:
JEMEN
8£HG.4 L ŽVf/ ZALI tctzzj
ETIOPIJA
Leto XIII št. 250 (3785)	TRST,	nedelja	20.	oktobra	1957	Cena	30	lk
«... v splošno korist«.
Dan Združenih narodov, 24. oktober, označuje dvanajst let od nastanka Združenih narodov «... v splošno korist«.
Ljudje, ki so podpisali U-stanovno listino v San Franciscu, so jo podpisali kot Predstavniki vlad. Tedaj , jih le bilo 51, danes pa jih je že 81, in med njimi tudi mnogi narodi, ki so šele zdaj Postali svobodni, ki so dosegli neodvisnost in državnost °b pomoči te organizacije, kateri so slovesno zatrdili, da si bodo kolektivno prra-devali za mir, varnost, človeške pravice, zakon, svobodi,
Ustanovno listino so podpisali kot predstavniki vlad, vendar so hkrati govorili tudi v imenu milijonov ljudi na vseh straneh sveta, ko so izgovarjali uvodne besede listine;
«Mi, na-odi Zd.uženih narodov, odločeni, da rešimo prihodnje redove strahot vojne. k) je že dvakrat v našem življenju prizadejala človeštvu nepopisno trpljenje . . .»
Slovesno so obljubili: «da bomo strpni in živeli v miru drugi z drugimi kot dobri sosedje, da bomo združili naše sile za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter se držali našel in določili metode, s katerimi bo zajamčeno, da bo oborožena sila uporabljena samo v splošno korist .. .»
KOLEKTIVNA prizadevanja SE MORAJO NADALJEVATI
Včasih, posebno pa letos, je bilo videti, da se vojna pošast spet približuje. Strpnost je danes neogibna, vendar pa ni mogoče tako hitro pozabiti strahu, nezaupanja in sovražnosti iz preteklosti. S tem pa prizadevanja, kolektivna pr zadevanja, da zarastejo rane in da s; zagotovi pravičen mir, ne smejo ubil tati.
Kot org-mzacija suverenih držav Združeni narodi ne morejo sami izvršiti svojih Priporočil ali izsiliti rešitev. Komesto tega si prizadevajo Pripraviti države k sporazumu in privolitvi.
Moč Združenih narodov je bolj v tem, da vplivajo, kot v tem, da koga k čemu prisilijo. Vendar pa je ta moč vpliva na dogodke že zelo močna in lahko postane še močnejša. Kot sredstvo za skupno akcijo, s katero vlade podprejo cilje Ustanovne listine, oziroma s katero mirno rešijo svoje spore v skladu z njenimi načeli, so. Združeni narodi edinstve-j pripravljeni. dati učinkovit izraz težnjam tistih tisočev milijonov ljudi, ki so državljani njihovih držav — članic.
Ustvaritev oboroženih sil Združenih narodov in čiščenje Sueškega prekopa sta pokazali, kako la! ko postanejo Združeni narodi učinkovito sredstvo «v splošno korist«.
pKVE RESNIČNO MEDNARODNE OBOROŽENE SILE
Oborožene sile Združenih narodov, pravzaprav prve mednarodr’ oborožene sile, so nastale z neverjetno nagli-Tri dni potem ko je Generalna skupščina sprejela nsčrt za ustvaritev teh sil, so se prve enote ze izkrcale na določenem zbirališču v Daliji, i-et dni pozneje pa so že bile v Egiptu.
To so bile v pravem smislu mednarodne sile — 6000 vojakov iz desetih držav s štl-Uh kontinentov — ki so imele svojega poveljnika. Bile so sile, določene, da bodo služile pod modro-belo zastavo Združenih narodov.
Kakor je rekel generalni tajnik Dag Uammarskjoeld Pripadnikom oborožobih sil Združenih narodov, ni njiho-Vo poslanstvo, «da bi se vojskovali, temveč da služijo miru, pravici in redu pod avtoriteto Združenih narodov«,
Do nadaljnjega zgodovin-
skega razvoja je prišlo, ko so Združeni narodi prevzeli orjaško nalogo, očistiti Sueški prekop, in jo izpolnili pet tednov pred določenim rokom.
Za to so Združeni narodi mobilizirali ladjevje za dviganje potopljenih objektov, ki je štelo 32 ladij iz sedmih držav. Da se je posrečilo izvršiti to ogromno nalogo prej kot v štirih mesecih, je izjavil direktor , del, se moramo zahvaliti »čudovitemu mednarodnemu sodeiuvanju« in «duhu Združenih narodov«.
V preteklem letu zaznamujejo Združeni narodi tudi ve-liic napredek pri delu za razvoj miroljubne uporabe a-, temske energije v,blagor človeštva. Enainosemdeset vlad oziroma največje število, kolikor se jih je od vojne sem kdaj zbralo na kakšni mednarodni konferenci, je soglasno odobrilo ustanovitev Mednarodne agencije za atomsko energi'0 z namenom, «da pospeši in razširi prispevek a-tomske energije miru. zdrav-juTh napredku širom po svetu«
Pripravljeni- so načrti ■m
nadaljnjo znanstveno konferenco o uporabi atomske »-nergije v 'miroljubne namene, ki bo v letu 1958. O prvi tehnični konferenci te vrste, ki so jo organizirali Združeni narodi v 2enevi lota 1955, moremo trditi, da o-značuje pomemben datum » prizadevanjih, da postane »-tnmska energija sredstvo mi-rii.
Poseben odbor proučuje posledice jedrskih žarkov na človeka in njegovo okolico Potrebni bosta inteligenca in ustvarjalna energija mnogih liudi. da bodo obvladane nevarnosti izžarevanja m v«e druce znane in še neznane nevarnosti. To so novi pro-hlemi. ki jih bo treba spn. znati in rešiti s kolektivnim prizadevanjem
Ostajajo pa še stari problemi. Vsi ljudje verujejo « mir in varnost in si iu *■> njo, toda tam, kjer so v nii-hovih mislih lakota, revščina in grenkoba, ne more b>»* varnosti in le redkokie )• mir
Kakšna je stika družbenega in gospodarskega napredka po svetu na današnji dan n« Dan Združenih narodov?
Nedavna anketa je pokazala. da potrošnja hrane v mnogih krajih še ni dosegla predvojne. Dve tretjini ljudi n* svetu, večinoma v Ameriki. Aziji. Latinski Ameriki in na Srednjem vzhodu, še vedno živi v revščini, željni, da se najedo. Celo v deželah, v k*-tprih je življenjski standard višji, ta ni zadosti visok. Čeprav moremo zaznamovati de'en napredek (epidemne nalezljivih bolezni se zatirajo pismenost raste, več otrok hodi v šolo), pa je ta napredek vendarle premajhen e pi imerjavi z ogromnimi potrebami na današnjem svetu.
Prebivalstvo sveta hiti n narašča. Potrebovalo bo več hrane, več šol- več stanovanjskih hiš, več deln.
To »o mednarodni pioMe m., problemi, ki jih bo mogoče reševati le z mednarodnim prizadevanjem «v solo*. no korist«. Kbi je storjenega v tem pogledu?
DELITEV STROKOVNOSTI
Predvsem, narodi in ljudje delijo nied seboj strokovno t Program tehnične pomoči Združenih narodov in njtho-vin specializiranih agencii pomeni največji kolektivni napor, ki je bil kdajkoli storjen v ta namen, V imenu svetov, ne skupnosti odhajajo str.»-k< vnjaki v druge dežele da tam poučuiejo, da kažejo, d» pomagajo. Odhajajo na tel,.« teh dežel in njihovo delo >o marsikje sestavni del dom*, čin programov za razvoj, T» je kooperativno prizadevanje in to uspešno.
Do danes je približno 6t)0Q
strokovnjakov iz 80 narodov služilo, ali pa zdaj služi. v več kot 90 deželah, približno 12.000 štipendistov pa «-je izobraževalo ali se zdaj izobražuje v več kot 100 de. želah
To so pomembne številke Vendar pa nam te še ne povedo vsega. Neki Belgijec, kt je leta 1952 odšel na Haiti kor strokovnjak za kmečka posojila, pripoveduje danes o spremembah v vsakdanjem življenju ljudi tiste skupnosti, v kateri je delal sam r. drugimi strokovnjaki. Ko so se tamkajšnji ljudje naučili bolje obdelovati zemljo tn bolje razvrščati svoje pridel ke, so dosegli večje pridelke in več žetev. To jim je pr--neslo večji dohodek, breme njihovih dolgov se je zmanjšalo, začeli so nositi čevlje vsak dan, ne pa le ob nedeljah, vrgli so se na gradnjo poti do najbližje železniške postaje, začeli so razmišljati o zidanju dispanzerja m šole.
Isti strokovnjak prav; de so kmetje to dosegli zarad »duha povezave«. Kmetje so s' sami pomagali, poleg tega pa so pomagali tudi drug drugemu. «Taki uspehi ne bi bili nikoli doseženi, če bi bili dajali tem kmetom le posojila«, je izjavil strokovnjak. Vse to je stalo razmeroma malo, ljudem pa je vlilo u-panje v prihodnost.
Drugi strokovnjaki pripovedujejo o izkušnjah iz svojega dela med slepci v Egiptu, med defektnimi v Indoneziji, med kmeti v Ažganistanri. y človeških merilih gledajo rezultate svojega znanja in strokovnosti, ki so jo delili z drugimi.
Nekateri projekti presegajo moči posameznikov; tedaj priskoči na pomoč Mednarodna banka za obnovo in razvoj s posojili. Nova agencija, Mednarodna finančna korporacija spodbuja zasebne investicije, Zdaj proučujejo vprašanje ustanovitve posebnega sklada Združenih narodov za gospodarski razvoj.
Včasih pa je potrebna «v splošno korist« tudi neposredna pomoč.
Preteklo leto je izvršil U-N1CEF •. okviru svojega pro-giama pomoči cepljenje 14 milijonov otrok proti tuberkulozi in nahranil dva milijona otrok in mater, ki so bili žrtve vojne, lakote, povodnji in drugih nesreč.
Združeni narodi imajo tudi še druge agencije, ki se trudijo, da bi pomagale milijonom beguncev na svetu.
Na Srednjem vzhodu je približno 900.000 beguncev iz palestinskega spopada, ki jim je še naprej potrebna pomoč Združenih narodov.
V Evropi, kjer mnogi že deset let čakajo po begunskih taboriščih, pa so nastali z begunci iz Madžarske v preteklem letu novi proble-m.. ki zahtevajo mednarodno pomoč velikega obsega. V programih za preselitev je bil zabeležen delen napredek, vendar pa še vedno prihajajo novi begunci, tako da o staja kar naprej naloga; pomagati ljudem, ki si ne morejo pomagati sami, omogočit. nove korenine tistim, ki so bili izruvani.
To more doseči le mednarodna pomoč »v splošno korist«.
POT K UNIVERZALNOSTI ČLANSTVA
V preteklem letu so se Združeni narodi povečali za pei novih članov — Sudan, Maroko in Tunis skupaj, za njimi Japonska in nazadnje zahodnoafriška država Gana.
Država Gana je nastala o-polnoči 5. marca 1957. Preden je preteklo 48 ur, je postala 81. članica Združenih narodov in njen predstavnik je takoj sedel na svoje mesto v Generalni skupščini. Ta dogodek zaznamuje pomemben datum v mednarodnem siste mu skrbstva pod umijem
Odločen odgovor beograjske vlade, ki poudarja, da politika Bonna škoduje miru in tudi nemški združitvi sami - Francija bo ščitila nemške interese - Von Brentano o gospodarskih odnosih - Hujskaška brošura En vera Hodže objavljena v Moskvi
Vijo. To sta sporočila danes dopoldne ob 11. uri zahodno-nemški zunanji minister von Brentano jugoslovanskemu veleposlaniku Dušanu Kve-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — Zahodna Nemčija je, kot so napovedali, danes prekinila svoje diplomatske odnose z Jugosia-,ii,ii,i,in„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii“ii,iiiiiiiiiiiiiiii,iii,,l,l,,,l,ii|iiiiiiii imiiiiiiiiiii
se še bolj poglobijo v svojo najbolj bistveno vlogo: po-mirjevanje neizbežnih nesoglasij med njihovimi člani in v njihovo ožje povezovanje v
Združenih narodov. Prvo od enajstih skrbniških ozemelj, ki so bila pod nadzorstvom Organizacije, je dosegio cilj Ustanovne listine: samoupra vo in neodvisnost.
