FoStnkra plačana v gotoVrta. Leto XVm., št. 248 LJubljana, sobota 23. oktobra 1937 Cena 2 Din Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241. Turška politika Od odstopa dolgoletnega turškega ministrskega predsednika Izmeta Inenija dalje se neprestano ponavljajo v delu evropskega časopisja napovedi o spremembi turške notranje in zunanje politike. Že ob Inenijevem odstopu so nekateri listi napovedali tudi odstop zunanjega ministra Ruždi Arasa, čuli pa so se glasovi še o drugih spremembah v turškem kabinetu. Od Inenijevega odstopa je pretekel že mesec dni, pa se še ne more z gotovostjo reči, ali so bile te napovedi samo ugibanja, ki jih je politični svet danes povsod poln, ali pa je ozadje nedavne spremembe v vodstvu turške vlade zares takšno, da mu je treba pripisati kak večji pomen. Za Inenijevega naslednika je bil imenovan dosedanji trgovinski minister Dželal Bajar, ki se politično doslej ni udejstvoval, temveč le gospodarsko. O njem gre v Turčiji glas, da je bil že v Inenijevem kabinetu nasprotnik dosedanje gospodarske politike, ki se ja razvijala v smeri vedno občutnejšega poseganja države v gospodarsko življenje, torej v smeri tako zvanega državnega socializma. Mnogi so videli 7 tem vpliv turške sosede in zaveznice. Sovjetske Rusije. Dželal Bajar pa velja nasprotne za zagovornika liberalnega gospodarstva. Potemtakem naj bi Bajarjev kabinet pomenil predvsem snremembe v ao-spodarski politiki Turčije. Tudi nekateri turški listi so pisali, da odgovarja sprememba v vodstvu vlade sedanjim turškim gospodarskim in finančnim potrebam. Mam jasno, a enako zanimivo in va?-no je. ali pomenita Inenijev odstop in Bajarjevo imenovanje tudi spremembo v dosedanjem kurzu turške notranje politike. Inenijev odstop se je službeno tolmačil najprej samo z rahlim zdravjem bivšega ministrskega predsednika. Tudi predsednik turške republike, popularni Kemal Ataturk je v svojem zaključnem govoru na manevrih turške vojske izjavil, da se Turčija »ne bo odpovedala svoji notranji politiki«, toda takoj nato je sam dodal, da »tudi nova pota niso izključena«, ako bi se to pokazalo za potrebno. Znano je, da se Kemal v zadnjem času resno bavi z mislijo »pomladitve« turškega parlamenta in reorganizacije dosedanjega parlamentarnega ustroja. Važno je v tej zvezi, da se ie novi predsednik vlade poprej ponovno javno izrekel za uvedbo senata. ki naj bi po potrebi korigiral delo in sklepe parlamenta, tako da bi ta, včasih neprijetna in nehvaležna, a mnogokrat potrebna naloga odpadla z ramen državnega poglavarja. Ako se odločilni krogi današnje Turčije res bavijo s takimi načrti, je pač pričakovati še nadaljnjih sprememb v vladi. Izključeno to ni, kajti veliki reformator Kemal Ataturk z železno doslednostjo izvaja program preroditve države in naroda s končnim ciljem stabilizacije v obliki čvrsto zasidrane demokratične reDublike. Doseženi napredek je že doslej ogromen, razmere že močno ustaljene. V petnajstih letih republike ie vzrastla nova generacija, ki je vse nekaj drugega kakor so bili Turki pred njo. V mednarodnem svetu se je Turčija ravno v zadnjih letih močno okrepila in se zavarovala prav na vse strani. Na severu ima zvezo z Rusijo, na azijski celini je s sosedami prijateljsko povezana v prednjeazijskem paktu, v Evropi pa ima močno zaslombo kot članica balkanske zveze. Njen mednarodni položaj je zato resnično zadovoljiv, obenem pa dovoljuje državnim voditeljem, da se zopet z vso močjo vržejo na delo za notranji napredek države. To delo bo ravno z zunanjepolitičnimi uspehi še olajšano, ker se je z njimi še povečala popularnost in utrdila avtoriteta Ke-mala Atatiirka. Naravna posledica preroditve in okrepitve nove Turčije je, da igra tudi v mednarodni politiki vedno večjo vlogo. Zato je razumljivo, da povsod z veliko pozornostjo spremljajo, kaj se v njej dogaja, in da je tudi sprememba v vodstvu vlade takoj sprožila vprašanje, kakšen bo njen vpliv na turško zunanjo politiko. Turčija velja za eno najbolj zvestih zaveznic. Vsa njena dosedanja politika je ta sloves potrjevala. V zadnjem času pa sta samostojna nastopa Turčije na zasedanju DN v Ženevi in še prej na konferenci v Nyonu ponekod sprožila vesti, da Turčija zapušča svojo dosedanjo mednarodno linijo. Vesti so dobile navidezno okrepitev v nepričakovani obnovi skoro leto prekinjenih gospodarskih odnošajev med Turčijo in Nemčijo. Istočasno so vedeli listi poročati o naraščajoči hitlerjevski propagandi v Turčiji. Iz vsega tega so mnogi listi, nekateri z bojaznijo, drugi z nado, sklepali in prerokovali, da se Turčija odmika od tako zvanih demokratičnih držav ter približuje Nemčiji. Slična ugibanja in slične napovedi poznamo že iz lastne izkušnje, ko so razni evropski listi toliko pisali o zunanji orientaciji jugoslovenske politike. Prav gotovo se bo izkazalo, da je enako tudi s Turčijo. SOLIDARNOST FRANCIJE IN ANGLIJE Velika zunanjepolitična debata v spodnji zbornici se je zaključila z zaupnico Chaniberlainovi vladi London, 22. oktobra, br. Nenadni preokret v posvetovanjih londonskega odbora o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije je močno vplival na govor, ki ga je imel snoči na seji angleške spodnje zbornica zunanji minister Eden. Njegove izjave o španskem vprašanju je mogoče na kratko takole označiti: dasi pozdravlja italijansko in nemško pripravljenost za do6ego sporazuma o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Štanije, je vendar poslednji v Angliji, ki bi ee v sedanjem položaju udajal pretiranemu optimizmu. V splošnem bi se dalo reči, da je podan komaj začetek na poti k sporazumu, na katerega bo vsekakor treba še čakati. Vse lo sedaj odvisno predvsem od tega, koliko časa lahko še trajajo londonska pogajanja. Ako bo pododbor, ki se je danes sestal, naglo dovrši! svoje delo in ne bosta niti Valencija niti Salamanca zavrli izvedbe njegovih sklepov, bo še vedno poteklo precej časa, preden bodo komisije, ki bodo odposlane v Španijo, da ugotove število tujih prostovoljcev, predložile svoje ugotovitve. Med temi pa se v Španiji sami položaj naglo razvija v škodo valencijeke vlade- Po vsem tem ni še nobenega razloga za pretirani optimizem glede primerne kompromizne rešitve zapletenega španskega problema. Po drugi strani sili v pesimistično presojo zlasti položaj v Sredozemlju. Eden je v svojem govoru ponovil že znano angleško tezo o pravici Velike Britanije do povsem proste in neovirane življenjske poti britanskega imperija v sredozemskem bazenu. Snočnjo zunanjepolitično debato je sprožila, kakor se doznava, vlada sama, da bi tako z večjo kompetenco nadaljevala ugajanja v londonskem odl.oru. V gornji zbornici je v Edenovem imenu govoril lord Plymonth. Edenov govor v spodnji zbornici Eden je v spodnji zbornici začel svoj ekspoze z besedami: Značilno in siniptomatično je za ves mednarodni položaj na svetu, da je bila zadnja debata v spodnji zbornici pred velikimi parlamentarnimi počitnicami in prva debata ob zopetnem sestanku parlamenta posvečena zunanji politiki. V 6vojih nadaljnih izvajanjih je opozoril na vse pereče mednarodne probleme, ki izzivajo mednarodno napetost in navdajajo vse resnične prijatelje miru s skrbjo. Dotaknil se je dogodkov na Daljnjem vzhodu in se posebno obširno bavil s španskim problemom. Ti dogodki, je dejal Eden, so take narave, da izzivajo nesoglasja tudi med državami, ki niso neposredno prizadete. Spričo takega položaja je angleška vlada neumorno na delu, da zaščiti ne samo interese britanskega imperija, marveč tudi interese splošnega miru. Eden je v zvezi s tem opozoril, da so vsled tega nastali na Sredozemskem morju odnošaji, ki so postali neznosni. Edino sredstvo proti temu bi bila uporaba sile in to sile, ki bi bila dovoljna, da bi enkrat za vselej napravila konec gu-sarstvu- Čeravno je danes manj ko kdaj možno kako prorokovanje, vendar se^ lahko reče, da se je posrečilo na miren način odpraviti ta neobičajni pojav. Nyonska konferenca je rodila dobre sadove in od takrat naprej ee gusarji na Sredozemskem morju niso več pojavili.To pa je uspelo le zaradi tega, ker sta se Francija in Anglija združili v najtesnejšem sodelovanju. Izražajoč zahvalo Franciji za vso njeno aktivno podporo v tem prizadevanju je omenil tudi razumevanje. ki so ga pokazale ostale države, ki so sodelovale na tej konferenci. Vrhunec španske krize Na žalost pa je še vse polno drugih perečih problemov, pri reševanju katerih pa ni bilo mogoče doseči tako zadovoljivih uspehov. Med te probleme spada v prvi vrsti vprašanje umika tujih prostovoljcev v Španiji, to je praktičnega iavajanja politike nevmešavanja. Eden je podrobno opisal delo londonskega pododbora in prizadevanje angleške in francoske vlade, da ee to vprašanje zadovoljivo reši. Francosko-angleški predlogi pa niso naleteli na razumevanje v Rimu in Berlinu. Zaradi tega je dosegla špan6ka kriza baš v zadnjih dneh vrhunec. Angleška vlada se je v polni meri zavedela svoje velike odgovornosti in je zato nastopila popolnoma, jasno in odkrito- Smatrala je za pravilno in potrebno, da jasno pove. da si pridržujeta Francija in Anglija v primeru neuspeha londonskega odbora proste roke za nadaljno skupno akcijo. Te izjave angleška vlada ni podala zaradi tega, ker bi ne zaupala v politiko nevmešavanja kot najzanesljivejše sredstvo za ohranitev miru v Evropi, marveč zaradi tega, ker ni in ne more biti vlade na svetu, ki bi se mogla za večne čase držati dogovora, ki se z druge strani krši in tepta. Po torkovi seji londonskega pododbora je že izgledalo, da bo prišlo do popolnega poloma ter da ne bo preostalo nič drugega, kakor da vzame plenarna seja na znanje neuspeh politike nevmešavanje. Anglija je bila pripravljena izvajati skupno s Francijo vse posledice iz tega dejstva. Rešitev ob 12* url • • • Ob 12. uri pa je prišlo do preokreta, ko je italijanski zastopnik podal izjavo, v kateri je Italija delno pristala na angleške in francoske predloge glede umika prostovoljcev. Priznati je treba lojalno, je na-glasil Eden, da predstavlja to dragocen prispevek Italije, ki je tako rešila politiko nevmešavanja pred popolnim polomom Kljub temu pa se ne smemo udajati pretiranemu optimizmu, ker so še mnoge tež Anglija nI kapitulirala Eden je nato kategorično demantiral vse v gotovem inozemskem tisku razširjene vesti, češ da pomeni ta preokret kapitulacijo Anglije, ki da se je udala pritisku Rima in Berlina. Docela izmišljene so vesti, da pomeni to priznanje režima generala Franca že pred umikom tujih prostovoljcev. Naj se v Angliji in v inozemstvu ne dajo zavajati s takimi vestmi. Solidarnost med Londonom in Parizom v pogledu Španije je slej ko prej popolna in ne more biti niti govora o kakem nesoglasju ali razkolu. Francosko-angleška solidarnost je popolna in čvrsta in ničesar se ne bo zgodilo brez sporazuma med Parizom in Londonom. Pač pa je res, da sta rimska in berlinska vlada v znatni meri spremenili svoje prvotno stališče tako v pogledu roka umika prostovoljcev kakor tudi glede priznanja režima generala Franca. Govoreč dalje o delu londonskega pododbora je Eden naglasil, da je sedaj največja težkoča v pogledu proporcionalnega umika prostovoljcev iz obeh španskih taborov, ker ni znano točno število tujih prostovoljcev na eni in drugi strani. Zaradi tega je bilo treba sprejeti italijanski predlog, da se pošlje v Španijo posebne komisije, ki naj na licu me3ta ugotove točno število. Zato se bo takoj sestal pododbor, da določi te komisije. Upam, da bo dotlej tudi že znano stališče obeh španskih vlad. Svoj govor je Eden zaključil z ugotovitvijo, da bo angleška vlada nadaljevala svojo miroljubno politiko in upa, da bo to politiko odobrila tudi spodnja zbornica. Kritika cpozicije Večina zbornice je sprejela izvajanja zunanjega ministra z živahnim odobravanjem. V debati so nato govorili samo zastopniki opozicije, ki so izražali bojazen, da se za italijansko izjavo skriva samo nov manever ter da bi morala Anglija odločnejše nastopiti v zaščito zakonite španske vlade in ji dosledno z načeli pakta Društva narodov priskočiti na pomoč. Pri zaključnem glasovanju je bila politika vlade odobrena z 204 proti 111 glasovom. Seja odbora za nevmešavanje London, 22. oktobra. w. Odbor za nevmešavanje se je sestal danes ob 15. Zunanji minister Eden je otvoril sejo z opozorilom na v sredo doseženi sporazum ter izrazil upanje, da bo sedaj kmalu uspelo pretvoriti sporazum v konkretne in precizne sklepe. Na dnevnem redu današnje seje je bila prvič določitev števila za simbolični odhod določenih dobrovoljcev in drugič metode za postopanje z obema vojskujočima se strankama v Španiji, da se doseže njun pristanek za odhod dveh mednarodnih odborov, ki bosta imela nalogo, da ugotovita število dobrovoljcev na obeh straneh. Kakor doznavajo iz verodostojnega vira, bo Rusija odklonila dogovore glede simboličnega odhoda prostovoljcev na temelju enakosti ter vztrajala na odhodu prostovoljcev na temelju proporcionalnosti. Moskovska vlada utemeljuje to svojo odklonitev s tem. da bi odhod po 500 prostovoljcev z obeh strani pomenil toliko kakor da bi se na strani valencijske vlade odpoklicalo 33, na strani Franca pa samo 5 odstotkov. Sovjetska vlada trdi torej, da je na strani Franca približno 100.000, na strani Valencije pa samo 15.000 prostovoljcev. Sporazum že dosežen ? Pariz, 22. oktobra, g. Po londonskih informacijah je Anglija, ki je dobila pooblastilo, naj se pogaja z Valencijo in s Sala-manco, prejela že od obeh strani zadovoljiva zagotovila, in sicer ne samo glede odpoklica prostovoljcev, temveč tudi glede omejitve pravic vojskujočih se strank. Gre za to. da se razširijo španske teritorialne vode. Pri tem pa ne bodo tangirane pomorske zveze po Sredozemskem morju. Izven te razširjene cone španske ladje v bodoče ne bodo smele ustavljati inozemskih ladij ali jih zapleniti. Sestavila se bo lista vseh ladij, ki so sedaj v posesti Valencije in Salamance. Ladje, ki ne bodo v tem se- znamu, se od sedaj naprej ne bodo smele staviti na razpolago vojskujočim se strankam od tretjih držav. V diplomatskih krogih smatrajo celo za mogoče, da bo zaradi popuščanja napetosti mogoče prišlo do odmora v španski državljanski vojni. Francosko zunanje ministrstvo je izjavilo, da je bila v Salamanci predložena francosko-angleška demarša, ki zahteva, naj se zagotovi človeško ravnanje asturskega prebivalstva od strani nacionalistov. Skepsa v Parizu Pariz, 22. oktobra, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih sta bila povoljno sprejeta Edenov in Chamberlainov govor. Vobče priznavajo tudi spravljivo stališče, ki ga je Italija zavzela v Londonu, vendar pa ne prikrivajo neke rezerviranosti. češ, da se ni treba predajati prevelikim nadam. Omenjeni krogi so skeptični celo glede na delova- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. nje in uspehe kontrolnega odbora v Španiji, ki bržkone praktično ne bo ničesar dosegel. Pri tem opozarjajo na velike težave, ki jih je imela mednarodna kontrolna komisija v Nemčiji največ za to. ker so smatrali za izdajalca vsakogar, ki se je upal komisiji dati kakršnekoli informacije. Mnogo ljudi je bilo tedaj t .ud i kaznovanih. Tako se lahko zgodi tudi v Španiji. Zato bi bilo treba zahtevati od of»eh španskih režimov jamstvo, da ne bosta kaznovala enih, ki bodo dajali kontrolni komisiji kakršnekoli podatke. Pa tudi v primeru, da bi na-oional stična in republikanska vlada v Španiji dala kaka jamstva, je treba računati t meshvžbenim terorjem in maščevanjem. Ribbentrop odpotoval v Rim London, 22. oktobra. AA. Nemški poslanik v Londonu Ribbentrop se je odpeljal s svojo ženo in hčerjo v Rim. Nemški krogi poudarjajo, da potuje Ribbentrop zlasti zaradi svoje hčere, da se bo v Italiji opomogla po avtomobilski nesreči, ki se ji je lani pripetila. Mislijo pa, da bo nemški diplomat izrabil svoj obisk v Italiji predvsem za to, da pride v stike z italijanskimi osebnostmi, morda tudi za sestanek in razgovor z Mussollnijem. Iz Rima se bo Ribbentrop vrnil direktno v London. Prestolni govor na skupni seji obeh zbornic Obsodba japonskih zračnih napadov na Kitajskem in zaskrbljenost zaradi razvoja španske krize London, 22. oktobra, o. Na skupni seji gornje in spodnje zbornice je bil danes ob zaključku rednega parlamentarnega zasedanja prečitan prestolni govor angleškega kralja. Prestolni govor, ki ga je s stopnišča prestola prečital lord kancelar Halsham, se glasi: Kraljica in jaz sva sprejela izraze verne ljubezni našega naroda o priliki našega svečanega kronanja z globokim zadovoljstvom na znanje. Značaj kror.anskih ceremonij je povečala prisotnost predsednikov vlade vseh dominionov, kakor tudi predstavnika mojega indijskega cesarstva ter iz vseh delov imperija, lmperiska konferenca, ki se je sestala po kronanju, je pokazala veliko važnost takih posvetovanj. Upam, da bodo rezultati te konference pospešili blagostanje in srečo vseh mojih narodov. Moji odnošaji do drugih držav so tudi nadalje prijateljski . Pogodbo z Egiptom sva jaz in egiptski kralj ratificirala. Mednarodna konferenca v Motreuxu ki jt bila sklicana zaradi egiptskih kapitulacij, je bila po zaslu- gi pomirljivega duha delegatov z uspehom zaključena. V zadnjem letu spremljajo moji ministri t skrbjo žalostne dogodke v Španiji in neumorno streme za tem. da preprečijo razširjenje tega konflikta preko španskih meja. Veselim se uspeha nyonske konference. Z največjo skrbjo spremljam razvoj sovraštva med Japonsko m Kitajsko in s posebno veliko boljo gledam, kako trpe nedolžni zaradi zračnih in pomorskih napadov. Nadejam se, da bo pred kratkim sklicana konferenca tihomorskih sil v Bruslju dosegla uspeh m bo tako v najkrajšem času likvidiran spor na Daljnem vzhodu. Prestolni govor se končno bavi z delom in uspehi pravkar zaključenega parlamentarnega razdobja Ko je bil v spodnji zbornici govor prečitan, so se člani spodnje zbornice umaknili iz lordskega doma in se podali nazaj v spodnjo zbornico. Zasedanje obeh domov, se bo nadaljevalo v torek. Po padcu Gijona A:: turški rudarji se še ne mislijo udati in bodo nudili še nadalje najodločnejši odpor Salamanca, 22. oiktobia. o. Nsicionali-stični krogi zatrjujejo, da je po padcu Gijona in A vile tako rekoč zaključeno za-vojevanje severne Španije. Sedaj je že> 35 španskih pokrajin pod oblastjo nacionalistov, med tem ko gonpodbirijo republikanci le še v 15 pokrajinah. Poleg tega je Franco tudi gospodar Maroka in španskih kolonij. Tudi vse rudniško bogastvo je že koncentrirano v nacionalističnih rokah. Republikanci razpolagajo le še s premogovniki okrog Utrilasa. kamor p?j tiudii že padajo granate iz nacionalističnih topov. Med Gijonom in Oviedom je sedaj koncentriranih še več bataljonov asturijskih rudarjev in miličnikov, ki so sklenili boriti se do zadnjrga moža. Kakor poroč ijo iz Francije, je včeraj 6 republikanskih vojaških letal iz Aeturi-je priletelo na neko francosko vojaško letališče v bližini meje. Z njimi se je pripeljalo v Francijo 20 i tiskih oficirjev, med njiimi več generalov, ki so doslej vodili republikansko vojsko v severna Španiji. Francoske oblasti so jih nekaj časa zadržale, kmalu pa je prispela iz Pariza odredba, da jih morajo pustiti dalje proti Barceloni. Kakor zatrjujejo španski nacionalistični informatorji, bodo ti ruski generali in oficirji sedaj priključeni vodstvu katalonske Obrambe.. Pariz, 22. oktd ra. o. Današnji listi po-Klirolno rorcoajo o p:iiVu Gijona in ga podrobno komentirajo. Skoraj vsi so se po- Kitajska ofenziva Na severu in jugu so Kitajci pričeli potiskati Japonce nazaj in so dosegli znatne uspehe Šanghaj, 22. oktobra, o. Na povelje kitajskega vrhovnega vojaškega sveta v Nankingu sta se davi pričeli splošni kitajski ofenzivi tako na severnem kakor na šanghajskem bojišču. Ofenziva na severu naj onemogoči Japoncem sleherno nadaljnje prodiranje v kitajske dežele. Po mnenju vojaških strokovnjakov je s tem borba v severnih kitajskih pokrajinah stopila v odločilno fazo. Pa tudi pred šanghajem je treba pričakovati, da bodo spričo naj-npvejše kitajske ofenzive nastale spremembe, k! jih težko čakajo, tako v Nankingu, kakor tudi v Tokiju. Ofenziva pred šanghajem se je pričela takoj po polnoči. Vse kitajske baterije so pričele skoraj hkratu bruhati ogenj proti japonskim postojankam vse od Jangce-ja do Vusunga in proti japonskim vojnim 'adjam na Huangpuju in Jangcegjangu. Na. severnem bojišču se je med tem po koče, ki jih bo treba odstraniti, predno b« . -»^m.