SLOVENEC Političen list za slovenski narod. i Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta; 8 gld., za četrt leta 4 gld., »a jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: g Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedleljajlv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izrzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. Štev. 37. V Ljubljani, v četrtek 14. februvarija 1895. Letnilt XXIII Rojaki ? Slovenskemu narodu na Štajerskem godi se že od davna bridka krivica. Slovencev nas je dobra tretjina štajerskega prebivalstva, pa volilni red sestavljen je tako krivično, tako nam na škodo, da izmed 60 voljenih poslancev deželnega zDora smo jih s težavo pridobili 8. Naravno je, da veljava tako malega števila poslancev ne more biti nikoli taka, kakor bi jo morali imeti zastopniki slovenskega naroda z ozirom na število slovenskega prebivalstva in l ozirom na bremena v krvi in denarju, katere do-naša slovenski narod državi in deželi. V deželnem odboru, ki vodi celo deželno gospodarstvo in upravo, Slovenci nimamo ne besede ne glasa; zahtevali smo zastopnika v deželnem odboru, brezozirna nemško-liberalna večina nam ga ni dovolila. Nemško-Iiberalua večina skrbi samo za narodne koristi Nemcev, Slovenci za-njo niso na svetu. Učni zavodi, katere plačuje in vzdržuje dežela, kakor realke, gimnazije, meščanske šole, da celo vinorejska in sadjerejska šola v Mariboru, ki je namenjena za gospodarski pouk jedino le prebivalstvu na Spodnjem Štajerskem, torej Slovencem, je nemška. Še ljudske šole v materinem jeziku nam ne privoščijo. Nemško liberalna večina v deželnem zboru poudarja od leta do leta, naj se bolj izpodriva materini slovenski jezik iz naših šol. Občina za občino morala se je boriti in delati pritožbe na dež. šolski svet in na ministerstvo, da je ohranila vsaj deloma materinemu jeziku v ljudski šoli mesto, katero bi se mu moralo dati že vsled samih določb državnih temeljnih zakonov brez borb in brez pritožb. In še vedno ponavljajo napade na slovensko šolo. V krajih in trgih, kjer ni nemških otrok, hoče ta nemško-liberalna večina ustanoviti čisto nemške šole, v katere bodo lovili slovenske otroke, ki se v takih šolah ne naučč nič. Ko smo si Slovenci priborili večino v nekaterih okrajnih zastopih ter s tem dob.li tudi večino v okrajnih šolskih svetih in tako dobili vsaj nekoliko vpliva glede nastavljanja učiteljev za naše slovenske šole, prenaredili so koj postavo gledd nastavljanja učiteljev. Iu še vedno jim ni dovolj. Z nova poziva nemško-liberalna večina deželnega zbora deželni odbor in vlado, naj se postava o nastavljanju učiteljev prenaredi, da se odtegne in skrči okrajnim šolskim svetom in s tem slovenskemu narodu še ta mala pravica. Slovenci naj bi imeli pravico plačevati, ali govoriti zraven, te pravice ne bi smeli imeti 1 Pri vseh prilikah povzdignili smo svoj glas proti takim krivicam, kazali na državne temeljne zakone, ki tudi Slovencem zajamčujejo jednakopravnost, apelirali na pravični čut Nemcev. Bilo je zastonj! Ne-volja žaljenega pravočutja polnila nam je srce, ali potrpeli smo, prenašali smo krivice. Slovenski narod poslal nas je v deželni zbor v Gradec, da ga zastopamo, da branimo svoje pravice; mislili smo, da ne smemo popustiti svojega mesta, dokler je le trohica upanja, da bode pri nemško liberalni večini se vzbu dil čut pravice tudi slovenskemu narodu nasproti Ta zadnja trohica takega upanja je zginila I Ena glavnih toček našega narodnega programa je pridobiti alovenskemu narodu potrebna učilišča S srednje šole, kot neizogibno sredstvo za kulturni napredek. Državna vlada na Dunaju priznava opravičenost te naše tirjatve. Osnovala je po mnogoletnih prizadevanjih naših državnih poslancev leta 1889 slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru, ki celo po vladnem poročila izvrstno prospevajo. Postavila je tudi v državni proračun za leto 1895. potrebno svoto za ustanovitev slovensko-nemške nižje gimnazije v Celju. Ta učni zavod osnoval bi se na državne stroške. Pa čeravno mi Slovenci plačujemo pošteno zraven za vse nemške učne zavode, za nemške gimnazije, realke, vseučilišča, tehnike, ogromne svote, nastal je zoper te borne slovensko-nemške razrede nižje gimnazije v Celju neznan vrišč v vsem liberalnem, žalibože v Avstriji še vladajočem nemštvu in celo v pruskih listih. Dežela za to slovensko gimnazijo v Celju ne bi plačevala nič; Nemcem se ne bi vzelo zarad tega nič; oni ne bi izgubili nobenega zavoda, pa vender čutila se je cela nemško-liberalna večina deželnega zbora Štajerskega z deželnim glavarjem na čelu poklicana, dvigniti se, da poziva vlado, da ne sme ustanoviti nameravanega učnega zavoda za slovenski narod. Iz golega sovraštva zoper slovenski narod hočejo torej preprečiti, da se nam ne izpolni goreča želja do kulturnega zavoda. Pa ne samo to! Večina nemško-liberalna ni protestirala samo zoper ustanovitev te slovensko-nemške gimnazije. Ona je šla dalje, dalje kakor do-zdaj zoper kateri slovanski narod. Ta nemško-libe-ralna večina protestira ob enem, da se sploh jemlje ozir na kakoršno koli kulturno potrebo slovenskega naroda, da v obče veljajo kaka pedagogična načela Slovencem na korist! Ta nemška večina izreka torej, da za Slovence na Štajerskem ne smejo veljati več niti sami od presvitlega cesarja potrjeni državni temeljni zakoni! — Ta nemška večina proglasuje toraj nas Slovence na Štajerskem v narodnem