Britanski Togo je namreč dosegel neodvisnost skupaj s prejšnjo britansko kolonijo Zlato obalo kot integralni del nove države.
Zdaj je ostalo še deset o-zemelj pod mednarodnim sistemom skrbstva, eno izmed njil, italijanska Somalija bo doseglo neodvisnost leta 1960.
Kakor je rekel generalni tajnik, ko so bile izobešene zastave nekaterih novih držav članic: «Z vsakim novim korakom k univerzalnosti članstva postaja Organizacija reprezentativnejša glede interesov in želja narodov na svetu. Vsak tak korak omo-* goča Združenim narodom, da
prizadevanjih za uresničenje skupnih smotrov Ustanovne listine.«
Skupni smotri Ustanovne listine pa so: ohranitev miru, razvijanje prijateljskih odno-šajev, skupno reševanje mednarodnih vprašanj gospodarskega, socialnega, kulturnega ali humanitarnega značaja, razvijanje spoštovanja za pi a vice človeka, «da postane središče za vskladitev akcij narodov ...»
To niso stvari, ki bi jih n ogli Združeni narodi sami doseči, temveč so za to potrebni združeni napori narodov in njihovih ljudi, podpora vse.* ljudi, »v splošno korist«.
dru in odpravnik poslov za-hodnonemšaega veleposlaništva v Beogradu Herbeit ivoch kopijo note. Zanrmivu je, da je zastopstvo nemških interesov v Jugoslaviji prevzela Francija.
Razvoj dogodkov, ki jih je sprožilo priznanje demokratske republike Nemčije s strani Jugoslavije, je imel svoj dramatičen konec danes dopoldne v Bonnu, kjer je jugoslovanski veleposlanik Dušan Kveder ob sprejemu note Zahodne Nemčije v posebnem pismenem odgovoru von Brentanu pobil dosedanje teze Zahodne Nemčije, da je ona edini zakoniti zastopnik vsega nemškega ljudstva, in je izrazil prepričanje, da bo ta korak zvezne vlade škodoval ne le zvezni republiki in odnosom med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. temveč tudi splošnemu položaju v svetu.
To je drugič v najnovejši zgodovini, da nemška vlada prekinja svoje odnose z Beogradom, Toki at z vlado FLRJ, žrtvijo napada in zmagovalko v drugi svetovni vojni. Jugoslovanski narodi, ki »o v zadnji vojni proti takratni Nemčiji in njenim zaveznikom izgubili en milijon 700 tisoč ljudi, oziroma dvanajst odstotkov svojega prebivalstva in utrpeli ogromno ma-
terialno škodo, so prvi ponudili nemškemu narodu roko v pomirjenje. Jugoslavija je prva država, ki je izpustila vse vojaške nemške ujetnike in celo hude vojne zločince, Bila je prav tako med prvimi, ki je navezala diplomatske odnose z vlado zvezne republike Nemčije, V trenutku, ko je svetovni položaj napet, ko je mir pogostoma ogrožen in ko so bili napori miroljubnih ljudi usmerjeni, da se zmanjša napetost v svetu ter najdejo novi stiki in odnosi, gre zvezna republika v nasprotni smeri, prekinja stike in s tem ustvarja težave na poti pomiritve v svetu. V tem pogledu prevzema vlada zvezne republike veliko odgovornost.
Kveder je poudaril, da bo jugoslovanska vlada tudi v bodoče nadaljevala svojo neodvisno politiko ne glede na vse pritiske s katere koli strani. »Jugoslovanska vlada, je dodal Kveder, je prepričana. da se bo takšna politika tudi tokrat pokazala kot edino pravilna in življenjsko upravičena«.
Na tiskovni konferenci je veleposlanik Dušan Kveder prebral omenjeno pismo in odgovarjal na številna vprašanja novinarjev ter je pobil trditve da je jugoslovanska vlada obljubila Za-
hodni Nemčiji, da ne bo priznala nemške demokratične republike in da je Zahodna Nemčija samo v teh pogojih pristala na gospodarski sporazum z Jugoslavijo. »Nasprotno, je izjavil Kveder, jugoslovanska vlada je vedno poudarjala dejstvo, da obstajata dve nemški državi.« Prav tako je Kveder pobil trditve, da je Jugoslavija zaradi gospodarskih sporazumov z Vzhodno Nemčijo pristala na priznanje nemške demokratične republike. Kveder je izjavil, da bo najkasneje jutri odpotoval iz Bonna, medtem ko bo ostalo osebje jugoslovanskega veleposlaništva odpotovalo v nekaj dneh,
V izjavi državnega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije, ki je bila objavljena nocoj, se ocenjuje s«clep zahodnonemške vlade o prekinitvi diplomatskih odnosov z Jugoslavijo kot »enostransko in samovoljno dejanje, ki ni v navadi med državami v času miru« in ki ga »jugoslovanska javnost in vlada imata za neprijatelj-sko«. Taka politika vlade zvezne republike ni v skladu z interesi miru, mednarodnega sodelovanja in z načeli listine Združenih narodov. Tako ravnanje je tem hujše, ker je usmerjeno proti Ju-
goslaviji, ki ie več kakor katera koli druga država po vojni dala dokaz o svoji neodvisni in konstruktivni politiki in razvijanja demokratičnih mednarodnih odnosov, in ker tako ravna vlada zvezne republike Nemčije proti državi, ki je bila največja žrtev napada v dveh vojnah.
Jugoslavija je suverena in neodvisna država, na katero se ne more izvajati noben pritisk. Narodi Jugoslavije so pričakovali, da se bo vlada zvezne republike Nemčije, poučena z negativnimi izkušnjami iz preteklosti, trudila, da odstrani nezaupanje in posledice te preteklosti. Na žalost vlada in narodi Jugoslavije vidijo v sklepu o prekinitvi diplomatskih odnosov dokaz, da vlada zvezne republike podpira preživele in negativne tendence v mednarodnih odnosih in da se naslanja na politiko sile in pritiska z namenom, da izsili rešitev, ki odgovarja njenim političnim koncepcijam. Državno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije ugotavlja, da je ravnanje vlade zvezne republike proti Jugoslaviji, ki ni članica nobenega bloka in ki dosledno izvaja politiko sodelovanja z vsemi državami in politiko aktivne
(Nadaljevanje na 8. strani)
Britanski zunanji minister Seluvn TJovd je imel te dni več razgovorov z ameriškim državnim tajnikom Duliesom. Govorila sta med drugim o koordinaciji akcije na Srednjem vzhodu, o'satelitih in o izstrelkih. Poleg tega sta se sporazumela o podrobnostih v zvezi z obiskom Mac Millana v Washingtonu.
Na spodnji skici pa vidimo področje, k-i ga zajema Eisenbovverjeva doktrina in ki se razteza od Sredozemlja do Indije- Turčija,, Irak. Iran in Pakistan (pikčasto) so včlanjeni v bagdadskem paktu, v katerem je tudi Anglija. Mac Millan in Eisenhotver, oziroma Dullcs naj bi se, sedaj dogovorila, kako bi Eisenhotverjevo dok trino, ki je doživela neuspeh, nadomestili z novo skupno tcanglo-ameriško doktrino«, v okviru katere naj bi Velika Britanija imela glavno vlogo ameriškega pomočnika-
MONGOLIJA
ii»iaiiiaiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiilii>iii>iii>iiii»iii>iaiaiiiiiiiiiiiiiii***|*iiiit««iiiiiiii«aiiiiiiaiiiiii>iiviiif««|>itiii||iiiarv|iiiiiiiii|iiitiiiiaiiii«iiiiiaiiiiiiiiatiiiaiiiiiiii»iiiiia|iiii«i«i|iiiiiiiini|iiii|ii«|iiiiiii>Biu|iiiiiiiriii,iii||«iaii«iiiiiifiaitiitii«tiiiiai«iitiinBJii(iii«iiiiiiEaiiiiiiaiiiii««fiiii»i«iiiiiiiiiiiiinaEAAM9
Po posvetovanju z ZDA, Anglijo, Francijo in vodstvom NATO
Bonnska vlada hoče s pritiskom izsiliti rešitev, ki odgovarja njenim koncepcijam
b*Vn * > > *. * <
prestolnici Bejrutu lovno pOuffartt, nit iva Arabija prišla
HT.v'
v^^V*Vv>.vw^
»vt»« >>* **&*+*
Sedem dni v svetu
Eisenhowcrjeva
doktrina
Po kratkem'zatiiju postaja področje Srednjega vzhoda zopet osrednja točka v sedanji jazi političnih spopadov med obema blokoma. Prav te dni je Sirija obtočila pred Združenimi narodi Turčijo, da zbira ob sirski meji veliko število oboroženih sil in s tem ograža sirsko varnost.
V Moskvi obtožujejo ZDA, da poriva Turčijo v napad na Sirijo in da se v Turčiji zbirajo tudi ameriške čete, V ZDA in v Turčiji pa obtožujejo Sirijo, da s pomočjo Sovjetske zveze pripravlja napad na Jordanijo in na Turčijo. Morda pa niti ameriški niti sovjetski argumenti ne o-mogočajo osvetlitve okoliščin, ki povzročajo napetost na tem področju. Trditev, da Sovjetska zveza dobavlja Siriji orožje, da bi jo pripravila »a napad na Jordanijo, ni prav nič bolj prepričljiva kakor obtožba, da Z DA potiskajo Jot* danijo in Turčijo v napad proti Siriji. Dejstvo pa je, da so ZDA pokazale zelo nerealno a tedanje na probleme Srednjega vzhoda in da svoie akcije niso usmerile v smeri dejanskih, pač pa v smeri fiktivnih potreb Srednjega vzhoda.
Ko so ZDA, na tako dramatičen način pokazale sklep, da se upro zakonitemu ruzuoju r Siriji (pošiljanje orožja Jordaniji z letali), so na tem področju zgubile velik del svojega ugleda. Od vsega, kar dežele na Srednjem vzhodu potrebujejo, so ZDA ponudile državam, ki so orientirane k zahodni politiki, - le orožje. To je pomenilo nepoznavanje problemov na tem področju m nepotrebno ustvarjanje napetosti. Take politike niso mogle sprejeti niti tiste a-rabske države, ki so sprejele ameriško tezo o espopolnit-vi praznine». kajti name ste miru jim je obetala le neprestane spopade in razdor. Toda vse kaže, da arabski nacionalizem dobro pozna meje, do katerih lahko dopušča nesoglasja med arabskimi državami. To so pokazali nedavni razgovori v Damasku, ko sta kralj Saud in iraški ministrski predsednik zavrnila ameriške trditve, da Sirija o-groža neodvisnost drugih a rabskih držav. Kralj Saud je celo poslal OZN ostro kritiko na račun politike zahodnih držgv na tem področju. Prav te dni pa je krni; Sand imel vrsto razgovorov v libanonski in je ponovno bo Saudova Siriji na pomoč, če bo napadena, To so izjavili tudi libanonski voditelji in prav tako tudi jordanski. Za Dul-lesa je to vsekakor velik «• durec. Ker je Eisenhouierjevm doktrina doživela neuspeh t pritiskom na same arabske države in s poskusi, da mednje vnese razdor, so ZDA prenesle vso akcijo drugam in začele pritiskati na Sirijo od zunaj. Turčija ponTlarjo. da nima napadalnih namenov do Sirije, toda te izjave ne gredo v sklad z zbiranjem velikega števila vojaštva ob sirski meji. Na vsak način je to povzročilo novo napetost, v kateri mnogi vidijo dejanje neupravičenega pritiska na Sirijo.
