t! f\ %js\ \ >v\ \ S--K. aM Spedlzlone to Kbbomunento postale — PeMnlna plačana w Leto XXIII., št. 34 I Ljubljana, petek 12. Sebruarja 1943'XX1 Cena cent. 80 Jprvvotsivu Teletor ta ulio V uiuDlMu* r^Kiiuiim M-22 11-23 «1-24 Inscratm Jddelek LiutUiana Kutcimieva aH- a i - leletor »t «-25 »1-26 Podružnica Novi nesro Liublianska cesta 42 Računi a Lfutilianslu pokraiinc on poitno čekovnem tavali h 17 »49 o isralt krai» Iraln, Vrvmi ■ nnti on N< 11-Alli* IZKLjlCiM iAMDKMVi a )siast o Kj ItaliK- io "nožem srva >ms Uninnf PiihhhriT? iraiianj S \ MILANO I z b a l a nit 1 < o razen poocdtllkl Naročoioa mata m e * e č o o Lii 18—s ta tnoiemsrvc rkliučno » »Ponedeliskim 1» ionu (ji (J ( e d o < « i * o: l.iubliam Kuccinuev« ulica ho 5. eeletoe »122 »1-25 »1-24 R o * o p ' > 1 »i o t » n < » | o. CONCfcSSlONARM tM-LUSIVA pei ia puh- blicua di provemenza italiana ad estera: Union. Puhblirif* Italiana S A MU ANO al fronte in Tunisia £aattr3 caccia brftannici e un bzmfcardiere distrutti II Quart:er Generale delle Forze Armate comunica in ilata di 11 febbraio 1913-XXI II seguente bollettino di guerra n. !)92: In Tunisia nessun avvenimento di rilievo. L'aviazione germanica ha abbattuto ln dueili aerei qnattro eaeeia britanniei. l-.> vittime eausate tra la popolazione ara?);i tli Kairouan dalKincursione aerea nemira del giorno 9 sono šalite ad oltre 200 morti e :>G0 feriti. I n nostro velivolo non e ritornato alla ba:- e. Apparecchi inglesi hanno attaecato con bombe un nostro sommergibile nel Mediter-raneo senza causarffli danni; uno dci bom-bardieri colpito dal tiro contro-aereo della nave, e preeipitato in mare. Nota al bollettino 992: II bollettino di ieri ha eomunieato che il nemioo aveva fortemente bombardato la rritta di Kairouan in Tunisia eansando nu-merose vittime tra la popolazione araba. • • vv 2 bojišča v Tunisu štirje britanski livci In en bembnik uničeni Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 11 februarja naslednje 992. vojno poročilo: V Tunisu nobenega omembe vrednega dogodka. Nemško letalstvo je v letalskih dvobojih sestrelPo 4 britanske lovce. Žrtve, ki jih je med arabskim prebivalstvom v Kairouanu povzročil sovražni le-tal-ki napad 9. t m. So narastle na 200 mrtvih in 300 ranjenih Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. Angleška letala so z bombami napadla neko našo podmornico v Sredozem'hi ne da bi povzročila Skcdn: eden izmed bombnikov. ki sra ie z?dei izstrelek protiletalskega topništva na ladji, je treščil v morje. * Dodatek k poročin št. 992: Včerajšn!e |>oročilo je javilo, da je sovražnik močno bombardiral mesto Kairouan v Tuniziji in povzroči! pri tem številne žrtve med arabskim prebivalstvom. Danes se doznava iz isteg-a uradnega vira, da so se izerube povzpele na več kot 200 mrtvih in 300 ranjenih, kar najbolj jasno kaže teroristične namene, ki jih anglosaški bombni! i zasledujejo v svojem srdu proti mestnim naseljem bodisi na evropski celini, bodisi na afriškem področju. Kairouan ;e tradic jonalno arabsko mesto ki je bilo nekoč prestolnica in ki ga na arabskem svetu splošno priznavajt za sveto mesto vzhodnega Magreba; nečloveško bombardiranje, čigar učinki so se t«*-ko hud pokazali med mirnimi delavci, mora zapustiti vtis v ponosnem. pravtfu^m in kavaljrskem duhu M a gre ton cev, ki že poznajo, kakor vsa irabska ljudstva angleške sisteme biča, deportacij. represaij in kolektivnih kazni, danes pa dopolnjujejo ta spoznanja po sistematskem r nanju vsega njihovega prpmoženja in množične pokole takšne vrste kakor v Kairouanu Med besedami »Atlantske karte« jn zinči-nj anglosaškega letalstva bo arabska roo drost znala meriti čustva svojih pravih sovražnikov. Vladarica in princ Plesnantski v Neaplju Neapelj, 10. febr. s. V ponedeljek popoldne je Nj Vel Kraljica in Cesarica nenadoma prispela v Neapelj in obiskala v rae jt v spremM-u podtajn ka generala Figuere n vseh mestnih zastopnkov oblast ter prvakov udeležil vel kega taian^stičnesa zbc,rovania na katerem se ie zbraio vse prebivalstvo v navdušenem razpoloženiu Mnistei Arrt!* je v svojem govoiu lasno očrtai kako ograža boij-ševiška nevarnost vse nar<,de Zatrdi ie da si utvarjajo ki mislilo da ruska zmaga ne b upropastila Evrope Še vedn<' st ljudje. it de jal ki še niso razumeli da are v kaosu k' gro2 staremu kuntinentu za vs pred noljševzmoni ku'turo in civli/acrc Evrope G"vnnnk ie natn d<»dal da mora Španija v sedanjem trenutku zpoln f glavno poslanstvo od katere ie t/dvsna vsa bodočnost namreč povedat' Evropi kdo e njen skupni sovražnik in K dovest vso do križ;rske vojne prob sovražniku Evrt.pa se mr>ra odločit n u^tva rila boljše spio'no sož tie na teme ju edmstva narodnih in socialn h vrednot pod nipeniem duhmn h vrednot Govoreč o ude:i*n Špan' je v vr^ni proti bi,lj;ev:zmu. ie Arrese zatrd'1 da Španija s svoic S'nm d'vz:'c n '-apravMa samo simbolične kretnie do pnjatenskh držav in ne namerava p'ačat. s krvjo k vi k se 'e prelila na špansk'h boi ščiti kait krv n mogoče plačati temveč namerrva « >v(,i m prostovoljci dokazat' svojo vol io za kra.ino hm--bu proti boljševizmu dr.klei se ne doseže končna zmaga V nadaljevanju svr iega mogočnega govora je mimste- poudaril da ima svet same dva izhoda, 'zhod v rea al pa v nered Špa nija si je že izbrala -»voio pnt. k .e not Fa lange. in čeprav bo moral? premaoati *e hude dni, ie n:hčs ne bo nngel od te poti odtrgati A'rese je pozvnl vse Šmnce iai g edaio v bodočnost z nesTrn^-stie močnih in nt z nemirom bojazljivih. Množica je pozdravila govor i Oggi si apprende dalia stessa fonte uffi-; ciale che le perdite salgono ad oltre 200 | morti e 300 feriti, dimostrazione evidente dei fini terroristici che i bombardieri an-glo-americani perseguono nell'aceanirsi con-tro gli agglomerati urbani sia del conti-nente europeo ehe delle regioni afrieane. Kairouan e Ia tradizionale cittA araba una volta capitale e universalmente considerata nell'ambiente arabo la citta santa del Ma-greb orientale; 1'inumano bombardamento il cui effetto si e ripercosso cosi gravemente tra pacifiei lavoratori, non puo non lasciare traccia neH'animo fiero, giusto, cavallere-sco tlel magrebini i quali gia sapevano, come tutte le genti arabe. i sistemi inglesi della frusta, delle deportazioni, delle rappre-saglie, delle multe colletive ed oggi com-pietano tale eonoseenza per la sistematica spogliazione di tutti I loro averi o per gli eoeifli in massa tipo Kairouan. Tra le parole della »Carta Atlantica« ed i misfatti (leiraviazione anglo-amerieana Ia saggezza araba sapra misurare i sentimenti dei suoi veri nemici. Uspešni protinapadi pri Novorosijsku Odbiti sovjetski napadi ob zgornjem Doncu in Oskolu — 40 sovražni* Rovih tankov uničenih — 351 ruskih tankov onesposobljenih v 10 dneh izkazali Vladarici vso hvailežnost, prebivalstvo pa ji je priredilo navdušene manifestacije. Neapelj, 10 febr. s. Nj. Vis. princ Pije-montslki si je davi ob spremstvu zastopn-kov oblasti in strovnjakov ogle laJ glavna j mestna zaklonišča. Povsod so ga meščani i navdušeno pozdravljali. Počastitev pravnikov padlih na bojišču Rim, 10. febr. s. Minister čuvar pečatov je v justični palači položil venec na spominske plošče sodnikov in odvetnikov ter državnih tožilcev, ki so padla za domovino. Obiskal je prvega predse Inika vrhovnega kasacijskega sodišča, ki je ministra sprejel z državnim pravdnikom, s šefi sodnih uradov v Rimu in sodniki Na pozdrav prvega predsednika je minister de Marši co odgovoril. da se je hotel osebno pokloniti italijanskemu solništvu. Minister je nato vrnil obisk na sedežu narodega sindikata odvetnikov in državnih tožilcev. Na pozdrav tajnika sindikata je minister odgovoril, naj tolmači njegov pozdrav vsem odvetnikom in članom konfederacije v Italiji. Italijansko-švedsko kulturno sodelovanje Stockholm. 