MnlStuo ta uprauništUD:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vaak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon ftt 113.
naročnina lista:
Celo leto		. 12	K
Pol leta		. 6	K
četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peütYrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
93.
Maribor, dne 9. avgusta 1911.
Letnik lil.
Slava državni upravi!
Ako zboli v kateremkoli okraju vol ali krava na kakšni kužni bolezni, je naenkrat izrečena zapr-tija naid celim okrajem. Živina ne sme iz enega o-kraja v drugega, ne sme na sejme, ne sme niti iz hleva k vodnjakom in na pašnike. Klmetje čutijo te (veterinarne odredbe kot zelo ovirajoče v vsem svojem gospodarskem pokretu, veridar (se udajo, ker si-želijo zdravo živino in zdrf/ve hleve.
(Tlako skrbi naša avstrijska državna uprava za krave in svinje. Zanimivo pa je primerjati, kako skrbi ista) uprava za varnost Človeškega, življenja.
V Trstu se je vsled nepiaznosti naših sanitarnih organoiv udomačila strašna kužna bolezen, kolera. Trst je okužen, postal je nevarno ognjišče kužne bolezni. Po uradnih poročilih jih je umrlo samo v Trstu že blizu 30 oseb, po zasebnih poročilih, ki pa imajo svoj izvor v tem,, da zanikarni sanitarni upravi nihče več ne verjame, blizu 70 oseb.
Ako bi v Trstu zbolela svinja ali krava na sli-novki, bi nobena žival ne smela več iz Trsta. Sedaj, ko umirajo ljudje od kolere kakor muhe od strupa, kaj vidimo sedaj?
Neovirano prideš v Trst in neovirano iz Trsta. Trst še vedno ni proglašen okuženim. Mirno se gleda, kako Tržačani bežijo, ne daj bi jih sanitarna oblast prej preiskala, v druge kraje, kjer spravljajo nove ljudi v nevarnost in strah. Verjamemo, da Trst trpi vsled kuge, a beg 'Tržačanov zanaša tujsko-pro-metni bojkot v stotine in stotine letoviških krajev. Cel jug je okužen, s strahom pred Tržačani. Ako bi bil Trst proglašen okuženim in bi odhod in prihod stal pod strogo kontrolo, bi vsega tegiai ne bilo, ne strah'u, ne nevarnosti in ne gospodarske škode, ki jo trpi letos celi avstrijski jug.
V,	Avstriji pa je javna skrb za živino večja, nego za ljudi.
Mir v Albaniji.
Vendar so se pomirile bojevite Čete malisorske, ter sklenile mir s krvoločnim muslimanom. Turški poslanik v Cetinju je v prisotnosti Črnogorskih mini-
I? ODLISTEK. Dvoboj.
Bilo je tam daleč na Nemškem, v glavnem mestu neznatne nemške državice, okoli XVIII. stoletja, ko je padel v dvoboju nek študent. Seveda, da 'ga je umoril plemenitaš. Kajpada)! Vzrok (vsej nesreči je bil neznaten:, vsakdanji, prastari pofvod; saj govorijo razni romani o vzrokih in povodih dvlobojejvanja.
Bili so pač na veselici, ko se je spozabil Študent in proti neki dami izrazil nekaj prostodušnih besed; to pa je zabolelo aristokrata in letele so besede semin.tja, slednjič je padla pikra in bilo je zadosti. Vitežka čast je bila omadeževana in plemenita kri je v 'njem (splamtela in zahtevala, da se opere madež v prostakovi krvi.
'Študent je bil pozvan na dvoboj s pištolami. Sprejel ga je in tudi pogoji so bili ugodni. Sjprožila sta in nesreča je hotela, da je krogla prodrla skozi oko mladeniču v možgane. V par minutah* je izdihnil, vitežka! čast je bila rešena, saj služi plebejska kri, da opere aristokratskim dušam madeže.
Takrat pa Še niso preganjali dvoboja; sicer je človekoljubni in napredni deželni knez sovražil to gijck), nečloveško navado tako, da se je le s težavo iidal nadležnim prošnjam plemenitaševega sorodstva. Vendar pa ga je zato občutno kaznoval s tem, da mu je prepovedal vsako obcevapje z aristokratskimi krogi za eno leto. To ga je zadelo v živo, lahkomiselnega postopača, Čigar delo je bila zabava, šport dolžnost in lov razvedrilo. Nerad se je sicer pokoril, a moral se je.
Ko pa je zvedel oče umorjenega študenta o sinovi smrti, je kar onemel. Kot ubog čevljar daljne, siromašne, gorske vasice je žrtvoval zadnji vinar za svojega sina, da mu je omogočil dolgoletne, težjkle Študije. In sedaj je strta njegova, nada;: kdo ga. bode podpiral na starost, komu bo hasnil ves denar, ki
strov izročil malisorskim šefom v Podgorici sporazumno pogodbo, ki jo je podpisal v imenu turške vlade. Pozval je M.sil i sore, naj se v miru vrnejo domov. Po poročilih iz Cetinja so se albanski begunci že v petek vračali nazaj.
Vstaja je tedaj končana; ta; vstaja je bila nadaljevanje lanske velike albanske vstaje na Kosovem polju, ki jo je zadušil Djavid paša, poveljnik azijat-skih čet. Delokrog mališorskiji vstašev ni bil velik, raztezal se je od Skadra preko gorovja do Gusinje-ga. Razni katoliški rodovi so prijeli za orožje, da. o-branijo svojo nacionalno lastnino mladoturšikih napadov. Turške oblasti so zatirale te roGove, kakor podjarmljeno ljudstvo; kot osmanske državljane so jih oskrunili s tem, da so jim vzeli orožje, zaprli vse šole, vzeli šiloma vojake, ki so jili potem poslali v puščavo Jemen, razpisali so nezaslišno visoke davke, odstranili so stare, traclieionelne privilegije teh rodov in slednjič so skušali odpraviti latinico, ki služi Albancem, in mesto te uvesti v albapsko pisavo — turške črke! Z eno besedo: Delalo se je z vfeo silo na to, da se zatre narodnostni čut Albancev in da se jih potemtakem lažje poturči. Vendar je Ifra.bro, svobodoljubno ljudstvo sprevidelo nemoralno naikano in seglo je k orožju ter se bojevalo na življenje in na smrt; vspehi so bili veliki, saj so nas večkrat presenetila poročila,:	radovali smo se vlspehov albanskih
junakov, ki so porazili v pravem pomenu besede o-gromne in dobro urejene čete grozovitega Torghut Schefket paše.