Ko se danes trdi, da bi ZDA mogle ugodno vplivati na pomirjanje okoli Sirije, si' s tem tudi priznava, da te krize niso povzročile arabske države. Eisenhomerjeva aoktrina na primer ima dokaj značilno kronologijo na Srednjem vzhodu. Po Ri-chardsovem potonanju je prišlo do znanega državnega u-dara v Jordaniji. Po Hen-aersonovem »informativnem« potovanju je sledila ofenziva pritiska na Sirijo s pomočjo Iraka, Jordanije in Saudove Arabije. Ko je bilo na sestanku v Damasku sklenjeno premirje v sirsko-arabskih odnosih, pa se je. začelo preteče zbiranje turških čet ob sirski meji.
Arabske države so vsekakor sposobne same reševati svoje probleme; toda zlo pri tem je, da velike države pri-Kazujejo, kakor da so one poklicane odločati o usodi tega področja.
Tem državam preti nevarnost, da postanejo žrtev hlad-
Britanska kraljica je te dni na obisku v ZDA. Pred tem je bila tudi v K a-nadi- Na sliki jo vidimo na sprejemu pri županu kanadskega mesta Quebec. Ob njej njen soprog princ Edinburški in quebeški župan Thomas Moncion.
ne vojne pri prizadevanju velesil za nadoblast in za blokovske meje, iz česar postaja jasno, da bi se vsak spopad na tem področju neizbežno razširil in spremenil v splošen spopad. Na nevarnost razširitve morebitnega spopada je opozorila tudi Sovjetska zveza. Centralni komite KP SZ pa je poslal pismo vodstvom zahodnoevropskih socialističnih strank t pozivom, naj zastavijo svo-
bo preiskava dokazala kriv- . do nasprotnika. Nehru pa je jasno povedal, kako je treba na zadevo gledati. Poudaril je, da je današnji položaj na Srednjem vzhodu posledica pomanjkanja realizma med velesilami. Dej ul je, da velesile ne dovoljujejo Srednjemu vzhodu, da bi šel po svoji poti in da je nujno potrebno prenehati * hladno vojno.
Da se zavaruje pred more-
Oče «rdeče lune» ali sputnika prof. Sedov, ki je zastopal sovjetske znanstvenike na barcelonskem mednarodnem kongresu astronavtov- Tu ga vidimo v čakalnici pariškega letališča, ko se vrača v domovino. Ob njem njegovi sodelavki Ala Mačevič in Lidija Kurnosova.
je sile, da se velesile odrečejo uporabi sile na 'Srednjem vzhodu in da se obvežejo, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve tamkajšnjih držav. Medtem ko so nekatere stranke dokaj surovo odgovorile na ta poziv, je Ncnni odgovoril pozitivno. Glavni tajnik britanske laburistične stranke Morgan Philips pa je predlagal njen sestanek treh zahodnih držav s Sovjetsko zvezo.
Sirija je OZN predlagaU ustanovitev komisije, ki naj razišče položaj ob turško-sir-ski meji. S tem predlogom sc strinjajo tako v ZDA kakor v SZ, le da vsak vztraja na svojih obtožbah in trdi, da
bitnimi presenečenji, v se je
Sirija sporazumela, da Egipt v okviru pogodbe, o skupnem poveljstvu pošlje del svojih oboroženih sil v Sirijo.
Medtem pa SZ poudarja, da bo Siriji pomagala, če bi postala žrtev napada. Prav tako izjavljajo v ZDA, da bodo epomagali Tur£;ji, če bo napadena». Kakor se vidi, sta obe velesili pripravljeni iti v vojno, če bi se zaradi kakega nepremišljenega koraka vnela iskra. Zato je razumljiva zaskrbljenost vsega sveta spričo tako neodgovorne politike ki se vodi na tem področju kot posledica Eisenhouierjeve doktrine, ki je s svoje strani posledica
blokovske politike; Zato je pozornost vsega sveta zopet obrnjena v Združene narode, ki prav te dni praznujejo svoj dan in ki so do sedaj razvozlali že številne zapletene probleme.
(Nadaljevanje na 8. strani).
Popolna zmešnjava
Bližajo se splo-šne politične volitve. Tudi če bodo po vsej verjetnosti v začetku prihodnjega maja, bo poslanska zbornica imela dela do konca tega leta, tako da se bomo z novim letom znašli v polni predvolilni kampanji. Vse to velja seveda, če se ne bodo končno odločili za drugačno rešitev.
Toda če opazujemo zaspanost italijanskega političnega življenja, bi utegnili misliti, da splošnih volitev ne bo še nekaj let — tako splošna je zmešnjava in utrujenost, ki prevladuje v odgovornih političnih krogih skoro vseh strank. Nič še ne vemo o namenih raznih strank, o njihovih programih in političnih zavezništvih.-Živi se iz dneva v dan, vsakršna odločitev je odložena, in tudi tiste pičle vesti o podobnih sklepih tonejo v indiferentnosti in dvoumju.
Poglejmo na primer, kaj se dogaja v senatu. Skoro tik pred začetkom kampanje se še ne ve, ali bomo volili le za obnovitev poslanske zbornice ali tudi za obnovo senata, niti ne vemo, če bodo senat razpustih' z oblastnim odlokom predsednika republike, ali se bo razpustil sam, ali pa bo živel še leto dni. Značilno je pri tem, da je senama komisija, ki proučuje vladni osnutek za reformo senata, zavrnila prvi člen tega osnutka, ki določa, da je življenjska doba senatorjev enaka življenjski dobi poslanskega mandata. Za ta člen so glasovali le demakristjanski senatorji, proti pa vsi ostali.
O reformi senata se govori že najmanj šest aili sedem let. Pripravili so okrog šest osnutkov, komisije strokovnjakov so se sestajale, a do sedaj je vse ostalo pri starem. Težko je verjeti, da bi senatorji sami pristali na to, da se jim skrajša življenjska doba.. Pa tudi če bi to uspelo, mora biti vsakršna ustavna reforma dvakrat odobrena, tako od strani poslanske zbornice kot od strani senata, in to z nekaj meseci razmaka med prvo in drugo odobritvijo, tako da je sedaj že prepoz-
no, da bi ta reforma stopila v veljavo še pred novimi splošnimi volitvami. Edini izhod je sedaj v tem, da razpust senata in istočasne volitve za obe zbornici odloči državni poglavar. To pa bi dvignilo precej hrupa. V Italiji je že tako, da se morajo za vsako pametno odločitev najprej prerekati leta in leta, nato pa jo s pomočjo raznih akrobacij sprejmejo čez noč tik preden zapade predmetni rok.
Kar velja za vprašanja ustavnega značaja, volja mutatis mutandis tudi za politična vprašanja, ki so povezana s pripravami na volitve.
Socialdemokrati še ne vedo, ali se bodo volivcem predstavili s prizadevanjem, da bi postali ponovno sopotniki krščanske demokracije, ali kot poborniki socialistične alternative; socialisti si tudi še niso na jasnem, kakšno pot naj uberejo, da bi prišlo do tiste združitve vseh socialističnih sil gibanj, ki more edina začeti novo razdobje v razvoju italijanske demokracije; neofašisti so na razpotju med Covelli-jem in Laurom, Malagodi pa mežika hkrati Michelinijevim delodajalcem in Sara-gatu in ne ve, ali bi se odločil za ponovno izdajo tristrankarske koalicije, ali za novo izdajo »velike desnice« pod liberalnim vodstvom. Krščanska demokracija pa ima negotovost v zakupu. Spričo okoliščine, da more vsekakor računati z relativno večino, in ker jo hkrati razjeda tudi ambicija, da bi dosegla absolutno večino (kar je le njena pobožna želja), se ne mara izjasniti in čaka, da bi volivci sami odločili o njenih bodočih zaveznikih, to je, da se ravna kot špekulant, ne pa kot politik, ki pove jasno svoj program in svoje cilje in ki poišče svoje zaveznike le na tej osnovi.
Pri taki negotovosti in popolni zmešnjavi ne bi bilo nič čudnega, če bodo volilni rezultati približno taki, kakršni so bi'i leta 1953, ko je postalo očito, da s takimi rezultati ni moč doseči večine, ki bi bila sposobna vladati.
			
RUSKI SPUTNIK OŽIVIL STARO VPRAŠANJE
Včeraj so v Trgovinski zbornici Slovenije v Ljubljani jugoslovanski in itali janski predstavniki podpisali dogovor o nadaljnjih olajšavah za promet med obmejnima področjema. Na sliki od desne proti levi; konzul Pasquinelli. Ka iel Forte in v drugi vrsti:odv- Gerin, Kocjan ter šef carine Djovanovič
Manganova	«am
ali «saverenost v višino»
Ameriški pravniki menijo, da bi nova meja suverenosti morala segati 1000 km v višino, niso pa vsi istega mnenja
Pred nekaj dnevi je agencija Associated Press prinesla iz Chicaga zelo zanimivo vest, ki je povsem v duhu sedanje dobe in še bolj y duhu ameriške miselnosti. Vest se je glasila približno takole: James T. Mangan iz Chicaga je vložil pri sovjetski vladi oster protest, ker je Sovjetska zveza brez njegovega dovoljenja pognala v vse-mirje umetni satelit.
In gospoda Mangana., ki bi ga morda po naše sodili, da je zbežal iz norišnice, smatrajo v ZDA kot povsem normalnega človeka. Mož je star 60 let in se je že 21. decembra proglasil za »lastnika vsega vsemirja«. 14. januarja 1949 pa je v grofiji Cook prijavil notarsko overovljeno listino, v kateri je bila njegova «lastniška pravica« potrjena. Svoji »posesti« je Mangan nadel ime «Celestia» in dal tudi izdelati velik žig svoje vsemir-ske »države« «Celestie».
Ko so v zvezi s to za naše pojme nekoliko čudne protestne note Sovjetski zvezi Mangana vprašali, kaj namerava storiti sedaj, ko so Rusi že kršili suverenost njegove dežele, je možakar izjavil:	»Vsemirska država se
zanima bolj za načela, kot pa za uporabo sile » Iz tega »ledi, da mož ni tako predrzen kot občinski svetnik iz Houstona (ZDA) Louie Wilch, ki je ob «sovjetski predrznosti« predlagal, naj bi ZDA ruski satelit sestrelile. Mangan je bil celo tako »velikodušen«, da je izjavil: «Ce bi me bili Rusi prosili, če smejo prodreti v mojo državo, bi jim morda kaj takega tudi dovolil, saj sem 18, januarja letos vladi ZDA tako pooblastilo že izstavil.«
Vse to se zdi kot več ali manj posrečena šala, in laže jo razume tisti, ki se kolikor toliko spozna na ameriško miselnost ali bolje na tako imenovane »amerikanade«, in vendar vsa zadeva s sovjetskim satelitom ni tako enostavna, kajti z vprašanjem upravičenosti tovrstnih poletov se ukvarjajo tudi povsem resni znanstveniki in univerzitetni profesorji, ki tej zadevi posvečajo vso resnost. Gre namreč za vprašanje suverenosti. O suverenosti posamezne dežele ali o suverenosti na sploh je napisanih mnogo študij in knjig, in posamezne določbe o suverenosti so bile doslej uokvirjene v številnih mednarodnih konvencijah. Kot v številnih drugih jnednarod-nih sporazumih so gledišča tudi o suverenosti močno ločena. Zš primer vzemimo o-balna morja. Nekatere države so na primer smatrale, da se njihova suverenost nad o-balnim morjem razteza za deset milj pd obale; druge so stale na stališču, da je do-
volj osčm'milj, tretje špet,’T SlfShe države.
da se suverenost nad teritov rialnimi vodaini razteza .vse do tja, do koder nese topovska cev, itd. Ker moderni topovi nesejo mnogo dlje kot pred 50 leti, je jasno, da bi se suverenost morala močno razširiti.'-Zato je zelo. težko dati tej suverenosti neki splošno veljaven okvir.