11 febr s V italijanskem posla= ništvu je bil prirejen sprejem, ki so se udele-ž.l' švedski pisatelji, /dajatelji listov umetniki m novinarji Italijanski poslanik ie ragovoril navzoče v švedskem jeziku in govijrj] <, kulturnih odnosih med Italijo in Švedsko tei v zvezi s tem napovedal obsežen program kulturnih manifestacij, ki bodo v Stockholmu m Goto-borgu v prihodnjih dneh na pobudo italijanski ustanov ki majo svoja zastopstva na Švedskem, predvsem na pobudo ENI TA Med temi manifestacijami so: razstava talijanske knj'ge k' je bila otvoriena danes v prostorih F.NITA v Stockholmu prvo predvaianje filma »Železna maska« nekaj predavan' in tal:jan= sko-švedsk' dvoboj v tenisu Mm ster ie nato tzro::l nagrade iz poslednjih natečajev za naj-boljš' članek al' najboljše slike o Italiji k' so delo Švedov Prva m edina nagrada za najboljš-članek ie bila izročena šved^kemt- publicistu Kuntu Bechmanu in švedsk' pisatelrc Kanni Jchnsson Za najboljše slike pa je b'lo Vročenih 13 nagrad V >menu vseh naprajencev in v imenu švedskih povabljencev je spregovoril švedski publicist Bechman k- je v svojem go= voru izrazil občudovanje Švedov za Italijo nienp zgodovno ti kulturo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. febr. s Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V nadaljevanju težkih bojev v južnem odseku vzhodne fronte so bili tudi včeraj na raznih mestih doseženi pomembni obrambni uspehi, ki so sovjetske čete stale visoke izgube ljudi in materija'a. Na zapadnem Kavkazu borbe kratevnega pomena. Proti novoizkrcancmu sovražniku južnozapadno od Novorosijska so bili lastni protinapadi uspešni. Na področju zgornjega Donca so bili vsi sovražnikovi napadi krvavo zavrnjeni. Obroč okrog neke sovjetske skupine sil je bi] še bolj zožen. Tudi včeraj so skušale sovjetske čete zapadno od oskolskega odseka z maskira-nimi napadi vezati nemške sile v lastnem obrambnem okviru in jim s tem preprečiti premakljivo bo.jno de'ovanje, toda kljub temu je uspelo vse te silovite napade, podprte z oklopnim orožjem, razbiti in deloma uničiti. Uničenih je bilo tukaj 40 oklopnih vozil. Letalstvo je z močnimi bojnimi in strmoglavnimi eskadrilami ponovno napadalo prednje čete sovražnih kolon na pohodu in zbirališča motornih vozil. V severnem delu vzhodne fronte je skušal sovražnik svoje napade južno od La-deškega jezera, kjer nj mogel doseči nobenega napredka, prenesti v druge odseke. Tudi ti so kljub močni ok'opni in letalski podpori ostali brezuspešni. Na enem mestu, kjer je prišlo do vdora, so borbe še v teku. Podnevi in ponoči so bo;na letala tudi v tem odseku bombardirala izhodne postojanke za rklopna vozi'a ter dovozne zveze sovražnika. V času od 1. do 10. februarja tesra leta je bilo na vrhodni fronti po rddelkih kopne voMkp uničenih. za.p'enjen:h ali one-spo«ob'.ienih za premikanje 351 sovjetskih oklopnih vozil i __ ' ^^^^-iiL^a Potemk.nska.ais ^J . Sahti TS CunlianskaiaJ BataisT^^ /zimovni Osirent^i ! oposijka ^ ^ .Bas Z /T.horecK^-^®^)« D.v n , ____ ./ifT cT-n-.otevsW]a\ 9 "jVinodienote —Zržeru T>,er, lo: • SO >00 200 km — cevovod ca naflc želeimce kik lež.ica na)le -Jo,ro- Na severnoafriški fronti je dan potekel mirno. Pri dnevnih poletih sovražnih letal proti obali zasedenega ozemlja je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. Nemška bojna letala so tudi včeraj napadla nekatere kraje v južni Angliji z uspehom. Bitka na vzhsdu divja z obnovljeno silovitostjo rajnika Falange z mogočnim' vzkliki kaudilu. Španiji 'n prijateljskim narodom Španski poslanik na Danskem Kodanj, 10. febr s. Španska vlada, katero je doslej v Kodanju zastopal poverjen k poslov, je imenovala svojega cpolno-močenega ministra v Kodanju. k: je včeraj prispel na svoje mesto Novi minister Fran-ciško Agramento Cortjo je poklicen diplomat >n je zavzemal pred tem že ^ažna diplomatska mesta. Darovi japonskega prebivalstva za oborožitev Tokio, 10 febr s. Pomočnik ministra za vojsko je ugotovi) pred pododborom za proračun v spodnji zbornici, da je vojska od pričetka kitajskega Incidenta do decembra lani prejela od Japoncev za 315 milijonov jenov darov. 162 milijonov jenov je bilo vplačanih od pričetka vojne za Veliko Azijo. S temi vsotami je bilo zgrajenih med drugim 1.231 letal, 260 tankov, 1.830 topov, 1.398 strojnic in 627 protitankovskih topov. Obvezna delovna služba v Iranu Ankara, 11. febr. s. Doznava se, da je bila v Iranu uvedena obvezna delovna služba za cestna in železniška dela. Odredba je bila izdana, ker so morali prekiniti razna dela zaradi pomanjkanja de'ovne sile. Zaradi kršenja delovnih pogodb v angleških in ameriških podjetjih je mnogo delavcev opustilo delo. Angleške ob'asti so objavile, da bo prišel pred voja5ko sodišče vsakdo, ki ne bi hotel delati. Berlin, 10. febr. Druga ruska zimska ofenziva. ki jo je sovjetsko vrhovno poveljništvo podvzelo z vsemi svojimi človeškimi rezervami in vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi, se zdi, da se je sedaj premaknila nekoliko bolj na sever od južnega odseka. Za Sovjetsko zve* zo je sedaj vprašanje življenja ali smrti, da doseže kakršenkoli odločilen uspeh Nič ni bolj logičnega kakor to, da meče sovjetsko poveljništvo zato v žarišče bitke, ki se razvija nekoliko ugodneje zanje, čim več divizij in čim več oklopnih voz Kakor v preteklih dneh je bilo središče velikega ruskega napada na zapadu reke Oskol in s cer v odseku med Kur-skom in Harkovom. To je isti odsek, kjer so Nemci v začetku poletnih operacij odprli v ruskih postojankah kakih 300 km široko vrzel k. jim je omogočila znameniti pohod do Dona s kasnejšo odbočko proti Kavkazu Ta odsek je najbolj pomaknjen na zapad Ko pošiljalo Rusi v peklenski metež množice svoje pehote ter s silovitimi sunki svojih oklopnih divizij udarjajo ob nemško obrambo in b Mink' še vedno pridobivajo na silovitosti, je lasno da zasleduje Stalinov glavni stan dovolj v-den cilj Hoče namreč razbiti nemške obrambne postojanke, da bi kasneje izvršil obkoljujoč manever. ki b' dokončal popoln zlom južne fronte, ki jo še drže nemške čete V dosego tega vabljivega clja se zanaša sovražnik predvsem na svoje veliko števlčno premoč, na svoia vojna sredstva ki so v pri* meri s sredstvi obrambe prav tako neprimerno večja Ni so tedaj težko predstavljati, kake nadčloveške napore morajo vzdržati nemški vojaki da ovirajo drveči plaz na niegovem pohodu Gre za silovto borbo ka»ere teža -n strahota se zvišuie tud: zaradi s>ln h snežnih metežev in hudega mraza ruske z.me Eden izmed neposrednih sovjetskih ciljev ie mesto Kursk ki so ga nemške voisice zasedle n-" ' 15 meseci Po najnovejših poročilih 8 fronte se je en boljševiški napadala sunek posrečil ter je sovražnik prodrl do vzb<zarjaio v svo jih poročilih z"arti na vo^ne dogodke oh j mami ni bilo več^ pragozdov in je morala saške Izgube pri Salomonskih ©takih I05 ladij je bilo potopljenih, 40 hudo poškodovanih Tokio, 10. febr. s. Japonska mornarica je potopila ali hudo poškodovala 145 bojnih ladij in transportnih ladij ter je uničila 986 sovražnih letal v južnem Pacifiku med 7. avgustom 1942., ko se je pričela prva pomorska bitka pri Salomonskih otokih. in 7. februarja tega leta, ko se Je pričela pomorska bitka pred otokom Izabela. Bilo je potopljenih 6 sovražnih oklop-nic, 4 pa so bile hudo poškodovane. Nosilke letal so bile potopljene 4, 4 pa huao poškodovane. Križark je bilo potopljenih 36, hudo poškodovanih 6. Rušilcev potopljenih 22, hudo poškodovanih 15. Razen tega je bilo potopljenih 9 podmornic, ena pa hudo poškodovana, en minolovec potopljen, en pa hudo zadet. P nl>::ih je bilo tudi 10 hrzih torpednlh čolnov, 3 bojne ladje nedoločene vrste pa so lrile hudo poškodovane. Transportnih ladij je bilo potopljenih 16, hudo poškodovanih pa 6. Skupno lahko terei 105 brinih in transportnih ladij potopljenih, 40 pa hudo poškodovanih, tako da znainjo sovražne izgube 145 edinic. Japonske izprube so bile naslednje: Potopljene so bile 3 križarke, ena oklopnica, 7 rušilcev, ena podmornica in 5 transportnih ladij, poškodovane pa ena oklopnica, 3 nosilke letal. 4 križarke, 6 rušilcev, ena podmornica in 12 tovornih ladij, skupno 44 edinic. Nadalje se je 236 japonskih letal prostovoljno vrglo na objekte in se uničilo, nadaljnjih 31 pa je bilo poškodovanih. Sovražne "z^sibe v prvem teds233 Ec&z&ssrja Tokio, 10. febr. s. Veliki japonski glavni stan javlja, da je japonska mornarica ol 1. do 7. februarja potopila 13 sovražnih ladij in sestrelila 86 letal na področju juž-novzhodno od otoka Izabele (Salomonsko otočje). Sovražnik ie izgubil med drugim dve križarki, en rušiiec in 10 torpedovk. Japonske izgube so 3 poškodovani rušilci. eden od teh hulo poškodovan, in 12 letal, ki se niso vrnila na oporišča. Ta bitka se bo imenovala pomorska bitka pri otoku Izabeli. Uspešno bombardiranje kitajskih oporišč Tokio, 10. febr. s. Poveljstvo japonskih sil na Kitajskem javlja, da s0 skupine japonskih letal napadle in obstreljevale s strojnicami nekatera kitajska vojaška središča v bližini Kvejlina. Nastali so požari. Druge letalske skupine so z uspehom napadle Hengjang v pokrajini Hunan. Bombardirale so letališče, železnico in druge vojaške objekte. V bližini Tohanga in Pa-tunga v pokrajini Hobert. je japonsko letalstvo potopilo ali poškodovalo 12 ladij Nobeno sovražno letalo ni oviralo japonskih akcij, kar kaže, da je bil0 nasprotno letalstvo popolnoma izločeno iz tega operacijskega področja. Zaplemba anglosaških podjetij na Kitajskem šanghaj, io. febr. s. Kitajski tisk poveličuje japonski sklep o izročitvi nad tisoč premoženj, pripadajočih sovražnikom, nankinški vladi. Izročena bodo podjetja angleških plovbenih družb, štirih radijskih postaj, nekateri veliki hoteli v Sanghaju in premogovniki. To je uvod za izročitev vsega premoženja sovražnikov, ki predstavlja