Vendar se je pa Turkom nudila večkrat prilika, da v krogu zajamejo Albance, ki so se pa vselej pravočasno umaknili na črnogorsko mejo. S celim svojim imetjem, kakor tudi s svojimi 'družinami so se umaknili v črnogorske gore, odkoder so napadali, vedno dobro preskrbljeni s strelivom — nasilne Tfur-ke, ki so se nastanili v zapuščenih albanskih selih.
S prekoračenjem Črnogorske meje pa se je povzročila, temeljita sprememba v albanskem vprašanju in dovedla nazadnje do miru. Turčija je uslišala najvažnejše malisorske zajiteve. Na podlagi teh koncesij se je sklenil mir in Malisori so se začeli vračati v domovino. Do sedaj se je vrnilo že 7000 Albancev. Crnogorski kralj je poslal sultanu brzoja^o, v kateri odobrava konec albanske vstaje. Poročila iz ino-
ga, je v očetovski ljubezni žrtvoval za sina?! Najbrže oholemu plemenitniku, ki je zahteval študentovo kri radi ženske.
Preteklo je nekaj dni in ubogi Čevljar je vprašal ljudi, kdo da je kaznoval in kako morilca, svojega sina. In ljudje so mu odgovorili. Tedaj pa je vzrojil v besni jezi, ker ni mogel razumeti postave, ki dovoljuje moriti manj vredne; malenkostna kazen pleme-nitnika, ta je postala njemu uganka. In tako je živel dan, in noč, jeza in sovraštvo je kipela v njem in tu-patam všklpela, do vrha in Čez. Ubožec!
Pojdiva, prijatelj!, ga je ogovoril nekega dne sosed Ivan, krojač, ki se je razumel malo bolj na a-ristokratske manire, o katerih je brajl če ne vsak dan, pa vsaj vsako soboto.
Ako vso stvar dobro premislimo, je pravzaprav nespametno, da se vznemirjaš n:a£t smrtjo svojega sina; ponosen moraš biti nato, ponosen!
Ponosen?! je zategnil čevljar Jože, ponoisen, to bi bilo še lepše I Kdo pa je ponosen nad smrtjo svojega otroka, kdo? Ali se ti blede, kot onim oderuhom tam gori ?!
Pa tvoj sin je vendar padel Častno, kakor junak na bojnem polju. Najprej moraš seveda vedeti, da plemenita gospoda ravna povsod vitežko in mora potemtakem tudi vitežko reševati svojo čast. Gospoda je v tem oziru čisto drugačna kakor kmet ali prosto ljudstvo, ki poravnajo in rešijo svojo čast po svoje; gospoda pa se bojuje po pravilih in rešuje svojo čast s krvjo. Kdor pade v takem tepežu, je padel častno, m postaj vitez. Midva, že ne bova nikdar deležna te časti, kaj ne, Jože? Pomisli, da je bil tvoj sin član razumništva in kot tak enakopraven z vitežkim stanom, katerega navadi se je moral udati.
Tako, tako, je zmajal čevljar Jože, to je lepa navada, plemenite krvi, da mi umori sina, kakor žival. Ali meniš, da sem zato izdal zadnji vinar, da mu spustijo kri in mene pahnejo na stara letaj ven v svet in mi potisnejo beraško palico v roko?
Vendar, Jože, saj se je tudi vitez postavil v nevarnost za, svoje lastno življenje. Naju eden; pač ne
zemstva, po katerih bi baje zahtevala Crn,agora odškodnino za oskrbovanje Malisorov, se uradno demontirajo.
Iz Carigrada se poroča, da je 2500 Albancev podalo valonskim konzulom svoje zahteve, ki jih je guverner odklonil. Albanci zahtevajo iste ugodnosti, ki jih imajo Malisori. Izjavili so, da se bojujejo za to svojo zahtevo tudi do smrti.
Kolera.
Po j.pročilih z dne 6. avgusta so dognali v Trstu zopet dva nova slučaja kolere. — Na LloyÜovem parniku „Adelslberg“ je umrl nek mož, pri katerem so ise pojavili sumljivi znaki kolere. Truplo so spustili v morje, ladij o pa so pristanih, ne da bji se v Trstu ustafvili, ob obmorski lazaret Sv. Jerneja. Pa-sažirji tretjega razreda in del moštva so v; imenovani bolnišnici. Potniki drugega, in prvega razreda in pa ostali del moštva pa morajo ostati na ladiji. Zdravstveno stanje izoliranih oseb je povoljno.
V	turški arm ajdi je kolera pomorila že več mož.: Po zadnjih poročilih jih umre na dan, do 5,0. Vojaški krogi zahtevajo vsled tega od vlade, da naj odpusti rezerviste.
V	Solunu so konštatirali 40 slučajev azijatske kolere, ki so imeli vsi smrten izid; v Gjakovici je že umrlo osem oseb, vec osebi je bolnih in izoliranih.
Glasom najnovejših' poročil iz Trsta se je ondi pojavio 5 novih slučpev kolere Bolnišnica sv. Magdalene v Trstu je prenapolnjena, sedaj se morajo o-sebe, ki so podlegle koleri, zdraviti in, izolirati v obmorskem lazaretu sv. Jerneja.. Tiržaški magistrat je odredil, da mora biti kruh, ki se prodaja po mestu, pokrit s tulom; tozadevni prestopki 'ge kaznujejo z globo 100 K. — Tudi v Sežani se je pojavil sumljiv slučaj kolere. Najbolj pa se je začudila javnost, ko se je obelodanilai naslednja novica:
Kakor se poroča od avtoritativne strani, je vsa južna Italija okužena. V Napolju je vsak dan 50—60, v Salernu, Palermu in Brindüsu 30—40 slučajev. Umrljivost je precej velika, od 100 obolelih oseb jih umre 30—40. Tudi v Rimu sta bila dva slučaja,, v Genovi celo več. V južnih pokrajinah se kolera od obale razširja v notranje 'kraje. 11 a-lijanskičasopisv desio (dno molče o
bi mogel biti vreden tako častne smrti, kakor tvoj sin, kajti samo on, ker je bil zelo Študiran, je imel čast bojevati se in umreti, kakor pač zahteva vi-težtvo.-	,	,	. : i : j:	:
Jaz pa bom prevzvišenemu gospodu že dal še prej kot slej priliko, da pokaže, ali res ne mara z menoj dvoboja ! Zob za zob, klin za klinom, to, so li pravili že mojega očeta stari oče in to pravim še jaz. In to je gotovo, da to velja že dalj časa, kakor nečloveško streljanje ohole, objestne gospode.
