"^^wmfwit - *** 4 I TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE MSTM"u bmilktii rvltphont, Kt "kwvll 490C LETO-YEAR XXL JSMMT? ta. Wt, M ÚM I AM W UT». CHitgo, III., petek, 17. februarja (Feb. 17), 1928. tue ST® V.—NUMBER 40 Največja Industriji I v Ohiu parailzirana Kriza v pmVnogovni industriji še ni dosegla svojcem viika. Pričakuje ae okoli dna 1. aprila. Columbus, 0. —t Premogovna industrija v državi Ohio, ki je največja med vsemi industrijami v tej driavi, je paralitira-na. Veliko premogovnikov je po-polnoma opuščenih. Na stavki je štirideset tisoč rudarjev. Njih otroci ao slabo oblečeni in prehranjeni. Semln-tja pride do nemirov, ki jih fcro-vocirajo pobojniki in atavkoka-ali pa vprizore provokatorji. Stavka traja še od dne 1. aprila lanskega leta, ko je potekla jacksonvillska pogodba in se ni več obnovila. Ta pogodba je izurjenim rudarjem garantirala $7.50 dnevnega zaslužka.- Podjetniki izjavljajo, da ne obnove več jacksonvillske pogodbe, ker ne morejo zaradi .konkurence v Zapadni Virgini-ji in Kentucky ju z dobičkom obratovati svojih premogovnikov. John L. Lewis, predsednik rudarske organiiacije United Mine Workers, priporoča rudarjtm, da vzdrže v stavki, dokler pod zi OUjsfca stavkokaza spal •wHrm ír izpošcena «MMaMMM» 4» V zaporu sta sedela dva dni, nakar sta bija izpuščena na pro- BeUaire, O. — Stavkokaza Oscar Barton in Charles Rouse, ki delata v premogovniku Webb in sta bila aretirana, ker je eksplodiralo nekaj smodnika v ko-siterni posodi in kasneje izpuščena, «ta bila zopet aretirana in so ju odvedli v zapor v Bellairu. Zagovarjati sta se morala zaradi zlih groženj. Tiralico je zaprisegel maršal, pooblaščenec Harry Wilson, ki je dodeljen premogovniku Webb da pasi na to, da se ne krši zvezna sodni j ska prepoved. Ho sta bila prignana pred mirovnega Sodnika J. H. Liller-ja, sta izrekla, da se Čutita krivim, kajti grožnje proti zamorskemu stavkokazu sta izrekla v šali. Sodnik je določil za vsakega dvesto dolarjev poroštva, ki ga pa nista mogla položiti in sta '{morala odromati v zapor, dokler se ne vrši obravnava. V zaporu in premišljevala. da naklonjenost gospodarjev jetniki ne podpišejo jacksonvillske pogodbe ill se pa aklene *!¡taledek 7vl •udarje sprejemljiv in časten1 U Hedda dV* kompromis. * (napram stavkokazom tudi ni Položaj na stavkovnem polju ^ kftko ve|iki je napet, vendar pa še ni doss- ^Sm gel svojega viška. Pričakuje ae, da krisa pride z dnem 1. aprila t. 1., ko postane efektivna odpoved stanovanj v kompanijskih lišah. Governer Vio Donahey js is- itvo države za pomoč. Odziv je >il dober. Ustanovljenih je bilo >1 kuhinj, v katerih nasitijo sak dan okoli pet tisoč otrok. Razposlani so bili tudi tovorni üvti, naloženi z obleko in konzerviranimi živili v kraje, v katerih je bila pomoč najbolj potrebna. Rudarska organizacija poma-ira rudarjem, kolikor more. Oha ma velike stroške za gradnjo arak za deloftirana rudarje in na sodiščih. Vsak dan je aretiranih nekaj rudarjev v Ohiju in 'ennsylvaniji. Organizacije mo-ajo braniti te aretirane rodarle, ki so dostikrat odvedeni v sapor, ako so katerega stavkokaza pogledali po strani ali se uso hitro umaknili varuhom zatona. Bratske podporne organi-acije so tudi organizirale pomoč in pomagajo svojim članom *> svojih močeh. Kljubtemu pa visi nekaj v o-t rac ju, kar se ne da določno o-načiti z besedami. Človeku se tdi, da prihaja nemir od nekje ialeč, in da se lahko vsak čas »ojavi na stavkovnem polju. — Vovokatorji so na delu in sejejo ludičevo seme. Na eni strani trajno obrekujejo unijske od-»'» nike, na drugi strani pa huj-kajo rudarje k nasUaostim, fei, da ne bodo ničesar opravili mirno stavko. V teh provoka-kjih je največja nevarnost za udarje. TI provokatorji so ne-"igovorni ljudje, ki pridejo, pa 'M*t izginejo, ko so zanesli to »< d rudarje, kar je bila njih na-"M, da store, da bp toliko preje udarska organizacija unUtena. *odj<*tnlki se reže temu peklen-kemu delu, kajti oni vedo, ako 'darji podlešejo tem skušnja-p* pojde zanje pšenica v ilatfje. Pametni rudarji ne bodo na--Hi provokatorj<*m na limani- Stavkokasa sta prišla iz Za-padne Virginije in delata v premogovniku od prvega dneva, ko so pričeli obratovati premogovnik s stavkokazi. Mogoče aretirajo stavkokaza Burna jfc-teko raipr« vi jo-«* kkjlffj' stavkokazov le še delavska mu-čenika. Davkoplačevalci ne vedo In zahtevajo mestnega opravite« IJa. Radarji obtožili ta* Protestni shod v Tiwmineu, Ont. Govorili so v petih jezi-kih. Tlnunlna, Ont., Kanada.