilo, da bi moral svojega lastnega sina in njegovo nevesto za potrebno hrano piositi na svoje stare dni. Upam tedaj, da me bodo tudi moji stari prijatelji in nnročniki obiska-vali, kajti hočem vsem z dobrim in najcenejšim delom po-streči. Stanujem na RiuiNkej centi, v KrižanakeJ hiši H. S, tik Hauiugartnerjeve bbte. (363—2) Fran Šafec, kiditrshi mojster v Ljubljani. Često-moravska trgovina za razpošiljanje kave V TRNTU, Via Valdirivo 10. priporoča sledeče okus ie kavine vrste v balah po 4»/« ko. netto vsebine, carine in poštnine prosto, tako tla naročnik (345—4) nema nikakili stroškov več. 1 ko. Campoi, moči 1 „ Java, mila........... » 1 „ Cuba, fina........... „ 1 „ Ceylon, zelena.......... „ 1 „ Mooca, ognjena in ti na....... „ 1 „ Menado, aromatična........ „ Nadalje pristni, naravnost iz Hongkonga pripeljani čaj, kateri se. ako treba, s kavo vkupe za\ije, */a ko. Sou-ohong gld. 2.70, >/t k"- Peooo gld. 3.50, '/, ko. Peooo oveija gld. 4.20. — Dopisuje se lahko v vseh jezikih. K. MARUSTIK Via Valdirivo 10. gld. 1.25. „ 1.35. „ 1-52. . 172. 1 78. 1.92. Išče se za 2 osobi prijazno stanovanje z 2 ali 3 sobami in kuhinjo za čas «*v. Mihaela t. 1. Ponudbe nsj se do 1(1. Juniju t. I. pošljejo na upravni3t\o ^Slovenskega Naroda" pod naslovom: ,,Nta-no vanje At. 20**. (315-3) Prodaja hiše. V Kožarjih ftt. 16, pri Dobrovi, •/* nro '"' Ljubljane, proda se zaradi družinskih razmer biMa pri glavni cesti Polhovi gr.idec-Horjul-Čini vrh. Hiša je pri vodi ter je pripravna za strojarijo, pa tudi vaako drugo obrt. Pie skrbljena je z vsemi stvarmi, ki so potrebne za gostilno, tobačno trafiko in špecerijsko pridnjalnco. S hiSo se tudi proda himna oprava, vinska ponoda z vinom vred, dva konju in trije vozovi. — Več se izve pri hstniku Franu IIribar-ji, usnjarji v Ljubljani. (369—1) Varstvena znamka. CHAMPAGN ATALA & O lavu a maloga y Izubijani pri g. PETER I. VNSMli-u. ^ o iT g cr -h f % 3. te E m FEA1T CHRISTOPH-ov ne« Nluf-uji pouujn velika od Hut»-burške ilrrave zajamčena deiiaruu loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark d00000 1 dobit, a mark 200000 d dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 5 3 2(> 56 10« 253 512 818 dobit, a mark dobit, k mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 145 dobit, a mark dobit, a mark 31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark 300,200. 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Najin«, ejša velika, od \isoko državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem drža\niiu premoženjeni zajaniče.na denarna loterija ima 1O0.O0O srečk, o