In končal je s;voj grozeči odgovor, Ivan, njegov sosed, pa je molčal in Šla sta narazen, oba zamišljena. Ivan v čevljarjevo pravo, Jože pa v maščevalno misel.
*
* *
Nekaj dni pozneje je srečal ubogi čevljar morilca svojega sina. In vskipela je v njem jeza, ki jo je rodila očetova ljubezen. Za hip mu ni mogla beseda iz ust. Pozval je viteza na odgovor in nato je pa mahnil parkrat krepko s svojo grčavo (palico po nežni koži. Vitez je zagrgral jn se zvrnil v prah.
Jože pa je hitel in se javil sodišču.
Obravnava je bila kratka, obsodba se je glasila: smrt na vislicah.
Z ozirom na strašen konec Čevljarjevega Študenta, torej z ozirom na vzrok vitezove smrti, so ga sodniki priporočili milosti deželnega kneza, ki je poizvedel vse natanko, vse okolščine, povode in vzroke. Vprašal je tedaj sodnike, kakšna kazen je doletela viteza, ko je umoril čevljarja edinega sina*.
i ,. .. odgovorili so mu: Celo leto se ni smel prikazati dostojni družbi.
S čim pa se je bavil kaznovani vitez med tem časom? je vprašal knez.
Njegovo delo je bila zabava, Šport dolžnost, lov razvedrilo, se je glasil odgovor sodnikov.
Vlajdar pa je razsodil:
v _ Tedaj dobro, enaka pravica za vse! Čevljarja Jožeta pomilostim, za kazen pa ne sme 'delati eno le-to nobenih čevljev, država pa. naj med tem časom skrbi za njega, kakor za vsakega kaznjenca.
Stran 2.	___________
koleri im da se ista razširja. Tudi o posamičnih slučajih v Trstu italijanski listi n e poročaj o.
Dosedaj se o koleri v Italiji sjoloh ni nič pisalo, ker je italijansko Časopisje dosledno molčal o o !divjanju kolere. Letošnje velike razstave trpijo pri tem neverjetno velik'o škodo.
Z ozirom na bližajočo se resno nevarnost kolere so izdala ministrstva sledeči odredbi:
'Ministrstvo za notranje stvari, za trgovino in financo prepoveduje, oziroma omejuje z ozirom na nevinost kolere uvoz in prevoz raznega blaga in pa predmetov iz laških provinc Caserta, Neapoij, Salerno in Palermo ter iz pristanišč teh provinc.
Z ozirom na slučaje kolere v Trstu pa je vojno ministrstvo odredilo sledeče:	1. Vojaške osebe, pri-
hajajoče v vojsko iz Trsta», je tekom pet dni zdravniško nadzorovati. 2. Rezervisti in nadomestni rezervisti ter možje stalno na dopustu ne smejo biü priklicani k vojaškim vajam, oziroma k aktivni službi. 3. Ne dovoljujejo se dopusti za Trst. 4. Instradacije se ne smejo odrediti preko Trsta.
Kako se varujemo kolere?
Kolero povzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih izločilih za kolero obolelih in pa okrevajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (ha primer vodnjakov in rek) ter različna jedila, ki potem, razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, če pridemo v do-tiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli.
Razširjanje kolere je torej povsem podobno o-nemu logarja ali tifusa. Ker se pa kolera mnogio hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek naglejši, je zavladal svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je moderna asanacija mest izkazala kot vspeš-na proti legarju, tako je za trdno pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave v; stanu hitro omejiti in zatreti kolero. In, res se s previdnim in preudarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni.
Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere ?
1.	Gledati nam je pred vsem na to, da ne pride nihče v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino, in nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mjesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je 'brezpogojno pokoriti.
2.	Vsakdo naj pije in uporablja v vse druge namene, na primer za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd., le vodo iz mestnega vodovoda.
3.	Vsakdo naj uživa» jedila le kuhana. Za časa epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, surovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka surova jedila najlažje prenašajo kolero. Ker pa za časa. epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja pospešujejo okuženje, bodimo v obče zmerni.
4.	Posebno važnost je polagajti na telesno snago! Bacili kolere morajo priti v usta, da sei razvije bolezen. Umivajmo si torej skrbno roke, osobito si jih pred vsako jedjo in po vsakokratni uporabi stranišča — bodisi javnega ali privatnega — temeljito očistimo z milom in vodo in če možno še s kakim razkužilom, na primer z 2’% lizolovo ali lizoformovo raztopino. Ä skrbimo pa tudi za snago v hiši im stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu.
' 5. V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nihče, dofkler se uradno za-straženje ne opusti.
6.	Istotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, 'dokler se niso uradno temeljito razkužili.
7.	V hišami, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, je paziti na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito v poštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, na primer kljuke vrat, držaji stopnjic itd. Te je torej treba opetovano oprati z 2 %' lizolovo raztopino, roke pa vsakikrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom.
8.	Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno snago lahko ubranimo kolere, je odločno odsvetovati, dat bi kdo iz strahu pred kolero odpotoval. Saj ne ve v kakšne razmere pride drugod, doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolere, kakor pa v tujini ali na potovanju.
iV tem resnem Času, ko je nevarnrist ikolere tako blizu, je povsem potrebno, i da se naša navodila uvažujejo.
Slavnemu občinstvu svetujemo, da si nabavi knjigo „Gesundheit und Desinfektion“, ki jo pošlje vsakomur na zahtevo kemik 'A. C. Hubmann, Dunaj, :XX., Petraschgasse 4.
Mladeniči na dan.
Vabimo na velik mladeniški ;shod, ki se vrši v nedeljo dne 13. avgusta pri Mariji Trošt pri Žetalah.
Vspored:
1.	Med %10. in 10. uro slovesen sprejem v procesijah prihajajočih mladeničev iz sosednih župnij.
2.	Ob 10. uri pridiga in slovesna sv. maša.
3.	Po sv. maši odmor za okrepčanje.
4.	Ob 1. uri popoldne nastop šentpeterskih’ te-lovadcev-Orlov.
5.	Od 542. do 544. ure mladeniško zborovanje; poleg slavnostnega govornika govorijo mladeniči iz raznih' krajev.
6.	Ob 544. uri popoldne pete litanije in kratka pjridiga; potem slovesen odhod v procesijah.
'Med vsporedom bo petje in sviranje Čermožiške godbe.