ogromne investicije Angležev in Američanov na Kitajskem ter ie nov stvaren korak do sodelovanja in do organizacije novega reda v vzhodni Aziji. Poudarjajo nadalje, da bodo te izročitve premoženja skupno z odpravo eksteritorijalnlh pravic in vrnitvijo koncesij pospeševale sodelovanje Kitajske v vojni. Ladoškem jezeru, kjer se cd 6. t. m. dalje opaža občutno oslabitev sovražnih sil, tako da so b li njih:vi napad' z lahkoto o-'i-b:ti. Kaj je vzrok tej oalabitvi sovražnih akcij? Vsekakor so vzrek težave, na katere je sovražnik naletel pri naglem deva-žanju oskrbe in o.ačenj po pretežno močvirnem czemlju, da b! zamašil nastale vrzeli. Teh težav pa Nemci ne poznajo, čeprav delujejo na prav tako močvirnem czemlju med Ladoškim in Ilmenskim jezerom. Ustvaril' so si namreč tu mrežo več tisoč kilometrov cest 'z hlodov, ki so ed:ni kos temu mokremu in upogljivemu terenu. Na teh cestah so strelivo, orožje in hrana kakor kri, ki se steka k srcu nemških armad, čegar utripi se tako neprestano cbnavljajo in ož vljajo. Vse to je zasluga tako zvanih »gradilnih bataljon.jv« v katerih so zbrani borci in delavc; obenem in v katerih so neštete stetnije sta-rejš h mož iz Tcdtove delovne službe n najmlajši (osemnajstletniki) iz mlad:nske delovne službe. Tak »gradilni bataljen«, ki je dosege! prvenstvo v hitrosti in spretnosti, je na primer v pokrajini V:.lhova postavil v dveh mesecih milijon dolžinskih metrov hlodov s čemer je omogočil nemški vojski d bavo najmanj 200 000 ton razne nujne oskrbe. Vsi vojaki tega »gradilnega bataljona« so bili prav te dni odi kovani z železnim križem in z znamenjem »Smelih«, saj so pogosto med samim delem tvorili poslednjo rezervo nemških sil proti sovražnim poskusom vdora v nemške črte in so si čosto morali v srdirih bojih izsiliti pot, da bi svojim tovarišem v prvi bojni črti deoa>/ili hrano in strelivo. lesna industrija že takrat pričeti z reza. njem re'at'vno tanjših debel Isto velja za Finsko in ostale skandinavske države kar ce kaže tudi v poslabšanju kakovosti skandinavskega rezanega lesa. V Jugovzhodni Evropi je bilo pred prvo -vetovno vojno še preoei pragozdov Do 'eta 1929. pa so se površine pragozdov spričo znatnega izkoriščanja že skrč le na •edke ostanke. Zato tudi lesna industrija v Jugovzhodni Evropi ni mogla več v oolni meri izkoriščat' svoje kapacitete. Nesorazmerje med kapaciteto žag in proizvodnjo se je pokazalo najbolj očitno v Rumuniji. kjer so žage v letu 1939 pre-de'ale 4 do 4 in pol milijona prostorn h metrov surovega lesa prj kapaciteti, ki bi miogočila rezanje 10 do 12 milijonov prostornih metrov. V omenjenih produkej-skih področjih so torej surovinske rezerve lesne industrije zaradi prekomernega izkov;ščania gozdov že znatno poslabšale. Veliko število žag pred sedanjo vojno ni b:lo mogoče oskrbeti z okroglim 'esom. Predelava okrog^ga lesa slabše kakovost: na je privedla do znatnega povečanja pro-dukcijskih stroškov ki so še narasli zakadi manihnega izkoriščanja produkcijske kapacitete. V nekaterih produkrjskih področjih se ie oskrba z okroglim lesom še poslabšala spričo naraščanja potrebe lesa za predelavo v celulozo in lesovino. V vzhodni Kanadi. v Norveški. Švedski in deloma tudi Finski je industrija celuloze in lesovine i slame in trstičja. že po prvi svetovni vojni postala nevarna tekmovalka na trgu okroglega lesa, kar je imelo za posledico nazadovanje Dredelave lesa v žagah. Težkoče pri oskrbi z okroglim lesom so prisilile lesno industrijo, da je morala svoje žage premestiti v bolj oddaljena gozdna področja. Obenem je morala svojo proizvodnjo prilagoditi razpoložljivosti okroglega lesa. Drugod tudi ta zhod ni bil več mogoč. V srednji in Jugovzhodni Evropi danes skoraj ni več neizkoriščenih gozdnih področij, ki bi nudile lesni industriji dovolj surovin. Tudi v Norveški in Švedski ni mnogo bolje, le na skrajnem severu teh dežel obstojajo še večje možnosti za oskrbo z okroglim lesom Finska ima še v svoji severni polovici znatnejša neizkoriščena gozdna področja, ki lahko krijejo primanikljaj, ki je nastal v pogledu oskrbe žag v južnem delu države Večja so še področja neizkoriščenih gozdnih področij v Severni Ameriki in Sovjetski zvezi, ki pridejo v po-štev v primeru premestitve lesne industrije. V Severni Ameriki nud; pacifično gozdno področje še razmeroma znatno rezervo surovine za lesno industrijo Sovjetska Rusija pa lahko pos-aže v neizkoriščene rezerve severnega področja Urala. Sibirije in Daljnega vzhoda. Premaknitev žagarskih obratov v neizkoriščena gozdna področja se bo v bodoče še nadaljevale. Seveda je upoštevati razne težkoče, ki so s tem v zvezi. To so pree;-vsem težkoče zaradi pomanjkanja delovn:h moči. Gozdnc-žagarska industrija najbolje uspeva tam, kjer je pozimi na razpolago dov li sezonskih delavcev, ki so poleti zaposlen v kmefjstvu. Premaknitev žagarskih obratov v reriko naseljene kraje zahteva zaradi tega. da se pritegnejo ge-zdni in žagarski delavci iz drugih področ;j. V Zedinjenih državah in Kamdi je to le deloma uspelo. Podjetja morajo g sdnjm delavcem plačat5 zelo visoke mezde. V Sovjetski Rusiji tudi prsilni ukrepi niso mogli dovesti gozdno-žagarskim podjetjem d.volj moči. V oddaljen h gozdnih področjih kjer ni večjih naselj, kjer ni primernih bivališč in so tudi neugodne podnebne razmere, delavci dolgo ne vzdrže pri delu in ga kmalu zapuste, zato stopa vedno znova v ospredje vprašanje pritegnitev novih delovnih moči. še večje težkoče pa povzroča prevoz. V oddaljenh proizvajalnih področj;h ie treba graditi pota in gozdne železnice, kar bistveno prdražuje proizvajalne stroške in pogosto onemogoča izkoriščanje. Vsi ti razlogi bodo veljali tudi po vojni. V sivojih zaključnih izvajanjih prihaja institut do ugotovitve, da bodo cene rezanemu lesu v prihodnjih desetletjih razmeroma visoke in ne bodo nazadovale kakor je to pričakovati pri nekaterih drugih surovinah. Znižanje proizvajalnih stroškov, ki se da doseči z večjo uporabo strojev in mehanizacijo, ne bo moglo v oddaljenih gozdnih področjih izravnati dodatnih stroškov, ki nastopijo pri izkoriščanju takih gozdov. Zato priporoča institut tudi to dobo po vojn; potrebno štednjo z lesom. H gornjim izvajanjem ' je treba še pripomniti, da bo po vojni potrošnja lesa v zvezi z ogromno potrebo obnovitvenih del izredno velika, saj bo potrebna dolga vrsta let. da bodo nadomeščeni vsi oni gradbeni objekti, ki so bili porušeni teku vojne. V gradbeni stroki pa se potroši kakor je bilo že v uvodu rečeno največ lesa. Vrhu tega se vedno večji del pridobljenega lesa uporabi kot surovina za izdelovanje celuloze, ki se danes ne troši samo za rastočo potrebo papirja, temveč še v večji meri v industriji umetn:h tekstilnih vlaken. S tega stališča bo treba še zlasti pospeševati pridobivanje celuloze za tekstilne svrhe iz drugih surovin zlasti iz Iz Hrvatske Novcst pri za^rciišiii -h govo- rilnicah. Od 8 febr" n t ^ -ie n-i •>"<(r.pt)ških telefonskih govorilnicah uvelena novost, da ie treba namesto denarja vreči v aparat kovinsko ploščico. Ploščice prodajajo pro. dajalnice tobaka in poštnih znamK ter javni lokali in ustanove, kjer so postavljeni telefonski aparati, po 4 kune za kos. Nesreča na cestni železnici. Na Savski cesti je na nepojasnjen način padel iz tramvaja Branko Pozajič. K sreči je dobil le manjšo poškodbo na desni strani glave. Prepeljali so ga na kirurško kliniko. Razširjenje železniške postaje Savski Ma-rof. Glavno ravnateljstvo za javna dela je v svrho razširjenja železniške postaje Savski Marof razlastilo več kvadratnih metrov zemljišča v vrednosti dva in pol milijona kun. Komemoracija za padle borce pri Stal*n-gradu. Dne 4. t. m. je bila v sarajevski radijski oddajni postaji komemoracija pri Stalingradu padlim borcem. Najprej so igrali nemško, hrvatsko in rumunsko himno, potem pa je major Geisner govoril o junaštvu stal ingrajskih herojev. Za njim je govoril še podpolkovnik Ante Vokič, ki je med drugim dejal, da hrvatske žrtve niso bile zaman. Osiješki proračun v višini 73,158.682 kun je odobren. Mestna dopolnilna davščina v letošnjem letu znaša 85 odstotkov, in se je v primeri z lanskim letom povišala za 15 odstotkov. Banjalučani so strastni kadilci. Po statističnih podatkih so v Banja Luki preteklo leto pokadili tobaka in tobačnih izdelkov v vrednosti 83,433.390.50 kun. Odkar je uvedena prodaja tobaka in cigaret na karte, se je prijavilo 9.417 kalil cev. Gospodarske vesti = Italijanska blagovna izmenjava s skandinavskimi državami. V zadnjih letih se je italijanski blagovni promet s skan-iinavskimi državami znatno povečal. V švedskem uvozu je danes Italija za Nemčijo na drugem mestu. V prvem polletu lanskega leta je švedska izvozila iz Italije za 54 milijonov kron blaga (zlasti umetne svile, tekstilnega blaga, riža in južnega sadja), sama pa je dobavila Italiji za 43 milijonov kron blaga (predvsem celuloze in železa). Za blagovno izmenjavo med Italijo in Dansko je bil v preteklem letu predviden obseg uvoza in izvoza v višini 29 milijonov danskih kron. Italija je lani dobavljala Danski tekstilno blago, sukanec, klobučevinaste tulce za klobuke, južno sadje, zelenjavo, vino in kemične izdelke, uvozila pa je iz Danske živino, ribe, ka-zein, motorje in stroje. S Finsko je bil nedavno v Rimu sklenjen nov trgovinski sporazum za leto 1943., ki predvideva povečanje obsega blagovne izmenjave. Italija bo dobavila Finski znatne količine tekstilnega blaga in sočivja, Finska pa bo dobavila Italiji celulozo, les in papir. = Italijansko-nemška družba za tobak. Kakor smo že kratko poročali, je bila s sedežem v Rimu in z glavnico 5 milijonov lir ustanovljena Italijansko-nemška družba za tobak. 