Vse kaj težje je vprašanje suverenosti nad zemljo. Q tem vprašanju so se razpisali že mnogi pravniki in z razvojem letalstva je — vsaj za strokovnjake mednarodnega javnega prava — to vprašanje postajalo pereče. Z izstrelitvijo sovjetskega satelita pa je nastal nov moment, ki ga, Po njihovem, ni odlašati.
Osnovno načelo o suverenosti se po termirtologiji britanskega «Commo.n lawa» glasi takole: «Cuius est so? lum, eius est usque ad coe-lum et ad inferos,« kar bi-po slovensko pomenilo; »Cigar so tla (površina dosledno zemlja, ali- dežela), njegovo je tudi vse do neba in do pekla.«
To načelo, ki velja že stoletja, ni veljalo le za državo, pač pa tudi za zasebnika. Vemo pa, da se je to načelo v novejši dobi razvoja držav in sicer v dobi vedno večjega poseganja državne oblasti v življenje zasebnika, omejilo, kajti država je bila pogosto primorana to načelo kršiti tudi nasproti svojemu državljanu. Primer: odkritje zgodovinskih ostankov, ponekod petrolejskih vrelcev ali kaj podobnega na zasebnem posestvu. Toda to velja le za prostor izpo i površine — «ad inferos«.
Kaj pa navzgor, «ad coe-lum«? Leta 1919 je bila v Parizu podpisana mednarodna konvencija o suverenosti zr.čnega prostora, to se pravi vsega prostora nad zemljo, nad površjem posameznih držav, oziroma vseh držav skupaj. Ta konvencija je bila potrebna zaradi tega, ker se je tedaj letalstvo zabelo močno razvijati in vsak novi model letala je šel vedno ,više. In začel se je civilni letalski promet. Leta 1920 so to vprašanje javnopravno uredili tudi za svojo »notranjo rabo« za ZDA, ki so končno dovolile letalom, da »kršijo suverenost zasebnika«, to se pravi, da smejo leteti tudi nad zasebnim prostorom«.
Tedaj je bilo to še sorazmerno lahko rešljiva zadeva, ker je bilo letalstvo šele v povojih in so letala segla le nekaj tisoč m visoko. Danes pa gredo letala že nad 20.000 metrov visoko, rakete pa tudi 100, 200 in tudi več kilometrov visoko. Sovjetski satelit pa je prodrl kar 900 km visoko in že nad dva tedna frči okoli Zemlje ne glede na suverene pravice te
Angleški in ameriški pravniki začenjajo sedaj postavljati mejo suverenosti v višino. Suverenost določene države bi morala po njihovem iti le do tako imenovane «geofizične meje zemeljske atmosfere«. Toda kje je ta meja? Pravniki pravijo, da bi to mejo morali določiti strokovnjaki, to se pravi, geofiziki. Toda tudi geofiziki niso glede tega soglasni, niti niso dovolj poučeni. Sovjetski satelit n. pr. leti že dobra dva tedna, kar dokazuje, da je na tej višini o-zračje — v kolikor o ozračju še moremo govoriti — zelo redko, toda meje tu še ni, kajti kdo naj določi točno črto, do kod sega zemeljska atmosfera in kje se začenja brezzračni prostor. Ker je to nemogoče, nekateri zapadni pravniki predlagajo neko i-dealno črto na višini 500 ali 600 milj ali z drugimi besedami na 1000 km nad zemljo.
To naj bi bil njihov predlog, ki bi ga bilo treba sprejeti na bodoči mednarodni konferenci, ko se bo nekoč določala suverenost v «novih
razmerah«. Dni to utemeljujejo s trditvijo, da je nemogoče dopustiti vsaki državi v višino neomejeno suverenost, kajti po stratosferi in jonosferi, to se pravi po geo-fizični meji atmosferskega prostora obstaja še velikansko prostranstvo, kamor more človeštvo v sedanjih pogojih tehničnega razvoja še vedno poseči, kamor pa suverenost države pravno ne more več segati. Drugi pa so mnenja, naj bi suverenost v višino segala vse do tja, do kamor more določena država seči s svojimi napravami. Toda to je po mnenju drugih nesmiselno, ker da prehodi tujih naprav nimajo v svojem naglem preletu preko neke dežele nobenega vpliva na normalno življenje na površju iste.
Iz začetne »amerikanade« gospoda Mangana smo tako prešli na povsem resen mednarodnopravni problem, ki postaja pereč in ki terja nove mednarodne sporazume. Sicer je res, da njegova rešitev ni tako nujna, vendar se z njim že resno ukvarjajo.
ALI VEŠ...
  da je dr. Martin Ryl®>
direktor astronomskega laboratorija Mullard v Cambridgeu priznal pred člani londonske Royal AstronomicaL Society, da so pri izračunavanju poti, ki jo vrši sov)®t* ski umetni satelit pozabili na okoliščino, da je treba u-poštevati oblast naše Zemlje.
* * #
— da so v fototeki bivše carske policije v Moskvi našli pisma Maksima Gorkega in Leonida Andrejeva. Ta pisma bodo objavili v P°* sebni knjigi skupno z ostalimi pismi Gorkega, ki s0 jih odkrili v muzejih in arhivih.
* K= Šf
— da je ob priliki 150-let-nice svojega obstoja italijanska založba Ricordi v Milanu razpisala mednarodni natečaj za opero v enem dejanju z nagrado 3 milijonov lir; edini pogoj je, da delo še ni bilo nikjer objavljeno.
* * *
— da sta dr, Robert V'-Wilkins in dr. William Hol* lander, zdravnika v bolni!-nici Massachussetts Memorial Hospital, odkrila neko novo zdravilo za znižan}* krvnega pritiska; to n 0VO zdravilo sta imenovala eclo-rotiazid«, in sta ga z uspehom preizkusila v sto in sto primerih.
št * *
— da je v 73. letu starosti umrl Ralph Benatsky, avtor znane operete «Pri belem konjičku«. Rodil se je v Moravskih Budjejovicah na Češkem in je po prvi svetovni vojni obdržal avstrijsko državljanstvo.
* * *
— da se je pred 50 dnevi v državi Para (Brazilija) rodil otrok brez možgan in do je še vedno živ. Hrani se povsem normalno kakor vsak otrok take starosti. Njegova lobanja se nenormalno hitro razvija. Zdravniki so ugotovili, da se v notranjosti lobanje razvija neka vodena tvarina.
* št *
— da je neka slika, ki 80 jo pred pol stoletja kupili za okrog 15.000 lir, ne da bi vedeli, da gre za Rembrandtovo sliko, sedaj vredna °" krog 87 milijonov lir in morda celo več. Sliko je našel restavrator Reg Winder.
* * *
  da sta pred dnevi filmski producent Mike Todd in njegova žena, Elizabet Tap-lor, priredila do sedaj še ne viden sprejem v parku Ma-dison Sqnare (Neto York), katerega se je udeležilo 1* tisoč povabljencev. Tega sprejema, ki sta ga Mikt Todd in njegova žena priredila, da bi proslavila prvo obletnico nagrade, ki jo j* dobil Toddov film *V 8® dneh okrog sveta«, so se u-deležih povabljenci iz Honff Konga, s Havajskih otokov, iz Avstralije in iz večine evropskih dežel. Na sprejemu so bile tudi na programu razne točke, med katerimi so nastopile tudi plesalke in sloni.
št * št
— da je po besedah italijanskega prosvetnega ministra v Italiji nad 4 milijone analfabetov. V poslanski zbornici so pripadniki vseh strank močno kritizirali obstoječi italijanski šolski sistem.
* * št
— da je na ozemlju Nem' ške zvezne republike trenutno okrog 300.000 notoričnih pijancev, ki imajo že hude telesne ali duševne okvare. * Zanimiva je pri tem okoliščina, da se je v teh poslednjih letih znatno povečal al-koholiz*m predvsem med nemškimi ženskami
Angleški fiziolog Adams bo s skupino sodelavcev odšel na Antarktiko proučevat, koliko mraza prenese človeški organizem. Prej pa preizkuša na črnskem \isokošoleu Pliilipsu iz Lagosa v Nigeriji, kako bi se dala ob prevelikem mr*-zti uporabiti majica iz bakrene mreže, ki bi jo segrevali z električno strujo.
Aktualni
portreti
ANNA KASFI Je umetniško ime Joane OTailaghan, ki se je pred kratkim poročila z Mar-Ionom Brandom. Po poreklu je iz Indije. Oče je Anglež, mati pa Indijka. Poleg tega, da je dobra filmska igralka, govori kar osem jezikov
LESTER PEARSON je kanadski minister za zunanje zadeve. Pred dnevi je komisija norveške akademije znanosti tudi njemu podelila Nobelovo nagrado za mir. Pri tem je značilno to, da je bil Pearson eden izmed pobudnikov in organizatorjev atlantske zveze
GEORGETTE LEBIEZ je vzljubila Michela Ba-rillera in se nameravala z njim poročili. Ko je bilo že vse domenjeno je zvedela, da njenega Michela išče policija zaradi nekega ropa. Nagovorila ga je, da se Je javil policiji, hkrati pa se z njim poročila: ona na svoj dom, on pa v zapor
marisa Del krate
Je zelo nadarjena mlada pevka. Vtem ko si je odprla pot v glasbeni svet, se je odločila za film. Podpisala Je že pogodbo z nekim produkcijskim podjetjem in v kratkem bo začela igrati v novem filmu »Za vedno zbogom*, ki ga režira Mario Costa
KONRAD ADENAUER 9| je hotel zopet proslaviti z dejanjem, ki ga postavlja v zgodovino kot neodjenljivega pred. stavmka tiste blokovske politike, ki vedno in povsod zahteva zase vse pravice in nikoli ničesar ne prizna nasprotni strani. V tem smislu in po naročilu ZDA je tudi prekinil diplomatske odnose z Jugoslavijo.
Prlmmi^Jnevmk	—	2	•—	20.	oktobra	19571,
f ANTHONY^ V^ABBORTH^/
OOOOOf) o
Ci
o o o o o
C)
o o o o o o o o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Stala je pri oknu in Prisluškovala. Pogled ji je nemirno begal po samotni, zasneženi preriji. Do tihega trenutka je bila popolnoma mirna, nenadni *um pa jo je prestrašil. Mož jo je sicer že mnogokrat pustil samo, toda tokrat je bilo vse drugače: Pričakovala je otroka. Zakaj mu ni tega povedala, Preden je odšel? Ko bi ve-tel, bi gotovo ostal pri njej, pa kaj ko je imel °rez tega dovolj skrbi! Zo-Pet ga je videla pred seboj, kako ji je položil roke na ramena in ji obzirno razložil tisto zoprno stvar * denarjem. Bil je davkar in je prinesel domov veliko vsoto denarja, ga skril v Prazno pločevinasto ška-«o in zakopal pod desko 11 kuhinji. sZakaj?*
'Ah, slabe vesti!*
Njuni mali prihranki v oddaljeni vasi so propadli, ker je banka doživela zlom. Nujno mora tja, na dolgo Pot pa si ne upa vzeti toliko denarja, zato je najbolj pametno, da ga skri-ie- Takoj, ko se bo vrnil, se bo odpeljal v mesto in 9a oddal v državni banki. *Obljubi mi, da ne sto-iz hiše, dokler se ne urnem,* ji je rekel. »In ži-Ve duše ne pusti noter.* Zdaj je minilo že nekaj Ur, večerilo se je, sneg in ruraz sta pritisnila na samotno hišo. šum! Ni bil veter, predobro je poznalo njegovo šumenje. Ne, ne, neka roka je otipavala zaklenjena vrata in okna. Ne. tudi to ni bilo, temveč trkanje, tiho trkanje. Pritisnila je lice na šipo in Sa9ledala moško postavo, ki je bila naslonjena na ur at a. Hitro se je umaknili proti kaminu, da bi vze-lo eno moževih pištol. To-da nesreča, eno je vzel s seboj'. Druga pa je bila Prazna. Z nerabnim orožjem v roki je šla proti zaklenjenim vratom.