Mladeniči, pridite old blizu in daleč! Pokažite, da ste zavedni, verni in ukaželjni Slovenci!
Na delu.
Radgona.
Meseca novembra lanskega leta ustanovljeno Slovensko katoliško izobraževalno društvo za radgonsko okolico je priredilo dne 6. avgusta na vrtu gospoda Nedoka v Žetincih prvo veselico, ki se je izvrstno obnesla. Na vsporedu je bilo: Pomen in namen, izobraževalnih društev, posebno Izobraževalnega društva za radgonsko okolico, govoril g. Gonrioc (član „jZjarje“); petje gornjeradgfonsk’ega moškega zbora; igra „Trije tički“;; pri prosti zabavi Šaljijva pošta in petje.
Pred veliko množico zbranih gledalcev in poslušalcev — bilo nas je toliko, da bi največja dvorana bila premajhna — je razlagal slavnostni govornik, kaki so cilji, katere hoče doseči izobraževalno društvo, posebno radgonsko. Dolgotrajno ploskanje je pričalo, da je govornik zadel prave strune in da je 'dosegel svoj cilj: ljudstvu poksjzati, koliko koristi bo imelo od društva.
Gornjeradgonski moški zbor je izpolnil pavzo med govorom in, med igro.
Ker smo znali, da je aranžiral igro g. Gonboc v zvezi z dvema gimnazijcema, smo z gotovostjo pričakovali, da bo igra gladko šla in vzbujala zabavo in smeh. Dijaki-aranžerji so svojo nalogo izvrstno rešili. Ce pomislimo, da za, vaje niso imeli niti 14 dni časa in da so bili igralci, izvzemši dijake, kmečki fantje, ki še niso nikdar nastopili n,a odru, potem se moramo čuditi (spretnosti igralcev.
S to veselico je društvo v polni meri doseglo, kar je pričakovalo: govornik’ je pravil, da hoče društvo, da se v pošteni družbi pošteno zabavamo in 'da si društvo samo pridobi s tem novih prijateljev. Mi, ki smo bili bratskemu društvu že prej prijatelji, ostanemo mu tudi zanaprej in prepričani smo, da si jih je mnogo tudi na novo pridobilo. En popoldan je bil samo, kar smo bili na Prekmurskem, a tega ne pozabimo!
V Kostrivnici
se je v nedeljo dne 30. julija ustanovila ppdružnica „Slovenske Straže.“ O namenu in pomenu „'Slovenske Straže“ je govoril župnik Gomilšek. Pristopilo je takoj 24 refünih in 4 podporni udje. V odbor so bili izvoljeni:	župnik Franc Višnar, predsednik; tajnik
mladenič Jožef Tadina; blagajničarka Marija Tadi-na; odbornica Marija Ros.
Želimo procvita novi podružnici na južni strani Boča. Treba je res bilo te podružnice, saj že severno stran Boča napada novopostavljena šulvereinska šola v Poljčanah1.
Politični pregled.
Gosposka zbornica.
Razun kneza Liechtensteina in dr. GeBmanna bosta glasom korespondence imenovana članom gosposke zbornice tudi dr. Pattai in Peter Rosegger.
Demisija vojnega ministra Schönaicha?
Dočim je zadnji Čas prinašalo Čalsopisje vest, da je odstop vojnega ministra Schönaichaj gotova stvar, vendaf pa se zatrjuje, da vživa Schönaich od cesarja mnogo zaupanja in da vsled tega Še n,e misli demisijonirati. Kakor znlano, dela proti vojnemu ministru ScShönaichu prestolohaslridnik, ki ne mara Schönaieba kot vojnega ministra, ker bojda Mažare preveč pardonira.
Glasom nekaterih zadnjih poročil se je prestolonaslednik baje premislil, ker je sprevidel, da bi u-tejgnila Schönaichova demisija imeti jako kritične posledice in to baŠ sedaj, ko se gre za rešitev bramb-ne reforme i v Avstriji i na ‘Ogrskem.
Od druge strani pa se potrjuje dejstvo, da misli Schönaich odstopiti in to še v najkrajšem Č3(su.
Naslednikom se imenujeta generala fcm. Kro-batin in fcm Anffenbepger.
Preosnova kabineta.
Po poročilih’ iz Dunaja se je baje ministrski predsednik baron Gautsch razgovarjal pred sklepom zadnjega zasedanja s Poljaki in Cehi glede parla-mentarizacije kabineta; preosnova kabineta se bo Raje izvršila v prvi polovici meseca septembra. V prvi vrsti se naj poverijo ministrski portfelji trgovine, finance, javnih del in notranjih zadev raznim parlamentarcem. Pri teh spremembah dobi baje poslanec Zalesky mesto resortnega ministra.
Jubilej vladarske rodovine Romanovičev.
Kakor poročajo iz Peterburga, je predsednik državne dume predložil peterburški mestni upravi načrt za spomenik 3001etnega jubileja vladarske rodovine Romanovičev. Spomenik bodo postavili po be-rolinskem vzgledu v obliki velikega drevoreda, v katerem bodo štale sohe vseh jvlatdarjev iz rodu Romanovičev in njih najvažnejših sotrudnjkov.
Češko-katoliško-narodna stranka.
Kakor se poroča iz Prage, se je dne 6. avgusta 1911 ustanovila češko-katoliŠko-narodn a konzervativna stranka. Nova stranka je torišče onih Cehov, ki ne soglašajo z demokratizmom, že obstoječe češke krščansko-socialne stranke. Zja načelnika te nove stranke je bil izvoljen prelat dr. Burian. Važno ulo-go v njej bodo igrali plemenitaši.
Vpliv di*. Sylvestrovega govora v Londonu.
Kakor poročajo listi, je konzervativni poslanec Hunt stavil glede dr. Sylvestrovega'govora sledečo interpelacijo:
Ministrskemu predsedniku je znatno, da je. predsednik novoizvoljenega avstrijskega parlamenta svojim ljudem nasvetoval da se naj zedinijo z Italijo in Francijo, dal strejo moč velike Britanije. Ali hoče premier takoj sklicati novo mirovno konferenco v Haagu, da se pokažejo bojaželjnim voditeljem miroljubnega naroda temeljni mirovni principi?