—Rudarji, u posle ni v zlatem rudniku Hollinger, v katerem js dim zadušil 30 rudarjev v zadnji teden, so 15. februarja na velikem protestnem shodu soglasno zaključili, da je kompanija odgovorna za ogenj v jami in smrt njihovih tovarišev. Ko je bil shod otvorjen, je predsednik pozval zborovalce, da vstanejo v znak žalovanja za mrtvimi brati. Rudarji so molče stali eno minuto. * Govorniki so nastopili v petih jezikih. Govorili so angleško, francosko, finsko, ukrajinsko in srbo-hrvaško. STA V KOK AZ UBIT V MOGOVNIKU. PRE Padel je nanj strop In ga zmeč-kal. Si. Clsirsrille, O. — Zamorski stavkokaz Frank White je bil.ubit v premogovniku št. 1, ki je lastnina Provident Coal kompanije *n se nahaja blizu St. Clairsvllla. Nanj je padlo skalovje s stropa. Zamorec je mislil, ds je delo v premogovniku piknik in je našel v njem svojo smrt. Njegove sorodnike v Cleveland u so obvestili o nesreči, kajti sUvkokazit je pri-šel i* Clevelanda. KUzaeftl ubili lir dgewat#r, Mass. — V turi ji kriminalni umobolnici < bila ubita dva stražnika v k>ju s Aestimi blazneži, ki as 1« užali uteti Iz bolnišnice. Alar-m rana je bila četa stražnikov. ' jo le s težavo ukrotila šesto-1 šal usmrtiti radi in Jo zaprla v celic«. Skušal as usHrtiti. ker je bil ob-tele« tat viae. New Orleans. — Jeffrey Ms-ret z je v sredo povžil steklenico strupa v okrajni ječi, kamor je bil pripeljan na obtožbo, da je oropal nekega Ulegrafičnega u-slut betica za fS6. Njegovo sta-nje je kritično. Maretz. ki je bil aretiran v neki igralnici radi tatvine, je dejal, da se Je sku- ko je bil obtožen tatvine. for is not. Act *t o vajanje in oddajanje električne sile. je prlpsl v «ospredje kot poljski maršal trtistovskih sil. Pftdk«»! Je, da ^.reaoU^Ua f* mend Ira tako, da Izvede preiskavo zvezna obrtna komisija, ki nasprotuje namenu. Senator Walsh ix države Massachusetts je predloUl amendment senatnemu opravUnlku, o katerom se bo razpravljalo kasneje In ki določa, da se morajo vsi zakulisniki pred senatnim odsekom registrirati. V tem trenotku Je precej zakulisnfkov, ki ae cenijo visoko zapustilo svoje sedeže na galeriji senata. Podpredsednik Dawes ni hotel privatno pristati, da imenuje senatorja Couzensa Iz Michiga-na v odsek v slučaju, ako ao odsek imenuje. Umaknil ¿e je s po-zoriščs. Izjavil Je, da je sam zainteresiran v kompanljah za Javne potrebščine in zato naj senat ne zahteva od njfga, da on Imenuje člane preiskovalnega odseka. Nato Je senator Walsh iz Montane predlagal, da senat izvoli odsek, Senator Nye iz Severne Dakota, o katerem Je akuplna zakulianikov poročala, da Je obljubil glasovati za odrinjen je resolucije na stranski tir, to Je, ds se preiskava izroči zvezni obrtni komisiji, Je rekel zastopniku Pfderalizlranega tlaka, da bo glasoval z Walshdm, ker Dawes ne Im imenoval odseka. On želi (Kimagatl Walshu tudi pri preiskavi olja, ampak mislil je, da moiitsnski senator lahko opravi oba ponla. Wslsh iz Montane Je pri otvoritvi debate ömenil Mulhsilov škandal lita leta 191S. ko Je| predH«*dnlk Wilson povzročil, da je zbornica razkrinkala skupino psrlsmentarnih zskulisnlkov, ki jo je vzdrževalo Narodno društvo tovarnarjev. Kavno tisti James A . Kmwy, ki Je v onem Alfrndalu bliščsl kot odvetnik Nsrodnegs druMvs tovsrnsrjev Je sktiven za preprečenj* pre-i skavt elektrkni'gs trusta. Henstor Rotiinson iz Arkan-vodje demokrstičnih M>ns Konflikt v Havaai postaja ■Hli * Argentina grozi t bojkotom Unije, ker ao njens tahteve Igno- rlrane. _ Havana, Kuba, 1«. febr.