--.-«-!** agencije »United Press« po-moeoče govoriti o uspehu. I Dolnom- ustavilo nadaljnje prodiranie Ja- poncev proti jugu in to nele v šansiju, nego tudi na meji šantunga. Kakor sedaj zatrjujejo Japonci, so svoje naloge za letos v severnih kitajskih deželah opravili. Japonske čete v glavnem že premeščajo s severnega bojišča nazaj v Mandžurijo. Dejansko je šlo skozi Tiencin že mnogo japonskih vojaških transportov proti severu. Nova mobilizacija na Japonskem šanghaj, 22. oktobra, b. Po tukaj razširjenih poročilih iz Tokija je japonska vlada odredila mobilizacijo drugega milijona japonskih vojakov za vojaške operacije na severnem Kitajskem. Prvi vpoklicanci bodo odposlani v Mandžurijo, da bi bili pripravljeni za primer kakrSnegakoli napada od zunaj. stavili v glavnem na stališče, da je z njim dejansko zapečatena usoda španske republikanske stvari. Dokajšnjo senzacijo je izzval čkinek socialističnega glasila »Oeuvrea«, ki zahteva, da moia Francija sedaj na vso moč podpreti reiniblikansko Španijo. Prav takšno obveznost imajo tudi vse druge države, ki jim je količkaj pri srcu bodočnost Evrope. Republikancem bo treba sedaj staviti na razpolago čimveč orožja in streliva. Madrid. 22. oktobra. AA. Po uradnem poročilu je terjalo enočnje bombardiranje mesta 22 mrtvih in 45 ranjenih. Obstreljevanje ee je začelo okoli 23- ure in končalo opolnoči. Prva vlada „Francove države44 Burgos, 22. oktobra. AA. (Havas). Generalu Francu pripisujejo namero, da bo v (kratkem imenoval ministre, ki naj sestavijo prvo vlado nove španske države. Med temi osebnostmi bodo tudi osebe, M pripadajo nacionalnemu svetu. Vlada bi innejla kakšnih 12 ministrov. Schuschnigg na Madžarskem Budimpešta, 22. oktobra. AA. Na vabilo predsednika vlade Daranyja se je davi pripeljal avstrijski kancelar Schuschnigg z avtomobilom v Popolno, kjer si bo ogledal državno žrebčarno, nato pa pojde na lov. Kancelarja Schuschnigga je sprejel kmetijski minister baron Wey. Budimpešta, 22. oktobra, o. Avstrijski zvezni kancekir dr. Schuschnigg se je danes pripeljal v Budimpešte, kamor ga je povabil madžarski ministrski predsednik Daranyi. Po službenem komunikeju si bo ogledal neke msjdžarsfoe državne konjušnice in se bo že jutri spet vtmil na Dunaj. Kakor pa zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, je bil Schuschnigg povabljen v Budinapjfeto iz čisto političnih razlogov. Kakor znano, odpotuje Daranyi 25. t. m. v Berlin S Schuschniggom, s katerim je imel danes več sestankov, ki jim je prisostvoval tudi zunanji minister Kanya, se je zaradi tega podrobno pogovoril o odno-šajih med Nemčijo in Avstrijo, kakor so se razvili v zadnjem času, da bi se vedel v Berlinu ravnati. S tega vidika pripisujejo budimpeštanskemu sestanku prav velik pomen. Atentat na velikega muftija Rim, 22. oktobra, o. Italijanski listi so nocoj oibja/vili informacije iz Jeruzalema, da je bil v Bayruthu poskušen atentat na jeruzalemskega velikega muftija. Napadel ga je neki žid. Beležke ^ Zasedanje narodnega - . predstavništva odgodenot Včeraj sta skupščina in senat izčrpala svoj delovni program — Prihodnji šefi bosta sklicani pismeno Politična kriza v Belgiji Padec vlade smatrajo za neizbežen — Zunanji minister o odnosa jih do Nemčije Bruselj, 22. oktobra AA. Politična kriza ▼ Belgiji postaja čedalje ostrejša in vse kaže, da Je padec vlade neizogiben. Čakajo le Se prihoda van Zeelanda, ki Je na potovanju. V političnih krogih menijo, da je van Zeelandov položaj posebno omajalo najnovejše odkritje v aferi bratov Bar-matov. Po informacijah iz poučenih krogov ni izključeno, da bo vodstvo nove vlade prevzel zunanji minister Spaak. Spaak je danes v poslanski zbornici r daljšem govoru navajal podrobnosti sporazuma z Nemčijo. V prvi vrsti je poudaril, da bo Belgija sodelovala pri sestavi zahodnega pakta in da bo ostala zvesta politiki nepopolne neodvisnosti in da ne bo delala nobenih kompromisov s tem ali onim Ideološkim blokom. Dalje je Spaak izjavil, da morebitne gospodarske sankcije ne bi mogle pomeniti za Nemčijo razloga da odpove obveznosti, ki jih je prevzela proti Belgiji. Minister brez portfelja Carton de Viart je v imenu katoličanov izjavil, da Belgija vse dotlej, dokler DN jasno ne razloži čl. 16. pakta glede pravic do prehoda če« Belgijo, ne bo dovolila nobenega prehoda tujim četam čez svoje ozemlje, razen če bo to sama in iz lastnega nagiba sklenila Minister brez portfelja H.vmans pa je v zvezi 8 členom 16 pakta DN dejal, da ne bo nihče imel pravice do prehoda čez Belgijo brez suverenega in svobodnega sklepa Belgije same. Glasilo JRZ o odložitvi konkordata Beograd, 22. oktobra- e. Otvoritvene formalnosti za novo zasedanje narodnega pred stavništva so končane in nocoj se po 4 dneh začeli poslanci in senatorji zopet razhajati. Narodna skupščina si je danes se izvolila svojih pet 6talnih odborov (finančnega, verifikacijskega, imunitetnega, upravnega ter odbor za prošnje in pritožbe). Vladna večina, ki jo sestavljata klub JRZ ter Djordje-vičev seljački klub, je nastopila seveda z enotnimi kandidatnimi listami. Klub JNS se za te volitve ni vezal z nobenim drugim opozicijskim klubom in je predložil samostojne liste za vseh pet odborov. Ker velja za volitve odborov čisti proporc, so vsak zase nastopili tudi ostali opozicijski klubi razen delovnega in radikalnega, ki sta se sporazumela za skupne liste. Klubi, ki ni, majo zadostnega števila lastnega članstva, (za finančni odbor je n. pr. potrebno 62 kandidatov), so si izposodili potrebno število imen od ostalih opozicijskih klubov ali pa so predložili nepopolne liste. Skupno je glasovalo 296 do 300 narodnih poslancev: zato je klubu JNS, ki je dobil po 56 glasov, pripadlo po proporcu 6 odbor-niških in namestnilkih mest v finančnem ter po 4 odborniška in namestniška mesta v ostalih odborih. Za liste vladne večine je glasovalo po 171 do 173 poslancev, za liste neodvisnega kluba 19. jugoslovenskega kluba 12, delovnega in radikalskega kluba po 25, za liste kluba »Narodni pokrete pa po 12 poslancev- Sestava skupščinskih odborov Vladna večina je v finančnem odboru dobila 18 odtoraiških in 18 namestniških mest. opozicija pa skupno po 13, in sicer klub JNS po 6, neodvisni klub 2, jugoslovenski -1, delovni in radikalski klub 3, narodni pokret pa po 1 odborniško in na-niestniško mesto. V ostalih odborih pa je pripadlo večini po 12 odboruiških in namest-niških. opoziciji pa po 9, namreč klubu JNS po 4, ostalim klubom pa po 2 ali 1 odborniško in namestniško mesto Tako si je vlada v vseh odborih zagotovila večino. Odbori so se takoj po skupščinski seji sestali in se konstituirali z izključno večinskimi predsedništvi. Za predsednika je bil izvoljen v verifikacijskem odboru Djordje Markovič. v administrativnem odboru dr. Mile Miškulin, v imunitetnem odtoiu Živko Sušič, v odboru za prošnje in pritožbe dr. Fran Šemrov, v finančnem pa Mile Rajako-vič. Z izvolitvijo odborov je bil delovni program začetnih dni novega zasedanja skupščine izčrpan. Narodni poslanci so se večinoma razšli že nocoj. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Senat je danes sprejel z aklamacijo zakonski načrt o ugodnostih odlikovancev z redom Karadjordjeve zvezde, kakor ga je 19. t- m. sprejela že narodna skupščina. Tako Je tudi senat izčrpal svoj sedanji delovni fPorram. Ttsdi njegova prihodnja 6eja bo sklicana pismeno. Seja skupščine Današnja seja skupščine se je pričela ct> 10.30 in ji je predsedoval pivi podpredsednik Franjo Markič. čim je bil prečitan zapisnik, se je oglasil poslanec Voja La-zič, ki je grajal okoliščino, da je bila seja sklicana za 9.30, a se je pričela šele uro kasneje. Zahteval je, naj se seje pričenjajo točno ob času. za katerega so napovedane. Podpredsednik Markič je odgovoril, da je že star običaj, da se seje narodne skupščine ne pričenjajo točno ob napovedanem času. Ta čas pa ni izgubljen, ker 3e v njem po navadi vršijo klubski sestanki in druge slične seje, na katerih se končno prav tako razpravlja o važnih zadevah. Številne interpelacije Nato je tajnik prečital poročilo predsednika vlade, ki obvešča skupščino, kateri od nje sprejeti zakoni so bili v zadnjem času uveljavljeni. Potem so prišle na visto interpelacije, za katere so inter-pelantje zahtevali prednost. Posl. Nikola Preka je interpeliral trgovinskega mini- Zagreb, 22 oktobra, o. V Zagrebu se je danes pričela konferenca jugoslovenskih škofov. Udeležuje se je 19 nadškofov in škofov iz vse države. Konferenca bo trajala štiri ali pet dni. Na njej bodo obravnavali vsa aktualna cerkvena vprašanja, med njimi tudi konkordat. Seje bodo po dvakrat na dan. Ob zaključku bo objavljen, takoj vsaj je bilo novinariem obljubljeno, komunike s podatki o delu in sklepih konference. Sejam predseduje zaradi bolehnosti zagrebškega nadškofa dr. Baueria sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič. Davi so imeli zbrani cerkveni dostojanstveniki v kapelici nadškofijskega dvora skupno pobožnost, nakar se je konferenca takoj otvorila v sosednji konferenčni dvo- Zagreb, 22. oktobra, o. Davi se je dr. Maček s svojim spremstvom vrnil iz Far-kašiča na Kolpi, kjer je bila sinoči konferenca šefov združene izvenparlamentame opozicije. Konferenca se je pričela sinoči ob 17.30 in je s kratkim odmorom za časa večerje trajala do 23. ponoči, župnišče, kjer so šefi beograjskega in zagrebškega dela opozicije imeli svoja posvetovanja, je bilo zastraženo po članih »Seljačke zaščite«, po fašističnem vzoru sestavljene organizacije HSS. V župnišče niso pustili nikogar. Malo po 23. so beograjski delegati odpotovali z avtomobili v Sisek, dr. Maček s svojimi spremljevalci pa je prenočil v župnišču in se je šele danes dopoldne vrnil v Zagreb. Kljub pozni nočni uri je bilo v Sisku ob prihodu Beograjčanov zelo živahno. V kolodvorski restavraciji je bil prirejen pozdravni večer, katerega se je udeležilo več sto ljudi. Na sestanku so govorili Ljuba Davidovič. Joca Jovanovič, Miša Trifunovič, Milan Gavrilovič, Boka Vlajič stra zaradi tovarne aluminija v Lozovcu pri šibeniku, posl. Milan Božič notranjega ministra zaradi aretacije nacionalnih omladincev ter zaradi prepovedi nekega sprevoda in baklade v Sarajevu, kmetijskega ministra pa zaradi definitivne ureditve dobrovoljakega vprašanja. V imenu interpelirsnih ministrov je prvenstvo za vse te interpelacije sprejel kmetijski minister Stankovič. Poslanec Rajko Turk in tovariši so vložiti dve interpelaciji, eno na notranjega ministra glede postopanja upravnika policije v Ljubljani, drugo na prosvetnega ministra glede nameščanja učiteljskih pripravnic, ki so maturo kasneje položile, pred onimi, ki so že mnogo prej maturirale. Poslanec Franc Zupančič je interpeliral ministrskega predsednika in notranjega ministra v zadevi enakopravnosti slovenskega jezika, ministra za soc. politiko glede podpore za kmete, ki so jim elementarne nesreče prizadejale ogromno škodo, kmetijskega ministra pa zaradi iztirjevanja kmečkih dolgov od teh kmetov. Interpelacije bodo izročene prizadetim ministrom, da se izrečejo glede zahtevane prednosti. Prečitane so bile še razne prošnje in pritožbe Poslanec inž. Manfred Paštrovič pa je stavil predsedniku skupščine kratko vprašanje, ki je bilo zastavljeno pred dnevi že v senatu. Podpredsednik Markič je dejal, da predsedstvo še ni prejelo podatkov in da bo zaradi tega odgovorilo na prihodnji seji. Narodna skupščina je končno prešla, na dnevni red, k volitvam stalnih skupščinskih odborov. Podpredsednik je odredil žrebanje skrutinatorjlsv in nato volitve, ki so trajale cele dve uri. Po opravljenem glasovanju je proglasil rezultate, kakor smo jih zgoraj že omenili. S tem je bil dnevni red današnje seje izčrpan. Na prihodnji seji, ki bo sklicana pismeno, se bo določil dnevni red za naslednjo sejo. Ne-oficijelno je podpredsednik Markič še pozval člane novih skupščinskih odborov, da se takoj sestanejo in konstituirajo, kar se je popoldne tudi zgodilo. O tem smo poročali že gori v uvodu. Seja je bila zaključena ob 13.10. Seja senata V senatu je bila seja sklicana za 16.30, pričela pa se je ob 17. Vodil jo je predsednik dr Želimir Mažuranic. Ko je bil zapisnik prečitan in brez pripombe sprejet, je tajnik prečital seznam raznih sankcioni-ranih zakonov, ki jih je sprejel senat še v prejšnjem zasedanju in ki so mu bili poslani od predsedstva vlade nazaj za arhiv. Potem so objavili predsedstva novih stalnih senatskih odborov. Senator Ilidžanovič in tovariši so predložili zakonski načrt za pobijanje korupcije. Predsednik senata je izjavil, da bo na eni izmed prihodnjih sej izvoljen poseben odbor za proučitev tega zakonskega predloga. Predsednik je obvestil senat tudi o poročilu, ki ga je predložil notranjemu ministru glede senatorjev, ki jim mandat s koncem leta poteče. Končno je senat prešel na dnevni red. Razpravljal je o načrtu zakona o ugodnostih za odlikovance z redom Karadjordjeve zvezde z meči. V imenu senatskega odbora je o tem zakonskem osnutku poročal senator Dušan Djurič. Senat je zakon načelno in v podrobnostih sprejel z aklamacijo. Vojni minister general Marič se je zahvalil senatu, da je s take enodušnostjo sprejel ta zakon in tako izrazil svoje priznanje odlikovancem, ki so re& zaslužni za domovino. Dnevni red današnje seje senata je bil s tem izčrpan Na predlog predsednika je senat sklenil, da bo na svoji prihodnji seji določil dnevni red za naslednjo sejo. Prihodnja seja pa bo. kakor za skupščino, tako tudi za senat sklicana pismeno. Današnja seja se je zaključila ob 17.10. Ker poteče prve dni januarja mandat polovici voljenih in več ko polovici imenovanih senatorjev, se splošne smatra za verjetno, da se senat v sedanji sestavi sploh ne bo več sestal. rani. Na konferenci sodelujejo poleg nadškofa dr. Šariča in nadakofa-koadjutorja dr. Stepinca. nadškof dr. Ujčič iz Beograda ter škofje dr. Akšamovič iz Djakova, dr. Burič iz Senja, dr. Srebrnič iz Krka, grško-kato-liški škof dr. Njaradi, dr. Bonefačič iz Splita, Pušič iz Šibenika. dr. Carevič iz Dubrov- j nika, frančiškanski škof Mišic iz Mostara, ! frančiškanski škof Garič iz Banjaluke, dr. J Rozman iz Ljubljane, dr. Tomažič iz Maribora, dr.Gnidovec iz Skoplja. Budanovič iz Subotice ter generalni vikar kotorski don Slijepeevič. Srbskega primasa nadškofa dr. Dobrečica iz Bara danes še ni bilo na konferenci. Njegov prihod v Zagreb je napovedan za jutri. in Milan Grol. V nasprotju s prvotno namero, da prenočijo v Sisku, kjer so si že najeli hotelske sobe, so se gospodje iz Beograda odpeljali že z nočnim brzovla-kom, ki je odšel iz Siska ob 1. zjutraj. V Sisku sta ostala samo dr. Laza Markovič in Miša Trifunovič, ki sta se davi pripeljala v Zagreb. Opoldne sta bila pri dr. Mačku, nato pa obiskala še inž. Košutiča. Beograd, 22. oktobra, e. Danes dopoldne so se vrnili v Beograd prvaki beograjske združene opozicije, ki so se snoči pri Sisku sestali z dr. Mačkom. Izstopili so že v Ze-munu in se tako izognili novinarjem, ki so jih čakali na beograjski postaji. Iz Ze-muna so se z avtomobili razšli na svoja stanovanja in se danes niso več.sestali. Povratek ministra Cvetkoviča Beograd, 22. oktobra. AA. Po daljšem bivanju v inozemstvu se je sinoči vrnil | v Beograd minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. I Mladina JNS na Štajerskem Danes, v soboto zvečer bo v Zalou ustanovitev krajevne organizacije OJNS. Jutri, v nedeljo, ob 15. pa bo v Slovenjgradcu v dvorani hotela Gol ustanovni občni a'or sreske omladinske organizacije za slovenj-graški srez. Poročali bodo nar. poslanca Milan Mravlje in Ivan Prekoršek ter delegati banovinskega odbora OJNS. Juraj Demetrovič o izmišljotinah »Slovenca" V zagrebških »Jugoslovenskih novinah« odgovarja bivši minister Juraj Demetrovič na izmišljotine »Slovenca«, »Obzora« in »Vremena«, da zahtevajo nekateri »nepo-mirljivi elementi.« med njimi dr. Kramer, Banjanin in Pucelj, režim močne roke napram Hrvatom kot odgovor na zagrebški protokol. Demetrovič ugotavlja, da ni v JNS nikogar, ki bi zahteval režim močne roke proti hrvatskemu narodnemu pokretu aH celo kake sankcije, o katerih je sanjaril »Slovenec« «Mi želimo samo.« pravi Demetrovič »da se vodi v naši državi jasna in stalna državna politika na temelju največjega zakona našega narodnega obstoja, izražena v zgodovinskih besedah kralja Mučenika: Čuvati edinstvo naioda in celoto države je najvišji zakon! Z i tako politiko ni treba nobenih izjemnih ukrepov, ne režimov močnih rok proti hrvatskemu delu našega naroda Ta politika zahteva samo izpolnitev programskih načel kralja Ze-dinitelja v unitarni, a decentralizirani državi z metodami, ki odgovarjajo občutku časti in pravičnosti vseh delov naroda in vseh pokrajin države « JRZ in dr. Maček Dočim vodilni organi JRZ prt razpravljanju o zagrebškem protokolu previdno prizanašajo dr. Mačku in streljajo z vsemi kalibri samo na srbijansko združeno opozicijo. »Glasnik JRZ za savsko banovino« trdo prijema tudi dr. Mačka. List zatrjuje, da dobro ve, kako stvari stoje: »V bivši Hrvatski seljački stranki že dolgo ni vse v redu. Znano je. da so se pojavile velike razlike v tolmačenju hrvatskega narodnega programa čim se je pojavil. Javljaje so se struje in stremljenja, ki jih ni bilo mogoče prikriti s še tako spretno organiziranimi vsenarodnimi manifestacijami. Vodstvo hrvatskega pokreta je izgubljalo vse bolj uzde iz svojih rok in se dalo voditi, namesto da bi samo vodilo. Izgubljalo je od dne do dne bolj svoj vpliv nad narodnimi množicami in se končno znašlo pred težko odločitvijo: ali v revolucijo, ali pa v vlado. Revolucija bi zadovoljila skrajne elemente, vstop v vlado pa zopet druge neposredno zainteresirane kroge. Iz tega težkega položaja si je vodstvo hrvatskega pokreta pomagalo na zelo preprost način. Odločilo se je na pol za revolucijo in na poi za vlado. Z ukinitvijo ustave in vseh pravnih temeljev države je hotelo zadovoljiti tiste, ki zahtevajo revolucijo. Z vstopom v vlado skupaj z beograjsko združeno opozicijo pa je hotelo ustreči tistim ambicioznim krogom, ki mislijo, da bi se dali s pomočjo oblasti najlažje likvidirati revolucionarni elementi, ki so poslali vodstvu že zelo neprijetni.« Mišljenje »Glasnika JRZ za savsko banovino« je tem bolj zanimivo, ker trdijo v beograjskih političnih krogih, da bodo imeli v bodoče na stališče JRZ napram zagrebški združeni opoziciji hrvatski pristaši JRZ mnogo večji vpliv kakor do sedaj. Ti krogi pa so iz razumljivih lokalnih interesov zelo ostro razpoloženi napram dr. Mačku in njegovi politiki. Zanimiva beležka Zanimivo beležko čitamo v včerajšnjem »Slovenskem domu-', ki velja št vedno za glasilo JRZ. Takole se glasi: »Svojevrsten poslovnik, ki velja za eeje občinskih zastopov, imajo v glavnem mestu. Občinski odbor je imel pred nekaj dnevi svojo sejo. na kateri se je oglasil k beseii tudi neki odbornik, po imenu Kararadova-novič. Potegnil je iz že;ja listek in prebral nekaj stavkov, ki so izzveneli kot resolucija, ki olsoja tisto dejanje starih političnih spred rnjenicev, ki je v zadnjem času izzvalo v južnih delih države največ hrupa. Čim je mož prebral im potem izjavil, da je res končal, je tudi župan dejal, da se je s tem izčrpal dnevni red. Seja se je zaključita, odbornik pa je resolucijo nato prile- i pil v svoj zasebni album.