'Kdo je?* je zaklicala. 'Ranjen vojak. Zašel sem, pa ne morem v tej terni naprej. Spustite me ® hišo!*
Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, nato se je znova *dčul njegov proseči glas: 'Samo toliko odprite vratu, da me vidite in prepri-Cali se boste, da vam no-bem storiti nič hudega.*
Bil je bled, izčrpan mladenič z roko v obvezi. Penila ga je k ognju, mu krnila rane in jih prevedla s svežimi povoji. Da-a mu je svojo večerjo, Puedtem ko je jedel, pa mu Je pripravila v zadnji sobi ležišče. Komaj je legel, je trdno zaspal. Ali je res spal? Ali ni morda le čar kul, da bo ona zadremala?
Usa nemirna je hodila P° sobi sem in tja. Noč je bila tiha, le pokanje drv v kaminu je motilo mir. To-&a nenadoma ... Tih šum, tttu glasnejši kot mišje škrebljanje.
Vzela je luč, tiho zdrsnila čez dolgi hodnik in obstala pred tujčevimi vrati. Nobenega dvoma, preglas-n° diha, samo pretvarja Se, da spi. Vstopila je in Se nagnila nadenj: zdelo ®e je, da trdno spi. Brž ko 'e prišla iz sobe, je spet slišala šum. Tokrat je ve-nekdo skuša zdrobiti ključavnico na vratih.
Brž je poiskala med mo-Sevim orožjem največji n°ž in stekla v vojakovo sobo. Tresla ga je dokaj uusa, preden je odprl oči.
'Nekdo hoče vlomiti. Mo-fute mi pomagati.*
'Zakaj pa naj bi tu kdo uiomil?* je zaspano mrmral. tSaj nima kaj odne-
*V kuhinji pod podom je lakaj denarja.*
Komaj je to rekla, bi si nujraje odgriznila jezik. 'Vzemite mojo pištolo,* ji Ju rekel. »Jaz znam stre-jati le z desno roko, ki pa Jf zdaj ne morem uporab-jati. Meni pa dajte nož!* ~a sekundo se je pomišlja-:a, tedaj pa je spet začu-® šum okoli ključavnice, rž sta zamenjala orožje. 'Vi prevzemite prvega,* ju dejal. ♦Bodite blizu vrat n n trenutku, ko vstopi, ustrellte! Streljajte, dokler *e b0 mirno obležal. Jaz °m čakal za vam ina dru-°uga. Zdaj pa utrnite le-sčerbo/»
Bilo je povsem temno. Praskanje je prenehalo, nekaj je močno počilo in vrata so se odprla. Moška postava se je zrinila med podboje. Za sekundo se je njegovo telo jasno zarisalo na snežnem ozadju. V-strelila je. Padel je in spet vstal. Ustrelila je še enkrat. Počasi je zdrsnil na tla in se ni več ganil. Vojak se je nagnil naprej in olajšano vzdihnil. »Torej je bil samo eden,* je rekel. »Dobro streljate.*
Obrnil je mrtvega moža in videla sta, da mu obraz prekriva črna maska. Približala se je tudi ona, vojak pa mu je strgal masko. »Ga poznate?* jo je vprašal. Zamajala se je, nato pa odkimala.
»Tuj mi je,* je odvrnila. In oči, ki so bile velike od muke, da je ne bi izdale, so se zastrmele v obraz moža, ki se je vrnil, da bi oropal samega sebe ...
NEKAJ STRANI IZ UMETNOSTNE ZGODOVINE—------
amen
Likovni umetniki Združenih držav nimajo za seboj tiste tradicije, s katero se lahko ponašajo evropski kiparji in slikarji. Dočim je bila v sredozemskih krajih našega «starega» kontinenta že v starem veku izredno razvita upodabljajoča umetnost, je na ozemlju Združenih držav slikar-umetnik nastopil šele v kolonialni dobi.
Slikarji tistih časov so predvsem portretirali in v njihovem izražanju ni opaziti kakšnih posebnih osebnih teženj. Vsi ti upodab-ljavci, ki so bili le samouki, so skušali čim verneje prikazati na platnu osebe, katere so želele biti portretirane. Ker takrat ni bilo umetniških šol, je v-aki u-metnik pač ustvarjal tako, kaikor se je njemu zdelo pravilno. Nihče ni polagal pažnje na stilistično obdelavo, niti ni noben portretist skušal potvarjati resnico. In v teh težnjah so ameriški slikarji kolonialne dobe vztrajali vse dotlej, dokler jih ni dosegel vpliv evropskega slikarstva.
Eden najbolj znanih ameriških slikarjev iz predre-volucionarne dobe je John Hesselius (1728-1788). Rodil
Od dobe brez tradicij do raznih modernih struj - Bogata zakladnica motivov v ameriških gozdovih, hribih in dolinah
se je v Marylandu. Njegov oče Gustavus je v pričetku 18. stoletja emigriral iz Švedske in vešč umetnosti je dal svojemu sinu tudi prve slikarske nauke. John Hesselius je v svoji mladosti stalno popotoval ob obali A-tlantika ter se aelil iz enega mesta v drugo. Končno si je izbral kot svoje bivališče An napol is. O Hesseliu-su poročajo, da je bil eden najplodovitejših slikarjev tistih časov. Saj vendar zgodovinarji prisojajo njegovim veščim rokam večino gosposkih portretov, ki so krasili stare palače Marylanda in Virginije.
Toda ameriškim slikarjem niso bile dolgo časa prikrite stvaritve evropskih umetnikov. Kakor hitro so prisse-le čez ocean podobe mojstrov starega kontinenta, so
BSffi®®8®®E®S®®SS®®®®®E8!s)®®®®®®8E5i]®®E®B®®®®®fflIllS®(SHI!®®ii
□pa□□□□po
M
m
L/
I
LU
■
ima 5 pomenih na Viit ohem
' •
. :
Prejšnjo nedeljo so na Visokem v Poljanski dolini odkrili spomenik pisatelju I-vanu Tavčarju. Spomenik (na gornji sliki) je monumentalno delo kiparja Jakoba Savinska.
V rojstnem kraju mojstra slovenske e-pike se je zbralo poleg domačinov še le-po število ljubiteljev njegovega dela- Dr-Ivo Tavčar je pozdravil zbrane v imenu Tavčarjeve družine, o pisateljevem delu in njegovem pomenu za slovensko literaturo pa je govoril predsednik Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti dr. Josip Vidmar, ki je tudi odkril spomenik. Nato so se zvrstili še drugi govorniki-
K odkritju Tavčarjevega spomenika je prišel tudi nestor slovenskih pisateljev, Fran S. Finžgar, ki mu je sedaj že 8.1 let. (Na srednji sliki
Skupina slovenskih literarnih delavcev, v kateri vidimo poleg našega dragega dr. Vladimira Bartola še Marjo Borštnikovo, prof- Slodnjaka, pesnika A. Gradnika. (Spodnja slika)
(Foto Selhaus Škofja Loka)
se pričeli ameriški slikarji navduševati za umetnost, katero so gojili njih evropski sodobniki. In tako so se v preprostih in naivnih podobah pričeli vedno bolj odražati tuji vplivi. Vendar se ameriški slikarji niso zadovoljili le z ogledovanjem slik, ki so v njihove ateljeje dospele iz Evrope, temveč so tudi mnogi izmed njih odšli na dolgo potovanje v Anglijo. Študirali so predvsem v Londonu. Tam so se navjzeti duha angleškega slikarstva. In tako je prišlo ameriško slikarstvo pod angleški vpliv, ki se je v podobah umetnikov novega kontinenta kazal skozi vSe 18. stoletje.
Izmed mož, ki so dolga leta preživeli v meglenem o-zračju angleške prestolnice, je treba predvsem omeniti znanega portretista GiIberta Stuarta. Luč sveta je ugledal v Rhode Islandu. V u-metnosti ga je Izučil škotski slikar C. Alexander, Ker pa mu je bil ameriški umetniški krof pretesen, je že z dvajsetimi leti odšel v Evropo. Za časa njegovega bivanja v Londonu je imel nanj velik vpliv Benjamin West. Kmalu je postal Gil-bert Stuart eden najbolj znanih portretistov in zato so ga z naročili stalno oblegale številne osebnosti. Živel je pet let v Dublinu, nakar se je preselil v Pariz. V francoski prestolnici je portretiral tudi kralja Ludvika XVI. Bogat z izkušnjami se je Gilbert Stuart L 1793 vrnil v domovino ter sprva delal v New Yorku in potem v Filadelfiji. V tem mestu je tudi ubodobil Georgea ,Wa-sh ngtona. Naslikal je tri različne portrete prvega predsednika Združenih držav in na osnovi teh podob je u-stvaril mnogotere kopije, katere so mu z vseh strani naročevali. Vse do svoje smrti je veljal ta slikar za enega najpomembnejših ameriških portretistov.
Važnejši ameriški slikarji, Iki so se v tisti dobi odpravili v Evropo, da spoznajo našo umetnost, so bili še John Copley, Ralph Earl, John Trumbull, avtor znamenite upodobitve izjave neodvisnosti ter izumitelj telegrafa Samuel B. Morse.
Vsa ta vedno tesnejša na-
vezanost a-.icrL. e u.netno-sti z angleško se je zrahljala v pričetku 19. stoletja. Kakor je v. Evropi prenehalo baročno slikarstvo, ki je upodabljalo portrete mogočnikov ter se je pojavila težnja do prikazovanja ookraji-ne, tako so tudi ameriški slikarji prvih let 19. stoletja odkrili bogato zakladnico u-metniških motivov v svojih gozdovih, hribih, rekah in preprostih ljudeh. Zavrgli so rekla akademizma evropske tradicije ter raje v svoji domovini im njenih prebivalcih črpali vire likovnih stvaritev.
Eden slikarjev tega kova je bil lVilliotn Mount (1807-1868). Upodabljal je življenje na deželi: kmete pri poljedelskem delu, podeželske praznike, potem lovske slike, ribarjenje ter še mnogotere druge prizore, katere je videl pri svojih obiskih kmečkih naselij.
Nadaljnji pomembni upo-dabljavec narave je bil John James Audubon (1780-185-1). Izreden sioves si je priboril s svojimi slikami živalskega sveta. Umetnost je študiral pri znamenitem francoskem slikarju Jacque-su Louisu Davidu. A kljub naukom svojega velikega u-
aiaA8AJhfl.j.j.8j,AAj.s®®8aj8«ILg,.B»®i8jj®®iai»iAiia8iij®®ifl«iL8l®®.fl8BIfM>®l®Bir»l®®®®a®iii
Gilbei t Stuart Portret Georgea Washingtuna
Jolin Singer Sargeirt
čitelja ni šel po poti tega mojstra, temveč je večino svojega slikarskega ustvarjanja posvetil predvsem živalim, ki se neovirano pode širom po prostranih ameriških praterijah. Izmed upodobitev živalskega sveta njegove domovine je najznamenitejša zbirka »Ameriške ptice#, ki obsega 400 velikih podob. V njih je dokazal svoj izreden čut opazovanja krilatcev, katere je prikazal v njihovem naravnem okolju-
Življenje ob Missouriju pa je prikazoval George Caleb Bingham (1811-1879). Iz nje- | govih podob, v katerih je realizem prežet z lahnim humorjem, lahko spoznamo trgovce s kožuhovino preteklega stoletja, potem strelske tekme in vesele brodarje na reki Missouri.