Državni tajnik je nato odgovoril: Videl sem neko poročilo o govoru, ako je to poročilo resnično, tedaj je bil govornik jako slabo poučen. Vendar pa ni potrebno, da se sklicujejo konference kot posledice takih govorov. Sicer ne bomo nikdar brez konferenc.
Haiti.
Med pristaši Firminsa in Lecomta je te dni prišlo do ipouličnih bojev. Dvajset oseb je ubitih. — Angleški in nemški mornarji paitrulirajo po ulicah. Med temi in prebivalstvom je prišlo do spopadov. Položaj je resen.
Balkan.
Kakor poroča „Tanin“, je dobila turška mornarica povelje, da naj ne zapusti egejskega morja. To se je zgodilo vsled rovanja k’rctiške opozicije, ki je pričela novo, energično ajrcijo za združenje Krete z Grško.
Angleško.
Kjkor poročajo listi, so zadnji čas izbruhnile v Londonu in v Liverpoolu velike stavke. V Londonu Stavka 300.000 mož, v Liverpoolu pa 12.000 mož, ki so večinoma zaposleni pri neki železniški družbi.
Perzija.
Iz Astrabada se poroča, da je napadel oddelek Turkmencev pod poveljstvom Serdar Assafta mesto Damgan, ki jo je zasedla vladna vojska pod poveljstvom Massud Ul Mulka. Zmaga pomenja velik vs-peh ex-šiahove vojske.
Iz Teherana poročajo, da se je Mohamed Ali že na 100 kilometrov približal glavnemu mestu. Pod njegovim poveljništvom so trije vojaški oddelki, s katerimi se ne morejo kosati vladne čete. V Kermanša-hu mu je prišel ves artilerijski piark brez boja v roke. Mohamed Ali hiti kakor more, ker se približuje mesec Ramazan, ko je vsak boj prepovedan.
Doslej še nepotrjene vesti pravijo, da so člani sedanje vlade iz strahu pred Mohamed Alijevo zmago zbežali.
Nemški katoliški shod v Mogunciji.
Letos obhajajo nemšiki katoliki svoj 58. katoliški shod in sicer v Mogunciji, zibelki katoliškega zbo-rovalnega življenja. V Mogunciji se je namreč v viharnem letu 1848 vršilo prvo; katoliško zborovanje, iz kojega se je razvil nekoliko let pozneje prvi katoliški shod. Poseben pomen ima letos nemški katoliški shod, ker se bo na njem slavila stoletnica rojstva velikega nemškega škofa Emalnuela Kettelerja.
Shod se je začel dne 6. avgusta in bo trajal do dne 10. avgusta. Prvim predsednikom je bil izvoljen državni poslanec grof Galen, drugim odvetnik Rupf, tretjim sodni svptnik Brentano. Že prvi.dan, je bil obisk velikanski. Slovesnega obhoda se je udeležilo okoli 50.000 ljudi.
Raznoterosti.
Iz šole. Na štirirazredni ljudski Šoli v Konjicah je razpisano mesto učitelja. Prošnje naj se vložijo do 15. avgusta.
Papeževo zdravstveno stanje. Kakor poročajo listi, je papeževo zdravstveno stanje precej dobro; o-teklinaJ na kolenu desne noge pojema. Vsled protina sicer ne more spati, vendar pa se je njegov položaj znatno poboljšal.
Blagajnik Narodne stranke, Alojzij Špindler, je zopet razposlal cirkulare na liberalne pristaše, s katerim zahteva od njih denarja. V okrožnici se glasi: ’„Dobojevaii smo pravkar ljut volilni boj, za našo stranko sicer ne vspešen jpo številkah, vendar pa po^moraličnih (! ?) vspehih, ki bodo merodajni za bodočnost. Ta volilni boj pa je stal našo stranko ogromne žrtve, ki jih ne morejo nositi le nekateri posamezniki. Zato se obračamo do vseh naših’ cenjenih somišljenikov in prijateljev, da blagovolijo s prispevki za narodni sklad pomagati pokriti stroške minolih volitev vsaj ‘deloma. S to profšnjo se obračamo osobito na somišljenike v tistih krajih, kjer naša stranka ni nastopila v volilnem boju in torej našim cenj. somišljenikom ni bilo treba doprinašati žrtev.“ Tako v okrožnici za ta famozen „(narodni“ sklad. (Toda vsakemu se vsiljuje misel, zakaj bogataši Roblek, Kukovec in Werdnigg satni ne plačajo svojih' volitev ?
Avstrijsko ljudsko štetje — ničvredno. Vsi slovanski narodi vlagajo proteste proti reviziji, vsi smo prepričani, d'a se nam godi velika krivica, sklepamo roke, prosimo, tarnamo in pišemo resolucije ter prosimo vlaide pomoči. Zaman,! Vlada, Nemci in Italijani so (prepričani, da nas je preveč naštetih. Oglašati pa so se začeli tudi glasovi iz tujine in ni malo politikov in učenjakov v tujini, ki so začeli pomagati pri našem boju ter prižigati svetilke, da se bo naenkrat posvetilo v tej umazani jami gnjilih1, neznosnih razmer! S. Boland, Član angleškega parlamenta, ki se je živo zanimal za ljudsko štetje v Avstriji, je izjavil: Ljudsko Štetje v Avstriji je v narodnem oziru podobno — ničli! Hvala mu!
Velika poletna veselica v Postojnski jami se vrši dne 15. avgusta 1911. V Čarobno razsvetljenem podzemeljskem svetu bode igralo več godb, plesaželj-ni gostje se bodo veselo vrteii v prostornih dvoranah. Da bode imela prireditev značaj ljudske veselice, v to je preskrbljeno za n ajr az no vrst ne j še zabave. C. kr. jamska pošta boide uradovala in za telesni blagor p. n. udeležencev poskrbita jamska restavracija in kavarna. Posebni vlaki bodo vozili po znižanih cenah v Postojno, vstopnina v jamo je znižana na 2 K za osebo, veselica se vrši pri vsakem vremenu.
Pomnožitev bosajnskega vojaštva. Kaklor poročajo z Dunaja, nameravajo tudi v Bosni in, Hercegovini pomnožiti Število vojaških novincev, to pa zato, ker se tudi pri bosansko-hercegovskem vojaštvu uvede 'dveletna prezenčna službla. Dalje da nameravajo uvesti poleg pešpolkov tudi konjico. Dosedaj sta postavljali Bosna in Hercegovina Štiri pešpolke in en lovski bataljon, nekaj novincev so pa uvrščali tudi v gorsko topništvo in pratežne eskadrone, nameščene v Bosni in Hercegovini. Ustanoviti se namerava sedaj še ena divizija bosansko-hercegovskih dež. brambovcev na konjih. Divizija bo imela začasno dva eskadrona s štabno postajo v Sarajevu.