51% glavnice so vpisali italijanski intereseneti, 49°/« pa nemški interesenti. Med nemškimi interesent; je znana nemška tvornica cigaret Remstma. Družba bo imela v Triestu svojo tvornico in se bo bavila s predelavo surovega tobaka, z uvozom tobaka iz drugih držav in z izvozom predelanega tobaka. = Prodaja italijanskih kemičnih izdelkov v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo da je bila z glavnico l milijona lejev ustanovljena rumunsko italijanska družba, ki bo oskrbovala rumunski trg s kemičnimi in farmacevtskim] izdelki iz Italije. = Organizacija trgovine na Hrvatskem. Te dni so v Zagrebu v okviru Hrvatskega saveza trgovcev ustanovil; 16 sekcij (do-savezov), in sicer za živila, za mleko, sadje, cvetje, perutnino in jajca, za gostinsko stroko, za živino, za tekstilno in modno blago, za usnje in galanterijo, za železne, tehnične in elektrotehnične izdelke, za kemično in kozmetično blago, za gradbeni material in gorivo, za dragocenosti, za pa-p:r, knjige in pisarniške potrebščine, za steklo in porcelan, za monopolske proizvode, za sejmarstvo. pohištvo in starine, za po-redništvo in za trgovino z deželnimi pridelki. = Gospodarski položaj Švice. Generalni ravnatelj švicarske Narodne banke Rossy je te dni v nekem govoru prikazal gospodarski položaj Švice. Gospodarska delavnost se je v Švici v lanskem letu deloma razširila, ta razvoj pa je slonel le na velikih izdatkih za mobilizacijo. Vzporedno je treba upoštevati tudi drug razlog, namreč postopno likvidacijo zalog blaga in surovin, ki so bile le deloma zopet nadomeščene. Trgovinski odnošaji z inozemstvom so manj zadovoljivi kakor v prejšnjem letu. Težavna so zlasti pogajanja za omiljenje pomorske blokade za švicarsko blago, ki vedno bolj zožuje življenjske možnosti švicarskega gospodarstva. Prizadevanja za deblokiranje in uporabo švicarskih dobroimetij v dolarjih niso^ našla pri finančni upravi Zedinjenih držav razumevanja. Moment nesigurnosti leži tudi v brezpogodbenem stanju z Nemčijo, ki .je nastopilo po preteku dosedanjega trgovinskega sporazuma, medtem ko še ni uspelo skleniti nov sporazum. Ta okolnost je tem važnejša ker odpade 75°/» švicarske zunanje trgovine na Nemčijo in ker uvaža Švica premog c1* r,v iz Nemčije. '^ključno »JUTRO« St. 34 • Mrifc 22. H. JfO-XJO KULTURNI PREGLED »Slovenska kultura In Km" »Meridiano di Roma« je priobčil v številki z dne 7. t. m na uvodnem mestu celotno besedilo govora, ki ga je imel predsednik slovenske Akademije znanosti in umetnosti g. univ prof. dr Milan Vidmar v palači barnesina v Rimu ob priliki vključitve ljubi lanske Akademije v Nacionalni svet akademij (Consigl:o nazio<= nalc delle Accademie) v Rimu Govoi predsednika dr Vidmarja jc objavljen z naslovom »La cultura slovena c Roma« in z uvodno opombo uredništva, ki izraža svoje veselje, da lahko priobči govor v celoti Uvcdcma je predsednik naše Akademije označil staro tradicijo kulturnih in posebej še znanstvenih vezi, ki spajajo Slovenijo z Italijo. Ustanovitelji prve ljubljanske Akademije — je dejal — ob prehodu 17. stoletja v IS so bili po večini gcenci italijanskih univerz Tradicija akademskega življenja m dela. kakor so jo spo« znali v italijanskih mest h jih jc izpcdbudila k ustanovitvi ljubljanske Akadenrje O tem pričujejo tudi njihova dela, vse stavbe in spomenike baročne dobe ki še danes k'ase naše me to. so postavili na njhovo izpodbudo itali-jansk: rokodelci. Ozke provmcialne razmere pa ni«o bile ugodne za obstoj te Akademije in tako ;e po desetletni dejalnosti ugasnila Ob koncu 18. stoletja — je nadaljeval dr. Vidmar —, ko je jela vzhodna in srednja Evropa sprejemati romantične struje in z riji= mi prihajajoče kulturno in nacionalno prenerodne ideje. ;e zopet oživsla misel na njo Taktu se je najprei uresničila v obliki zasebnega kr; žka biro ia 2/ge Zoisa, industrijca, prirodo-slovca in kulturnega mecena, sina iz Bergama v Ljubljano priseljenih Zoisov in učenca pado* vanske univerze. — Zdaj je prof Vidmar označil velik pomen Zo:sovcga akademskega krožka za slovenski preporod in se posebej zaustavil pr osebi in pomenu Jerneja Kopitarja kot naj* pomembnejšega znanstvenega delavca ali, ka kor se ie govornik izrazil s priliko: vsi drug1 so bili statisti, le Kopitar je bil prvi igralec na c d'u slo venske znanstvene kulture. Nato je dr. Vidmar govoril o sedanji Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubi jani. Ko se je pred štirimi leti raznesel po svetu glas o nje tisainovitvi, je bila Kr. Italjanska Akademija v Rimu med prvimi ki so jo pozdravile. Takoj p:i priključitvi Ljubljane Italiji je predsednik rmske Akademije poslal pozdrav ljubljanski Y krogu Akademij, k; delujejo s tako inten= z:\nostjo in s tolikim uspehom na ozemlju Kraljevine Italije, zavzema naša Akademija posebno mesto: je najmlajša med vsemi in potrebuje moralne in mater alne pomoči; je pa tudi edina Akademija Slovencev Njem člani so Slovenci in njen delovni program je p rečen problemom m vprašanjem slovenskega ljudstva in zemlje, vprašanjem, katerih rešitev pričakuje mednarodm znanstveni svet predvsem in z vso pravico prav od nas Poleg tega ie edna Akademija na ozemlju K-aljevine Itas ! jc. ki se poslužuje pri svoj' dejalnosti in v 6vniih publikacijah naše slovenske marennščine Zakon z dne 3. maja 1941-XIX — je nada* Ijeval dr. Vidmar — je zagotovil naš narodni jezik in naše narodne tradicije. Slovenci so se zmeraj borili. da bi se jim priznala njih narodna individualnost, Italija je kot velesila, in e:cer že v vojnem času priznala to individualnost kot zgodovinsko dejstvo, ki se po sebi razume — in to ni samo gesta marveč izraz pravičnosti in uvaževania. Zavedaioc se tega imamo kot člani ljubljanske Akademije posebne dolžnosti. Slovenska zemlja je edino ozem T jc v Evropi, kjer se stikajo trije osnovni kulturni in nacionalni činitelji Evrope. Romani Germani in Slovani Naša dolžnost ie potemtakem v tem, da umemo s pridem sprejemati pozitivne struje s strani naših sosedov, jih raz širjati in poglabljati ter tako sodelovati pr okrepitvi in rasti evropske kulture in civilizacije, poglabljajoč tudi človečnost Vse to pa delajmo z namenom, da dosežemo mirno in bratsko sožitje med nami vsemi, ki smo priš!1 z raznih strani sveta in postali »cives curopaei« Ob sklepu svojega, v »Meridiano d' Roma« ponatisnjenega govora je predsednik ljubljans ske Akademije izrazil predsedniku Kr Italijanske Akademije pripravljenost naše Akademije da s svojimi skromnimi silami pomaga pri estvaritvi tega visokega evropskega ideala. Sftiseppe Tajfdel v ,,Traviati" V sredo zvečer je gostoval v najbolj priljubljeni operi našega »železnega repertoar i a«, v Verdijevi »Traviati«. član rimske Opere Reale g. Giuseppe Taddei. ki služi v Ljubljani kot vojak. Mladi Genovežan je že z nastopom na dveh vokalno-instrumentalmh koncertih v naši Operi izdatno uveljavil kvalitete svojega baritona in svojo pevsko izšolanost, ter si je pridobil široke popularnost pri ljubiteljih lepega petja. S tem večjo radovednostjo le občinstvo naše Opere pričakovalo njegov nastop v celotnem opernem večeru. Prva prilika se ie nud;la z gostovanjem v »Traviati«. druga pa se napoveduje s sobotno predstavo »Seviljskega briv ca«. Taddei je nastopil v razprodal em g!eaa= Iišču, v predstavi, ki sodi med naše najboljše uprizoritve. Pel je vlogo Georga Germonta, ki jo že toliko let poje z naivečiim uspehom naš domači solist V. Janko. Taddei je markantna odrska pojava, dober v maski, umerjen in iz delan v igri. pevec in igralec očitne odrske kulture. ki se je obl:kovala ob najboljših vzorih verdijevske interpretacije Kakor utegne kot Figaro v Rossinijevi komični operi uveljavit: ves svoj temperament, je v vlogi Germonta pokazal nebk^o starega aristokrata ki pod masko varuha rodbinske časti skrva toplo člo* veško srce. S svojo nekoliko zadržano igro, ki se je prelila v oba sloveča samospeva v drugem deianiu. osvajajoča po top'' čustveni bar- \ ic napravil kar naiboljši vtis Posebno lep je njegov glas v višrh legah Ni pa dvoma da se je tudi v tej primeriavi pokazala razveseljiva vi~ina našega domačega Germonta V tretjem deianiu se ie na osnov1' verdijevske melodije združevalo 'talijansko in slovenski" petje v harmnničnG celoto Predstavi je — kakor vedno v zadnjem času — vt;snilo umetnico trden značaj in blesk sodelovanje se Vis d a 1 i j e v e in g. Čudna v obeh vodilnih vlop"h. k^kn«- tudi udeležba ostalih sodelavcev v režiji C. Debevca in pod muzikalnim vodstvom D Ž e b r e t a. V g'edalirču je bilo mnogo ploskama in gost g. 