Slikarji prve polovice devetnajstega stoletja so nadalje odkrivali lepote morja, hribov, dolin ter širni* planjav obenem pa tudi prikazovali trdo življenje ob meji-
Vendar ta neodvisnost a-merižkega slikarstva ni trajala dolgo. Sredi 19. stoletja se zopet čuti vpliv Evrooe, tokrat še bolj kakor prej. Dočim so se ameriški slikarji 18. stoletja ustavljali predvsem v Angliji, so šli sedaj čez Rokavski preliv. Tja so jih namreč zvabila nova gledanja francoskih umetnikov. Spoznavali so svetlobo in i-gre luči francoskega impresionizma ter se vživljali v umetnost Renoirja, Moneta, Cezanna in drugih znamenitih upodabljavcev. V zgodovini ameriškega slikarstva srečamo mnoge tuje vplive. Vendar lahko trdimo, da je od vseh slikarskih gledanj a-merieike umetnike najbolj prevzel impresionizem.
Mary Cassatt (1843-1926), slikarka, ki je prepotovala velik del Evrope, izraža govorico impresionistov. Rojena v Piftsburgu je obiskovala znamenito pennsylvan-sko akademijo lepih umetnosti. Sama je izrazila svoje veliko občudovanje do slikarjev Maneta, Courbeta in Degasa. V Parizu je bila član družbe impresionistov ter sledila umetnosti, s katero je zaslovel Edgar Degas. In tako tudi pri tej slikarki spoznamo, da je svoj svet odkrila v gledališču.
Sodobnik te umetnice je bil John Singer Sarge nt (1856-1925). Kljub temu da je ameriškega pokolenja, ga le malokdaj srečamo na novem kontinentu. Mnogo je potoval in zato svetloba njegovih pod ob izraža razgleda-nbst človeka, ki je videl m čutil širni svet. Saj ga vendar smatrajo za Amerikan-ca, rojenega v Italiji, vzgojenega v Franciji, za človeka, ki sliči Nemcu, govori angleško in slika kakor Spanec.
Toda ameriško slikarstvo se ni ustavilo pri podobah polnih zraka in luči. Pritegnila sta ju kubizem in abstraktna umetnost. Vendar pa ameriški slikarji niso novodobna evropska gledanja prenesli v svoje okolje brez katerih koli pridržkov, temveč jih prikrojili po ivo-je. Tako predelano moderno umetnost zastopa predvsem neka skupina slikarjev, ki je znana po imenu »Brezmadežni«. Ti so zlili abstraktno umetnost z realizmom. Njihove podobe prikazujejo dejanske, realne objekte, s katerih pa so izločene vse potankosti. Tako dobe kompozicije velikih barvnih ploskev, katere so vseskozi ostro »°mejene. U-
podobljeni objekt reducirajo v geometrijske like, ki pa še nedvoumno predstavljajo nekaj resničnega, otipljivega in razumljivega.
Eden od pionirjev te smeri moderne umetnosti, katero goje »Brezmadežni«, je slikarka Georgia 0’Keeffe. Kot hči irskega očeta in matere madžarskega pokolenja se je rodila 1. 1887 v Sun Prairie v Wisconsinu. V starosti sedemnajstih let se je vpisala na umetniški inštitut v Chicagu, nakar je študije umetnosti nadaljevala v Nevv Yorku. Nekaj časa je poučevala slikarstvo v Te-xasu in pri pogledu na naravne lepote tiste dežele se je še bolj navezala na u-metnost. Zato je pustila šolo, se naselila v New Yorku ter vse svoje sile posvetila sodobnim težnjam ameriškega slikarstva.
O svojevrsmem amerissem realizmu nam naualje tolmačijo podobe, katere so u-stvariii slikarji John Mar in, Charles Demuth, Arthur G. Dove, P.reston Dickinson, Charles Sheeler, Lyonel Fei-ninger in drugi.
V Ameriki nadalje srečamo še svojevrstno gibanje, katero je bilo označeno kot »romantični realizem«. Njih glavna predstavnika sta bila
Lovci na ostrige v Cancalu
slikarja Robert Henri ter George Bel lotos, preminula devetindvajsetega ter petindvajsetega leta tega stoletja.
Najnovejše težnje ameriških slikarjev pa smo spoznali na zadnji Biennali lani v Benetkah. Takrat je 35 slikarjev s šestinštiridesetimi deli predstavilo sodobno u-metnost Združenih držav. Na razstavo niso poslali podob poljudne vsebine, temneč so vsi posvetili svojo u-stvarjalno mož' prikazovanju mesta. Saj je bilo ob vhodu v ameriški paviljon z velikimi črkami napisano: ameriški umetniki slikajo mesto.
Nebotičniki, brooklinski most, popisani zidovi, mesto v vsej svoji obsežnosti kakor tudi najmanjši kotiček ogromnega aglomerata betona. železa in luči so bili neizčrpni viri pripovedovanja in kompozicij ameriških slikarjev. V tem pestrem izboru platen smo srečali najrazličnejše prikaze utripa velemesta. Mestne ulice in stavbe, ožarjene po sončnih žarkih, so bile upodobljene z. realnimi pogledi, mnogokrat se je pa na teh "Ukah ameriških upodabljavcev blestela igra luči in teme v vsej moči abstraktnega in prostorskega izražanja.
m
%
Marv Cassatt
Loža
Prešernova družba v Ljubljani bo že letos pričela izdajati knjige žepnega formata po nizki ceni.
Pred kratkim je založba objavila svoj program .za več let. Ta program je zelo obsežen. Vsako leto nameravajo izdati po pet do deset knjig, še letos pa bodo izdali dve. Cena bo zmerna. Letos sta na programu Klaus Eigkova «Dan ničla« in Balzacova »Zena tridesetih let«. Pester je tudi izbor del, namenjenih za izdajanje v prihodnjih letih. V tem izboru je nad 60 del iz svetovne književnosti, med njimi tudi dela najuglednejših avtorjev, kot so; Dostojevski, Si-lone, Steinbeck, Plivier, Pra-tolini, Hemingway, Melville, London in drugi. Težišče je na tako imenovanem lažjem Čtivu, ki pa seveda ni brez določenih kvalitet. Zajeta je pretekla in sedanja književnost raznih narodov.
Vsekakor bi bilo dobro in prav, če bi katera izmed domačih založb kaj storila tudi Za knjige žepnih izdaj domačih avtorjev. Morda je tu-
di to naloga Prešernove družbe, ki je najbolj ljudska založba.
Mladinska revija
JADRO
je danes realnost!
Z zgornjimi besedami se prične uvodna beseda, s katero je uredništvo predstavilo bralcem novo revijo.
Ni lahko pri nas z revijami. Treba je poguma, volje, treba je tudi ljudi, ki znajo biti požrtvovalni: Med tistimi, ki jo pripravljajo, in med tistimi, ki ji naj. pomagajo. Težko je namreč brez pomoči. In zaradi vsega tega bi človek z žalostnimi izkušnjami rad kmalu videl čim več številk revije, da bi bil pregnan vsiljivi dvom. Da bi tako zares imeli mladinsko revijo, ki bi bila realnost nečesa stalnega in ne samo realnost utrinka.
Toda ni lepo najprej izražati dvome. Pa saj to niti niso dvomi, temveč le želja, da bi pri tej novi reviji šlo vse dovolj gladko. (Če bi šlo «popolnoma» gladko, bi stvar ne bila več zanimiva.)
Ko tako pregledujemo prvo številko, ugotavljamo,
MfiitiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiHiiiMiiiiimitiiiiiiiinniiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHtiiiii,n,mm
ALBERT CAMUS
letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo
NASLOVNA STRAN NOVE REVIJE
da obstajajo elementi za upanje, da bo vendarle šlo. Predvsem si revija ne stav-Ija kakih visokih, nikoli dosegljivih ciljev, če se namreč revija dodobra u-sidra, tedaj se bo sama po sebi dvignila tudi kvaliteta, ki je glavni pogoj tudi za povečanje njenega obsega. Kar nas pa še navdaja z upanjem, da ne bo ostalo samo pri prvi številki, so pa nekatera znana imena, ki jih srečujemo na straneh »Jadra*. Ob njih se nam utrjuje prepričanje, da predvsem oni sami ne bodo popustili. V njih vidimo ljudi, ki čutijo potrebo po pisanju, po objavljanju svojih del. Vemo, da bodo napravili prav vse, kar je v njihovi moči, da obdrže revijo pri živlienju. (In kar na tem mestu je treba dostaviti: prav je, da tudi drugi napravijo vsaj najmanj, kar morejo, da namreč revijo kupijo).
Pri tem bi že takoj hoteli opozoriti na nevarnost, da ne bi revija postala glasilo le majhne skupinice ljudi. Namen uredništva je seveda povsem drugačen, vendar bi želeli, da bi se to že v prihodnji številki tudi zares videlo: da bi namreč na njenih stra-rieh srečali še druga imena. Pridobivanje novih so-trudnikov ni prav lahek posel, toda je neizogiben. In med mladimi Ijudrpi jih je pri nas še precej, katerih imena si tudi želimo videti v »Jadru*. Prav pa je, da se je uredništvo odločilo za objavljanje prispevkov s pravimi imeni.
Članki s podpisom bodo izražali le avtorjeva osebna mnenja in misli, je rečeno v uvodu revije. U-mestna pa je omejitev, da bo revijo «vodila vseskozi napredna in svobodna misel*, čeprav «noče biti niti najmanj ideološko opredeljena*. (Sodelavcev gotovo ne bodo motili nekateri hripavi in vreščeči glasovi, ki se vedno in povsod zalete v vse in vsakogar, ki je prepričan, da lahko pošteno misli in živi, četudi ne čuti na vsakem koraku palice nekih pastirjev).
Nočemo se spuščati v per drobno oceno prispevkov. Poudarjamo le, da je njih raven v celoti toliko visoka, da opravičuje izhajanje revije. Z razširjenim krogom sodelavcev bo pa prišlo tudi do strožje selekcije in do dviga splošne kvalitete. V prvi številki so prispevki sledečih enajstih mladih avtorjev: Louisa Abrama, Maria Bana, Sergeja Birse, Aleksandra Corradettija, Igorja Kos-mine, Miroslava A. Košute, Ale Peče, Adrijana Rustje, Draga Sedmaka, F. Švaba in Tatjane Uršič.
Revija je vredna vse naše pomočil
rho
Ingrid Bergman
Roberto Rosselini
Kratka vest nekega francoskega časopisa, da je RTisla v Pariz lepa indijska princesa Sonali Das Qtipta, je zadostovala, da se je polemika okrog po-rbčnega para Ingrid Berg-man-Roberto Rosselini zopet razživela. Nekateri vedo povedati, da prihaja indijska princesa, v katero je baje Roselini zaljubljen, na razgovor z Ingrid Bergman, drugi pa zatrjujejo, da je Rosselini ne mara in da je njen obisk v Parizu le poslovnega značaja. Nihče seveda ne ve resnice, prizadeti pa ne dajejo izjav.
Če vest že ni resnična, pa je vsaj dobro pogodena, pravijo tisti, ki vidijo tudi v tej dobro reklamo za Rosselinija.
Kako se je Rosselini pravzaprav spoznal z Ingrid Bergman in kako je prišlo do ljubezni, ki so jo nekateri primerjali z največjimi in najbolj poznanimi zgodbami ljubav-nih parov zgodovine?
Takoj po zaključku filma «Paisži» je imel Rosselini tiskovno konferenco, v kateri je ostro napadel tako tedanje režiserje kot igralce, »Ingrid Bergman je zame edina igralka, vredna spoštovanja,* je tedaj izjavil.
