"GLASILO K. 8. K. JEDNOTE**
1004 N; Chicago Stre«* JOLIET, ILL.
Ratan Poataga Cnruto^.
Tke largest Sloreaian Weekly m tke United SUtMd AMriOL
Največ j i iloTeeilci ttdnfl^ ▼ Združenih državah.
Izhaja vsako sredo.
Naročnina:
Za {lut.Mbo........$1.20
Z« mailmtf.............$2,00
Za iw»*MtTo.........»3.00
NASLOV
■vdiBtri in npranillrt jm
1004 N. Chicago Street, Joliet, I1U
Telefon; 104«
Stev. 13—No. 13.
A0CEPTAN0E F0R MAILING AT 8PE0IAL RATE 0F P0STA0E PE0VIDED POR IN SECTI0N 1103, ACT 0F 00T0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAT 22,1918.
JOLIET, ILL., 28. MARCA, (MARCH) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
Resurrexit!
(Govoril Dr. Mihael Opeka v ljubljanski stolni cerkvi.)
Današnja nedelja se imenuje v cerkvenem jeziku Nedelja v stajenja ali Pasoha. Pascha pemeni mimohod in spominja rešitve Izraelcev iz egiptov-sike ftužnosti potem, "ko je bil angel maščevalec pomoril e-giptovske prvorojence; pri izraelskih hišah, ki so bile 'zaznamovane s krvjo zaklailnega jagn^jeta, pa. je prizanesljivo mimo šel. Kdo ne vidi, da je v tem dogodku upodobljena zgodovina nas vseh, ki smo bili oteti s krvjo Jag geta —
Kristusa. Zato prazniku dopolnjenega odrešenja v našem jeziku lepo pravimo Velika noč. Pač res velika je noč, o kateri je pisano: In Ofoe bo razsvetljena kakor dan! dan! Sv. Gregor Na-zianski imenuje Velikonočno ali Veliko nedeljo kraljico v-seh dni iu praznik vseh pra?-nikov, in yv. Gregor Veliki pravi, da prekaša ta dan s svojim sijajem vse druge v letu in da imajo vsi drugi prazniki od tega svoje dostojanstvo in svoje posve^ei fje. Pravično je tako govorjenje. Praznujo-; mo namreč slavni spomin vstajenja Kristusovega od mrtvih. Vstajenje Kristusovo od mrtvih pa je dopolnjei je in končno potrjen je naše vere. "Ako pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera, pravi apostol." —
Predragi! Neizrečeno važr«o je, da smo mL vsi globoko prepričani o resničnosti največjega svetovnega dogodka in o resničnosti vere naše zavoljo njega. Zato pustite, da govorim o vstajenju Gospodovem, kakor sem to že obljubil svojčas, govoreč o čudežih Kristusovih, in kakor v to vabijo Velikonočni prazniki. Govorim naj o tem preimenit-nem dogodku dvakrat. Enkrat vam pokažem, da je Kristus resnično vstal — surrexit Dominus vere — in je s svojim vstajenjem nad vse varno zasidral našo vero —; drugič pa obračunam s tisto puhlo in hudodelsko nevero, ki si vse mogoče prizadeva, da bi spravila s sveta ta največji čudež sveta! —
Kristus umorjeni in v grob položeni je tret ji dan — po judovskem štetju — resnično vstal od mrtvih. Evo vam neposrednih prič velikega dogodka! —
V mraku ranega jutra hite po ulicah jeruzalemskih pa božne žene. V temna oblačila zavite neso posode z dišavami. H grobu Gospodovemu jih žene hrepenenje. Rade bi mazilile mrtvo truplo U-čen|ikovo. Žalost je ž njimi na poti in skrb. Skrb, težka kakor kamen, ki zapira vhod v grob Kristusov. Kdo jim pomore odvaliti ta kamen, da bodo mogle vstopiti v prostor, ki hrani drago truplo? Dospejo h grobu na vrtu Jožefa Arimatejca. Toda glej, kamen je odstranjen, in grob odprt. Žene so presenečene.
#
ejs ki so spali, učenci so ukradli
" | truplo____Samo hitro je treba
eir I delati____—
VSTAL JE...
ALELUJA!
Mladi dan je razlil svoj blesk tudi po vrtu Jožefa iz Arima-. teje. Tam stoji ob odprtem {X} j grobu Marija Magdalena. Pri-j* | šla ie že vdrugič h grobu.
je ze vurugiv n gr V ranem jutranjem mraku, ko je bila z drugimi ženami tam, ona ni videla angelskih prič, ne slišala njihovega oznanila. Oddaleč je bila zagledala od-va jeni kamen in vsa razburjena takoj tekla samo v mes-iO nazaj, pravit 0 tem učen-
2cm____Zdaj je zopet tu — (d)
praznem grobu. A kaj jo -koli žalost v duši in se iskre k*i v solzah ? Težka misel ji tare prsi. Kaj, če so nepoklicniroke motile grobni mir Gospodov ?.... če so truplo prenesli kam drugam, bog-
vekam?____ Mci pristopi do
nje v podobi vrtnarja: — Žena, zakaj jokaš! koga iščeš? — Ah, kam so dejali mojega Gospoda? Če si ga ti kam
odnesel, povej!____ Tedaj iz-
! pregovori mož z milim, znanim {ft. j glasom: — Marija! In ona
*** I snoznH Jezusa • — #
t I
0

Uničena sovražnikov zloba, Zbežala noč je, — novega se dne Po svetu vsem razlila je svetloba In prenovila lice je zemlje. Če Krist ni vstal, kaj vsa je vera naša T Le nekaj brezpomembnih besedi! Po kaj se evangelij se razglaša?! Saj vest to blaga, vest radostna ni!
VELIKONOČNA.
Iz groba vstal je, težko je pečino Odvalila Njegova božja* moč! Nič več ga ne zaklepa v groba tmino, Kot kamenček odvalil jo je proč. Tako si vskliknil narodov učitelj, A znal si dobro, trdno veroval. Da smrt je zmagal, sveta Odkupitelj, Da res iz groba temnega je vstal.
Tulenje vihre straha nam ne vzbuja! Oko zaupno plove do nebes, Iz src pa vre nam pesem: "Aleluja! Ti vstal zares si, Bog si naš zares!"
Fr '. Neubauer.
On vstal je sam! O velikansko dejstvo! Ti vere, nade naše temelj čvrst! Nobeno ne izhriše farizejstvo. Noben te srd iz zgodovinskih vrst! I naša vera trdna je ko skala, Ki cerkev Kristova na njej stoji. Ne bo iz src je vihra izruvala, Ki proti cerkvi, proti nam besni.
preplašene. Kaj se je zgodilo? Približajo se, pogledajo v grob. Nasproti jim zašije blesk in svetloba angelskih oblačil . t.'. In, nezaslišano novico zaslišijo iz angelskih ust.: Gospoda ni več — vstal je — živi----Pojdite in povejte Petru in učencem____In žene hite, hite do Petra in učencev____—
Dan. se poraja. Prvi žarki njegove luči silijo skozi okno preproste hiše v Jeruzalemu. Bivališče Petrovo in Janezovo. Tožna se dramita apostola iz nemirnega spanja, iz moreeih sanj. Težke so no-
či, .še težji bodo dnevi brez
njega, ljubljenega____ Silna
bolečina jima stisne srce. Pred Janezom se pokaže spet tisti zadnji pogled umirajočega Kristusa, pred Petrom pogled Gospoda, ki gre čez dvorišče in njemu njegov greh očita---- Zdajci, čuj! ropot, trkanje nk vrata, glasovi____
Ženski glasovi, radostno sporočilo: — Gospod je vstal! Gospod živi!.... In že je na nogah apostol ljubezni, Janez,
že teče h grobu____ A tudi
Petra prevzame mladostni o-genj, tudi on hiti za. njim. Drug za drugim prispeta h
grobu — pogledata, vidita, o-strmita: resnično, grob je prazen. — Ah, Gospod, Gospod — ti nisi med mrtvimi, ti živiš!
V preddvoru templja v Jeruzalemu je veliki duhoven pravkar dokocjSal zadnje priprave za jutranjo daritev. Solnce novega dne obliva tempelj. Obraz velikega duhovna pa se zdi razsvetljen od notranjega ognja, od veselega zadovoljstva v duši. — Tako, zdaj je konec! Zdaj bo mir v Izraelu! Premagan je Na-zarejec! Mrtev spi tam zunaj na Golgati, težak, zapečaten kamen zapira grob, in mo-
čna straža ga čuva. — Služab-' nik svetišča pristopi k velikemu duhovniku: -— Rabbi, voj-! ščak-legionar želi nujno s teboj govoriti! — In že stoji pred duhovnom vojak, trepetaje, smrtnobled: — Rabbi, mrtvega Nazarenca ni več v grobu, ki smo ga stražili----Ob potresu, ki nas je podrl na tla, ob svetlobi, ki nam je jemala vid, se je odprl grob, in on je od-
sel1 iz dežele smrti____Grozna
novica! Ali je mogoče? Kakor od strele zadet je veliki duhoven. Kaj storiti? Brž sklicati duhovne in starešine na posvet ! Če ni mogoče
pozna Jezusa: — Rabbon.i! Moj Učenik! In blažena se 'grudi k nogam od smrti vstalega. —
Dan se je sklenil v pozni večer. Po hišah jeruzalemskih gore luči. Tudi v dvorani zadnje večerje je luč. Apostoli se zbirajo v i ,ji. Xa vseh ustnih je ime nje<ra, ki ga ni v*cč med njimi. In na vseh ustnih tista sladko-grozna govorica: da ga ni več v grobu,
la je vaial---- Med strahom
in upom vise apostoli. Od strahu prod Judi varro zapirajo vrata za vsakim novim prišlecem. Od upanja, da bi smeli pohiteti spet naproti svojemu Učeniku, pa bi jih želeli imeti odprta nastežaj... Posamezni učenci še prihajajo. Vsrtopi Janez. Pripoveduje, kaj je videl on, in, slišal, da se je zgodilo Mariji Magdaleni. Vstopi Peter. Njegov obraz ima nekaj tiste sve-t!obe kakor obraz, Mojzesov, ko je prišel z gore sinajske. —
Učenik je zares vstal! zakliče — in se je prikazal tudi meni nevrednemu, .j.. Prideta dva, ki sta bila popoldne odšla v E-niavs. Vriskajočil> src pripovedujeta: — Videle so ga najine oči — v lomljenju kruha
sva ga spoznala----- O, tedaj
je resnica! Kdo bi po vsem tem še dvomil! V dvorani, nastane šum. Radost učencev prekipeva. Vprašanje se vrsti za vprašanjem, vzklik za vzklikom, Čudenje, molitev, zahvala----Zdajci — glej, kaj je
to? Nebeški sijaj.... podoba raste iz njega.... poznati, premili obraz____ljubezen sevajoče oči____sladka usta Gospodova____roke in noge----
7. rožnatimi ranami zaznamovane____O, ali se ne moti pogled? Ali ni duh ? Ne, ni duh! Duh nima mesa in kosti, kakor jih ima 011----O, na
kolenaf*— Rabbi, Rabbi, rab-boni! — Učenik! UČen ik .'resnično, naš Učenik je! — <Xh (Nadaljevanje na 2. strani./ <
GLASILO K. 8. K. JEDNOTE,
t
ali ne govorit Da, on govori:— Paivobis! Mirzvamil Prejmite Sv. Duha! Katerim boerte grehe odpustili, so jim odpuščeni, katerim jih boste zadržali, so jim zadržani... — To je bil bistveno prvi dan vstajenja. Vse te prizore navajajo neoporekljiva evangelj-ska sporočila* Koliko prič za resničnost dogodka že samo ta dan! — A priče so se množile v naslednjem času. Zakaj štirideset dni se je vstali Gospod prikazoval svojim u-čencem — zdaj manjšim, zdaj večjim skupinam — zdaj vsem apostolom obenem — enkrat celo petsto bratom — in to pri belem dnevu, ob jezeru, na gori — in je ž njimi govoril, jedel, pustil, da so se ga dotika-O, dokazov dovolj za resničnost dogodka po tistih, ki so bili z vstajenjem v neposredni zvezi I
Toda še več trdnega pričevanja imamo I Apostoli so šli za vero v Kristusa, od smrti vsta-ega, v smrt. Od apostolov pa so sprejele to vero množice prvih kristjanov in so šle takisto trumoma zanjo v smrt. Od prvih kristjanov je prešla vera v resnično vstajenje Gospodovo na stomilijonske množice vseh narodov, vseh stoletij____Obhajalo je vse krščanstvo od začetka skozi vse čase Velikonoč, praznik vstajenja; obhajalo je od začetka skozi vaa stoletja kot Gospodov dan namesto judovske sobote nedeljo v spomin vstajenja____Kako je vse to mogočle, če vstaje-
3 li....
vina spečih, pravi apostol. Za njim bomo vstali tudi mi. Naša pot tedaj ne gre v noč, marveč^* dan. In pot vseh tistih, ki so verovali, upali in ljubili Kristusa pred nami.... Pot mojega pokojnega očeta, pot vaših krščanskih očetov in mater, ki že počivajo v Bogu, pot vaših mož in žena, bratov in se-eter, pot vaših otrok, ki so že šli odtod — oh, saj nd šla v noč in temo, ampak v svetlobo in dan____ Nekoč bomo vsi skupaj prepevali večno Alelujo. ,
Aleluj;
H
nja Kristusovega nikoli bilo nit.... — Ne, prijatelji! Po dolgih in temeljitih študijah starokrščanskih virov je prišel zgodovinar Gfroerer še kot protestant do prepričanja, ki ga je izrazil v teh-le besedah: — Če ne pripoznam za resnico vstajenja Kristusovega, nimam pravice smatrati nobene ga zgodovinskega dejstva starega veka za zadostno dokazanega; kajti nobeno se glede polnovrednosti dokazov ne more meriti z vstajenjem Kristusovem. — Pač tehtne besede slovitega nČenfjaka! —
In tako vemo, da je Gospod resnično vstal — surrexit Do-mimis vere! S tem pa je kon-čnoveljavno potrdil in zapeča til svoj božji nauk. O tem ni treba n« dolgo govoriti. Če je Jezus, kakor smo ob drugi priliki slišali, s svojimi drugimi čudeži nedvomno dokazal, da je Sin božji in pravi Bog — in torej njegov nauk resnica —: koliko bolj je dokazal to s svojim vstajenjem. Vstajenje Gospodovo je pač največji čudež, je ne enkrat, marveč večkrat čudež. Živ obuditi mrtvega — že to presega vse moči narave. Kaj pa, ko mrtev obudi samega sebe mrtvega! To pač ni mogoče drugače, nego da je s tistim mrtvim človekom v eni osebi združen — živi Bog! —
Razen tega pa je Gospod Jezus svoje vstajenje večkrat naprej napovedal. — Poderite ta tempelj, je dejal Judom, ka-žoč nase — in v treh dneh ga bom spet sezidal. On pa je govoril o templju svojega telesa, pristavlja evangelist. In tistim, ki so k vsem njegovim čudežnim delom hoteli še novih čudežev, je rekel: — Hudob ni in prešuštni rod znamenja išče! Pa znamenje se mu ne bo dalo, razen znamenja Jona preroka. Zakaj kakor je bil Jona v trebuhu morskega soma tri dni in tri noči, ravno tako , bo Sin človekov v srcu zemlje tri dni in tri noči. Prerokbe so s»e izpolnile, Kristus je vstal in razodel tako na sebi božjo vsevednost m moč — s tem pa tudi resničnost svojega nauka.
Neomajno stoji z vstajenjem Gospodovim naša vera. Trd-np pa stoji tudi upanje naše. [Vstal je Kristus od mrtvili, pr-
(Vaclav Kosmak — Tugomer Zlatopoljski.) Kakšno vriskanje vam je to vsepovsod! Pomlad je prišla vcb vršenju gozdov in šumenju voda kakor silni zmagovalec ledu irj smrti. Ali njegovo bojevito obličje se je polagoma ujasnilo in pomirilo. Pogledal je po svetu kakor krasni angel. Ptiči priletavajo iz ialjnih krajev, da bi ga videli in s petjem proslavili. Zvončki in vijolice, marjetice in tro-bentice ter vse druge pestre evotice radovedno kukajo iz tal ter se usmivajo od same lepote in, sreče.