'Ifddei jc med drugim prejel lovorjev venec s trakom v ljubljanskih barvah. ZAPISKI Glas o Fracearolijevem »Beiliniju«. Pravkar se na slovenskem knjižnem trgu živahno prodaja dr. Vrčonov prevod Ar-nalda Fraccarolija življen-'enisnega romana o Pe^miju v izdali »Dobre k n i i t e-r O >nr.« MSTem izvirniku je priobčil šele najnovejši »Meridiano di Roma« Kronika « Eksc. Vldussoni v Orvietu. Tajnik Fašistične stranke Eksc. Vidussoni je te dni obiskal akademijo GILa za ženske v Orvietu, kjer je bil sprejet od preistavnikov oblasti in voditeljev zavoda. Dijaikinje so priredile Tajniku Stranke tople ovacije z vzklikanjem Duceju. Eksc. Vidussoni je po ogledu akademije prisostvoval skupnemu obedu, v popoldanskih urah pa je počastil s svojo navzočnostjo gledališko predstavo gojenk. Po predstavi se je olpeljal v Rim. * Smrt za domovino. Na bojišču je padel univerzitetni slušatelj Giuseppe Cameronl iz Triesta. Pokojnik si je stekel lep sloves v literarnih in umetniških krogih. Njegov stric, advokat Carlo Cameroni, je padel v svetovni vojni na Carsu za veličino Italije. * Športnik je umrl na bojišču. Zaradi nezgode, ki se mu je primerila v izvrševanju vojaške službe, je umrl poročnik Romano Polazzo, pripadnik divizije »Julia«. Pokojnik je bil znan v športnih krogih kot atlet ter je nekaj časa vodil Reale Societž, Ginnastica Triestina. Bil je aktiven častnik GILa. * Sprejemi pri papežu. Sveti oče je sprejel v ponedeljek v zasebni avdienci kardinala državnega tajnika Maglioneja, nato pa prof. Gedda,. Pozneje je papež sprejel člane konzdstorija in na novo posvečene mašnike iz rimskega seminarja. * Imenovanje v prosvetnem ministrstvu. Za šefa kabineta prosvetnega ministrstva v Rimu jc bil imenovan dosedanji nadzornik istega ministrstva dr. Colalpino Colal-to, za njegovega tajnika pa dr. Ivo Mat-tucci, doslej administrativni ravnatelj Kr. univerze v Pisi. * Smrt pevke Vande Fonde. Iz Bologne poročajo, da je v ondotni bolnišnici sv. Uršule umrla mlada umetnica Vanda Fonda iz Monfalcona. Pobrala jo je meningitida. Fonda je bila dobra pevka, ki je na stopa Ja z uspehom na prireditvah Dopolavora ne samo na domačem odru, ampak tudi v Triestu in drugih itlijanskih mestih. Njena smrt je izzvala med znanci tn prijatelji veliko žalost. * Konec srednješolskih počitnic. Italijanski listi pročajo, da se v ponedeljek 15. februarja definitivno zaključi doba zimskih počitnic za italijanske srednješolce. Reden pouk bo na vseh srednjih šolah v Italiji obnovljen v torek 16. februarja. * Proslava na univerzi v Padovj. Na univerzi v Padovi so dijaki prošle dn' proslavili spominsko obletnico na dan 8. februarja 1848, ko so padovski vseučiliščmki dali duška svoji volji za svobodo Italije. Proslave se je udeležil celokupen akademski senat padovske univerze, veliko število slušateljev, ki služijo v vojski vojaški rok, ter predstavniki vseh panog vojske. Po vojaški paradi je govoril general Fe-lice Porro; ki se je spominjal bojevnikov za svobodo in veličino italijanske domovine. * Maša zaduSnica za žrtve letalskih napadov v Genovi. V torek 9. februarja je bila v Gencvi maša zadušnica za žrtve pomorskega bombardiranja 9. februarja 1941. Mašo zadušnico je daroval kardmal in nadškof genovski Pietro Boetto, ki je na koncu cerkvenega opravila podelil poseben blagoslov svojcem žrtev, ki so bile pokončane na tako nečloveški način. * Scenografska razstava GUFa v Na-poliju. Dne 28. marca bodo otvorili v Na-poliju razstavo scenografov GUFa. Na razstavi bodo sodelovali vsi scenografi, ki vodijo GUFove gledališke družine na italijanskih visokih šolali. * Otvoritev vojne kuhinje v Trlestn. Dne 1. marca bodo v Triestu odprli vojno kuhinjo v prostorih mornariške postaje. Za otvoritev kuhinje je dal pobudo prefekt Tamburini. Kuhinja bo nudila to^l- brn~ predvsem aktivnim uradnikom in upokojencem ter članom njihovih družin. Cene za obed in večerjo bodo nizke ter se bodo gibale med 5 in 11 lir. Hrana bo razdeljena v tri kategorije ter se bo izdajala na podlagi živilske izkaznice ali pa brez nje. * Obisk v prostorih ženskih fašijev v Triestu. Fašistična nadzornica Giusti dalla Rosa je obiskala te dni prostore ženskih fašijev v Triestu, nato si je ogledala šolo za matere in Dom mater, kjer sodelujejo članice ženskih fašijev. Obiskala je tudi bolnišnico Duca d'Aosta, kjer se zdravijo vojni ranjenci. Povsod je bila nadzornica sprejeta od predstavnikov Stranke ter vojaških in civilnih oblasti z velikim spoštovanjem ter zahvalo za pozornost, ki jo je izkazala obiskanim zavodom. * V strahu pred ženo si je zlomil nogo. 551etni težak Alfredo Mussd iz Valenze je te dni nekoliko pregloboko pogledal v kozarec. Noge so ga tako zanašale, da nI bil več gospodar svojega telesa, ki mu je hotel preskrbeti trdnejšo oporo s tem, da se je oprijel nekega slučajno mimo vozečega voza. Toda Mussi je padel pod kolesa, ki so mu zdrobila levo nogo. Neogoda Je mofta streznila in v bolnišnici je povedal, da se mu je pripetila nesreča iz strahu pred ženo, ki ga je, kadar se je opil, vedno pošteno okregaJa. ♦ Snežni zameti v Parmi. Iz Parma poročajo, da je začel po enodnevnem deževji padati sneg, ki je zapa lel 25 cm visoko. V gorskih pokrajinah Parme je sneg naprav« mnogo škode na električnih vodih, antenah in žicah. ___ * Znorela služkinja hoče nmorttf dinjo. Iz Genove poročajo, da se Je amračll um' služkinji Rivi Trigoso, ki je hotefla s kladivom ubiiti svojo gospodinjo, žeaao zdravnika dr. Arduina. Služkinj se Je posrečilo, da je gospodinjo poškodovala s ularcem po glavi. Blazno žensko so odpeljali na opazovalnico. IZ LJUBLJANE u— Nova grobova. V ljubljanski bolnišnici je umrla v 77. letu starosti ga. Franja Flegarjeva, lastnica bivše staro-znane gostilne na Zalcški cesti. Za njo žalujejo trije sinovi, hčerka in drugo sorod-stvo. Sin Stane, pri katerem je rajnka zadnja leta stanovala, je magistrata! uradnik, Anton in Avgust sta učitelja, hčerka Pavla pa je poročena Logarjeva. Na zadnji poti bedo blago ženo spremili v soboto ob 15 iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 85 let je preminila ga. Frančiška Novinčeva, po rodu Tratarjeva. Zapušča tri sinove in drugo sorodstvo. K večnemu počitku jo bo_ do spremili v petek ob pol 15 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spemm, njunim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— življenjski praznik inž Matije Krajca. Včeraj je praznoval v demačem krogu 70 letnico svojega življenja inž. Matija Kraje, načelnik gradbenega oddelka bivše banske uprave v pokoju. Rodil se je v Grahovem pri Cerknici, šelo pa je obiskoval v Ložu in Mariboru. Tehnične študije je končal na Dunaju. Po diplomi jc bil nekaj časa v službi pri železnici, nato pa je bil sprejet pri deželnem odboru v Ljubljani. Kot sposoben in vesten uradnik je hitro napredoval in še mlad p06tal direktor gradbene d'rekcije. Po likvidaciji je bil inž. Matija Kraje imenovan za načelnika gradbenega oddelka bivše banske uprave in zavzemal to mesto do upckoj!tve 1. 