oziru za brezpravne! Takšen je bil predlog, katerega je stavila nemško-liberalna večina deželnega zbora dne 7. svečana 1895. Mi smo kar ostrmeli, ko smo slišali vsebino tega predloga ter globoko užaljeni v svojem narodnem čutu prišli do spoznanja, da v deželnem zboru, v čegar večini vlada tak duh, ne moremo izpolnjevati od slovenskega naroda izročene nam naloge ; uvideli smo, da ne moramo dalje ostati, ako nočemo onečastiti sebe in od nas zastopanega slovenskega naroda! To svoje prepričanje izjavili smo v posebni izjavi takoj dne 8. svečana v deželnem zboru, ter zapustili zbornico. Slovenci 1 Vaše zaupanje nas je poslalo v Gradec. Prepričani smo, da smo ravnali popolnoma v zmislu danega nam mandata, dane nam naloge; prepričani smo, da odobravate ta od nas storjeni korak. Čakajo nas Slovence sicer nove hude borbe; ne bomo se jih bali. Z odločnostjo in žilavostjo, s katero smo prestali toliko hudih časov čili in krepki, odbili bodemo tudi v bodoče napade na naš narodni obstanek, za nas je pravica, za nas je postava, za nas je torej tudi Bog! Zložni bodimo, kakor do zdaj, vodi naj nas vedno eden edini cilj: osiguranje boljše bodočnosti svojemu milemu slovenskemu narodu I •a: Ravnaimo se vedno po svojem starem slovenskem geslu : vse za vero, dom cesarja: Uspeh, zmaga, mora potem biti naša! V Gradcu, 8. februarja 1895. Dr. Ivan Dečko, J. J e r m a n, dr. F r a n J u r-tela, dr. I. E. Lip o Id, dr. Fran Raday, Fran Robič, dr. Jos. Sernec, Mihael V o š n j a k. Kranjski deželni zbor. (XII. seja dne 11. febr. 1895.) (Konec.) Za hidrografični posel na Kranjskem se za leto 1895 dovoli prispevek 1115 gld. iz melijoracijskega zaklada. O nakupu stavbinskih parcel poleg Rudolfinuma v muzejske namene poroča baron S c h w e g e 1 .Za muzej, posebno za obrtni oddelek in za dekoracijsko hranišče deželnega gledališča ni primernih prostorov. Za tako poslopje bi bilo najprimernejše stavišče mestne občine parcela ob Tržaški cesti med muzejem in drevoredom v obsegu 2258 6 štirj. sežnjev. Občinski svet je na vprašanje deželnega odbora obljubil, ta svet prodati po 5 gld. štirjaški seženj. Ker v muzeju res pomanjkuje prostora in se gledališke dekoracije ne morejo nikjer varno spravljati, stavi se mestni občini ponudba, da za slučaj prevzame od dežele nakupljeni svet za Bežigradom po isti ceni in odstopi deželi svoje parcele blizu muzeja po 5 gld. seženj. Deželni odbor se pooblašča, da izvrši obravnave z mestno občino. Prošnja gospodarskega odbora v Št. Petru na Krasu in podobčine Klenik za podporo za vodovod se izroči deželnemu odboru z naročilom, da dovoli primeren prispevek in izprosi državno podporo. Gled£ ustanovitve c. kr. železniškega prometnega vodstva v Ljubljani obvelja predlog, da naj deželni odbor v tem oziru stori potrebne korake in da bodo vsa nova poslopja, v katerih bi bilo nastanjeno vodstvo, 25 let prosta vseh deželnih priklad. Med okrajne ceste sta bili uvrščeui cesta od Kaplje Vasi, čez Komendo, Klanec, Zalog do Cer-kelj in cesta od Kaplja Vasi čez Gmajnico, Goro, Križ do deželne ceste Krani-Kamnik. Vsprejela se je z večino prememba § 5. deželnega zakona z dne 13. junija 1882, ki se tiče odkupa posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. Paragraf se sedaj glasi: Vrednost prirodninskih davščin se zračunja po cenah kraja dušnega pastirstva, h čigar okolišu spada zavezano posestvo, in to: a) pri pri-rodainah, ki so podvržene povprečni tržni ceni let 1885 do 1894, b) pri prirodninah, ki nimajo tržne cene, ali pri katerih se o teh cenah ne more dobiti verjetno potrdilo, potem pri opravilih v delu, po zve-dencih, katerim se je pri tem ozirati na zgoraj navedeno povprečno dobo. Med okrajne ceste se je vsprejela občinska cesta od Podreč blizu do Smledniškega mostu. Potrjen je bil načrt zakona, po katerem se vasi Gnadendorf in Hutterhiiuser združita z mestom Kočevjem. Prošnje vasi Čatež pri Trebnjem, da bi deželni tehnik pregledal, kako bi se ondi napeljala pitna voda, vasi Breže, da bi se podaljšal vodovod od Vi- niče, in občin Kropa, Kamnagorica in Ovsišče za ustanovitev zdravstvenega okrožja v Kropi se s priporočilom izroče deželnemu odboru. Prošnja županstva v Vel. Poljanah za prena-redbo zakona o licenciranju plemenskih bikov se izroči deželnemu odboru, ki naj poizveduje, s kakim vspehom se zakon izvršuje, in v prihodnjem zasedanju stavi nasvete glede premembe zakona, posebno § 7. Deželni predsednik naglaša, da treba sploh ves zakon prenarediti, ker je jako pomanjkljiv. Prošnji okrajnega cestnega odbora v Radovljici za uvrstitev okrajne ceste LeBce-Radovljica in Kamna-gorica-Kropa-Podnart med deželne ceste in županstva v Starem Trgu za napravo ceste iz Starega Trga do Broda ob Kolpi se izročita deželnemu odboru. Zadnja točka dnevnega reda je bila prošnja Go-renjega in Dolenjega Logatca za podporo v svrho naprave vodovoda. Ker je bila že 8. ura zvečer, odšli so bili že mnogi poslanci in zbornica ni bila sklepčna. Isterske razmere. (Izvirni dopis.) (Konec.) Vladajoča stranka talijanska se je zaklela in zarotila, da bo v tej deželi izbrisala naši narodnosti vsaki sled, ter se zoperstavlja samim naredbam cesarske oblasti, če merijo na to, da bi se tudi vsaj po zunanjem kazala ravnopravnost našega jezika s talijanskim. — Ta drzovita stranka talijanska je v pokrajinski zbornici v Poreču 12. jan. t. J. predlagala, a dne 14. pr. m. vsprejela jednoglasno odloko, da se v zboru v našem