Po selih rajajo otroci, pis kajo na vrbove piščali in pomlad jim odseva iz mladih oči Še starčku in starki se razgre-va uvelo srce ter brati v novi ljubezni do življenja. Kamor človek pogleda, vse vriska in piska v tisočerih glasih: Ale-luja.
V mali koci sedi pri oknu stara žena z rožnim vencem v roki, pri peči pa ziblje mlada mati drobno detece. Bila je sobota pred vstajenjem. Zunaj dečki ropočejo, deklice pometajo trato, iz dimnikov se kadi, iz vseh kuhinj diši po kolačih, vsa vas je radostno zaposlena in hiti, da bi se dostoj-jo pripravila na vesele praznike.
Ampak starka z mlado ženo » red v koči nima ognja v peči, ne delate nobenih priprav. Tiho, žalostno sedite, pa solze ji-na podijo po licu kakor bi vse 1 ji ju. veselje, vsa njiju sreča ožala s Spasiteljem vred v *robu. Pripravili bi se za pra-smike, pa romate ne kaj bi, ne komu bi. Sami jeste že dol-:o kruh trpkosti, ali ni slasten bodisi da je črn ali pa bel. Pa •emu bi tudi pekli kolače, ko bi jih močili s solzami. Starka je po dolgem molku loboko vzdihnila: — Kako bo leki praznoval naš revež te praznike T
—	Prav zdaj nanj mislim, je »dgovorila mlada žena z žalo-tnim glasom. Ponoči se mi
je sanjalo o njem. Zdelo se mi je, da je priletela lastavica pisanjem na vratu, potrkala • kljunom na maše okno, jaz -,em ji odprla, vzela pisemce p; skliknila od veselja. Bilo jf d našega Jožeta, Ko sem -skliknila, sem se predramila Bog ve, kaj je bilo v tem pis mu.
—	To je dobro znamenje ■lata moja, je povzela starka kastavka je ljudem sveta pti -a in ne prinaša nesreče. Mor-'a Jože kmalu pride.
Mlada mati je sklenila roke ^ogledala v nebo in vroče vz lihnila: — Sam Bog nebešk: iaj, da bi vsaj tukaj to malr tvarco videl. Brez njega m' *e m misel ne pride, da bod<~ irazniki. Mati, kaj bo, če bi irav za praznike prišel!
—	Oh, prosim te, mila moja liti mjjaliti si ne morem, da b' bilo ,to mogoče. Mi smo že lajbalj nesrečni. Kovačev jf irišel domov, Ošabnov, Petra ov, samo naš revež ne sme od-
se mu je na boljše obrnilo in da mora samo počakati, da o-kreva, da U se lahko napotil domov. Moj Bog, če bi ravno za te praznike prišel, od veselja bi se mi v glavi zmešalo.
Pa naenkrat se je užalostila: — Ali kako bd reveža pogosti li? Pri hiši ni najmanjšega prahu moke, ne iskrice masla.
—	E, kaj tisto, bi nam že kdo t>osodil. Pa če bi imela svoje novo krilo prodati, vendar bi se peklo in> kuhalo.
Nekdo je potrkal na duri ter kar vstopil, ne da bi počakal na odgovor.
Bila jo stara Kovačica. Ko ju je pozdravila, se je začude no ozrla: — Ljudje božji, kaj T>a vendar delate t Pri vas ne pričakujete praznikov.
—	Lepo vaia prosim, je rekla ttarka, nam je vseeno ali so prazniki ali pa ne. Pri nas je cama žalost.
—	Kaj vam ni pisal Jože f
—	Že pet tednov ndč.......
—	Revček, je zmajala Kovačica z glavo. Bog ve, kako mu jel Dopoldne je bil pri nas orsganist pa je pravil, da je bral v novinah, da pojdejo naši naprej n« Novi Bazar ali kako *e že temu pravi.
—	To bi nas lepo potolažili, i«1 vzdihnila prestrašena starka.
Mlada žena je prebledela kakor zid, vzela deteoe iz zibelke pa ga vroče pritisnila k prsim.
—	I no, jaz ne rečem, se je izgovarjala Kovačica, da bo moral tudi vaš tja. Povem samo, kar sem slišala.
—	Napcfiled te moje sanje pomenijo, je zašepetala mlada žena, samo pisano od Jožeta, da mora zopet dalje.
Iz zvonika so prvič zapeli zvonovi k vstajenju,
—	Kaj še k vstajenju ne poj-lete? je vprašala Kovačica. Že vkup avaui.. . Pa ne pozabile naBoga, da bi vas ne zapustil.
—	Zakaj bi ne šle k vstajenju? Kaj smo judje? je trpko /ripomnlLa starka; ali kar je os, je res, človek od same ža-osti še moliti ne more.
Preoblekli sta se. Starka ie šla v cerkev. Mlada gospodinja pa je ostala ' na vrtu nred kočo, da bi se udeležila procesije vsaj % očmi. Z otrokom ni mogla v oerkev.
Zvonovi so drugič zapeli Župnik je prišel iz župnišča v orazničsnem .talarju. Kmalu
28. MARCA 1923.
*m
Franc Bonač:
Vemo da je Kristus od sm:ti vs.al resnična.
Rezko in kratko, kakor meč goepodovalcev sveta, je zauka-zovalo dnevno povelje spomladi 1. 33. p. r. Kr. rimski garni-ziji v Jeruzalemu: "Mofina, ojačena straža se razpostavi ob dvorcu Pilat o vem takoj po svitu jutranje zarje, obkoli tri na smrt obsojene hudodelce in jih nato popelje na morišče. Smer: gora mrtvaških glav. Četo
Ogrom-
am.
-— Kdo ve, če ne leži v bol uci, je pripomnila mlajša.
— Prosim te, ne straši se t* ko, jo je pokarala starka. Saj nam je vendar Sam pisal, da
zaropotali bobni, godci so zaigrali intrade, ministrantje «o zvončfkaii, v zvoniku so zalili vlsd zvonovi, veteranje so se odkrili in duhovna k pod bal lahimom je dajal z Najsvetejšim blagoslov. Na to se je začela procesija pomikati, skozi vas ob zvokih godbe.
Vsakdo med vami je že videl ako procesigo, čemu bi jo o-)i&oval. Sicer pa, kar je pri akih procesijah Bogu najljubše, gorečnosti v vernih srcih, ega popisati ni mogoče.
Mlada žena je pokleknila na rtu poleg brezovega grmička er gledala skoz solze na zlato manstranco, ki se je lesketala r zarji zahajajočega solnca, v kateri se je skrivala najdražja ajinstvenost naše vere.
Ko pa je tako molila in je nje luša na perutih molitve zlete-' a visoko pod sinje nebo, so '.aškripala za njo vratca, a ona ega ni slišala. Začuli so se ihi koraki, pa ni nikogar opa-'ila. Ali ko je zaslišala glasen jok, se je oprla in za njo je kleeal medel, slaboten, porasel nož v oguljenem vojaškem plašču.
-Žena je od veselja vsklikni-a: — Jože! pa mu padla krog Tatu.
Po vasi je zvenela godba in iroceisdja je veselo prepevala: 'Aleluja!"	(
Krepost in poklic, sta najbolj priporočljiva vodnika 16 letnega šolarja.
vodi dežurni oficir.'' ni veletoki ljudstva, za velikonočni praznik zbranega v Jeruzalemu, so valovili po ulicah; bes, gnjev in sovraštvo, neizprosno, smrtno, je plalo in se kresalo na obrazu vseh. Kakor živi satani so švigali pismouki in liicemerski farizeji vsepovsod in podžigal; ter netili že itak do skrajnosti raz-paljene strasti.
Mirno, kot izklesan je slonel stotnik o>b svoji sulici in opazoval potek dogodkov. Pri •Jupitru! Kar nič prijetno povelje: spremljati rabeljski sprevod na morišče, odbiti e-vantuelne osvoboditve^ poizkuse prijateljev iu pristašev obsojencev, preprečiti brahij-alne izbruhe divje množice, nrisostovati moritvi in nazadnje raportirati o vsem. Prav zares neprijeten utkaz, bolj neprijeten in mrk, kakor pohod na otvorjeno bojno poljano.
Ampak vojaku je ukaz svet, zato: "Nastop, sulice dvigni, pritrdi si več in čelado, obsojence v sredo ir« korakaj, marš!" Kakor da bi jeklo bruhalo vse svoje bese, kakor da bi se rušil ves svet, tako je -ikalo in vikalo, hreščalo in vriščalo vsenaokoli in ves ta orkan divje, fanatične jeze ni veljal drugima dvema, ki sta oba še čvrsta, jaka, nedotaknjena moža, nego onemu, ki s6 je liki senca plazil prvi in ki je bil ena sama strašna, krvava sraga. In rimski poveljnik straže ' opazuje in vidi, kako dviga druhal pesti, kako bi najraje kar na mestu že kamenjala in raztrgala na kose Njega, ki pa pri vsem tem ohrani veličastveni mir in, čudovito milino. Stotnik sam, poštena, odkritosrčna pagauska duša motri, opazuje mimo naprej.
Vidi, kako šepečejo vele, osi-nele ustnice onega raztepenega in kruto razmesarjenega "hudodelca", ki je baje hotel postati kralj judovski, tihe molitvice za one, ki mu sikajo kletvic surovih cel roj, vidi, kako blagoslavlja one, ki ga, že docela onemoglega, še naprej bi-jejo in pehajo. Na morišču zapazi, kako voljno in krotko podaja roke pod žreblje in sliši iz najbližje okolice, križane-mu nasproti stoječ, njegove -sedmere, poslednje besede. Ta stotnik ni bil gotovo čuvst-ven, sentimentalen človek; ne štetokrat je zrl na junaškem mejdanu odposlanki iz večnosti v oči, nebroj tovarišev in vojakov je videl umirati, večkrat je vodil na smrt obsojene na morišče, ampak še nihče ni bil umrl tako, kakor je umrl ta Je zus iz Nazareta.
Dočim so drugi kleli pred izvršitvijo obsodbe dan Svojega rojstva in lastne stariŠe, moli ta Jezus za svoje sovražnike. Nad drugimi obsojenci so se nred smrtjo razprostirale temne, pošastne sence pekla in o-tropa, ta Jezus pa odločuje in razpolaga o raju. V umiranju drugih je čul ječanje in hrcpenje ugašajočega življenja, je videl brez pogojno predajo pred tiranskim nasilstvom smrti, pri tem Jezusu pa čuje v smrt ni borbi njegov mogočni, silrti klic nezlomljive, neizčrpni ve moči, klic: Victoria! — zmaga — ki ruši, tepta in pogasi smrt in peklo. "Stotnik pa, ki je nasproti stal, ko je,
videl, da je tako kliooč umrl, je rekel: "Res, ta človek je bil Sin božji." In ko je ob smrti Jezusovi celo zemlja zarjula gorjupe bolesti, tresoč se vsa v svojih tečajih, ko se je skalovje lomilo in pokajoč sesedalo, ko so grobovi bruhali ijz sebe žrtve črvov in plesnobe ter so bledi mrtveci blodili okoli, tedaj, "ko je stotnik videl, kar se je zgodilo, je Boga častil, rekoč: Resnično, ta človek je bil pravičen", po krivem obsojen. Njegov raport se ne glasi: "Obsodba izvršena, Jezu® Nazareški mrtev in odpravljen" — ne, marveč on javlja pred navzočim ljudstvom, pred lastnimi vojaki in pred sovražniki Kristusovimi jedrnato in možato: "Jezus, Sin božji." Rimisiki stotnik pod križem postane tako prvi križar, prvi le-gijonar one častne garde vitezov križa, ki skozi vsa stoletja do današnjega dne zro na goro mrtvaških glav nad Jeruzalemom, se «o zmenijo iza poro-ge pritlikavcev in paglavcev samosrajčnikov, kateri sramote, česar ne razumejo ali kar se protivi njihovim strastem, ter gromko in neustrašeno govore venomer: "Resnično, ta Človek je Sin božji."
Ta stotnik je zastavonoša v-seh onih, ki le v neizmernem žrtvovanju Siqu božjega na križu zapopadejo vso bol in \ se strašno gorje, ki leži nad človeških rodom vse od Adama sem, kakor ga je zapopadel neki x>reprosti sin Sibirije v strašnem letu 1915., ko je umiral na karpatskih obronjdh, pravi vitez iz čete stotnikove pod križem.
Po vroči bitki je bilo v tisti grozni zimi. Zabrnelo je v telefonu. Glas je veleval poveljniku vojne bolnišnice, ki se je začasno nahajala v neki kar-patski lovski koči: "Na zapuščena bojišče naj se koj poda en zdravnik, vojni kurat in 15 mož sanitejcev, da preiščejo krvavo pozorišče in vse ukrenejo v pomoč ranjencem ali pokop padlim junakom." Tudi ta ukaz ni bil ravno prijeten, kajti snega je ležalo na metre v gorovju, ki loči Madžarsko od Galicijo, volkovi in medvedjo ter divje ptioe ujede so imele razkošne gostije, pri katerih je sodeloval cel koncert divje besnečili granat, šiapnelov in svLnčenk. Kot da bi orjaška roka strašnega znamenja segla preko gora, se je zasvetila za hip luč žarometa, ko so ti možje, pokorni povelju do prs gazeč po snežnih zametih, odšli na samaritansko delo. Nabrušeno jeklo so bile poteze na obrazih teh mož in dva mlajša od te bolničars-ko čete sta, polglasno pevajoč, momljala skozi zobe:'
Ah gališka zemlja tužna in karpatske stene ve, težke kot verige sužnja nam oklepate srce.
Dva sanitejska psa sta se v divjem diru odstranila od skupine in kmalu nato je ljuto bevskanje in votlo renčaiije presekalo kot britev ostro ozračje. Zdravnik se je ozrl na višino, odkoder je prihajalo lajanje je rekel resno kuratu: "Prijatelj, tam gori nas čaka *ežko delo." Vsi so pospešili korake in se s silnim naporom polni zločestih slutenj vzpenjali kvišku. Od daleč so zapa Tili že cele kolobarje velikih 'tic, krožeči h v silnih jatah o kolu neke skale, ki je strmela vuu iz bukovja in! jelševine. Prišedšim pod skalo se je nudil grdzen prizor. Na nek; zaseki je ležal ruski vojak; o prsje in trebuh je imel straho vito razparan, od sovražnega šrapnela in živemu še (branit1' -e pa sam več ni mogel), so tr t.raš"e ptice ujede kljuvale ^rsrale in mesarile drob, jetra riolč in čreva. Zdravnik je f
te krute roparice višin, nato pa je ubogemiu trpinu vlil nekaj kapljic konjaka na višnjeve in udrte ustnice. Njegove oči so se odprle in toplo zastr-mele v svet. Kurat mu je odpel ovratnik in naproti je za-blestel preprost, pravoslavni ni križec, kakor so ga nosili skoraj da vsi ruski bojevniki. Križ se je zablestel, ki mu ga je monda pripela za vrat sivolasa mamica iz sibirskih step. Mueenik je zbral zadnje mopi in hotel dvigniti roke, z vsem žarom svoje duše je poljubil križ, ki mu ga je držal kurat pred očmi in preko njegovih modrostih ustnic so prisolzile z kapljicami krvi te-le čudovite besede: '' Hristos vosk rose, istrnno voskrese! — Kristus je vstail, zares je vstal!" Kroevito je zadrgetel in zopet zasnul. Iz ostrih in trdih potez, kakor v bronm vlitih oko-lu stoječijh mož, ki so že videli strašnih prizorov nebroj, so se prikradlo solze in pred njihovim duhom je stala v grozni veličini vsa pretresljiva tragedija Kalvarije, to vekovito osišče vseh časov in vekov, to orjaško zroalo, v katerem spozna Adamov sin vse svoje gorje m doumeva vso nepopisljivo človeško bol. Na Kalvarijo in le preko Kalvarije gre človeška stopinja. K lastnemu vstajenju in končni sreči. Zdravnik je hotel z usmiljenim strelom iz samokresa končati strašno trpljenje ubogega vojaka, po nasvetu kura-ta pa, ki je resno dejal: "Prijatelj, le Bog je gospodar čez življenje in smrt," mu je ubriz-eral nekaj kapljic morfija in v blagodejni omotici je trpin čez nekaj ur, prenešen na improvizirani nosilnici, preminul v lovski koči in odšel kakor Kristus Gospod nekoč, k vstajenju. Pot mu je kazal stotnik izpod križa.