—Včeraj so delegatje Panameriške delegacije večerjali kisle kumare. Bila je plenatn« aeja, toda argentlnaka delegacija Je bila odsotna. In ne aamo to. Vodja argentinake delegacije, Hono-rio Pueyrredon, ki je argentinski poslanik v Washingtonu, je Izjavil, da resignira kot delegat In poslanik, če mu njegova vlada ukaže podpisati zaključke tega kongresa, a katerimi ae on ne atrlnja. Pueyrredon je dosledno zahteval, da morajo dežele Panameriške unije imeti med aeboj svobodno trgovino. Njftov načrt je bil zavržen v odseku in vsled tega je argentlnaka dele-gtfclja bojkotirala plenarno as jo in zdaj pravi, da ne podpiše konvencij. Drugi konflikt je bil na plenarni seji, ko ao tatinci sprejeli resolucijo, ki se glasi, da nobena dežela Panameriške unije ne sme omejiti izseljevanje is neameriških kontinentov. Amerl-Iki delegat Fletcher Je nato izjavil, da Združene države smatrajo izseljevanje in naseljevanje za svoje notranje vprašanje Ur ne bodo pustile nobenega mednarodnega vmešavanja v to stvar. Is tega sledi, da hoče A-merika Imeti proste roke, da lahko omeji izseljevanje It Me-hike in drugih latinskih republik kadar hoče. SUvkokaa zaslutil šestnajst dolarjev na dan. ^ Hellalre, O. - Podjetniki so v dnevnem časopisju pričeli širiti lepe pravljice o zaslužku savkokazov v premogovnikih. Take pravljice Imajo dvojen ns-men. V javnosti hočejo vzbuditi mnenje, da rudarji nlao Imeli najmanjšega vzroka za ^tavko, dokler saslužljo tako visoko dnevno mezdo. Med stavkttjdči-ml rudarji pa hočejo omajati moralo in Jih zvabiti nasaj v premogovnike. V tukajšnjem dnevniku Je bil la prlob&ma lepa pravljifta o stavkokazu, ki Je v premogovniku Wobb zaslužil kar šestnajst dolarjev na dan. Pravljlea pričenja, da so sumili, da stavka kaz krade premog svojim stav-kokaškim tovarišem na U način, da na njih vozičke «be*a svoje čeke. Pazili so nanj in ae prepričali, da Je naložil trinajst top premoga. Ko so ga vpraša li, ako Je izmučen, se je odrezal, da bi Jih naložil še nekaj, ako bi mu dali vozičke za premog. Drugi stavkokazi jih z veliko muko nalože komaj štiri sli kvečjemu šest na dan. Tudi te prsvljice o stavkdks-zu, ki zasluži po šestnajst do larjev na d^n, ne bodo zvabil rudarjev, da pojdejo oprtvljsl stavkokaško delo. KONFSZUA V BOJI PtOTI SOMU ■prepovedim t ^^^ Delavski legialatlvnl zastopniki niso na jasnem, ludtšen bo laid tega boja v kongresni zbornici In senatu. Waahlagton, D. C — Od za-ališanja glede Shipsteadove predloge |potl aodnijakim prepovedim ae ne more reči veliko prvi teden. Vae, kar je bilo, je to, da ae je fuatlčni pododaek zanimal za krivice, ki ao Jih deležni organizirani delavci zaradi izdanih sodnljaklh" prepovedi. Delavski legialatlvnl zaatop-nlki nlao na jaanem, kako «tvar konča v zbornici in senatu. Zdi da as organizira aplošen napad proti principu v Hhipsteado-vi predlogi, ki omejuje jurjadlk-eljo lastninskih aodlšč le na rea-nlčno irv prenosljivo lastnino. Senator Walsh lz Montane bi rajše predložil novo tolmačenje Clay tono vega zakona, ki bi določal. kakšnih pravic ne smejo laatninaka sodišča vaetl delay-cam. On Je mnenja, da ae lahko v tem pogledu nekaj stori, daal-ravno ae Ja mislilo, da določbe v Claytonovsm zakonu krijejo pl-ketlranje in druge aktivnosti, ki izvirajo It «tavke. Kadar se bo pričelo razpravljati o omejitvi sodnljskth pre-, povedi v zbornici In senatu, tedaj bodo poprijeli u besedo gotovo senatorji in kongresnlkl, ki ae prištevajo med napredne elemente. Kakšna je slikat ' Tu Je na atotlne sodnikov, ki Jih je izbral prsdaednlk in a* ust potrdil TI aodnlkl ao potrje-nI se vse njih šive dni. Organizirano delavstvo nima najmanj še prilike, da prepreči njih imenovanje, češ, da Je ta ali oni predlagani kandidat nasprot delavstvu aH da Ja priatranakl. Zakaj 1 Zato, ker, delavci nima-j!