jeziku ne sme nič razpravljati, nič prašati, nič predlagati. — C. kr. vlada je bila naposled prisiljena, da zapre zbornico, katera na taki način ruši in gazi slohodo naroda, in katera brez nas zastopa manjši del stanovalstva Istre. Za nameček na vse tvoje make so ti tisto barbarsko odloko postavili trnovo krono na glavo, tebi ubogemu izmučenemu ljustvu ! Zares, ako ti ne dovoljujejo že po nas razpravljati, prašati, predlagati, kdo pametnih bo verjel, da ti bodo kaj dali 1 Mislili smo, da smo dolžni to razglasiti, trdno prepričani, da tudi boljši del talijanskega ljudstva te dežele ne bo odobraval takega stanja in takega postopanja proti pravicam našega hrvatskega ali slovenskega jezika, katere so ohranjene v temeljnih (osnovnih) zakonih države in proti prav razumljenemu napredku naroda. Mi italijanskemu delu ljudstva ne jemljemo ničesar. Mi hočemo enake pravice jezika enega in drugega, ki se po Istri govori. Mi hočemo, da tudi državne in deželne oblasti to ravnopravnost pokažejo v dejanju. Mi hočemo napredka v gospodarskih vprašanjih, da bode moglo naše ljudstvo ložje živeti. Mi globoko obžalujemo, da deželni glavar izgublja čas za proteste proti naredbam državnih oblasti, ki se tudi nas tičejo, a proti katerim je tudi on, namestu da bi se pečal s težkimi vprašanji našega gospodarstvenega preroda in duševnega napredka. Med tem ko bi ena politična stranka naše dežele, držeča vso oblast v svojih rokah, mogla veliko dobrega storiti, ona le škoduje interesom dežele, in tako propada narod po posameznih vaseh od velike stiske in mnogega pomanjkanja. Nemogoče nam je bilo letos, kakor smo rekli, ▼ zboru razpravljati deželne potrebe; zatorej to razglasujemo, da bodete videli, kje imate iskati prijateljev, a kje sovražnikov. Prepričani smo čvrsto, da tudi Istri pridejo boljši dnevi, to pa le, ako bodete trdne volje, ako si pameti ne bodete dali slepiti 'l raznimi, nikdar izpolnjenimi obetanji. V tem, ko branimo svoj narodni obstanek na bregovih jadranskega morja, smo uverjeni, da tako delamo tudi na korist slavno vladajoče hiše Habs-burgov, pod katerih krono želimo živeti v tesni zvezi z brati Hrvati in Slovenci. Kdor ima priložnost, naj razloži ta naš oglas tndi našim deželanom druzega jezika. Pravico za nas bomo zmeraj toplo zagovarjali. To smo do sedaj tudi v dejanju dokazali. Naše sveto načelo je: ljubiti in braniti svoje, spoštovati pa tuje. Tako se glasi ta znamenita izjava hrvatsko-slo-venskih zastopnikov, katero more podpisati vsaki Talijan, ki je količkaj neodvisnega in poštenega mišljenja. — Med našimi Istrani ni ostala brez odmeva. Tudi priprosti seljak se silno zanimlje za to, kar je v nji povedanega Jasna je dosti, preveva jo duh domovinstva, duh za državni obstoj, duh za narodno blagostanje, duh za napredek, duh odloč- nosti, ki trga konope in verige novodobnega suženjstva, ki ga hoče talijanska svojat priboriti dobremu ali mehkemu hrvatsko-slovenskemu ljudstvu. Ne, črni sužnji v Airiki se oslobojajo, da bi jih pri veli do krščanske omike — ali da bi okrutni Tatjani naše krščanske ljudi potisnili v stanje belih sužnjev, to ne more, to ne sme biti. Politični pregled. V Ljubljani, 14. februvarja. Volilna pravica. Trije liberalni učenjaki dr. Hainišek, Wiffelshofer in prof. dr. Philippovich so izdali te dni knjižico o spremembi volilne pravice t Avstriji. Prvi povdarja, da mora biti zbornica tako sestavljena, da varuje birokracijo okostelosti in povdarja vzrok, zakaj je liberalna stranka pri nas izgubila ves vpliv. Pravi namreč, da se ji ni bilo treba boriti za svoja načela, ker ji je pomagalo uradništvo. V tem se popolnoma skladamo i njim. Hainisch izvaja dalje, da bi bilo najboljše, če se vpelje sedaj splošna volivna pravica; 8 tem bi se nasprotja mej stanovi najpreje izravnala. Glede nemštva izjavlja, da je nemštvo tako ali tako izgubilo prejšnjo, nekako zakonito vodilno ulogo in zato naj skuša drugače nadomestiti svojo izgubo. Za sedaj bi bilo najboljše, če se uvede Taaffejeva predloga. — Wittelshofer povdarja po statističnih podatkih, da imajo Nemci 47 poslancev preveč, Ru-sini pa 39 premalo. Najboljša bi bila splošna volivna pravica. Narodna nasprotja bi se izravnala, ker bi prišla na površje socijalna vprašanja. Peta kurija bi ne donesla socijalistom dobička, marveč klerikalcem. Liberalci bi ž njo le izgubili. — Narodnega gospodarstva na Dunajskem vseučilišču prof. dr. Philippovich tudi zagovarja splošno volivno pravico, ki bi bila najboljše sredstvo proti revoluciji. Pač bi se pa lahko dal še jeden glas volivcem, nad 45 let starim. Za sedaj se pa to v Avstriji ne da izvesti in zato govori za 5. skupino s splošno volivno pravico. Ogerska zbornica. V ogerski magnatski zbornici posegel je dne 13. t. ra. grof Ferdinand Zichj med razpravo o podaljšanju budgeta ter izjavil, da katoličani ne zaupajo sedanjemu ministerstvu. Izpo-četka je obljubilo, da hoče razburjene duhove pomiriti in čuvati pravice katoličanov. Sedaj pa hoče s silo uvesti v življenje tri potrjene predloge, predlogi pa, kateri je magnatska zbornica že enkrat zavrnila in naš verski čut najhuje žalijo, iz nova predložiti nespremenjeni. Se bolj pa se je kazalo, kako je sedanje ministersvo nasprotno najmanjšemu katoliškemu gibanju, zadnje dni ob volitvah. Vlada je dosegla s svojim vplivom, da se volilei niso mogli posluževati svojih ustavnih pravic in da je z večine postala manjšina. To postopanje se bode