J. M. Trunk:
Na Velikonočni ponedeljek I. 1906.
Bilo je v mestu Hajfa, ali Kajfa ob gori Karmel v Sv. deželi. Nameraval sem iti praznovat Veliko noč v Jeruzalem, a vihar me je zanesel na galilejsko obrežje. Nekaj dni pred Veliko' nočjo je bilo to leta 1906, ko sem bival radi zdravja v Egiptu. Ko začne v Egiptu vladati zloglasni vroči veter "hamrin" ( po našem petdesetdnevnik, od arabskega liamri t. j. petdeset), gre mno-letoviščarjev, pravzaprav zimščarjev, na goro Libanon ali sem na Kairmel, ako se še ne nameravajo vrniti v Evropo. Na vrhu gore Karmel imajo nemški protestanje lepo letovišče. V mestu Hajfa so se med leti nastanile katoliške sestre, otvorile tam šolo za a-i-abske otroke in obsežno bol-lišnico. Za romarje, ki potujejo v Nazaret in Galilejo, so napravi le prenočišča z malim penzionatom. Tu sem se nastanil tudi jaz, dasi prvotno nisem nameraval tam dalje ostali. Vresničilo se je: Človek i-orača,, Bog pa obrne, ker le nekaj dni sem mislil obiskati Teruzalem, a ost.il sem v Sv. deželi nad štiri mesece. Ni mi lal. Mnogo lepih dni sem tam preživel.
Hajfa je lepo mesto s kakimi 20,000 prebivalci ob morskem :alivu, ki pa, nima pravega pristana; leži ob znožju znane gore Karmel. Tu je bil sedež turškega Kajmakana, nekako o-krajnega glavarstva. Kakor na 1 utrovem sploh, je prebivalstvo zelo pomešano. Prevladujejo Arabci, precej je Grkov, tekaj tudi grško - katoliških fMelhiti), mnogo Židov in nekaj Latincev, kakor imenujejo u vse rimske katolike katerekoli narodnosti. Pokrovitelj katincev je bil francoski kon-trelom iz samokresa preplašil Ji <ul, a tudi stara Avstrija je i-
niela tu konzula y osebi premožnega tempi era Abrahami Byka. Nemci so imeli tedaj na 4'potu v Bagdad" vse polilo postojank; delali so prav po načrtu in pod vladnim pokroviteljstvom, utrjevali vpliv memštva potom sol, bolnišnic, kolonij in raznih podjetij.
Gora Karmel sega/ precej v (morje, kjer tvori takozvan karmelski nos, na katerem se blišče poslopja slavnega svetišča naše Gospe Karmekke. Začetkom aprila je se nekaj deževalo. Vse je bilo v naj-bujnejšem zelenju. Mesto in hiše (vile) v okolici so bile kakor z vrtovi zagrajene. Nasadi oranž so razširjali prijetno vonjavo, kakor v pravem raju. A tudi Ibrez vrtov je bila gora ograjena s pisanim, pestrim plaščem najlepših cvetlic Kdor te krasote tam ne vidi je ne more pojmiti. Ni čuda da Sv. Pismo še stare zavezi poveličuje lepoto te gore.
Velika noč tega leta je bila zame, kakor še nobena in no bena ne bo. V Sv. deželi, kjei so se dogajale največje skriv nosti ne samo naše vere, tem več svetovne zgodovine, stop človeku pomen teh dogodkov živo pred oko, kakor nikjei drugje.	(
Dokler sem Veliko noč ob hajal še doma v Bačah, v roj stili vasi z vsem bliščen bujne detmske domišljije je bila važna točka vsako letni velikonočni pondeljek ker ta dan je bila služba božji v prijazni cerkvici na 44Stra nji," k-. ikor se griči/nad vasj< imenuje. Še poznejša leti sem, kadar sem mogel, vsaj po poldne prihajal tja, da se zno va napijeni sladkosti živegj vrelca, ki je kipel v mladosti
L. 1906 sem bil db Karmelu daleč ml doma*. Pa je bil tud tu velikonočni pondeljek tep Nismo šli v Emavs, dasi nism< bili daleč proč, kakor učenci Gospodova, a šli smo na vrl Karmela, kjer so sestre zidali malo letovišče in imele uravna no že lično kapelico. Večinoma sem stanoval na tej višavi, od koder sem gledal na nazareški hribe, na goro Tabor, prof galilejskem morju,na s snegon pokriti Libanon, in predvsen •na nepregledno morje tja pro fi zapadu, ker tam mi je bik srce obviselo na — dom.
Sestre so pripeljale tam p< zložni fcesti, uro hoda, do 3< arabskih šolarjev, večinomi deklic kakor ogelj črnili, veli kih o "•i, črnili las, prav tipični!: orientalk. Arabci so lep na nord. Za šolarji sta prihajal; na osličih zidar Jusuf (Jožef) Maronit z Libanona in Hrvat Marko, zgubljena duša, ki je prišel skozi Balkan in Cari grad peš v Sv. deželo, napol svetnik, napol fakin, in je pri sestrah opravlja1!! hišna dela, molil ali pa preklinjal sunce in majko. Na sedlih oslic pa so bile pritrjene tudi obsežne košare raznih jedil, ker po službi božji se je imel vršiti arabski "kef", narodni ples. in ker prazen žakelj nikjer ne stoji pokonci, se tudi od prebivalcev in otrok v Sv. deželi, ne more pričakovati, da bi bilii vriskali in plesali pri praznih želodcih.
Krasno je žarelo jutrovo solnce, skrivnostno sanjalo temnomodto morje, vriskal je slavni Karmel, pele galilejske gore, bliščal v daljavi s snegom pokriti Libation, ukala je saronska dolina, šuštelo je v zelenem gozdiču, šumel ob plimi breg, lesketalo se Marijino svetišče, mimo počivalo ob znožju mesto, cvetel je Karmel, odet v pester plašč, prava orientalska nevesta, pela, vri-
mastim magaracem — bogami.J. M. Trunk: ne znam, je-li bio Marko večji magarac ili magarac sam — smo sedli v sence nizkih pinij, ašrab duban — zapili tobak, kakor pravi Arabec, ker ga pije yiie kadi in so sestre razvr-
stile živahno deco, se je pričel "Kef", ples. Par dečkov je i-melo vlogo muzikarntov brez uštrumentov," udarjali so na neke piskron podobne posode deklice so ploskale na dlan, po gotovem ritmu so peli neke vr-5te pesem in dve in dve deklici sta plesale v ekladi s pad-)em ali dviganjem glasov. Pra-/e gazde z puščave so arabske leklice, tamke ko kača, gibčne co živo srebro, dovršene aris-okratinje v gilbanju in« ple-;alke. 'Ni kaj posebnega na em plesu, a je nekaj, še veliko ia njem pravi izraz prekipa-,oče duše, izliv duševnih sil v elo, vsekako stokrat več ko iovo drvenje in skakanje ev-opejskih plesov, soroden mor-la le jugoslovamskemu ko-u. Kolo postaja včasih divje —lepo, raskavo, kakor je na-ava ni narod na Balkanu, rabski ples, in videl sem jih nnogo je vsaj pri prosten na-odu nežen, mehak, sanjav, ;akor so oči arabske dece.
Ples je bil končan. Deca se e razšla na sosedne griče vet vabi cvet, dete tudi arab ko dete, pa bi cvetlice ne lju lilo?
. Sestre so pripravile rne .ave, brez katere se na Jutro em ne more spregovoriti be ede. Z zidarjem Jusofom sv* i ta že dobra prijatelja, ker ie je pri zidanju učil malo a asbščine in v polomljeni fran oščine ponavljal, kako in ko iko prihrani da še v kratkem ■kupi neveste", kakor je na! ada ne samo pri mohameda-lih, temveč tudi pri kristja-tih. Nevesta, nevesta... O ti .epremagljiva narava človeš-a! Ne vem, čemu so Slovani olncu dali moški (srednji) pol, ko se vendaor zemlja ne uče okoli solnca, temveč o-:rog — ženske (zemlje). Poz leje so mi sporočili, da je Ju-if nanagloma umrl, gotovo v anjah na nevesto. Bil je poten (krščanski) Maronit, slu-;il mi je pri sv. maši, pravi Tatanael; upam, da se je čista jegova duša zagrnila v naro-je najsladkejšega — ženina, :i .je krasnejši od vsake neve-
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
EVOLUCIJA, ALI KAJ?
(Nadaljevanje.) c.) Red. Zakon težnosti. Motenja. Višji pomen težnosti.
Poznaš li vse neba postave, in ti jih spraviš do veljave?	S. Gregorčič.
Solnce se je nagnilo proti aorski ravan i. Sestre so zbra-8 deco in odšle. Vriskaje, :akor so prišli, so izginili čr looki otroci, ovenčani s pes-rim cvetjem divnega Karme a. Jusuf je zahajal oslička, darko, s čudno dušo se s ma-,'aracem dolgo ni mogel 44zgli-lati", kakor se nikoli ne bodo lrvaški politiki; po mnogih 4bogami" sta Marko in ma ^arac oddirjala tako kremeni-o, da Marko ni jmef prilike, ie z*i molitev, ne za kletev, lenda. Nt znam!
Po bližnjici sem odhajal am. Zopet so mi med potom nisli romale v domači kraj, na velikonočne pondeljke v Ba-aJi. Krasno je tu, novo, inte-esantno, živahno, zanimivo, prijetno; stopam med rajskimi rtovi; omamijive dišave mi širijo prsa v pravem zemelj-kem raju sem, na svetih tleh, blizu Zveličarjevega doma, a endar tako daleč od — last-
V osolnčju vlada čudovit red. Okoli solnca, kot svojega središča, krožijo v natančno določenih tirih premičnice s spremljevalci vred. Odkod ta red in kako se vzdržuje? Kjer je red, tam mora* biti postava, zakon. Slavni Nevvton je iz-slledil zakon, po katerem se /se gibanje v osolnčju vrši. To je zakon, postava gravitete, težnosti. Ta zakon je skupna vez, ki zdržuje vse v določenem tiru, da vlada povsod natančen, občudovanja vreden red. Ozrimo se nekoliko na ta zakon. Pod strogo postavo medsebojne privlačnosti niso samo ogromne mase nebnih teles, temveč tudi njih najmanjši deli. Kjer je pa zakon, tam mora biti razum, od katerega zakon izhr.ja. Učenjak Nevvton je zasledil' zakon privlačnosti, a glasno in jasno tudi pri poznal,-da more zakon priti le od najvišjega duha, Boga, začetnika vsega v3solj!stva. Pa tudi priprosti človek pride lahko do tega spoznanja. Red in soglasje obstoja, to vidi vsakdo. Red pa ne izvira v sebi, soglasje ni Samoniklo, ne prihaja samo ob sebi. Kjer je torej red, kjer vlada soglasje, tam mora biti duh, od katerega red izhaja, izvira, duh, ki soglasje lio e. C'im obsežnejše je polje, na katerem se red in soglj-sje uveljavlja, tem ve-ličastnejši mora biti duh, in čim krepkejša in ob enem pri-prostejša so sredstva, prt katerih se red vzdržuje, tem bis-trejši mora biti razum, iz katerega vse to izhaja. To je jasno vsakomur.
Zdaj vprašani: Kje je knts-nejši red, kje večje soglasje, kje obširnejše polje, kje obsežnejše torišče reda in soglasja, kje bolj izrazit izraz ene skupne ideje, kakor ravno pri svetovih, ki krožijo v vsemiru?
In kako se ves ta idealni red vzdržuje? S prav neznatnim sredstvom, enostavno pripro-prosto. Sredstvo je zakon o privlačnosti (gravitaciji). Ta zakon veli, da se stvari privlačujejo medseboj v natančnem lazmerju mas in medsebojne oddaljenosti. Kako priprosto je to, in vendar tak učinek! Velikanski svetovi se gibajo, premikajo in vrte na gorostas-nem torišču; vse se vrši natančno, redno, soglasno, in sredstvo je tako priprosto! Sl'ep je, dor v tem ne vidi duha — Boga.
Medse/bojna privlačna moč veže vse, združuje • posamezne dele, zedinuje vse v celotno skupnost in zabranjuje, da se ravnotežnost v ogromnem vrtenju in premikavanju ne moti. Zvezd ogledi sicer dobro poznajo besedo 4'motenje", a red se ne moti in medsebojno soglasje še v svetovnem sestavu s tem 44motenjem" nikakor ne krši. Nasprotno je res. Profesor Madler piše: 44Red v
naravi, kakor se kaže v giba nju svetov in pri rastlini, ki se nega doma. Ravno na veliko- razvija, nikoli ni nikjer ne str-nočne pondeljke so se zbirali pi pravega motenja. Tudi na. v hišici očetovi sorodniki, I videzno motenje se vrši po znanci, prijatelji. Teh na ta. strogem zakonu. Vsako mote-velikonočni pondeJjek ni bilo.'nje lahko določimo. Treba je Povabil me je sicer na večer, samo, da zakone jasno spoz-konzul Abraham Dyk; na nje- namo in pretehtamo moči, ki govem krasnem vrtu smo kra- medseboj delujejo, vplivajo mljali v prav prijetni družbi, druga na drugo." rekli to in ono, a ostali si tuji, Ta motenja« efelajo zvezdo-
skalat ie vsa narava na ta ve-	» , , ,
Ukonočni pondeljek, in srce ker slovensko drevo ne more gledom dostikrat hude pregla-nai bi ne poskakovalo v tem, korenimti niti v naJbujnejsem vice, a so pogostoma edino in zemeljskem raju?	orientalskem vrtu. Zanimiv pa najboljše sredstvo, da se pre-
Ko so želodci dobili svoj delt je bil ta velikonočni pondeljek (računajo se nepoznani deli na-in n £ Marko sklel nad trA 1906 ob gori Kannel. )sega osolneja. Po prislovici:
Izjema potrjuje pravilo so motenja jasen dokaz reda in soglasja, ki vlada v svetovnem sestavu, tako da o pravem motenju sploh ne moremo govoriti, ker je tudi motenje le red.
V strogem redu na eni strani in navideznem motenju na drugi imamo lepo višjo misel vzvišeno idejo.
Čudovito delovanje medsebojne privlačnosti na materi-elnem polju, je podobno delovanju postave ljubezni na duševnem in etičnem polju. Kot čednost obsega ljubezen Boga in bližnjega. Kaže se v tem, da zedinjuje in približuje duhove in sicer v isti meri, ki odgovarja stališču, katero v kraljestvu duhov zavzemajo. Postavo ljubezni moremo po vsi pravici imenovati postavo, zakon medsebojne privlačnosti medsebojne privlačnosti med duhovi. Ta postava deluje sicer na drugem polju, a prav enako, kakor »zakon privlačnosti na materielnem polju. Ljubezen namreč dela in vzdržuje
jajo resnična motenja, zakon ljubezni še prelomlja po grehu. Zakon privlačnosti je za materijo nujen, da ga materija ne more prelomiti. Duševno torišče, čigar bistvo obstaja v e-tični svobodi, ima pa to 44slabo" stran, da so motenja" na njem res mogoča, a zato nikakor ni manj popolno od mate-rielnega. Nasprotno. Vsa moten jai (grehi) zakona ljubezni se bodo popravila (kaznovala) po božji pravičnosti, ki navidezno sicer taka motenja dolgo trpi, a jih bo odstranila in uničila na koncu dni.