« Močno smo radovedni, kaj bo na to beležko rekla »Samouprava«, beograjska po-sestrima »Slovenskega doma«. O političnih voditeljih V času, ko so se sestali šefi beograjske združene opozicije z dr. Mačkom v Farka-šiču ob Kolpi, je objavil glavni organ dr. ; Mačka »Hrvatski dnevnik« zelo zanimiva razmišljanja o nalogah pravih državnikov, j Po mišljenju lista je pravi državnik in politični voditelj samo tisti, za katerem stoji narod s svojim zaupanjem. Med drugim pravi: »Država je organizirani narod in zavoljo tega ne more braniti in ne brani državnih interesov, kdor pri tem prihaja v konflikte z narodom. Kadar se prične pomikati težki valjar narodne j volje, se mu ni dobro postavljati po robu. I Pravi narodni voditelji gredo vedno z na- j rodom, a nikoli proti njegovi volji. Pravi politični voditelj mora ceniti in spoštovati svetost dane besede, pa če tudi ni bila dana v neposredni obliki. Nič ni slabšega, kakor če daje ali sprejema kak državnik gotove sugestije z namenom, da bo ostalo samo pri besedah, da pa se bo umaknil, ako bo treba nastopiti tudi z dejanji. Hrvati ne dajemo dosti na besede, ako jih ne potrjujejo dejanja. Neiskrenost v politiki je velika moralna pomanjkljivost. Varajo se tisti, ki mislijo, da je dvoličnost neka posebna državniška vrlina Zaupanje se more pridobiti samo z iskrenostjo in poštenjem. Politik brez zaupanja sam likvidira svoj politični pomen in v naprej napoveduje svoj politični in moralni konkurz.« Nadškof dr. šarič proti hrvatskemu klerikalizmu V petek dopoldne je pričele v Zagrebu konferenca jugoslovenskega katoliškega episkopata pod predsedništvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Ob tej priliki se je sestal dopisnik »Hrvatskega dnevnika« s sarajevskim nadškofom dr. šari-čem, ki je znan kot velik oboževalec dr. Mačka in zvest pobornik njegove politike. V svojem razgovoru je dejal nadškof dr. I šarič med drugim: škofje morajo hoditi z narodom! Naša J »Vrbaske novine« so glasilo JRZ. izdaja pa jih banska uprava za vrba^ko banovino. List torej s polno pravico velja za službeno glasilo sedanjega režima in drugi listi ga zato zelo često citirajo, v svoji včerajšnji številki je zopet priobčil uvodnik, ki bo brez dvoma vzbudil veliko pozornost. Uvodnik nosi naslov »Zavrnitev konkordata — moder sklep«. Najprej opozarja na izjavo predsednika vlade, da konkordata ne bo predložil senatu. S tem postaja P-avi dalje list, vsaka nadaljnja kampanja proti konkordatu brezpredmetna in brezsmiselna. opoziciji pa je iztrgano iz rok orožje v borbi proti Stojedino-vičevi vladi. Glavni in po mnenju »Vrba-skih novine edini utemeljeni pomislek proti konkordatu je bil, da bi dal katoliški cerkvi prevelik vpliv na vzgojnem in prosvetnem terenu. Toda enake pravice bi V Begunjah pri Cerknici je bil leta 1926 izvoljen za župana ugledni ondotni gospodar, posestnik in industrijec g. Anton Meden, županoval je vse do letošnjega leta, ko je dne 28. maja 1937 prejel — kakor pred njim že dolga vrsta drugih naprednih županov v Sloveniji — poročilo, da je razrešen županske funkcije in sicer zaradi nečastnih dejanj, župan Anton Meden je imel mirno vest, politični naspiotniki pa so seveda na najgrše načine zlorabljali njegovo razrešitev, ki je prišla ravno v dneh, ko je g. Meden sestavljal napredno kandidatno listo za nove občinske volitve. G. Meden je v svoji občini in daleč preko nje dovolj znan in cenjen, pa zadoščenja sploh ne bi rabil. Toda zadeva je prišla sama po sebi pred sodišče, ker zakon predpisuje, da mora oblast zahtevati sodno postopanje proti vsakemu županu in občinskemu odborniku, ki ga razreši z utemeljitvijo, da je zagrešil »nečastno, po kazenskem zakonu kaznivo dejanje«. Tako se je včeraj pred malim senatom okrožnega sodišča v Ljubljani vršila raz- Celjski mestni svet, Celje, 21. oktobra. Pod tem naslovom odgovarja »Slovenec« dne 20. t. m. na našo notico, v kateri smo ugotovili, da celjski mestni svet na svoji zadnji seji v petek 15. t. m. ni sklenil resolucije zoper zagrebški sporazum oziroma da ni zavzel stališča glede narodnega edinstva, kakor so to na pobudo iz vodstva JRZ v Beogradu storili mestni sveti in občinski odbori drugod po državi. »Slovenec« pa se v svojem odgovoru izogiba temu vprašanju in skuša zadevo spraviti na drug tir. Zelo se moti, ko pravi, da hočemo predpisovati celjskemu mestnemu svetu, kakšno stališče naj bi zavzel. Nam to niti na um ne pride, ker dobro vemo, da mestnim svetom predpisujejo stališča povsem drugi faktorji. V tem smislu lahko pritrdimo »Slovencu«, ko pravi, da se celjski mestni svet sam dobro zaveda svojih nalog in da jih je dosedaj v redu izvrševal. Tudi vemo, da ima prav. ko pravi, da bo mestni svet sklenil kako resolucijo, kadar bo čutil potrebo. S tem pa smo tam, kjer smo hoteli biti. sreča je, da smo imeli za voditelja pokojnega Radiča, ki je postavil načelo: Vera v Boga in sel jaška sloga. To je pravi temelj, na katerem se more uspešno dalje zidati. Hrvati ne zahtevamo ničesar drugega kakor svobodo. Tudi muslimani bolj in bolj uvidevajo, kam spadajo po svojem narečju: med Hrvate... Kadar se bomo mi vsi otresli klerikalizma, bomo mogli mnogo lažje naprej. V hrvatskem pokretu je določeno vsakomur svoje mesto. Hrvati nismo nikaki klerikalci. Klerikalizem je hrvatski narod zavrgel in odbil. Vsi stojimo za našim dr. Mačkom.« Izvajanja nadškofa dr. šariča o klerikalizmu se čitajo zelo zanimivo. Radovedni smo le, kaj bodo dejali o njih hrvatski klerikalci, ki se v bratskem objemu s fran-kovd ravno sedaj tako živahno pripravljajo za novo akcijo v motnih vodah. »Božji mlini melje jo počasi" Pišejo nam: Pred dnevi je bila pri sreskem sodišču v Radečah ponovna razprava proti predsedniku Pokojninskega zavoda v Ljubljani, g. dr. Antonu Milavcu. Pred lanskimi občinskimi volitvami je dr. Milavec nastopil na volilnem shodu JRZ v št. Janžu. in hudo napadel dolgoletnega župana g. Ivana Majcna. Ta ga je zaradi tega tožil. Sodišče je priznalo dr. Milavcu za 10 točk obtožbe blagodat amnestije, za ostali dve točki pa ga obsodilo na globo 420 Din in na pričnino 100 Din. Na njegovo pritožbo, v kateri je predlagal 11 novih prič, je višje sodišče Odredilo novo razpravo. Tudi ta se je končala s ponovno obsodbo dr. Milavca na 420 Din globe in zaradi novih prič na 300 Din prič-nine. Tako je dobil g. Majcen polno zadoščenje, ker g. dr. Milavec za onih deset očitkov, ki so padli pod amnestijo, seveda ni nastopil dokaza resnice. Zopet se je uresničil pregovor, da »božji mlini meljejo počasi, toda gotovo«, kakor to tako radi ob raznih prilikih poudarjajo gospodje od slovenske JRZ. si mogte, tzpoekcvati todl pravoslavna cerkev. »Res je sicer«, čitamo ▼ uvodniku dalje, »da se tak vpliv z modernega demokratskega stališča lahko smatra za reakcionarnega, toda bil bi koristen tudi za interese pravoslavne cerkve... S strani katoliške cerkve se ne more vladi g. dr. Stojeriinoviča očitati absolutno ni kaka nelojalnost, ako se je odločila, da konkordata ne predloži senatu. Vlada je pri svojem sklepu pač upoštevala neprijateljtsko stališče celokupne parlamentarne in izvenparlamentame opozicije, odpor prsvo-sla.vne cerkve in končno tudi rezervira-nost in celo nezadovoljstvo Hrvatov, ki bi morali za konkordat pokazati največ zanimanja. Zato nosi opozicija največjo odgovornost. ako se vprašanje konkordata ni dokončno rešilo«. prava tudi proti Antonu M edema. Senatu je predsedoval s. o. s. Rajko Lederhas, obtožnico je zastopali namestnik državnega tožilstva Branko Goslar, župana Medena pa je zagovarjal odvetniški pripravnik dr. Krelk. Obtožnica je tmdila, da je župan Meden za zdravljenje v ljubljanski bolnici izdal uibožno spričernalo nekemu, delavcu, ki se je bil ponesrečil pri deia r Medenovem industrijskem obratu in bd torej moral biti zavarovan pri OUZD. S tem, da je izdal lažno uradno listino, kar je po kazenskem zakonu kaznivo. Pri današnji razpravi se je pokazalo, da potrdila, ki jih je bil izdal kot župan, niso vsebovala ničesar neresničnega in da torej župjn Meden ni zakrivil očitanega mu dejanja. Po kratkem posvetovanju senata je predsednik Lederhas razglasil sodbo, s katero je bil Anton Meden oproščen vsake krivde in kazni. Sodba pomeni naknadno zadoščenje za njega, obenem pa ostro moralno obsodbo vseh onih, ki so njegovo razrešitev zlorabljali med volitvami za tako grdo gonjo proti njemu. sporazum in »Jutro« Občinska zastopstva JRZ v dravski banovini ne čutijo potrebe, da bi se zavzela za v zagrebškem sporazumu negirano narodno edinstvo, kakor te potrebe ne čuti celokupna JRZ v dravski banovini, čeprav tvori narodno edinstvo bistven del idejnega programa JRZ in čeprav ideologi in vodilni politiki JRZ izven dravske banovine v svojih javnih enuncijacijah vselej podčrtavajo narodno edinstvo. »Slovenec« in njegovi trabanti so nas od dne, ko je bil sporazum objavljen, ljuto napadali ravno zaradi narodnega edinstva, ki so ga ravno tako zanikali, kakor ga zanika zagrebški sporazum. Njihov najhujši boj je veljal ravno temu edinstvu, ki so ga zavračali s krohotom in sramotenjem »unitaristov«, »dravobancev« in podobno. Zato je pa kaj deplasirano vprašanje, s katerim zaključuje »Slovenec« svojo notico, da bi naj poročali, kakšno resolucijo so na svojih sestankih sklenili celjski JNSsarji. Tem take resolucije ni bilo treba sklepati, ker so tako kakor celokupna JNS od vsega začetka nespremenjeno na stališču narodnega edinstva. Zato mi tudi ne pridemo v mučen položaj, kakor »Slovenec«, ki je to edinstvo od prve spremembe Zivkovičevega režima v 1. 1931. dalje zanikal, od srede 1. 1935. pisal nekaj časa o »državnem narodnem« edinstvu, nato pa zopet krepko zajadral v protiedinske vode, dokler ni v nedeljo 10. t. m. s slabo prikritim kislim obrazom ponatisnil Avali-nega članka, ki ostro graja sporazum baš zaradi tega, ker ne priznava narodnega edinstva. Svet je strmel, da v Kopitarjevi ulici niso popokali stroji ,ko je tekel skozi nje stavek: »brez enega naroda ni ene države«. Zato pa od tedaj dalje značilen molk glede t«e točke sporazuma v »Slovencu« in njegovi komparzeriji ter v slovenskih mestnih svetih in občinskih odborih, v katerih imajo odločilno besedo gospodje od JRZ. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo. Evropa: Hla'mi val postopno popušča, še zmerom pa vlada nad južnovhodno Evropo in nad južno polovico Sovjetske Rusijje, kjer ustvarja jrsno vreme. T >p!i val se postopno širi na vzhod m je že zajel zahodno polovico Evrope. Njegov vpliv &e čuti v Italiji in ALpah. kjer se je pooblačilo in dežuj«. Jugoslavija: Pretežno jasno z jutrnjo meglo sTedi države in v zahodnih kraj h. Zmerna koša va v Podun.ivju. Pod vplivom toplega va-la s Sredozemlja so je pooblačilo v severni polovici Primorja. Nekoliko poobla-čkve je tuli v južnem delu d;žive. Toplota je poskočila. Najnižja to? lota: Kru evac —1. najvišja: Mostar 26 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Pooblači-tev. posebno v znhodu in v Primorju: tam utegne tuli deževati. Pretežno jasno v severozahodnem delu države, precej huda kosiva v Podunavju. Drugod bo prevladovalo delno oblačno vreme. Ponekod utegnejo biiti jutranje megle. Toplota je poskočila." Zagrebška: Se nekaj časa bo ostalo vedro, potem pa bo verjetno dež. Dunajska: V južnih Alpah večinoma olblačao, padavina, škofovska konferenca v Zagrebu Po sestanku opozicijskih šefov Sodno zadoščenje razrešenemu županu todi ustrezajoč način. NI ustanovilo novega odseka, temveč je v vaditeljskem zboru poverilo dva člana rezervna oficirja, ld sta pričela z vadbo. Vadilo se je vso zimo in pomlad v okviru redne telovadbe: sestav puške, teorijo streljanja in praktično streljanje s sobno puško. Do poletja so se telovadci usposobili toliko, da so pripravljeni izstreliti prve ostre naboje. Za našo javnost je streljanje ▼ Sokol-stvu novost, novost pa je tudi za naše Sokolstvo, ki v množici telesno vzgojnih panog doslej streljanju ni moglo posvetiti potrebne pažnje navzlic temu, da jo je uvedel Tyrš Se v času svojega življenja. Duh časa, potrebe narodne uUaiiAe, v zvezi z izvrševanjem zakona o obveaii telesni vzgoji, pa so oživele tudi vaje z orožjem, končno tudi v streljanju, ld bolj kakor ostale panoge telovadbe vzbujajo pri telovadcu zavest sile, moškosti, odgovornosti za obrambo zemlje. V nedeljo bo storjen prvi korak, v teku zime se bo pouk v streljanju uvedel v vsa društva ljubljanske in tudi ostalih žup. Zato je to velik dogodek za Sokolstvo in vso narodno javnost. Vse pripadnike Sokola in Sokolstvu naklonjeno javnost bratsko vabimo, da kot gledalci prisostvujejo k tej prvi strelski vaji. Odhod na strelišče bo skupen izpred Tabora ob 7. url Zdravo! Srčna kultura in ravnanje z živino Krvaveče In lačne karavane iz Karlovca v Ljubljano Ljubljana, 22. oktobra. Ljudje ob Dolenjski cesti so lahko vsak teden priče, kako trpi uboga živina, ki jo gonjači priženejo tam doli od hrvatskih krajev preko Dolenjske v Ljubljano in jo od tod tirajo še dalje. Če jo priženejo samo v Ljubljano, je vsaj v klavnici rešena trpljenja. A če mora prestradana in v parki jih krvaveča še dalje, da marsikatero živinče popolnoma omaga. tedaj lahko govorimo o trpinčenju, ki tvori prav posebno poglavje nekulturnosti, s katerim bo treba enkrat za vselej temeljito obračunati. Društvo za varstvo živali v Ljubljani je prejelo že več takih prijav in upamo, da jih bo napotilo na pravo mesto. Eden izmed funkcionarjev tega društva je te dni sam bil priča naslednjih prizorov, o katerih nam poroča: Ko sem se sprehajal po Dolenjski cesti, sem zagledal več gla\' goveje živine. Ustavil sem se in počakal, da je šla mimo mene. Opazoval sem jo. Rila je vsa onemogla in je krvavela tako. da je puščala za seboj krvavo sled. Brezsrčni gonjač jo je neusmiljeno tolkel, da se je obnemogla živina trudoma pomikala dalje. Saj ni bilo prav nič čudnega, če je moral živino priganjati. Gonjač jo pač mora za svoj borni zaslužek tirati tja, kamor je namen/ena. pa če se žival tudi še komaj vleče po vseh štivih. — Od kod ženete živino? sem vprašal. — Iz Karlovca, tam je bil se tem. — Pa vso pot peš? Vso pot jo tirate? — Vso pot, do Ljubljane. — Kje ste jo pa krmili na poti? — Krmili? Nikjer. Kjer pač živina sama kaj najde, pomuli in popije. Prešlo me je veselje, da bi se Se dalje razgo\'arjal z gon jači, ki so medtem udri-hali dalje po pešajoči in krvaveči živini. In priznam, tudi nekoliko sram me je bilo. Kajti slučajno je opazoval isti prizor neki Avstrijec z Dunaja in mi rekel: »So etwas passierte bei uns nicht...« Pri nas pa se to, žal. stalno dogaja. Primer, ki sem ga opisal, je samo eden izmed različnih grdih primerov, kako se pri nas lahko javno ravna z živino. Seveda ni glavno, kako mnenje si ustvari tujec o nas. ah vendar bi lahko tudi tuja sodba vzpodbujala k večji srčni kulturnosti. Odločujoče oblasti bodo v bodoče gotovo preprečile nečloveško ravnanje z ubogo živino, saj lahko tudi to spada v poglavje o nadzorstvu prometa na naših cestah. Smrt kolesarja pod avtom Tri tedne po poroki ga je zadela nesreča Gornja Radgona, 22. oktobra. Danes popoldne okrog 16. ure se je vračal ravnatelj zdravilišča Slatina Radenci iz Gornje Radgone proti domu. Iz vasi Šra-tovcev pa sta se peljala proti radenski šoli dva kolesarja in sicer 26-letni Ludvik Ploj, doma iz Lastomerec pri Gornji Radgoni, in France Sčavničat iz Gornje Radgone. Vozila sta popolnoma vštric in sta očitno bila v živahnem pogovoru. Prav to je bilo krivo usodne pomote, da sta se oba peljala nepravilno po levi strani ceste. Naenkrat jima je pribrzel nasproti avto zdraviliškega ravnatelja. V naglici je šofer sicer dal znake in je zmanjšal brzino, kolikor je mogel. Ob2 kolesarja sta že krenila na desno, toda v naglici in po pomoti sta spet zavila napačno na levo stran. Šo- fer je imel svoje vozilo že tik ob robu ceste, vendar je nesreča bila neizogibna. Avto je Ludviku Ploju zdrobil kolo. sam Ploj pa je obležal z zlomljeno levo nogo in s hudimi notranjimi poškodbami. Ščavničarja pa je vrglo na drugo stran jarka. Šofer je avto naglo ustavil m takoj so bili na kraj nesreče poklicani orožniki iz Radencev, ki so si žalostno prizorišče ogledali in sestavili zapisnik. Zdraviliška uprava je poskrbela, da je bil Ludvik Ploj hitro prepeljan v bolnišnico v Murski Soboti, kjer pa mu žal tudi skrbna zdravniška pomoč ni mogla več rešiti življenja. Kmalu je bil rešen trpljenja. Ščavničar je k sreči dobil le nekatere brazgotine. Tragedija Ludvika Ploja je tem večja, ker se je šele pred tremi tedni oženil. Sevnica, 22. oktobra. Solnčen dan je obseval posavsko kotlino, ljudem pa so se trgala srca in turobno so udarjali zvonovi, številni pogrebci so spremljali mlado mater in ženo go. Julijo Baumkirchnerjevo na sevniško pokopališče. Padla je kot žrtev materinstva izkrvavela je, ko je dala življenje krepkemu sinčku. V vzornem domu na Stržišču je gospa Julija gospodinjila. Zaradi srčno blagih rok in plemenitega srca jo je cenil ves okoliš. Na Stržišče, prijetno vas med Sevnico in Planino, se je hila primožila pred leti iz Jurkloštra, iz ugledne škobernetove družine. Z možem Alojzom sta gospodarila na velikem posestvu in zakon je bil poln tihe sreče. Gospa Julija je dala življenje 4 dečkom. Najstarejši Ivanček je star komaj 6 let, z njim žalujeta zdaj za blago mamico Se 4 letni Lojzek in 3 letni Franci, najmlaši pa ima komaj 3 dni in zaman joče po materini ljubezni. Ob glasnem ihte-nju so pogrebci ponesli mlado žrtev materinstva v cerkev k zadužnici in nato v grob... Skoro istočasno, ko so odnesli mamico z doma, je ponesla botrica novorojenčka h krstnemu kamnu, kjer so mu dali ime Karlo. Naj bi mu bilo usojeno daljše življenje kakor njegovi materi! 5 flobertovko je ustrelil tovariša na polju Ptuj, 22. oktobra. Po ptujski okolici se je v sredo naglo razširila novica, da je neki 14-letnik s flobertovko ustrelil svojega tovariša Kakor se je dognalo po preiskavi, se je žalostni dogodek odigral takole: 12-letni Arnušev Tonček, sin kočarice iz Kicarja, je pomagal materi na njivi obirati fižol. Pa se mu je približal neki 14-letni tovariš Ivan, ki je imel roke prekrižane na hrbtu. Stopil je k Tončku in mu rekel: »Zdaj te pa bom!« Usti trenutek je Ivan potegnil izza hrbta flobertovko, pomeril na Tončka in nepremišljeno tudi že sprožil. Zadel je fanta v levo stran srca. Tonček je še na ves glas kriknil in poklical mater na pomoč, takoj pa se je zgrudil nezavesten z neznatno ranico, ki pa je vendarle smrtno nevarna. Ivan je takoj po strelu hi kriku pobegnil čez travnik, spotoma pa je flobertovko zavrgel v mlako. Seveda so ga kmalu ulovili in je orožnikom vse priznal, kakor se je zgodilo, očitno pa se prav ne zaveda kaj je storil v svoji nepremišljenosti. Ranjenega Tončka je dala mati hitro prepeljati v bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno zdravniško pomoč in je upati, da ga ohranijo pri življenju. Jutri ob 11. bo na Viču, ob Cesti na Brdo 170. s primerno svečanostjo otvorjen prenovljeni in povečani dom društva »Tabora«. To je prvo emigrantsko zavetišče v Jugoslaviji in smo o njem obširneje pisali pred tednom. Prav gotovo zasluži jutrišnja svečanost — da ji naša javnost posveti svojo pozornost Francoski častniki u Ljubljani Dragi gostje so bili prisrčno sprejeti že na meji in na Bledu Mlada mati v grob, sinko h krstu Predsednik združenja rezervnih častnikov, inž. Ladislav Bevc pozdravlja goste. Levo od njega zastopnik divizionarja g. general Dodič, desno voditelj gostov g. Desire Ferry so bili gostje prisrčno sprejeti in povabljeni na kosilo v Parkhotelu. Na kolodvoru so jih pričakali domačini, zlasti navdušeno so jim vzklikali šolski otroci. Gostje so občudovali krasote slovenskega bisera. Sonce je razpršilo meglo in se je gostom nudil krasen razgled na vse strani. V Ljubljano so prispeli z rednim vlakom nekaj pred 16. uro. Godba dravske divizije je zaigrala pozdravno koračnico. Francoski konzul g. Remčrand je predstavil predsedniku Narodne zveze francoskih rezervnih oficirjev polkovniku Ferryju in ostalim zastopnike vojske in civilnih oblasti. Pred množico Ljubljančanov in Ljubljančank, ki so klicali »Živela Francija!« in »Vive la France!« so se pred vagoni razvrstili gostje v uniformah. Vsi so imeli na prsih pripeta številna in visoka vojaška odlikovanja ;z vojne. Gospem, ki spremljajo oficirje, so naša dekleta in gospe podarile nageljne. Banovino je zastopal dr. Hubad, mesto dr. Kavnrhar, za divizijo je pa na kolodvoru njeno to prijateljstvo v srcih in dušah, tedaj, ko so tudi francoski oficirji in vojaki spoznali junaštvo naše vojske in našega kralja. Francija je bila in bo ostala prijateljica Jugoslovenov, kadarkoli bo v nevarnosti njih neodvisnost in kadarkoli jim bo pretila nevarnost. Predsednik je izrazil svojo ginjenost spričo dejstva, da stoji na tleh, kjer so padli za Ilirijo Napoleonovi vojaki. Zahvalil se je za lep sprejem in zaklicali »Živela Jugoslavija!« »Živela njena vojska!« Občinstvo je odgovorilo s klici »Vive la France!« Godba je zaigrala našo himno, nato so gostje v četverostopth z godbo na čelu krenili izpred kolodvora po Miklošičevi cesti in Stritarjevi ulici pred magistrat. Na pločnikih jih je pozdravljalo občinstvo in jih obsipalo s cvetjem. S hiš so plapolale državne trobojnice, na oknih so se gnetli ljudje in pozdravljali goste z robci in vzklikanjem. Sprevod se je ustavil pred spomenikom kralia Petra I., Osvoboditelja. Na proče- Francoski rezervni častniki so položili venec pred spomenik kralja Petra Osvoboditelja Električni tok je usmrtil dva zaljubljenca Tragedija Marka Nemaniča In Julke Kastelčeve Prvo emigrantsko zavetišče v Jugoslaviji Pred Napoleonovim spomenikom. Od leve na desno so gg. ^esire Ferry, pod-&ipan cbr. fiavnihar, francoski konzul g, Remerand m mz. Ladislav Bevc Streljanje v Sokolstvu Jutrišnjo nedeljo ob 8. bo imelo telova-deče članstvo ln moški naraščaj Sokola I. Tabor na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti prvo vajo v ostrem streljanju. Tako se glasi kratko društveno obvestilo o tem dogodku, ki pa je take važnosti, da je potrebno o njem izpregovoriti par besed. Sokol I. Tabor je kot prvo društvo v ljubljanski sokolski župi uvedlo to panogo sokolskega sestava v svojo vzgojno metodo. Doslej smo slišali le o strelskih družinah, o streljanju v Sokolu se doslej ni mnogo slišalo, vsaj v naših krajih ne. Lansko poletje prednjaški zbor sklenil uvesti v oddelke članstva in naraščaja pouk v streljanju. Društvo je ta pouk organiziralo na svojevrsten, sokolski vzgojni mo- lju magistrata je bila ogromna francoska trobojka. Predsednik g. Ferry je stopil z dr. Ravntharjem in mž. Bevcem pred spomenik in položil predenj venec s francosko trobojnico. Zopet je godba zaigrala našo himno. Z Mestnega trga so ob gostem špa-lirju krenili gostje skozi Prešernovo in Se-lenburgovo ulico na Kongresni trg in odtod na Napoleonov trg, kjer je predsednik Fer-rv položil tudi pred ilirski obelisk lep venec. Z marseljezo je bil sprejem francoskih rezervnih oficirjev zaključen. Deputacija gostov s predsednikom Ferryjem in podpredsednikom Picherolom na čelu se je odpeljala nato pozdravit še divizionarja g. Toniča. bana, župana ter se je pomudila nekaj časa še na francoskem konzulatu. Ostali gostje so so razdelili z damami v skupine in si ogledali znamenitosti našega mesta. Vodili so jih člani Francoskega instituta in naši francoščine vešči dobrovolj-ci. Ob pol 19. uri je bila gostom prirejena v hotelu Unionu večerja, okrog 21. ure pa so zapustili Ljubi'ano ter nadaljevali vožnjo z brzovlakom do Zagreba, odkoder odpotujejo dalje v prestolnico. Ljubljana, 22. oktotora. V žapužah pri Dravljah je davi prišlo do dvojnega, samomora, kakršnih skorajda ne pomni n^Sa kronika. Z električnim tokom sta se uibila 24-letni hlapec Marko Nemanič in 20-letna dekla Julka Kastel-čeva, ker sta uvidela, da n« bosta s svojo ljubeznijo mogla skozi življenje. Med obema je bilo že delj čar?a ljiubav-no razmerje. Marko je prišel lani v avgustu v službo k posestniku Ivanu Arharju, v decembru je prišla Julka za njim. Bila sta simpatična, pridna, mlada človeka in na tihem sta snovala resne življenjske načrte. Marko je bil iiz izseljenske rodbine in se je rodil v Kaliforniji a po starših je bil pristojen v Metliko. Julka Ka-stelčeva je bila po rodu iz Leskovca na Dolenjskem, pristojna pa je bila v Litijo. Ko je Julka pred devetimi meseci zanosila, je oba z:čelo skrbeti, kako bosta uredila vso reč. Ona je bila živahno, vedro deMe, od takrat pa je začela povešati glavo in domači hčerki je nekoč potožila, da zanjo ni drugega izhoda, kskor da gre pod vlak. Ista skrb je grizla Marka, na videz se je delal ravnodušnega in ko so ga domači včasih povpraševali, kako misli z Julko, je odgoverjal: Saj je svet dovolj širok, si bom že poiskal dela in kruha, da ga bo za tri dovolj. A ko sta spet nekoč govorila z domačo hčerko, je od daleč namignil; Ce bi človek zagrabil za električno žico, bi bil na mestu mrtev. Ker z otrokom pod srcem ni mogla več redno opravljati dela, so Arharjevi Juliki svetovali, naj gre domov. V nedeljo je res zapustila službo, a takoj naslednji dan se je vrnila in se dolgo pomen kotvala z Markom. Pripovedovala mu je, da ima 23 n j službo v Ljubljani in ga je pregovorila, da je Arharju odpovedal in odšel ž njo. Kod sta hodila ta čas, bo menda ogtaJo neznano. Včeraj sta se po vsej priliki pozno ponoči vrnila v žapuže, ne da bd se bila Arharjevim oglasila. Legla sta pod kozolec, odločena, da izvedeta idejo o električni žici v resnico. Zjutraj je Marko vzel dolgo lestvo, jo prislonil Ob drog električnega daljnovoda, splezal navzgor in vrgell kos žice čez električno žico. Potem je po vsej priliki splezal nazaj, segel z eno roko JuiBci v loko, z drugo pa pri- Sprejem na peronu Ljubljana, 22. oktobra. Ljubljana je danes z iskrenim navdušenjem sprejela francoske rezervne oficirje, ki so prišli po večini prvič v našo državo, da spoznajo pobliže na$ in naše prirodne lepote. Večina gostov je bila v vojni, mnogo je med njimi tudi borcev, ki so se z rame ob ramenu borili na solunski fronti s srbsko vojsko in z našimi dobrovoljci. Danes dopoldne je sprejela francoske rezervne oficirje v Bohinjski Bistrici ob vstopu v našo državo deputacija Udruženja rezervnih jugoslovenskih oficirjev s podpredsednikom osrednje uprave podpolkovnikom L:TOŠevičem in z odborniki iz Ljubljane gg. Hurelom, Prinčičem in Peršetom. Na Bledu glavnega kolodvora sprejel goste general Dodič s komandanti polkov in številnimi oficirji ljubljanske garnizije. V imenu naših rezervnih oficirjev je goste ogovoril predsednik Udruženja rezervnih oficirjev, sekcija Ljubljana, g. inž. Lado Bevc v slovenščini in francoščini, nato pa je v francoščini izrekel dobrodošlico dr. Ravnihar. Godba je zaigrala marseljezo, nakar se je za prisrčni sprejem zahvalil vodja gostov g. Desire Ferry. Rekel je, da je takoj ob vstopu občutil iskrenost našega prijateljstva in kar po prvih besedah je spoznal, kakor njegovi tovariši, da so jugoslovenski in francoski rezervni oficirji resnični prijatelji. Med svetovno vojno je bilo skle- Za ugodne zveze z Rogaško Slatino Rogaška Slatina, 22. oktobra. Letošnja sezona je bila v Rogaški Slatini zelo povoljna. Prihajali niso sem le tisti, ki so potrebni daljšega lečenja, prekrasna Rogaška Slatina je bila vedno polna tudi izletnikov iz Ljubljane, Zagreba in od drugod, ki so prihajali semkaj na krajše oddihe, pa so se spet osveženi vračali domov. Spričo številnih obiskov z avtomobili je bila izražena potreba, da se izboljšajo vse ceste, ki vodijo semkaj iz Slovenije pa tudi s Hrvatskega, saj ravno Hrvatje pridrče z avtomobili kaj radi semkaj. Znano je, da se je mudil dalje časa pri nas predsednik g. dr. Vladko Maček in je bil tiste dni nad vse živahen promet med Zagrebom in Rogaško Slatino. Banski upravi iz Ljubljane in Zagreba bosta imeli konec tega meseca skupno ko-misfjo, da ugotovita najkrajše zveze iz Ljubljane in Zagreba v Rogaško Slatino. Uradno izbrane najkrajše proge bodo potem primerno razširili, in izboljšali, takisto bodo razširili in utrdili tudi vse mostove v imenovanih trasah in gledali sploh, da bodo ceste v Rogaško Slatino prvovrstne. H komisiji, ki jo sklicujeta Obe banovini, bodo povabili številne predstavnike, da povedo svoje mnenje. Rogaška Slatina zasluži res vso pozornost in podporo oblastev, predvsem pa dobre ceste in ugodne zveze z vlaki. jel za žico. Tok visoke napetosti ju je ▼ hipu ubil. Ko je okrog 6. stopil sosed Ivan. Žabjek iz hiše, je opazili, da se na sosedovem vrtu na kocaolcu dviga dim. Čudno ee miu je zdelo, da prihaja dim od tal in je stopil bližje, da pogleda. Pod drogom električnega daljnovoda sta ležala Marko in Julka vsa ožgana, obema je še gorela obleka. Marko je bil zlasti močno ožgan po prsih, da mu je zgorela tudi listnica, ki jo je imel v notranjem žepu suknjiča. Močno sta bila oba ožgana po rokah in po obrazu. Sosed je brž obvestil Arharja, a ker je z daljnovoda še visela žica, se nihče ni mogel dot sikniti samomorilcev. Poslali so v elektrarno po monterja in o vsej stvari obvestili policijsko stražnico v šiški. Knoalu je prihitel monter, za njim pa še komisija v katetri sta bila policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Bardek. Obe trupli so prepeljali v mrtvašnico v Dravi je. Kaj je nesrečna mlada človeka pognalo v poslednji otoup, preisikava še ni mogla ugotoviti. Pričakovano rojstvo otroka ju je spravilo iz ravnovesja, ker nista imela, s čimer bi si bilai uredila družinsko življenje. A dobra in pridna, kakor sta bila, bi Se bila pač lahko tudi z otrokom pretolkla skozi življenje. Njuna tragična smrt je v vseh, ki so ju poznali, vzbudila iskreno sožalje in pomilovanje. DVE MUHI >Nefkaj bi si želel, gospod ravnatelj, oziroma prosil bi... Torej ...« »No, hiti o povejte, kaj želite! Roiko moje hčere ali posojilo? »Oboje!« OTROŠKA IGRA Dekletce: »Koliko stane vozni listek do Maribora?« Uradnik pri ofoencu ves besen; »Zdaj si že šestič vprašala! Sa/j že veš! Čemu prihajaš zmerom iznova?« Dekletce: »Brat me pošilja. Tako je ztralarom vesel, če vtaknete gteuvo rkozi luknjo; pravi, da je tako kakor v živalskem vrtu.« Domače vesti * Novice iz slovenske Koroške. Kakor smo že poročali, je uradnik Alojz Werner pri mestni občini v Borovljah poneveril znatno vsoto uradnega denarja in nato zbolel. Županstvo je razglasilo, da znaša poneverjena vsota približno 5.100 šilingov, vendar do danes preiskava še ni končana in bržkone bo ta vsota višja. Poneverba povzroča občinskim možem silne preglavice. — »Koroški Slovenec« poroča kratko: Osem žihpoljskih fantov se je zagovarjalo zaradi prestopka zakona o zaščiti države. Kaznovani so deloma na zapor in na denarno globo. — Prosvetno gibanje med koroškimi Slovenci je spet precej živahno. Na bilčovskem odru so fantje in dekleta uprizorili »Krivoprisežnika« z zelo lepim uspehom. V St. Jakobu v Rožu pa bodo to nedeljo gostovali igralci in igralke pliber-škega društva z igro »Dom«. * Dr. Anton Ocvirk — privatni docent. Pravkar je bil imenovan za privatnega docenta primerjalne književnosti in teorije književnosti na univerzi kralja Aleksandra I. naš znani esejist in literarni kritik dr. Anton Ocvirk. Čestitamo! UDOBNO TOPLO ELEGANTNO- IZBIRAJTE, GOSPOD ŠPORTNE SUKNJE m DIN 180.— DO 270.— MODNE SUKNJE m DIN 250.— DO 320.— ŠPORTNI ULSTRI m DIN 180.— DO 250.— MAXt'FAKTURA F. K S. SOUVAN VI KS ! N I l"RQ ?4 * 70-letnico zaslužnega slovenskega šolnika. g. Matije Senkoviča, obl. šol. nadzornika v. p., proslavita jutri, v nedeljo 24. t. m. ob 10.30 uri v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole v Mariboru Slovenska šolska Matica in Pedagoška centrala. Vabljeni so vsi šolniki in slavljenčevi prijatelji! * Dva nova slovenska zdravnika- Na zagrebški univerzi sta bila včeraj promovira-na za doktorja vsega zdravilstva gg. Zdenko Šporn in gdčna. Ladiea Furlanova, oba iz Ljubljane. Čestitamo! Dober zimski proračun Lutz-peči, Ljubljana-šiška. * Skoplje dobiva praznično lice. Žalostna jc bila srbska zgodovina. Stoletja narod ni poznal solnca. skozi stoletja je ječal pod tujim jarmom. Pred 25 leti, s Kumanov-sko bitko, se je pričela svoboda Južne Srbije. Zato ni čudno, da se ne samo Skoplje, prestolnica Južne Srbije, temveč vsa Srbija mrzlično pripravlja na proslavo 25-ictnice svoje osvoboditve. Dne 31. t. m. bo v Skoplju proslava osvoboditve. Skoplje samo bo za ta praznik praznično urejeno, postavila se bosta dva spomenika, ki bosta poznim rodovom pričala o prvih solnčnih žarkih lastne svobode: spomenik Kralja Petra Osvoboditelja in Kralja Aleksandra Uedinitelja. Preko dneva bo Skoplje vse v zelenju, ponoči pa bo nebroj luči in reflektorjev dalo Skoplju svetlo lice svobodnega mesta. Ne bo le Skoplje samo, ki bo praznovalo osvoboditev, ves južno-srbski narod bo slavil spomin na pomembne dneve. Na desettisoče borcev in kmetov iz osvobojenih krajev bo defiliralo v narodnih nošah v slavnostni povorki, preko tisoč njih bo v pestrih narodnih nošah sodelovalo v konjeniškem sprevodu Odbor za izvedbo teh slavnosti ima skrbi in dela čez glavo. Saj se ne javdjajo za proslavo le ožji domačini iz Južne Srbije, tudi Slovenija, Hrvatska, Bosna, Črna gora, Bačka in Banat bodo poslale nešteto obiskovalcev. Dne 31. t. m. bo v Skoplju praznik, kakršnega Južna Srbija do sedaj še ni imela. Tudi Zveza za tujski promet v Sloveniji bo priredila izlet po izredno ugodnih cenah v Skoplje in Južno Srbijo. Prijave sprejemajo vse biljetarnice Putnika. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in /.gagi, povzročeni po trdi stolici. je naibolie vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sred- ■ stvo za iztrebljanje črevesja. Oal reg Dr 1503 19: ako Ti postane breme pretežko, kri in živce ojačujoči in prebavo dobro urejujoči BIOMALZ Poskusna dota Din 1?.50 v v»eh lekarnah. u— Na koncertu Sokola v Polju, ki bo v proslavo desetletnice otvoritve Sokolskega doma drevi ob 20. uri, bodo izvajali pester in vsekakor zanimiv spored društveni orkester pod vodstvom br. Zorana Až-mana, mešani pevski zbor pod vodstvom br. Karla Cernjača in violinisti Jenko, Ivanuš in Mihelič, ki bodo prednašali violinski duete in nekaj solo točk. Po koncertu bo prosta zabava s plesom. Opozarjamo ponovno na to lepo slavnostno koncertno prireditev in vabimo naše sokolsko občinstvo pa tudi brate in sestre sosednjih sokolskih društev k polnoštevilni udeležbi. Mariborske Wogererjeve hrenovke dnevno sveže dobite v delikatesi J A N C — Židovska. u— Vičani so vabljeni danes zvečer na zanimivo predavanje o perečih mednarodnih problemih. Predaval bo ob 20. v dvorani Sokolskega doma na Viču znani publicist g. dr. Branko Vrčon. Vabljeni vsi! u— Društvo »Tabor«. V nedeljo, dne 24. t. m. bo svečano otvorjeno prvo emigrantsko zavetišče na Viču, Cesta na Brdo 170. Svečana otvoritev ob 11. uri dopoldne, popoldne ob 3. uri pa prijateljski sestanek članstva. Ponovno vabimo vse društvene dobrotnike, prijatelje in članstvo. M. DRENIK volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in kelim. LJUBLJANA, Kongresni trg 7. u— Krajevna organizacija JNS za dvorski okraj (za vsa štiri volišča) sklicuje svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto, dne 23. oktobra ob pol 20. v dvorani ZKD, kazina, Kongresni trg l/H. u— Večerni trgovski tečaj: Sprejme se še nekaj slušateljev. Christofo-/ učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. u— Prodaja vstopnic za krstno predstavo Mrakovega >Lincolna« bo v soboto in v nedeljo od 10. do -12. in od 15. do 17. u— Razpisani službi. V »Službenem listu« kos 84 razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani eno službeno mesto šefa odseka za telesno vzgojo in eno službeno mesto strojnika. u— Varujte otroke ognja! S Kodeljevega je morala v bolnišnico triletna hčerka umo-bolniškega stražarja Verica Berglezova. Doma je padla na štedilnik in dobila nevarne opekline po vsem životu, da zanjo najbrž ne bo več rešitve. u— Lutkovni oder Sokolskega društva Ljubljana - Šiška priredi v nedeljo 24. okt. ob 10. uri lutkovno predstavo »Konjiške gore zmaj«. Vabimo šišensko mladino in njih starše na to predstavo. GRETA GARBO na višku svoje filmske umetnosti. Tako sodijo vsi tisoči, b ■ # # ki so si že ogledali """ film, ki ga predvaja Kino MATICA Nihče ne sme zamuditi videti to pretresljivo dramo — ki jo podaja slavna GRETA s čustvenostjo — ki jo zmore le ona. u— Gradnja državne ceste Ljubljana — Št. Vid. V četrtek je bilo končano polaganje tlaka iz drobnih kock in je otvorjen promet na progi Ljubljana — Št. Vid-Dovršitveni rok za tlakovanje s kockami je bii določen za mesec julij 1938. Podjetje »Slograd« kakor tudi cestna uprava sta torej ukrenila vse, da se čimprej izgotovi približno 3 km 200 m dolgo tlakovanje s kockami. V razveseljivo kratkem času — skoro 9 mesecev pred dovršitveni m rekom — je bilo to delo dovršeno. V kolikor smo poučeni, bodo vsa pripravljalna dela že to zimo končana, tako da preostane za drugo leto samo še betoniranje cestišča v dolžini približno 1,3 km in dovršitev manjših vzporednih del. Preložitev prometa bo pomladi reducirana na minimum in vsa dela bodo končana tako, da se to v začetku maja že zopet vršil normalni promet Kakor dozna-vamo, se namerava tudi cestna železnica prilagoditi postopno novi cesti, takn da ie pričakovati skorajšnje dovršitve obcestnih delov te pioge, kar bo vsekakor velika pridobitev za Ljubljano in Št. Vid. POD POKROVITELJSTVOM KOMANDANTA DRAVSKE DIVIZIJE G. GEN. L. TONIČA IN ČASTNEGA DAMSKEGA KOMITEJA SKAVTSKA RAZSTAVA NA VELESEJMU — GLAVNI VHOD PAVILJON M IN N SLAVNOSTNA OTVORITEV JUTRI V NEDELJO OB 11. URI DOPOLDNE. VSTOPNINA DIN 3.-, DIJAKI DIN 2.- u— Nemška stenografija se poučuje na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15- Pojasnila in prijave vsak dan. u— Na filozofski fakulteti sta bila diplomirana Ivan Oman in Janez Tomšič. Čestitamo! u— Spored komornega koncerta, ki ga izvaja salzburški Mozartov kvartet prihodnji petek 29. t. m. v mali filharmonični dvorani: 1) Mozart: Kvartet v b-duru, 2) Beethoven: Kvarlet v e-molu in Schubertov kvartet v d-molu. To je troje skladb za godalni kvartet, ki se sicer zelo pogosto izvajajo, a vselej poslušajo z največjim užitkom-Izredno ugodne kritike poročajo, da je kvartet izvrsten. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Za Vse svete v Gorico in v Trst. Prijave v vseh biljetarnicah »Putnika« in v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel- 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. u— Plesne vaje Svobode in Grafike bodo danes ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. u— Plesna vaja plesne šole na Taboru bo jutri ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru pod vodstvom plesnega mojstra br. Trošta. Novinci točno ob 20. uri. Iz Celja e— Lepi uspehi Strelske družine. Celjska dlružina je imela v zadnjem času zopet priliko, da se izkaže z lepimi uspehi. Dne 26. septembra se je udieležila strelske tekme na Vranskem po gg. Amanu, Ke-bliču in poročniku Tkalčecu, v ekipi pa še po gg. Lacknerju in Joseku. Strelsko okrožje je zastopal tajnik g. Gajšek. Pri ekipni tekmi je dosegla ekipa celjske družine s 141 točkami prvo mesto in si priborila krasen prehodni pokal, darilo odvetnika g- dr. Gračnerja na Vranskem. Kot posameznika sita prejela lepe nagrade gg- poročnik Tkalčec in Aman. Dne 9. t. m. se je udeležila celjska družina tekmovanja strelke družine v Črni pri Pre-valjah po petih strelcih. Tudi tu so se plasirali v ekipi xi2 prvo mesto celjski strelci gg. Aman, Blumer in poročnik Tkalčec z 235 točkrimi. v tekmi posameznikov so dosegli: I. mesto g. Blumer s 96, II. mesto g. Josek z 82 in IH. mesto Aman. V fotomovanju z malokalibrsko puško so dosegli gg. Blumer, losek, Aman, Tkalčec in Gajšek pet nagrad. Dne 17. t. m. je priredila celjska strelska družina tekmo na strelišču v Peiovniku. Udeležba je bila lepa, pogrešali pa smo gg. oficirje in zastopnik« oblastev. Na tej tekmi so dosegli strelci rekord. Doseženi rezultati so tako lepi, da bi gotovo mogli odnesti ekipno državno prvenstvo. Na strelski tarči celjske družine je dosegel prvo mesto g. Josek s 111, drugo g. Tkalčec s 107, tretje g. Blumer s 95. četrto g. Aman 9 87 in peto mesto g. Keblič z 78 točkami. Na splošni tarči: I. Blume»- s 112 (najboljši rezultat dneva). II. Josek s 105, III. Aman s 76, IV. Keblič s 74, V. Srmec s 67, VI. Tkalčoc s 64, VH. Lackner a 64, VIH. Dečman (vsa iz Celja), IX. Steia-bach, X. Langus (oba iz Šoštanja). Ma-lokalibrska puška (damska); I. ga. Milena Sohimidichenova, H. gdč. Fegičeva, in. g«. Ana Dvoržakova. Malakalibrska puška za člane: L Tkalčec, H. Dvoršak, IH. Blumer, IV. Keblič, V. Samec. Vojaška puška (mCachna): L Brišček H., U. Krulc VI., m. Keblič A. Na dosežene uspehe smo lahko po pravici ponosni. e— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije O JNS za žaleč bo danes ob 20. v gostilniških prostorih g. Rudolfa Lom-berja v Žalcu. Ustanovnega občnega zbora se bo udeležil tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Iskreno vaibljeni so tudi starejši člani. e— Strelska tekma za kolajno dobrega strelca, darilo ministra vojske in m »merice, bo jutri na strelišču v Pečovniku pri Cefju. Poleg tega. bo senzacija dneva tekmovalno streljanje z malokali brsko puško na znamenitega >Kaštruna«. Za to tekmo vlada, veliko zanimanje. Vabljeni ao člani Strelske družine in tudi nečlani. e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 25. t. m. ob 20. prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljen^ Ob predvajanju mnogih lepih sfcfoptičnih slik o temi »Naravni parki po svetu in pri nase. Ljubiteljem pri rodnih krasot toplo priporočamo obisk tega predaMcnja. e— Letina gob je letos tudi v celjskem in konjiškem srezju izredno slaba. TaJko so prišli mnogi ubogi ljudje, ki se bavijo z nabiranjem goto, letos ob kp zaslužek. e— 20 m globoko je padel. V četrtek je padel 23-letni delavec Anton Kumper-ger od Sv. Jakoba pri Kalobju pri delu v kFimnolanru 20 m globoko in si zlomil levo nogo. Imel je srečo, da ni dobil še hujše poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Vsako soboto skupne plesne vaje Društva absolventov trgovskih šol in Sa-veza privatnih nameščencev v Celju v mali dvorani Celjskega doma. Vabi plesni odbor. Iz Maribora a— 70letnira zaslužnega šolnika. Te dni obhaja 70-letnico rojstva zaslužni vzgojitelj ter šolnik, vpokojeni oblastni šolski nadzornik g. Matej Senkovif. Slavljenec je v vrsti naših šolnikov in pedagogov znana ugledna osebnost, v vrsti mariborskih kulturnih delavcev pa zaslužen in neutruden delavec na vseh toriščih kulturnega in društvenega dela. Z ljubeznivostjo in skromnostjo, s pravim žentlmenstvom si je pridobil simpatije vsakogar, e katerim je prišel v stik. Posebno vneto sodeluje kot dolgoletni odbornik pri Ljudski univerzi. Izpod njegovega veščega. st rokovn jaškega peresa je izšlo že nešteto vzgojnih prispevkov, bili so pretežno objavljeni v »Popotniku«, ki ga slavljenje že dolgo vrsto let urejuje. Matej Senkovič, čigar starejši sin je mestni obrtni referent, mlajši pa odvetnik, oba v Mariboru, doživlja svojo 70-lelnico v neverjetni telesni či-losti in duševni prožnosti ter bistrini. s katerimi bi se rad ponašal marsikateri mlajši. Nevenljive so njegove zasluge na vzgojnem področju, slavljenec je znan kot neutrudljiv pobornik za moderno šolo. V počastitev njegovih posebnih zaslug za našo prosveto bo jutri v nedeljo ob njegovi 70-letnici ob 10.30 v slavnostni dvorani mariborske državne učiteljske šole svečan zbor Slovenske šolske matice in pedagoške centrale, katerega se bo^o udeležili vsi mariborski šolniki in slavljenčevi prijatelji. Zaslužnemu in uglednemu šolniku izrekamo ob lepem življenjskem jubileju iskrene čestitke, ki jih združujemo z željo, da bi mogel svoje odlične in dolgotrajne sile tudi v bodoče čim bolj posvečati prospehu našega šolstva in naše šolske mladine- a— Mariborsko kulturno življenje. Drevi bo v gledališču letošnja četrta premiera in sicer Calderonov »Sodnik Žalamej-ski«. To dramo vprizarjajo še danes največja rep rezan to nčna gledališča. V osred-ju je borba za poštenje, čast in pravico. Posamezni značaji so ostro zarisani. Bogat in ugleden je Pedro Crespo, sodnik Zalamejski, ki mu je čast nad vse. Ob njem srečamo nadutega plemiča Memd-a in njegovega parazita Nun jo, moškega vagabunda vojaka Rebolleda in marke-tenderico Chispi, generala do,n Lopeja, mora dno propadlega plemiča dona Alvara itd. Nocojšnja premiera bo v znamemjai povsem nove inscenacije ter novih kostumov. Glasbene vložke je osikrbel vojaški kapeilnik kapetan Jiranek. — Jutri v nedeljo popoldne bo v gledališču prva letošnja popoldanska p edstava, kmečka veseloigra »Trije v»:Eski svetniki«. — Ljudska univerza posveti ponedeljkov večer 25-t. m. spominu T. G. Masaryka. a — Naši Maistrovci vabijo na svojo prireditev, ki bo danes zvečer v Narodnem domu. Na sporedu je tudi vojaška godba in ples. a— Mariborski pekovski mojstri so odpovedali kolektivno pogodbo. Mariborski pekovski mojstri so imeli včeraj pri Emenši-ču zborovanje, na katerem so obravnavali kolektivno pogodbo s pekovskimi pomočniki. Zborovalci so soglasno sklenili, da odpovedo kolektivno pogodbo, in sicer z veljavnostjo 30. novembra t. 1. a— Regulacija novega dela Glavnega trga je v polnem teku. Mestni delavci odstranjujejo obdobne dele višje ležečega novega dela Glavnega trga in se oblikuje eliptični otok, ki bo na tam delu v smislu regulacijskega načrta, ki določa še dva takšna prometna otoka, in sicer manjši, okrogli med Gosposko ulico in državnim mostom ter drugi, večji eliptični na starem delu Glavnega trga. a— Iskra i« peči zanetila posteljo in hišo. Tik pod Pohorjem blizu Wutejeve domačije je imel v Radvanju malo hišico delavec Franc Gregom. Ker sta mož in žena odšla po opravkih, so ostali otroci sami. Iz zakurjene peči je nenadno preskočila iskra na posteljo, ki je začela tleti, in kmalu je bila t ognju, a prestrašeni otroci so zbežali na prosto! Medtem je plamen zajel vso opravo in hišica je bila takoj nalo v ognju. Požar je uničil skromno domačijo, še predno so mogli sosedje na pomoč. Škoda znaša nad 10000 din. a— Smrtna kosa. Preminili so v mariborski splošni bolnišnici delavec Jože ESkart iz Slivnice, star 49 let, posestnica Antonija Veber iz Korene, stara 42 let, ter posestnica Klotilda Sikubic iz Maribora, itara 43 let. žalujočim naše sožalje! a—Strahovalci Slovenskih goric na varnem. Okoli Sv. Junija v Slovenskih goricah in Fartinja so v zadnjem času stra-hovali kmetsko prebivalstvo drzni vlomilci. pred katerimi ni bilo nač varno. Sedanj pa se je posrečilo orožnikom, da so izsledili večlansko tatinsko in vlomilsko tolpo, ki so jo tvorih izključno mladoletniki od 15 do 17 let. Pri zasliševanju se ie ugotovilo, d? so prodajali ukradeno blago. izkupiček pa zapr:vili. Priznali so vlome pri posestniku in gostilničarju Ivanu Cafu pri Sv. Juriji v Slovenskih goricah, pri mlinarju in posestniku Frideriku Kra- 1 * K I N C 1 ™ MATICA Veliki ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumasa DAMA S KAMELI JAMI Greta Garbo Robert Tayloi Rezervirajte vstopnice v predprodaji! TEL. 27-30 SLOGA Premi jera! SIMFONIJA LJUBEZNI Liebeservvachen Karin Hardt Walther Rilla Glasba: Čajkovski Jutri ob pol 11. uri dopoldne ljudska predstava pri znižanih cenah. TEL. 22-21 UNION Izredno aktualni film iz japonsko-kitajskega konflikta ZADNJI VLAK IZ HARBINA V glavnih vlogah Kathe NaLgy, Hans Albers, Ida Wlist in H. A. Schlettow. Predstave danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uri nerju v Jurjev^kem dolu in Alojziju Knu-pležu v Partinju. Pod težo dokazov ln obremenjevalnih okoliščin so aretirani osumljenci navedene vlome priznali in bo poslednjo besedo izreklo tukajšnje sodišče. a— Kriminal. Pri kuharici Mariji K. na Piagerskem so iztaknili večjo količino saharina in bo zadeva imela svoje odmeve pred oblast vi. — V četrtek zvečer je imel delavec Franc Springer, ki se je peljal s kolesom proti domu, neprijeten doživljaj. Dva napadalca sta navalila nanj in ga pobila na tla. Springer je obležal v drevoredu v Vrbanovi ulici ves krvav na tleh. Zatem sta napadalca dognala, da ni bil napadenec ita pravi« in sta izginila v noč. a— Mater je hotel umoriti. Pred malim kazenskim senatom mariborskega ok!rožnega sodišča se bo danes dopoldne vršila razprava proti 42 letnemu posestniku Jožefu Močniku iz Crešnjevca, ki ga je državni tožilec obtožil, da je dne 24. junija 1936 v Frelogah poskusil usmrttii svojo 70-letno mater na ta način, da jo je vngK?l v bistriški potok. Za razpravo vlada zlasti v okolici Slovenske Bistrice veliko zanimanje. Iz Ptaia j_ Poškodbe pri mlatilnici se zadnji čas vrstijo. Iz tega ali onega kraja pripeljejo kakšnega novega pohabljenca. V ponedeljek j« bil 18-letni dninar Ivan Koše iz Polenšaka zsposlen pri parnem mlatil-nem stroju. Pri naglem delu je prišel z levico v stroj, ki mu jo je razmcsaiil. In že so drugi dan pripeljali v bolnišnico 28-letnega viničarja Antona Svajgla iz Pla-cerja. Tudi ta je zašel z levico predaleč v stroj in mu je zmečkalo prste. j_ žrtev predrznega šoferja. 621eitni posesfjnik Ivan Petek iz Ovetkovcev je bil v ponedeljek popoldne zaposlen na polju. Proti večeru se je vračal domov z vozom, polnim pridelkov. Bila je že tema, ko mu je po cesti nenadno privozil nasproti neki avto. Potisnil Je Petkov voz v cestni jarek, pri čemer si je Petek zlomil desno nogo. Pa se je šofer še razburil. planil natd Petka in ga je neusmiljeno premlatil po vsem životu. Nato je brezskrbni šofer oddirjal z avtom dalje in ga zasleduje orožništvo. Petek Je kričal na ves glas na pomoč, da so prihiteli vašča-ni in ga zapeljali v bolnišnico. — Tu se zdravi tudi 241etni Stanislav Sttanko iz Št. Jurja ob ščavnici. Zaposlen je bil pri parni mlatilnici pa je po neprevidnosti prišel z desnico v stroj, ki mu je popolnoma zmečkal prste. — 91etnega sina pekovskega pomočnika Albina Lugariča z Zgornjega Brega pa je pobodla koza in ga tako vrgla ob tla. da si Je zlomil desnico. Tudi njega so prepelja.il v boLnišni- i— Težave s telefonom. Poročaii smo, da v Ptuju čaka kakih 20 strank že nekaj časa na instalacijo telefona, vendar jim pošta ne more ugoditi zaradi pomanjkanja kredita«. Po dolgem prizadevanju se je poštnemu upravniku posrečilo, da je pridobil za telefonsko centralo moderen avtomat, s katerim bi se lahko število naročnikov zvišalo od 60 na 100. Toda pošta bi morala povečati vso ostalo napravo, kar ba veljalo okoli 8.000. Tega denarja pa zaenkrat ni. Naročniki pa vendar sodijo, da bi se stroški instalacije kmaiu krili z naročnino. Pričakujemo torej, da bo ta nedostatek kmalu odpravljen. j_ Zvočni kino. Danes ob 20. in jutri ob pol 19. in pol 21. "Ben Hur« Ramon No-varro. Za dodatek ob sobotah in nedeljah Foxov tednik ter kulturni film o naši državi. Vremenska poročila Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut- P. 22. Vera Kordula S. 23. Klotilda N. 24. Rafael P. 25. Krizant, D. T. 26. Evarist Z. krajec ob 14.26 S. 27. Frumencij C. 28. Sim. Juda P. 29. Ida, Narc. S. 30. Alfonz R. N.31. Volbenk večinoma oblačno, brez slane nagla ohladitev jutranje megle, zelo mrzle noči, vetrovno kakor pozimi Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 22. oktobra Ljubljana 7. 766.2. 5 6. 91. 0, megla, —, —; Maribor 7. 764.6, 5.0, 90. 0, megla, —, —; Zagreb 7. 765.9. 6.0. 95. E1. megla, —, —; Beograd 7. 766.2, 8.0, 80, ESE3, 0, —, —; Sarajevo 7- 768.0. 4.0. 95, megla, —, —; Skoplje 7. 7683, 8.0, 90. O, 10, -, —. Temperature: Ljubljana 13.0. 5.0: Maribor 14.0, 3.0; Zagreb -140, 5.0; Beograd 17.0, 7<>: Sarajevo 16.0, 3.0; Skoplje 17.0, 6.0; Split 21A — »JUTRO« IT m = 5 SoEota, 23. X. 1937. TUNGSRAM (i) ŽARNICAMI NITKA V DVOJNI VIJAČNIICI Gospodarstvo Zasedanje Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj Dne 20. in 21. t. m. je v Osijeku zasedalo Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije Sejam so prisostvovali delegati pokrajinskih zvez iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada, Skop-Ija, Sarajeva, Splita in Osijeka. medtem ko je zagrebško zvezo zastopal predsednik osiješke zveze, banjaluško zvezo pa predsednik Centralnega predstavništva g Nedeljko Savič. Na sejah so v prvi vrsti razpravljali o vprašanju končne prepovedi delovanja veleblagovnic spričo okolnosti, da preneha 27 t. m. veljavnost sedanje uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Govorniki so poudarili škodljivo delovanje veleblagovnic za detajlne trgovce in so zahtevali energične korake, da se delovanje veleblagovnic prepove. V tem smislu so bile poslane brzojavke predsedniku vlade in trgovinskemu ministru z zahtevo, da se uzakoni načrt uredbe o prepovedi ustanavljanja in poslovanja velikih magaci-nov, ki je bil predložen kraljevski vladi po zadnji konferenci trgovinsko-industrij-skih zbornic. Glede sklicanja prihodnjega kongresa trgovcev kraljevine Jugoslavije, na katerem bodo sodelovali po lastni izjavi tudi številni delegati bolgarskih združenj, je bilo sklenjeno, da se bo kongres vršil v maju prihodnjega leta, in sicer v Ljubljani, če bo na to pristala ljubljanska zveza V zvezi z uveljavljenjem novega zakona o gospodarskih zadrugah je Centralno predstavništvo soglasno sklenilo naprositi merodajne faktorje, da se vse nabavljalne in konzumne zadruge v naši državi, ki vodijo trgovino, obdavčijo enako kakor redni trgovinski obrati in da se iim odreče subvencija iz javnih sredstev Dolgotrajna debata je bila o vprašanju socialneea zavarovanja trsovcev Sklenie-no ie bilo. da bodo zveze to vprašanje temeljito proučile in da bodo pripravile po- trebne referate za prihodnjo sejo Centralnega predstavništva, ki bo v drugi polovici novembra v Novem Sadu. Na tej seji bo centralno predstavništvo zavzelo končno stališče o vseh vprašanjih socialnega zavarovanja trgovcev. Na dnevni red seje bo postavljeno tudi vprašanje našega kreditnega sistema. Predsednik g. Nedeljko Savič je nato poročal o delovanju organizacij. V zvezi je bila tudi razprava o financiranju zveznega glasila »Trgovačkih no-vin« v Beogradu. Pri eventualnostih so razpravljali o pobijanju nelegalnega krošnjarstva. Delegatom je bilo sporočeno, da poedine primere spo-roče zvezam in zbornicam radi konkretnih ukrepov. Glede tujcev in ustanavljanja obratov inozemskega kapitala v naši državi je bila iznešena enodušna zahteva, da se v bodoče v trgovinskih poeodbah izpuste klavzule v reciprociteti. četudi potem za naše državljane ni izgledov, da bi se mogli etablirati v pogodbenih državah V zvezi z akcijo delavskih organizacij, da se skrai-ša delovni čas in spremenijo določbe o odpiranju in zapiranju obratov ter o delovnem času trgovskega pomožnega osobia. odnosno da se sprcmeni tozadevna uredba iz leta 1939. ie Centralno predstavništvo sklenilo, da ne bo pristalo na nobeno skrajšan ie delovnega časa. Ker nedavno objavljeni pravilnik o poslovanju odbora za kontrolo javnih dogodkov daje organom tega odbora neomajno pravico pregleda trgovskih knjig pri vseh gospodarskih podjetjih, ie bilo sklenjeno, da se bo Centralno predstavništvo obrnilo na finančno ministrstvo .io iz tega bakra pridobljeno ca 1460 kg zlata. Tako smo letos v 9 mesecih v celoti pridobili iz naših rud okrog 2000 kg zlata v vrednosti okrog 100 milijonov din. = Naraščanje naše premogovne in rudarske produkcije. Po uradmh podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala letos v septembru produkcija premoga v naši državi 428.000 ton, t. j. za 56.003 ton ali za 15% več nego lani v Istem mesecu. Produkcija železne rude se je dvignila na 52 800 ton (lani 45.100. predi. 23.1001 produkcije bakrene rude na 55 800 ton (lani •I3.100). produkcija s^nčeno-^inkove rule na 71.9^0 ton -lani 65.360). rro lukciia bnvksi-ta na 40.?,00 ton Člani 40.10^ jn produkcija pirita 12.900 ton (lani 11.600). = Mesečni izkaz Državne hipotekarne banke za mesec september zaznamuje zopet povečanje gotovinskih sredstev, ki so v primeri s koncem avgusta narasla za 60 na 693 milijonov din (lani so znašala ob koncu septembra 447 milijonov) Hipotekama posojila, ki že nekaj let nazadujejo, so se tudi v septembru zmanjšala za 12 na 1996 milijonov in so prvikrat padla pod vsoto dveh milijard Nada!'? pa naraščajo komunalna posojila (posojila na doklade in dohodke), ki so v septembru narasla za 39 na 1352 milijonov din in so od lanskega septembra narasla za 515 milijonov. Ostale postavke ne kažejo večjih sprememb. Lombardna posojila so se povečala za 8 na 62 milijonov, vendar so še mnogo manjša nego lani, ko so ob koncu septembra znašala še 149 milijonov. Dolg finančnega ministrstva, ki se je v avgustu dvignil na 778 milijonov, je zopet nazadoval na 737 milijonov (lani 628). — Na strani pa-siv so hranilne vloge na knjižice v teku septembra nazadovale za 3 na 1340 milijonov (lani 1182), čekovne vloge pa so povečale za 37 na 714 milijonov (lani 421). Tudi fondi in kapitali javnih ustanov so narasli za 59 na 2392 milijonov (lani MSP). = Dovoljenja za uvoz bombaža. Trgovinski minister je sporazumno s kmetijskim ministrom odredil, da se sme bombaža uvažati od 1. novembra t. 1. samo na podlagi dovoljenj, ki jih bo uvoznikom dalo ministrstvo v zvezi z odkupom domačega bombaža. Do tega dne je uvoz sirovega bombaža prost. = Licitacija za gradnjo mostov preko Save pri Gradiški in preko Tise pri 2ab- lju je bila v torek v Beogradu. Ponudbe so stavile 4 tvrdke (ena domača in 3 Inozemske). Najcenejša je bila Brodska 'ver-nica vagonov, ki je postavila ceno 37 7 milijona din. najcenejša inozemska pjmd-ba pa je znašala 38.7 milijona din = Pred ukinjenjem kliringa z Belgijo. Prihodnji mesec se bodo pričela trgovinska in plačilna pogajanja z Belgijo. O tem je te dni razpravljal stalni koordinacijski odbor pri zunanjem ministrstvu v Beogradu. Naša delegacija bo pri pogajanjih stavila predlog, da se ukine kliring in da se uvede sistem svobodnega plačevanja. Vprašanje ravnotežja trgovinske bilance bi se uredilo na sličen način, kakor je urejeno z Anglijo. = Otvoritev pošte v jugoslov. svobodni poni v Solunu. Poštno ministrstvo je otvo-rilo v jugoslov. svobodni coni v Solunu državno po;to TV. razrela, ki je začela poslovati 5. septembra im to izključno za službene potrebe jugoslov. svobodne cone Vsi dop:si. k.i se t:čejo jugoslov. svobodne cone, se morajo nasloviti na imenovano pošto in n,e preko grške pošte v Solunu. Obenem opozarjamo, da je grška vlada prprove^a-la. da se na pismih ali uradnih snisih uporablja za mesto £o!un vsak drugi naziv razen crškeca >Thes^a'oniki«. v bodoče se nisma in vse druge pošiljke, na katerih bi bil namesto »Thessaloniiki« naveden drucri naziv, ne V>do vročile naslovniku. Borze 22. oktobra Na ljubljanski borzi ro se »ianes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.76. V zagrebškem privatnem kliringu je bil firomet v avstrijskih šil nnh po 8.7350. v angleških funtih po 238 in v grških bon:h po 29 90. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani. Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 13.90, za konec novembra pa v Zagrebu 13.75 in za 15 december 13.68. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrsti tendenci dvignila za nekaj točk in je bila zaključena po 419. pozneje pa je bil zabeležen tečaj po 416 — 418 (v Beogradu je bil promet po 416 — 416.75). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je prišlo do prometa v delnicah Duhrovačke po 440. DEVIZE Ljubljana. Amatenlam 2392 67 — 2407.26, Berlin 1735.53 — 1749.41, Bruselj 729.45 — 734.51, Curih 996.45 _ 1003.5». London 213.96 _ 216.02. Newvork 4296.91 — 4333.22. Pariz 146.22 — 147.65. Praga 151.24 — 152.34. Trst 226.75 - 229.83. Curih. Beograd" 10 Pariz 14.71. London 21.4950. Newvork 433.91. Bruselj 73.2". Milan 22.83. Amsterdam 240. Berlin 174.25, Dunaj 80.40. Stoc.kholm 110 82*0. Oslo 108, Kobenhavn 95.9750. Piaea 15.18 Varšava 82. Budimpešta 86.25, Ttene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 416 — 418, za dec. 415 den., 4°/o agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne 52.50 den., 6*/o begluške 77.50 den., 6% dalm. agrarne 75 den., 7% in vest. 94 den.. 7% stabiliz. 86 den., 7°/o Drž. hip. banka 100 — 101. 7% Blair 85 — 85.50. 8% Blair 94 — 96: delnice: Narodna banka 740o den.. PAB 208 — 215. Trlx>ve!jska 225 den.. Sečerana Osi-jek 150 — 180, Dubrovačka 435 _ 410. Oceania 275 den.. Jadranska 410 — 440. Beograd. Vojna škoda 416.50 — 417 (416 — 416 75). 4% agrarne 53.50 — 55. 40/o severne agrarne 54 den., 6% begluške 78.25 — 78.50. 6% dalm. agrarne 76.25 — 76.75 (76.25). 7°/o invest 94.25 — 94 (94). 7% Drž. hip. banka 100.25 den.. 1% Blair 8">.50 — 85.75. 8°'o Blair 94.25 — 95. Blagovna tržišča ŽITO + Chirago. 22. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 99. za maj 9C.625. za julij 92.75: koruza: za dec. 57.375, za maj 60.75. za julij 61.625. + Winnipeg, 22. oktof>ra Začetni tečaji: pšenica: za okt. 125.25. za dec. 119.75, za maj 117.25. + No v os ad ska blagovna borza (22. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 176 — 178. banatska 171 — 180, baška ladja Tisa 181 — 183, ladja Begej 180 — 182: sremska 77/78 kg 175 _ 177; slavonska 77/78 kg 176 _ 178. Koruza: baška in sremska 105—107; banatska 103—104. Oves: baški, sremski in slavonski 116 — 118. Rž: baška 165 — 167; Jermen: baški in sremskj 63/64 kg 130 - 132.50. Moka: baška in s renska »0g« in »Ogg« 270 — 280: »2« 250 — 260; »5« 170 — 180: »8« 127.50 — 132.50. Otrobi: baški, sremski in banatski v vrečah 95 _ 99. Fižol: baški beli brez vreč 202 — 204. 4- Budimpeštanska terminska borza (22. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 12.72 — 12.74. BOMBAŽ -f Liverpoel, 21. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 4.68 (iprejšnji dan 4.69), za dec. 4.75 (4.75), za maj 4.84 (4.81). -f Newyork, 21. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za nov. 8.37 (8.36), za dec. 8.32 (8.31). za maj 8.27 (8.25). šinkovčeva se bo pokorila do smrti Apelacijsko sodišče Ji je zvišalo kazen, potrdilo pa je obsodbo Jovana Stamenkoviča Ljubljana. 22. oktobra. Po glavni razpravi pred velikim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Brelih 10. septembra proti morilcu Žagarja Janeza Šinkovca Ivanu Stamenkovi-ču in njegovi ljubici. Šinkovčevi ženi Ka- tarini, vsa ta zadeva, ki je razkrila strašno grozodejstvo Šinkovčevega umera in človeške pokvarjenosti, še ni bila zaključena. Naši javnosti je gotovo še v spominu Kata-rinin nastop pred sodniki, ki je s svojo nasmehljanostjo in lahkotno omalovaževal- nostjo dokumentirala v svojem zagovoru vso svojo žensko premoč nad dejanskim morilcem svojega moža, slabičem Stamen-kovičem, ki jc podlegel elementarnim zahtevam razbrzdane in samoljubne ženske. Po celodncvni razpravi jima je bilo obema v pozni noči prisojeno po 15 let robije, njemu za premišljen umor, njej pa za premišljeno zasnovo k umoru Oba sta kazen sprejela. Stamenkovič takoj s pripravljenostjo, da vzame nase svojo krivdo in tudi kazen, ona po krajšem obotavljanju, potem ko se je po obrazih okrog sebe prepričala, da se je prav za prav zanjo dobro izteklo. Zadovoljen pa ni bil državni tožilec dr. Fellaher, ki se je proti tej razsodbi prizval zaradi prenizke odmere kazni, češ da ni primerna njuni krivdi. Po njegovem mnenju je sodišče prezrlo vpoštevati kot obtežil-no. da sta vzela življenje vzornemu in pridnemu gospodarju v najlepši dobi življenja in sta povzročila, da je gospodarstvo na kmečkem posestvu utrpelo z njegovo smrtjo veliko škodo. V prizivu je državni tožilec navajal, da je prvostopno sodišče preizdatno omililo v zakonu jim zagroženo kazen dosmrtne robije, ker so po njegovem mnenju od sodišča ugotovljene olaj-šilne okolnosti po svoji tehtnosti daleko zaostajale za obtežilnimi. Zaradi tega jc državni tožilec zahteval povišanje kazni in je to svojo zahtevo predložil ljubljanskemu apclacijskemu sodišču. Te dni je apelacijsko sodišče njegovo zahtevo po zvišanju kazni Stamenkoviču zavrnilo in potrdilo razsodbo prvostopnega sodišča. Nasprotno pa je glede Katarine Šinkovčeve ugodilo njegovemu predlogu in je njeno kazen zvišalo na dosmrtno robijo. Drzen vlom v šolo v Mokronogu Bili so oboroženi, a plen ni velik Mokronog, 22 oktve5Čeni orov ik;, ki so ei ogledali položaj ter 6p podali za zločinci. Sled vodi proti 7,a'os?ni gori. Potniki, ki so se prejšnji večer okrog pol 23. ure vračali z železniške ooetaje v Mokro- nog, so videli v kapelici pri pokopališču I dva človeka, ki sta sedela na klečalniku. Verjetno je, da sta od tod opa?ova a, kdaj bo v šoli ugasnila luč. šola je precej na samem, oddaljena ol pivih hiš blizu 200 m. Slična človeka so videli nekateri že prej v večernih urah v Makronogu. E'Jen izmed njiju je nosil železen drog. Pnav verjetno je. da sta bila ta dva vlomilca, ni pa izključeno, da sta v bližini iimela zaveznike. Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. uri in jutri ob 15.15 in 20. uri film >Srce podzemlja«. Za dodatek Para-mountov zvočni tednik in pevski film >Dou-ski Kozaki«. TRŽIČ. Kino bo predvajal danes in jutri velefilm. opereto »Dijak proejak«. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) velefilm »Ivje« (Zima v gozdu) z Hansi Knoteckovo v glavni vlogi. Med dodatki tudi glasteni film ter Paramountov zvočni tednik. Sledijo »Zadnji dnevi Pompejev«. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predva->e drevi in jutri film »Baboona«. Film iz afriške džungle. Kot dodatek žurnal in risana smešnico. VELENJE. Po dolgem trpljenju je dne 21. t. m. umrl jamomerec drž. rudnika g. Vinko Podpečan, eden prvih odličnih absolventov Drž. rudarske šole v Celju. Vzoren v službi, skrben soprog in oče. dober kolega in lovski tovariš, lega v najlepši moški dobi 42 let v prerani grob. Pogreb bo v soboto ob pol 16. Blagemu pokojniku poslednji rudarski pozdrav: »Na srečo!« — Tovariši- ŠMARJE PRI JELŠAH NarBdnik-vodnk II. Franio Trampuž. ki je nad 7 let marljivo in vestno služboval pri vojaškem referatu tukailniesa sreskiga načelstva, nas je te dni zapustil. Z njegovim odhodom je nastala zlasti v sokolskem društvu nenadomestljiva vrzpl. saj je kljub njegovemu zrahlianemu zdravju z največjo vnemo in požrtvovalnostjo nad 3 leta vodil tajniške posla. Njegovo geslo je bilo: Brez slave in čast? za kralja in domovino. Priljubljenemu in vzornemu vojaku br. Trampužu želimo na novem službenem mestu v Ljutomeru obilo napredka in sreče! Kupujte domače blago! Mojster atomske teorije Lord Ernest Rutherford, ki je ločil atome v pozitivna jedra ist negativne elektrone V Londonu jp umrl v 66 letu starosti sloviti fizik lord Ernest. Rutherford. Rutherford velja za enega glavnih ustva-riteljev novega svetovnega nazora, ki ga je utemeljila moderna fizika. Njegova največja znanstvena zasluga je ta, da je proučil radioaktivni razpad in iprodukte, ki nastajajo s tem razpadom. 01 njega izvira tudi moderna atomska teorija, ki trdi. da sestoji materija iz pozitivno nabitih atomskih je ier im obdaja jodih jih negativnih elektronov. Razpad materije- ki se dogaja pri radiju samodelmo. je skušal Rutherford povzročiti tudi pri drugih snoveh in 1919. mu je uspelo, da je prvino dušik razčlenil v helij in vodik. Pod njegovim vodstvom je dvema mladima fizikoma v Cavendishovem laborato- riju v Cambridgeu uspelo razbijati atome. M-alo prej .je bil Rutherford objavil tuli i senzacionalno vest o novem odkritju: uspelo mu je odkriti pozitivno nabite elektrone, s čimer je prekucnil vse dotedanje domneve o sestavi atoma. Vse njegovo delo v zadnjih letih je bilo posvečeno pred vsem tem raziskavam. Sir Rutherford" se je rodil 30. avgusta 1871. na Novi Zelandiji, kjer je tudi študiral na visokih šolah. Prišel je potem na Angleško, kjer je delal pod Thomsonom in je postal profesor raznih angleških vseučilišč. Bilo mu je komaj 32 let. ko je postal člam Kraljeve znanstvene družbe, 1. 1908. pa je prejel Nobelovo nagrarlo za fiziko. L. 1914. ga je kralj povišal v plemiški stan. Velgova — 12 let ječe Konec senzacionalne obravnave proti morilki lastnega moža — Možitvene ponudbe med procesom Te dni se je zaključila druga razprava proti ženi brnskega višjega sodnega svetnika Velga, ki je bila obtožena, da je svojega moža umorila s pomočjo brezposelnega Černega. Velgova je bila zavoljo tega že enkrat pred sodiščem in čeprav je bila njena sokrivda pri umoru jasna, so jo porotniki po razburljivi razpravi oprostili. Na priziv državnega tožilca je morala zopet pred sodnike. Ta druga razprava proti mladi ženi je bila nemara še bolj polna dogodkov nego prva. Kakor se ie izkazalo, je bil umorjeni višji sodnik svetnik, šest-desetleten mož. več nego čudak, in v tem procesu so o njem govorili celo kot »obtožencu«, dočim je bilo javno mnenje na strani mlade žene, ki je v zaporu porodila hčerko. Trpljenje in poniževanje, ki ga je doživela v času svojega znanja in kratkega zakona z Velgom, so nje zagovornik in mnoge priče opisale tako nazorno, da se ie v dvorani pogostoma skoraj vse jokalo, ženska na klopi obtožencev, žensko poslušalstvo in ženski člani porote. Velgova je med razpravo dobila celo vrsto vabljivih ponudb, tudi ženitnih ponudb. med drugimi se ji je ponudil za moža ugleden trgovec z Dunaja. Velgova, ki šteje danes 23 let, pa ne bo imela prilike, da bi se odločila za kakšno teh ponudb, kajti tokrat je niso oprostili, temveč so io zavoljo posredne sokrivde obsodili na 12 let ječe. 'St. 548 " Arabci se posvetujejo Sestanek arabskih voditeljev na ulici v Palestini ttkline v narkozi Usodne posledice ogrevače po operaciji Spremembe v nemški diplomaciji Nemška vlada bo v najkrajšem času izvršila velike spremembe pri svojih poslaništvih v Londonu, Rimu in na Dunaju. Posebni Hitlerjev poslanik von Ribben-trop bo zapustil London in bo prevzel vodstvo urada za kolonije v Berlinu. Naloga te ustanove bo, pripraviti vse potrebno za povratek bivših nemških kolonij. Nemški diplomatski zastopnik v Londonu postane von Hassel, sedanji poslanik v Rimu, ki se zadnje čase vneto in uspešno udejstvuje pri Mussoliniju. Vodstvo nemškega poslaništva v Rimu naj bi prevzel sedanji nemški poslanik na Dunaju von Papen, na Dunaj pa bo Nemčija poslala kakšnega manj izvežbanega diplomata. štorklja z letalom na Jug V Klajpedi je do zadnjih dni ostala neka štorklja kakor potnik, ki je zamudil zadnji vlak in se je v zadregi za hrano pridružil kurji družini na nekem kmečkem posestvu. Kure so štorkljo trpele, petelin, gospodar dvorišča, pa se ji je kmalu postavil po robu. Zdelo se rhu je, da štorklja preveč poje. Začel jo je napadati. Kure so v začetku to mirno gledale, slednjič pa so se tudi one opogumile, ter so odganjale vsiliivko s kokodakanjem od zrnja. Nu, štorklja se ni dala meni nič, tebi nič odgnati. Vztrajala je junaško na dvorišču, dokler se ni o tem razvedelo po okolici. Ko je stvar prišla na uho pilotom na letališču v Klajpedi, je eden izmed njih sklenil, na vzame štorkljo pri svojem prihodnjem poletu s seboj v Afriko. Tako se je zgodilo. Ptico-selivko so s tem obvarovali pogina, zakaj nobenega dvoma ni, da bi žival v mrazu, ki ga ni vajena, podlegla. Najrazkošnejša cesta na svetu Pred stotisočglavo množico je argentinski predsednik Justo otvori] prvi, 500 m dolgi del največje in najrazkošnejše pre-etolniške ceste v Buenos Airesu. Ta del je nastal s pomočjo 2500 delavcev, ki so delali dam in noč v rekordnem času 106 dni. prej je bilo tneba podreti 157 poslopij. Trg republike razpolavlja to cesto, ki ima širino 140 m. Ima pet vozišč in podzemeljske parke za 10^0 avtomobilov, priključke na podzemeljsko železnico in predore. Njeno veličastnost povečujejo vrtovi z vodometi in nočno žaromet no razsvetljavo. Cesti so dali ime »Avenida nueva de Julio«. Starec in mlada ženska 77l3tmi dunajski preužitkar Kari Koller se je zaljubil v 271etno služkinjo Marijo Auerjevo, ki je bila v službi pri nekem klo»ba6ičarju. Hotel si jo je pridobiti z darovi, toda lepa mlada ženska mu je dejala. da ima že zaročenca. To je na Kollerja tako učinkovalo, da si ja kupil na starini samokres, počakal zjutraj na Auerjevo, da je prišla v prodajalno svojega gospodarja in je sprožil vanjo dva strela, enega pa sebi v glavo. Oba so pobrali težko ranjena. Dočim bodo Kollerja morda rešili, pa ne verjamejo, da bi njegova žrtav ostala živa. Pr a vnukinj a Andreja Hoferja Dne 21. oktobra je slavila v uršulinskem samostanu v Libercah Sarlota Hofer zlati jubilej svojega nunskega stanu. Jubilantka je zadnja pravnukinja tirolskega narodnega junaka Andreja Hoferja. Na svet je prišla leta 1863. v Salzburgu. Pri krstu ji je bila za botro nesrečna mehiška cesarica Šarlota, po kateri je dobila Hoferjeva krstno ime. Hoferjeva vodi v Libercu pevski zbor in orgla pri mašah. Zato morajo siromašni prebivalci šanghaja živeti od določenih porcij vode ANE K D O T A ČSR uvaja odlikovanja Medministrska komisija praške vlade je predložila, kabinetu osnutek dveh redov, ki naj ba se podeljevala civilnim osebam. Prvi red bo red sv. Vaclava, drugi pa Masarykov red. Vsak red bo imel šest razredov. Poleg tega predlaga komisija, naj bi se red Belega orla,, ki so g a. doslej podeljevali izključno inozemcem, podeljeval tudi češkoslovaškim državljanom za posebne zasluge. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Vdova ob živem možts čudne usode filmske igralke, ki je živela v Holly woodu v dobrih razmerah, medtem ko je njen mož služil za vratarja in umrl brez prijateljev Masaryk se je pripeljal marca 1915. v Francijo s ponarejenim potnim listom, ▼ katerem je bil označen za srbskega državljana. V potnem listu je bilo zabeleženo pravo potnikovo ime, toda tudi Ma-sarykov rojstni kraj Hodonin na Morav-skem. Francoski obmejni komisar de Lair v Bellegardeu je potni list pazljivo pre-čital, nato pa nagovoril Masaryka: »Gospod, prosim vas, pojdite z menoj! Moravska po moji vednosti ne leži v Srbiji!« Masarvk bi bil kmalu postal žrtev tega v zemljepisu skoro predobro podkovanega Francoza. Moral je ostati v Bellegardeu 48 ur, dokler ni prišlo dovoljenje za nadaljevanja vožnje v Francijo iz Pariza. Ko je Masaryk po svetovni vojni postal prezident ČSR, je de Lair obiskal Češkoslovaško in prosil tudi za avdijenco na Hradčanih. Seveda ga je Masarvk sprejel, kajti dobro se je spominjal policijskega komisarja, ki ga je med vojno zadržal na francoski državni meji. Povabil ga je celo na večerjo in mu je podelil odlikovanje za točno izvrševanje dolžnosti. V Hollywoodu je prejela te dni znana filmska igralka Mary Ciordonova sporočilo h Glasgowa, da je tam umrl nje 60-letni mož. ki je živel brez sredstev. 23 let ga že ni videla in sedaj je zvedela v svojim razkošnem domovanju, da je nje mož iz iih-nil brez doma in prijateljev. Preden so ga spravili popolnoma onemoglega \ bolnišnico. je bil za vratarja v nekem delavskem domu. Njegove zalinje besede so bile: »Ma-ry Gordon«. Mož. ki se je imenoval WWliam Gordon, je (bil sin zelo imovitega škotskega trgovca in se je iz ljubezni poročil z revno Mary Gilmourovo, ki si je tedaj kot natakarica služila skop kruh. Wi!liam Gordon ;e živel življenje bogatega športnika. Imel je 6vojo jahto in lovsko hišo. Bil je dobrodušen in razsipen, ipa je bilo njegovega imetja kmalu konec. L. 1914. se je ločil od žene, ki je odšla pet let pozneje s svojo hčerko v Kaiifimi-k>. kjer je bivala pri svojih bratih v San Frančišku. Sprva je služila kot služkinja, potem kot kavarniška n:i'ak irica in kot takšno jo je 1922. opazil ravnatelj neke filmske družbe, ki >o n:u ugajale njene izrazite oči ter dražesine kretnje. Vzel jo je s sel'0.j v Ho!ywood- Sprva is igrala tam le manjše vloge in kot namesttiin šele pred tremi leti se je uveljavila, ko so ji podelili materinske vloge. Njena hči je poročena. Vest o smrti svojega n >ža je sprejela Marv Gordonova z veliko žalostjo. V Hollywoodu je veljala za vdovo, svoji hče ri pa ni nikoli utajila, da ji oče &e živi. | VSAK DAN ENA »Povej mi po pravici — znaš ali ne znaš špansko?« »Ne vem, nisem še poskušal. « <»Tidens Tegn«J Pred poldrugim letom je moral Dunajčan Kari Siblinger, nameščenec avstrijskih državnih železnic, v bolnišnico zavoljo operacije. Po operaciji so ga prenesli v bolniško sobo. Deset minut pozneje se je zbudil iz narkoze in je začel vpiti od bolečin. Ko so pogledali, kaj je, so ugotovili, da mu je desna noga, ki je ležala na prevroči ogre-vači, opečena že do kosti. Zavoljo te opekline je moral Siblinger prebiti tri mesece v bolnišnici in še danes ni sposoben, da bi opravljal svoje delo. Pred sodnikom pa sta se morala sedaj zagovarjati bolniška strežnica, ki je odgovorna za to. da so vse bolniške postelje v redu, ter pomočnik pri operaciji, ki ni opazil ogrevače v postelji, ko so Silbinger-ja prinesli od operacije. Strežnica se je za- govarjala, da je ogrevačo položila kakor običajno v posteljo, v času, ko so prinesli pacienta, pa je imela službo v drugi sobi. Pomočnik ie dejal, da je bolnika izročil, kakor je bila njegova dolžnost, nato je moral hiteti k drugi operaciji. Ogrevače sploh ni bil opazil in se je zanašal na pomožnega narkotizerja. ki bi moral opazovati pacientovo dihanje. Pacientov zastnonik ie zahteval odškodnino v znesku 12.000 šilingov. Po daljši razpravi je spoznalo sodišče operacijskega pomočnika za krivega in ga obsodilo na 50 šilingov globe ali pet dni zapora, strežnico pa je oprostilo. Zavoljo odškodnine bo moral tožitelj uporabiti civilno pravno pot. Kupujte domače blago! Katedrala v Reimsu obnovljena in posvečena Pročlo nedeljo so blagoslovili obnovljeno katedralo v Reimsu, Id je bila v svetovni yojni močno poškodovana po Nemcih Letošnje Nobelove nagrade Kakor vsako leto, bodo tudi letos ob koncu oktobra podeljene Nobelove nagrade. Premoženje Nobelove ustanove, ki je znašalo ob smrti velikega mecena 21 milijonov kron, je naraslo od 10. decembra 1896 do danes na 48 milijonov švedskih kron. Denar je naložen v najboljših švedskih in norveških posojilih. Vsak izmed letošnjih Nobelovih laureatov prejme 158 tisoč kron, podeljenih pa bo pet nagrad. Lansko leto so prejeli Nobelove nagrade: za fiziko prof. Hess iz Inomosta in prof. dr. Anderson iz Kalifornije, prof. Debye iz Berlina (za kemijo), prof. Henry Dale in Loewi (za fiziologijo in medicino) ter ameriški pisatelj O'Neill za književnost. Mirovno nagrado sta delila argentinski zunanji minister de Saavedra Lamas in Kari v. Ossietzky. Zaradi slednjega so bile velike neprilike z Nemčijo. Po vesteh, ki so na razpolago, smejo | upati na letošnje Nobelove nagrade: za mir Nansenova ustanova, Gandhi ali celo dunajski Panevropec grof. Coudenhove-Kalergi. Za literarno nagrado se potegujeta dva, in sicer finski romanopisec F. E. Sillanpaa ter 70 letna danska pisateljica Marija Bregendahlova. Mladeniča stražita plantažo pred arabskim življem Bivši filmski zvezdnik nosi kamenje Tiger King, eden izmed mož iz Arana Nič jih ne zebe V znanem filmu »Možje iz Arana« je j imel »Tiger« King glavno vlogo. Bil je j novinec v deželi filma toda s svojim, prvim nastopom sd je pridobil velik sloves. Kamor koli je prišel po Zedinjenih drža-vah, v New Yoiku Chicagu in Hoilywoo-du, povsod so ga sprejemali z navdušenjem in so prirejali slavnosti njemu na čast. Ko se je mož vrnil v svojo angleško domovino, ga je na bringhtonoki postaji sprejel župan s svečanim govorom, v katerem ga je opozarjal na to, da je v brigh-tonskem akvariju videti ogromnega morskega volka, ki ga je Tiger King usmrtil v filmu »Možje iz Arana«. Toda filmska slava je manj trajna ne- I go vsaka druga slava. Tiger King Je I davno samo navaden mister King. V filmskih delavnicah zanj nimajo dela in služiti sd mora kiuh s tem, da nosi kamenje za nove zgradbe. Njegova tedenska me®-aa znaša 120 šilingov in še vesel je, dfa ima tciliko dohodka. Sicer pa pravi, da je delavcu prav za prav bolje nego filmskemu zvezdniku. Ni se mu treba namreč bati, da bi kdaj tako nizko padel, kakor more pasti kaikšen zvezdnik. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sovražne bombe so pokvarile vodovod • •. = »JUTRO« 11 248 7 Sobota. 23. V*93i Vaš poceni SUPER M ml tur nI prešle Dr. Anton Debeljak Z vedro ironijo, ki se ne posmehuje samo usodi in ljudem, marveč tudi samemu sebi, se je dr. Anton Debeljak oni dan spomnil v ŽIS-u svoje petdesetletnice. Preprečil je zlo, ki ga v naših stolpcih ni mogel: zlo jubilejnega članka, tako malo prikladnega ljudem, o katerih vemo, da so daleč od slehernega »jubilarskega« razpoloženja. Toda zlo te vrste ima dva konca ln menim, da eden izmed njiju ni slab: petdesetlenica bodi povod, da se v okviru kulturne kronike spomnimo celotnega dela dr. Antona Debeljaka. Dela, ki je tako obsežno in bibliografsko še tako malo pregledno, da se že v naprej odrekam sleherni popolnosti in natančnosti. Naš dolgoletni sodelavec in vzorni tovariš v »kroniki idej, literature in umetnosti«, kakor imenujejo francoski slovstveni zgodovinarji kulturno poročevalstvo v lisah, bo 25. t. m. potihoma praznoval svoje srečanje z Abrahamom. Rodil se je 25. oktobra 1887 v šegovi vasi v Loškem potoku na Dolenjskem. Izpisujem leksikonske podatke: ljudska šola doma in v Novem mestu, v Novem mestu gimnazija z maturo 1.1908, nato študij romanistike na Dunaju in na Sorbonni v Parizu, od 1. 1913.—1916. službovanje na goriški realki, potlej do prevrata v Idriji in naposled v Ljubljani, kjer ga Abraham srečuje kot profesorja I. drž. realne gimnazije. Naj še omenimo, da je procnoviral za doktorja 1.1923 na ljubljanski univerzi. To je vnanji življenjepis dr. ^vntona Debeljaka. Duhovni življenjepis, ki bi prikazal njegove vzor^ in boje, rast njegove osebnosti, njegova sjsčanja z idejami, ljudmi in dogodki, ves. duševni razvoj slovenskega intelektualca tako bistre inteligence in tako široke raz^lednosti, kakor odlikujeta dr. Antona Debeljaka — tak življenjepis ne bi bil več leksj.kalen. Je močno težaven in tvegan in verujem, da bo kdaj še napisan: Skromno jubilejno pisanje si kajpak ne zastavlja *ako visokega smotra. Samo nekoliko potez: Dr. Anton Debe-]jak je ed<£i naših najagilnejših literarnih delavcev. Tdejstvuje se v poeziji, uveljavlja v prevajalski književnosti, v jezikoslovju, v fsieju in literarni kritiki, je iz-boren in neumoren kulturni kronist, zlasti pa eden n^ših najzaslužnejših romanistov. Kdor bi hcv.el izčrpno in pravilno prikazati njegovo de>,9 na vseh teh področjih, bi moral biti u.vttv takšen polihistor kakor je dr. A. Deb" jak. V slovenski poeziji se je pojavil že v dijaških letih kot sodelavec »Domačega prijatelja« in »Zvončka« — dveh še vedno neocenjenih »semenišč« našega literarnega naraščaja v predvojnih letih. Pozneje so priobčevale njegove pesmi tudi večje revije, predvsem »Ljubljanski Zvon«. L. 1919 je izbral svoje najboljše pesmi in jih objavil v založbi Tiskovne zadruge v knjigi z naslovom »Solnce in sence«. Vezani besedi je dr Debeljak ohranil zvestobo prav do zadnjih dni, o čemer pričajo njegove najnovejše pesmi v naših literarnih obzornikih in posebej še v »Življenju in svetu«. Ta poezija ima svoje vzornike na francoskem Parnasu. Kaj čuda, če ji nekateri očitajo to, Kar površno poučeni ljudje tolikokrat očitajo vsej francoskih poeziji (iz previdnosti vedno: z nekimi izjemami), češ da je preveč formalistična in umstvena. Nihče ne bc trdil, da kaže dr. Debeljak kot pesnik sledove globoke in močne intuicije, ki zajema pesniško snov iz irracionalnih temin in meglin, ali da ga odlikuje izredna iznajdljivost in posebno izrazita perso-nalnost Vzlic temu so njegovi verzi izraz pesniško .nastrojenega duha, ki mu je svojstvena racionalna nota in tej ustrezajoča formalna pravilnost. Kakor zreli Heine. je tudi. A. Debeljak v svojih pesnih čedalje bolj objektiven, navidezno razosebljen, da tem lažje opeva doživetja iz resničnosti hi jim dodaja bolj ali manj obilno primes svoje zdrave ironije in vedrega esprita, ki se posmehuje večni človeški komediji. V tem pogledu je poezija dr. A. Debeljaka najbližja novemu klasicizmu. Po vzoru mnogih starejših in novih francoskih pesnikov goji dr. Anton Debeljak aktualno, priložnostno, utilitaristično poezijo in tudi v tem pogledu kaže svojo »žurnalistično žilico«. Obsežno in plodno delo je opravil in še opravlja dr. A. Debeljak v slovenski prevodni književnosti. Da se je tudi teoretično bavil s problemi prevajalstva, priča njegov prispevek za Župančičev jubilejni zbornik. Eno njegovih najpomembnejših prevajalskih dejanj je cvetober Moderna fran- , coska lirika v prevodih (Ljubljana 1919), knjiga, ki je pomenila v naši prevodni književnosti pionirsko delo in nemalo pripo- i mogla k poglobitvi naše pesniške kulture. J Nadalje nam je iz francoščine poslovenil j A. Franca »Pingvinski otok«, Barbussov i »Ogenj«, Charlesa de Costera »Flamsko bi- i blijo«, pri nas po krivici zapostavljeni ble- ! ščeči roman »Ulenspiegel in Lam Dobrin«, Claudelovo »Oznanjene Mariji Devici«, Flaubertov zgodovinski roman »Salambo«, Karla Maya »Old Surehand«. Prevel je še več manjših del, med njimi iz angleščine Adamičevo »Krizo v Ameriki«. V rokopisu ima med drugim prevod Balzacovih »Con-tes drolatiques«, ki zaman čakajo podjetnega založnika ,čeprav so opojne kakor staro vino in bi nedvomno našle dovolj hvaležnih čitateljev. Kot jezikoslovec se dr. A. Debeljak rad oglaša k raznim aktualnim jezikoslovnim vprašanjem in sporom, objavlja v obzornikih, zlasti v »Življenju in svetu«, mnogo zanimivega drobiža etimoloških beležk in kritičnih prispevkov, zbira prav kakor njegov starejši tovariš prof. Koštial narodopisno in erotično imenoslovje, trebi in čisti, kjerkoli more, naš književni jezik. Tudi njegovi prevodi kažejo, v koliki meri odlikuje prevajalca filološko, zlasti leksikal-no znanje, zato mu nekateri očitajo, da rad arhaizira jezik, rabi besede, ki so malo znane in ki samo obtežujejo slog; drugi, ki poznajo zgovornost in mnogobesednost francoskih pisateljev, njih skrb, da bi dali jeziku čim več živahnosti in poleta, vidijo v tem dr. Debeljakovo odliko. Kot esejist in literarni kritik se je dr. Anton Debeljak uveljavljal zlasti v »Ljubljanskem Zvonu«. Prav v tej obliki je izvršil največji del svojega romanističnega poslanstva. Upravičeno je poudarjal njegov tovariš v pregledu člankov o romanskih literaturah, ki jih je objavil »Ljubljanski Zvon« v svojih petdesetih letnikih, da se z dr. Debeljakom začenja nova in najplodovitejša doba informacij o romanskih literaturah. Njegovi eseji in literarni članki o posameznih imenih ali slovstvenih strujah francoske književnosti in iz drugih romanskih literatur, bi dali zajetno knjigo, in če bo le-ta kdaj izšla, se bo uvrstila med najpomembnejše slovenske esejske zbirke in največje dokumente o slovenski literarni romanistiki. V zadnjih letih ga je prav posebno zamikala Portugalska, čije književnosti je posvetil 1.1933 v LZ obsežno študijo, prav tako imajo v njem Španci svojega izrednega slovenskega poznavalca. Niso mu tuje tudi literatura latinske Amerike in kot prijatelj kurioz je vzdrževal literarne stike celo z daljnimi francoskimi kolonijami. Kot eden naših najboljših poznavalcev francoščine je sodeloval in še sodeluje v francoskih obzornikih. Hvaležno bodi omenjena izdatna pomoč, ki jo je nudil v interesu naše literature dr. Ibrovcu pri izdaji francoske antologije jugoslov. lirike. Obsežno in mnogostransko je dr. Debeljaka sodelovanje v kulturnih rubrikah naših listov; tu združuje svojo žurnalistično pero z razgledanostjo romanista in z učenostjo jezikoslovca. V tem pogledu je postavil v naši žurnalistiki nov vzor infor-mativno-kronističnega literarnega poroče-valstva, vzor, ki nas spominja lepih tradicij francoskega tiska. Vsem, ki smo se jeli ukvarjati s tem metierjem, je bil dr. Debeljak nehote in nevede učitelj in vzornik. V »žurnalistično« plast njegovega dela gredo tudi razna kramljanja, feljtoni in potopisi, ki ne vodijo čitatelja samo po zemlji in med ljudmi, marveč tudi skozi kulturo in ideje. če sem že dobil odvezo za nepopolnost, tedaj je lahko članek zaključen. Petdeset let? Bilanca, obračun? Melanholija poti navzdol? Nič tega. Samo svetel pogled nazaj, samo stisk prijateljske roke in potem — zopet na delo: to je ves jubilej človeka, ki ve, da je večer še daleč za gorami in da je »labor ipse voluptas«, kakor so rekli stari. — še mnogo in mnogega, pa dobrega! Ltnda di Chamounix Medtem ko je romantika XIX. stol. v nemških in čeških deželah enako gojila in bogatila vse panoge glasbene umetnosti, prevladuje v romanskih pokrajinah, zlasti v Italiji, operna tvorba. Smisel za instrumentalne pridobitve prejšnjega stoletja ja tu padel tako globoko, da sta se celo koncertna in cerkvena glasba ravnali po opernem okusu. Morda je opera nudila več možnosti politični manifestaciji v takratni Italiji, ki jo je težilo tuje gospodstvo, ali pa je s svojo pestrostjo, posebno v komični zasnovi, dajala občinstvu priliko, da je pozabilo na žalostne razmere javnega življenja. Trije mojstri tvorijo v prvi polovici XIX. stoletja prehod od klasične operne tvorbe k Verdijevi: Rossini, Bellini in Donizetti. Pri vseh se poznajo sledovi Gluckovih reform v deklamaciji in bogatejši izdelavi orkestralnega parta, Mozartov vpliv pa v širši obdelavi zborov. Donizetti je najognje-vitejši od trojice in pravo čudo glede na br-zo ustvarjanje. Tako je v letih 1830 do 35 dovršil celih 22 oper. med njimi »Ljubavni napoj« in »Lucio di Lammermoort- Toda njegov orkester je mnogokje kričav, melo- dija rada trivialna, ritmika in harmonija pa vsakdanja. »Linde di Chainounix« ni mogoče šteti med njegova posebno posrečena dela. Za kritičnega poslušalca, ki je la malo zrasel z današnjim izrazom umetnosti sploh,, je težko prebavljiva tja do tretjega dejanja in vživetje vanjo je še- težja. Glasba v melodiji zdaleč ne doseza Mozartove iskrenosti na buffo-mestih ne njegove dov-tipnosti, v dramatičnih akcentih pa nikakor ne Verdijeve sile. Vprav nerazumljivo nam je danes, s kako poskočnimi ritmi in zvoki slika skladatelj v II. dejanju Lindino blaznost! In vendar je skladatelj sam podlegel tej duševni bolezni, čije znaki so se pokazali že leto dni po izgotovitvi partiture Linde (1842). Ali mu smemo torej očitati plehkost? Ali ne gre tu mnogo bolj za trdo resnico, da se okus in z njim izraževalna sredstva v umetnosti temeljito menjajo od dobe do dote in še to, da smo že po nara vi oddaljeni pojavom nam tuje miselnosti in čustvenosti. Vsekakor bi bilo Lolje ustreženo z Donizetti j e>vo komično opero »Liu-bavni napoj«, ker je vitalnejša in s svojo komiko vse bolj obče človečka. Preprosta vsebina Linde di Chamounis nam prikazuje revno savojardsko dekle, ki se umakne zasledovanju starega markiza v Pariz. Tu živi kot zaročenka mladega slikarja Karla, ki je pa v resnici sin Ghamonij-ske graščakinje. Ko Linda izve, da se mora ljubljeni Karlo poročiti z drugim petičnim dekletom in ko jo lastni oče osumi razvrat-nosti ter pahne od sebe, zblazni. Karlo sam je reši te bolezni, potem ko se je otresel nevšečnih obvez, in obljubi Lindi zakon. Vlogo Linde je igrala in pela kot gostja priljubljena in izza prejšnjih let čislana gdč Župevčeva. Njene visoke koloraturne sposob nosti so glede lepote in čistosti tona ter intonacije nesporne. Tudi igralsko se giblje gitčno in je presenetila v zadnjem aktu z globoko dojeto kreacijo. Od ostalih je bil g. Betetto kot prefekt najbližji idealu kantilene ki prevladuje v delu, ter je posebno sveže zmagoval vse nevarne višine svoje težke pevske partije. Ga Kogejeva in g. Primožič sta oskrbela vlogi Lindinih staršev, slednji je bil močan v igri in petju, medtem ko se je g. Kolacio več kot žrtvoval za buffo-vlo-go starega markiza, ki mu ne leži niti po značaju glasu, niti po igralskih zahtevah. Tudi v maski ni bil posrečen. G- Banovec je kot viskont Karlo zadovoljivo rešil svojo težavno in obsežno nalogo, le da mu je barva glasu prejokava," vse premalo možata. Po lepem petju se je zopet odlikovala ga Golobova kot Pierotta. Glasbeno vodstvo in režija sta bili v izkušenih rokah gg. Neffata in Šesta. Ljubitelji petja niso štedili z odobravanjem, posebno gdč. Župevčevi. P. Š. Zapiski »Življenje in svete prinese v prihodnji številki, kd izide kot priloga ponedeljskega »Jutra*: članek »Kitajska vojna in surovine« dalje zemljepisni prispevek »Tragedija v večnem leduc, nadaljevanje Dumasovega ro mana >Trije mušketirji« z Norrentrander-eovimi ilustracijami, naravoslovni članek sTrdoživost bacilov v zraku«, nadaljevanje članka dr. Ivana Laha o Francetu štajerju, prispevek P. Karlina >Francis Carco v Gon-courtovi akademiji«, poročilo o knjigah in revijah in dr. A. Debeljaka referat o ljubljanskem predavanju francoskega nacionalnega ekonoma Georgesa Blondela. Številko, ki je tudi obilno ilustrirana, zaključujejo običajne rubrike. Akademska komemoraeija ta preriden-toni T. G. Masarvkom. Filozofsko društvo v Ljubljani priredi s sodelovanjem akademskega odseka Jugoslov.-češkoslov. lige in petnajstih akademskih društev komemoraci-jo za častnim doktorjem univerze kralja Aleksandra 1., prezidentom Osvoboditeljem T- G. Masarykom. Ta svečanost bo v ponedeljek 25. t. m. ob 18. uri v zbornični dvorani univerze. Spored bo otvoril Akademski pevski zbor, ki zapoje pesem :>T«e voda, teče^ nakar spregovori rektor dr. Rado Kušej, za njim pa zastopnik akademske mladine. Kratka, desetminutna predavanja so napovedana v sledeči vrsti: Dr. Alma Sodnikova, Osnove Masarykove filozofije; dr. France Veber, Subjekt in objekt po Ma-sarvku; dr. Boris Furlan. Masarykcv politični nazor; dr- Stanko Gogala. Masaryk kot padagog; dr. Varlav Burian. Masaryk kot literarni kritik. Svečanost bo zaključil Akademski pevski zbor s pesmijo: »Ecce quomodo moritur justusc. Razstava Avgustove dobe v Rimu. V proslavo dvetisočletnice rojstva rimskega cesar ja Avgusta je bila otvorjena v Rimu (palača razstav na Via Nazionale) velikopotezno zasnovana jubilejna razstava, ki bo odprta do 23. septembra 1938. Namen razstave je, prikazati z moderno razstavno tehniko zgodovino Rima in posebej še dobe velikega cesarja Avgusta. Razstava obsega oddelke, ki so posvečeni postanku Rima, razvoju rimske države do konca punskih vojn, rasti Rima v dobi državljanskih vojn, Cezarjevi dobi z osvojevanjem zapada, Avgustu in j>a njegovemu delu, ambientu, v katerem je živel Avgust, pesnikom in pisateljem te dobe, spomenikom stavbarstva, razvoju cesarstva do rodbine Anionincev, triumfu rim-ljanstva. obrambi rimske civilizacije, začetkom krščanske Cerkve in razvoju rimske ideje vse do fašizma. Mimo tega so posebni oddelki, ki kažejo javno življenje v Rimu, v občinah in v provincah, pravo, vojsko, mornarico, religijo ter mladinsko in socialno skrb, dalje rimsko civilizacijo v vseh njenih oblikah od tehnike, industrije in obrti do znanosti in umetnosti. Naposled kažejo posebni oddelki zasebno življenje Rimljana v Avgustovi dobi (hišo. življenje v hiši, modo in nakit, hrano, plese). O B T Prvi obrisi svetovnega nogometnega prvenstva Pet udeležencev za finale je že določenih V razpisu za svetovno prvenstvo v nogometu leta 1938 sta Francija kot prireditelj in Italija kot zmagovalec zadnjega takšnega tekmovanja pred tremi leti od vsega pocetka oproščeni izbirnih tekem in bosta vstopili naravnost v finalno kolo, medtem ko mora ostalih 14 kandidatov za ta finale igrati izbirne igre po raznih skupinah. Po dosedaj odigranih igrah je že gotovo, da bodo v finalu igrale Nemčija, švedska m Avstrija. V prvi skupini sta se Nemčija in Švedska že kvalificirali za finalno kolo, Finska in Estonska pa sta izpadli. Igra med Nemčijo in Švedsko je v tej skupini sicer še v zaostanku, ne bo pa imela nobenega odločilnega pomena. V drugi skupini je Norveška zmagala nad Irsko s 3:2, Poljska pa (ita igra nesrečnega 9|xmiina je že zopet na vrsti) nad Jugoslavijo s 4:0. Iz te skupine pojdeta v finale dva zastopnika, najbrž Norveška, najbrž tudi Poljska. Ce se zgodi čudež, pa tudi lahko — mi! V tretji skupini je potrebna odločitev mod Rumunijo in Egiptom. Zdaj je dogovorjeno, da bodo Rumuni najprej romali v Egipt in igrali tam 12. decembra, Egipčani pa bodo prišli na revanžo aprila leta 1938 v Bukarešto. V četrti skupini se mora določiti prvo mesto med Švico in Portugalsko. Ta igra bo najbrž nekje v Italiji, ne va se pa še, niti kje, niti kdaj. V peti skupini se bo najbrže uveljavila Madžarska, ki ima nasprotnika še v Grški in Palestini. V naslednji skupini igrata Češkoslovaška in Bolgarija, ki se bosta sestali v prvi kvalifikacijski igri dne 7. novembra v Sofiji, revanžna tekma pa bo spomladi v Pragi. V sedmi skupini je Latvija zmagala dvakrat nad Litvo, nazadnje pa je izgubila proti Avstriji z 1:2 in to tako Avstrija prišla v finale. V naslednji skupini bosta med Holandsko Belgijo in Luksenburgom dva kandidata pri šla v finale, in sicer po vsej verjetnosti Ho-landska in Belgija. V prekomorskih skupinah je položaj še precej nejasen. V azijski skupini ie sploh dvomljivo, če bodo Japonci in Kitajci prišli v času, ko govorijo topovi in strojnice, tudi še do nogometnega boja. V ameriški skupini bosta z juga prišli Brazilija in pa Argentina, s severa pa USA, med katerimi pa bo zadnja beseda izrečena še na do- mačih tleh, v Francijo pa bosta iz vse Amerike prišli samo dve moštvi. Položaj med evropskimi skupinami se bo razčistil v prihodnjih mesecih. Ce tudi pre-komorska udeležba morda ne to polnostevil na, jamči že udeležba najboljših evropskih nogometnih moštev, da bo ta nogometni turnir imel najbrž še večji uspeh, kakor ga je imel pred tremi leti v Italiji. Pri tem bo Francija lahko marsikaj popravila po izkušnjah, ki so jih imeli pri organiziranju tega svetovnega prvenstva Italijani. Celje:OIimp. Jutri ob 15. se bo pričela na celjski G lazi ji povratna podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Ker bosta obe moštvi nastopili v močnih postavah, bo tekma gotovo zelo živahna in napeta- Pričakujemo pa tudi, da bo fair. Na Olimpovo željo bo sodil zagrebški sodnik. Jutri ob 10.30 dopoldne se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« zanimiva prijateljska tekma med celjskimi Atletiki in SK Hrastnikom. Motoklub Ilirije. Izlet motociklistov v Trst bo ob vsakem vremenu. Zbirališče danes ob 13.10 pred tajništvom kluba, kjer se bodo udeležencem razdelile legitimacije in zastavice ter sporočil točni spored. Odhod točno ob 14. SK. Ilirija (lahkoatletska Sekcija). Sporočamo vseon juniorjenn, da bo v nedeljo ob 14. na Stadionu jnnnaorsko prvenstvo Dravske banovine. Vsi juniorji se poziv-Ijejo, da se tega tdkmovaoja vsi brez izjeme udeleže. SK Ljubljana. Rezervno moštvo igra v nedeljo predtekmo na igrišču Hermesa. Postava im navodila na/ običajnem mestu. Sokol Tridesetletnica Sokola I. na Taborn bo svečano proslavljena s tremi velikimi prireditvami v prvi polovici prihodnjega meseca. V nedeljo 7. novembra popoldne bo na Taboru jubilejna lutkovna predstava, v soboto 13. in v nedeljo 14. novembra pa bosta dve telovadni akademiji slavlienca Sokola I. na Taboru. Večerno sobotno akademijo pripravlja obojno članstvo z novimi učinkovitimi točkami, nedeljsko popoldansko pa ves naraščaj in deca enako z novimi ljubkimi nastopi. Med tednom bodo primerna pre- j davanja in lutkovna razstava. Sokol I- na j Taboru že sedaj bratsko vabi vse svoje i članstvo in pripadnike ostalih društev, da S se proslave njegove 30 letnice uddleie pol- I noštevilno. Podrobnosti posameznih prira-ditev bomo še javili. Sokolsko društvo Ljubljana m. Bežigrad vabi vse na svojo veliko tombolo na Kongresnem trgu dne 24. t- in. ob 15. uri. Sreč-niki odnesejo 50 stotov najboljšega kockastega premoga, moško, žensko kolo, fotoaparat, kanarčka v kleti, razna živila, obleko, posodo itd. Kupujte srečke po 2 din! V primeru slabega vremena bo tombola 31. t. m. Nov sokolski dom v Sarajevo. Najstarejše sarajevsko sokolsko društvo bo otvorilo 6. novembra svoj veliki in sodobno zgrajeni dom, ki ne bo služil samo telesni vzgoji, temveč tudi vsem ostalim panogam sokolskega kulturnega udejstvovanja. Otvoritev je bila nameravana že pretekli mesec, ven-dan pa se je nekoliko zakasnila. Zato ie prireditveni odbor sklenil, da bo 6- novembra, na dan, ko je srbska vojska po osvo-bojenju vkorakala v Sarajevo. Otvoritve doma se bodo udeležili zastopniki Saveza SKJ in vseh sosednjih žup. Prvi dečji vsesokolski zlet V okviru 10. vsesokolskega zleta v Pragi, ki bo prihodnje leto, to kot posebna prireditev tudi zlet dece iz vse češkoslovaške republike, iz vseh sokolskih društev in čet. Preteklo nedeljo so se sestali v Tvrševem domu v Pragi vodniki dece iz vseh žup in načelno sklenili, da bo imela sokoLska deca, pripadniki Sokolstva od 6. do 14. leta, svoj posebni zlet, kjer bodo nastopili v treh skupinah. Deca bo prišla v Prago dva dni pred nastopom. Vodniki ji bodo glavno mesto države razka-zali po manjših skupinah. Glavni zletni dan bo v nedeljo in bo zaključen z veliko javno telovadbo sokolske dece. Isti dan bo tudi velik sprevod po Pragi- Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 23. oktobra: Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdoL Nedelja, 24. oktobra: ob 15. uri: Pesem s ceste. Izven. Cene od 22 din navzdol, ob 20.: Vozel. Premiera. Premierski abonma. Ponedeljek 25. oktobra Zaprto. * OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 23. oktobra: Navihanka. Izven- Znižane cene od 30 din navzdoL Nedelja 24. oktobra Sv. Anton, vseh zaljub Ijenih patron. Izven. Globoko znižan« cene od 24 Din navzdoL ★ ŠENTJAKOBSKO GEDALIŠČE Sobota, 23. oktobra: »Lincoln i. Premiera. Nedelja, 24. oktobra: »Lincoln«. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 23. oktobra: »Sodnik Zalamejskio Bloki veljajo. Nedelja, 24. oktobra ob 15. uri: -Trije vaški svetniki«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olge«. R A~D~I O Sobota, 23. oktobra Ljubljana 12: Pestri zvoki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Industrializacija Slovenije: Železarstvo na Jesenicah II. (g. Avgust Kuhar). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — -19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojaij Kumar). — 20.30: Ribniški večer: »Ribnčan je pa čez uset. Humo-ristična igra; napisal in vodi Janez Andol-šek, sodelujejo: Akad. pevski kvintet in člani rad. igr. družine. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert Radio orkestra: Vesel konec tedna. Nedelja, 24. oktobra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 8.45: Verski govor (p. V. Učak). — 9: Čas, poročila, spored- — 9.15: Koncert: Sodelujeta kvartet rogov in Ci-mermanov trio. — 11: Otroška ura: »De-setnica« (skupina ge. Vide Juvanove). — 11.30: Koncert Radio orkastra. — 13: Čas, vreme, spored, obvestila. — 13.15: Šopek veselih napevov (plošče). — 17: Prenos mednarodnega koncerta za Holandsko Indijo- — 17.30: Kmet. ura: Izboljšanje občinskih oz. srenjskih pašnikov (inž R. Lah). — 18: Operni šramel. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Vojni dobrovoljec Ivan Gosar (g. A. Gmajner). — 19-50: Slovenska ura: Koroške narodne. — Paberki iz koroške utrakvi-stične šole (g. Moderndorfer). — 20.30: Gdč. Majda Lovsetova poje s 6premljeva-njem Radio orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Instrumentalni due-ti, orglice in harmonika (gg. Petan France in Stanko Avgust) - Beograd 17: Evropski koncert — 17.90: Narodna glasba. — 19.10: Plošče. — 20.10: Srbski večer. — 21.30: Orkestralen koncert — 22.20: Čelo. — Zagreb 20: Šlagerji- — 21: Godba na pihala. — 22.20: Orkester mandolin. — Praga 19.10: Scene iz »Dali-bora«. — 20.05: Mozartova glasba. — 22.35: Plošče. — Varšava -1935: Plošče. — 21.15: Pester program. — 22: Mozartova glasba. — Dunaj 11.45: Simf. koncert. — 12.55: Skladbe po željah. — 15.50: Komorna glasba. — 17: Koncert za Indijo. — 17-55: Don-ski kozaki poio. — 19.35: Skladbe za čelo in klavir. — 20.05: Od Straussa do L«harja. — 22.30: Godba za ples. — Berlin 19.10: Lahka g last«. — 20: Prenos opere »Rop v Serajlu«- — 22.30: Lahka godba in ples. — Miinrhen 19.25: Plošče. — 20: Verdijsva opera »Rigoletto«. — 22.30: Lahka glasba. — Stuttgart 19.13: Preno® Waenerjeve opere >P««Bki turnir na .Wartbunjuc Rafael Sabatinl: 97 MORSKI KRAGULJ Gusarski roman Po njegovem podlem načrtu bi bili morali sira Oliverja prodati berberskim Mavrom v suženjstvo, toda ladjo so zaplenili špainci, in inkvizicija je poslala viteza na galejo. Ko so čez šest mesecev zavzeli špansko ladjo moslemski gusarji, se je odločil za edino pot, ki je vodila iz njegove bede: postal je sam gusar in vodja gusarjev, in pozneje — « »Kaj je sicer še delal, vemo,« ji je segel Ion* Henry v besedo, »in verjemite mi, ako se to, kar pravite, ujema z resnico, bi njegova poznejša dejanja tako za nas kakor za vsako dirugo sodišče le malo pomenila.« »Resnica je, prisežem vam, mylord,« je ponovila. »Gotovo, gotovo,« je odvrnil in resno pokimal, »toda, ali morete svoje trditve tudi dokazati?« »Kateri boljši dokaz naj vam ponudim mimo tega. da ga ljubim in da sem ga vzela za moža?« »Pha, lep dokaz!« se je zmrdnil sir John. Ne meneč se za ta medklic, je lord Henry z vso krotkcstjo nadaljeval: »To, gospodična, samo kaže, da sami verjamete tej čudoviti istoriji, njene resničnosti pa še davno ne dokazuje. Najbrže ste jo zvedeli od Oliverja Tressiliana ?« »Res je, a zvedela sem jo v Iionelovi navzočnosti, in Lionel jo je potrdil — priznal je resnico.« »In to se nam upaš reči v oči?« je v nejeverni togoti zakričal sir John. »Moj Bog, to se upeš trditi?« »Upam se triditi in trdim,« je odgovorila, čvrsto kljubujoča njegovemu pogledu. Lord Hemry se je osupel in zamišljen zleknil nazaj v svoj naslanjač in se potegnil za kratko sivo brado. Nekaj je bilo v vsem tem, česar ni razumel: »Gospodična Rozsimuinda, vnovič vas zakli-njiam, da se zavedajte važnosti sleherne svoje be-sedie. S tem, kar pravite, obtožujete človeka, ki se ne more več zagovarjati. Ako vaše trdatve obveljajo^ bo spomin Lionela Tressiliana na vekomaj osramočen, še enkrat vas vprašam, še enkrat prosim, da skrbno premislite svoj odgovor: ali je Lioneil Tressilian res priznal upravičenost teh obtožb?« »Še enkrat slovesno prisežem, da je vssfea moja beseda resnična: dia je Lionel Tressilian vpričo mene priznal obdioflžitve, ki mu jih je sir Oliver vrgel v oči. Ali morem razločneje govoriti, gospoda ?« Lord Henry je razkrečiil prste: »Mislim, Killi-grew, da po tej izpovedbi nimamo več pravice pretresati obtožbo. Sir Oliver nas mora spremiti na Angleško in se tam javiti sodišču.« Toda eden izmed sodnikov, tisti častnik z imenom Youldlcn, ki je mora/1 biti bistrejše pameti, se je ta mah oglasil in se obrnil k priči: »Z vašim dovoljenjem, mylord, bi vprašal gospodično, pri kateri priliiiki je sir Oliver dobil od brata to priznanje?« Rozamunda je odgovorila, kakor je bilo res: »V svoji hiši v Alžiru, tisto noč... « Teddjci je spoznala zanko, in beseda ji je zastala. Tudi drugi so jo opazili; sdr John je neutegoma planil v vrzel, ki jo je bil Yor.čevaii in večletno pra kso. dobi takoj službo. — Franc Oov.rk. mesar in pr6 l:fl rev3j'ec. POTŠetGva ul. 1, Ljubljana. 27631-1 Frizersko vajenko sncsobno in spretno za to obrt, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe s sliko pošljite na Hrab-rič. frizer, v Karlovcu, Rrčka 1. 27702-1 Agilnega manufakturista veščega šofiranja sprejmem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilens. 27740-1 Prikroievalca samostojno moč, sprejmem takoj. Mesto stalno. Robin-nak. Maribor, proizvodnja čevljev. 27777-1 Delavca ftarrga 18 do 22 let, naj-nsj*: z lastnim kolesom, — Fr>reim.em takoj. — Miške-c Mirko, brusilnika stekla in o::lc- naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 D:D. Pisalni stroj »Underwood« — popolnoma nov, nerabljen, prodam za Din 4.(100. Aleksandrova 9jIII, levo. 27727 29 »Singer«, »Pfaff« skoraj novi, pogrezljivi — poceni naprodaj pri — »PROMET« (nasproti žanske cerkve). kri-27766-29 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo enamke za 3 din. Vafenci(he) Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 D n. Ka^anjS' »nesel 17 Din. i Vajenka s primerno šolsko izobrazbo želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom, z oskrbo v hiši. Ce mogoče v kraju na Dolenjskem. Ana Jug, Št. Jernej št. 17, Dolenjsko. 27775-44 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Peči Dravograd montiramo v nedeljo 24. t. m. v rest. Koma ver. Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. 27714-6 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslo-va 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa Več novah koles prvovrstnih znamk, poceni naprodaj pri »PROMET* (nasproti križan-ske cerkve). 27767-11 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni Jahač Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova nI. 14. Telefon 35 10. Izposluje vse benčne. kreditne posl«, nakup in prodaje hranilnih knjižic najugodnejša prot takojšnjemu plačilu. 39 16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno in mesarijo oddamo iz zdravstvenih razlogov za daljšo dobo v najem. Sfiligoj. št. Ilj v Slovenskih goricah. 27747-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dobroidočo gostilno vzamem na račun ali v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V prometnem kraju«. 27719-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dim. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, go-idov, trgovskih in stano vanjskifa biš ter vil ima naprodaj gradben, atrokuv a' izobrain posredovale« KUNAVEB LUBVIK. Oeta 29 oktobra 6- Ulefon 37-33. Pooblaščeni graditelj m »od ni cemtelj u nasvete brezplačno oa razpolago. 69 a Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za 1. november v Rožnž dolini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7S-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din. za .-.iio aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za 1. december Iščem lepo dvosobno stano vanje v ali biizu središča mi'sta. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra po značko »Stalna mirna stranka«. 27031-2il a Stanovanje eno ali dvosobno iščem za takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dv« osebi«. 27721-21a 25 Nekega pometača, ki je nedaleč od ondod pravkar škropil tlak, je pa prešinila pametna misel. Privil je svojo cev na najbližji hidrant in jel polivati vso nezavestno druščino, dokler se ni opa-metovala. Več stavbnih parcel od 1400 do 7500 kvdr. m prodam. Vodovod, elektrika poleg. Poizve se Vižmarjih 100. 300-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zr >s>ek 17 Din. Trisobno stanovanje v vili. v centru mesta — oddam 1. novembra. Vpra šata Knafljeva 13/11. 27154-21 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmiajbi znesek 17 Din. Sobico oddam gospodu, tudi ženski osebi za 150 din. Ger-bičeva ulica 25. 27653-23 Gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje v zračno sobo 9 posebnim vhodom. Sprejmem eventu elno tudii na hrano. Vprašati v mlekarni. Celovška c. 42. 27708-23 Prazno sobo veliko, s kopalnico, poleg magistrata, Ljubljana oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27033-28 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Sobe išče Opremljeno sobo nrrno, predvsem solnčno. iščem takoj ali pozneje. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jut'« pod značko »Soliden in stalen«. 27771-23« Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din. Opozorilo Osebe, ki o meni in mnj4 ženi raznašajo neresnične vesti in klevete, opozarjam, da bova proti vsakomur sodnijsko postopala. Ivan in Marija Mežek. Ižanska cesta (poleg mitnice). 27753-31 -2JL Vsaka beseda 2 Dn; davek 5 Din za dajanje davek 3 Din. za dajanje znesek 20 Din. Evetana dvignite piismo! 27770-34 »Vila z vrtom« Ste dobili drugo pismo? Odgovorite! --Ljubiteljica narave«. 27745-24 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš' ZLe^ek 17 Dn. Slava Gril Kreme in knjige o kozmetiki, Pot na Rožnik 2. 27756-37 (Prilik |ugodnega nakupa| trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd. Presker [Sv. Petra cesta 14] T"««' OBČINA RUŠE, srez 3Iaribor, d. br., razpisuje, ker prve prošnje niso bile popolne, ponovno naslednje občinsko uslužbensko mesto: Mesto pragmatičnega občinskega tajnika. P o g o j'i : popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Služba je obenem združena s službo občinskega blagajnika. Varščino bo določil občinski odbor. Za razpisano mesto je vložiti pravilno kolkovane, lastnoročno spisane prošnje s priloženimi dokumenti po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih v roku enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tukajšnji občini. OBČINA RUŠE, dne 21. oktobra 1937. ni vb PLE 5M05ii!hownrjt nctiKtKRitmi TISOČI mTISOa-SenKJ ^H*AUU3BO,TOD0K<,lll JtlO MriOGE;Z»LE»E.nKl{1ttriORXnJf Acad tbilJlluidflrjela1 H«5fa«e l r#T_s 7t- im rutr. 'il □AMB PO P0«ET3U.5ttKLBn» CJl BMAOTOSIIimM; 8. br. 17274/87 25 svobode ž§ let napredka Skoplje bo izrremenjeno ob proslavi osvobcjenfa Južne Srbije v izložbeno mesto 25 let svobode, 25 let udejstvovanja po svoji volji in svojih načelih je prineslo Južni Srbiji velik gospodaieki in kulturni napredek. Ob proslavi četrtetoletja PTinolaPtncga razvoja se bo Skoplje spremenilo v veliko izložbeno mesto. Skoplje nima svojejra razstavnega prostora, v katerem bi moglo podati celoten pregled razstavljenega blaga, temveč bolo za razstavo na razpolago deloma posebni za to priliko zgrajeni paviljoni, drage razstave pa bodo v šoli, higienskem zavodu, v skopskem muzeju in v Kuršumli-Hanu. Razstava v Skoplju nin.a trgovskega značaja. Pre i vsem ni predvideno, da bi se razstavljeni predmeti prodajali. Razstava ho*'e podati v obliki revije nazorno sliko o razvoju Južne Srbije v času od osvoboditve, podati hoče pregledno sliko o razvoju zadnjih 25 let. Poljedelska razstava bo deljena na več oddelkov; živinoreja, sadjarstvo, poljedelstvo, veterinarstvo, konjereja, ribarstvo itd. Razstava bo nazorno pokazala napredek v teh go^po lanskih panogah potom križanja pasem, potom selekcije, potoin uvoza novih pasem if.i. Pokazati hoče napredek zadnjih 25 let, pokazati hoče tudi razvoj ie možnosti na podlagi dosedanjega sistema,iskega dela. Tako bo v celoti poučna razstava, vsled česar razstavljeni eksomplarji ne bodo ravno pokazali najlepših in najboljših eksemplarjev, temveč povprečni tip rezultata dosedanjega dela. Način in obseg trgovine se je v 23 letih svobode bistveno repremenil. Predvsem bo zanimiva primerjava mod moderno urejeno trgovino in malo trgovino, kot so te bile običajne še pred 25 leti. Večje štev lo risb in diagramov bo pokazalo svoječasni in sedanji obseg iposiovanva. Industriji, ki se je v Južni Srbiji razvila vprav v zadnjem fesu, .jo namenjen poseben paviljon, ki hoče nazorno pokazati dosedanje Uispehe ter razvojne možnosti. Rudarski paviljon, ki bo zanimiv tudi po svojem pročelju, urejeni vhod v rov, bo poda! dobro siiko izrednega, rudninskega bogastva Južne Srbije. Poljedelstvo bo nameščeno v ljudski goli »Njegoš« ter pokazalo jasno &liko velikega razmaha v poljedelstvu ter v predelavi poljedelskih proizvodov. Zanimiva bo na vsak način primerjava med moderno urejeno šolo in pa med šolskim razredom, kakršni so bili v Južni Srbiji pred osvoboditvijo. Tudi moške in ženske strokovne šole 1>odo pokazale izdelke svojih učencev in učenk, čipke, zavese, preproge in drugo. Zanimiv bo pregled hotelirstva in turizma. oddelek kolonizacije in gasilstva, torej strok, ki so se v Južni Siktiji vpeljale šele po osvoboditvi. V Skopskem marže ju in Kuršumli-Hanu lx> folklorna, etnografska in arheološka razstava, v Higienskem zavodu bo pokazana, organizacija zdravstvene in hijrienske službe, v Okrožnem uradu pa rezultat capoiov za socialno skrbstvo Južne Srbije- V paviljonu prijateljev Francije bo vodi in začeli so mrzlično iskati po vsem svetu, da bi našli nadomestilo za Gar-bojevo. Poverjenci družile so prepotovali predvsem vse evropske pres olnice, da bi našli žensko, ki bi bila Garbojevi vsaj na zunaj podobna, kajti ameriški obiskovalci kinematografov so zahtevali v prvi vrsti takšnih ženskih tipov. Eden teh o Jpor-lancev je v Parizu prvič slišal ime Katarine Sergave. ki je nastopala kot neznana sta-tistka v neki pariški reviji dvomljive vrednosti. Obiskal je to revijo in je bil nad podobnostjo plesalke i Greto Gani o presenečen. Z naslednjim par-nikom je od sreče na pol omamljena statist-ka odpotovala v Ho!ly\vood. Postala naj bi nadomestnica Garl>ojeve in njena velika naslednica. če bi Švedinja v resnici izpolnila svojo grožnjo. Štab kakšnih dvajset najznamenitejših hollvwooiiskih lepotnih umetnikov in umetnic se je poravil s Sergavo. ko je prispela Baipls. BOLNICA ZA DUŠEVNE BOLEZNI razpisuje nabavo kruha in kvasa za čas od 1. novembra 1937 do 31. marca 1938. — Ponudbe kolkovane s 10.— din je vlagati do 27. t. m. pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 52. kjer so razvidni dobavni pogoji. v to mesto. Temu štabu je uspelo, da ja bivšo statistko tako spremenil, da je sliči-la v vsaki, tudi najmanjši podrobnosti, Garbojevi. Da bi si Sergavo zagotovili z? vselej, so ji predložili pogodbo kar za 10 let in v upanju na bodoče velike zaslužke so ji ponudili zgoraj navedeno gažo, ki tudi za Hollywood ni (preskromna. Sergava je pogodbo podpisala brez pomisleka. Pogodba jo je sicer spreminjala v najbolj samotno žensko na svetu, toda ker je bila sama prepričana, da bo v kratkem stopila kot velika zvezda iz teme, se ni obotavljala. Potem se je pa zgodilo, da Greta ni izvršila svoje grožnje in da se je vrnila p-> daljšfm odpočitku v Ifollywood. Vse so pozabili in pozabili so tudi na Sergavo. Nihče ni govoril o njej. nihče ni spoznal ženske, ki je v temi hodila vsa zastrla na sprehode. Kmalu se je naveličala- da bi igrala ulogo pozabljene in osamljene ženske in se je visoki gazi odpovedala. Hoče spet na oder. Na odru. ki ga je vajena, hoče postati slavna zvezda, ne pa da bi se držala skrito. Sedaj je na poti v Pariz. PREUTRUJENOST Znanstveno je dokazano, da regulira »KALEFLUID« sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačna detajlna literatura, zahtevajte Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. »KALE-FLUID« se dobiva v lekarnah. R. S. br. 10537/33 Naznanjamo tužno vest, da je tragično preminula VERICA SODJA previdena s sv. tolažili. Pogreb bo 23. oktobra ob 3. uri pop. na Koprivniku. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje J^orin Eavjjen, - Izdaja *a konzorcij »Jutra, Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Aloj* Novak. - Vsi S pijani.