maščevalo, ker vzbuja najgorje strasti. — Ministerski predsednik je odgovarjal s tem, da je seveda vse tajil. Vlada se ne čuti najmanj krivo. Boja verskega in med slojevi ni povzročil ne sam ne njegovi organi ter je čisto nedolžen, da se vmešava prižn.co in oltar. — Grof Erzterhazy je odgovarjal podobno, kakor je prej govoril Zichj. Katoličani ne bodo vladi le težav napravljali in zaprek stavili, temveč upajo tudi, da naposled zmagajo. Razkladal je tudi gospodarski program ljudske stranke. Predlogi o indemniteti in vojaških novincih sta bili nato vsprejeti. Blsmarkova 80 letnica. Slavljenje Bismar-kovo od štajerskih Nemcev se zamore primerjati samo s Košutovimi škandali na Mažarskem. V Gradcu se je osnoval odbor, kateremu je na čelu odličen mestni zastopnik, da oskrbi Bismarku za 1. april častno darilo. Ako dotični gospodje Bismarka nočejo le za aprila imeti, ne moremo nikakor umeti, kako avstrijski državljani pridejo do tega, da največjemu sovražniku Avstrije pošiljajo častna darila. Belgiški socijalisti postajajo vedno bolj nevarni. Jeden izmed njihovih poslancev je imenoval ministre tolpo roparjev, kateri napolnjujejo pokopališča s trupli delavcev. Drugi socijalni poslanci pa so ministrom s pestmi žugali. Kakor se kaže, se bodo belgiški ministri kmalo morali z revolverji oborožiti. Dnevne novice. v Ljubljani, 14. februvarja. (Deželni zbor kranjski) je v sinočni seji obravnaval in vsprejel lovski zakon po načrtu kakor ga je predlagal gospodarski odsek. Ta zakon je sicer tu in tam kaj malega spremenjen, vender je tudi še v njem načelo zastopano, da se mora zajca bolj varovati nego kmeta in vzlasti sadje/ejca. — Danes je razpravljal deželni zbor o muzejskem društvu, kjer je dr. Tavčar preobračal svoje kozolce, o šolstvu, kjer je Hriba.- spustil povodnji svoje zgovornosti in o posojilu ljubljanskega mesta za električno razsvetljavo v znesku 400.000 gld. katero se je dovolilo. (Vprašanje o celjski gimnaziji v štajerskem deželnem zbora.) Dne 12. februvarija utemeljeval je dr. K ienzl svoj famozni predlog proti ustanovitvi slovensko-nemške celjske gimnazije. Rekel je mej drugim, da bi bil to slovenski napad v nemško ozemlje, da bi se s tem prelomile obljube koalicije, da bi bil to vspeh sedmero slovenskih poslancev r Hohenvrartovem klubu, da bi stvar ne vstrezala nobenim kulturnim potrebam, da je vse to le narodno-politična slovenska agitacija, da je to kukavično jajce, katero je podložilo nemštvu sovražno hujskanje; on meni, da pogumna in odločna beseda deželnega zbora štajerskega v tem oziru ne bo brez vpliva. Konečno predlaga, da se predlog izroči posebnemu odseku. — Same krivice, katerih smo že vajeni od nemških liberalcev! — V imenu nemških konservativcev pa je stavil poslanec K a r 1 o n nastopni predlog: Deželni zbor se nadeja: Visoka vlada bo pri vravnavi učnih razmer v gimnazijah na Spodnjem Štajerskem vprašanje tako rešila, da bodo lahko abi-turijenti po osemletnih naukih gimnazijo ostavili popolno vešči obeh deželnih jezikov."—Oba predloga sta bila vsprejeta, in sicer drugi vsled pritiska konservativcev. V odsek, ki se ima s predlogoma baviti, sta bila od Nemcev izvoljena tudi poslanca Robič in dr. Raday. Kakšna bo osoda teh predlogov, je jasno, ako omenimo, da imajo liberalni Nemci v odseku večino in da je odsekov zapisnikar dr. Wo-kaun, velikonemški poslanec celjskega mesta. (Za slovensko celjsko gimnazijo) odposlalo je zopet 24 slov. občin peticijo na državni zbor. (Slomšekova slavnost.) V nedeljo 17. t. m. bode v Jarenini odkritje Slomšekove podobe. Slavnosti se bode vdeležila tudi mariborska čitalnica, in za govornika je odločen dr. Bezjak. (Iz celovške škofije.) C. g. F. Sarf, kaplan v Volšberku je premeščen kot žup. upravitelj v Hercen-dorf pri St. Vidu. Na njegovo mesto pride č. gospod Iv. Hrodeh, kaplan v St. Andražu. — Letošnji postni pastirski list mil. knezoškofa dr. J. K a h n a govori o sv. Petru, prvaku apostolov. (Koroške novice.) Glavni nabori se prično dne 1. marca v Celovcu in končajo dne 30. aprila v Špitalu. Pozvanih je 6895 mladenčev. — Konserva-torjem centralne komisije za ohranitev starin je imenoval naučui minister gg,: gimn. prof. dr. Hann v Celovcu, gimn. prof. o. Achatz 0. S. B. v St. Pavlu in inženerja Graeber v Celovcu. — Deželno pred-sedništvo je potrdilo pravila podružnice „Sudmark"-e za Št. Rupert in Smarten ob Celovcu. Samo te je še manjkalo! — Dne 4. avgusta t. 1. bodo v Vetri-njah ob Celovcu velike slavnosti v proslavo 50ega rojstnega dne komponista Koschata, rojenega Slovenca, ki je nemške koroške .okrogle" pesnice razširil po vsem svetu. Porabili bodo to slavnost za ve-liko-nemške demonstracije. (S Koroškega), dne 13. februvarja. Dne 3. februvarja je imelo nemško katol.