Ako je zakon privlačnosti najvišji zakon za materijo, in postava ljubezni prva in najvišja zapoved za duhove, kakor zatrjuje Spaisitelj sam, po-T tem je pač med njima zveza, ki mora biti nameravana od onega, od katerega oba zakona izhajata, Zdi se, da je zakon o težnosti ((gravitaciji) neka vidna podoba prve in največje zapovedi ljubezni. Davno že preden je bitei zapoved ljubez-
red in soglasje med duhovi, da ni razodeta, je bila ta vidna se vrši eno gibanje, ki je bis-1 podoba ljubezni zapisana med tveno za duhovno življenje.. zvezdami, zapisana tam z go-Pravo duhovno življenje more rečimi črkami v dobi, ki je ra-priti 1? iz ljubezni, razum sani zum človeški ne more preračune zadostuje. Seve je med o- niti (Lorinser). Vseh višjih bema zakonoma tudi prav bi-, misli invzvišenih namenov gost ven razloček. Na duhovnem tovo ne moremo v stvarstvu polju vlada svobodna volja, na zaslediti, a če jih skušamo tol-!
VEČJA ZAVAROVALNINA ZA ZGUBLJENA PRIPOROČENA PISMA.
Za priporočena pisma se se--daj plačuje deset centov povrh običajne poštarine; ako se priporočeno pismo zgubi, poštna uprava plača pošiljatelju odškodnino v znesku $50. Začenši pa od 1. aprila t. 1. bo mogoče zavarovati priporočena pisma za 100, in sicer proti plačilu 20 centov za priporočeno pismo.
Stara pristojbina 10 centov ostane se vedno v veljavi, tako da ima vsak pošiljatelj na iabero, da-li hoče zavarovati priporočeno pismo za $50 ali $100. .
Poštna uprava je uvedla to spremembo vsled ponovne zahteve zlasti s strani zlatarjev in drugih trgovcev', ki pošiljajo v priporočenih pismih predmete v vrednosti nad $50. Poprej so take tvrdke pošiljale take predmete po paketni pošti,, ki dovoljuje zavarovalnino do $100.
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je)
.	,	S? priporeča rojakom v vseh
materielnem ni svobode; vse(mačiti, to ni samo sad naše1, 0tarskih poslih. Registriran mora" tako vršiti, kakor domišljije. — Tudi naš A. M.jpri jugoslovanskem general-
, nem konzulatu. Pišite ali pri-
se
se vrši in giblje. Med duhovi Slomšek pravi: se morejo dogoditi in se doga-'	(Dalje sledi).
d i t*1 osebna.
Se ena beseda slovenskim materam v tej deželi.



>sti
db.
V*
w*
Tri četrtine stoletja je bilo Bordenovo Eagle Mleko temeljito ime za vse, kar je v mleku najboljšega in najčistejšega. Veliko žensk, ki so dandanašnji stare matere, je bilo vzgojenih z Eagle Mlekom... In one v zameno vzrejujejo otroke s tem varnim mlekom. In tako je bilo generacijo za generacijo.
Bordenovo Eagle Mleko je vzredilo tisoče in tisoče slovenskih otrok, tako tukaj kot v Evropi, v zdrave moške in ženske. Dnevno dobivamo slovenska pisma in slike iz vseh delov dežele in v njih pričevanja o vrednosti Eagie Mleka za hranjenje dojencev.
Eagle Mleko uporabljajo danes tisočeri vaših prijateljev in rojakov. Če ne morete dojiti svojega otroka, če mu hrana ne prija in ga razburja, poskušajte Eagle Mleko.
Da boste vedeli, kako uporabljati Eagle Mleko za hranjenje vašega otroka, smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako ga je treba pripravljati za otroke vseh starosti. Če hočete ta navodila, izpolnite ta kupon in ga nam pošljite danes. Eagle Mleko je naprodaj v vseh dobrih grocerijah in delikatesah.
Kupon	
Označite, kakšno knjižico hočete.	
NAVODILA	KNJIGA
ZA HRANJENJE.	ZA OTROKE
	
	
	

77TTT

THE BORDEN COMPANY,
Borden Building, New York
v:
8

bertfi o" 1
I.
^SSSTčSff^
alSLVORK.aS^.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliike Jednote ▼ Ždroženih državah
ameriških.
tWH H. Chicago St.
Ure dni! tv o in npramlitvo: Telefon 1048.
JOLIET, ILL.
Za (lane, n« leto
Za nečlane____
Za inozemstvo _
Naročnina:
$2.00
-$3.0«
OFFICML ORGAN x of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
vrhtega imajo pa še vedno prazno^ blagajno; v nasprotnem slučaju pa so društva, katerih
'lani prispevajo samo 60c. ali norda samo 50c
na mesec, v
1004 N. Chicago St
Issued every Wednesday.
OFFICE:
Phone: 1048
JOLIET, ILL
Prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike vsem članom in članicam, čitateljem in so-trudnikom lista želi in vošči:
IVAN ZUPAN, urednik "Glasila K. S. K. J.".
ca
Najlepši piruhi.
Že stara navada je, da se spominjamo o velikonočnem su sorodnikov, svojcev in raznih prijateljev s kakim darilom, katero nazivamo piruh.
Darilo, bodi-siže te ali one vrste, prihaja iz našega dobrega srca v dokaz in znak naklonjenosti, ljubezni in spoštovanja do te ali one osefoe, tega ali onega rojaka in rojakinje. Seveda ne spadamo mi v vrsto bogatinov, da bi se skušali z raznovrstnimi dragoceni darili, kakor delajo to oni, ki imajo vsega dovolj in v izobilju; vseeno imamo pa zopet letos priliko, in odprto pot, da se lahko napram sorodnikom in prijateljem primerno izkažemo.	• i
Ne mislite pri tem demantov in biserov ali drugih razkošnih daril! Ako ljubiš v resnici — cenjeni sobrat K. S. K. J. ali cenjena sosestra — svojega sorodnika ali prijatelja, pregovori ga naj pristopi k naši veliki podporni organizaciji K. S. K. J., ako ni morda še nikjer zavarovan; če je že, pa naj pristopi še k najstarejši slovenski podporni organizaciji v Ameriki koje geslo je: Vse za vero, dom in narod! Kaj mu pomagajo piruhi v obliki blaga., koje lahko izgubi, ali mu isto lahko tat že čez noč odnese f Najlepši in trajen piruh, varen pred izgubo ali tatovi bode nedvomno podporno društvo in Jednota, ki mu bosta stala zvesta v sili, stiski in bedi do smrti.
Poglavitno je pri tem, da ne boš trpel ti prav nikake finančne izgube, ne bos potrošil morda niti centa, še nagrajen boš za to. Treba je samo tvoje dobre volje in besede, da pregovoriš sorodnika ali prijatelja za dol)ro stvar! Morda ti bo že k letu tvoj prijatelj iz srca hvaležen za najlepš-' naklonjeni mu piruh Iskal bo morda že preje pomoči od društva in Jednote v bolezni afi nesreči ? — In tedaj te bo blagroval iz srca za to, ker si mu šel z dobro prijateljsko besedo pravočasno na roke!
Ne pozabite torej cenjeni člani, osobito v naši sedanji veliki kampanji, najlepših piruhov na svetu katere tvorijo: Bra-toljubje, sloga in pomoč!
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
različna mnenja, katera sh o-pirajo na preosnovanje te ali o*|e točke Jednotinih pravil. Kar jaz morem razsoditi, se povsem in domala strinjam, z _________Mawam
bratom Joseph Panian, tajni- kljub temu pa društvo razpokom društva št. 3., kateri naj-1 laga z dobro obstoječo blagaj prvo omenja naj bi ne bila gl. I no. To naj bi ostalo po sta odboru dana polna moč, ukre- rem; katero društvo izprevidi pati, ne da bi bilo članstvu v-1 da bode v korist članom, ako prašano ali je za to ali ne t Na | spada v oemtralni bolniški la način je dostikrat prikrajšan? proti volji članstva, da protestira; torej naj bi se vse kočljive stvari le reševalo potom splošnega glasovanja članstva Jednote.
sklad, bode brez dvoma iskalo mstorp v ta sklad; ako pa ima Iruistvo dobro obstoječo bla •W«o in,, da vidi izhod za pokritje podpore, bode pa tudi :ia željo člainov lahko zavaro-Zdaj pa pridimo na število I >Talo svoje člane po 2 dolarja delegatov poslanih od malih bolniške podpore na dan proti in večjih društev na konvenci- odmenjenkn prispevkom, zato jo. Po sedanjih pravilih če »aj uredi vsako društvo ,to po nepristransko sodimo, moramo I 'voji volji in razmerah ugotoviti, da se je po členu IV. točka 14. stran 27 Jednotinih pravil, društva broječa od 12 do 50 članov (ic) popolnoma potisnilo v stran.— Torej preglejmo zakaj 1 Vzemimo si v izgled društvo, katero šteje 450 članov(ic) ali morda še več; tako društvo je opravičeno do 5 delegatov; zraven pa morda ima še par članov, k a teri ispadajo h gl. odboru. Na podlagi tega lahko računamo, toliko malih društev se mora združiti, da doseže isto števi o glasov na konvenciji, kakor preje omenjeno društvo z 450 ali več člani; sicer ni moj na men odrekati, pravic članom velikih društev; ali mogoče, da [>i manjša društva, večjemu arekovala, kako naj posluje-
Koikmio pripomnim še k do-)ksu »obrata urednika, kateri ima prav, glede dolgotrajne bolezni, zato naj bi se ustanovil stalen sklad in sicer kakor omenja na podlagi rednih pri-ipevkov; omenjeni sklad, ker obrat urednik piše, da nrkli. ia ne bode nikdo godrnjal za 12 aH 24<\ letno več. ' S to mislijo pa še ni vse rečeno, ker članstvo je različnih nazi-rov; zato naj bi se dalo k pristopu dolgotrajnega bolniškega skladia prosto voljo, in s tem ^e bode ustreglo vsem. linam tudi, da se bodo delegat je ia prihodnji konvenciji, malo zavzeli, kako urediti, glede podpor za operacije, ker se za lekatere plača samo po 25 dolarjev, ker iste operacije na-
jo; ali toliko pa smem reči, da v«dno stanejo nič manj kot okler se člen IV. točka 14 ne I	katere se plačuje po
Iz urada dr. sv. Štefana, št.
Chicago, 111.
Mesto iigre priredi dr. sv. Štefana, veselico, in siicer na Belo nedeljo, dne 8. aprila, 1923., popoldne in zvečer v šolski dvorani na 22ti in Lincoln ulici. Odbor je pridno na delu, da bode dovolj vsakovrstne zabave. Več o tem prihodnjič.
Dragi sobrat je! Te dni bo-dete dobili po pošti vstopnice, in sice,r 2; eno za Vas, eno pa kušajte prodati. Vstopnica Vašim imenom je samo za Vas, za člane. S to vstopnico ne more nihče drugi v dvorano takor Vi. Prodajte torej samo vstopnico brez imena A-ko pa želite več vstopnic prodati, jih dobite pri odbornikih društva. Agitirajte pa že se , daj za obilno udeležbo, kajti ni komur no bode žal vdeležbe.
Odbor.
Iz urada dr. sv. Janeza Evang. št. 65, Milvaukee, Wis.
Članom doticnega društva v naznanje, da se v obibiem številu udeleže skupne mesečne seje, dne 1. aprila, to je na velikonočno nedeljo, ker imamo nekaj važjiih .točk za ukreniti.
Želim vsem članom in članicam v eseje velikonočne praznike.
Z bratskim pozdravom, John Baboshek, tajnik.
VIT.
KeV se nam bliža 15. konvencija naše slavne K. S. K. J., prosim za nekoliko prostora v "Glasilu". Strinjam se z u-reclništvom "Glasila" za stalno podporo našim onemoglim sobratom; umestno bi bilo, če bi vsak član plačal 2c. na mesec za onemoglo člane, seveda pod pogojem, da se tako podporo tudi pravično deli.
Posebne važncfsti po mojem mnenju je pa centralizacija bolniške podpore. Člani K. S. K. J. se imenujemo med seboj BRATJE. Ali to tudi v resnici izpolnujemo? Po mojem mnenju, dokler ne bodemo vsi dajali v eno itt isto zakladnico in vsak posamezni član ob času potrebe dobival iz ene in iste zakladnice, .toliko časa ne izpolnujemo nase bratske ljubezni mod »seboj. Torej apeliram nja člane in članice, da pristopajo sedaj v centralizacijo bolniške podporo dokler je še pristopnine prosta, in na cenjene delegate prihodnje konvencije pa, da se ustanovi splošna centralizacija bolniške podpore.
Izkušnje naia učijo da rojaki le tam rajši pristopajo kjer so sigurni, da bodo dobili svojo bolniško podporo. Znano mi je društvo naše Jednote, da so imeli za; njih število članov precej bolnikov; nekaj časa so plačevali ddklado v bolniški Sklad in potem so ise pa naveli-
čali in so bobniško podporo sploh opustili. Neko drugo društvo spadajoče k N. S. S. (slovaško) komur je spadalo tudi veliko Slovencev, da si so imeli precejšno bolniško blagajno, a nesreča ne počiva in tisočaki so šli. — Člani so zapuščali društvo kateri so bili še mladi da so lahko še drugam pristopili, in, kateri so' pa ostali so pa bolniško podporo sploh opustili. Ne rečem, da je'pri vseh društvih tako, zakaj denar mora v blagajno dohajati drugače se ne more podpor plačevati, pač pa ni povsod enako; ni podnebje p6vsod e-nako in tudi zdravstveno stanje nd povsod enako. Podporna organizacija po moiem mnenju toi popoln,a dokler nismo organizirani vsi v centralizaciji bolniške podpore.
Raid bi čital že kaj več o tej zadevi v našem "Glasilu" tekom raizmotrivanfl za prihodnjo konvencijo. Naj se torej še drugi oglasijo.
Bratski pozdrav vs*>m članom in članicam naše K. S. K. JeebiMe.
Frank Erznožnik, tajnik dr. sv. Roka, št. 132, v iFronjtenac, Kans.
preosnuje, ali nadomesti z drugo, boljšo, ostanejo mala društva le priveski večjih. Na ta način sploh manjša društva nimajo nikdiar prilike priti do nobene besede, ozir. protesta, in to. jim brani vsak napredek, ker če ni ugleda, tudi ni napredka. Vzemimo si pa tu-v postov, da društvo, kate-o šteje 49 članov torej ni opra-ičeno do delegata, — nahaja se v kraju v katerem daleč na okrog ni nobenega drugega društva ispadajočega h K. S. K. ., torej nima popolnoma nobenega znanja s kakim sosednim diuštvom, in ravno radi-tega opusti vsak stik s konvencijo, dasiravno imajo člani istega društva morda tudi kako lepo idejo, s katero bi se morila dalo marsikaj koristnega pridobiti* In če tudi se dva društva že dogovorita, da poš-
$50.— Sedaj pa izaključim to razmotrivanje, ter upam, da se iih se več oglasi v prilog pri hodnje konvencije. S sobratakim pozdravom,
A. Jerman, tajnik dr. sv. Frančiška Seraf., št. 46, New York, N. Y
IX.