1935. O njegovem neumornem delu na odgovornem položaju pričajo številni zgovorni dokazi. Inž. Mat:ja Kraje se je poročil s hčerko državnega In deželnega poslanca Frana Povšeta in so se mu v zakonu rod;le tri hčerke, ki so vse poročene, čestitkam svojcev in' številn;m prijateljem pridružujemo tudi naše in želimo jubilantu zadovoljno jesen njegovega življenja. u— Zlata poroka. V krogu svoje družine sta praznovala 50 letnico poroke g. Ivan Kiferle. upokojeni šolski upravitelj in njegova soproga Mjlena, bivša strokovna učiteljica. Zakonca sta kljub visokim letom razmeroma čila in vztrajno delovna. Ivan Kferle, ki se je rodil v Borovnici, je uči-teljeval najprej na Primorskem, potem na Gorenjskem, nazadnje pa se je preselil v Ljubljano, kjer je bil leta 1924. upokojen. Kakor večina tedanjih učiteljev, je bil tudi on cerkveni organist in pevski vedja. Med glasbenimi instrumenti so se mu zlasti priljubile citre. Njegova šola za to glasbilo v 18 zvezkih večini citrašev prav dobro služi. Neutrudni Ivan Kiferle pa ni miroval z delom( ampak je pripravil za tisk zbirko pesmi in novo učno knjigo za citraše. Kljub temu da je mož popolnoma oslepel, še vedno z veseljem rad zaigra na citre in zraven zapoje. Njegova dobra soproga vdano prenaša vsakdanje skrbi in voljno streže svojemu možu. Največje veselje pa ima, kadar se zbero okoli nje sinovi in hčerke in pokramljajo o minulih in bodočih časih. u— i. produkcija glasbene šole »Sloga*. V nedeljo 14. februarja bo ob pol 11. dopoldne v Slogini glasbeni dvorani v Pra-žakovi ulici 19 produkcija operne šole; nastopijo gojenci pevskega oddelka z zan»-mivim sporedom. Vstop proti sporedu, la se kupi ravnotam. u— Spored nocojšnjega klavirskega koncerta, ki ga bo izvajala pianistka Emilija Dernovšek v mali filharmonični dvorani, je naslednji: najprej bo zaigrala Mar-tuccijevo Tarantello, nato pet poetičnih pesmi, ki jih je napisal Josip Suk, slavni češki skladatelj. Ciklus klavirskih pesmi ima naslednje naslove: Legenda, Capriccio, Romanca, Bagatela tn Idila. Nato sledi De Fallova Fantasia, dalje Chopinov Im-promptu op. 36 in Valček op. 69, št. 2 istega skladatelja. Koncertni spored zaključuje skladba slavnega Liszta in ima naslov. Po čitanju Danteja. Pianistka Dtr-novškova je sijajno izvežbana pianistka. ki Ima vse vrtine mojstrske Mi, M p usposabljajo za umetniški koncertni nastop. Začetek koncerta bo točno ob pol T. zvečer. Vstopnice v Matični knjigami, u— Samo ie Sest dni kupujemo rabljen« gramofonske plošče. Plačamo Lir 2.60 komad. Pohitite! Everest, Prešernova ul. 44. u— Pozivamo vse rejce ko*, ovac, prašičev, kuncev, perutnine tttL, kateri do sedaj niso prejemali krmil za živali prt Malem gospodarju Gallusovo nabrežje 33, da se prijavijo ob določenih dneh ▼ zgoraj omenjeni pisarni zaradi popis« £v«H in prejemanja krmiL Pisarna sprejema prijave samo dopoldne ln sicer: 15. februarja črke A do G, 16. februarja črk« H do L; 17. februarja črke M do R; 11 februarja črke S do 2; 19. februarja aa- mudnikl. _ u— Razstava Mitje Bvlgija T Kosov« salonu v prehodu Nebotičnika bo odprta le še nekaj dni. Mladi likovnik žanje zasluženo priznanje, zato naj Bi zanimanei njegova dela čimprej ogledajo. u— Nesreče. Po desnici se je opekla j 36 letna žena služitelja Franja Kočevar-jeva iz Ljubljane. 57 letna upokojenka Tobačne tovarne iz Ljubljane Štefanija Fre-cetova si je pri padcu zlomila desnico. V levico se je vsekala 38 letna zasebnica An-| tonija Plešmanova iz Ljubljane. Na cesti je padel in si zlemil desnico 14 letni sin delavca Vekosiav Gregorka z Vrhnike. Pri padcu po stopnicah se je hudo potolkla po nogah 15 letna dijakinja Silva Jelši nova i iz Ljubljane. Popadljiv pes je tako nudo ogrizel po negah 20 letno hčerko posestni-i ka Marijo žgajnarjevo iz Zdenske vasi, da 1 je morala iskati pomoč v bolnišnici. Rebra si je polomil pri padcu 37 letni kolarski mojster Ludvik Košmerl iz Loškega potoka. 37 letni železničar Alojz Gačnik se Je vrezal v desnico, 46 letni voznik cestne železnice Mihael Rebernik pa se je s sekiro ranil na desnici. Ponesrečenoi se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Dnevi se daljšajo človek, ki stopi zdaj v rani >itranji uri čez hišni prag in odhaja na delo, z lahkoto opazi, da je zjutraj svetlo prej kakor pred nekaj tedni. Seveda se v današnjih časih le redki utegne vprašati, kdaj je natančna ura sončnega vzhoda. Popolian, ko večerne sence legajo na zemljo in se misli vrnejo domov k ženi, otrokom in družini, takrat pa zadostuje en sam pogled skozi okno v potrditev zavesti, da se je dan podaljšal. Zdaj je v popoldanskih urah še svetlo ob času, ko smo imeli še pred nekaj tedni mra\ ali temo. Res je, sonce sveti in sije ielj nego prej, zjutraj vzhaja bolj zgodaj, zvečer pa gre bolj pozno k zatonu. V januarju smo na ta način podaljšali dan zjutraj skoro za pičle pol ure, zvečer pa za dobre pol ure. Skoro celo uro več imamo torej svetlobe, ki nes navdaja poleg tega z upanjem, da bo vedno več, pa tudi boljše svetlobe. Noč in tema sta za nami, zima se poslavlja in odhaja od nas, vsak dan bližje pa nam je vir toplote in energije. Zdaj ne merimo podaljšanja svetlobe več z minutami, kmalu bomo razliko označevali z urami ln v prijetni nadi, da gremo boljšim časom nasproti, bomo zimo pustili tam, kjer je ostal lanski sneg. GLEDALIŠČE Jože Petrič f DRAMA oceno iz peresa Quinta Veneria. Ocenjevalec rimskega literarnega tednika piše o tem Fraccarolijevem delu, da kaže, kakor bi bilo spisano v stanju milosti, ki se pri pisatelju več ne vrne. »Belliniju« je z romanom skupno mikavno dejanje, z zgodovino ga druži natanko podajanje okolja in dobe, z življenjepisom pa kar najbolj podrobne, zanimive in dramatične epizode; kljub temu ni ne roman, ne zgodovina in tudi ne življenjepis. Vidikov, s katerih bi lahko presojali to delo, je toliko, da se zdJ težaven, če ne nemogoč poizkus, da bi ga označili z eno samo formulo. Zato lahko samo rečemo — pravi Italijanski ocenjevalec, — da je to ena boljših Fraccarot-jevih knjig ln da je v nji ves Bellini: tako v raznovrstnih prigodah svojega življenja, kakor v svoji bleščeči umetniški karieri. Označujoč v zgoščenih potezah poglavitne linije tega življenjepisnega romana — zakaj to je Fraccarolijev »Bellini« nedvomno, četudi se zdi Veneriju definicija težavna! — sklepa kritik rimskega lista, da je vse to »doživljeno in pripovedovano po tako uglednem pisatelju, kakor je Arnaldo Fraccaroli.« — Ta glas o knjigi, ki je dobila v slovenskem prevodu naslov »Nestanovitno srce«, naj bi samo vzpodbudil prijatelje zanimivega čtiva k nakupu teh nekaj izvodov četrtega zvezka »Dobre knjige«, aar jih je še na knjižnem trgu. Vosslerjev prevod »Divine Commedie«. V najnovejšem »Meridiano di Roma« poroča U. A. Vetterli o pravkar izišlem novem nemškem prevodu Dantejeve »Divine Commedie« Prevod je dovršil po skoraj petdesetletnem proučevanju Dantejevega dela profesor romanistike na monakovski univerzi Kari V o s s 1 e r. Do leta 1925. so imeli Nemci 38 prevodov celotne »Commedie«; prvega je izvršil v prozi Bachen-schwanz 1. 1769. Najbolj reprezentativni so prevodi Filaleta (saksonskega kralja Jo-hanna Georga), Karla Witteja in Alfreda Bassenmanna. Vosslerja je upravičevala za tako visoko nalogo, kakor je nova prepesnitev Dantejeve mojstrovine, njegova izredna znanstvena razgledanost v vseh vprašanjih danes že tako obsežne dantologije. Po Vetterlijevi sodbi je ta prevod izmed vseh najlaže čitljiv; je kolikor le mogoče veren Izvirniku ter skuša podati v nemški obliki — pač najzahtevnejša naloga! — značaj in značilnosti Dantejevega pesniškega jezika. V mnogih stvareh je Vossler pokazal velike odlike in pravo mojstrstvo v primeri s številnimi predhod 1 i. U. A. Vetterli pa po pravici poudarja, kolike težkoče nastajajo spričo tolike zapletenosti in tako kritične in poglobljene eksegeze Dantejevega besedila pri današnjem prevajanju te pesniške mojstrovine! — Morda ne bo odveč, če v tej zvezi omenimo, da pravkar nastaja v Ljubljani drugi celotni slovenski prevod »Inferna« (Pekla). Pripravlja ga naš priznani pesniški prevajalec dr. Tine D e b e 1 j a k, ki je že v »Slo-venčevem koledarju« za prejšnje leto objavil nekaj primerov popravljanega Debev-čevega teksta. Proučevanje Debevca ga je sedaj napotilo k povsem novemu, samostojnemu prevajanju prvega dela Dantejeve velepesnitve, in vsi slovstveni ljubitelji pričakujemo s posebnim zanimanjem prevod iz peresa pesnika, ki se je doslej uveljavil predvsem s prepesnitvami iz slovanskih literatur. i Petek. 12. februarja: zaprto. 1 Sobota, 13. februarja, ob 17.30: Primer ar. ! H ima. Red B. Nedelja, 14. februarja, Ob 14.: Ple« v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzdoL — Ob 17.30: Mirandolina. Izven. Cene od 20 lir navzdol. « Rino Alessl: »Primer dr. Hlrna«. Drama v treh dejanjih. Osebe: dr. Him-Gregarin, don I^uigi, njegov brat-Jan, Lavra-Danilo-va, Lorenzo-Vl. Skrbinšek, Marija-Pol Juvanova. Režiser: prof. šest; scenograf: inž. arh. Rado Kregar. OPERA Petek, 12. februarja, ob 17.: Zemlja smeh- Sobota'. 13. februarja, ob 17.: SevilJrtcI brivec. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritonista Giuseppa Taddeia. Cene od 40 lir navzdol. Nedelja, 14. februarja, ob 14: Slepa m». Opereta.zven. Cene ol 24 lir nazdoL — Ob 17.30; Sestra Angelika-Balet is Thais. Izven. Cene od 28 Idr navzdoL • F. Lehar: »Zemlja smerhjaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Lichtemfelški-Anžlovar, Liza, njegova hči-Mlejnitoova, Lora-Japljeva, grof Pottenstelnski-M. San-cin, general-Pianecki, princ Su-hong-Cuden, Mi, njegova sestra-Barbičeva, čang, njun gtric- Debevec, Pu-li- tajnik-Skabar, evnuh. Simončič. Dirigent: R. SImoneti; režiser in koreograf: inž. P. Golovin; solo plešejo Bravničarjeva, Japljeva, Remfikarjeva, Po-gačar. Načrti za kostume: J. Vilfanova. Opozarjamo na gostovanje Giuseppa Taddeia, člana rimske Kraljeve Opere, v »Se-viljskem brivcu«. Pel bo partijo Figara. Pevec je renomiran član Reale, ki poje vodilne partije. V marcu bo pel v Wagnerjevi teatrologiji v Rimu baritonsko partijo. čanfce obrti SIcer Js pofcctfnflcov ce« žele*. da U sin študiral, Jožeta pa Je bolj veselilo ročno delo. Vstopil je v železniško du-žbo, kjer je zaradi svoje sposobnosti tn vestnosti napredoval do strojevodje. Po neki železniški nesreči na kamniški progi Je bfl L 1914. upokojen, ker je postal 71 % Invalid. Kljub telesni tavaH&nosti Je ostal dnSev- no čil ln svež in je posvečal vse svoje sle, in velike sposobnosti borbi za pravice člo-večarstva in še prav posebej za prospeh malega človeka. Bil je ustanovitelj Pogrebnega Jruštva železniških in državnih uslužbencev v Ljubljani, ki danes v rami Ljubljeni šteje 4515 članov. Društvo je b3o ustanovljeno 1. februarja 1. 