-politično društvo na Zgornji Beli zelo dobro obiskan shod, pri katerem je govoril tudi posl. Peitler o drž. zboru. Razgo-varjalo se je tudi o dež. zboru in ustanovila seje Rai-fleisenova posojilnica. — Dne 10. je zboroval nemško-nacijonalni .Volksverein" v Trgu. Prišlo je kakih 300 poslušalcev. Jedna točka dnevnega reda se je glasila: .Klerikalna stranka pa kmetski stan ter šola", Ugovarjalo je besedičenju nacijonalnih kolovodij več konservativnih govornikov in je bil shod zbog tega precej buren. (Vlaki v snegn in zametih.) Brezozirno in s kratkimi presledki gospodarita pri nas na jugu to zimo kruta burja in sneg. Tudi včerajšnji železnični stroji so ju prav dobro čutili! Tržaški poštni, ozir. kurir se je moral drenjati in ruvati z zameti v Divači, St. Petru in Zg. Ležečah, dunajski pa je pri Zidanem mostu kar v snegu obtičal; in dasi sta na desno in levo rila in gazila za sneženi progi dva pluga, so vlaki dohajali v Ljubljano vender z 2 do 5 ur zamude in tudi danes še ni dosti bolje glede teh ovir. (Nov barometer.) Ker je letos živo srebro zelo nezanesljiv prerok glede vremena, znašla je neko vesela družba nov barometer, kateri se pa nikdar ne zmoti. Na prostem imajo obešeno vrv in zraven je napis: 1. Lepo — kadar je vrv suha; 2. dež — kadar je vrv mokra; 3. nestanovitno, kadar je vrv sedaj suha sedaj mokra; 4. veter — kadar vrv sem in tje binglja; 5. mraz — kadar je vrv zmrznjena. (Za katoliški dom.) Gdč. Uršula Widmer 10 gld. (Denarja je preveč), zato se vedno zmanjšuje obrestna mera. V Avstriji smo imeli najvišje obresti, a sedaj se pa tudi pri nas že izdajajo 3°/» želez-nični papirji. Za judovske bogatine je tudi ta obrestua mera še dovolj visoka, da si svoje žepe napolnijo. Ti imajo milijone, kateri tudi po 3°/0 nekaj nesejo. — Naš kmet pa vkljub temu mora navadno plačevati Še zmiraj oderuške obresti, zato že poskrbe njegovi liberalni prijatelji. (NeCloveški oče.) V občini St. Martin pri Slov. Gradcu je nagle smrti umrl 7letni Ferd. Rutnik. Sosedje so tukaj začeli sumiti, da je oče morilec. Oče taji in pravi, da se je deček pri padcu poškodoval. (Obesil) se je v Kranju v svoji delavnici sedlar Peter Grašič dne 12. t. m. po noči. Uzrok je bila menda huda mučna bolezen. Star je bil 46 let ter je zapustil ženo in več otrok. (Raspisani službi.) V Mozirju mesto okrožnega zdravnika z letno plačo 900 gld. Služba se nastopi s 1. aprl. t. I. — V Sevnici mesto živinozdravuika z letno plačo 600. (Velika nesreča.) Z Reke: Blizo Senja stoji ob morskem bregu samotna koča, v katerej je prebival posestnik z ženo in tremi sinovi. Ogromna teža snega pa je udrla streho ter porušila tudi zidovje. Sneg in ruševiue pokopali so žive uesrečnike in živino v hlevu. Prihodnji dan so memoidoči ljudje hitro pričeli odkopavati sneg. Ženo so izvlekli mrtvo, mož je bil še živ, toda tako poškodovan, da ne ozdravi več. Trije sinovi, ki so spali na senjaku so popolnoma nepoškodovani. Najstarejši sin, 201etni mladenič, je po nesreči šel klicat ljudi, toda obtičal je v suegu. Našli so ga zmrznjenega ob cesti. Poginilo je tudi 7 krav, 30 ovac, 1 konj in 1 mula, vsa čeda last nesrečnega kmeta. Društva. (Društvo tiskarjev na Kranjskem.) Meseca januvarja imelo je društvo vsakoletni občni zbor, v katerem je odbor predložil udom poročilo o delovanji svojem in o stanji razuin društvenih blagajnic v preteklem letu. Kakor je iz letnega poročila razvidno, sta bolezen in smrt v preteklem letu ude kaj pogosto obiskovali iu zadnja odbrala si je izmed 84 rednih članov pet v večnost. 27. januvarja m. I. umrl je Kristan Fraujo, 9. frbruvarja Hribar Franio, 9. maja Semen Ivan, 16. septembra Jallen Albert in 28. septembra pl. Russ Miroslav. — Bolnih je bilo 35 udov skupaj 179 tednov in 5 dni, katerim se je izplačala podpora v znesku 1613 gld. 98 kr. Razven tega te društvo podpiralo dva za delo nesposobna člana (invalida) z 240 gld. in jedno siroto z 18 gld. Za potujoče člane zavez nih društev in za brezposelne člane je društvo izdalo 248 gld. 50 kr.: za izobraževalni odsek 257 gld. 39 kr.; upravni troški znašali s) 649 gld. 42 kr.; razni izdatki 307 gld. 79 kr. — Razume se samo ob sebi, da se premoženje društva, ki je znašalo konci leta 15 659 gld. 21 kr. pri tako velikih troških ni moglo zvišati, ampak se |e celo zmanjšalo za 209 gld. 86 kr. — Slavna kranjska hraniluica podelila je društvu letno podporo 50 gld.; g. prof. Zupančič predsednik katol. tiskovnega društva itd., daroval je 200 kron v zlatu in g. dr. Drč 25 gld., katerim vsem se je v občnem zboru iskrena zahvala izrekla. — V odbor za leto 1895 voljeni so bili sledeči člani : gg. J. Paviiček. predsednikom, A. Hofler, podpredsednikom A. Zvvatz in J. Pulko, blagajnikoma, Leopold Wrzak in J. Durigo perovodjema in Fr. Korene in K. Widmayer, knjižničarjema. Želeti je. da bi društvo, ki ima poleg drugih dobrih namenov na čelu podporo svo|ih članov v bolezni in po njih smrti ostalih sorodnikov tudi v nastopnem letu doseglo splošno naklonjenost! (.Lira".) Vabilo na koncert, katerega priredi pevsko društvo .Lira" v nedeljo dne 17. s-e-čana t. 1. v prostorih .Narodne čitalnice" v Kam-nihu s sledečim vsporedom : 1. J. Gleisner: „Za cesaria in domovino", koračnica, svira vojaška godba. 2. Hrabroslav Volarič: .Bedak je!", poje moški zbor. 3. F. Titi: .Vas v gorah", overtura, svira vojaška godba. 4. I. pl. Zaje: .Uboj", moški zbor iz opere „Zriny" 8 spremljevanjetn vojaške godbe. 5. Hrabroslav Volarič: .Nos", šaliiv zbor. 6. E. Strauss: .Robec kraljice", podpourri, svira vojaška godba. 7. * * .Zamorski trospev", šaljiv prizor s spremlie vanjem glasoviria. 