Nižjo podpisani pazno čitam nasvete v razinotrivanju za prihodnjo konvencijo. 0( v oči strani prihajajo nasveti la luij bi se uveljavilo za naprej zvišanje posebnih doklac za razne slučaje, n. pr. bolniš ko, operacijsko, poškoduinjsko podporo, i.t.d. Moj nasvet je pa ta-le: Da bi Se s povišanjem posebnih doklad prenehalo enkrat za vbelej, kar je tudi skrajni čas zato. Že po
sedanji lestvici, katera je ses-ljeta delegata skupno,prvo ste-1 ta vi jena po predpisu National je 45, drugo mogoče 46 ali tu-1 Fraternal Congrass Rate
di katerega več; — sedaj pa pride volitev delegata, torej i-nia društvo, katero šteje samo par članov več, na ta nači'11 gotovo večjo priliko žzbrati si delegata iz svoje srede, zraven tega jo člijsto drugih nazorov,
plačujemo vsi člarii(iee) od 16. do 55. razreda po 30c mesečno poisobne doklade, kar je za stare člame(ice) več kot dosti Ja{? raitl priznavam to, da med 'laustvom K. S. K. Jednote je revščina, pomanjkanje, in be-
kot pa drugo, par članov manj da na dnevnem redu, in tiste broječe društvo; katero naj bi tudi ne bodo nikol izumrle niti podelilo zastopstvo na konven-1 fetrebljene. Ali članstvo Je-ciji temu delegatu ali je zmo- /inote tudi ne more v vseh poželi ali ne; v takem slučaju so | trebščinah in pomanjkanju v
člani manjšega društva osramočeni, da si si niso ,to sami zakrivili. Po mojem skromnem mnenju, naj bi se to zopet uravnalo po starih pravili, ali 1reku hrvatskega izraza pa pre osnovalo tako, da bi i-11° novaca, malo muz i ko".
bednem stanju zadostno podpirati, zato se naj bi v takšnih slučajih člani z manjšimi podporami zadovoljili, po pravo-
Ma-Ko
melo tiaako društvo, katero ste- ma.i .ie članstvo nekoliko u je 12 do 100 članov pravico po-1 mirilo in potolažilo, ker je bilo
vm.
Pričela so se razna razmot-rivanja, v prilog prihodnje konvencije, katera se ima vršiti tekoče leto. čital sem v zadnjih par iztisih "Glasila"
slati po enega delegata; društva od 100 naprej do 200 dva, od 200 do 300 pa tri delegate, če ima pa društvo več članov kot tristo, pa ravno tako tri delegate.
Kar se tiče priporočila vrhovnega zdravnika, kateri je v predzadnji številki razložil ^lede bolniških podpor, in o-menil, da i1aj bi vsako društvo Dristcipilo k centralnem bolniš-kem skladu, to je sicer res lepa ideja, in to samo pri gotovih društvih, nikakor pa ne pri v-seh,. torej premotrimo zakaj? Nahajajo se društva, katera že poslujejo po 20 ali še več let in njih člani pristopajo za bolniško podporo po 75c. mesečno;
obljubljeno da pri tem zdaj o-stane, da več ne bo nobenega povišanja pri asesmentnih do-kladah, zdaj si pa zopet nekateri o tem domišljujejo. Ako pa do tega pride, da se ta sklad poviša, sem pa zagotovljen, da s tem se Jednoti no bo nič koristilo, pač pa nasprotno — škodovalo.
Joseph Panian, član dr. št. 3, K.S.K. Jednote, Joliet, 111.
"Dobrodelnost se doma pričenja", so bili mnen ja ekseku-tivni odborniki pok. J. R. Z., ko so več tisočakov J. R. Z. v razne domače svrhe razdelili.
VABILO NA SEJO.
Društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.
Kakor sem že v št. 11. "Glasila" naznanil, se je vsled ve-ikonočnega praznika našo pri-1 lodnjo sejo preložilo na dan aprila, to bo na soboto zvečer ob pol osmi uri. Seja se rši v navadnem »ztoorovalnem prostoru (v stari šoli.)
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Ane, še. 156, Chisholm, Minn., se u-ljudno naznanja, da se vrši fedna mesečha seja, dne 5. aprila ob sedmi uri zvečer v navadnih prostorih, in sicer iz vzroka, ker prva nedelja v mesecu je ravno na velikonočno nedeljo, se je nato sklenilo, da se seja preloži. Prosim vse članice da se te seje polnošte-vilno vdeleže, ker to bo zadnji sestanek pred društveno prireditvijo, katera se bo vršila, dne 15. aprila. 1 Prosim, da se tu-rfc vpošteva, da je bilo sklenjeno in soglasno sprejeto, da je dblžfia vsaka posamezna članica darovati kak dar v korist društva Ln sicer ker društvo namerava z dramatično igro prirediti tudi dobroznani "sre-čolov"; katera članica, pa tega ne stori, mora pod kaznijo pla-
Ker bo prihodnja seja prva .... CA ,, VA _. četrtletna seja, zato uljudno 50c" v J^veno blagajno, vabim in prosim vse naše čla- . »J** velikonočne dolžnosti ni bilo letos uradno naznanjeno in sicer vsled kratkega časa; vsled tega se tem potom opozarja, da katera članica se ni udeležila «kupnega\sv. obhajila da to stori ob prvi priložnosti. Sosestrski poadrav,
Mary Champa, tajnica.
ne, da se iste polnoštevilno u-1 deleže.»
Zeleč vsem skupaj vesele, zdrave in blagoslovljene velikonočne praznike, ostajam
S sobratskim pozdravom.
John Plut, tajnik. |
■ 1 i- _
Iz urada društva sv. Frančiška Sal, št, 29, Joliet, 111.
Člani imenovanega društva so prošeni, da se udeležijo prihodnje melsečne^seje v nedeljo, Ire 1. aprila v polnem številu, ker bodo važnevstvari na dnevnem redu.
Največ se gre zaradi nove zastave, katero si bo društvo v kratkem času nabavilo. Za-torej je dolžnost, vsakega čla-■ia, de se udeleži prihodnje so js.	Odbor.
NAZNANILO PROSTE VSTOPNINE!
Društvo sv. Lovrenca, št. 63, K. S. K. J. Cleveland, Ohio, je na zadnji seji, 11. t. m. sklenilo, da se dovoli prosta vstopnima v društvo za dobo treh mesecev, to je: april,-maj in junij.
Zatorej člani agitirajmo zdaj, ko je prosta vstopnina v Iruštvo za nove člane in člani e. Ako je le mogoče, dobimo vsak izmed nas vsaj enega novega člana. Seveda zadnje ;ase je bilo to bolj težavno, še posebno ako je bil doticni bolj )ri letih; to sem skusil tudi am. Jednota zahteva pris-1 opni up, ravno tako tudi društ-;o. Zdaj pa je vsaj ena ovira odstranjena namreč društvena vstopnina.
Ravng tako agitirajmo za člane Mladinskega oddelka, mam jih že precejšnje število vpisanih, da pa ne bo potreba plačevati pri zdravniku za pregled od vsakega otroka po en lolar ali več, sem se pa name> nil dobiti zdravnika v začetku aprila v S. N. Dom po 25c. od vsakega ako bo večje število za sprejem.
Zatorej člani na noge in agitirajmo za pridobivanje novih članov (ic).
Ob sklepu pa še voščim vsem članom (i cam) vesele in srečne velikonočne praznike! Z bratskim pozdravom,
Anton Kordan, tajnik.
VABILO
na
Plesno zabavo. •
S tem se naznanja vsem ola-nom(icam) društva sv. Mihaela, št. 163, Pbgh., Pa., osobito onim, ki niso bili navzoči na prošli seji dne 11. t m., da je članstvo zaključilo prirediti pksno zabavo, dne 7. aprila t 1. točno ob 7. uri zvečer; to bo na soboto po Veliki noči (us-krsu), oziroma na Belo soboto.
Plesna veselica se vrši v Hr. vatskem Domu na 110 Bridge St. Etna, Pa Vstopnica za moško 35c., za ženske 25c. Svi-ral bo znam Benekovičev orkester.
Prav uljudno vabimo vse bfate Hrvate ter Slovence iz mesta in okolice, da nas ta večer posetijo v velikem številu, za kar se Vam že vnaprej zahvaljujemo. čisti prebitek te prireditve je namenjen v korist naše društvene blagajne za bolniško podporo članom (i-c »m). Kličemo vsem skupaj: Iskreno dobro došli in na svidenje dne 7. aprila! Za dobro postrežbo bo skrbel
Odbor.
Iz slabega jekla ne narediti finega noža.
moreš
Najbolj* Cigarete
.K- -
moti 21. junija 1909. R_ 47.	,ke donskih kozakov> _ Tako
T^nmi t,actt Tr,tr * fP' •	mi je odgovoril orfi kozak; po-
21242 JOSEPH BOSILJEVAC, star 47 let, član dr. sv. Mihae- leg tega me je tudi vpijal,
la 163, Pittsburgh, Pa., umrl 22. febr. 1923. Vzrok smr- kdo sem in kam grem, kar sem ti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k mu uljudno pojasnil, pokazav Jednoti 14. novembra 1915. R. 40.
ši mu svojo vojaško legitimaci jo
Ustanovljen* r Joliet« 111 dne 2. aprila 1894. Iakorporiran. v Jcli.tu,-državi Illinois, dne 12. ianuarta lfMB
GSOVLVEN?^UJ2LcIET: 111	Telefon 104a
Od nzta^f T T°ST K- S- K- J' ZNASA
Od ustanovitve do 1. januarja 1. 1923 znaša skupka izplačana
podpora $2,149,432.00.
r. . . J T 'GLAVNI URADNIKI:
v *
Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, IU.
12490 MATH KOOTAINSEK, star 43 let član dr. sv. Jožefa - Dobro, dobro. Ako se 16, Virgima Minn., umrl 11. febr. 1923. Vzrok smrti: podvizaš, prideš lahko še pred Pljuenica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti bojem v Urjupino,
20. novembra 1907.
R. 35. 37,
ter tam
čez most reke Kapjor, — mi TT„tr. . . ,	.veli stari kozak in odjaha da-
2467 FRANK KOVAČ, star 6o let, član dr. sv. Cirila in Me- lje, jaz pa naglo v smeri proti toda 59 Eveleth, Mirni., umrl 24. febr. 1923. Vzrok Urjupini, kamor sem dospel že smrti: Pljucmca. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k opoldne Jednoti 2. marca 1901. R. 55.
,.38.
\r u . . - Rer- Francis J. Ažbe, 620-ll0th St.. Wauke«an UL Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio si, N TpUu^gl., P.
k: Dr. Jos
n. . ^	NADZORNI ODBOR-"
Fraik Opeks. st 26 Tenth St., North Chicago. IU Martin Shukle, 811 Ave. "A". Eveleth, Minn
John Zulich 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Joha Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, I1L
vr , .	POROTNI ODBOR:
Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, 111. Frank Trempush, 42-^81 h St., Pittsburgh, Pa John VVukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111 John Decman, Box 529, Forest City, Pa
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, I1L Telefon 104& D . . _	JEDNOTIN ODVETNIK:
Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago I1L
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na javnega tajn&a JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet III. Jtopise društvene vest^razna naznanila, oglase m naročnino pa na "GLASILO" K S. K. JEDNOTE. 1004 N. Chicago St. Joliet I1L
Dospevši v mesto, sem opazil na ulicah zelo malo RPHI	.ljudi; tu in tam kako osebo;
5286 KRISTINA CELIK, stara 47 let, članica dr. sv. Alojzija menda so že vsi zbežali iz mes-83, Fleming, Kans., rfmrla 13. fdbr. 1923. Vzrok smrti:! taf ~ " ~ 1 Influenca. Zavarovana za $1000.00. noti 13. maja 1912. R. 36. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic
30.
4519 MARIJA KOPAČ, članica dr. sv. Jožefa 21, FederalJ Aloksikovem,°od koder se ču-Pa., operirana 5. februarja 1923. Opravičena do pod-j je streljanje.
Pa tudi boljševiški voja-Prilstopila k Jed-1 ki so tekali preplašeni sem in tja, kar jih je še bilo; bili so v vidnem strahu pred kozaki; saj se že bijejo z boljševiki v
pore $50.00.
31.
8310 JOHN GREGORČIČ, član dr. sv. Banbare 23, Bridge-port, Ohio, poškodovan 16. jan. 1923, opravičen do pod-1" pore $500.00 za izgubo obeh nog.	I spod&rj*
32.
1661 MICHAEL SUNICH, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Micliigan, c pore $50.00.
Ker se mi še nj zdelo tako nevarno glede napada, sem šel k sorodnici mojega bivšega go-iz Bogohranimov, kjer sem si naročil malo kosila. Med kosilom mi ženska
Michigan, operiran 4. febr. 1923. Opravičen do pod-1	°.boj.ih' ____' I vršili v Urjupmi m okolici.
Tarnala je s strahom, kaj bo
14074 IVAN ČOVRAK, član dr. sv. Petra im Pavla 89, Etna,!*" ***** ^ ^ Pa., operiran 1. febr. 1923. Opravičen do podpore $50.1 _ Jf.;
Vesele in zadovoljne velikonočne praznike želim vsem cenjenim članom in članicam Jednote!
JOSIP SITAR
gl. predsednik K. S. K. J.
Vesele in srečne velikonočne praznike želim vsemu cenj. članstvu Jednote, ter znancem in prijateljem.
JOSIP ZALAR
gl. tajnik K. S. K. J.
34.
Ko sem bil s kosilom gotov,
4974 FRANČIŠKA KUMAR, članica dr. sv. Roka 113, Den- bprtal sv°j<> Potn« torbo>
ver, Colo., operirana 9. febr. 1923. Opravičena do podpore $50.00.
35.
9894 FRANCES CELEŠNIK, članica dr. sv. Ane 127, Wau-kegan, 111., operirana 10.. mar. 1923. Opravičena do podpore $50.00.
NAZNANILO ASESMENTA 4—23, ZA MESEC APRIL 1923 Imena umrlih članov in članic.
Zaporedna številka 22.
2002 FRANK LIKOV1CH, star 58 let, član dr. Vit. sv. Flori-jana 44, So. Chicago, 111., umrl 10. febr. 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za 1000.00. Pristopil k Jednoti 5. decembra 1897. R. 50.
23.
1631 JOSEPH LOKAR, star 52 let, član dr. sv. Petra 30, Calu met, Mich., umrl 23. febr. 1923. Vzrok smrti: Ponesrečen pri delu v rudniku. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. avgusta 1896. R. 45.
24.
18974 JANKO BRAJKOVIČ, star 47 let, član dr. sv. Petra m x Pavla 91, Rankin, Pa., umrl 6. febr. 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 9. februarja 1913. R. 38.
25.
8228 MATLJA LAVRIC, star 57 let, član dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., umrl 24 febr. 1923. Vzrok smrti: Jeterna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. maja 1905. R. 49.
26.
902 JOHN DRA&LER, star 61 let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 6. marca 1923. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $1000^00. Pristopil k Jednoti 15. aprila 1896. R. 49.
27.
5193 MICHAEL TUKK, star 58 let, član dr. sv. Janeza Krstni ka 14, Butte, Montana, umrl 19. febr. 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 11. marca 1903. R. 50.
28.
8781 NIKOLAJ SEVERIN, star 35 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 20, Ironvvood, Mich., umrl 26. febr. 1923. Vzrok smrti: Srčna boJezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 26. sept. 1905. R. 28.
29.
8730 JOSEPH ZUNIC, star 3<3 let, član dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., umrl' 2. marca 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. sept. 1905. R. 28.
30.
1828 JOHN SKALLA, star 74 let, član dr. sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, umrl 16. februarja 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 27. februarja 1897. R. 55.
31.
10772 FRANK MLHELIČ, star 42 let, član dr. s. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., umrl 1. marca 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 21. dec. 1906. R. 35.
32.
MLADINSKI ODDELEK.
151.
1606 FRANCES RIHTARŠIČ, stara 8 let, 11 mesecev in 18 dni, članica dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., umrla 13. febr. 1923. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Pristopila 14. okt. 1916. Bila je članica 6 let, 3 mesece in 29 dni, Starost prihodnjega rojstnega dne 9 let. Opravičena do podpore $240.00, kateri znesek je bil nakazan 6. marca 1923.
152.
8432 MARGARET GERANT, stara 3 leta, 7 mesecev in 22 dni, članica dr. sv. Alojzija 83, Fdeming, Kans., umrla 16, feb. 1923. Vzrok smrti: želodčna bolezen. Pristopila 3. sept. 1922. Bila je članica 5 mesecev in 13 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 4 leta. Opravičena do podpore $24.00, kateri znesek je bil nakazan 6. marca
1923.
153.