> nobenega zastopnika v senatu in še nlao nikdar Imeli avojega zastopnika v Bell hiši. Trdi ae. da ao uprava In aenat nepri stranski napram kapitalu In delu. FskU pa govore, da so bili zvezni sodniki, proden so postali sodniki, večinoma korporaaij-ski odvetniki ali pa prihajajo b. premožnih družin. V delavskih krogih govore, a-ko bodo ettlšča Izdajala še na-prej sodnljake prepovedi, tedaj *V bodo morali delavci poalužiti druge taktike, ali bodo ps tako Izraženi, da ne pridejo zopet kmalu k aebl. Kakšna velika pomoč podjetnikom ao aodnJJake prepovsdl ob <"asu stavke, govore sodnljske prepovedi, Izdane ob času ru darske stavke. N a mI k i vbil pvai Dr. OaolMga patraJH olla tvojih žarkov Koalicija razbita o verouka v prepira IXVJA VOŽNJA Z AVTOM IMjas voznik zsvesil s trgovino la poškodoval tli ('klesgo. — Paul 12209 Princeton Ave. vsčer v pijanem stanju vosil svoj svto križem ceste, ds so se mu morsli Izogibsti motoristi in vsi, ki so mu prišli ns pot. Ns poti Je podrl Krnil Zepfs in Th*-odor Wlnk*rJa in Ju močno po-A kodov si. Potem js ps zsvoaU z I le rila, ti. febr.—Dr. Msrzo-vs kosllcljsks vlsds, ki Je lills ns krmilu trinsjst mssecev, Je prišls v krizo. Iz kstere nintt iz lusls. Vlada bi bila še podala « Hlsvko, toda demisljo Je preprečil predsednik lllndenbiirg. ki Je speliral na dr. Marsa, naj vlad* izvršuj« nsj|s»trsbnsjše Hilti.iUv 1 P""'4' toliko časa, da bodo kon-irn V lAMk volitve «a novo *bomlco, 39 ' ki pridejo v sprllu ali maju. Koslkljs narlonall-tov. ljudske stranko in klerikalcev (ka* toliki c«ntrum> tu Je razbila v«|m! šolske reformo V#»vl šol-«ki zakon Izklju^iilr ve <>uk la ki A, klrrlkaki m pa i»r»HI ^u torjev, Je čakal, da govori protlisvtom v šipe n»lu* dellkaUsn«- resoluciji, medtem ko Je senator trgovine In se znašel v njeni no-j Umorile sine. Jlarris iz GwglJ«. ki j« bil pr. trsnjščlni. kjer je podrl in moč Merrer. Ps. Mr. Js k Me-Je asm čUn zvezne obrtne ko no poškodoval lastalkovega 1* Celi Js prišla v sr*do v Solo la misije, naaprotovsl, ds'»* pre Jetneg» sina. da so gs morati od-,Je vprl/o učencev In učitelj»«* s Isltsvs odkaš«. tej komisiji peljati v bolako Hi itn iky Je bil aretiran la od vsdon v zapor. kuhinjskim ngUm prerea^d vrst svojemu 7-Mn«*mu Kani je bil pri priči mrtev. Jdltelj je povečal moč svojih katodnih žarkov na 900,000 voltov. S tem je dosege» to« žalovanje umetnega radija. New York.—Dr. W. D. Coo-lidge, ki je lansko \eto presenetil kroge elektrotehnične znanosti a avojo oevjo katodnih žarkov, je te dni naznanil avetu, da je telo laboljšal avojo Iznajdbo. Storil ja velik korak k product-ranju umetnega izšarevanja radija. Dr. Ooolidge Je pomoinl direktor v raziskovalnem laboratoriju General Electric Company v Schenectadyju. Dr, Coolldgeva prva Iznajdba Je bila ateklena aav, ki oddaja katodne šarke, ki imajo 800,000 voltov električna alle. To cev Ja zdaj pomnožil na tri oavl, ki pa ao vsa v eni eevl, oddajajo pa »00,000 voltov elektiftne alio. To ae pravi, da elektroni, ki drve It velike ateklene posode, ao do-aegll hitrlco 170,000 milj na ae-tyndo aH brat malega bralno svetlobnih žarkov. To Ja tudi brez malega brtlna elektronov, ki jih oddaja radij v tvoji naravni akciji. Dr. Coolidge ša nI na jaanem, kaj naj počne • aVoJo Iznajdbo ali kako bl ae dala praktično porabiti, Vendar pa upa, da nje» gov i šarkl i nadaljnlml ekaparl-mentl pomagajo rešiti vprašanja gleda natančnega spoananja zakonov radijactje In blatvenoatl atoma. Nadslje ao tukaj vali« ka možnosti Izdelovanja umetnega radija, oziroma tiste alle, ki Jo proizvaja radij. Znano Je, da jd radija telo malo na avetu v naturnam atanju, ja pa to salo taagfmato sredstvo aa uničevanja ratnlh bolezni, kot n. pr. raka. Katodna cev, ki ja ja itnašel dr. Ooolidge za prolivajanja teh ftudovltlh žarkov, ja dolga 10 čevljav In Ima tri votla krogla, ki merijo po en čevelj v premeru. V tej cevi ao raabeljenl fl-damentl, ki odmetavajo elektrone. Elektroni drva It krogle v kroglo s lak«» ailo, da ae na koneu cevi, kjer uhajajo skoti kovinsko okence, pokašajo kot kroglica višnjevega plamena. tagNJa poaaja Noatfi-ji airUko koloaijo zapad ^SStnmJ: na vnapoltgo, še 16. febr. —• It tanas- Ijivlh virov poročajo, da ja Velika Britanija tagotovlla Nemčijo, da Ji pomaga dobiti mandat