Ingrid Bergman je izvedela za to izjavo ter je Rosseliniju napisala pismo, ki spada brez dvoma med važne dokumente v zgodovini filma. «Dragi gospod Rosselini,* je pisala. ♦Videla sem vasa filma, ki sta napravila name globok vtis. če je vaše mnenje o meni, ki ste ga izrazili na tiskovni konferenci, resnično in če potrebujete za vaše bodoče filme igralko, ki dobro govori angleško, ki je pozabila nemščino, ki obvlada komaj nekaj besed francoščine in ki zna reči v italijanščini samo dve besedi ,Ti amo', potem vedite, da bo zame velik dan, ko bom lahko delala z vami.*
Treba je dodobra poznati Rosselinija in njegov značaj, da lahko razumemo, kako je nanj to pismo delovalo. Prvi telegram, ki ga je poslal Ingrid v zahvalo za pismo, je bil sestavljen iz 425 besed. Temu telegramu so sledila pisma in zopet novi telegrami ter neskončno dolgi telefonski razgovori, končno sta se zmenila za sestanek v Londonu. Ingrid je prispela v London točno, Rosselinija pa ni bilo od nikoder. Ravno tedaj je namreč v Rimu zbolela igralka Ana Magnani, s katero je imel Rosselini že nekaj let ljubezensko razmerje. Kot bi slutila, da se ji oddaljuje, je Ana Rosselinija toliko časa pregovarjala, da ni odpotoval v London. Ingrid se je Rosselini pismeno oprostil ter določil datum drugega sestanka. Toda tudi na tega ni prispel pravočasno. Zopet ji je pisal oprostilno pismo in se dogovoril, da se bosta videla tokrat v Hollywoodu. Prispel je točno ob napovedanem dnevu. Hiša Bergmanove je bila vsa okrašena s cvetjem in številna družba najvidnejših ameriških filmskih zvezdnikov, je v salonu čakala njegov prihod. Pravijo, da je Ingrid prebledela, ko ga je zagledala. Nekateri so to bledico tolmačili kot znak. da je bila že tedaj zaljubljena’ v Rosselinija. Prav gotovo pa se je razvila med njima ljubezen v času Rossellintjevega enomesečnega bivanja v hiši zdravnika Lindstroma — prvega moža Bergmanove.
Ko je Rosselini odhajal
v spremstvu Bergmanove v Evropo na snemanje filma *Stromboli», je imel še razgovor z Lindstro-mom, kateremu je baje dejal: «Ljubim Ingrid in mislim, da tudi ona mene ljubi, če bi postala najina ljubezen med snemanjem v Italiji še trdnejša, vedite, da vas bom o tem o-sebno obvestil in prevzel nase vse posledice.* Lind-strom se mu je baje samo nasmehnil in dejal: ♦Dragi Rosselini — poznam svojo ženo že štirinajst let. Prepričan sem, da gre le za trenutno simpatijo, ki jo bo pa kmalu prebolela.*
No, kasnejši dogodki so pokazali, da se je Lind-strom motil in da je Rosselini zmagal, kot je bil vajen zmagati vedno. Nič ni pomagala vsa gonja, ki so jo sprožili to- in onstran oceana. Nič niso pomagale prošnje užaloščene in užaljene Ane Magnani, nič niso pomagala niti pisma Lindstroma, ki je rotil ženo, da se vrne k njemu in k hčerki Pii. Ljubezen med njima je bila tako velika, da sta bila pripravljena kljubovati vsemu svetu. Toda kakšno ceno sta morala plačati za to ljubezen. Hollywood je Bergmanovi zaprl vrata, bivši mož pa je pripeljal svojo bivšo ženo celo pred sodišče. Na procesu, ki je bil v New Yorku, je prišlo do zelo ostrih kritik tako na račun Rosselinija kot na račun Bergmanove. Lindstrom je na eni izmed razprav med drugim izjavil:
♦Ne bom dovolil, da bi se moja hčerka kdajkoli srečala s svojo materjo v Italiji, kjer bi lahko prišla v dotiko z Rosselinijem. Rosselini uživa zelo slab sloves tako v Evropi kot v Ameriki. Vsi vedo, da je nepoboljšljiv narkotik ter da je živel že z mnogimi poročenimi ženskami.*
Zelo težka za Bergmanovo je bila obtožba, ki jo je proti njej izrekla na procesu njena hčerka, ki ji je bilo tedaj komaj deset let. «Nočem videti matere, ker tudi njej ni bilo dosti do mene. Rosselinija pa i>oznam, ko je bil mesec dni pri nas na obisku. Tedaj si je izposoje-val večkrat od mojega o-četa denar, s katerim je potem kupoval meni darila.* Bergmanovo in Rosselinija so te izjave močno prizadele.
Cas in rojstvo treh otrok sta počasi ugladila kritike in mnenje javnosti. Ingrid se je zopet vrnila k delu v filmu — ameriški producenti so ji končno o-prostili in režiserji so se začeli zanjo zopet potegovati. Dobila je celo Oskarjevo nagrado za film ♦A-nastazija*, velik uspeh pa je doživela tudi v Parizu v gledališkem delu ♦čaj in simpatija*.
Lahko bi bila končno srečna, da ni prišla iz Bombaya, kjer snema Rosselini vrsto dokumentarnih filmov, vest o novi ljubezni med njim in indijsko princeso Sonali Das Gupta. Razburjenje je bilo veliko. Časopisi so pi-
sali, da je indijska vlada zahtevala odstranitev Rosselinija ter da je lepa princesa že zapustila svojega moza in otroka. Prišel je demanti s strani Rosselinija, kot tudi s strani Bergmanove.
Pravijo, da bi se moral Rosselini v tem mesecu vrniti v domovino. Njegov prihod bo brez dvoma razčistil vse dvome. Nekateri zatrjujejo, da je Bergmanova povsem prepričana v Rosselinijevo nedolžnost ter da gre za navadne spletke proti njima, drugi pa si že obetajo senzacionalne vesti v zvezi z ločitvijo Rosselinija in Bergmanove in s poroko z lepo indijsko princeso. Pri človeku kot je Rosselini, je vse mogoče, pravijo o-m, ki ga poznajo in gledajo v njem še vedno osvajalca žensk, čeprav mu je Že 53 let.
£OOOOOOOOOOOOOCOOOOOOO OOOOOOOOOGCOOOOOOOOOfOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOC >000000000003000000000000000000000oooooooooooooooooooooc
, BROADWAY,	PARIZ
STERDAM, BUDIMPEŠTA, 'LONDON, MILAN, DUNAJ, TURIN, RIM -MESTA	NAJVEČJEGA
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooc I
o
o
o
o
o
« .. .toda po tistem, kar sem doživeta v Ameriki — svoji domovini, in po velikih triumfih, ki sem jih doživljala v vseh večjih. evropskih mestih, sem še bolje spoznala, kako bedni so ljudje, ki se štejejo za vzvi -šene nad drugimi m sodijo druge samo po zunanjosti. Zanje je barva polti važnejša, kot človekov značaj *
Tako je pripovedovala znana plesalka Jo-sephine Baker, »črna Venera«, o svoji zadnji turneji po Ameriki, ki jo je napravila pred nekaj leti.
«Bila sem takrat zadnjikrat v Ameriki. Z menoj je bil tudi moj mož Jo Bouillon. V Washingtonu me je sprejel sam predsednik Eisenhower, a v parku Bele hiše stoji moj kip. Nastopila sem v črnski četrti Harlem, kjer so me seveda nadvse navdušeno sprejeli.
Toda potem . . .
V New Yorku sva se z možem nameravala zadržati nekaj tednov. A je bilo tako grdo. Tako zoprno. Tako hudo!
Iskala sva sobo v hotelu. V prvem so nama bili pripravljeni dati sobo samo za eno noč. Sla sva v drugega. Nato v tretjega, in . . . Kdo bi štel! Bila sem že čisto na koncu s svojimi močmi in na jok mi je šlo.
In bil je Silvestrov večer.
Nazadnje sva le dobila v nekem hotelu, ki sicer ni bil prav p>rve kategorije, dve sobi. Komaj sva izložiia svoje reči iz kovčkov, se oglasi po telefonu ravnatelj hotela.
»Strašno mi je žal, toda nastala je neka
pomota. Vajini sobi sta namreč z jutrišnjim dnem že oddani,...»
Bila sem tako obupana, da sem se ojunačila in sredi noči, bila je skoro polnoč, telefonirala samemu newyorškemu županu, g. Wagnerju. Rekel mi je, da naj bom mirna in naj ostanem,, a če bi naju hoteli. s silo vreči ven, naj ga pa pokličem.
Tako sva ostala. Toda . ..
Iz previdnosti sva naročila kosilo v sobo. Vse, kar sva želela, so nama prinesli. A brez krožnikov, brez vilic, žlic in nožev in brez prtičev. Z rokami sva morala zajemati m jesti.. .
«Obžalujemo, toda zaradi velikega navala gostov nam je zmanjkalo jedilnega orodja . . .»
Rešil naju je neki prijatelj, ki nama je odstopil svoje stanovanje. Zakon pač prepoveduje odreči stanovanje človeku druge polti, a .postrežba . . .
Se enkrat sem imela v tem času neprijeten doživljaj. Tudi v New Yorku. Z znanim pevcem in filmskim igralcem Frankom Sinatro sva imela skupaj nastopiti. Ves navdušen me je Frank odpeljal v Stork-klub večerjat. Ta klub je samo za člane in njih goste, Vanj zahaja samo najbolj elitna družba New Yorka. Vsak izmed njih bi najbrž mogel kupiti celo newyorško pristanišče z ladjami vred. Taki ljudje torej zahajajo v ta Stork-klub.
Kmalu se pojavi poslovodja in reče Franku;
PAULINE SASSARD
Kako sodi povprečni Američan o sovjetskem umetnem satelitu
A
KORISTNI TOVOR
MEHANIZEM ZA VZLET
REZERVOAR ZA KISIK
REZERVOAR ZA GORIVO
RPALKA ZA KISIK
TURBINA ..
PROSTOR ZA IZGOREVANJE
IZPUH
PLINSKA KRMILA
- ZRAČNA- KRMILA,
Raketa, ki je ponesla umetni satelit v jonosfero
LETA 19}3.
Tovarna letal in raket »Glenn L. Martinu je objapila tale oglas: »Naša tovarna je pripravljena in opremljena, da lahko izdela kakršnokoli zračno ladjo za polet na Luno. To lahko stori takoj ko bi se pokazalo, da je to za obrambo naše dežele potrebno■»
LETA j 055.
Nemški strokovnjak za rakete, ki živi v A-mertki, tVernher von Braun je izjavil: sRaketni inženirji so raketnim poletom mnogo bliže, kot se na splošno misli.«
Povprečen človek v Ameriki gleda na vse to z nekoliko drugačnimi očmi kot u-čenjaki in politiki. Saj je bi'l do sedaj navajen čuti, da je v ZDA vsa moč, finančna, industrijska in politična. Ni ga naroda, ki bi mogel tako mogočno, tako bogato in tako veliko deželo preseči. Povsod so prvi, povsod so najbolj spretni, najbolj vzdrž. ni, najbolj učeni, najbolj. ..
No, in zdaj pa ti pTide takale novica, da ni bil prvi umetni satelit narejen v A-meriki, marveč v Rusiji.
Sedaj se je pokazalo, da so bile vesti, da Rusi niso zmožni takih reči in ki so jih širili ameriški listi, le varanje ljudstva, da bi prikrili svoje neuspehe.
Toda ameriški učenjaki so prav dobro vedeli, da so v Sovjetski zvezi resno na delu, da prihaja iz sovjetskih šol vsako leto veliko mladih strokovnjakov, ki so dobro pripravljeni.
Sedaj tudi povprečni ameriški človek nekako razume resnico in ve, da so ti Rilsr
vsega zmožni..,
A javno mnenje se sprašuje: «Kdo je kriv, da je do tega prišlo?« Hkrati pa mnogi vidni in odgovorni ljudje v ZDA hitijo z raznimi izjavami zmanjševati pomen u-metnega satelita, ki je že petnajstkrat preletel Ameriko
Admiral Ravvson Bemett je dejal: »Takle kos železa lahko skoro vsakdo pošlje v
zrak.«
Bivši ameriški obrambni minister Wilson pa je dejal: «Na.ii vojaki nimajo na Luni prav nič iskati.*
A senator Wiiley 'vz Wi9con-sine je rekel: «Prav nobenega razloga ni za vznemirjenje.*
A povprečni Amerikanec modruje takole: «Ze prav, da ni razloga za vznemirjanje. Toda zakaj ni ameriški satelit prvi zletel v ozračje, če je to res tako enostavno?«
In v vsej naglici delajo. poskuse. Hitijo, da bi nadomestili zamujeno. Poskušajo, pa se jim nič kaj ne posreči.