.1
6477 FRANCES PETKOVŠEK, stara 4 leta, 5 mesecev in 14 dni, članica dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., umrla 26 febr. 1923. Vzrok smrti: Obistna bolezen.
se poslovil in naglo odšel po u-licah, da čimpreje pridem čez reko Kapjor in ne zabredem morda v kake sitnosti. — Streljanje je bilo čuti vedno bolj in bolj bližje, kot slišno znamenje, da bodo kozaki kmalu v Urjupiili. To mo je oplašilo, da sem hitel iz mesta kar sem mogel. Prišedši do označene reke jo zavijem čez most, kjer je stala močna boljševiška straža s "pulemjati" (strojnimi puškami). Vojaki me ustavijo, da ne smem naprej; še le po daljšem presledku ko sem se jim legitimiral ter vse povedal, kam sem namenjen, so me izpustili.
Lahko si mislite, s kakim veseljem sem jo smuknil mimo že za strel nastavljenih pušk? — Tu ne bo prijetno, če prično te železne 14žabe" regljati, •— si mislim. Fant, kar nazaj jo odkuri, na varno. —
In res sem jo srečno prima-hal na neko samotno višino iz-
Pristopila.	. , .
27. maja 1920. Bila je članica 2 leta, 8 mesecev in 29 Lvon mes a kjer se mi je mudil Starost prihodnjega rojstnega dne 5 let. Opra-' ep raz£led- Vsled zbegano,-
dni.
vičena do podpore $48.00, kateri znesek je bil 'nakazan 21. marca 1923.
154.
2803 JOHN SAINICH, star 13 let, 3 mesece in 6 dni, član dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., umrl 9. marca 1923. Vzrok smrti: Encephalitis. Pristopil 16. avgusta 1917. Bil je član 5 let, 6 mesecev in 23 dni Starost prrihodnjega rojstnega dme 14 let. Opravičen do podpore $450.00, kateri znesek jo bil nakazan 23. mar. 1923.
Josip Zalar, gl. tajnik.
POPRAVEK.
Neljuba tiskovna pomota se je vrinila pri novopristopilih članih, katerih imena eo bila priobčena v 11. štev. Jednotinega, Glasila z dme 14. t. m. K dr. sv. Jožefa 41, K. S. K. Jednote pristopili čilkn Anton Sadar, certif. št. 24406, je zavarovan za j $1000.00 in ne za $500.00, kakor je bilo poročano v Glasilu.
Josip Zalar, gl. tajnik..
4leta v roškem ojetništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Vrnitev v selo Bogohranimov. Razni doživljaji. V novi službi.
Potovanje po ozemlju donskih kozakov mi je vedno bolj
in bolj ugajalo. Čez dan sem
2849 JERRY MABOLT, star 59 let, član dr. sv. Jožefa 56,1 nrinlhidiIhk^fo™™ " ^ Leadville, Colo.,umri 19. fobr. 1923. Vzrok smrti: Iz-' ulJudlllh kozakih.
krvavljenje m ožgan. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. junija 1901. R. 51.
33.
Neko jutro ko sem vstal, sem se po navadi odpravil na pot proti Urjupini, do katere sem
______ . . v. . , _r .. .imel še nekako 18 vrst (kilo-
1382 BARBARA P02EK, stara 59 le članica dr. Marije Čis- metrov) liaenkrat zaslišim gr-
tegu Spočetja 80, So. Chicago, 111., umrla 9. marca 1923.1 menje topov
Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500.00. j	^ na j
stopila k Jednoti 1. januarja 1901. R. 52.
34.
Kaj pa je to? Danies se pa strelja kar s kano-ni; m<?ra biti pa že vnovič boj med kozaki in boljševiki? —
15028 ANTON RUSS, star 55 let, član dr. Friderik Baraga 93,» Streljanje se je čulo v smeri Chisholm, M'nw., umrl 2. marca 1923. Vzrok smrti: proti Urjupimi, vsled česar Rak na jetrih. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jed- sem sklepal, da se boj gotovo
ondi bije, ali pa celo v mestu samem? Zatem sem pričel razmišljati, ali naj grem v Urjupino, ali ne? V bojni me-tež me sicer ni veselilo dosti; vendar sem sklenil potovati še nekaj časa naprej, bom pa iz j daljave opazoval, kaj bo. Če začujem žvižgajoče krogle bolj od blizu, potem se že umaknem pravočasno v stran^
Ko etopam nekaj časa po cesti, srečam starega kozaka na konju; voščim mu dobro jutro in ga vprašam, kje se vendar vrši boj? Kozak mi pojasni, da se bijejo v Aloksiko-vem, na prvi železniški postaji od Urjupina.
— Kaj pa v Urjupini, — ga vprašujem dalje. — Urjupina je Še v rokah boljševikov, pa mislim, da ne bo dolgo, ker naši napenjajo vse sile, da pade Urjupina morda še danes v ro-
ti in utrujenosti sem legel v senco, da se odpočijem; pa ne za dolgo. Bal sem se, da me kdo no opazi, ali celo smatra za spijona; torej sem zopet pobral svoja šila in kopita, pa — hajd naprej proti selu Bogohranimov; ker me je pa žo noč prehitela, sem prenočeval v selu Polkovnski, pri kozakih. Drugi dan, popoldne, — bila jc ravno nedelja, — sem dospel v že znano mi selo Bogohranimov. Ko so me stari znanci (mužiki) zagledali, je nastalo splošno povpraševanje čemu nisem odpotoval v staro domovino in zakaj sem se vrnil na- j zaj, kje sem hodil itd.?, tako, da nisem mogel vsem odgovarjati sproti sredi vasi med ono
gnečo. Nato je prišel tudi moj bivši gospodar Nazar. Prvo, kar sem ga vprašal je bilo to, če ima kako pismo zame, bodisi iz Slovenije, ali iz Amerike; povedal sem mu tudi, da sem prišel baš zaradi tega nazaj v to vas. In res, imel sem srečo. Gospodar mi je izročil tri dopisnice ko sem šel ž njim v hišo; poleg tega mi je še postregel s čajem. Dvoje dopis-i.jc, pisanih še leta 1917. je dospelo zame iz stare domovine, ena pa iz Amerike. Dolgo so torej romale do cilja.
Med tem, ko sem pil čaj so vedno prihajali radovedni sosedje v hiso te/ me izpraševali to in ono, kaj sem na potovanju doživel? Pri tem so me udi začeli vabiti k njim v službo; teh ponudb je bilo več; iaz pa r.asem nobenemu obljubil, tudi bivšemu gospodarju Nazarju ne, ker sem že naprej imel narejen načrt h komu poj-dfem, če ostanem v tej vasi.
Kmalu zatem stopi v hišo Peter Mihajlovič, ugleden in f>ošten mož, kakoršnih je malo, ter me povabi nsaj pridem še k njemu v vas, da se kaj pomeniva o mojih zadnjih doživljajih. Obljubil sem mu, da pridem še danes, kar sem tudi v resnici storil proti večeru. Čemu me je tako vabil, sem vedel že v-napr^j. In res se nisem motil. Mož me je pričel takoj prositi, da naj stopim takoj k njemu v službo. Ker je bil P. Mihajlovič v resnici dobra duša, sem mu takoj obljubil, saj sem ta načrt že tudi sam prej sklenil. Poznal sem tega moža dolgo časia in želel pri njem delati, kar mi tedaj ni bilo mogoče, ker nisem bil tako prost; zdaj je pa vse drugače in najlepša prilika. Pogodila sva se in jajz sem ostal pri Mi-hajloviču.
Družina mojega novega gospodarja je štela pet članov: gospodarja' Petra, njegovo ženo Aleksandro, sina Andreja, mlajšega gospodarja, njegovo ženo Pelagijo in njenega 5-let-nega sinčka Gregorija. Vsi so bili zame tako dobri, da nisem pri tej hiši trpel nobenega . pomanjkanja; zato sem sklenil tukaj ostati dokler ne pride težko pričakovani trenutek ločitve, ko se poslovim od Rusov in se napotim v rojstno domovino. — Toda kdaj bo nastopila ona srečna ura? Položaj na Ruskem se vedno slabša vsled ponovnega bratomornega klanja o čemur bom prihodnjič bolj na obširno poročal.
(Dalje sledi.)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinsivo v Jolietu in »kolici naznanjava, da sva od prla novo
trgovino t grocerijo. ter z vsem, v to vrsto spa«.*)«' čim blntrom Proda i« v« hI« £'> po najnižjih cenah P«, trežba točna
Vam iopht priporoča v h Goiobitcb & Golik
Gor. Hickory & Marble St.
T„!„f,„.	ToliPt Tli
Vesele velikonočne praznike
Podpirana: banka želi tem potom vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele in srečne velikonočne praznike. Želimo, da bi Vam krasni pomladanski in poletni meseci vsakemu posamezniku potekli v dobrem zdravju, blagostanju in %reči.
. Če Vara moremo biti še kdaj na uslugo se vam priporočamo, da se obrnete na našo banko. Pri nas vas bomo vsak čas uljudno sprejeli in vedno skušali postreči v popolno zadovoljnost; zaradi tegga se priporočamo Vaši cenj. naklonjenosti še v bodoče.
FIRST NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
— Umrl je 2. marca popol- j besedah poslovil od dragega dne starosta duhovnikov ljtfb- j d'olgol!etnega prijatelja gosp." ljanske škofije, zlatomašnik i kaplan Janez Sadar. Have, Karel Klinar, vpokojeni eks-1 anima pia! pozit, bivajoč zadnji čas v Ri-	Yy, ■ A.\\" -. ;
bnici. Pokojni je bil rojen 4. •nov. 1836 v Tržiču, v mašnika posvečen 1. 1863. Letos bi bil torej obhajal biserni jubilej I
DR. IV. TAVČARJU V SPOMIN.
Zapisal Andrej Kalan. ■ Na št. peteHakem predmest-mašništva,a ga je smrt po dva- ju pri '"Avstrijskem cesarju" dnevni bolezni prehitela. Siuž- wa ^ prvikrfit ^tala in sez-boval je kot kaplan na Jese- lianila z ivanom Tavčarjem;
nicah in v Košani, nato je bil 6 let kurat v Šturiji na, Vipav-
cu je bil tedaj enoletni prostovoljec. Zvedeli stmo dijaki,
skem. Huda vročinska bolezen da tja zahaja pesnik ir* pisatelj z občutnimi posledicami ga je 1>anc Lovstik in da ima tam prisilila, da je moral zgodaj v <,b vrtnem zkki brajdo divje tr-pokoj — brez pokoja. Oprav- to> katero obrezuje, razpeljava
ljal je namreč službo duhovnega oskrbnika v božjepotni cerkvi pri Novi Štifti — skoraj 40 let. Kot mož umetniškega o-kusa je zelo skrbel za lepo-
in negnje z večjo skrbjo in ljubeznijo, nego najgorečnejši vi ; i /gradnik svoje trtje. Gorje mu, ako je Levstik koga zasa čil, ki. se je nepoklican bližal
to hiše božje. Bil je tudi gla-j lemu njeg0vemu svetišču. Po sbeno nadarjen ter se je z god- L >y0m dTOrišSu je zaZvenel nje-bo pečal do zadnjega dasi mu krik ^ trdo zacepetala je bil vid in sluh docela opešal. |'ujegOVa peta. Na harmonij je igral še v sre- ()b tej brajdi sva ^ spozna_ do popoldne. Kot komponist- j Ia rojaka iz loškega pogorja samouk se je proslavil z znano (M teda| sem gft redko
pesmijo "Le enkrat bi videl, j n:ijiiui pota v življenju so se lo-
R- I- 1 •	! čila; srečala sva se šele v poli-
— Bridka izguba je doletela tiki> v deželnem zboru kranjs-g. dvornega svetnika Franca kc m kot politična nasprotnika. Šukljeja in vso rodbino njego- Mnogokatero bojno kopje sva vo. Umrla je namreč dne 2. vihtela drog drugemu bodisi v marca na gradu Kamen njego-1 j ;tihj bodisi v deželni zborni-va soproga *;ospa Roza Šuklje i d a strupenih plinov nisva po-iz znane novomeške ugledne j z: ^ y polemiki ž ljim me rodbine Rosinove, s katero je I }c veitblo SJ>remljala osebna ta odlični naš politik živel 50 ; iCipatija do njega, in čutil let v vzornem in nadvse sreč- -en, da Sf je isto godilo tudi
njegovi duši. Večkrat sva
% po kakem ojatrem medseboj-
čašo vina inj prijateljski na-'jcvala in kritikovala deba-
neni ter harmoničnem zakonu. Bila je plemenita dama, vzor
mati in najzvestejia opora :n llastopu v zbornici na sta-svojemu možu v bojih življe- • n strelišču sešla v bifeju, pi-nja. Pogreb rajnice, ki je dosegla visoko starost 75 let se je vršil dne 4. marca na pokopa-
lišče v Šmihelu. Dvornemu vr zadnji seji vsakokratnega svetniku in vsej njegovi rod- j,e(lail^ deželnega zbora je bini nase globoko sožalje, po-1 Tavvar, ko je sluga razdelil t kojni gospej pa blag spomin! L ;.iailcem dnevnice, prišel k — Smrtna kosa.—V Celju j i v ni ter mi vročil del dnevnjc, je umrl faktor Zvezne tiskarne j x, koč: "To je za vaše študen-g. Edvard Rudolf. — Istotam tc, samo prosim, da tega ni-je umrla soproga mestnega or-! l -er ne objavite." - To se je ganista in lastnika orglarske j prigodilo leto za letom ob raz šole v Celju ga. Josipina Ber-j rih prilikah, ko je dr. Tavčar var. — V Mariboru je umrla Civel še prav v skromnih gmot-gospa Bailbara Trampuš, roj. Tih razmerah. Mož, ki je i-Landergott. — V Šoštanju je mel v svojem ponosu rad, da so umrla znana gostilničarka go- () njem govorili in ki mu želja spa Marija Tajnik. — V Dolu', 0 častnem imenu ni bila tuja. ™Pri Slatini je umria vdova Jo- 0 je kar se .tiče dobrodelnosti
žefa Kovačij, ki je dala usmiljenim sestram Štiri hčere. — V Ljutomeru je umrla Ana Er-
( ižal svetopisemskih besed, da raj levica ne ve, kar daje des-l ica. In ko sem se o tem raz-
javec, ki je mnogo let skrbno govarjal s pokojnim Jeranom in vestno vodila gospodinjstvo; (]ejai m[ je: "Boste videli v dijaškem semenišču v Mari-Jca ;3e bo Bog na Tavčarja ozrl
boru. — Dne 7. febr. je umrl v Ljubljani po vsej Sloveniji gnani gostilničar Peter KrisCh, dolgoletni restavrater pri Fer-lincu, sedaj lastnik vinotoča v lastni hiši v Gledališki ulici.
E^ozi veliko okno." Meni pa so zvenele n»a uho psalmistove besede: Blagor mu, ki se ozira i a potrebnega in siromaka; ob hudem dnevu ga bo otel Gos r od____Gospod mu bo donesel
Pokojnik je bil na g7asu kot j pr mo5 na ležišču njegovih bo-eden najbolj solidnih gostilni-Rodom kočevski Ne-
carjev.
oo m.
Dr. Tavčar se je rad zlasti v
mec je vzgojil svojo družino v J poznejših letih razgovarjal o
nemškem duhu, sam pa se ni •nikdar vmeševal ne v narodne ne v politične spore. N. p. v mi V Metliki je umrl v viso-
vtrških življenskih problemih včasih šaljivo, često pa tudi r:>crjo. Najbolj ga je bolelo, tako mi je pripovedoval —
------------------jv	—
ki starost 85 let gospod Franc ! rko so mu očitali, da je brezve-
Jutraš, posestnik in bivši večletni mestni župan. Ranjki je bil eden najstarejših meščanov, vsestransko spoštovan in priljubljen. Bodi mu lahka domača gruda!
—	Umrl je v Gbrežu pri Središču tamkajšnji mnogoletni župan Ivan Raušl.