portugalske kolonije v zapadni Afriki, če jo bo Nemčija podpirala, kadar Anglija vpraša Ligo narodov za absorblranje bivše nemške kolonije v vzhod-nI Afriki. O tej zadevi se vrže tajna razgovsrjsnjs med Anglijo In Nemčijo že dalj data. Nemci pravijo, da Je U transakcija le-galno mogoča. Anglija že dolgo špekulira, da bl pobaaala bivšo nemško kolonijo, ki Je tdaj njen mandat, n* more pa tega storiti, še ena same dežela % Mgl nasprotuje Nemčija bo nasprotovala. toda Anglija Je priprav-IJtna odkupiti Nsmšijo seveda na tuj račun — kakor je vedno navada Anglije. Portugaleka prosi Ligo narodov sa večje po-sojtlo. Anglija J« rekla, da po-sojilo se dobi, če Portugalska sestavi eno svojih kolonij, na primor svoj Kongo v Afriki, ki potem postane mandat Lige na-r.nlov in U gs lahko Izroči Nemčiji. ZIms la po ML — A ud ley 'ampuli, sur 81 let Is oče de-verne Jet ib otrok, as ja v sredo t osemnsjetletno Katharine Waiting. Campbell je bil šo trikrat poročen. r AVIATIKE mL' (Urimo.) * Beograd» 8. januarja, m*. V par besedah ae pove: V Rakovici grade veliko to-varno za aeropianskie motorje. _ Nova tovarna aeroplanov v Zemunu že obratuje. — V Novem Sadu je tretja tvornica za hidroavijone in šolska letala. Res je tedaj: Tudi naša driava ae zaveda, kolikega pomena je v mirnem» zlasti pa v vojnem času dobro razvito zrakoplovstvo. V teto pogledu smo seveda daleč zaostali za drugimi kulturnimi drŽavami, ker nimamo denarnih sredstev, da bi zgradili primerno civilno in vojaiko zračno flo-tiljo odnosno ker se izdaja pri nas denar v manj važne svrhe, vendar je pa opažati zadnje čase razveseljiv pojav, da se tudi naša vlada zanima za razvoj avijatjke. 2e več mesecev grade v Rakovici blizu r^dijcpofttaje cel kompleks poslopij, V katerih bo naša prva tovarna za izdelavo aeroplanskih motorjev. f»reden so začeli graditi nova poslopja, so uredili zemljttfce in,regulirali topčidersko reko. Glavno poslopje, v katerem bodo delavni ce, bo kmalu pod atreho. Poleg poslopij za tovarno grade tudi velik hotel, v katerem bodo nastanjeni francoski inienjerji Jn strokovnjaki, ki bodo imeli spočetka v rokah tehnično vod stvo fabrikacije motorjev. Obe zgradbimorata biti dogotovljeni že v začetku leta tako, da se" bo 1 julija že lahko pričelo izdelovati motorje. Poleg obeh zgradb bodo zgrajena še razna skladišča, stanovanja za uradnike in delavce itd. Tekom enega leta se Rakovica spremeni v industrijsko predmestje Beograda, ki bo imelo tramvajsko zvezo z mestom. Okoli tvornice zgrade parke, igrišča za tenis. Tvornica bo ie tekom pryega leta zaposlila okoli 600 delavcev, večinoma naših ljudi, do-éim bodo tehnično vodstvo prevzeli Francozi. Tvornica bo lahko izdelala že okeli 150 motorjev. Zanimivo je, da je osnovana z domačim kapitalom, tehnična kolaboracija s Francoz pa ostane toliko časa, dokler ne dobimo svojih strokovnjakov. Tvornica bo opremljena z najmodernejšimi stroji, tako da bo lahko izdelovala motorje vseh tipov in vrst, za katere bo pač dobila potrebno licenco. Dočim je tvornica za motorje p Rakovici še v gradnji» je velika Ikarusova tvornica za zgradbo letal v Zemunu ie" pri Ma obratovati. Tvornica obstoji sicer te del j časa» v zadnjem času so jo pa povečali in modernizirali. Sedaj izdeluje bojne a vi jone tipa "Potez", za katero je dobila naša drŽava dovoljenje. Tvornica je istotako opremljena z najmodernejšimi »troji in zanimivo je, da izdeluje večino potrebščin popolnoma samaT Razpolaga s stroji za rs-2«nje jekla, z velikanskimi stružnicami in raznimi drugimi tehničnimi potrebščinami. Med I naj modernejše stroje, s katerimi razpolaga, je ameriški stroj z» kovice, univerzalni stroj za izdelovanje orodja, stroji Pobijanje kovin» ki po svoji o-m>mno«ti in obliki spominjajo a* mornariške topove itd. Tvornica je razdeljena v več oddelkov, tako v oddelek stro-M. zanimiv pa je tudi pogled 1 kontrolno sobo. Ta je podob-manjšemu znanstvenemu laboratoriju, tu se kontrolira vsak tudl naj man jü komad, izdelan v tvornid. Vtem oddelku je ^di kompliciran