8. Ples. — Začetek točuo ob st-dmi uri zvečer. — Vstopnina 40 kr za osebo. — V*top je dovoljen samo povabljenim. — Pri koncertu in pri plesu svira oddelek vojaške godbe o. in kr. peš polka Leopolda II. kralja Belgijcrv št. 27. —K temu koncertu uljudno vabi odbor. Narodno gospodarstvo. Životno zavarovanje s plačevanjem posojila in njega pomen sa kmeta. (Spisal R. RohrmaD.) Veljavni za blagor naroda vneti možje raznih držav so jeli prav resno baviti se s perečim vprašanjem : kako bi bilo pomagati zelo zadolženemu kmetijskemu stann. Da tako ne more dalje iti, o tem so vsi jedini, kajti inače bi poginil velik del kmetijstva. Navajajo se tudi že tu ali tam sredstva, katera naj pomorejo kmetu do boljšega položaja. Mej temi sredstvi se imenuje tudi životno zavarovaje. .Jaz bi vas nujno prosil" — dejal je generalni direktor poljedelstva Bon-Konigsberg, ko so se pri agrarni konferenci v Berolinu pod predsedstvom ministra za poljedelstvo pl. Heyden-a posvetovali o tem, kako da bi se kredit zboljšal in odstranile one slabe razmere, katere povzročuje preveliko zadolženje zemljišč — .da obrnete vso pozornost predlogu g. dvor. svetuika dr. Hecht-a. Meni je ta njegov predlog tolike važnosti, da je res vredno o njem neprestano premišljevati. Po mojem mnenji ni sploh boljšega sredstva, da se ohrani rodbini njena posest, nego životno zavarovanje, katero posestniku, ne da bi se njegova prostost v dispozicijah vezala, omogoči, da odpravi sodediče s kapitalom". In še le pred kratkim je bilo čitati v dunajskih listih, da je stavil dež. poslanec dr. vitez pl. Mitscha v nižje-avstrijskem deželnem zboru predlog, po katerem naj bi kmetje zavarovali svoje življenje, da rešijo sebe in svoje rodbine prevelikega zadolženja in vsled tega neizogibnega konečnega pogina. Ako smo pa mnenja, naj vsaka generacija poplača dolgove,katere je naredila, onda naj se tudi vsako posojilo v 30 letih povrne. To se more deseči, ako se vzame posojilo, katero se amortizuje. Pri tem posojilu plačuje dolžnik poleg obresti za izposojeno svoto tudi še kvoto, s katero se dolg leto za leto zmanjša in v določenem času popolnoma poravna. Tako posojilo je neod-povedno in v tem je prednost pred navadnim posojilom. Ce pa dolžnik mej tem časom umre, onda je še povrnili večji ali manjši del posojila — pri odpovednem posojilu ves dolg — s katerim se de-diei obtežb. — Tu je 1. 2. 4. 6 G. 7. | 8. ~ N J ©B C *z O £ » S in sicer : P 0 1 a ^ a .ti »N a o g J iT & a-i § a =• a -3 —' sli S.S3 •s« s. «9 ll ► S ll h" w = s 2Š o o . t a. «> c > 2 •o o n ► S i. O ► o. =•3 . o •s ?i a *-< is ■s A i 0 01 £ s ti« ih J B+ »s— Is« o n jJ 1 = "M a © O) ■s s 5 S B M ai o o - fi> o _ s B3 3*2,5 © si* C « ... 1 © c-ls B S H "» N M O gld. gld. gld. gld. gld. gld. gld. gld. 25 — 32-60 _ 32 60 +32 60 32 60 1000- 967-40 26 57-83 72 60 40- 32-60 + 14-77 48 67 982-17 933 50 27 57-83 72 60 40 - 3250 + 14-77 65 39 963-62 898-23 28 57-83 7260 40- 3260 +1477 82 78 944-34 861-66 29 57 83 72 60 40-- 32-60 +14-77 100 86 924-28 823-42 30 67 83 67 71 40— 27 71 + 988 114 77 90342 788-65 31 57 83 66-73 40- 26-73 + 8-90 128-26 881-73 753 47 32 57-83 65-75 40— 25 75 + 7 92 14131 859-17 717-86 33 57-83 64-78 40— 24-78 + 6 95 153 91 835 71 681-80 34 57-83 6380 40— 23-80 + 5 97 166 04 81131 64527 35 57-83 62-82 40— 22-82 + 4 99 177 67 785 93 608 26 36 57 83 61-84 40— 2184 + 401 188 79 759 54 570-75 37 57 83 60-86 40— 20 86 + 3 03 199-37 732-09 532-72 38 57 83 59-89 40— 19-89 + 2 06 209-40 703 54 494 14 39 57 83 58-91 40— 1891 + 1-08 218-86 673 85 45499 40 57-83 57-93 40— 1793 + 010 22771 642-98 41527 41 57-83 56-95 40— 16 95 - 088 235 94 610 87 374-93 42 57 83 55-97 40- 15 97 - 186 243 52 577-47 333 95 43 57-83 5500 40- 1500 - 2-83 250 43 54274 292-31 44 57-83 5402 40— 14 02 - 3-81 256-64 506-62 249 98 45 57 83 53 04 40— 1304 -4 79 26212 469 05 206 93 46 57-83 5206 40— 12 06 - 5 77 266-83 429 99 16316 47 5783 51-08 40— 1108 - 6-75 270-75 389 35 118 60 48 5783 50 11 40— 1011 -7 72 273 86 347-10 73-24 49 67-83 4913 40— 913 - 8 70 276 11 30315 27-04 50 57-83 48 15 40— 8-16 - 9 68 277 47 257 45 — 51 57 83 4717 40— 7-17 -10 66 277-91 209 92 — 52 57-83 46 19 40— 619 -11-64 277 39 16048 — 53 57 83 45 22 40— 5 22 -12 61 275-88 109 07 — 54 57 83 44 24 40- 4-24 -13 59 273-33 55 61 — 66 57 83 40 00 40— — -17 83 266-43 — — |l734 90 1762 36 1200— 562-35| + 27-45| jedino sigurna pomoč životno zavarovan j e , katero se more tako voliti, da se zavarovani kapital ne izplača samo tedaj, kedar je zavarovanec umrl, ampak tudi najkasneje takrat, kedar je zavarovanec naprej določeno starost učakal. To tako zvano skrajšano ali alternativno zavarovanje (na doživetje in smrt) more se li združiti z navadnim odpovednim posojilom ali pa 8 posojilom na amortizacijo s katerokoli, financijelni moči dolžnika primerno plačilno kvoto. Korist, ki jo donaša jedna ali druga kombinacija napram čistemu anuitetnemu posojilu, je tedaj velika. To se more takoj doseči, ni treba posebnih novotarij. — Vzgled za to na podlagi premij 8tutt-gartske zavarovalnice. *) 25letni posestnik vzame posojilo mark 1000, katero naj se povrne v 30 letih z anuitetami. Amortizacijska kvota znaša s 4*/0 obresti vred mark 57.83. Ako pa vzame odpovedano posojilo m. 1000 in se vrhu tega še zavaruje za m. 1000, katere naj se izplačajo o njegovi smrti, najkasneje po preteku 30 let, mora poleg letnih obresti m. 40 plačevati tudi zavarovalno premijo, katera se tekom let za dividendo (glej predal 4) zmanjša. Dolg m. 1000 se z zavarovalno svoto po pretoku 30 zavarovalnih let popolnoma pokrije, ramo tako za slučaj, če bi zavarovanec kedaj preje umrl. Pri čisti anuiteti pa morajo dediči po smrti zavarovanca še dalje plačevati, dokler se ni ves dolg poravnal. Razvoj računa kaže gornja tabela. Zavarovani dolžnik ima torej napram nezavarovanemu v prvih 25 letih veliko koristi (glej predal 8), katere se z malimi preplačili — preplačila