Slinovka. Kakor poročajo, se je pojavila v Lipnici znana živinska bolezen slinovka. K sreči je dosedaj okuženih le nekaj hlevov.
Vseslovanski sokolski zlet odpade? Kakor poročajo iz Zagreba, odpade baje letos naznanjeno sokolsko sl,Kivije v Zagrebu. Kot vzrok se navaja, da baje Hrvatje nočejo skupnega nastopa s srbskimi Sokoli.
Štajersko.
Maribor. Cesarsko slavnjost v proslalvo 811et-nice cesarja Franca Jožefa priredi mariborsko veteransko društvo „nadvojvoda Friderik“ dne 13. avgusta ob 3. uri popoldne v Mariboru na verandi Göiz-eve pivovarne.
I Maribor. Pokjopališčno vprašanje, rešeno. Že nad 25 let se je reševalo mariborsko pokopališčno vprašanje. Končno se je vendarle posrečilo najti prostor za veliko centralno pokopališče, kar je med drugim tudi zasluga veleČastitega gospoda Franca 'Moraveca, kanonika in stolnega župnika v Mariboru. Pokopališče obsega prostor nad 20 oralov in se nahaja na Ptujski cesti (Pettauer-Strasse) za občino Tezno.
Slivnica pri Mariboru. V, nedeljo dne 6. t. m. je neki zločinec napadel 261etnega viničarskega sina Martina Bigeca v Slivnici in gä z nožem smrtno nevarno ranil na trebuhu in na glavi. Biigec je nezavesten obležal na cesti, dokler ga niso ljudje našli in njegovega očeta o tem obvjestili. Nezavestnega je potem Odpeljal oče v mariborsko bolnišnico. Zločinec je pobegnil proti Zgornji Polskavi.
Studenci pri Mariboru. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri 'Mariboru vabi tem potom vse svoje prijatelje iz mesta in okolice, da pohite v velikem številu na društveno veselico, ki se vrši v nedeljo dne 13. avgusta pri gospodu F. Robiču v Limbušu. Za vsestransko zabavo skrbi bjogat spored. Med drugim so na vsporedu tudi godba, šaljivi ribji lov, konfeti itd. Somišljeniki, pohitite ta dan v prijazni Limbuš, ki vam je vsem znan kot lepo, pripravno izletišče v okolico! Vstopnina znaša 20 vinarjev za osebo. Ziačetek ob 3. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen društvenim potrebam, kakor nabavi novih knjig in časopisov. Pridite mnogoštevilno. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. — Odbor.
Spodnja Polj skava. V nedeljo: dne 6. t. m. je nastal na; Spodnji Poljskavi med nekim ulancem in med civilisti tepež, pri katerem je ulanec udajril s sabljo 241etnega kolarja Stefana Rotasta in pa 'Jan. Subotiča tako hudo, da je prvi hudo,, drugi pa smrtno nevarno ranjen. Saboticu se vidijo vsled prerezanega trebjuha Čreva. Oba poškodovana) so odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na primicijii častitega) gospoda, o. Tomaža PlapinŠeka v Pleterjah se je ž licitacijo smodk na predlog prečastitega gospoda o. Janeza Sterbajka iz Dunaja nabralo'za požarno brambo 33.50 K. Gospod organist pa je z licitiranjem torte zbral za „Slovensko Stražo“ 34 kron. Iskrena zajhvala prečastitemu gospodu Janezu Ster-baku in vsem požrtvovalnim darovalcem za velikodušna; darila. Živeli! Posnemajte!
Ptuj. Prihodnja nedelja dne 13. avgusta naj bo vesel sestanek vsega katoliško-mislečega občinstva iz Ptuja in okolice ,n:a veliki ljudski veselici, ki jo pri-rddd v ptujskem Narodnem domu Štajerski pododbor ‘Slovenske dijaške zveze. Začetek vrtne veselice ob
%4. uri. Nadaljevanje v dvorani. Nato prosta zabava. Na veselo svidenje!
Muta. Na Muti je nastal pretečeno nedeljo tepež, pri katerem je Jožef Skatni konjskega hlapca Tomaža Mosija udaril z nekim hlodom s tako silo po roki, da mu jo je zlomil.
Št. Pavel pri Preboldu. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je priredila v nedeljo dne 30. julija ob treh popoldne pri gospodu Jošitu v Zg. Ložnici pri Žalcu svoje drugo čebelarsko predavanje. Obisk je bil povoljen. Najpoprej se je vršil pregled vseh panjev, potem kratek razgovor o splošni čebeloreji in nazadnje združitev dveh slabičev, ki sta jo izvršila čebelarski mojster gospod Piki in potovalni učitelj g. Černe j. Nato smo se podali k uzorno urejenemu če-beljnjaku našega čebelarskega mojstra gospoda Pikina v Spodnjo Ložnico. Gospod Piki nam je pokazal vse zanimivosti svojega Čebelnega doma; razkazoval svoje čebele od najslabšega do najboljšega panja, 'ki so delo njegovih lastnih rok. Med temi je že cela vrsta dvoetažnih panjev z nizko stavbo, njegovega sistema. Cast in hvala mu!
Sv. Dull na Ojstrici. Nesreča, llletni učenec mariborske realke Rudolf Sivka, je padel v nedeljo z lipe in si pri tem zlomil levo roko. Sivka je bil na letovišču pri svoji materi.
Trbovlje. Kakor smo' slišali v nedeljo v cerkvi oznaniti, je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju prepovedalo navadno zvonjenje v tukajšnji župni cerkvi, ker je zvonikova streha baje tako slaba, da bi se sicer lahko podrla.
Trbovlje. Na oklicih je gospod Gustav Vodušek, ravnatelj in župan, z gdč. Frideriko Moll, trgovčevo hčerko.
Trbovlje. Cerkvenim ključarjem župne cerkve v Trbovljah je imenovan sokol Sebastijan Jager, vulgo Paraišuh.
Marija Nazaret. Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo popoldan ob 3. uri veselico s petjem in igro. Nastopil bode moški zbor samostojno, ravno tako tudi ženski zbor z lepim čveterospevom. Skupaj v mešanem zboru se bodo tudi oglasilL Zapeli bodo Fr. Laharnarjevo („Pticam.“ Dekieta pa bodo igrale igro „(Svojeglavna Minka.“ Igra je predelana in jako primerna za naše odre. V nedeljo torej v Nazarje.