in najdrafj ■parat tvornice, na katerem pre-jeklo. Najmanjši ko-mjdič jekla se «tavl SO sekund M pritisk 3.000 kg. da se pra* njega odpornost. Nadalje »o tu aparati za preizkušnjo platna itd. Tudi v hifijen oziru je tvornica moderno Ul« J'-na, preskrbljena s zadost-«"ventilacijo. Tvornica je "a v 22 oddelkov ta sob Incluí razpolaga z lastnim telefonov. Delavci * -----~ Jago lepo opremljen oddelek z vsem potrebnim konfortom. Tu je velika umivalnica, ambulan-ca, čitalnica, kantina itd. V Ika-ruaovi tvornid je ip sedaj zaposleno okoli 160 delavcev, tvornica lahko izdela mesečno do 15 aeroplanov. Vsi delavci so naši državljani, razen direktorja in tirih vodij oddelkov, ki so Francozi. V najkrajšem času se v bližini tvornice nivelira primeren kompleks sveta, ki bo alušil kot aerodrom za letala. Tretpa Ikarusova tvornica, ki je najstarejša» se nahiga v Novem Sadu. Tu se specijelno izdelujejo hidroavijoni in šolska letala, specijelno pa za hidroavijone uporabljamo cedrovino, ki je zelo draga, deloma pa tudi smrekov les. Kakor je ugotovil nemški učenjak prof. Bayer, raste najboljši smrekov les v Bosni. Dočim kanadska smreka vzdrii pritisk 400 kg na kvadratni centimeter, vzdrii smrekovo drevo iz Bosne celo pritisk T00 do 800 kg na kvadratni centimeter. Žalostno pa je dejstva, da se ta smreka pri nas vobče ne ekspfaatira, marveč se dogaja, da je treba ta les, ki je za izdelavo avijonov in hidro-avijonov nujno potreben» pri nas uvažati in to celo iz Kanade. Tvornica v N^vem Sadu je bila osnovana 1. 1928., zgradila [pa je v marcu 1924. svoje prvo šolsko letalo, kasneje pa še večjo množino šolskih aeroplahov. Tvornica je takrat delala popolnoma na svojo pest in ni med njo in državo obstojal fcikak dogovor. Kasneje je bila med tvomico in državo sklenjena pogodba in se je tvornica obvezala» da gradi šolske aeroplane in hidroavijone za našo vojsko in mornarico. Tvornica sama je konstruirala pod vodstvom biv šega avstro-ogrskega mornari škega konstrukterja Josipa Mi-kla popolnoma nov tip hidroavi-jonov. Od svojega obstoja pa lJ* so najprej Izdelovali na rqko, ker e bilo tedaj izdelovanje žebijev domača industrija, kakor Je bi o tkanje. Tudi druga potrebšči na za ladje, kot sidra» zvonovi krogle topov, kotil za raflnira-nje sladkorja, lonci za Jedi na ladji in druge železne in hišn« potrebščine» ki jih Boston Ugotavlja v Izobilju, so se začele Izdelovati tu in so bile t razvojem moderne industrije prepeeene v dolino reke Connecticut. Vrhu tega prevažajo ladje tu-dl ljudi * denarjem. Stara bostonska obal je bila prenapolnje-na krojačev, ki so bili predhodniki današnje industrije rtlačil. Ladje so potrebovale velike količine hrane, zato so se tu rssvl-II mlini, tovarne blskltov, čofco-sladščic Hd Bistre In brte reke, ki se rat kamenltili brd nepoeredno ItU-vajo v morje, prinašajo s seboj le malo blata, ki bi zasipalo pristanišče In kar je važnejše, te reke so kmalu porabili sa pogon •ko silo. Ob njihovih vodopadih •o nastala industrijska a ki so kot magnet privlekla k sebi neštevilao priseljencev. VESTf IZ NASELBIN Pelošaj v tapadnl Peanl. Moeh Ihm. hi. — Cas poteka, znamenja pa ni nobenega, da bo Ko ao sredi prejšnjega stoletja uvedli parno silo v industrijo so bila ta notranja mesta nekoliko v zadregi radi daljave od zaloge premoga. Dandanes pa zopet oživljajo v sled razvoja vodnega pogona. * Dostikrat raznollčnost produktov iHikatuje na eno edino surovino kot svoj iz\o|. Ladje, papir» lesni alkhl, jablka. radio papir, lesni alkohol, jabolka radio kabineti in neke igrače izgledajo kot jako različni produkti. ali vsi iauirajo iz lesa. Eden' izmed največjih produktov novoangleškega napredka za ladjami je bil papir, ki ga predstavlja današnja bostonska tiakarska industrij s. Letp"dni po ustanovitvi Bostona je bila prva ladja spuščena v morje, leta 1866 je bil prvi papir izdelan v Novi Angliji, Ta dva datumk sta tako važnaa» tam, fe užene premogar-za indusUUalnoj^vino da- ^ barone» tedaj bi morala na- šele, ko sta 1620 (Prihod Pil..... — - - - grlmcev) In 1776 (Proglas neodvisnosti) sa politično zgodovino. F LIS. Oštel ja tudi pridigarje, ki at v službi protiealonekf IIrv. PRILIKA ZA SLOVCNCA . t DttllZlNO. 