znašajo v 30 letih samo m. 27.45, predal 5 nikakor ne odtežč. Hoče li kedo vedeti, kako se preplačila za odpovedno posojilo v zvezi z životnim zavarovanjem povprečno na leto razdele, v tu najneugodnejšem slučaji, ako dolžnik 30. zavarovalno leto učaka, onda treba samo zračunati sedanjo vrednost zav. premij in jo kot rento na 30 let razdeliti. Ta renta je — 2,26°/0, prištevši 4°/0 obresti za odpovedno posojilo daje vkupni znesek = 6,26*/0 napram 5,780/0, katere zahteva čisto anuitetno posojilo. Najvišje povprečno preplačilo znaša potem samo 0,48°/» na leto, ko je bil zavarovani dolžnik v prvih 35letih dejanski na boljem in sicer za toliko več, čim preje je umrl. Ce bi na pr. zavarovanec ne bil 25 let star, ampak 30 let, znašalo bi najviše povprečno preplačilo do konca 30. zavarovalnega leta = 0,52 odst. na leto. Tudi v tem slučaji je bil zavarovani dolžnik napram nezavarovanemu v prvih 25 letih na boljem, zopet tim več, čim preje je umrl. Ako pa more posestnik večja plačila prenašati, nego životno zavarovanje v zvezi z odpovednim posojilom, onda naj kombinira životno zavarovanje z anuiteto, s posojilom na amortizacijo, katera zahteva tudi večjo, njegovim boljšim razmeram primerno plačilno kvoto. Ze s plačilno kvoto samo pol odstotka more ee doseči prednost neodpovednega posojila. Račun kaže nam skoro ravno iste rezultate kakor združenje ži-votnega zavarovanja z odpovednim posojilom, samo da je posestnik svojim preplačilom za amortizacijo primerno svoj dolg zmanjšal, t. j. oni del zavarovalne svote prištedil, kateri se ni uporabil za pokritje zmanjšanega dolga. Iz vsega tega je razvidno, da je životno zavarovanje jako dobro, da smelo rečem p r e-važno sredstvo, katero more — ker izpodbuja k štedljivosti in ustvarja kapital — rešiti naš kmetijski stan sicer neizogibnega pogina. *) Seveda moramo želeti posebno tacih zavarovalnic, ki so ustanovljene popolnoma po načelih v7ajemnosti, koder se tedaj dobiček jednakc razdeljuje mej vse ude. Op. vred. Telegrami. Celje, 14. februvarija. Zastop okolice celjske je v današnji seji jednoglasno izjavil, da odobrava izstop slovenskih poslancev iz dež. zbora ter jim izreka popolno zaupanje. „Doinovina" poroča, da bodo slov. dež. poslanci izdali oklic povodom SOletnice vlade pre-svitlega cesarja, naj zbirajo Slovenci denar za Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda Wien, za preskrbljenje vseh •» ^^ | B ' k Schelhammer & Schattera ustanovo slovenskim vseučiliščnikom namenja-jočira vstopiti v državno službo iz katere dobe podporo, dokler dobe plačo kot državni uradniki, ker je soglasovanje slovenskih poslancev pri sklepih štajarskega deželnega zbora v proslavo cesarjeve petdesetletnice politično nemogoče. Arco, 13. februvarija. Danes opoldne se je to-le razglasilo o bolezni nadvojvode Albrechta: Noč so motile bolečine, ki so proti jutru pojenjale. Po noči se je nekoliko vročina zvečala, proti jutra zopet ponehala. Drugo je nespremenjeno. Moči se niso zmanjšale. Dunaj, 13. februvarja. Včerajšnji splošni ženski shod je vladni zastopnik razpustil, ker ga je neka govornica žaljivo napadala. — Ženske so odpele delavsko pesem in se razšle. Dunaj, 13. februvarja. V razgovoru o volivni preosnovi za dež. zbor so govorili Jax, Dotz, Baumann in Gregorig, kateremu je po trikrat opominjevanju vzel predsednik besedo. Odgovarjal je v imenu liberalcev dr. Magg. Schneider je govoril o Židih, češ da pogreša v predlogi točke, ki zabranjuje Židom aktivno in pasivno volivno pravico, dalje kaže židovske molitvene knjižice in, ko ga opominja predsednik, izjavi, da bo te knjižice daroval knjižnici. Sklene s hvalo antisemitizma, ki bo pregnal liberalce in so-cijalne demokrate. Jutri se nadaljuje seja. Zvečer bo zaupna seja. Praga, 13. februvarja. Na postaji Lužna so zdrknili trije vozovi za premog in butili ob neki tovorni vlak. Stroj tovornega vlaka je pokvarjen, vozovi za premog so razdrobljeni. Druge nesreče ni. Monakovo, 13. februvarja Kipar I. Kiedmuller je danes tu umrl. Pariz, 14. februvarja. Avstrijski cesar se je francoskemu predsedniku v laskavih besedah zahvalil za iskreni pozdrav na francoski zemlji. Francoski listi jako pohvalno in priznalno pišejo o avstrijskem cesarju, hvaležno se spominjajoč modrih svetov, katere je v težavnih razmerah tudi Francija prejemala od njega. Pariz, 13. februvarja. Pri dvoboju med lajt. Oanrobertom in poslancem Hubbartom je bil Hubbart nevarno ranjen v prsi. Vzrok dvoboju je napad Hubbartov na maršala Canroberta v zbornici. Rim, 13. februvarja. Kakor je izvedela Agencia Štefani, se je laška vlada ustavila bavarski min. naredbi, ki prepoveduje od 1. marcija t. 1. uvoz laške živine, češ naj se prekliče, ker je živina na Laškem sedaj popolnoma zdrava. Rim, 13. februvarja. Zaradi nemirov med dijaki se za nekaj časa zatvori vseučilišče v Rimu in v Palermi. Petrograd, 13. februvarija. Princ Louis Napoleon je povišan pri dragonskem polku v Nižjem Novgorodu za obersta zavoljo izvrstnega službovanja. Petrograd, 13. februvarija. Finančno ministerstvo je odredilo, da se uvede dne 1. julija 1896 v več gubernijah monopol za žganje. London, 13. februvarija. Dolenja zbornica je vsprejela predlog, naj se uvedejo odbori, ki bodo preiskavah potrebe delavcev brez dela. — V razgovoru o spomenici predlaga Clalcy, naj se iznova pregledajo slučaji političnih jetnikov, ki so že po več let zavoljo veleizdaje zaprti. Državni tajnik Asquit