1S07. in obstoja torej že 36 let. Koliko pomoči je ta plemenita zamisel blagega pokojnika nudila v teh dolgih desetičtjui .i st. najvidnejša Nemec Harb g in Šved A An dersen. Na splošno je treba o tej razpredinic reči še to. da kaže seveda vse znake vodnega časa, kar velja predvsem za pojne-mu akademskemu slikarju Valentinu Hodniku Istega dne je umrl Ivan žvan, posestnik iz Studorja, ki mu je pred me-e-cem dni umila žena. Nadalje s. umrl; tfa-lent'n Novak iz Sv Križa, Matej Rozman iz št Vida. Franc Merhar iz št V da Frančiška šetnova iz V kerč, Ljudmila P rna tova iz Gornjih Gameljnov Fran*,ška Bcgatajeva iz Zavrha Ivana Skalarje-va iz Mednega, Andrej Merjasec iz Zgor-njih Pirnič Giorgio Giovan' S rena iz f reške, Ivan Bradeško z G lega Brda, Ivai.a Bečanova iz Seničice Marjana Rozmanova iz Hraš. stara 80 let. in Jožef Anko iz Zgornjega Jezerskega v starosti 72 let. šolan e ka-m s <; ■•> žensiva. Pred kratkim se je vršilo okrožno šolanje kamniškega ženstva na šoli v Gozdu Uf*e'ežile sc se ga krajevne skupinske voditeljice in voditeljice oddelkov številna prtdav ma s udeleženkam dala dragocene pripomočke za njihovo delo. Na koncu šolanja je bil to-v'ariški večer, ki je še boij .utrdil nastait skupnost. Iz šniartna v Tuhinjski dolini je bii premeščen tamkajšnji orožniški vodja Andrej Feldner, po rodu iz Celovca Službene mesto bo nastopil v Kamniku Zaradi svoje pravičnosti je bil pri ljudstvu priljubljen Reševalno službo na Gorenjskem je v smislu nedavno v časopisju objavljenega idloka 1 februarja prevzel nemški Rdeč) triž. Ustanovljene bodo v treh okrožnih nostih, Kranju, Radovljici in Kamniku, po-iružmce nemškega Rdečega križa s čimer gorenjskemu prebivalstvu dana prilika ak-.ivno sodelovati v društvu. Prirejeni bode zobraževalm tečaji, ki bodo obsegali 20 i vojnih ur in jih bodo vodih zdravniki. V Preddvoru je bilo na področju stanovskega urada, ki od novega 'eta obsega le -,e občini Preddvor in Jezersko, v m°secu .anuarju 8 porodov in en mrtvorojenček V Šenčurju pri Kranju ustanavlja, po poročilu »Karavvanken Botes, krajevna skupina Hitlerjevo mladino. Na nedavnem poučnem poročilu je govo ii okvoMi šo.'skl vodja o bioloških podlagah narodnc-socla-listične stranke. — Na sestanku krajevne skupine je njen vodja svojim sotrudnikoin pojasnil politični položaj, obravnaval ^krti vsakdanjega Sivij-nja in poziva' k nadaljnjemu sodelovanju. Kegljanje na ledu. Pred dnevi je priredila neka stotnija. ki je na okrevanju, z okrožnim vodstvom v Kranju kegljanje na ledu. Radio Ljubljana PETEK, 12. FEBRUARJA 1943-XXI. 7.30 Pesmi in napevi. — 8.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba na ploščah. — 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13 12 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M. Šijanec. — Glasba za godalni orkester -— 13.45 Operna glasba na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Glasbeni pomini. — Orkester in zbor vodi dirigent Vallini. — 14.40 Sinfonična glasba na ploščah. — 15.00 Poročila v slovenščin'. — 17.00 Napoved ča^a. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert pianista Antona Trosta. — 17.40 Pisana glasba. — 19.00 »Govorimo italijanska« — poučuje prof. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Radio za družino. — 21.15 Filrmka glasba. — 22 10 Predavanje v slovenščini. — 22.15 Godbo Kr. Karabnerjev vodi dirigent Cirenei. — 22.45 Poročila v italijanščini. Drobne zanimivosti Opazovalnica za zemskf magnetizem v Berlinu. Na berlinoki univerz' so odprli p seben observatorij za opazovanje zem-skega magnet oma. V delokrog opazovalnice spadajo vs pojavi magnetičnega značaja na zemlji. Posebno bodo opazovali pojave zemskega magnetizma v zvezi s sončnimi pegami. Ureditev priimkov za Nemce v Alza. ciji Gaule ter za Alzacijo je izdal odred-b:, s katero vab' vse Nemce, rojene in pristojne na alzaškem ozemlju, s pofrancoze-nimi priimki. n3j do 1 marca privzameic nemška imena in priimke. Po 1. marcu bo izšla posebna odredba, ki bo uredila to vprašanje. Do 110. leta je poučevala klavir. Pri Las Palmasu je umrla HOletna Marija Suarez Cruz, ki je do zadnjega bila telesno in duševno čila ter je še dan pred svojo smrtjo poučevala klavir. Mož Cruzove je takisto učakal visoko starost. Umrl je pred nekaj leti, star 105 let. V Švici je 16.500 beguncev. Od 1. maja lanskega leta je ilegalno dopotovalo v Švico okoli 8000 beguncev. Skupaj je zdaj v Švici 16.500 beguncev in emigrantov, ne upoštevajoč poljske vojne internirance. Povratek ujetnika Iz prve svetovne vojne. Iz Kečkemeta na Madžarskem poročajo, da je v Lakitele prispel poljski delavec Andrej Trenltovič po 271etnem ujetništvu v Rusiji. Leta 1915. je bil kot 24-letni vojak v Karpatih od Rusov ujet. V ujetništvu se je poročil z Ukrajinko. Rodili so se mu trije sinovi. Zadnji čas je stanoval v neki delavski vojašnici v Kijevu. Mesečno je zaslužil 600 do 700 rubljev s čimer pa se je le težko preživljal. Eden njegovih sinov Je zdaj zaposlen v Nemčiji, drugi je pri madžarskih okupacijskih četah, najmlajši in žena pa so prispeli v domači kraj. , Pravilno pranje perila s praLimi praski Sedaj, ko nam nedur-taja nma za pranje, bi morala posvečati vsaka go^puu.nja pranju perila posebno pozornost Perih. je drago in v vojnem času tako rekoč nenadomestljivo. Zato ie zelo važno da yi> z nepraviln.m pranjem prehitro ne uničimo. Mnogo bolj. kakor v mirnem čusu. ko je vsega dovolj na razpolago, je predvsem važno namakanje perila pred tako zvano »žehto« V ta namen namočmo na predvečer pred pranjem perilo v m.a-čni. ne topli vodi. v kateri smo raztopile zavitek praška za namakanje. (Na 301 vode se računa 1 zavitek praška.) Naslednji dan premencamo perilo v tej raztopini, ga ovijemo in damo v čeber ali praino kor.to in polijemo perilo z vrelo raztopino pralnega praška. Za to raztopino računamo zavitek praška na 15 1 vode, ker naj bo ta raztopina močnejša od one. v kateri se perilo kuha. V tej vroči raztopini pralnega praška temeljito zmenca-mo perilo, po možnosti z valovitim peril-nikom, ovijemo perilo in ga nato do č -stega izplaknemo v čisti vodi. Šele potem pripravimo v kotlu za kuhanje perila mrzlo raztop no pralnega praška. Za to raztopino računamo zavitek na 301 vode V njej kuhamo nato perilo približno 15 minut. Perilo se mora dati v kotel za kuhanje v mrzlo raztopino, ker le na ta način pospešuje beljenje potom kis ka Poudarjamo, da je poglavitno delo pranja perila opravljeno s pravilnim namakanjem, o čemer se je lahko vsaka skrbna gospodinja že sama prepričala, ker se že samo s pravilnim namakanjem razkroji največji del nesnage. S lno kvarno za perilo je, ako ga kuhamo v kotlu, preden je bilo temeljito opravljeno delo namakanja in mencanja perila. V perilo, ki za izkuhavanje ni bilo primerno pripravljeno, se namreč za-žre nesnaga, kar povzroči, da postane perilo sivo namesto belo. Ko je perilo izkuhano. ga moramo prvič izplakniti s toplo vodo. nato šele z mrzlo vodo. ker se na ta način temeljiteje izpere. Gornji način pranja nam jasno priča, da lahko perilo v sedanjem času operemo tako rekoč brez mila, ako se pravilno poslužujemo praškov. Pripomniti je treba še, da perilo, namiljeno z enotnim milom, ne sme ostati namiljeno drIj časa kakor približno 1 uro, ker je prejedko in bi lahko povzroči'o razkrajanje vlaken perila in s tem trganje. Z? snteh V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa Novinec Frančiška raj. Tratar Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 12. t. m. ob M>3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. februarja 1943. žalujoči: LOJZE, FRANC, -JOŽE, otroci In ostalo sorodstvo Mm . ,. . ■•■■:* •• ' > .-v f Po volji Vsemogočnega nas je v 77. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa FMIII1FLIEII ni. kšliiš:! bivSa gostilničarka Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 13. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Rob, Medno, Citta S. Angelo, Padova, dne 11. februarja 1943. Žalujoči: STANE, ANTON, AVGUST, PAVLA por. LOGAR, otroci in ostalo sorodstvo PREM A JN A KUHINJA — Zdi se mi. J a je ta kokoš .ki si jo kupila za nedeljo, za naju dva prevelika. — To se ti samo zdi, ker je ta kuhinja tako majhna « * * TEŽKA STVAR Mihec bi zelo rad imel sestrico. — Potrpi nralo. — mu pravi mati, — če boš priden, po pa dobiš. — Kdaj mamica? Jutri? PRAKTIČEN MOŽ — Zakaj s: nauči lsvojo ženo terokirati? — Imel sem tehten razlog za to. Polovico plače, ki ji jo dam vsakega prvega, dobim vsak mesec nazaj. * * * POČITNICE — Zelo si .se popravil odkar te nisem videl. Kje si pa bil na počitnicah? — Jaz nikjer, pač je pa bila moja žena dva meseca na morju. =* s s OTROŠKA USTA V ŽENIT.M f OSiiEDU . ALNICI — Rekli ste mi, da dama. ki mi jo priporočate. nima nobenega nedostatka. A davi, ko sva se seznanila, sem takoj opazil, da ima grbo. — Saj to vendar ni nedostatek. v f DVA RAZLOGA — Gospod ravnatelj, prosim za zvišanje plače. Imam dva razloga za to. — Kakšna? — Dvojčke. NOVOLETNE ŽELJE — Kaj si želiš za novo leto, dragec? — vpraša žena mož3. — Da bi imela ti v njem manj želja, kakor si jih imela v starem. ■c v *r PRED SODIŠČEM — Obtoženec, ali priznate, da ste razbili na tožiteljevi glavi stol? — Priznam, toda nameraval tega nisem. — Torej vi ni:;te nameravali tožitelja udariti po glavi? — Ne, ne, napačno ste me razumeli, gospod sodniki To sem nameraval, samo stola nisem hotel razbiti. is is 4s DOBIiA STRAN — Mar mislite, da vam bom tole kljuse tako drago plačal? Saj se mu vidijo vsa rebra. — Tem bolje, se vsaj lahko prepričale, da mu nobeno ne manjkal * * * ZA SPOMIN — Od kol vam vitrihi, s katerimi ste vlomili? — vpraša sodnik vlomilca. — Podedoval sem jih, gospod sodnik. To je spomin na mojega pokojnega očeta. * * s NIČ POSEBNEGA Očka, v cirkus m raš. Tam boš videl kako nekdo skače med jahanjem na konja, kako se mu obeša na rep in končno se ga oklene okrog vratu. — To ni n"e posebnega. Isto sem počel tudi jaz, ko sem se učil jahati. * * * NAPAČNO GA JE RAZUMEL — Kaj pa nosiš v tej škatli? — Papigo, ki sem jo dobil za svojo ženo. — Kdo ti jo je pa dal? Tudi jaz bi zamenjal svojo ženo ... * * * ZAROČNI PRSTAN — No. Mihec, kako je tvoji sestri všeč zaročni prstan, ki sem ji ga dal predvčerajšnjim ? — Lep je in zelo ji je všeč. samo male pretesen ji je in težko ga je snela, ko je prišel gospod inženjer ... • * * NJENO OBLAČENJE — Rekla si da moraš opraviti samo nekaj malenkosti, zdaj te pa čakam že dve uri... — Da, saj se vendar moram obleči. • * • PRED SODIŠČEM Državni tožilec konča svoj govor in besedo dobi obtoženec ki začne govoriti sede. — Obtoženec, — ga prekine sodnik. —-vstanite, kadar govorite — sedeli boste pozneje. S! s * KRATKA POVEST — Ali si že slišal povest o deklici z volnenimi nogavicami? — Ne. Kaj pa je s tem? — Nič. 5 * £ NE GRE TAKO LAHKO — Alj bi ae res rad poročil s sosedovo Ančko? — Da res. — Ali si že govoril c tem z njeno ma^ ter jo ? — 2e večkrat toda doslej še njsem mogel prit: do besede. FRANCENOVŠAR: 4 ežlemif* srca __ROMAN_— Kot dijak brez staršev je znal trkati na srca raznih gospa, ki so mu rade dajale kar so mogle, da bi mu olajšale študi.i Za šolo se sicer ni nikdar čez mero trudil. Gimnazijo je končal brez slehernega napora. Ves prosti čas je porabil za čitanje in gledališče, ki ga je obiskoval v družbi svojih mecenk. Včasih je otrokom svojih gospa pomagal pri šolskem delu. Njihova hvaležnost je bila izdatna. Na njihov račun je bi) vedno lepo oblečen, nikdar lačen in redko brez denarja. Zdaj pa, ko je napravil maturo, so mu dobre žene zbrale toliko denarja, da jo mogel z njim preživeti vse počitnice na deželi, da bi se zdrav m močan odpeljal na Dunaj, kjer je hotel postati doktor prava in samostojen odvetnik, če bi kazalo. Ko je držal Martino roko v svoji, se je že odločil, da bo počitnice na deželi prebil po možnosti v Martini bližini Njegova misel je prebudila fantazijo: Kako čedno bi b;lo. preživeti dneve kot zaljubljen mucek, tu na deželi, kjer tako vonja trava in je lepo. če pripeka sonce ali če iz nakopičenih oblakov švigajo strele in pada toča. Čim dalje je opazoval svojo sosedo, tem bolj je tudi njemu bila jasna njena izredna lepota. Bil je sam do sebe precej iskren in priznal si je, da je to i dekle, kakršnih je redko najti. Kar ga je pri njej najbolj mikalo, je bila njena nedolžnost, ki se je, nedvomno razodevala v velikih očeh. Začutil je v sebi veliko naklonjenost do Marte, ki je še vedno čutila njegovo božanje. »Ali se me še vedno bojite, Marta ?« jo je vprašal nagajivo. »O, ne, ne!« je ponovila nekolikokrat. »Ali zapleševa? Pravkar so začeli.« »Da, da.« To je bilo vse, kar je spravila iz sebe. Na plesišču se mu je spet popolnoma predala,, tako da ni videla nikogar okrog sebe. Ljudje pa so j ju zdaj opazili. Bila sta lep par, kakor ustvarjena! drug za drugega. Plesalci so se umikali, da bi ju občudovali, s kakšno lahkoto sta drsela po tleh. Šepet o tujem študentu je kmalu napolnil vese-lični prostor. Izvedeti pa n;so mogli ničesar drugega kot to, da je pravkar prišel iz Ljubljane. Rudolf je nenadoma opazil, da je plesišče popolnoma prazno. Godci pa so ubrali novo pešam. Zavrtel se je torej z Marto sam, in ko sta se obrnila j k ljudem, so vsi stali in jima ploskali. j Ali je bilo krivo vino, da so bili ljudje toliko lju- 1 beznivi, ali kaj drugega, tega ni vedel Rudolf. Tudi ni nikdar vedel, zakaj mu je prišel k plesišču na- 1 sproti učitelj Božič, ter se mu je predstavil ter) njega in Marto povabil v družbo. Rudolf je koval druge načrte, toda ves upor je bil zaman. Kmalu je skupaj z Marto sedel pri veliki mizi, kjer se je spoznal z vsem veseličnim odborom, kateremu je predsedoval učitelj. ' Bila je v glavnem ne preveč zanimiva družba, ki se ni znala zabavati brez opravljanja sovaščanov ali drugih, pomembnih ali nepomembnih znancev. Z Rudolfovim prihodom se jim je odgrnila nova možnost zabave, zakaj siti so bili že domala vsi svojega čenčanja, razen učitelja samega, ki je hotel še pripovedovati, pa so ga sami prisilili, da je kot najuglednejši član povabil Rudolfa k mizi. Pri mizi je bila še učiteljeva žena s bčerko Kristino, ki je bila pri svojih sedemnajstih letih prav brhko dekletce, zelo podobno očetu. Učiteljeva žena je bila deželanka po videzu in zelo resnega, skoraj žalostnega obraza, pravo nasprotje svojega štiridesetletnega moža, ki se je neprestano dobrodušno smejal in govoril, govoril. Menda je živel pod vtisom, da je v šoli pred paglavci in da jim pripoveduje svoje znamenite doživljaje. Bil je še mladega obraza in polnih las, s črnimi, živahnimi očmi in z rdečim trakom okrog vratu. Kristina se je prav tako neprestano smejala očetovim dovtipom, bodisi iz navade, bodisi da je storila to le, da bi se smejali še drugi. Razen učiteljevih so bili pri mizi še cerkovnik, ki se je vedel ponižno, kakor bi pred oltarjem prižigal sveče na veliki petek, ter še trije možje, po vsem videzu kmetje, s svojimi ženami. Ti so vseskozi molčali iin počasi pili ter si prižigali pipe. To je bil ves pripravljalni odbor. Rudolf je kratko pot od plesišča do mize uporabil za to, da se je oddahnil od plesa. Ni mu bilo ljubo, da so ga zmotili in tako brezobzirno pahnili v svojo druščino, ki mu že na prvi pogled ni ugajala Vede1 pa je, da se j'im brez hude zamere ne more odtegniti. Ker mu je bila v mislih Marta, je sklenil potr- peti. Če bi mu bilo neznosno, iahko itak vsak trenutek odide. Dočim so Marto posadili zraven Kristine, je imel Rudolf na eni strani učitelja, na drugi pa njegovo ženo. Iz vseh obrazov je kmalu razbral, kako veliko čast jim je izkazal s svojim prihodom. Učitelj je kakor vedno prvi povzel besedo. »Oprostite nam, gospod, da sem se odzval želji prijateljev ter vam odvzel lepo plesalko. Toda slovenska gostoljubnost nam veli. naj zlasti na veselicah pazimo, da bodo tujci zadovoljni...« »Jaz vendar nisem tujec.« je po! nejevoljno pol v šali prekinil Rudolf ter se predstavil in tudi povedal, da je prišel po maturi na počitnice in da ga je pot zanesla ravno tod mimo. Radovednost onrzja je bila zdaj potolažena. Učitelju pa to kratko pojasnilo ni zadostovalo. Zanimal se je za Marto. »Kako pa. da si plesala z gospodom Z'daričem?c jo je vprašal kot da je res še njen učitelj. Marta je spet zardela, ko se je spomnila, kako opojno je bilo plesati z Rudolfom. »Prosil me je za ples, gospod učitelj,« je odvrnila nervozno. »Vaš okus je izvrsten, gosnod Zid?rič.« je dejal mežika je učitelj »Kakor vidim, tudi vi osvajate srca. Saj vas vse gleda.« »To najbrž ne velja meni. gospod učitelj.« je z navidezno skromnostjo odvrnil Rudolf, v resnici pa mu je že vse presedalo. K sreči pa so se oglasili godci in spet je vse hitelo na p'esišče. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant —■ Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja: Fran Jeran — Za nseraLni del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani