Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrtek, 25. Julija 1935* MARIBORSKI Ml!"' UlfSt st m IX. (XVI.) Cena 1 Dir OeeOnlBteo Id oprava: Maribor, Gosposka oL U, tel. MtH ta 8465 / tfliiMfrim, Kimt. IJeva oL \ tet 8122, 3123, 8124, 8125 ta 8126. / Miaj* razen nedelje ta praeniltor vsak dan ta stane mesečno dostavljen na dom 12 Din prejeman v ui>ravi aH do doMI M> Mn. / Oglasi po cenika. / Oglase sprejemata todi oprava »Jutra« in »Sloven-Aega Naroda« v LjuhijanL / Mttnl Čekovni rabin tt. 11.409. / Posamezna fttov. 1 Uta. -JUTRA" Ogorčenje v Italiji Italija dolži Anglijo In Japonsko, da podpirata Abesi-ntjo in rovarita proti Italiji — Protestna zborovanja po vsej Italiji - Kampanja italijanskega liska Rim, 26. julija, g. Ukinitev prepovedi za tevoz angleškega orožja v Abesinijo, jo dvignila v Italiji nov vihar ogorčenja proti Angliji, v katerem padajo že besede sovraštva in maščevanja. Utemeljitev tega sklepa, tako piše torinska »Stampa« je rezultat hinavstva Angležev, ki hočejo spraviti Italijane in Abesinee na enako stopnjo. Spomniti hočem Angleže samo na to, da italijanski narod ne bo nikoli pozabil te ža-Htve. Anglija zapravlja s takim postopa njem italijansko prijateljstvo. Ko bo padel prvi italijanski vojak, prokletstvo ne bo za delo samo enega harbarja, ki bo streljal, temveč tudi vse one, ki so mu iz slasti po denarju in gospodstvu dali orožje v roke. Sirer pa je možno, da bo napočil dan, ko se bo mogla Italija maščevati. »Giornale d’/talia< pravi, da je to jasen dokaz angleške aktivne solidarnosti z Abe-shiijo. Italija ho smatrala to kot izraz angleškega sovraštva napram njej. V Londonu si sicer prizadevajo ostati nepristranski in iiraniti samo prestiž Društva narodov zaradi miru in pravice. Toda kako naj si razlagamo njihovo ravnanje v času, ko je japonska vojska vdrla v Kitajsko in so Kitaj a protestirali zaradi tega pri Drnštvu narodov, a »o v Londonu k vsemu temu mol-Jali. Najnovejša gesta angleške vlade se prav v ničemer ne razlikuje od takratne angleške politike. Vesti o angleški objektivnosti in nepristranosti so zgolj izmišljene bajke. Anglija se je postavila na stran razbojnikov in jih oborožnje ter pripravlja na vojno proti itaKjanskemn narodu, ki se pripravlja, da izvrši svojo eivittsaeijsko misijo prav zaradi utrditve miru in pravice na »vetu. Ttidl »Porpolo d’ItaHa< ostro napada Anglijo, ker Je dovofila Levo* orožja v Abesi-ffflo. Ust irorrfftno vprašuje, ali naj bodo to dokazi »petdesetletnega tradlcijonalnega prijateljstva«, o katerem je govoril zunanji minister srr Samuel Hoere. Tndi drogi Ha-Kjanski Hsrti pišejo podobno. Tudi ostali listi dotte angleške Hste, da go zaželi grdo kampanjo proti Italiji v Ne-gnsovi slnžbi in ffovori o »nezaslišanem in ioedaj nesmanermi SkarKMn *a belo pleme« Protestna zborovanja Rim, 25. julija- b. Po vsej katiji so ae včeraj vrSHa velika ljudska zborovanja, ki so Jtti priredile krajevne fašistične organizacije kot odgovor m najnovejše pototlčne dogodke. Manifestacije so se razvile v velike dmpettjeke shode za Masso&rija in njegovo poHtflco v v*hodm Afriki. Proslave so se marsikje udeležile todi dete, ki so mobiliKi-*ame za vrhodno Afiifco. Množice so v glavnem protestirale proti spremembi stališča Japonske in prod ukinitvi prepovedi izvoea orožja v Abesinfji, ki jo je izrekla 'Antija. Tajci zapuščalo Abesitrijo Rim, 25. julija. w. S parnikom »Viktoria« so se vrnile danes v domovino skoraj vse fene in otroci italijanskih državljanov iz Abesmdje. Italijanska vlada je odredila njihov povratek zaradi strino naraščajočega sovraštva proti Italijanom v Abesiniiji. Njihov odhod, ki so ga S&Hte varnostne čete italijanskega poslaništva, je napravil globok vtis. Kakor pripoveduje jot »potniki, je v Abe siniji nerazploženje prot Italiji vedno večje in se sploh ne govori o drugem kot o preskrbi orožja in streljšve. London, 25. julija- w. Več sto Angležev, trgovcev in zastopnikov drugih slojev, se je včeraj zbralo v Addm Abebi, od koder so z letali odpotovali v Anglijo. Po raznih deMh Abesinije je ostalo še oko« 50 angleških državljanov, ki jfli nameravajo prepeljati domov pozneje, za kar je ae ukreni eno vse potrebno. Tudi Japonci oboroiujefo Abesinijo London, 25. julija. AA. Agenti japonskih tovarn orožja in streliva razvijajo v Abesi-niji veliko akcijo. Sklenili so že vrsto dobrih kupčij in sedaj na vso moč pospešujejo ekspedicijo večjih količin orožja in streliva iz Japonske v Abesinijo. Transporti se imajo izvršiti preko Džibutija Zelo ugleden politik japonske liberalne stranke je izjavi! poročevalcu, da Japonska zato ne more stati na strani v italijansko-abesinskem sporu, ker bi ta spor lahko izzval svetovni požar Kaj bo storilo DN London. 24. julija AA Tukajšnji politični krogi so mnenja, da bo moral svet Dru Stva narodov proučiti celokupno vprašanj«-italijansko ahesinskega -»pora tudi če Si se vsi štirje člani razsodiščnega odbora do menili o izbiri petega posrednika.. Svet Društva narodov je pristojen zato, ker sedanji italijansko - abesinski spor ograža Mr. Najbolje bi bilo, kakor mislijo tnkajš ®ji krogi, fe W se sama Italija sklicevala ** S. 12 pakta o Društvu narodov. Ca. pa< Italija tega ne bi storila, mora Društvo narodov samo ali pa kak drugi član zadevo spraviti pred svet Društva narodov. Apel angleških nadškofov na Društvo narodov London, 24. julija. w. Nadškofa iz Can-terrburyja in Usaple sta poslala glavnemu tajniku Društva narodov poslanico, v kateri pozivata svet Društva narodov, naj stori vse, da doseže mirno ureditev italijansko-abesinskega spora. 150 milijonov za Somalijo Pariz, 26. julija. AA Havas poroča iz Ri-mg: Osrednji delovni urad za Somalijo, je dovolil 150 milijonov lir za izredna pomorska dela v tej koloniji. • Stališče Male antante Praga, 25. jnfija. Stališče, ki ga bo zavzeta Mala antanta napram rtafijan-sko-abe«hiskemu sporu, je jasno. Kakor Francija, je tudi Mala antanta že vsa leta zvesta načelom Društva narodov in zanjo bi bilo docela nemogoče opustiti to svojo politiko, kakor jo je nameravala pred kratkim Velika Britanija. Mala antanta želi enako, kakor Francija, opustiti vse, kar bi bilo za Italijo neugodno. Zato bo skušala z diplomatsko akcijo zagotoviti si tudi v bodoče sodelovanje 7, Italijo, istočasno pa znova afirmirati ©snovne principe Društva narodov. V okviru teh načel bo Mala antanta enako kakor Francija pristala na vse, kar bo ugodno za Italijo. Razvoj dogodkov zavisi spričo tega od položaja, v katerem se bodo vršila pogajanja v Ženevi. Svarilo Abesinije Pariz, 25. julija. AA. Abesinski poslanik v Londonu je izjavil da se bodo Abesinci daii do zadnjega pobiti za svojo neodvisnost. Morebitni spopad z Italijo ne bi ostal v sedanjem okviru, ker bi najbrž pomenil znamenje za strahovit odpor in prevrat vseh koloni- ziranih narodov proti Evropejcem. Eventualna italijansko-abesinska vojna ne bo ostala lokalizirana. Evropske velesile, Id imajo svoje kolonije v Afriki, se morajo zavedati, da bi itali jansko-abesinska vojna lahko izzvala splošen upor črncev v njihovih kolonijah. Konkordat podpisan Minister dr. Auer je danes dopoldne v Rimu podpisal konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom Bi m, 26. julija, -r- Danes 'opoldne ob 11. je bil v Vatikanu na svečan način podpisan konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom. Minister pravde dr. Auer je ob 10.45 odšel v spremstvu ju-goslovenskega poslanika pri Vatikanu Simiča ter zastopnBd zunanjega in pravosodnega ministrstva k državnemu podtajniku kardinalu PaeelHju, kjer je Ml nato v prisotnosti odličnih predstavnikov Vatikana podpisa« konkordat. Za Jugoslavijo je podpisal minister dr. ; ®r,' Vatikan pa državni podtajnik kardinal PaeoelH. Podpisala ste konkor- dat v dveh izvodih. Po podpisu konkordata je papež Pij 11. sprejel ministra dr. Auerja v posebni avdijenci in pri tej priliki izrazi! svoje zadovoljstvo, da so naposled urejeni odnošaji med Jugoslavijo in Vatikanom. Nato so bili sprejeti še ostali člani ju-gostovenske delegacije v avdijenci pri papežu, nakar je sledil svečan banket v zavodu sv. Jeronima. Vsebina konkordata bo še danes objavljena. Minister dr. Auer ostane še jutri v Rimu, nakar se vrne v Beograd. Papež prot! Hitlerju Papež bo izdal Belo knjigo, v kateri bo pojasnil stališče cerkve in napovedal borbo proti narodnemu socializmu Praga, 25. julija g. List »Večer« objavlja v senzacijonalni obliki vest, da po papež Pij XI. izdal »belo knjigo« ki bo vsebovala vse gradivo o sporu med narodnim socializmom in katoliško cerkvijo v Nemčiji. Papež je samo zato oskleval z izdajo te knjige, ker »te mu to branila državni tajnik PacelH In blvfti predsednik nemškega cen truma prelat Kaas. Pod vtisom zadnjih dogodkov v Nemčiji pa se je papež odločil, da bo zavzel jasno stališče In napovedal borbo Mtlerizmu. Levičarji proti Lavalu Levičarska opozicija namerava izzvati izredno sklicanje parlamenta, ki naj bi razveljavil zasilne uredbe vlade Pariz, 36. julija. w. Notranje-politiičai položaj v Franciji se je nekoliko poostril Sik lep delavskih organizacij in bojevniške zveze, da bodo nadaljevali boj proti zasilnim uredbam I>avalove vlade ter včeraj&nj.i sestanek zastopnikov levičarskih strank, napravljajo vtis, da se politična opozicija ne mleli sprijazniti e situacijo, ustvarjeno z zasilnimi uredbami. Zastopniki levičarskih sirank so sklenili zbirati dalje podpise mod poslanca, da bi lahko zahtevali takojšen sestanek zbornice. Razen tega je bilo sklenjeno odposlati k ministrskemu predsedniku de.putacijo. kJ bo protestirala proti ukrepom, ki jih je vlada uvedla proti udeležencem nedavne poulične demonstracije. Daputacijo je ministrski predsednik »prejel danes Nastopna avdijenca čsl. poslanika Bled, 25. julija, r. Dopoldne ob 11. je bil sprejet pri Nj. Vis. knezu namestniku novo imenovani češkoslovenski poslanik na našem dvoru g. dr Vaclav Girsa V sprem stvu Predsednika vlade in zunanjega ministra dr- Stojadinovidt in šefa protokola zu nanjega ministrstva Novakoviča se je ob 10. odpeljal z Bleda v Rohinj. kjer je bila nato avdijenca po običajnem ceremonialu Novi poslanik je bil nato sprejet tudi pri kraljevem namestniku Peroviču, jutri pa ga bo sprejela v avdijenco Nj 'Vel kraljica Marija To je bila prva nastopna avdijenca v naši letni rezidenci na Bledu odnosno Bohinju. Kupujte domače blago! Goljuf Zorko pobegnil v Belgijo? Poročali smo. da je nameraval znani goljuf Karel Zorko prevariti tukajšnega trgovca Pregrada za večjo količino manufaktur-nega blaga. čeS da ga pošilja g Bauman iz Št lija Policija se sicer vneto -trudi, da dobi predrzneža v svoje roke. med tem pa se Zorko brezskrbno sprehaja po mariborskih ulicah Doznali smo. da ima goljuf v Mariboru sredi mesta sestro katero je vsak dan obiskaval in se nemoteno gibal v neposredni bližini policije Tako smo pozitivno izve deli, da je Zorko tudi včeraj proti poldnevu bil pri svoji sestri, ki ga je pošiljala na po* ličijo, da se sam javi oblastem Ko je goljuf Zorko spoznal, da so mu v Mariboru rta prevroča, sp ie od sestre poslovil, češ da bo pobegni’ • '•"> C:c pa bi se mu ne posrečilo pob ->ko meje, se bo sam usmrtil, da g.. -„u ne bi dobile v pest SOS Kobanskega Maribor, 25. jolija. Gospodarska kriza, ki je najtežje zadela naš kmečki stan, se čuti v našem severnem obmejnem ozemlju še veliko bolj kakor v zaledju, najbolj pa na Ko-banakem t j, v jugoslovensko-avstrij-skem obmejnem sektorju med sv. Urbanom nad Mariborom in Košenjakom nad Dravogradom. Ozemlje, razen malega pasu na skrajnem vzhodu, ni vinorodno, a tudi sadjarstvo in poljedelstvo je slabo razvito. Pokrajina je živela prej skoraj izključeno od gozda im lesne trgovine. Mimo tega je pa spravljala svoj les na tržišče pretežno še po cestah ki so vodile na sever in so po razmejitvi ostale v Avstriji. Na našo stran vodi s Kobanskega še danes po sedemnajstih letih osvobojenja ena edina cesta, ki je res cesta. Ta vodi čez prelaz Radelj iz avstrijskega Ivnika •' naš Ma-renberg in prihaja za transport lesa v poštev le za manjši gozdni kompleks. Nove ceste k Sv. Križu, Sv.Duhu na Ojstrem vrhu in na Kaplo so bile v prejšnjih letih sicer projektirane kot nujno potrebne ne samo iz gospodarskih, ampak tudi narodnih ter državnih interesov, se zaradi nastale gospodarske in finančne krize do danes še niso zgradile. Zgrajen je le kratek del ceste Bresterni-^ -7 Sv. Križ nad Mariborom, ki pa je sedaj praktično brez večjega pomena. Zastoj lesne industrije in trgovine ter s tem katastrofalni padec cen je naenkrat razvod n otil vse gozdove, ki ne leže ob lahko dostopnih in cenenih prometnih žilah. Naporno in dirago spravljanje lesa s Kobanskega. ki ie prometno skoraj docela odrezano, se lesnim industrijcem in trgovcem ne izplača. Tako Kobanci svojega skoraj edinega pridelka -— lesa — v zadnjih latih sploh ne morejo prodati, niti ne za najnižje, naravnost sramotne cene. In ker je Ko-bansiko po ogromni večini ozemlje malih gozdnih posestnikov in kočarjev, ki so živeli prej od zaslužka pri sekanju in prevažanju lesa, se je naselila v skromnih domovih naših mejašev obupna beda. Sorazmerno s to bedo pada tudi nacionalni odpor proti vedno novim poizkusom demoralizujočih vplivov iz Avstrije. Poudariti je namreč treba, da je Kobansko v nacionalnem pogledu naša najbolj eksponirana obmejna cona! Tu pre(ko so do osvobojenja pljuskali naj-beanejži nemški raznarodovalni valovi im se zlivali potem v dravski dolino ta proti severnemu podnožju Pohorja. Samo tisti, ki 90 v onih iasih proučevali naš položaj ne tem ozemlje, vedo da ni sfcoraj nobern Slovenec več verjefl, da bi se dalo Kobansho za ve« kakor eno ali kvečjemu dve generaciji ohraniti vsaj Se površno naiatnn naroda. »UMavilo, to* leno nacionaiHzacilo ie mxvi^oix> I*~ kriza 5»k^ ^rlede^a .gospodarska “ ?n*u man*! napravilo Ostalo je na^CihTS’ £ Kob^<^n, živečih »trijslke srednje StajeS^i ^ df taiti prikrito da _ m0»l0 0B* favoririranja s ^Tani1_zaradi Franci ie 1™? Italije in oelo nemSkuni Avstrijci dnu J? i<5 d« Podreti kar „ ^ toWLS*r* *m dosesio ^ mezniim v Mariboru in na samem iro- da store^aTtiSo kar se storiti da. V tekm so se organizirali mnogo številn^eliki 1 ‘ n® Kobansko, zlasti k Sv Križu Sv. Duhu na Ojstrem vrhu in na Kanlo’ da se obmejnemu ljudstvo pokaže £aj to, da narodno zaledje na njih 1^3 docela pozabilo fa da sliši to ljudstvo tudi slovensko besedo in pesem 1» nemško z one strani. P^m' ne le ~ dasi so nedvomno tudi važni, — pa vsega nikakor ne morejo »praviti. Zaradi tega je naša zaslužna družba Sv. Cinla in Metoda pričela akcijo za zgraditev nove šoie v «i-romašnem in čisto obmejnem Gradišču, ta zasluži pač podporo vse naše zavedne javnosti. Pn Sv^ Duhu na Ojwtrem vrhu pa se je te dni s podporo banovine in z neumorno požrtvovalnostjo strokovnega učitelja Ivana Robnika popravil že več ko 20 let pokvarjeni vodovod da so naši najbolj nad Avstrijo potisnjeni dr-zavJjani dobili vsaj neobhodno ootrebno vodo. Skromno je vse to v primeri s tistim, kar bi bilo za Kobansko treba stonti, a za sedanje bedne razmer« 1e tudi to pomembno. Treba je le videti hvaležnost, s katero sprejema to naše dobro judetvo tudi skromne drobtine,. V nedeljo 28. t m. bo pri Sv. Duhu pro-s^va obnovitve vodovoda. Naj bi ob U-i praliki pohitelo čim več izletnikov na romantično, a tako revno Kobansko' Na državo, ta pa naslanjamo apel, naj bi kljub težkimi čas>m poskrbeli, da dobe na* Kobanci vsaj nainuj-nejže prometne zvese s svoj, državo. Utrditev Kobancev je obenem tudi najmočnejša utrditev nabolj eksponiratje^a sektorja naše narodne -n državne me^e' —rr. Slovesna otvoritev vodovoda pri Sv. Duhu na Ojstrem vrhu Nedeljske slavnosti otKorJdenaga vodovoda prti Sv. Dw4m na Ostrtun vrim ee ude-lecžii jo tudi mai-ibor&ki odUčnJ9ci, ki so v veliki rnerj pripomogli, da «0 ee po 6 dolgiih letih prd Sv. Doibu spet odprle vodovodne pij>e. Najveftja aasjuga za ta velepomemben dogodek gre veekakoa- sresikemu načedinlku g. dr. Senekuim. CMD — mo&ka podružnica v Mariboru je z vsemi močmi podprla zadevo, da se je uresničila dolgoletna želja obmejna prebivalstva. Prihodnjo nedelj« 28. jul‘-ja bo ob 9 un slavnostna maša ob priliki »žegnanja«, ob 10 uri bo g. sreekl načelnik dr Senekovič kot prvi odprl hidrant, ob 11 uri bo vzidava spominske ploSče pri rezervoarji, nato pa prosta zabava s planinskim veseljem. Vsa dravska dolina s svojo metropolo Mariborom je ta dan vfjM-dno vabljena v obmejne planine. S enrojo prisotnostjo pokažimo, da smo prtjatoijd obmejnega prebivalstva, ki bo ta dan polnoštevilno zbrano k tej redki slavnosti pri Sv. Duhu! Opozarjamo, da bo ob tadL »at ad Pate Ido St—ma. In od V zadnjem trenutku ere* prečena ietenOškrn nesreča 25, jofcja. Y |wetaUi noča je pnons^nik post« 1 e Kačje-fcafn Kmete« t tn- nutku pred prihodom no&*ga -witirnriiniii jwtoi**ga viakm. opmš, 6m jc bAa i.. poste^Boa r odklon *» dk >e Nk med deano^^ojetatoo te mag&no r-in»nn t**»no Pa Jp -d*y r**U, ker bi Uhlso te*riiko nMa. & v ororomrro. X. ji na nesete «nrtae nesreče v Hutterjon teonloi dognete, da je pooeeeeSeMOa Joripa Gtemaerja ubilo tramorje ▼ noteanjoeti fcj j« zg*rodo nanj, ho je padal v gtoMno Stro-kovi^aki p«M#o, da U pade-.- een ne Hil smrtoooeen, ker je hite na dna din«, a precej pratei in e*. Id t* poeiediee paSta om«fie. Sodna komUja pa. v kateri ate bila sodni zdram* dr. Jorodbo in pNtekovalnl sodnJk TVaeateo, >e vfemj popoldne obducl-rala trepte pon »rečenega. Pri tem je ogo t ovila, da je mort neetnpJIa medi Mira krvi v moigene, peei te t*b«*to vottino GBeftnaer je hnet tnK ateca^eiio rebvo. Za- Stran S. Četrtek, 25. julija 1986. Stev 66 Po Mariboru sem in tja Parlament sadjarjev v Mariboru Pomembni referati - Ustanovitev sekcije Izvoznikov Najvažnejši problem s ureditev plačilnega sistema Včeraj se je vršili v hotelu »Meran« izredni občni zbor Združenja sadnih tr- govcev in eksporterjev v Mariboru, ki ga je atvoiil in vodil njen predsednik g. Kerenčič. Za zborovanje Je bilo izredno velikega zanimanja in je bila prostrana dvorana nabito polno. Navzoče na so bile tudi razne osebnosti javnegp življenja im oblastev, med njimi zastopnik ministrstva trgovine tn industrije g. dr. Vitez, zastopnik banske uprave in zbornice TOJ g. dr. Ples delegat PRIZADA g. dr. Nemec ter več narodnih poslancev. Uvodoma je g. Kerenčič obrazložil navzočim pomen izrednega občnega zbora ter v svojem govoru podčrtal težko stallSče naših sadnih trgovcev, ki F 'čakujejo v zadnjem trenutku zboljšanje svojega položaja. Zastopnik PRIZADA g. dr. Nemec je nato izčrpno poročal o načrtih PBIŽADA glede letošnje izvozne kampanje, amenil je težkoče z blokiranimi dinarji v tujini ter sploh obširno razpravljal o plačilnih možnostih pri našem izvozu. Na njegova izvajanja je reagiral g. Krajno ki je v svojem govoru apeliral na merodajne čini^edje, naj delajo za tem, da bi Narodna banka lombardirala terjatve izvozničarjev v tujini vsaj z 90%, sicer ne morejo priti do denarja in vsak izvoz postane iluzoren. Tudi je sedanji sistem klirinpa velika nevarnost za naše iavozničarje, ki morajo čakati na denar skoraj nad pol leta l.n Če bi katerakoli valuta, zlasti marka, med tem v kurzu padla, bi naši izvozničarji prišli ob vse: premoženje. Tudi naslednji govornik g. dr. Vitez je povdaril, da bo glavna skrb merodajnih činiteljev ureditev plačilnega sistema, ki je trenutno važnejši kot na primer razdelitev kontingentov. Nato je podal dr. Vitez pregledno in obširno poročilo glede možnosti prodaje našega 3adja, zlasti GRAJSKI KINO Do vključno petka ČARDAŠKA KNEGINJA Marta JSggert, Paul JUiirbiger, Paul Kemp, Hans Sonkor Ida VViist. — Pri vseh predstavah globoko znižane cene! V soboto 27. Julija senzacija za Maribor: »Casanova 20. stoletja«. jabolk v tujini Naglasil je, da so sicer iagledi za Izvoz v Nemčijo zelo u&->dni, toda glede plačilnih formalitet (kliring) bodo najbrže nastale težkoče in bod' naši izvozniki zopet morali dolgo časa čakati na denar. Na tujih tmščih zlasti v Nemčiji, bomo letos imeli hudega konkurenta, namreč Rumunijo, ki ima letos izborno sadno letino. Na čehoslo-ivaškem in tudi v Avstriji bo letos dovolj sadja, tako da bosta ti dve državi le v manjšem obsegu prišli v poštev za plasiranje našega sadja. Naši irvozni-čarji_si bodo pač morali poiskati druga tržišča in se bo informacijah ministrstva trgovine in industrije dalo plasirati naže sadje zlasti na Madjarskem, v Egiptu in Palestino. Za izvoz bomo imeli letos na razpolago okrog 4000 vagonov, od teh na področju dravske banovine okrog 3000 vagonov. Iz teh podatkov ministrstva za trgovine in industrije je razvidno, da bomo imeli dobro sadno letino. Naslednji govornik inž. Teržan je ostro kritizirali našo trgovinsko politiko ter je naglasil, da bodo morali merodajni činitelji ukreniti v najkrajšem času vse, da se zasigura Izvoz našega sadja. Narodni poslanec dr. Jančič je stvarno poročal glede uspeha intervencije pri raznih merodajnih faktorjih v Beogradu v zadevi izvozne kampanje. Poročal je, da ae bo konitiigent raadelffl šele po 1. avgustu in da je Narodna banka Izdala svojini podružnicam navodila, da lahko lombari-rajo terjatve izvozničarjev v tujini z 80% In 5% obresti. Naglaial je tudi v svojem poročilu, da bo treba pri PRIZA-DU doseči to, da bodo dobili naši sa-djari večji vpliv. Zelo važno je bilo razpravljanje o ustanovitvi posebne sekcije eksporterjev v okviru Udruženja sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev v Mariboru. Predlog o ustanovitvi takšnega odseka se je porodili iz spoznanja, da se ne ha cepile sile vseh tistih, ki od sadne trgovine in izvoza živijo. V imenovani odsek bodo lahko VBtopili vsi, ki se pečajo z izvozom. Predlog glede ustanovitve tega odseka se je sprejel z dvetre-tjinsko večino. Med številnimi predlogi, kako bi se v letošnji sadni sezoni razdelila kontingentna uverenja za Izvoz v Nemčijo, se je uveljavil predlog, da se zaprosi PRIZAD, naj bi poslal stalno za časa izvozne sezone svojega pooblaščenca, ki bi v sporazumu z udruže-njem iasvršil razdelitev teh uverenj posameznim interesentom. Kontingentna uverenja bi se odda/la izvoznikom sadja na ta način, da bi s« uverenja ('-»bila šele po predložitvi duplikata, to’ .minskih listov, da so kontingentna uverenja bila Izrabljena. Ta predlog dr. Plesa se je v celoti sprejeti. Obenem se je sklenilo, zaprositi zadevno komisijo za izvoz sadja pri ministrstvu trgovine, ki izdaja izvozna uverenja, da izdaja ta uverenja za področje dravske banovine samo onim, M vložijo zadevno prošltnjo preko udrženja. Z zahvalo vsem navzočim je predsednik Kerenčič zaključil izredni občni zbor. Mariborski inscrentjc »c naprožajo, da oddajo svojo oglase, namenjene za sobotno Številko, najkasneje v petek opoldne pri mariborski upravi v Gosposki ulici tl, ker bi sicer radi okolnosti, ker se naš list mora tiskati v Ljubljani, pravočasna uvr- stitev ne bila mogoča. IV. Mariborski teden Vorne olajšave in legitimacije Kakor smo že ponovno poročali, je generalna direkcija drž. železnic dovolila za poset »Mariborskega tedna« polovično vožnjo, in sicer od 1.—13. avgusta za dopo-tovanje in od 3.—15. avgusta za povratek. Posefcnikl Mariborskega tedna, ki se hočejo poslužltl te ugodnosti, morajo kupiti na odhodni postaji oziroma pri Putnlku poleg direktne vozne karte do Maribora tudi rumeno železniško legitimacijo K-18 a Din 5. — Vozne karte v Mariboru ne smejo oddati, kajti na podlagi iste in rumene legitimacije, na ka/teri urad Mariborskega tedna potrdi obisk, imajo brezplačen povratek. Legitimacije za vstop na »Mariborski teden« kupijo v Mariboru. Vstopnico In legitimacije za zunanje po-setnikc je določila uprava »M. T,« kot sledi: Obiskovalcem. ki plačajo za vozno karto do Din 13.—, se žigosa žel, legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za Din 5.—. Ako je plačal za vozno karto od Din 15.— do 25,— mora kupiti legitimacijo za Din 10.—, ki je veljavna za 2 dnevna in večerna obiska. Pri vozni karti od Din 25.— do 60.— si mora nabaviti legitimacijo za Din 15.— in velja le-ta za 3 dnevne in 3 večerne obiske. V slučaju pa, da ga stane vozna karta Din 60.— ali več, si kupi legitimacijo za Din 25.—, ki mu omogoča 6-kratni dnevni tn 6-kratn! večerni obisk. Legitimacija »e glasi na ime in je neprenoana. Vsak zunanji obiskovalec, ki želi ostati več dni v Mariboru in večkrat posetiti Mariborski teden lahko v slučaju, da je za vozno karto plačal Din 15. do 25. — oziroma do Din 60.— kupi dražjo legitimacijo, ki mu omogoča žel jen o število obiskov. Zunanje obiskovalce opozorjamo na stanovanjski UTad Mariborskega tedna, ki posluje ves čas trajanja M. T. dan ta noč pri vseh vlakih na novem peronu glavnega ko-. lodvora. Vstopnico In legitimacije za Mariborčane in vise one, ki se ne poslužujejo polovične vožnje. Enkratna dnevna vstopnica stane Din 5,—, enkratna večerna pa Din 3.—, za otroke, dijake s šolsko legitimacijo la vojake do narednika pa dnevna ali večerna Din 2.— Stalne legitimacije, ki veljajo za 10 dnevnih In 10 večernih obiskov, stanejo Din 25.—. Atelje za ureditev razstav Mariborski teden je ustanovil poseben atelje za ureditev razstav. Vodstvo ateljeja je poverjeno priznanemu strokovnjaku arh. Vičiču in bratu, ,ki je v istem svojstvu deloval več let pri Zagrebškem sejmu. Atelje posluje v prostorih otroškega vrtca v Razlagovi ulici in je vsakemu razstavljalcu z nasveti na razpolago. Tudi nekaj lepih mest za uspešno reklamo na poslopju razstavišč« in na zabavišču je še na razpolago. Vse informacije daje omenjeni atelje v Razlagovi ulici. Športne prireditve na Mariborskem tednu Pester program Iz vseh športnih panog Uprava Mariborskega tedna Je sklenila, da dA letoSnjl prireditvi posebno značilne pečate Maribora. Tako bo Mariborski teden prikazal naše obdravsko mesto poleg Industrijske, obrtne, splošno gospodarske in kulturne strani tudi s športne, kar bodo dokazale Številne športne prireditve, saj je to razvidno iz naslednjega pestrega sporeda: Lahka-atletika: 3. In 4. avgust*: Lahko-atletsko prvenstvo Maribora igriSče SK Železničar, Tr-SaSka cesta 11 avgusta: dvomač reprezentanc Maribor-Celje, igrišče SK železničar, Tržaška cesta. Nogomet 4. avgusta: mednarodna nogometna tekma SK Železničar: Bewegung, Gosting— Oraz; igriiče SK Železničar. — 10. in 11. avgusta turnir železničarskih klubov za pokal g. ministra prometa: sodelujejo prvaki Subotice, Zagreba, Sarajeva, Ljubljane in Maribora, igrišče SK železničar. 15. avgusta medmestna tekma reprezentanc Maribor—Cedje, igrlifie ISSK Maribor, Ljudski vrt. — Plavanje: 9, 10 In 11 avgusta: plavalno prvenstvo Jugoslavije juniorjev, skakalno prvenstvo Juniorjev in seniorjev in dam z deske In stolpa, na Mariborskem otoku. Tenis ii avgusta: medmestni turnir repreaentancev Maribor—Celje, igrifiča ISSK Maribor, Ljudski vrt. Veslanje 10. avgusta: ob 18 uri prvenstvo Maribora na progi Kluba k# Čolnarna MVK — Mariborski otok. 11 avgusta: ob 10 url MARIJ SKALAM ROMAN Sida Silanov a v. V sotočenem žaru vročega avgusta »o ležale staroslavne Ruše leno zleknjene med obronki zelenega Pohorja In šor roeče Drave. Tte staroslatvme Ruše, ki 00 videle pred stotetji uprraoritev prve gledališke igre v slovenskem jezikiu ter imele že takrait popolno, gimnazijo in neomajno narodno zavest, so ohranile svojo kuJtuinio tradicijo neokrnjeno in nezlomljiv ponos na svojo vedno živo tvornost Priprave za prvo upri®orttev »Divjega lovca« na prostem ao spremljale s kolektivnim sodelovanjem: eni so nastopali. kot igralka, dircugi so pripravljali poaorišče igre in prostor za gledalce, tretji so pa samo svetovali ali kritiziral. Tako je naotato v ozki zaseki med dvema pohorskima obronkoma nad vasjo poletno gledališče z vsem tistim naravnim okoljem, M more dati »Divjem« lovcu« videe papoltne prepriče- V J.»e resničnosti. Že v prvih popoldanskih turah je vas nenavadno oživela. Z vlaki iz Maribora in Dravske doline, avtobusi, avtomobili, vozovi in kolesi so prihajali radovedni gtedatkri med Rušane in okoličane ter se skupaj z njimi zgrinjali v dMstf procesiji v gozdno senco avditorija. Po amfiteatralno razvrščanih klopeh nad pozoriščem se je »WMrg?Ww. rtaann rotHSai od nobor- flfcfch drvarjev, gozdarjev, kmetov, magnatov in ostalih domačinov do mestnih radovednežev, kulturnih (Mavcev, poklicnih gledaliških igralcev, režiserjev ter kritikov. V prvi vrsti so skeptično vihali nosove Bratko Kreft, Vladimir Skrbinšek in »Oiča« Tomašič. Velik avtobus je pripel jal Hrušnd-čane: sodnika dr. Kas jaka, gospo Elvire, Jasno, Branka, pristava Petrovčiča, živinoadmvnika Soršaka in vtrsto drugih. Posedli so prva, že prej naročena mesta in v kričavem pogovoru ča-kaild pričetka. Kmalu ni bilo več nikjer nobenega praznega prestara, samo spredaj so bili Se trije. Prvega je zasedel hiruSniški zdravnik dr. Danilo Frangež, ki je prijezdil v Ruše čisto hladno, samo pristav Petrovčič, m je sedel tik poleg njega, se mu ^ globoko poklonil in mu vneto "sfljeval »svoje mi^fi« o gledališču tn 'grah na prostem. V gostem grmovju ob strani poao-rišča je počil oster strel, znak, da se prične predstava. Množica gledalcev le osredotočila vse svoje zanimanje na poaorišče, ki je bilo dotlej čisto prazno. Prav v tistem hipu pa se je zasulo raaigdo peketanje konjskih kopit in po klancu preti pozorišču sta v diru prijeta®! dve smeM, ponosni jahp' »Prihajajo ...« je v šepetu zašumelo med občinstvom. »To je pričetek?« so se začudili nekateri. »Ne, saj to ... to je Sida Silanova s svojo prijateljico ...« »Sida Silanova.« »Sida Silanova ... « Lepa in visoko vzranmana je prijezdila prva na pozor išče in se z vedrim nasmehom poklonila vsem, ki so jo hiteli pozdravljat Pristav Petrovčič je planil s svojega sedeža in prijel Sidi-nega konja za uzde. »Kam naj ga odpeljem, gospodična Silanova?« je vprašal vsiljivo sladko. »Hvala, gospod pristav; privežem ga sama«, je odvrnila Sida. skočila iz sedla in vzela Petrovčiču uzde iz rok. »Pomagajte rajše gospodični Dru-škovi!« Petrovčič je zardel, vendar je uslužno skočil k Danici, ji odvzel konja in ga odpeljal za Sidinim na trato ob robu gozda. Ko sta se s Sido vrnila, je prvi prizor igre že v vsem razmahu oživljal solčno pozorišče. Ker je Danica zasedla drugo še prosto mesto, je Sida morala hote ali nehote sesti k zdravniku. »Vi ste že tu?« je vzkliknila po pozdravu in skrila v žepno rutico, s katero si je otirala pot, svojo zadrego in živo rdečico. »Vedno na mestu, gospodična Silano-va. Samo vas ni nikoli...« »Sedaj sem tu«. prvenstvo dravske banovine na progi Fala (brod) Klubska čolnarna MVK km. 16. Table tenis 11. avgusta medmestni turnir reprezentanc Maribor—Celje, veranda pivovarne Union. Kolesarske dirke 4. avgusta: 16. letni jubilej K. K. Pe-run: medklubska kolesarska dirka na 24. km; start ob 9. pred rest. Spatzek obratna točka Zg. Kungota (Lovrenčič), cilj pred gost. Babič v Krčevini. Motociklistične dirke 4. avgusta 15.-letni jubilej M. K. K. Perun: medklubska dirka na 22 km; start ob 10. pred gost. Babič, Krčevina _ obratna točka Zg. Kungota gost. (Lavrenčič), cilj gost. Babič Krčevina, ob 11.30 svečana povorka skozi Maribor (Tomšičeva drevored-Ciril Metodova Maistrova-Koroščeva- Vrazova- Gajeva- Strossma-jerjeva- Koroška Glavni trg-Kopališka-Aleksadrova- veranda pivovarne Union, kjer se vrši svečana jubilejna seja KK Penina Drobiž iz mesta in okolice —m. Mestni predsednik dr. Pr. Lipold je nastopil svoj dopu6t in se vrne v torek 30. t. m., ko bo zopet strankam na razpolago. V času odsotnosti ga zastopa podžupan R. Golouh. -»-m. Maribor, zberi sel Jutri v petek ob pol 19 velika poklonitev na grobu cmerala Maistra I —m Motki zbori maiiborakifa in okoliških društev Ipavčeve župe se zberejo v petek 26- t.m. ob pol sedmi uri pri Maistrovem grobu. Pesmi: Dev: Če j so tiste stezice in Prelovec: OJ Doberdob. 2upna uprava. —m Sokol Maribor III. ponovi v soboto 27. julija zvečer ob 8. uri v krčevinski šoli veseloigro »Roksl«, ki je pri prvi vprizo-ritvi občinstvu zelo ugajala. — Vstopnina kot navadno. Izvolite posetiti zabavno igro vsi, ki ste prvič izostali! Zdravol —m Volno za lovce. Slovensko lovsko druStvo, podružnica Maribor, priredi v četrtek, dne 25. t. m. ob 20.30 v lovski sobi hotela »Orel« odhajajočemu iand. podpolkovniku Svetozarju Gerovcu poslovilni večer. Na poslovilnem večeru bo poročal načelnik strelskega odseka g. dr. Janko Kovačeo o poteku mednarodne strelske tekme v Ru-ščuku. Članstvo pozivamo, da se tega večera polnoštevilno udeleži. —m. Iz uprave. Uradne ure so s prvim avgustom od pol 8 do 12 in od 15 (ne 14) kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno) do pol 19. —m Naročnike »Veternika« in »Jutra« is Frankopanove ulice in Studencev vljudno opozarjamo, naj ne plačujejo ničesar možu naše raznašalke Antonije Engler Karlu En-glerju, ker on ni upravičen kasirati naročnine za gori omenjena Usta. —na Uprava »Mariborskega tedna« sporoča, da ne more sprejeti več nobene prošnje za zaposlitev, ker Je skromno Število redJiteJJklh ln blagajniških mest že zasedeno. —m. »Letoviščarji« prihajajo. Avstrijski hltlerijanskl emigranti so zopet prispeli k nam kot »letoviščarji«, ki se pa nočejo več vrniti v Avstrijo. Po večini so imovltejšl ljudje. —m. Družine, ki sprejemajo dijake na stanovanjc, se morajo v smislu novih predpisov dati preiskati na protl-tuberkuloznem dispanzerju, kajti vsak dijak prednjih ali meščanskih šol bo moral v bodoče predložiti v šoli potrdilo, da v družini, kjer stanuje, ni bolezni na odprti tuberkulozi. To velja seveda samo za dijake, ki ne bivajo pri svojcih. —m. Pogreb smrtno ponesrečenega I. Gleinzerja bo jutri v petek ob četrt na 16 na mestnem pokopališču. Rajnki zapušča ženo in nepreskrbljeno hčerko. —m Kost v grlu. Včeraj opoldne je doletela 24-letno šiviljo Marijo Fonovo Iz Studencev zelo huda nezgoda. Pri kosilu je imenovana pojedla z Juho tudi sicer drobno koščico, ki pa ji je kljub temu povzročila hude bolečine Uvideli so veliko nevarnost, ki Je grozila Fonovl. Zato so jo od-premlli v tukajšn|o bolnišnico, kjer so Fonovo danes operirali. Njena usoda še ni znana, kajti poškodha je zelo nevarna. —m Zastrupljanje krvi. v mestni klavnici se je včeraj zelo občutno poškodoval 25-letni mesarski pomočnik Leopold Goropev-šek iz Košakov Pri razkosavanju mesa se je zbodel 9 kostjo v dlan leve roke in si tako prizadejal majhno rano, ki bi pa bila postala za njena skoraj usodna. Neznatna ranica je povzročila hudo zastrupljenje krvi zaradi česar je moral Goropevšek skati pomoči v splošni boiniinici. —m. Dcca je selo lahkomiselna. Te dftii se je podjetnik Ivan Sluga iz Maribora peljal s svojim avtomobilom, v katerem so bili Izletniki, iz Sv. Martina na ^ohorju proti Slovenski Bistrici Ko se Je pripeljal skozi Spodnje Prebukov |>o z?lo strmi cesti, le 9-letnl šolar Mak« Vajdič, ki Je s svojim bratom na griču nad cesto, vrgel proti avtomobilu pol kg težki kamen, ki je zadel v šipo avtomobila In jo razbil. Le |>o na- ključju ni bil nihče ranjen. Sreča je tudi da kamen ni zadal šoferja, sicer bi se avlo z vsemi potniki prekucnil v 30 m globoki prepad. Starši . . i —m. V dobi »krštenilu li»io. Ker ni Imela potrdila o izvoru blaga, so danes dojioldne tržni organi na poziv - tržnega nadzorstva aretirali starejšo okoliško kmetico in z njo okrog 25 kljunov različne perutnjne. V dobi »krščenih« lisic je pač potrebno, da ei vsak prodajalec preskrbi legitimacijo o izvoru blaga. —m. Za otroci preti nesreča. Pri padcu z lestve si je v Delavski ulici poškodovala levo roko 11-letna hči delavca državnih železnic Marjeta Trnovškova. —m. Saharinček . . . Pri zasebnici Barbari Lepenikovi na Koroški cesti 60 napravi- li hišno preiskavo ter našli pri nji večjo količino saharina. Kazen bo huda. —m. Sit iivljenja. V neki gostilni v Vetrinjski ulici se je včeraj dopoldne nameraval zastrupiti z lizolom 82-letni čevljarski mojster Jože Kalnder. V kozarec vina je vlil lizol ter ga izpil. Poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali, želodec. —m. Vsega krvavega in obtolčenega z ročico po glavi in telesu so prepeljali v splošno bolnišnico Martina Korošaka iz Studencev. Fantje, ki so ga pred neko gostilno na Teznem napadli, se bodo zagovarjali pred sodiščem radi svoje vroče krvi. —m. Kri ni voda V prepiru je ik>-sestniški sin Ivan ]{. v Marenbergu večkrat zabodel z žepnim nožem delavca Jožefa Gu-saka v hrbet. Napadal sc se bo moral zaao-vana-ti pred sodiSčijm. —m. Zloba je iznajdljiva. Posestnik Stefan Krajntner v Zgornji Sv. Kungoti ima lep travnik v Dobrenju. Ko pa si je včeraj zvečer ogledal travnik, jc moral ugotoviti, da so mu doslej neznani storilci ‘pokosili ves travnik. Za zlikc^ci polzvedujojo sedaj orožniki. J —m. Velika kavarna priredi svoj velemestni kabaretni spored, ki je letos v zvesti ■ modno revijo samo v Veliki kavarni, Maribor. ’ —m Vodstvo volilne komisije ljubljanskega poprej »Innsbruck« pogrebnega društva poziva one član«, ki volijo nacionalno listo da lahko dvignejo kandidatn listo v petck dne 26. t.m. v volilnem lokalu od 9. do U. in od 15. do 17. ure. Predsednik! —m. Kegljaški klub »Torekt je daroval namesto venca na grob svojega častnega predsednika g. Ivana Puppisa 200 Din "a Protituberkulozno ligo. —m Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franc—Jožefove grenčice. Registrovano od ministrstva za socijailno politiko in narodno zdravje S- br. 15485 od 25. V. 1935. Mali harmonikarji delajo čast Mariboru Po krasnem triumfu, ki so ga na^j mali harmonikarji od tukajšnje »Harmonije« dosegli s svojimi koncerti v Sisku, slavonskem Brodu, Saj-aJevu, Mostarju in Dubrovniku, so priSla povabila tudi iz mnogjh Arugtfh meart. Odzvati pa se niso mogl na vse strani, ker so mali harmonikar)!! že precej ftasa na turneji ln bi tudi iz zdravstvenih razlogov ne bilo priporočljivo, Se dedj časastavlti v preizkušnjo odpornost naSih malih. Radi te ga so se odzvali samo povabilu Kotorja in Cetinja, kamor ao pohiteli s svojimi harmonikami, da ponesejo sloves MarIbora tudi v imenovani mesti. Zaključni koncert bo v Zagrebu, odkoder ae po uapeSno končani turneji vračajo v Maribor, ki 50 mu B svojo ljubkostjo, spretnostjo ln veščino Sirili sloves. Ob vrnitvi v rojstno mesto prisrčno pozdravlejmi! »Ne motita publike!« je zašepetala Danica. »Glej, glej ...« »Sijajno!« je vzkliknila Sida skorai na glas. »Sijajno«, je zavrSalo med množico. Ta vzklik je veljal upodobitelju Tončka, domačemu diletantu Franja Sonii-ku. ■fKolosalna maska!« je dejal zdravnik. ♦Izvrstna kreacija«, je dodala Sida ln se z vživetjem zastrmela v igTO, pozo-rlšče in vse prostrano njegovo ozadje. Pod pozoriščem so ležale med zelenjem sadnega in dragega drevja Ruše s hišami in cerkvijo ob strani. Dalje doli pod vasjo st je dvigala proti nebu siva skupina objektov tvornice za dušik, za njo in v globoko strugo zajeden* Dravo se je pa vzpenjalo proti ažurno jasnemu nebu pobočje Kozjaka, vse kakor ogrom na, očarajoča, z roko največjega umetnika naslikana kulisa. Na tej veliki in tko prekrasno žiivi kulisi so se menjaje vrstili temnozeleni pasovi gozda, svetlejši kosi travnikov in pašnikov, mod-rejši vinogradov in riatorumeni duz^re-lega žita. Vzpenjali so se vse do vrha, kjer so se medlejSe vižinske barve poljubljale z jasnim nebom. »Take kuliserije ni imela Se nikoli nobena gledališka predstava«, je zašepetala Sida, vsa vzhičena nad lepoto pokrajine in vedrino dneva. »Prav gotovo ne«, je pritrdil zdravnik. Ob koncu dejanja je zagrmelo med pisano množico gtedateev ogta£u(jo£e ploskanje, ki je še dolgo odmevalo po gozdnih obronkih tja gori v Pohorje in tja doli v dolino proti Rušam. Na j več je navdušenje je pa veljalo Tončku, ki si je bil, kakor oberamergauski uprizorjailci pasionskih iger, že tedne pred nastopom pustil rasti divjo brado. Ob jarku za prostorom za gledalce je bila urejena zasilna okrepčevalnica. Točili so pivo, vino, malinovec in druge pijače, pripravljali narezke in kuhali hrenovke. Tudi Sida in Danica sta odšli tja in pridružil se jima je še zdravnik. Spotoma se je previdno nagnil k Sidi in ji zašepetal: »Čemu se me izogibljete?« »Izogibljem ?« »Ne tajite«. Ker Sida ni odgovorila, je dejai zagrenjeno : »Razumem. Že po zakonu fizike m morete stati istočasno na istem mestu dve različni telesi...« Pogledala ga je začudeno vpraša joče: »Kje stoji kakšno telo?« »V vašem srcu«. »V mojem srcu?« »Inženjer Kolarič...« Sida je hotela napraviti resen obraz, ki naj bi ga speljal v še večjo zmoto, a se ji to ni posrečilo. Zasmejala se je tako neprisiljeno, da je zdravnik osop-nifl. »Kaj naj pomeni ta vaš smeh, spodičina?« »Ugenite!« m stelji?« go- Štev Četrtek, 28. Julija 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Načrt železniške proge Kočevje-Sušak. Sušaškl gospodarski svet je dobil iz prometnega ministrstva obvestilo, da je generalni načrt železniške proge Kočevje-Sušak v oddelku za gradnje železnic že izdelan. Treba je dobiti samo 5e denair, pa se bo nova proga lahko začela graditi. — ČeškoslovaSki učenjak v Sarajevu. V Sarajevo je prispel znani češkoslovaški etnolog dr. Anton V&dlavlk, ki bo proučeval našo etnografijo in folkloro. V Sarajevu ostane več dni. — Bolgarski Sumarjt v Zagrebu. Včeraj popoldne so priapeh Iz Beograda v Zagreb bolgarski Sumarji. Zagrebški šuma rji so jih na postaji prisrčno sprejeli. Po sprejemu na postaji so si ogledali botanični vrt in šumar-sko fakulteto, zvečer so jim pa priredili zagrebški tovariši banket. — Dohodki naših železnic po znižanju ta-rife. Kažejo se vedno ugodnejše posledice znižanja potniške tarife na naših železnicah. V juniju so se dohodki zelo približali dohodkom v juniju lanskega leta, potnikov Je bilo pa za 28 % več kakor lani. V prvi polovici julija so se dohodki zenačiM z dohodki v istem času lanskega leta, medtem ko je bilo potnikov za 30 % več kakor v istem času lanskega leta. Nemški skavti v Splitu. V ponedeljek zvečer »e je pripeljalo s parnikom »Ljubljana* v Solit 50 nemških skavtov, ki so po kratkem odmoru nadaljevali pot proti Su-šaku. — Zdenka Zikova v Splitu. Primadone državne opere v Berlinu gospa Zdenka Zikova je n« počitnicah v okolici Splita, Z njo ie nrispel v Dalmacijo eden najodličnejših dunajskih pianistov prof. Erick Mel-ler. V soboto 3. avgusta priredi Zdenka Zikova na Narodnem trgu v Splitu dobrodelni koncert. ELITNI KINO MATICA-------------- Tel. 21-24 Tel. 21-24 Danes ob 4., 7)4 In 9% u« premiera Ukradena ljubezen Globoko znižane cene. dvorana. _ I50letnica nemškega mesta v Bački. 3. in 4. avgusta proslavi nemško mesto Crven-ka v Bački lSOletnico ustanovitve. Proslava bo združena z obrtniško razstavo. _ Romanje k ruaki kapelici. V nedeljo, dne 28. t. m., na dan sv. Vladimirja, se bo vršilo tradicionalno pietetno romanje k ruski kapeli d pod Vršičem. Liturgija, Id Jo bo opravil g. prota Gjorgje Budimir, ae prične ob 10-, pernato« pa ob 11. Odhod a izletniškim vlakom. K obilni udeležbi vabi odbor Ruake Matice. — Izšla je 31. številka radijske revije »NAS VAL«. Na uvodnem mestu prinaša zanimivo črtico iz življenja našega priljubljenega glasbenika gospoda Zorka Prelov-ca. Ivan Vuk Je prispeval odlomek v katerem se dotika reformacij Kemala paše in vprašanja' emancipacije muslimanske lene. — Objavljeno je zanimivo kramljanje o modi in filmu, nadaljuje m K resa lova novela »Razbojnik Celestin« in tehnični članek »gledanje na daljavo«. Kot vedno so vsi prispevki bogato ilustrirani _ Poleg tega zabavnega dela revije pa najdemo na 12 straneh programski del, ki omogoča vsem radijskim poslušalcem najboljši pregled med oddajami vseh važnih in velikih evropskih postaj. — Kdor se zanima za radio foni jo, film, modo in tehniko naj piše na naslov: Radijska revija »NAS VAL«, Ljubljana, nakar bo dobil brezplačno in brežob-vezno na ogled 1 številko. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je znašala najvhšj* temperatura v Splitu 29, v Zagrebu, Beogradu in Skopijo 27, v Ljubljani in Mariboru 26, v Sarajevu 24, v Rogaška Slatini 22. Davi je karal barometer v Ljubljani 76S&, temperatura je znašaš« 1322. — Krvava ljubavna tragedija. V torek se je odigrala v Sfbaču bW*u Rum« krvava ljubavna tragedij«. 141etna Sofija Ralugdič je imela ljubavno razmerje z 221etnim sosedo vim sinom Milošem Živkovi čem, železniškim delavcem. Sofija je bila sirota, Uvela je pri svojem bratu Dušami. Ker je bil njen brat nekaj časa odsoten s doma, je Miloš pregovoril Sofijo, da ae je preselila k njemu. Sosedje so pa sporočili to njeni teti, ki Je naprosila orožnike, da so privedli mladoletno nečakinjo k nji. Dekli«®* ljubezen se je pa sčasoma ohladila, kar je na Miloša tako vplivalo, da je vzel lovsko poflco In ustrelil svojo Izvoljenko. Po zločinu je hotel pobegniti, p* to ga orožniki na postaji v Rumi prijeti. — Iz strahu pred kaznijo v smrt. V Prgo-molju blizu Bjelovar* so našli v ponedeljek zjutraj na vrtu obešenega 72letnega Franja Jakupka. Starec se je bil spozabil nad mladoletno sosedovo hčerko in z* svoj greh bi bil moral odgovarjati prod sodiščem. Iz strahu pred kaznijo se je pa obesil. — Duh umorjenega tovariša ga je preganjal. Delavec Jooa Blagojevič iz Sremske Mitroviče je ubil pred dvema letoma svojega tovariša Gjuro Lačka. Takoj po uboju je postal Blagojevič nekaim čudno potrt. V ječi je večkrat ponoči strašno kričal in pravil paznikom, da ga je hotel pokojni Lačak zaklati z nožem. Ko je odsedel kazen. Je dobil delo pri regulaciji Save. Duh ubitega tovariša ga je pa vedno bolj preganjal, tako da je dobil slednjič vnetje možganov. Ne-piestano je kričal, da ga hoče Lačak ubiti. V torek je v bolnišnici v silnih mukah umrl. — Hotel Kupari ni gorel. Včeraj smo poročali, da je nastal v znanem hotelu «Ku-pari» pri Dubrovniku požar, kar pa ni točno. Gorel je le bližnji gozdič in ker je veter zanašal dim proti hotelu, so prvi hip mislili, da gori hotel. Kmetje 60 gozdni požar sami pogasili. Iz Ljubljane —lj Nevarnost požara v Flori jansld cerkvi. Ko je prišla predvčerajšnjim okrog 18. 14-letna Bianka Baus v cerkvico Sv. Florjana, je oparila, da sta v plamenih prta na desnem stranskem oltarju. Ogenj je tedaj zajemal že gornje dele oltarja. Bausova je nemudoma hiteila iz cerkve in poiskala cerkovnika Josipa Pajniča pri Sv. Jakobu. Skupaj sta gasila ogenj, ki bi postal skoraj usoden za lepo cerkvico. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, župno upravitel jstvo trpi nekaj nad 500 Din. škode. —- 1J Prijet slepar. V Ljubljani se je pojavil te dni neki mlajši moški ki se je oglašal pri raznih ženah in jim ponujal v nakup saharin. Oddajal jim je zavitke, rekoč, da je vsak posamezen vreden 400 Din. Zahteval pa je za zavitek samo 200 Din, češ, da bo po ostali denar prišel pozneje, ko bo saharin razprodan. Ženske, ki jim je obljubal pri razprodaji lep dobiček, so mu seveda kar po vrsti nasedale. Sedila je pa kmalu temeljito razočaranje, kajti Izkazalo se je, da je v zavitkih numestu saharina koruzni zdrob. Policija je na podlagi prijav moškega izsledila v osebi 26-letnega Ludvika B. iz Zelimelj in ga aretirala. —lj Posestnikom novih hiš v vednost. Ker je banska uprava za dravsko banovino potrdila pravila za »Društvo posestnikov novih hiš«, vabimo vse tiste, ki »o se prijavi U, da pristopijo kot člani, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil dne 10. avgusta ob 20. uri (osmih zvečer) v restavraciji hotela Štrukelj. Oni posestniki novih hiš pa, ki se še niso prijavili, lahko to store pni sledečih gospodarjih: Lukež Rudolf, Tyršerva c. 99. — Zupančič Franc, Smarttaaka c- 6. — Kos Janko, Idrijska ul. 3, kjer dobe tudi pravila in vsa druga tozadevna pojasnila. —*lj Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske, ki je na letovanju na morjiu v 9v. Jakov — Sajovici e« vrne v Ljubljano v ponedeljek, 29. t. m. z dolenjskim vlakom ob 20.36. Počitniška kolonija iz Poljan se pa vrne v ponedeljek z gorenjskim vdflikom ob 19.23. Starše ee opozarja, da pridejo na glavni kolodvor po svoje otroke. — lj Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne or dlnfra do konca avgusta. Ako hočeš biti srečen v zakonu, moraš vedno misliti na troje: obzir Iskrenost In. . bonbon Otvoritev nove poti nad Bledom NajlepSa pot nad Bledom od Kupljenika čez Zagon do jame pod Babjim zobom in te nas zajame hladen jamski zrak. Na zahodni strani stene Babjega zoba — Iz Celja o— Lahkoatletski miting za prvenstvo mesta Celje in izbirni miting za dvomatch Maribor: Celje priredi SK Jugoslavija v Celju v nedeljo 28- t,m. ob 9 na Glaziji. Prvi in drugi v vsaki disciplini prejme pri-znalno plaketo. Prvi dobi obenem naslov »Prvak mesta Celje«. Prvi in drugi v vsaki disciplini nastopi v reprezentanci mesta Celja 11. avgusta proti reprezentanci Maribora. Za nedeljski miting so določene naslednje disciplin«: tek na 100 in 200 m, krogla, skok v višino, tek na 400 in 800 m,skok v daljino, disk, kopje, tek na 1.500 in 5.000 m, troskok in štafeta 4 krat 100. Prijave se bodo sprejemale v nedeljo ob 9. doip. na startu. e.— Umrl je v torek v celjski bolni« 51 letni dninar Jakob Strmšek iz Dražje vasi pri Ločah. c.— Kaj vse kradejo. Nekdo je ukradel z živim srebrom napolnjeno stekleno cevko termometra na vremenski hišici v mestnem parku. -—- Zvočni kino Ideal ^ IZDELEK: UNIOfi, ZAGREB Danes ob 4., 7. in 9% zvečer PREMIERA KRIŽ Z JUGA Legljonar štev. 37. Elga Brink, Wemer Futerer, Vstopnina: Din 4.50 In 6.50. Iz Ptuja Tajski promet r Ptuju. V času od 1. I. do 30, VI. je obiskalo Ptuj 856 tujcev, od tega 226 inozemcev. Od inozemcev je obiskalo Ptuj 150 iz Avstrije, 20 iz Nemčije, 20 i* Češkoslovaške, 2 iz Bolgarije, 7 iz Rusije, 1 iz Poljske, lo iz Italije, 9 iz Madžarske in 5 iz ostalih držav. Vsega je bilo 3200 nočnin. V zadnjem času se je dotok tujcev 'zelo povečal, zlasti iz Avstrije. — Kaljenje nočnega miru. Nekam čudna navada Je postala, da živinski trgovci, ki prevažajo živino s tovornimi avtomobili v poznih nočnih urah iz Hrvatske, postajajo v mestu pred gostilnami po cele ure, dočim Živina muka, da prebudi meščane, ki si žele po napornem delu mirnega počitka. Ta grda navada se zlasti opaža v Panonski ulici. Nimamo nič proti temu, da se šofer okrepča in se za trenutek odstrani v gostilno, smo pa proti temu, da bi nam živina mukala ponoči po cele ure. Prosimo policijo, naj posveti takim nočnim gostom malo več pozornosti. Ce hoče šofer popivati, naj zapelje živino preje v hlev. — Padec z lestve. 63-letna žena kočarja Solina Marija iz Bukovcev je padla z lestve tako nesrečno, da si je zlomila levo roko in so io prepeljali v ptujsko bolnico. — Porod v obcestnem jarku. Te dni se je napotila s svojim možem zgodaj zjutraj v ptujsko bolnico 24-letna kočarjeva žena Marija Klinger iz Hajdine. Med potjo pa so. jo popadli hudi porodni krči tako. da je obležala v bližnjem jarku ter povila dete ženskega spola. Na pomoč so ii prihiteli so sedje, mlada mati pa si ie hitro opomogla ter kmalu po porodu odšla sama peš domov. Dete ie kmalu umrlo Ljubljana, 25. julija. Bled je še spal, ko je v nedeljo zapela harmonika pred hotelom Petran ta smo po koračnici odkorakali proti Bohinjski Beli. Letoviščarji se drže tako krčevito Bleda, kakor da se jim zdi vsaka minuta bivanja v tem nebeškem kraju predragocena; res je Bled lep, tod-a naravne lepote v njegovi okoli« so še mnogo večja privlačnost za slehernega prijatelja narave, ki ne hodi po svetu samo zaradi letoviščarskega življenja, temveč zato, da čdm več vidi ter spozna. Našim pospeševat«jem tujskega prometa lin društvom za propagando lepot naših krajev, ne moremo baš očitati, da store med tuj«, ki obiskujejo Bled, premalo propagande. Store mnogo, uspehi ao pa neznatni. Večina letoviščarjev nima razumevanja za to, kar se že nekoliko odmika hotelski udobnosti. Toda vzpenjače še ne vozijo na naše edinstveno lepe planine, hotelov še ni na vsaki izletni točki in nekaj ur hoje se boje mondeni letoviščarji kakor največje nesreče. Zato je korakala z nami v nedeljo z Bleda le ena letoviščarska družina in nekoliko težji gospod iz Subotice s sinčkom, Nad 20 nas je balo, ki se lahko štejemo srečne, da smo otvorill pot nad Bledom, od Kupljenika čez Zagon do jame pod Babjim zobom. Otvoritev te poti pa pomeni že za sam tujski promet na Bledu mnogo več, kakor bi kdo sodil po številu prvih turistov, ki so pod vodstvom zastopnikov radovljiške podružnice 3PD napravili prvi izlet k Babjemu zobu v smeri, kjer te vsaka stopinja odškoduje, odnosno nagradi. Tri urice hoda, toda le kakšni dve uri zložnega vzpona, pa je opravljena »tura«, ki je no moreš pozabiti tako kmalu. Bohinjska Bela, pol ure od Bleda, je tudi letoviščarski kraj, toda tu je še vkore-ninjena pristna domačnost, mondenost te ni našla terena. Sava Bohinjka brzd po globoki strugi in letoviščar posluša namesto jazza pesem vode. V gostilni sicer hrošče harmonike ob ned«jah in izletniki tudi včasih diado duška razvnetosti s polnimi pljuči, pa avtomobili praše v peklenskem tempu skozi vas, kakor da smo v Ameriki, vendar ni več sledu po Bledu. Velika poslopja grade zdaj v Bohinjski Beli, lepo vojaščino, hotelov pa menda te ne bodo gradili tako kmalu. . Ubrali smo jo čez most v Bohinjski Beli in že se je začel vzpon proti vasi Kupljeniku. Do vasi drži cesta. Malo vroče je bilo, vendar so se celo letoviščarji dobro izkazali. Ker so bili med prvimi, se tudi niso mogli skesati. Sicer pa kdo bi se skesal! Samo, če si pogledal trenutek navzel«, na desno ali levo, »povsod se ti nov sv« odpre«, kakor pravi pesmica. Da nov sv«! Na Bled začneš gledati drugače. Kdor še ni gledal na blejsko kotlino od zgoraj, te ne pozna njene prave lepote. Kupljenik Je na pobočju hriba na severni strani, kamor pozimi ne posije 4 mesece sobice. Toda tja prisijejo ultra ta drugi žarki po ovinkih, nedvomno, zdravje je tam doma, vsak okna so v cv«ju, no in dekl«a cveto (kar je treba priznati seveda oprezno.) Vse je snažno nič manj kakor na Bledu. Ponosni smo lahko na nate vasi v okoli« Bleda, ni se nam treba sramovati pred tujci. Skoda, da ni povsod tako. Nad vasjo se razprostira lepa senož«. Tu, v Kupljeniku, je te nekaj patrijarhalnosti. Vaščani še rabijo domače platno in na senožeti je razprostrt lan. Ko se pa zaženemo navkreber po strmi senožeti, mislimo, da se tu začne Zagon, ker se je treba ros precej zagnati. Da, Bled je daleč, tu še tarejo lan, tam so pa letoviščarji, ki najbrž niso še nikdar videli lanu. Toda vseeno je blizu. Jezerška gladina se razprostira pod našimi nogami kakor zrcalo, ki se v njem ogleduje Stol. Ko se pa povzpni eno te više, se nam zopet odpre pogled na desno v dolino Bohinjke, na mogočen masiv zelene Pokljuke. Dvj niti se vlečeta po dolini: srebrna ta bela, voda ta cesta. V ozadju Pokljuke rotajajo velikani Julijskih alp. Strmo pobočje po večini porastlo, je pod p«jo. Nad njo so «ene, »čeljusti« Babjega zoba. Babji zob je kaj vražja škrbina, kakor so pač vražji babji zobje, da o jezikih sploh ne govorimo. Toda zdaj ne naskakujemo zoba ta nova pot je ros zaslužila, da so jo oftaljetoo otrocih že zaradi njene tehnične strani Povsem vama je, vzpon je omiljen, nevarna mesta 80 zavarovana ta pot sama na sebi Je udobna. Na zagonu se začne vzpon. Tam je kaj nevarna strmina, kjer so njega dni imeli lov« svojo postojanko. Divjačino so jim nagnali ali zagnali tja P**1 pu®1« ™ z tega izvira ime Zagoni kakor nam Je tolmači] domačin. Nad Zagonom je povsem navpična stena Babjega zoba, kjer kraljujejo pozimi gamsi. Na Zagonu smo se ustavili. Zastopnik radoroljdške podružnice SiPD šola- je pozdravil goste ter izrekel k otvoritvi poti nekaj prisrčnih besed. V tej smeri je bila pot že pred vojno, toda ne tako varna. Po vojni ni bila več oskrbovana Zdaj Jo pa radovljiška podruž- nica SPD, ki jo je zgradila s podiporo zdraviliške komisije, znova otvarja. Po vzponu z Zagona je pot nekaj časa zopet zložnejša. še četrt ure do jame pod Babjim zobom. Kratek vzpon pred jamo zob sam na sebi je na severni strani jame ja pred nami naravni obok, velika vdolbina. Vhod v jamo drži proti jugovzhodu. Odprtima je zazidana baje že od 1. 1886, sredi so pa vzidana vrata ta železnih palic. Jamo zapira radovljiška podružnica 3PD, a ne le zapira, temveč jo tudi oskrbuje tako vzorno, da bi jo naj posnemala vsa društva, kl imajo pod svojim delokrogom Jame. Toda oskrbovanje jam pri nas je najb«j bolna točka varstva naravnih lepot ta pospeševanja tujskega prometa. Vsi smo bili izredno presenečeni v Jami, kajti nismo pričakovali, da je tako velika, še manj pa, da je tako izredno lepa. Kdo je pa še kdaj slišal kaj posebaiega od jame pod Babjim zobom? Ko pri nas govorimo o jamah, se vsak spomni Postojnske jame. Mnogi sploh ne morejo razumeti, da je lahko še kakšna druga jama na svetu, te manj pa gre v glavo marsikomu, da je v bližini tako znamenitega letoviškega kraja, kakršen je Bled, najznaraenitejša jama v Julijskih alpah. v blejskih prospektih, bi ne smelo manjkati opozorila na jamo pod Babjim zobom, saj ni manj znamenita od jezera samega na sebi Dobrih 20 minut smo romali v sklenjeni vrsti, ne da bi se ustavili po lepo oskrbovani poti do konca jame. Jama še ni premerjena ta znanstveno preiskana. Po presoji dobrih poznavalcev jame je okrog km dolga, široka je skflfraj v vsej dolžini po 8 do 12 m ta približno toliko visoka. V dimenzijah je neko harmonično razmerje. Kapniške tvorbe so najkrasnejše, tu in tam vprav veličastne, ter jih lahko primerjamo lepotam Križne jame. Dve tretjini jame je zakopane. Večina kapnikov je čistih. Poseben čar pa dajejo jami v enem delu rjavi kapniki s snežno belimi Usami med seboj. Mnogo kapnikov je razbitih. Razbili so jih med vojno, ko v jamo zahajali vojaki. Vendar pa bi bili lahko srečni, če bi bili tudi v drugih jamah kapniki tako ohranjeni, kakor so v tej. Da, o jami pod Babjim zobom bi bilo treba pisati, In treba bi jo bilo temeljito preiskati Najbrž je še neodkritega mnogo več kakor odkritega. Sicer je pa najnujnejše, da jo odkrijemo takšno, kakršna Je, vsaj Bledu. Jama pod Babjim zobom je zaklad, zlata jama je, ta tujski promet lahko postane za Babji zob zlata plomba... “ Zvočni kino Dvor Telefon 27-80 Danes ob 4., 7 ta 9% uri HČI CIRKUSA Senzacija! Senzacija! Vstopnina v paritet 8.50 Dta Po stavki v jeseniških tovarnah Življenje se polagoma vrača v normalni tir se uspešno nadaljujejo Jeaondoc, 23. julij«. Pogajanja Stavka delavstva v tovarnah KID na Jesenicah, na Javorniku in na Blejski Dobravi, ki je bila razgibala vse pre* bivalstva teh industrijskih krajev, se polagoma umika v pozabljenje. Žlvlje* nje se vrača v normalni tir in postaja celo mirnejše, kakor je bilo prej. V ob* ratih se je v ponedeljek delo zopet pri* čelo, zaropotali so stroji v delavnicah, toda ne v vseh, ker se bo obratovanje obnovilo postopoma, kakor bo pač mo* gode zaradi medsebojne povezanosti dela glede na način in razporeditev de* lovnih moči. V nekaterih obratih produktivno delo še počiva, vrše se le raz* na reparaturna dela, delavci kurijo pe* či, izmenjavajo valje itd. Stavka je na obeh straneh zapustila težke sledove. Skoda, ki jo trpi delav* stvo na stalnem zaslužku, gre v sto* tisoče dinarjev, kar bodo čutili posa* mezniki kakor tudi splošnost še več mesecev. Mnogo delavcev še sedaj po* haja po cestah, ker v njihovih obratih delo še ni vzpostavljeno. Mnogi so šli tudi v planine, ker računajo, da se pred nedeljo še ne bo začelo v polnem ob* segu obratovati. Medtem se pa nadaljujejo pogajanja med predstavniki podjetja ir. delavstva glede onih predlogov, ki so jih sprožile delavske strokovne organizacije med stavko in je podjetje pristalo na to, da se bo o njih razpravljalo. V torek do* poldne so se vršila pogajanja pri rav* nateljstvu KID, vodil jih je šef inspek* cije dela inž. Baraga. KID je zastopal generalni tajnik dr. Obersnd, NSZ so zastopali Lavsegar, Praprotnik in Ka* lan, SMR.T Čelešnik, PeTko, Skrij, Ger* dej in Grintov, JNS Gaser in Smolej. Popoldne istega dne so se vršila poga* janja v obratih na Javorniku in v žičar* ni na Jesenicah. Pogajanja se uspešno nadaljujejo in tako lahko upamo, da bo v bližnjih dneh obratovanje v tovarnah KTD v polnem obsegu obnovljeno. Iz Trbovelj IZLET »POČITNIŠKEGA DOMA« NA MRZLICO; V nedeljo zjutraj je naša delavska godba prebudila mnoge zaspance iz sladkega spanja. 2e ob pol petih zjutraj je svirajoč poskočne koračnice krenila izpred Delavskega doma po glavni cesti proti Mr-zlici.Spotoma se ji je priključilo mnogo izletnikov in članov »Počitniškega doma«, ki so ta izlet organizirali. Solnce ae je že v prvih jutranjih urah skrilo za oblake in se ves dan ni pokazalo, zato je bil izlet še prijetnejši. Izletniki pravijo, da na Mrzlici že dolgo ni bilo toliko ljudstva kot včeraj, saj pa je tudi redko, da gre godba v planine. Zabave v lepi planinski naravi je bilo dovolj, zato so se izletniki razigrane volje proti večeru vračali v mračne doline odločeni, da naše lepe planine že prihodnje nedelje zopet naskočijo. Mnogi, zlasti Anice in Jakci, pa se pripravljajo za petek, 26. t. m. na vsakoletni izlet na Sv. Planino, kamor so se že njihovi predniki zaobljubili,— _ OBČINSKI DAVEK NA PSE: Uprava občine opozarja lastnike psov, da bo tudi na podlagi letošnjega proračuna pobirala občinsko davščino na pse po Din 50.— od vsakega brez izjeme. — Lastnike psov poziva občina, da prijavijo najkasneje do 15. avgusta svoje pse v občinskem uradu ter plačajo letni davek Din 50 in Din 5 — za znamko. Po 15, avgustu bo konjač vse neprijavljene rae polovil in pokončal. RAZPIS SLUŽBENIH MEST; Te dni je uprava občine razpisala sledeča pomožna službena mesta: 1 vodjo vložnega zapisni, ka, 1 pomočnika socialnega referenta, 1 strojepisko (žensko moč), v položaju slu-žitelja pragmatično mesto pisarniškega slu ge in za strokovno pomožno službo pogodbeno mesto enega cestarja. Kvalifikacijski pogoji se dobe na občini. Pravilno koleko-vane prošnje opremljene s potrebnimi listinami Je vložiti tekom 15 dni po razpisu. Ker Je bilo za nedavno razpisano mesto re darja v občini Hrastnik-Dol vloženih preko 30 prošenj, se utegne za prej razpisana službena meeta potegovati večje število mladih ljudi, zlasti ker je mnogo brezposelnih. katerih šolska in strokovna kvalifikacija odgovarja zahtevanim pogojem. O za sedbl razpisanih službenih mest bo razprav ljal občinski odbor na prihodnji plenarni seji— _ DELA NA REGULACIJI TRB0VEU-SčICE nekoliko hitreje napreduje. DoeleJ se je namreč delalo samo v eni izmeni, kl je končala svoje delo ob 14. url. To delo je obstojalo večinoma iz črpanja vode iz jarka, v katerem bi se potem zabetoniral o-brežnl oporni zid. Ko Je bila voda okrog 2. ure že skoro docela izčrpana, tako da bi se lahko začelo z betoniranjem, je bilo delavnika konec in delavci so delo zapustili, dru gl dan so pa znova začeli s črpanjem vode, ki je zopet zalila jarek. Pa se je nekaterim le malo čudno zdelo, kako da ae delo ne premakne z mesta, zato so si celo stvar o-gledall na licu mesta, ter ugotovili, da bi se regulacijska dela na ta način lahko vršila še nekaj let, pa M še ne bila gotova. Sedaj se dela na dve izmeni, pa se takoj vidi napredek. Sedaj so napravil! v 14 dneh več, nego prej v 2 mesecih. — Nekateri posestniki, katerih hite stoje ob obreda« Trfw»- * veljščice, ki se sedaj regulira, prosijo upravo občine, da bi spremenila regulacijske načrte v toliko, da bi jim uredila odnosno zgradila nekje ob obrežju stopnice do potoka, kar bi ne bilo združeno s posebnimi stroški, prebivalcem bi pa dohod k potoku zelo koristil. Ker so dotični posestniki tudi že sami prosili občino, da bi jim to stopnišče k potoku uredila, bi bilo želeti, da ae to izvrši še sedaj, ko se to še da urediti.— Upori — Korotan (Kranj) : Bratstvo (Jesenke). V nedeljo dne 28. t.m. sprejme Korotan v goste svojega starega rivala z Jesenic ki ga v prijateljskem razpoloženju ie nižamo videli v Kranju gotovo par 1«, Kadarkoli je doslej bilo napovedano Bratstvo smo vedeli, da gre zaree za točke, to pot pa bosta moštvi brez prvenstvenih ta neporebmh ostrosti pokazali svoj napredek, obenem pa, upajmo, likvidirali dolgoletno masprotstvo-Kljub prijateljskemu razpoloženju, ki bo vladalo na i 9bgču,pa je vendar pričakovati napete in lepe igre, kajti Bratstvo zna še vedno ta to brez omenjenndh ostro«! izsiliti nasprotniku rešpekt zato bo gotovo tudi naše ob«n«vo z zanimanjem sprejelo vest o tem gostovanju ta v polnem številu pose-tilo igrišče. V predtekmi ob pol 16h se srečajo junijodji Brat« v a z domačimi, glavna tekma pa prične ob 18h. — Mariborski ^Železničar* v Stisku. Prvak sišačke tope SK Sllnvija je povabil za nedeljo 28. t. m. odlično moštvo mariborskega »Železničarja*, ki se uspešno bori za prvenstvo v ljubljanskem podeavezu. Kluba odigrata prijateljsko tekmo. Mariborskim športnikom pripravljajo v Sisku prisrčen sprejem. V predtekmi nastopi rezerva SK Slavi ja, ki ima med rezervnimi moštvi siaa-ške nogometne tope prvenstvo proti enemu izmed zagrebških klubov, — Ž.S.K Hermes kol. sekcija sklicuje za danes (četrtek) ob 20 uri v Keršičev! restav-racji sestanek vseh svojih članov j® dirkačev. Razpravljalo se bo o poteku ta obračunu zadnjih sekdjsklh dirk, kakor tudi o udeležbi na prihodnjem državnem prvenstvu. Ker je sestanek zelo važen, se naprošajo vsi, da se ga goto»c udeleže. SAMO 25 PARA ZA KG so Pekatete v novih paketih dnvžje od blaga, H ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno In higije-nično je, če kupujete makarone, špageta m ,jušne zakuhe v paketih. Pazite na napis »PEKATETE«. INOZEMSKE BORZE Curih, 25. junija: Beograd 7.—, Pa rta 20.28, London 16.19, New York 306.75. Bruselj 52.—, MUan 25.10, Madrid 42.025, Amsterdam 206.50, Berita 123.10, Dunaj 58.40, Praga 12-70, Varšava 57.79. Bukarešte 3MK Stran 4 Četrtek, 25. julija 1935. ‘ Stev. 16ft Ludvik Wolff: 57 BOGINJA DOBROTE E O M A N Profesor Gotteswin,ter mu je radostno podal roko, — Obljubim vam celo, dragi gospod Harland, da privedem jutri dopoldne sam k vam vašega d ravnega zastopnika. — Hvala! Potem takem je pa vse v redu. Rad bi samo vzel mimogrede nekaj stvari s seboj, če dovolite, ker se sem gotovo ne bom več vrnil. Harland je hitro napolnil kovčeg z naj potrebnejšimi stvarmi, potem je pa prosil profesorjevega asistenta, najpo-skrbi, da ga pri odhodu iz hiše ne bo nihče videl, češ, da hi takega srečanja ne prenesel. Profesor je dovolil asistentu oditi iz sobe. Harland je hotel zapreti kovčeg, pa je naenkrat opazil na nočni omarici Kvanon Skoraj ustrašil se je svoje pozabljivosti in brž je vzel kipec. — Kaj pa predstavlja ta pritlikava, grda ženska? — je vprašali profesor Gottesvvimter. Harland je nežno pobožal Kvanomin obraz. Ta najlepša žena na svetu je boginja ljubezni do bližnjega, gospod profesor. Gotteswinter se je nasmehnil svojemu asistentu, ki se je prav kar vrnil. Harland je stlačil malo Kvanon v kovčeg in ga zaprl. Pripravljen sem, gospod profesor. Strežnika sta že stala pred Dobro jutro, gospod Harland, je pozdravil začudeni šofer. — Dobro jutro, Opitz. Skrit za zastorom je videl Georg Harland odhajajoči voz in takoj je telefoniral WoLlanku in ravnatelju Krebsu, naj takoj nadaljujeta snemanje filma »Sapho«. Potem šele je odšel k zajtrku, prečital je jutranje liste in čakal šoferja, da bi ga odpeljal v založništvo Endymion. Doktor Biintel je mirno sprejel vest o izpremembi vlade. — Gotovo boste hoteli voditi založništvo iz drugačnih vidikov, gospod Harland, — je skušal zvedeti resnico doktor Biintell, ko je bil izrazil svoje sočutje nad težkim udarcem, ki je bil zadel dosedanjega šefa. — Kako mislite to? — No, mislim, da boste dali prednost najnovejšim smerem, gospod Harland. Georg je se zaničljivo nasmehnil. — Gospod doktor, take neumnosti govori človek, kadar je v opoziciji. Samo ob sebi umevno je, da bomo ostali pri našem Jeanu Paulu, ki je sicer zeio dolgočasno , vezan v usnje, je pa dokaj čeden. Zlatovez je radostno prikimal. — Po Jeanu Paulu pa moramo izdati kaj lažjega, doktore, nežno eksotičnega, bi dejal. Verižniki in njihove dame imajo to radi. No, o tem se bova še pomenila. Cez pol ure je prišla Ingelena k doktorju Biintellu. — Oprostite, da vas motim. — Nikakor ne, gospodična Gortzova, — je odgovoril upravitelj založništva prijazno. Kaj morem storiti za vas? — Gospod doktor, dovolila sem si sestaviti seznam de1, ki bi bila morda primerna za serijo Harlandovih knjig. — Hvala, draga gospodična, — je odgovoril doktor Biintell smeje in odklonil seznam. Vaše delo je bilo odveč. Harlandovih knjig ne bomo izdajali. Ingelena ni mogla skriti svojega začudenja. Ne boste jih izdajali? — Ah, vi še ne veste tega, gospodična Gortzova? IngeJenin obraz je spreletel nenaden strah. Ničesar ne vem, gospod doktor. —Gospoda Harlanda so davi odpeljali v sama,torij. Ingelena je prestrašeno kriknila. — To vendar ni mogoče! — Zakaj pa ne? Mar ste pričakovali k?i drugega ? Ni čakala in ničesar drugega se ni bala. — To je strašna pomota, — je zajecljala, drhteč po vsem telesu. —- Kaj pa? — Gospod Harland je duševno popolnoma zdrav. — S tem naziranjem ostanete najbrž osamljena, draga gospodična, je dejal doktor Biintell hladno in segel po potopisu, da bi pokazal, da smatra pogovor za končan. — Ali mi morete povedati, gospod doktor, v kateri zavod so odpeljali gospoda Harlanda? — Žal ne vem, gospodična Gortzova. Obrnite se na Georga Harlanda, ki je z današnjim dnem prevzel vodstvo podjetij. Ingelena je odšla težkih kora/kov iz sobe. Na hodniku je pa omahnila v na-j slonjač in tiho zapiskala. Kmalu si je | pa opomogla in odšla nenapovedana v s Harlandovo pisarno, kjer je zdaj vladal njegov sin. — Jaz sem tajnica gospoda Harlanda Ingelena Gortzova. Georg jo je ošinil s poželjivim pogledom in odgovoril prijazno: Veseli me. Sedite, prosim. Ingelena pa ni hotela sesti. — Hotela sem vas vprašati, kaj se je zgodilo z gospodom Hariandam. — Moj ubogi oče je žad... Prrtei ae je za čelo. — Morali smo ga odpedjfertt v umobolnico. — V katero? — Tega vam res ne morem povedati, gospodična. Za prem* so poeAsrbeJi zdravniki. Kf Ingelena ni prenesla pogleda na ta obraz in obrnila se je k vratom. Sem In tja po Bruslju šegav vodnik — Krasne palače, cerkve in spomeniki — Nakupovanje čipk v naglici Ljubljana, 25. julija Napočil je peti dan našega potovanja in zgodaj smo dali slovo ne posebno gostoljubnim posteljam, da bi bilo čim več časa za ogled mesta. Fric je nas že čakal pred hotelom z avtobusom, čakal je nas pa tudi vodnik, dobrodušen, šegav, prijazen Helgi j ec, izkušen v svojem poetu, da mu bereš že z obraza, da je vodnik. In začela se je mnogo prekratka pot po mestu, kjer te na vsakem koraku preseneti nova zanimivost, nova lepota. Naš vodnik je bil kot belgijski vojak tudi v Rusiji in brž sva malo pokramljala »pa ruski«. Njegova duhovitost je nam pripravila nekaj prav veselih trenutkov. Med potjo je neprestano zbijal šale, med razkazovanje in pojasnevanje bruseljskih znamenitosti je vpletal kar mimogrede zelo posrečene dovtipe, da niti opazili nismo, kdaj nam je minilo dopoldne. i K;;*: J ^ ' Rotovž na Grande Plače Ko smo se peljah po krasno asfaltirani cesti, po kateri se šopirijo v senci košatih drevez razkošne vile bogatašev, je pripomnil, da stanujejo tam bogati brezposelni. Peljali smo se mimo marmornate palače znanega belgijskega — reci židovskega — milionarja Lowensteina, ki je storil pred leti tako čudno smrt. Naš vodnik je imel že zopet pripravljeno duhovitost. L8wen-stedn je nekoč baje naklonil dobrodelni ustanovi milijon frankov in ko ga je prijatelj vprašal, kako more toliko zaslužiti, da lahko podeli tako izdatno podporo, mu je odgovoril, da se milijoni ne zaslužijo, temveč... im vodnik je napravil z roko značilno kretnjo izpred trebuha v žep. Pred vsakim spomenikom je pripomnil, da bodisi dotični sam ne ve, kako je pršel njegov Mik na piedestal ali pa da njegovi čestilci ne vedo, zakaj so mu postavili spomenik. Tudi njemiu ga bodo baje postavili, samo prostor še ni določen, kar se pa itak ne mudi. Prostora je pa v Bruslju za spomenike še dovolj, da pridejo na vrsto vsi, ki hočejo biti ovekovečeni. Naj zaslužijo umetniki, saj se ne branijo denarja. Plače Grande in Maneken Pia že poznamo. Hiteti smo morali in zato žal ni bdlo časa, da bi se bili tu pa tam pomudili, čeprav bd bilo to potrebno. Tako smo videili bruseljske znamenitosti • samo površno, a tudi to že zadostuje, da dobiš mogočen vtis o belgijski umetnosti, o globoki, nežni belgijski duši. Po vreti smo občudovali grandiozno juetiiično palačo, monumentalno kraljevsko palačo, krasno poslopje botaničnega vrta, palačo akademije, katedralo St. Gudule, Narodni dom kraljevski muzej, borzo itd vmes pa spomenike, po svoje mehki, globoko občuteni monumentalnosti im prepričevalni izraznosti pač edinstvene. Belgijski umetnik zna vdihniti kamnu in bronu vse, kar naj spomenik predstavlja. Nobenega komentarja ne potrebuješ, kamen in bron ti povesta, kaj je kotei ustvariti umetnik. Kakor je osrečila narava nekatere pesnike, da znajo z lepimi jezikom ■razodevati najgloblja čuvstva, tako znajo ■belgijski umetniki govoriti s kamnom in brčnom iz duše duši. 6udovita mehkoba, milina je razlita po vsakem liku, da se u-staviš pred njim in ne moreš naprej. A najlepši so spomeniki, govoreči o strašnih žrtvah vojne fuTije. Spomenik belgijskemu neznanemu vojaku, spomenik zavezništva med belgijsko in angleško armado, spomenik skupne borbe in skupnega iakrvaveva-nja Fracozov in Belgijcev in spomenik na bojnem polju padlemu letalcu. Pred tem spomenikom ti noga nehote obstane. Zal nismo mogli nikjer dobita slik bruseljskih spomenikov. Na tleh pred ka-menitim podstavkom leže odtrgana orlovska krila. Na podstavku stoji v zaletu krilata žena. Z levico je objela mrtvega, iz zračnih višav padajočega junaka, z desnico mu pa kaže pot nazaj v zračne višave, kjer ga je v mogočnem poletu na pobi k zmagi zadela smrt. Nobena beseda ni potrebna, kamen in bron govorita dovolj glasno. Beseda’ bi celo motila lepoto in skladnost tega spomenika. Grande Plače, kraljevska palača, Ma n ek en Pis, palača bruseljske banke, muze lepih umetnosti, justična palača, konservatorij, palača akademije, palača ameriškega poelani&tva, vse druge palače, krasne cerkve, spomeniki, slavoloki itd., vse ti govori o izredno visokem umetniškem okusu bel gajskega naroda. Težko bi našel na svetu mesto, kjer je zbranih toliko in tako lepih umetnin, kakor v Bruslju. Morda je upoštevala to cek) železna peta nemškega milita' rima, ko je stopila na belgijska tla, da je bil Bruselj s svojimi umetninami rešen razdejanja. Toda misel ti uide nazaj v Reims v duhu zagledaš pred seboj rei-msko katedralo in ne moreš verjeti, da bi bilo barbarstvo pruskega junkerja prizaneslo baš bruse,ljelpten umetninam. Preveč jih je razdejalo drugod, preveč razorano in poteptano zemljo je zapustilo za seboj. Ko smo se peljali mimo krasne marmornate palače ameriškega poslaništva, ene najJepšiih palač v Evropi vobče, je naš segava vodnik brž omenil, da jo je belgijska viada v znak hvaležnosti za pomoč v svetovali vojmi velikodušno podarila Ameriki, Američani so pa Belgijcem kavalirsko obljubili, da jim ne bodo predložili nekih računov. Pa so jih kaj hitro predložili, kakor jih predlože povsod in vedno- Po široki cesti, kjer so speljane daleč tja iz mesta spo-redno s cesto za avtomobile, posebne prc .e za jahače, kolesarje in pešče, smo se odpeljali v prostrani okraj vil, ki jih imajo Bru-sedjoi posebno mnogo in vse 6o lepe, zidane v okusnih slogih. Med njimi smo videli tudi vilo slavnega stratosfernega letalca prof. PiccaTda. Slednjič smo se ustavili pred bruseljsko katedralo St. Mdchela in Gudule. Impozantna je ta cerkev, mogočna krasna že na zunaj, še mnogo lepša in bogatejša znotraj. Posebno znana so njena poslikana okna velike umetniške vrednosti. Pri glavnem vhodu na levj v kotu stoji svojevrsten spomenik v Belgiji padlim angleškim vojakom, ld ga je dal postaviti angleški prestolonaslednik, 200.000 angleških vojakov je padlo v Belgiji- Seveda smo se pred bruseljsko katedralo tudi fotografirali, kakor je že navada ob takih prilikah, čeprav s tem niti cerkev, niti izletnik nič ne pridobita. Slove tudi slike italijanske in flamske šole v katedrali, a nekaj posebnega je krasna prižnica, lesores, ki mu ga menda na svetu ni para. Iz katedrale je nas pa vodnik odpeljal naravnost v delavnico bruseljskih čipk. Ne vem, alt nalašč izdelujejo in prodajiaj-o bruseljske čipke baš pred katedralo ald je to le golo naključje. Nam to vprašanje ni prišlo na misel. Nemara bo vsaj rahla zveza med vodniki in to delavnico. Zelo postrež-ljive priletne in tudi mlade Bruseljke so nam z veseljem razkazale svojo umetnost in njene sadove, pristne, lepe a morda ne najlepše in najfinejše bruseljske čipke, ki smo se z njimi seveda tudi dobro založili, kolikor so pač prenesli naši žepi. Naglica ni nikjer dobra, kdove, ali je bila tu. Iz Bruslja se seve ne moreš vrniti brez čipk, saj preveč slove po svetu, čeprav ne vedno zasluženo im upravičeno- Tudi mi se lahko postavimo pred svetom s svojimi čipkami, samo če bi jitm znali priboriti tako velik sloves. kakor ga uživajo bruseljske. Naj bo že kakorkoli, naš vodnik je bil vesel, da smo tako pridno segali po čipkah, vesele so bile pa tudi prodajalke, saj so precej iztržile. V trgovini so nam pozneje med ogledovanjem čipk zatrjevali, da smo malo nasedli glede cem in kakovosti. Morda ni govorila te njih gola konkurenca. Kdo hi so spoznal v naglici v tem morju čipk. Glavno jo, da so brnselijslke, torej znamenite. J. Z. Vse zaman —No, prijatelj, kaj misliš o večnem miru na zemlji ? —Moja žena ga ne bi nikoli priznala. Vsak bodi svoj kralj Zanimiv program ameriškega senatorja Longa, ki bo kandidiral pri prihodnjih volitvah za prezidenta Ves moj program, je dejal louisianski diktator Huey Long v pogovoru s sotrudni-kom »United Press«, izvira iz prepričanja, da se Zedinjene države ne morejo obdržati niti kot republika, niti kot demokratična država, če ima 600 rodbin večji delež na narodnem premoženju, kakor vsi drugi prebivalci zemlje skupaj- Dejansko živi %,,s Američanov v mejah, kjer se konča revščina, dočdm imajo 4*/« ameriškega prebivalstva 87*6 vsega narodnega premoženja. Izhajajoč iz prizadevanja odstraniti to stanje, je nadaljeval Rooseveltov tekmec senator Long, sem ustanovil pokret »Vsak bodi svoj kralj«. Na vsem svetu je treba že enkrat napraviti konec pretiranemu ku-pičenju imetja, da bodo vsi ljudje deležni darov zemlje, sreče in blagostanja. Senator Long je izjavil to s takim ognjem in navdušenjem, kakor da govori na velikem zborovanju. Zaničevanje in srd je zvenel te njegovega glasu, ko je govoril o bogatih- Ce si more peščica poedincev prilastiti to. kar je ustvarilo 125,000-000 ljudi, pomeni to, da so posredno ali neposredno kradli. Zato sem zdaj ustanovil društvo, ki ga imenujemo Društvo za razdelitev bogastva in čegar geslo je : Vsak bodi svoj kralj! Vsak bodi svoj kTalj — potem pa ne bo več ljudi, ki bi ne imeli niti najnujnejših življenskih potrebščin. Ne bo več človeka na svetu, ld bi bil odvisen od milosti finančnih in industrijskih baronov. Nase društvo hoče obnoviti bodastvo gornjih desettisočev. Povprečni delež narodnega premoženja na družino bi znašal okrog 15.000 dolarjev. Nočemo pa bogastva razdeliti enakomerno,kakor oznanjajo to vsaj v teoriji kumunisti. Mi hočemo omejiti moč poedincev in zato predlagamo, naj se določijo meje siromaštva malih ljudi. Ne trdimo, da bomo zajamčili vsaki drožini enako premoženj ali 15.000 dolarjev, pač pa trdimo, da tretjina tega zneska, to je 5-000 dolarjev, povsem zadostuje, da se zagotovi vsaki družini primeren dom, avto, radio in vzgoja otrok. Senator Long je razvil tudi glavni del svojega programa: 1. Nihče ne sme imeti v bodoče več, nego »nekaj milijonov dolaTjev«. Zato bi bilo treba znižati premoženje poedincev. To bi se moralo zgoditi s progresivnim davkom, ki bi znašal en odstotek vsega premoženja začenši z drugim milijonom, pri petih milijonih bi se zvišal na 8'/*, pri šestem na 16, pri sedmem na 32, pri osmem e na 64*/». vse premoženje nad 8,000.000 dolarjev bi sc zaplenilo, kajti večje premoženje je nedopustno, če hočemo malim ljudem zagotoviti njihov delež. 2. Nihče naj v bodočo nič ne podeduje, ako zasluži nad miPi-.ii dola-, iav letno. 3. Z denarjem, ki se ga nabere po teh ukrepih v blagajni, bodo preskrbljene manj premožne družine. Vsaka družina mora imeti nezadolženo hišo, avto, radioaparat itd. 4- Skrajšanje delovnega časa na 30 ut tedensko ali pa še manj, naj omogoči delo vsem ljudem in take dohodke, da bodo lahko brezskrbno živeli. Delovni čas naj se določi v skladu z živi jenskimi potrebami človeka. 5. Vsakega otroka je treba na državne stroške pripraviti in usposobiti za njegov poklic. 6. Vsi nad 60 let stari ljudje morajo do- biti zadostno podporo, da bodo lahko mirno in udobno živeli. Izvzeti so oni, ki zaslužijo letno vsaj 1.000 dolarjev, ali k j imajo nad 10.000 dolarjev premoženja- 7. Za vse dolgove, kj jih ne bodo mogli dolžniki plačati do uvedbe tega načrta, torej v dveh mesecih, se proglasi moratorij. S temi sedmimi zahtevami hoče senator Long prodreti v javno življenje in uresničiti svoje geslo. Z njimi nastopi pri bodočih volitvah novega prezidenta. Mož pravi, da ima če zdaj več stotis-oč pristašev. Trdno je prepričan, da bodo njegove ideje polagoma vedno globlje prodirale v možgane Američanov. Vsak bodi svoj kralj, je zaključil Long svoj pogovor, vsak naj se do sitega naje, dokler imamo kaj jesti, in vsak bodi oblečen, dokler se lahko oblačimo. Ko bomo to dosegli, bo vsak izmed- nas kralj- Pametne s besede ameriškega senatorja, zdrava pamet jim ne more ugovarjati- Toda kaj pomagajo še tako lepi načrti in še tako pametne ideje, če se razbijejo ob človeško neumnost, ki je edina večna. In na to je Long pozabil! Pozabil je pa tudi, da so na svetu vedno bili in bodo lenuhi in nesposobneži, ki jih morajo pridni in sposobni rediti. Kaj je ženski pred poroko dovoljeno Ameriški sodnik j« moral odgovoriti nn vprašanje, ali je nevesta dolžna povedati ženinu, da ni njen prvi mož, temveč da, jo . ločena in da hoče drugič poskusiti, do prepriča o resničnosti pregovora, da je »en mož za 18, drugi 'brez dveh pa za 20«. Tako »e je zgodilo z učiteljem Georgom Bmade-nom, ki se je seznanil na spiritietičnfh seansah z lepo damo Niomeovo, misleč, da je Se dekle. Nekega dne je pa prišel na to, da ga je potegnil« za nos. Zamolčala mm je, da je bila že omožena. Takoj j« zahteval ločitev in sodnik mu je dal prav. Žena, je dejal, mora povedati ženinu o svoj' preteklosti vse, kar je važno. Ce zamolči talko važne dogodke, kakor srt« poroka im ločitev, ima ženin pravico zahtevati ločitev, me da bi mu bilo treba plačevati ačimente. Učitelj si je mri zadovoljno roke, njegova žena je pa delala kisel ob* Kar je prišlo na dan Se nekaj, kar Je tepremenilo sodnikove nazore. Mcamto se je namreč, da je na neki seansi »duh« razodel, da ima Nio-mevova otroke ta prvega zakona. Učitelj je moral »duha« slišati In ker veruje v duhove, je bil prepričan, da je bGa njegova žena res poročena in da je imela s prvim možem celo otroke. Zmrto je bila njegova tožba zavrnjena. Saj je vedel, da jemlje »> ženo ločenko. Potom je pa tapregovoril sodnik o tem, kakšno zvijače so dovoljene ženskam pred poroko in kakšne ne. 6e črnolaska ni črnolaska, temveč pobomava svetlolaska, še ni tako hudo. Greh tudi ni, če si da črnolaska oprati lase, da je zopet svetlolaska in da dobi moža, ki črnolask ne mara. Zamolčati pa prvega moda, to Je ee*> v Ameriki nedopustna sleparija, kajti Američanke bi morale pač same vedril, kaj dovoljeno hi kaj ne. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ENOSOBNO STANOVANJE takoj oddam. Ljubljana, Glinice Tržaška ceeta 12. >906 Rabljena kolesa poceni naprodaj pril Promet, Ljubljana, (Nasproti križanske cerkve) 3207 NOVE POLOVNJAKE proda komad po Bin 220.- Kocmut Franc, Terlbegovdi, Sv. Jurij olb Ščavnici. 3242. POSEST V Trbovljah naprodaj po zelo ugodni ceni parceila in stavbišče, v prijaznem in lepem prostoru. Pripravljen je že ves materi-jal za hišo. Pojasnila daje Medvešček Anton Trbovlje. 2368 S SERVITOB-VATO čiščerr predmeti drže trasa in popoln lesk še enkrat daljšo dobo k« t čišceni z dosedanjimi čistilnimi sredstvi. :K5TKAKt d. z o. z. ,JU0b