—	Pokreb umrlega kaplana g. Andreja Kajdiža v Šmart nem pri Kranju je dokazal, kako so ga vsi njegovi sošolci in tovariši ljubili in kako ga je ljudstvo spoštovalo. Na zad nji poti ga je spremila šolska mladina pod vodstvom učitelj-stva, Orli in Orliči, 28 duhovnikov in mnogo ljudstva. Pevski zbor mu je zapel lepe nagrob-nice. V cerkvi je govoril sošolec pokojnega g. dr- Fafbijan, na grobu pa se je v ganljivih
i?c. "Da Sem slab kristjan. 1 akor jih je veliko drugih, ki re spolnujejo svojih verskih dolžnosti, to rad priznam, celo brez veire pa nisem bil nikoli v Tvojem življenju." Na nje fovo pesniško naravo je silnic vplivala cerkvena liturgija s rvojim sijajem. Pontifikalna polnočnica v stolnici ljubljan .iId ga je čestokrat privabila v cerkev. Ko smo spremljali škofa okrog cerkve, opazil sem ra večkrat slonečega ob stebrr kake stranlske kapele.
V kaki smeri so se snpvali najini razgovori o verskih problemih, kaže posebno značilno nastopno dejstvo: Bilo jf pred kakimi 25 leti, ko sva se sešla z dr. Tavčarjem v klubo vi sobi. Bila sva sama; mno go sva govorila o veri, o cer-
S kvi in dr. Tavčar se mi je zdel 1 ta dan nenavadno resen. Za-I čudim Se, ko mi nenadoma re-1 če: . -
"Prijatelj, kadar bi zvedeli, da sem jaz nevarno bolan, prosim vas, poskrbite, da umrjem kot kristjan.'' In segla sva si v roke, molče sva se poslovila, oči pa so se nama zalesketale v solzah.
Leta 1921, ko je pričel dr. Tavčar hujše bolehati, pride nekega dne k meni trnovski župnik Finžgar, rekoč: Bil sem po opravkih pri županu dr. Tavčarju na magistratu ki mi je rekel, da imata vidva med seboj baje neki dogovor in bi rad, da se pri njem oglasim.
"Prijatelj, z menoj ni nič prida," mi reče ko vstopim v tjogovo pisarno, "zdravniki me sicer tolažijo, seveda saj me morajo, toda jaz sam najbolje čutim svojo bolezen in vem ,da je neozdravljiva. — A-li se še spominjale najinega dogovora ha starem istrelišču? Sedaj je čas, da se dogovor izvrši."
Vse je bilo dogovorjeno in Ine 13. decembra je prišel v Vapelioo Marije Pomočnice v Marijanišču, kjer sem ga obhajal in mu za (zahvalno molitev položil na klop Baragovo knjigo "Zlata jabolka", kate-•o je hotel imeti tudi vselej na :lopi, kadar se je vdeležil kot nipan in patron trnovsko žup-ije svet kova.'ja sv. Janeza Krstitelja. — In po istem potu ie prišel še v goste v našo ka->elo, dokler ga ni bolezen pri-*ia priklepati na posteljo.
Umrl je miren in vdan v vo jo božjo; skristaliziran in o-jiščen^ po trpljenju, ki je je volno nosil počiva v miru. Ko sem danes s trudno roko i težkim srcem vsul lopatico •i sti na pokojnikovo rakev, bi-) mi je v mislih, kako iskreno e dr. Tavčar ljubil domačo rrudo,svoj narod in kako je po v o jem prepričanju delal zanj. 'a gruda, pristno krščanska, .i je čuvala kot svoj košček, a se m vtopil v valovih živ-Jenja ter da je po mnogih zmo-ah in prevarah prijadral v airen pristan svojega Boga in voje cerkve. Narodni naprednjaki pokoj-lika proslavljajo kot svojega »olitičnega voditelja, tega jim ni znamo, a k Bogu se dviga-jčega ^ekl'amiramo tudi za .?, torej za ves slovenski na-:<d, ki bo vsikdar s ponosom >rišteval dr. Ivana Tavčarja v 'rsto svojih izrednih, velikih mož.
Tam, kjer se dviga sivi Ble-rš kakor velikanskoorjaška •■erkev, tam kjer se tik njega opiri mali Kopriviijik s svojo elblodovi grbi podobno goli ■avo in se Mladi vrh in Stari , rh naslanjata nanj z ostro za itimd vrhovi; tam kjer bo ved-»o spomladi cvetela "Posavče-a češnja" in je eni rodila svoj ;ad "Šarevčeva sliva", tam v ošikem pogorju ina prijaznem Visokem, kjer je najrajši biva-a tvoja Vstvarjajoča duša, tam 4 si izvolil, da .počiva tudi voje truplo pod znamenjem ':riža, v senci vedno zelenih imrek.
Ob Tvojem grobu pa Ti bo <os prepeval svoje jutranjice n taščLca-šmarnica Ti bo skrivnostno drobila svoje večerni-;e; nad Teboj pa bo krilil pla-'Liilptki orel ob Vročem solncu in •aokrog po livadah in pogor-ih bo jekal zdaj v milem vet-■uču, zdaj v divjem viharju >dmev Avgustinovih besed: \'emirno je človeško srce, dok-er T-H našlo svojega miru v Bogu.
Akti "Visoške Kronike" so >e pomnožili z novim, dragoce-)im folijalntom.
—	Umor v Jarenini. V Ja-
renini sta bili v noči od 21. na 22: februarja 1923 na grozen način umorjeni posestnici Marija in Terezija Veingerl v Jarenini. Morilec je ženskama s kamnom pretolkel lobanji. Koliko je moridec uropal, se ni moglo ugotoviti.
—- Hrastnik. V noči od 1. na 2. mar. se je ponesrečil v rovu pri delu rudar Hrašan ter je 2. zjutraj umrl. Bil je miren in skrben oče. Zapušča ženo in tri male otroke. R. I. P.
—	Smrtna posledica pretepa. Rudarji Jože Perko, Jožef Ju-van in Jakob Gričar so se 28. januarja letos v Lokah stepli. Med pretepom je bil! ubit France Dolinšek. Ugotoviti ni bilo mogoče, kdo ga je ubil. Obsojeni so bili Perko na 8, Juvan in Gričar pa vsaki na 7 mesecev težke ječe.
—	Smrt dijega lovca. V Lovišču pri Trenti je zasačil čuvaj Miha Oljcelj ml.-iz Kranjske gore 2 divja lovca. Med lovci je nastal boj, katerega konec je bil ta, da je divji lovec Al. Mlekuš iz Bovca obležal ustreljen v nogo, ker je njegov tovariš Andrej Bertelj pobegnil ne da bi ga obvezal, je prvi izkrvavel in našli so ga mrtvega poleg ubite srne. Oj-celja je sodišče popolnoma o-prostilo.
Prodajemo "Blue Enamel" ali pa tudi bele kuhinjske peči, vredne $180.00. Posebna cena pri nas zdaj $150. .. Imamo zalogo železnine vseh vrst.
Joliet Slovenian Sheet Metal Shop
Jos. M. Klemenčič, lastnik
1212 N. Broadway Phone 1255-M Joliet, IU.
Če sd dober napram drugim, i ntajboljši samemu sebi.
VAŽNO NAZNANILO SLOVENCEM.
Ako kateri rojak želi začeti trgovino v cvetoči in največji slovenski farmarski naselbini, v Willard, Wisconsin — se mu mudi sedaj lepa prilika. V najem se lahko dobi poslopje, ki je jako pripravno za trgovino z mešanim blagom. Tu ne rabi blaga dovažati od-. jemalcem na dom, vsled česar J so pri vodstvu trgovine stroški jako mali v tej farmarski vasi.
Ako se noben Slovenec ne o-glasii do 1. aprila 1.1., potem bo poslopje oddano tujerodcu.
Na Wilardu je tudi ogoden kraj za lesno trgovino in za trgovino z farmarskim orodjem.
Za natančno pojasnilo pišite na naslov:
Central Wisconcin Railway
Co. Industrial Dept.
Fairchild, Wis.
RAZPRODAJA ČEVLJEV.
Mi smo kupili 122,000 parov U. S. vojaških Munson čevljev, velikost št. 5^2 do 12; to je bila j'sa -zaloga nekega velikega pogodbenika, ki je oskrboval našo vlado z vojaškimi čevlji.
Mi garantiramo, da so ti čevlji iz 100% usnja in zelo trpežni. Barve so: črne in ru-jave (tan) z visokim jezikom ter nepremočni. Prvotna cena teh čevljev je bila $6.00; ker smo jih pa kupili v toliki množini jih prodajemo posameznikom po $2.95.
Pošljite nam natančno številko čevljev; plačali jih boste, ko jih pismonoša Vam v hišo prinese, ali nam pošljite Money Order. Oe> Viim ne bodo čevlji po volji, Vam na zahtevo denar povrnemo. Pišite na: National Bay State Shoe Company, 2S6 Broadway, New York, N. Y.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDR2UJEJ0
ZDRAVJE V DRUŽINAH.

lEšEKfla
A"ij-fTse ptic rjo nalilo
Priporočljivo za odporrjoč pri zdravljenji) srbečice in rožnih kožn'h bolezqi.
CENA 50c Vprašajte pri	leK^jU.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
PRIPOROČILO.
Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietu, IU, za popravljanje čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Cene zmerne.
Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-brtnika in sofarana!
ŠTEFAN MAROLT 402 Ruby St.	Joliet, 111.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. C« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
EMIL BACHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo. Colo.
BREZŽIČNI TELEFON.
Imamo v zalogi Radio aparate za zabavo, s katerim strojem lahko ugrabite iz zraka zvoke godbe, koncertov, govore, brzojavne tržne cene, razne dnevne novice in še veliko drugih zanimivosti iz vseh delov A-merike: Za pojasnila pišite na: JOHN F. VESEL Greenwood, Wis.
ODHOD IN PRIHOD.
' Na pomlad in na poletje se največ po tuje Rojaki se vračajo v domovino, hodijo tja na obisk in po opravkih.
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj topomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & CEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidn i postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo potovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako o sebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & CEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo dalla vse informacije, izdelala potrebne, izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
Pošiljanje denarja:-—Tvrdka ZAKRAJŠEK & CEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČESARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.
Lokalne vesti*
Cerkveni obredi in pobožnosti Velikega tedna.
Iz "Cerkvenega Glasnika" posnemamo sledeče: "Veliki teden sveta katoliška cerkev stavi živo pred oči trpljenje Jeztfsovo, vse neskončno ponižanje Sina Božjega, da bi povišal grešnika. V cerkve nih obredih Velikega tedna se spominjamo velike ljubezni Zveličarjeve do nas in na Ve likonočno nedeljo njegove zma ge nad grehom v velikem čudežu Njegovega častitljivega Vstajenja.—Kdor želi velikonočne praznike praznovati v pravem veselju in se v resnici veseliti v Gospodu kakor želi sv. Cerkev, ta naj ne pozabi na prelepe pobožnosti Velikega tedna.
V naši cerkvi sv. Jožefa se bodo vršili cerkveni obredi, ka kor so zaukazani za Veliki teden in sicer:
Veliko sredo zvečer ob pol 8 uri bode pobožnost sv. križe-vega pota in blagoslov s Presv. Rešnjim Telesom.
Veliki četrtek bode sv. maša ob 8. uri in po sv. maši bode Sv. Rešnje Telo prenešeno v kapelo Marije Pomagaj, kjer hode shranjeno v tabernakelnn v javno češčenje. Na Veliki četrtek zvečer ob pol 8. uri bode skupna pohožnost na čast Presv. Rešnjega Telesa.—Za o-krašenje Božjega groba ste fa-rani naprošeni,da darujete kak mali dar v ta namen. Naše častite šolske sestre imajo to stvar na skrbi, torej se glede tega obrnite nanje.
Veliki petek se prično obredi ob 8. uri. Po sv. maši bode Bcžji grob odkrit. Zvečer ob pol 8. uri bode molitev sv. Rožnega venca, pridiga in pope-vanje običajnih pesmi. Na ta dan naj vsak pravoveren kristjan, a£?rtir"ffio?r, pride vcer-kev k češčenju sv. križa, na katerem je viselo naše odrešenje — sam naš Odrešenik. Zlasti stariši naj pripeljejo svoje 1 j »nIjene, nedolžne otroke v cerkev ter jiiu tako pokažejo z lepim zgledom «v*jo vero in svojo ljubezen do križanegga Zveličarja in ko bodo otroci zrastli, se bodo še spominjali te poti v cerkvi na Veliki petek in spomin na to pobožnost bode obvaroval marsikaterega izmed njih greha in jih ohranil zvestim sv. veri, katero so prejeli od svojih starišev.
Veliko soboto se bode pričela služba božja ob 7. uri zjutraj; najpoprej blagoslovljen-je ognja, potem Velikonočne sveče, branje prerokovanj, blagosloVljenje krstne vode, li-litanije sv. svetnikov in sv. maša.
Blagoslovljena voda bode ta dan razpostavljena pred cerkvenimi vratmi, da si jo lahko vsakdo vzame na dom.
Blagoslovi j en je velikonočne ga jagnjeta in drugih jedil bode Veliko soboto popoldne ob 3. uri in zvečer po Vstajenju in sicer v cerkvi.
Na veliko soboto zvečer ob pol 8. uri bode praznovanje Vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa s slovesno procesijo z Rešnjim Telesom po cerkvi in blagoslov z Najsvetejšim.
Na Velikonočno nedeljo bodo sv. mase kakor običajno ob nedeljah: ob 6., 8., 9. in 10. uri. —Pri vseh sv. mašah se bo pobirala velikonočna kolekta za cerkev."
Veliko srodo, Veliki petek in Veliko soboto (do opoludne) je zapovedan post za vse vernike.
40 urna pobožnost.
Pri naši cerkvi sv. Jožefa je Že več let navada, da se pred praznikom farnega patrona sv. Jožefa pridne lepa 40 urna pobožnost.
Kakor znano, je sv. Cerkev to lepo pobožnost uvedla že pred 389 leti;; prva se je vrši-
la 1. 1534 v Milanu na Laškem.
40 urno češčenje- Presv. Rešnjega Telesa se vrši v spomin na 40 urno dobo, ko je Jezus v Božjem grobu ležal predno je vstal od mrtvih.
Vse tri dni, dne 18.19. in 20. marca je bila naša cerkev pri raznih pobožnostih vedno polna • vernikov. • Spovedovati, maševati in pridigati sta pomagala Rev. F. J. Ažbe, župnik iz Waukegana, 111. in duh vodja K. S. K. J., ter prof. Rev. V. šolar iz St. Bede's učilišča v Peru, 111.
Osobito lep in ganljiv je bil slovesni zaključek te pobožnosti predzadnji torek zvečer, dne 20. t. m. s krasno pridigo, raznimi molitvami, latinskimi litanijami in procesijo v ceirkvi Pred krasno ozaljsankn oltarjem je tekom pobožnosti dokaj lepo prepevalo nad 80 masnih strežnikov krasne slovenske pesmi v počast Presv. Rešnje-mu Telesu, procesije v cerkvi se je pa vdeležilo nad 200 belo-obleoenih deklic in dečkov z rožami v rokah, kar je naredilo na pričujoče vernike ganljiv vtis.
Za kinčanje oltarja in tako vzoren red šolske mladine pri procesiji gre vse priznanje čast. šolskim sestram, ki so v to svrho žrtvovale toliko svojega časa. Priznanje pa tudi našemu neumorno delujočemu župniku Rev. J. Plevniku, ki vedno skrbi za čast božjo in dušni blagor svojih vernikov. Pozor člani dr. sv. Jožefa št 2.
Kakor je bilo zadnjič sklenjeno, se vrši prihodnja redna mesečina seja v soboto dne 7. aprila zvečer ob pol 8. uri v stari šoli. Cenj. člane opozarjamo na tozadevno današnje naznanilo društvenega tajnika.
Novo slovensko podjetje.
Te dtni bo otvoril svojo kro-jačnico na 209 JacksoU. St*. (y bivši prodajalni Mr. A. Golobica), znani krojaški mojster George Požek. To bo edini slovenski krojač v neposrdeni bližini naše slovenske cerkve. Želimo mu na novem prostoru mnogo uspeha. Rojaki podpirajte svoje domače podjetnike! Kukukluksovci v Jolietu.