120 akrov zemlje, deset akrov zasajeno s sadnim drevjem, kmalu ¿HllJL .nnlilS , „ I1«» MVlrgWa »rltor« £ VeUka hiša in druga peratorjl. Ko vse to «»ovek o-1^ ^ ¿«radi bolezni ae pro- Zto^LSSLK u^ ein P " ^ w 18800 V ^ * Zi T^tL ^Zm tovlnl- ^ poJMOIU pi- kakor to, da bi se kam izselil ter R , r t t hi1w.u1M 448 Cen-pdkšzal hrbet premogarskenu. delu za vedno. AH je prav. da tr^l aitfg., IjeaUli, Waan. [AA,) stavka tako poteka naprej, da nekateri stavkamo in drugi de-| ajo. Val premogarjl. rta meh« mm in trdem polju premoga, bil itoLi¡M^t^^SU* «^cem in prUiU-U ^¿.t^ohfflne fra hiem žalostno vest, da j. nemi-iLi ^ lTami* pretrgala nit šivUenJa Unijaki vodje bi'se lahko kaj moj*™ ***** ,n naučili od aUvks v W. Virginijl pred par leti. Ako je uniji res] GftOftOC FAfUANClOU, Umrl Jt dne 8. februarja 4MM _. « .. _ . po kratki bolezni sa pljtt«i»Wo topiti v enotni fronti. Ce pa šo L Kemtherer bolnišnici. Pogreb to ne bi Pi« pomagalo, naj bi .0 vri1i 5, februarja t. 1.» po pas topilo delavstvo vseh strok L|vllnem obredu da Kemmerer proti niim. Taksno clncanje pa ^^^u. 8Ur j# bil šele 46 na ni še nikda r prloaalo uspeha, pa L t £Jen Jf bll v ^ gv, Duh 9*" ^ NM» na- , KrjkMt) ni Dolenjcem. Bil selbina je talko prtead-ta, Ni r lr;#|t intetJft in prlyul). •Uvkl J»n pH ljudeh, kar se je poka- so le zdavtil ^jitffmM- f ¿lo fr ^ pogreba, ker je bi- y ¥í?ÍÍT Ä^Sni VsmtTudÄ ko so ga prlapsvujo,uo vsej Ameriki ^L^j.u na mli^dvor. Prav kujoči m rudarjem In njih dru- M nm Vitm> k| M šlnam z d^wjem, obleko n o- ^ ^ ^ j me to|am v ^ÄZ^/ÄLTSÄ fiffto nesreče. Spadal j« k nekemu nemškamu društvu n tlholazcev." Ta očitek js vl*-gel v obraz uradnikom proti sa-onske Uge kongresnlk James A. Galllvan Iz Masschusettsa v nitji zbornici. ■"Plačani gromovniki, hinavski pridigarji la ropauki preroki v suhaški armadi» je dejal Galllvan. "mislijo in delajo na to, da oropajo ljudstvo vseh ustavnih pravic in da vse podvr žejo osemnajstemu amtmdmen-ta kot najvlljemif zakonu Zdru ženlb držav." Prohlblčni para-sltje in vohuni so si prisvojil monopol umorov — umorov brez kazni. Strahojwtnl sodniki, k so pod kontrolo šuhačev, opro-ščajo prohibične morilce, ki u bijajo ameriške državljane. Bi čanje. požigi in druge nasilno-stl so posebni privilegiji stilne suhaške armada in vitesov noč ne Jhlije." . ' Galllvan je zahteval» da obtoži sodnika Gua 8chulta, k js sumarlčno odpustil poroto, ko je ta opnptila dva moška, ki sta bila pod obtožbo kršitve pcohi bičnega zakona. Kongresnlk ttoylan is New Yorka je sab te val, da pMtl| Ionska liga pod» javno izjavo v kakšna svrhs bo porabila vsoto pol milijona* dolarjev, Id jih je dobila od Sebaatlan 0. Kres-gs. Boy lan je zahteval» dl liga ta denar vrne. Ako pe tega ne stori, i« «jem dolžnost, da Ijud-stvo lava» sekaj in kje bo denlr porabljen. Kazvaline eUrag* meaU odkrite r Asi jI. Kampoag-Thom, Indoklna, 16 febr.—ftobart i. Casey, amer škj časnikarski poročevalec In "znanstveni vandraves," pon da Ji odkril razvaline ogromnega mesta sto milj od tukaj arad džungla v sekciji, ki ji znana pod imenom Kambodija. Casey pravi, da js moralo v dotlénem mestu živeti najmanj mlkjon ljudi, danes je pa vae saraščen« s tropičnim drevjem» tigri ska čejo po nekdanjih ulicah in ka* če plazijo po zidovju palač In stolpov. Odkrltelj smatra, da so tam živeli Hmerl, ljudstvo In dljskege rodu, ki se je naselilo v Indoklni okrog lete 600 po Kr bivalo Um 700 let, potem p» je popolnoma Izumrlo. ICer je In dok Ina francoska kolonija, bodo Francozi nedvomno poeta!! tja večjo ekspedidjo. 1; NAZNANILO Tušnlm «roem naznanjam so- so Waahlfgton» D. C. — "Ustav politično in všrsko svobodo, m^..- wiP a0 drugo-1K kor tudi svetost doma, je sedaj 8t. Georgl v Braddock, Pa. Mo. pod kontrolo sühalke armade, d sestoji is vohunov, hinavoav OdpeUaJo nakar za saprtimi aurmi pregie-i vi. Slovenci navadno nI ne vemo, Ku*ntr, mnk in Franoei *me-kdaj pride pošlljatsv, $11 pa šale Hrti, mr. in mrs.JPeUrnel, č« kakšni trt ure potem, ko ns Hays, U» mrs John ltmas, Ü. *. ostane niti koss. Videl šem na Stare dalivatvu No, I» M£ SSu tato vem, da je res- Society In linijskemu lokalu št. ScTko človek vidi tako ravna- «sat. Nadalje moja srčna hva-nje, ga poprime jeza. — Slovan- la vsem, ki so um ion» -v «*<<-«w rt^niH^ m Hri rodcl preveč uslljlvl In predrzni. »' «JJ 1 _ Naj malo omenim, kako se de-M» ^Jh™ ^ ^ U podpor.,, ko pride PofüJitev. ^» jÄ^J Äf Odpeljejo v unijsko dvorano, ^1^1^*1 « 2T» »«prtlmi durmi ga obiskali ob cl, ki pobirate po rasnih n^elW- mrtvaškem odru, Ur vsem, ki nsh pošljlta na društvene urad-1 so ga spremili k tadnjami p^ nike naše Jodnote, ali pa na kak- čltku na mlrodvor. Pokojnik ia-šno drugo društvo v naselbini, pušča tukaj mene, lilnjočo so-Nikakor pa ns pošljite na unijo, progo ta devet nadmattlh at-ker se godi krivica ; naa ne po-1 rok. V starem kraju eno sestro, znajo kadar kaj imajo, kadar jn tukaj eno sestro, omoftano potrebujejo, tedaj smo mi prvi. &karj0l ie enkrat moja najlepša da Jim pomagamo. hvala vsem skupaj. Odšel al od — Valentía Horiinik. I nas, dragi soprog In o* saved-(Opomba:—IH>I»<» Je tudi, da n0( H nMi Mpomln na Te bode o-se rudarji nekaj nauče, Ui alc«r BtAi v naših srcih »avedno. Po-to, da ns pritiskajo, da sa skle- UjvaJ v miru li lahka naj ti bo- nsjo pogodbe po oknjlh.) Smrtna Imp* K lz v Ule, Minn, — Daljši dnevi so pričeli nastajati in »imi se je pričala nagibati k koncu, katjri pa ne bo prišel še teko kmalu. ,, Dne 11» februarja smo Isro- ds ameriška gruda. 2aluJo6l stali: Juliji Vibjančlč, soproga Cumberland, Wye Žalostnim srcem naimnjimo VoNlai eradfdkl ekaejenl v tri Chicago Okrajni Kdmund Jareekl je volilne uradnike vsakega v sa por za eno leto rad! volilnih sleparij v 4$. wardu. Mjlk Imena so i William G. Maom oatal večno pri njih in jih zabaval, pa ae motijo," ai je mlalil In očital Luciferju: "Preaneto alabo dili tukaj." "Po Ivvplu, goapod vitez." je pohlevno odvrnil peklenaki kralj in mu takoj predatavil najimenitnejše rogače: 'To je nal veledlčni Meflato. SIcer ima plelaat rep In oalovaka ule- SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA , Tiska vabila za veselice m shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA HA • OANSTVO S. N. P. J* DA TISKOVINE NAROČA V SVQJI TISKARNI One zmerne, unijsko delo prve vnte. V« pojasnila daje vodstvo tiakarne aa, pa ni tako neumen, kakor ae vidi. 8voj čaa je bil najlepli hudir. pa ga je minulo. Meflato je največji lalnlk in kralj vaeh muh . . . Tale k revija, ki gleda tako trapeato, je Relial. Levi rog mu je zaobmjen nazaj, ker je Beltal dokaj zarobljen in ae rad trka. Stekel ai je le marsikatero nevenljivo zaahigit za pekel, vendar pa nI tfko nenadomeatan. kakor a« dozdeva to nememu . . . Tale tukaj, majhen ko Ikra t. je Abadon, jako čaatilakomen moftk, toda včaai j« vea pr lamo j en, ne aamo po kotu h u. ampak tudi na duhu. Domllljuje ai. da pekel ne bi rn^gel izhajati brez njega. Pri aejah nam dela mnogo zgage in pretvekuje vedno le tiato,'luir in zakričal: "V Imenu Goapodnjem?" Drugič je naredil t mečem kril in takoj ao ee odprla. Tako je arečao v galopu odneael pete in dulo Iz nevarnega pekla. Kmalu je bil zopet na Ljubljanakem polju. Luna je obsevala mladeniča, ki je klečal na tleh pri ranjeni emrtnobledi deklici. ••Otokar!" je oetrmel vitez Ahac. Otokar ae je pripogni! in poljubil umirajoče dekle. Plaho je trepetal lunin avlt v njenih aKidrih očeh. v njenih zlatorumenih la . «h\ . . Vitezu Ahacu ae je krčilo arce od pilne >aloaii "Alljaaar ^ (Dal> prll~lajtf> — Kako divne noge ima! A nedrija. ramena! In vae to ne bo .. . m ta k» ... nič! Bogme. tole aem dobil saatonj! In ko ao le motgani pritrdili na to trgovako kalkulacijo, ae Je vrgel Arne Amold z v aem te» leaom na belo lepoto avoje lene. S. N. P. J. PRINTERY ?667-59 S* Lawwkla TAM SE DOBE NA 2lU> TUDI VSA USTMENA POJASNILA