Z Menine planine. Ker je bila nastala suša, so prišli gospodarji glefdat k živini na pašo, ne trpi li žeje; tudi neka komisija si je ogledovala planino zaradi potrebnih melioracij. Tem potom sem zvedel o boju med Turčini in krščanskimi Albanci na Balkanu. Ko sem to potem premišljevali, se mi je zazdelo, da tudi tukaj s S kovnega polja vštric šole liberalni polumesec naperja svoje topove proti Križu, kjer je že zasedel eno postojanko in obesil nanjo prerokovo zastavo „Narodni List“, ;aj dalje pa ne more, ker je prehitro porabil municijo, vstaiši se pa le Še gibljejo, želeč še otresti tlačiteljev, (kar je celo lahko, ker so Še polni arzenali orožja, mislim namreč našo izobraževalno in denarno organizacijo, ki je — nepremagljiva.
Dobrna. Dne 2. t. m. so bili poklicani Dobrn-cani, kakih 30, od c. kr. okrajnega) glavarstva na razgovor o novem topliškem okolišu (Kurrajon) in o novem topliškem redu. Vodil je to komisijo gospod komisar Michl iz Celja v topliški pisalni sobi. Koj v začetku se je opazilo splošno ogorčenje pri nafših domačinih,, katere hočejo gospodje v Gradcu osrečiti s tem, da jih priklopajo toplicam. Gospod grajšjčak Frohner je odločno ugovarjal proti temu, da bi na primer njegovi gosti morali plačati takse za godbo in toplice. Gospod župnik Kukovič, ki je pri prvi komisiji spomladi že občino zastopal, je v imenu navzočih izjavil: Vsi prizadeti protestirajo proti temu, da bi 'še priklopili posestniki iz Gorice, Klanca, Lokovine in Pristave toplicam in 'drugič naj plačajo takso za toplice in godbo le oni, ki nam plačajo najemnino. To se je tudi sprejelo. Kakšen bo končen vspeh, še ne vemo. Gospod ravnatelj je salomonsko modro trdil, da naša posestva vsled toplic na vrednosti pridobijo. To puhlo trditev je gospod občinski odbornik Kukovič med splošnim odobravanjem zavrnil, češ, vsled hirajočih toplic so natša posestva in podjetja močno oškodovana). Za danes zadosti. V to gnezdo bomo še malo posvetili.
Št. Jurij ob južni železnici. Nova maša Častitega gospoda KompolŠpka se je sijajno obnesla. Vse dni je bilo veselo razpoloženje in so se gostje le težko ločili od gostoljubne Kompolšekove liiše. Slišala se je marsikatera zabavna in humoristična beseda, toda tudi naših obmejnih bratov nismo pozabili. Za „Slovensko Stražo“ se je nabralo 40.30 K.
Primorsko.
Gorica. Kakor blisk se je raznesla v četrtek dne 3. t. m. popoldne po Gorioi in okolici presenetljiva vest, da je utonila v Mirnem gospodična Natalija Jakil, hči znanega tovarnarja v Rupi. Sla se je kopat ter se preveč približala vrtincu, ki jo je potegnil v globočino. Ponesrečenka; je bila v cvetu življenja, ter je imela v kratkem stopiti pred oltar. To je hud udarec tako zai družino, 'kakor tudi za zaročenca dr. Irgoliča.
Zrakoplovstvo.
Iz Doline pri Tirstu smo dobili sledeče zanimivo poročilo:
Kido bi si bil mislil, da bodo ljudje po zraku letali in venda£ je resnica. Pol ure iz Doline je napravljeno velikansko letališče v Zavijah za 4 zrako-plovce. Vsi hribi okoli Zavij so bili polni radovednega ljudstva v nedeljo dn,e 6. avgusta. Sel sem v podružnico, in glej, nad menoj, kakih 1000 metrov visoko, je frfotal leteči Človek in je letel z neznansko hitrostjo nad trdnjavo sv. Socerba.
Bil je to zrakoplovec Fischer s svojim Farman-strojem, ki je to nedeljo dosegel gotovo največji vs-pieh. Vozil je s seboj nekoga, ki mu je za en polet v zračne višave plačal 200 K.
Zanimivo je gledati, kako ta človeška ptica pride v zrak. Najprej si zaveže noge in; selbe, preskuša Še enkrat in tudi Še večkrat svoj zrakoplov, nato pogleda v zrak in zdajci se zakadi par korakov s kolesi po zemlji in glej, že se je dvignil v zrak, kjer se vzdiguje z neznansko brzino. Tudi do 2000 metrov visoko smo jih’ gledali. Zrakoplovci ostanejo tukaj Še do prihodnje nedelje, oziroma do dne 15. avgusta. Najlepše jih je bilo gledati nad globokim morjem, koder so krožili kot ptice roparice. Gledajoč te človeške ptice, vzbudila se je vroča želja v mojem srcu videti svojo zlato mamico in svoje mile domače, pojoč s pesnikom:	„Perut’ imeti si želim, da k Vam domov
ko ptič zletim!“	Prlek.<
Gozdni požari.
Gozdni požar n a Tl i r o 1 s M 6 m.
Kakor smo že ponovno poročali, divja v okolici trdnjave Franzenšfeste velikansk gozden požar. Neutrudljivim gasilcem, posebno vojaštvu, se je posrečilo požar vsaj deloma omejiti. Mesto ni v nevarnosti. Velike nevarnosti za gasilno moštvo so posebno žareče lavine (plazovi) kamenja, ki se vsak čas sprožijo. Požar je uničil gozd za 400 hektarjev na okoli. Zadnji dež je veliko pripomogel, da se je požar znatno omejil. Skoda se ceni na poldrugi milijon.
Gozdni požar p, r i Trstu.
Vsled dolgotrajne suše je v torek dne 7. t. m. izbruhnil velik gozdni požar, ki je uničil 240.000 kvadratnih metrov gozda. Pogorišče se nahaja na gori Monte Spaccato blizu Trsta. Mestna požarna hramba niti ni mogla omejiti požara; še le dvema bataljonoma infanterijskega polka štev. 4 se je posrečilo požar popolnoma zajimšiti.
Gozdni požar blizu Rablja.