odgovarja, da čas za osvobojenje še ni prišel z ozirom na njihova nesramna hudodelstva. Hierosohima, 13. februvarija. Uradno poročilo japonskega pomorskega kapitena Nulisana nazuanja iz Wai - hai - wai-a dne 12. februvarija: Neka topničarska kitajska ladija z belo zastavo je prinesla poročilo admirala Tinga, da je pripravljen udati se s pogojem, da se jamči za življenje častnikov in moštva na kitajskih ladijah in za življenje kitajskih vojakov in inozemcev .na trdnjavah. O formelni podaji se bodo pa pozneje zje-dinili. VremeuNk« »porodilo. a <4 O Cas Stanj« Veter Vreme > S a 3 J:-* » opazovanja tr*komw6 v mm toplomera po Olziju ■g« 8 33 " c 13 7. u. zjut. 2 n. pop. 9. u. »več. 730-1 732 5 734 1 -3-4 —42 -6-0 sl. svzh. zm. vzh. sl. vzh. sneg H 14 sneg Srednja temperatura —4-5 , za 5-0° pod normalom. Leopold Tratnik prej M. Sclireiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. VsaUatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željb prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 661 52—7 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti it. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje e.kr.dež. .priv. to varne- ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—5 m m Lekarna Trnkdozy, Dunaj, V. Sirup i: planinskih zelišč tudi prsni, ntt in Miev sok imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 stekleni« 5 gld. Dobiva se pri 565 16 Ubaldu pl. Tnik6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradou. S i kosmetM s? Mtar CremeVenus" Prostredek k zušlechftni pleli. Tekutypudr„Eugenie" červenč tekute ličidlojugenie" Pudr„Eugenie" vbile,ružove akrčmove barvi. Barva na vlasy Kavkazka essenze na km'ry. asfi. WHmrm fV/>niP VjMMifitt sredstvo za konzerviranje " »CIIUS polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti Polt postane snežno-bela, niiua gub in ostane sveža. „Creme Venus • nima maščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. Y Interesu občinstva je, da natanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder „Eu£euie" i^S šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramorju slično čistost, odstranjuje vsuko raskavost kože in pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo „Eugeiiie"Po°i: noma neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri elfktrični razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. ,,1'UCiei Ulgeilie jemlje se kože ne da M se kaj opazil« in daje polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1*20, s čopom 1*50. TrivftO-Oll" izborno sredstvo zarast Iasij, jači la-1.1 I aII^CH i.išče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr. ,Nigritine Vegetale' barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kuvkaško mazilo za brke pospešuje njih rast in je kouservira. Žigalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26-4 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg ,Tonhalle Kongresni trg. Dunajska b o r z a. Dn6 14. februvarija. Skupni državni dolg v notah ..... 102 gld. 30 Skupni državni dolg v srebru...... 102 , 30 Avstrijska zlata renta 4%......125 „ 95 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 20 Ogerska zlata renta 4%.......124 „ 65 Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 „ 40 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .1108 „ — Kreditne delnice, 160 gld. . ... 415 „ 25 London vista...........124 „ 40 NemSkidrž.bankovcizalOOm.nem.drf.velj. 60 „ 67'| 20 mark............12 „ 13 20 frankov (napoleondor)............9 „ 84 Italijanski bankovci........46 „ 90 C. kr. cekini......................5 „ 84 kr. Dni 13. februvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. — kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 165 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....201 B 50 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 35 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......163 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke 6% . . . 13o „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 „ 25 „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ i% kranjsko deželno posojilo.....67 n — , Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 99 „ 50 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 230 „ 25 „ „ „ južne železnice 3% . 173 „ 75 „ „ „ južne železnice 5% . 130 „ — „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. 25 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Genčis srečke, 40 gld.......72 VValdsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 183 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3460 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 562 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 106 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 86 Montanska družba avstr. plan.....90 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 173 50 50 90 Papirnih rubljev 100........133 80 25 M* Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri iižrebanjn najmanjšega dobitka. K 11 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Meniarnična delniška družba „11 E It C U Vfollzeile it. 10 Dunaj, liriihilfiritraiie 74 B t* AT Pojasnila '£B v vseh gospsdarskih in finančnih stvareh, potem o kursmh vrednostih vseh ipokulaaifakih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega »brestovanja pri popolni varnosti naloženih |(lavnlo. Odgovorni vrndnik: Andrej Kalan.