V št. 2 z 25. t. m. priobčenem tedniku "Tolerance" je na 3. strani priobčenih deset imen, ozir. članov te zloglasne tajne družbe, živečih v Jolietu. Na čelu tega seznama se zrcali ime našega sedanjega — župana, nekega sodnijskega klerka, blagajnika neke banke, lekarnarja, in dragih. Župan je takoj d^ugi dan objavil v lokalnem angleškem listu, da ne s-pada h kukluksovcem; tako trdijo tudi ostali. Naj jim torej že človek verjame, ali ne. Drugi teden bodo priobčena še ostala imena jolietskih Kuk-luksovcev. Menda kakega slo-venskegga K. K. K. ne bo med njimi?
Iz urada Katoliških Borštnaric sv. Ane, št. 534, Joliet, 111.
Na zadnji seji so bile izvoljene za leto 1$23 sledečte uradnice:
Predsednica Marija Culik; podpredsednica Katarina Ro-gina; tajnica Mayme Flajnik; .iapisnikarica Anna Bol te; blagajničarka Marija Mahko-vec. Nadzornice: Marie Culik, Elizabeth Težak, Anna Kuzma; maršalki: Franoe6 Težak in Katarina Videč; Vrata-rici: Ana Agnich in Anna Bu-kovrte; duhovni vodja: Rev. John Plečnik; zdravnik: Dr.
Stcphen.
In ob enem opominjam vse članice, da bi kar najbolj mogoče točno plačevale asaes-ment, zato ker je bilo sklenjeno na zadnjji seji, da katera članica dolguje dva meseca, da bode suspendana
6 eosestiTskim pozdravom, Anna Bolte, društvena zapisnikarica.
(Advertisement.)
Društvo sv. Mihaela, it. 163, Pittatmrgh, Pa.
Tema potom n aren nn jam v-sem članom in članicam našega društva, da se vrši prihodnja seja, dne 8. aprila točno ob 2. P. M. v običajnih prostorih. Na tej seji bo preči tai*o finančno poročilo za prvo četrtletje; zato prosim vse člane (ioe), da se te seje v nmogobrojnem številu vdeležite. Pridite, da boste sami čruli, kako obstoji naše društvo v finančnem ozira. Poleg toga imamo še več drugih važnih točk na dnev nem redu.
. Glede plačevanja asesmen-tov na seji vas dragi bratje in sestre opozarjam na sledeče: Nekateri pošiljajo svoje otroke z aseiaimentom; zopet kak drugi prinese asesment kar za deset članov (več vplačilnih knjižic); vse te prosim da naj pridejo v društveiLo dvorano že ob 1. uri popoldne, ali pa še prej, da se zadevo uredi; ne dohajajte z večjimi vplačili šele potem ko je seja že otvorjena; to zadržuje vse!
Pri tej priliki še opominjam dotične, ki dolgujejo že za dva ala tri mesece, da naj ases kmalu poravnajo, če ne, bodo oujsipenjdani, kor tako je bilo od Članstva sklenjeno na zadnji seji. Znano vam je, Če jo član su&pendan, da ijzgubi v tem času pravice do podpore pri društvu in Jednoti. Jaz mislim, da nimate eeidaj nobenega zadržka glede rodnega plačevanja ases., ker imamo boljše čase glede dela. Pomnite veliko vrednost podpornega društva za vsakega člana (ioo), za-radli tega sie držite pravil in reda.
Dalje vas prosim, da bi marljivo agitirali za pridobitev novega člain6itva, ker sedaj je lepa prilika povodom velike Jedno-tine kampanjo. Za ta čas je pri našem društvu prosta pristopnim za društvo. Pripeljite vsak po enega novega kandidata, pa nas bo takoj 400 članov(ic) skupaj, da bomo lahko poslali štiri delegate na prihodnjo konvencijo.
Pri predlaganju novih čla-nov(ic) dobro premislite, je li dotiČmk sposoben za sprejem v društvo, ali ne, m ni treba še le potem nasprotovati. Vsakdo ima pravico za sprejem novega člana na seji gla'3iovati, ali pa nasprotno.
K sklepu želim vsemu član-sttvu našega društva in K. S. K. J. vesele, srečno in zadovoljne velikonočne praznike.
S sobratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik.
»s
Hvala tudi vsem drugim darovalcem krasaiih vencev in rož. Zahvaljujemo se tudi našemu g. župniku Rev. Winklerju za opravljene ganljive mrtvaške obreda Hvala vsem za obisk v njeni boleani, za izrae sočutja in Spremstvo pri pogrebu.
Pokojnica zupušča v Ameriki štiri siivove; najstarejši je star 33 let, najmlajši pa 21 let. V starem kraju ima eno sestro, Jolietu, 111. več bližnjih sorodnikov tu v So. Chgu pa sorodnike, družine Andrej Požek. —
So enkrat vsem skupaj najlepša hvala! Pokojnica naj počiva v miru božjem in bodi ji lahka ameriška žemljica! Priporočam jo v molitev in blag spomin.
Draga mi pokojna mama:
•--Nikjer za nas tolažbe ni! --
Pa sv. Križ nam govori: Da vid 'mo v raju zopet se — Nad zvezdami!
Najbolj žalujoči mlajši sin George Požek.
So. Chicago, 111., 15. mar. 1923.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo vsem znanoem in prijateljem žalostno vest, da je naša ljubljena in skrbna mama
Mrs. Barbara Požek. umrla dne 9. marca t. 1. ob 12:30 .popoldne previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 58 letu njene starosti.
Pokojnica je bila rojena v 1'ari Podjzemelj blizu Metlike na Belokranjskem; tukaj v Ar meriki (v So. Chgu) je živela 32 let; spadala je več let k dr. Mar. C. Spoč. št. 80, K. S. K. J. Ln dr. sv. Ane, odsi. 457 N. H. Z.
Iskrena hvala cenj. članicam obeh društev, ker so svojo drago sestro spremile v tolikem Uevilu k zadnjemu počitku. Pogreb se je vršil 13. marca iz hiše žalosti v slovensko cerkev sv. Jurija, od tam pa na St. Mary 's pokopališče.
Dalje izrekamo srčne zahvalo vsem našim bližnjim sosedom in sosedam za pomoč in tolažbo v dneh te velike preis-kušnje; ki so jo prišli v tolikem številu kropit na mrtvaškem odru. Hvala družini Mrs. Lillian Pozek in Josephi-ne Leberg, Mre B. Stegner.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem nanznan-jam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest o -smrti našega ljubega sinčka, oziroma brata
Edvard Kotalki je v Gospodu zaspal, dne 12. marca 1923 v starosti šest let.
V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo botru in botri Mr. in Mrs. Ignac Novak za krasen venec; Mrs. Sophie Miklič za vso pomoč in postrežbo v bolez ni in smrti našega nepozabnega sinčka, oziroma brata; Mr. Antonu Zupančič in soprogi in njunem sinu Josipu za lep venec; Mr. in Mrs. Bartol Za veri; Mr. in Mrs. Lovrenc železu ikar, kakor tudi vsem dru gim znancem za pomoč in tolažbo v naših žalostnih urah.
Zahvalimo se tudi našemu častitemu gosp. župniku Rev. F. M. Jevniku, kateri ga je prišel obiskat v bolezni kakor tudi za lep obred pri pogrebu
Presrčna zahvala še enkrat vsem. Ti pa, nepozabni nam sinček in bratec spavaj sladko, in veseli se med kritalci v sv. neibesih in prosi Boga, da se enkrat za vedno združimo nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Lovrenc Kotar, oče. Rozi Kotar, mati. Lovrenc in Alojz, brata. Rozi, sestrica. Forest City, Pa., 22. mar. 1923.
I
BOMACA ŽIRAYIU
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi	_
DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Prescription A-2851
je zelo sloveče zdravilo zoper revmatizem in trganje. Pri vsaki steklenici je navodilo kako se rabi, steklenica $1.35.
SEMENA.
V	zalogi imam najboljša in zanesljiva poljska, vrtna cvetlična semena in semena jedilnih dišav in zdravilnih zelišč.
Pišite po brezplačni cenik.
KRANJSKE KOSE Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki .......... 9.00
Brusni kamen .......... 0.30
Klepalno orodje ........ 1.00
Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko grozdje, baksa 25 funtov ; .$3.10 Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov........7.75
Brmjeve jagode, vreča 132
funtov L................ 7.00
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, 6amo pri .grozdju ni Espress vračunjen.
MATH. P E Z D I R Box 772,	Citv Hali, Sta.
Kew Tork, N. Y.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtega srca naznanjamo prežalostno vest o smrti našega dragega očeta
John Drašler,
ki je preminul dne 6. marca v Collinwoodu, Ohio star 61 let.
Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nas med tem časom obiskali, bodisi v Clevelandu, ali v Forest City, Pa., ob Času pogreba nepozabnega nam očeta.
Zahvaljujemo se iskreno družinam društvom in posameznikom za izraženo sožalje, podarjene vence in.vde-ležbo pri pogrebu.
Hvala cenj. društvu sv. Jožefa št. 12, K. S. K. Jednote, dr. Woodmen of the World št. 279 iz Forest City, Pa., dr. "Mir" št. 142 S. N. P. J., Cleveland, O. in pevskemu klubu "Zvon", v Forest Oity, Pa., ker mu je slednje zapelo nekaj žalostink.
Osobito lepo zahvalo izrekamo pa Mr. John Tel-banu in njegovi družini v Forest City, Pa., zk izkazano nam prijaznost; hvala gg. Frank Puchniku, Louis Oso-linu in Johnny Ohernetu, v Forest City, Pa., ki so nosili rože. Lepa hvala Mr. Josip ZaLai-ju star., in Mr. Jakob Beckerju z Clevelanda ker sta nas spremljala do Forest City, Pa. Osobito lepo hvaTo izrekamo Mrs. Jos. Zalar iz Joliet, 111., in Miss Mollie in Tillie Telban iz Strouds-burg, Pa., ker so prišle na pogreb.
Hvala za izražemo sožalje in darovane vence: Mr. in Mrs. Joseph Zalar, Joliet, 111., Mr. in Mrs. Steve Vertin, Joliet, 111.,—dalje sledečim v Cleveland, Ohio: Mr. An-thony Zalar in družini; J. J. "\Vhite in družini; Mr. Frank Susman in družini; Mr. Frank Belgan in družini; Mr. in Mrs. Becker in družini; Mr. Antonu Grdina; Mrs. John Grdina in družini; Miss Mary Sever; društvu "Mir" št. 142 S. N. P. J.. Hvala sledečim v Forest City, Pa: Mr. in Mrs. Anthony Drasler, Mrs. Anton Drašler, sinu in hjegovi soprogi; Mr. John Telban in družini; Mr. in Mrs. Dave Wilton, Mr. in Mrs. Joseph Rudolph in dr. Woodmen of the World št. 279.
Pokojnika priporočamo vsem v molitev in blag spomin. Lahka mu bodi ameriška gruda!
Žalujoči ostali:
Frank, John, Stanley, sinovi. Julia in Josephine, hčere-
Cleveland', Ohio, 20. marca 1923.
EMIL KISS, BANKIR
133 SEOOND AVE.	NEW Y0RK CITY.
Pošljite svoj dar za.pirhe ali
VELIKO NOC
svojcem v domovino takoj, da ne bo prekasno. Jaz pošiljam denar na vse kraje Jugoslavije po POSTI in BRZOJAVTJ.
Sprejemam denar na uloge in plačam 4% obresti. Prodajem šifkarte za vse črte po originalnih cenah pa-robrodnih dražb. Dopremam rojake iz kraja.
Pišite za informacije na EMIL KISS, bankir, 133 Second Ave., New York, City.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
Lubasove harmonike
tri in štirivratne, dvakrat, trikrat in Štirikrat uglašene, nemško ali kranjske, pa tudi chromatične % 12 basi; ter kovčeke za harmonike. Nadalje imam ▼ zalogi tudi prave
Starokrajske kose
kovane na roko, iz fcvetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah:
Posamezna kosa ......;....................................$1.50
šest kos skupaj ali več po.................................$1.25
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura .....................$1.00
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna ......................$0.40
Srpi za klepat .....................................'.......$0.75
Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. •	_
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon Plače	Brookljn, N. Y.
I 1 . ■ '	.........
■■■■■■■■■■■■■■■M^HVI
ROJAKOM IN ROJAKINJAM V CHICAGI.
Za Velikonoč.
Naznanjamo, da smo prejeli raznovrstno oblačilno blago, kakor obleke za dečke, in sieer za prati od 96c do $3.48. Obleke iz volnenega kažimirja, za fanrte od 5 do 9 let, po $6.25. Enaka obleka, toda velikost 8 do 16 let, ter 2 para hlač, po $8.50. Bele obleke za deklice, kakor tudi iz Ginghama. po vsakovrstni ceni. Sploh imamo letos veliko reči, kar popred nismo držali. Prodajamo pa veliko ceneje, ker bi radi veliko razprodali, popred ko se bodemo selili. Pridite se prepričati. Vesele Velikonočne praznike vsem rojakom in rojakinjam
želi
JOHN GOTTUEB
PRVA SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLAČILNEM
BLAGOM V CHICAGI.	>
1821 W. 22nd St.	L	Chicago, HI
Vodstvo podpisane tanke izraža tem potom vsem cenj. slovenskim in hrVatskim vTožnikom in prijateljem našega denarnega zavoda
iskrene Velikonočne čestitke,
z iskreno željo, da bi letošnjo Velikonoč obhajali v zdravju, veselju in sreči.
Zaeno se priporoča še v bodoče Vaši cenj naklonjenosti.
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet.
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo: 125 din— 500 kron za $1.75 50 lir za $2.90 500 din—2000 kron za $ (H5. 100 lir za $5.50
Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Ulinoii.
Pozor Slovenci in Hrvatje v Sheboygan, Wisconsin!
Mr. Rudolf Finst, dobro znan vsem Sheboygan skim Slovencem je zdaj zaposlen v tej banki.
On bode postregel, kar bodo Slovenci in Hrvatje potrebovali; 011 izdeluje razne izjave, pogodbe, listine o dohodninskem davku (Inccme Tax) in vse druge legalne stvari. Vse to Vam bo naredil brezplačno.
V naši banki lahko pošljete denar v staro domo vino, in kupite vožne listke po nizkih cenah.
ZA VLOŽEN DENAR PLAČUJEMO
3% OBRESTI.
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo vaz-
C1TIZENS STATE BANK
Ali ni bDljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5 Vi odstot.. G odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Ali imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
SHEBOYGAN, WISCONSIN
Krasen kabinetni fonograf SAMO
A. C. ALLYN & Co
71 W. MONROE ST,, CHICAGO, ILL.
Established 1857
—. ALI POŠILJATE DENAR V % |	EVROPO?
^r ie tenra tako, zglasite se v na-flj | ši banki, ki ima zveze s svetovnimi Ji I denarnimi zavodi; to je velike vre-■■■ dnosti tudi za vas.
Mi lahko pošljemo denar vašemu sorodniku ali znancu na tako prikladen način, da bo prejel denar prav na svojem domu.
Ko mislite prihodnjič poslati denar v staro domovino, vprašajte nas za cene; tuje valute so namreč vodno najnižje.	/liifHBI
POLETJE
ki potrebujejo denarno podporo za obdelovanje zemlie in druge domače potrebe, ki v tem času zahtevajo Vašo pomoč, bodo to pomoč najprej in liajtočnejše prejeli,
ako se za Vaše denarne pošiljatve poslužite naše tvrdke.
***
Ne držite svojih prihrankov mrtvih!
Dajte jim življenje; vložite jih pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT.
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili boste vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
Najstarejša in največja banka v Will Okraju.
3% obresti na hranilne vloge.
RAZNE KRATKE VESTI.
N. C. Foster umrl.
KDO JE BIL KRALJ TU-
svoje ime na Tutenkhamon,