V romantiškem gorovju Raccolanske doline v Zgornji Italiji je izbruhnil velik gozden požar, ki je uničil že veliko gorskega gozda. Požar traja že nekaj dni in se razteza do 1800 metrov v višino. Cela okolica je v gostem dimu. Na gašenje ni misliti, vsled česar nastane nevarnost, da se požar razširi naj avstrijsko stran.
Gozdni požar pri Ljubnem.
Tudi pri Ljubnem na Zjgornjem Štajerskem je izbruhnil tudi isti dan velik gozdni požar, ki so ga le s težavo omejili.
Razgled po svetu.
Žganjarske dividende. Družba, ki izdeluje znano francosko benediktinsko žganje, je za zadnje poslovno leto razdelila 2,845.725 frankov. Na akcijo, ki je veljala 500 frankov, odpade za eno leto čistega dobička 400 frankov, torej 80odstotna dividenda — za alkohol!
Zanimivo tihotapstvo. Iz nekega velikega zagrebškega lista povzemamo to-le tihotapsko dogodbi-co: Miriolo soboto je bilo zagrebški financi ovjadeno, da se z večernim vlakom iz Broda vtihotapi v Zagreb velika množina bosanskega tobaka. Seveda so potnike navedenega vlaka na zagrebškem kolodvoru z vso skrbjo sprejeli številni financarji; vsak količkaj sumljiv potnik se je natančno preiskal. Mimo financarjev prideta tudi kmet in kmetica s trškima košarama, naloženima s sadjem tako zvrhano, da bi kmalu po tleh padalo, in sicer je imel eden hruške, drugi pa breskve. Financarji so ju seveda pustili v miru; toda ko so kmalu nato videli, da si je kmečka dvojica najela fijakerja in se hitro odpeljala, se jim je začelo nekaj svitati, tembolj, ker preiskava potnikov ni imela nobenega vspeha. Zasledovali so stvar in dognali, da sta jim kmet in kmetica pod breskvami in hruškami res pred nosom odnesla lep tovor tobaka, — kam, pa le niso zvedeli. Zagrebški kadilci pa se financi škodoželjno smejejo.
Revolucija v telefonstvu. Telefon je sedaj precej počasna stvar, kajti po eni žici ne more govoriti več kakor en človek na enkrat in na vsej dolgi progi, recimo od Trsta do Dunaja, mbrajo na vseh drugih postajali ljudje čakati, dokler se Trst in Dunaj ne domenita in ne zakličeta: Konec! Sedaj bo kmalu drugače. V severoamerikanskih Zedinjenih drža-vah je iznašel major George O. Sqpire (Skuajr) način, po katerem rabi lahko do osem ljudi hkratu isto žico, ne da bi vsled tega nastala kaka zmešnjava. Ta| nov sistem telefona so v Ameriki že preskusili in bo bržkone kmalu upeljan v splošno telefonsko uporabo.
Povodenj. Več kakor 24 ur je padal po celi Bukovim hud dež in nevihte so razsajale strahovito. Reke so narasle ponekod nad 3 metre nad normalo. Stanovanja v nekaterih delih mesta Cernovice so popolnoma pod vodo. Tudi zunaj mesta je mnogo hiš preplavljenih. Neka vas je popolnoma izginila v valovih1.
Težka glava In glavobol, omotica In Šumenje po ušesih se P°javi, ki se najčešće
pojavljajo vsled težkoč pri prebavi. 72kozarca naravne franc Jožef-ove grenčice odstranjuje hitro in brez bolečin vzroke želodčnih nerednosti in povzroči s tem izdaten odvod valovanja. »Franc Jo-žef-ova voda«, piše projesor pl. Buhi v Monakovem, »vpliva hitro in se povsod hvalno omenja kot prijetno okusna«.	127
IfAlilta	m&nnfaktnmegablaga'
wdi»lö	kakor platno in razna
sukna; jako trpežno blago za lovske, civilne in tnristovske obleke se dobi najboljše in najceneje pri tvrdki
Milica Tomec,
tovarna snkna. Hnntpolec, češko. ============ Ceniki na zahtevo franko. ==========
Med. univ.
Dr. Bela Štuhec v Ptuju
odpotuje 7. avgusta za 14 dni.
ra » Prevzamem vsa dela Mg' dekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Gospodska ulica 5.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Franckas kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
i pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
F^nio Büros Marib0f
TegetHofova cesta št. 39.
topi mojster g Celju ^.il!
primorala svoj =
medni saten i&l za gospoda, j |Jf
hi u nahaja e naši pasajilnični hiši na Ringu
HBf A. THIEItEYÄ BALSAM
NÄRJA
edino pristno z zeleno usmiljena sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
IM
Allein echter Balsam
•us dar Schrizonjel-Apolhek« des
A-TWarry in Pregrada
tri »«WMi-Siuerbrunn.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifclijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega u pri ranah, oteklinah, poškodbah,
učinka vnet-1
Jih, tvorih, odstranjuje' vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 360 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Kjer sta v reda tek, prebada.
Sta telo in dnša zdrava!
Torej: Da ne boš bolan, Vživai pravi „FLORIAN“
želodčni liker
je pripravil tek in prebavo msrsikcmn, ki je zaman knpoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K. 2-40. liter K. 4 80.
Pijte samo Telstorie slatino.
Nuruši se u Tolstem vrhu, Duštsnj, Rorešho.


Kje se kupi dobro, po ceni in fino obuvalo? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Sfrašeku, Rogaška ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	z spoštovanjem
Stefan StraSek, Celje.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, rsstavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peci. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se grsčajo. Ceniki zastonj.
S Za potovalno sezono.
Naslov aa naročila: „FLORIAN11, Ljubljana.
Trgovina špecerijskega blaga
/Allan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove.
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in drnge kadilo in olje.	771
’A
mA
'A
'A
X
%
%
%
mA
aA
mA
X
mA
mA mA X
Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni ^ kovčeki iz govejega usnja in bogato X
zalogo usnjatih galanterijskih If
Stvari kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. priporoča
x
"A
a
Rudolf Novak, Maribor |
jermenar in sedlar — Grajski trg.
Sam® lastno izdelovanje.
X
%
'A
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Sfraža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno cs-pešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli iD močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majnila do 1. oktobra.
'• •	Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upravitejjstvu kopališča,
Žaga, brusi in straže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje črk.:: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stav-s “ bena dela iz tn- in inozemskega materijala. *=; ~ Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov. :: Najnižje cene. :: Kulantni » » plačilni pogoji. :: Naročila se izvršujejo točno. s=s j=s Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseško družba :: Celje.