Sputnik pa medtem leti po vsemirju.
Sedaj podtikajo Sovjetom, da bodo izkoristili svoj u-speh za to, da bodo vsiljevali svojo voljo njim in drugim.
Morda pa bo Sovjetom to služilo bolj za to, da jim drugi ne bodo mogli vsiljevati svojega diktata.
Ce bodo uspehi na tem področju služili za blaginjo in napredek človeštva in ne za njega uničevanje in zati ranje, je popolnoma vseeno, kdo je prVi. ki kaj najde in odkrije.
A Sputnik je pravzaprav Šele začetek.
S. ANDOLČEK
mm
i
»N
. A
V
8
3000000000000000000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOO
Jo Bouillon, francoski glasbenik in dirigent nekega orkestra. Deset let st* ** poročena. Njun zakon je veljal za zel* srečnega. Kaj tudi ne bi! Bila sta naanr*« vedno istih nazorov, imela sta enake P0" glede na življenjska vprašanja, zlasti P* sta se ujemala glede odrtosov med ljudmii :•» smrmr	glede	plemenske mržnje in enakopravno-
ati.
Strpnost, razumevanje in ljubezen je bilo življenjsko vodilo Josephine in je po*t* lo tudi njegovo.
Da bi manifestirala to misel, da bi I* bolje dala izraza tej veliki ideji, in v protest proti zatiranju človeka po človeku« posebno zaradi plemenske mržnje, sta P0" svojila osem otrok, sirot vseh plemen. Poleg zamorčka so Japonček in Kitajček, * Koreje in iz Finske, iz Alžira im Kolumbije, iz Izraela in Francije.
Josephine je hotela nuditi tem mah1*-sirotam vseh plemen topel in prijeten dom, in obenem tudi dokazati, da ne obstaj* plemenska mržnja, če ni bila vsajena *■ človeško srce že z vzgojo.
S prihranki, ki sta jih imela, sta kupil* zanemarjeno posestvo v vasi Milandes v Borgogne v Franciji. Mnogo denarja j* T treba za preureditev in popravila, » zadnje je postal ta gradič zelo priljubljen* turistična zanimivost. Jo Bouillon se 1* popolnoma posvetil vodstvu tega pesestva« uredil je posamezne prostore za restavracijo in prireditve, ter še druge naprav*. Izkazalo se je, da je spreten podjetnik j* skrben gospodar. Zaradi velikih stroškov i® dolga je Josephine ponovno šla na oder. da bi s plesom zaslužila za svoje otrok«.
Njena pot je začela pravzaprav iti n*" vzgor že v njenem domačem kraju, b • Louisu v državi Missouri. Mulatka je, za*°
m ‘
je njena polt temna, skoro črna. Prvi
večji
tu!
m.
.
L ■
mm
P -V
«Rad bi z vami spregovoril nekaj besed.«
A Frank, ki je takoj razumel, mu reče:
«Zelite torej, da gos.pa Baker zapusti lokal?*
«Da!»
Tedaj pa je drobni Frank planil pokonci, iztegnil roko in prisolil poslovodji dve tako krepki klofuti, da je kar odmevalo po lokalu.
Tako se je zgodilo z Josephine Baker komaj pred nekaj leti. Njej, ki je aktivno sodelovala v borbi proti nacistom in fašistom na strani zaveznikov. Med drugo svetovno vojno je namreč ta umetnica zapustila Pariz in se umaknila pred nemškimi četami najprej v Španijo, nato na, Portugalsko in se nazadnje ustavila v Severni Afriki, kjer je bila najprej bolničarka v vojaških bolnišnicah v Alžiru, a pozneje je bila v službi francoske obveščevalne službe. 7,a vojaške zasluge je prejela visoko francosko odlikovanje: postala je vitez častne legije.
V zadnjem času se njeno ime zopet omenja v svetovnem tisku. Pred pariškim sodnikom je namreč nedavno bila obravnava za ločitev njunega zakona. Zadnja razprava je namreč bila preložena na 12. november.
uspeh je doživela na Broadwayu. Njena d* metniška pot je šla potem od manjši odrov na velike in je bila domala skoro v vseh evropskih večjih centrih.
Broadway, Pariz, Berlin, Amsterdam. Budimpešta, London, Milan, Dunaj, Tu n O’ Rim. To sp bili njeni triumfi. Sla je 00 uspeha do uspeha,.	,
Prva leta je nastopala povečini v prec pomanjkljivih kostumih. Znan je njen P***’ pri katerem je imela na sebi samo *kfl ce« iz banan. Tudi v Berlinu je nekoč n*J stopila v tem «krilcu». Bilo je na prosi* ^ in prav med predstavo se je ulil d«*- . Josephine je plesala kar dalje. Zaradi ja so odpadale banane druga za dru* in ...
Njeno telo Je bilo čudovito skladno,
* ko je plesala, se je njena rjava koža i sketala. kar je skupno z gibi učinkov
tako, da so ljudje kar noreli. Bila j« razigrana rta odru in je poskakovala, spakovala na vse načine, a se pote« jiala kot kača, oponašala žirafo, plesal* ** rusel* ...	.	(i
Ljudje so k njenim predstavam kar Plačevali so vstopnice tudi po najbolj *• tastičnih cenah. Bogatini in knezi so P hajali k njenim nastopom, jo vabili n» čerjo in v družbo. A Josephine se j« Pj^ vsod obnašala spodobno in nikoli ni "■ čuti, da bi bilo njeno vedenje spotildjiv Kljub temu je bila za mnoge, zlasti z* božne, simbol pohujšanja in pregrehe, v ^ pogube in skušnjav. A ko so zvedeli, je doma nadvse preprosta ženska, na in ljubezniva, da ne kadi in ne P J likerjev, so menjali svoje mnenje, in ce^ pobožne žene so jo potem začele naziva »draga deklica«,	_	„
Jo Bouillon je Josephinin tretji moz. * leta sta živela v največji slogi, a sedaj Pj kar naenkrat nastal med njima spor. ^ prav jasno, v čem je pravzaprav ta nas'p razum. Josephine trdi, da je napravil iz njene vzorne domačije pridobitno P°. jetje, da je njene otroke industrializir* ’ kar pa da ona nikakor ne more dopusti • On pa trdi, da je' teklo vse življenje mir!U in gladko, dokler se ni Josephine vrn\j, za stalno domov, ko je nehala nastop*()| Sedaj pa da vse terorizira, da ne zna * spodariti ...	e
Jo še vedno ljubi Josephine in ,ega.rog, taji. Jo noče iti od nje in od svojih m ^ saj imajo njegovo ime. Posestvo )e pr*j. zaprav delo njegovih rok, 'njegove iznnJ ljivosti, njegove spretnosti.
A medtem ko traja ta spor in ko o dva čakata na novo sodno obravnavo, ^ njuni otroci plašni stiskajo kje sami in ? jim čudno zdi, ko m več k njim očka 1 ko tudi mamica ni več taka, kot je bila.
Se bo v resnici ta otroški raj podr1?* .
ZVlšltf
EDGAR	ALLA
o.
DVOJNI UMOR V ULICI MORfiUE
Skozi okna prednje sobe bi n« mogel zbežati nihče, ne da bi ga pri tem opazila množica na ulici. Morilci so torej morali uiti skozi okna zadnje sobe. Dolžnost naju — preiskovalcev — sedaj ni ta,	da	zaradi	navidezne ne-
verjetnosti zavržena ta zaključek, do katerega sva prispela na tako nedvoumen način. Preostaja nama le, da dokaževa, kako te navidezne neverjetnosti v resnici niso tako neverjetne.
V sobi je dvoje oken. Enega od njiju ne zaslanja pohištvo; tako nudi neomejen razgled.	Pogled	skozi spodnji
del drugega	pa	zakriva	skočnica ne-
rodne • postelje, ki je potisnjena prav do njega. Prvo so našli skrbno zapahnjeno od znotraj. Kljubovalo je najmočnejšemu,	ki	ga je	skušal odpreti.
Na levi strani okvira je bila velika, s svedrom izvrtana luknja, v njej pa je tičal zelo močan, skoraj do glave zabit žebelj. Pri preiskavi drugega okna so našli enak žebelj, ki je bil podobno zabit. Policija je bila tedaj popolnoma sporazumna, da tam skozi ni bilo mogoče uiti; in zato so menili, da žeblja ni treba izvleči in odpreti
oken.
Moja lastna preiskava je bila nekoliko bolj natančna in to prav zaradi razloga, ki sem ga že omenil. Vedel sem namreč, da je tu tista navidezna neverjetnost, za katero moram dokazati, da v resnici ni takšna.
Tako sem premišljeval še v naprej
— ta posteriori*. Morilci so zbežali skozi eno teh oken. če je to tako, ne bi mogli zapahniti okvirov z notranje strani, kot smo jih našli zapahnjene.
— Mišljenje, ki je zaradi svoje jasnosti končalo policijsko preiskavo v tej smeri. Okviri so bili torej zapahnjeni. Zato so morali biti taki, da so se lahko sami zapahnili. Temu zaključku se ni dalo izogniti. Pristopil sem k prostemu oknu, malce s težavo izvlekel žebelj in poskusil dvigniti okvir. Kakor sem predvideval, je kljuboval vsem mojim naporom. Tedaj sem vedel, da mora obstajati neka skrita vzmet in potrdilo mojega mišljenja me je prepričalo, da so te domneve vendarle pravilne, čeprav so ostale okolnosti glede žebljev še vedno skrivnostne. Pri skrbni preiskavi sem odkril skrito
vzmet. Pritisnil sem nanjo in sem bil z odkritjem tako zadovoljen, da okvira nisem niti poskusil dvigniti.
Tedaj sem vtaknil žebelj nazaj na staro mesto in si ga ponovno ogledal. Oseba, ki bi zlezla skozi okno, bi ga lahko tudi zaprla, vzmet pa bi ga zadržala. Toda žeblja ne bi mogla spraviti nazaj. Zaključek je bil zelo enostaven in je spet zožil območje mojih preiskovanj. Morilci so morali zbežati skozi drugo okno. če sva predvidela, da sta bili vzmeti na obeh okvirih enaki, kot je verjetno tudi bilo, bi morala najti razliko med obema žebljema, ali vsaj v tem, kako sta žeblja pritrjena. Zlezel sem na posteljno žimnico in si čez skončnico točno ogledal drugi okvir. Segel sem z roko za desko, takoj našel vzmet„ in jo pritisnil. Kakor sem predvideval, je bila enaka sosednji. Tedaj sem pogledal še žebelj. Bil je močan kot prvi in zabit navidezno na isti način — vse do glave.
Mogoče misliš, da sem se zmotil; če »i res tega mnenja, si namen tega uvoda razumel čisto napačno. Da uporabim športni izraz: nifi enkrat nisem 'udaril mimo’. Sledi nisem nikoli niti za trenutek izgubil. Nobtne razpoke ni bilo v nobenem člehu verige. Skrivnosti sem sledil vse do zadnjega rezultata in ta rezultat je bil žebelj. Ta je bil, kot sem že rekel, v vsem podoben svojemu vrstniku v drugem oknu, kar pa je bilo čisto brezpomembno (čeprav se mogoče zdi, da je bilo odločilno J, če ga primer-
java s premislekom, da se je prav v tej točki krog zaključil. ’S tem žebljem,’ sem si dejal, ’mora biti nekaj narobe.’ Prijel sem ga in tedaj mi je glava s skoraj četrt palca dolgim kosom stebla ostala med prsti. Ostanek stebla se je bil odlomil in je ostal v izvrtani luknji. Prelom je bil star (robovi so bili namreč pokriti z rjo) in ga je očividno povzročil udarec s kladivom, ki je deloma zabil glavo žeblja v površino spodnjega dela okvira. Nato sem del žeblja z glavo vtaknil	nazaj	v luknjo,	od	koder
sem ga bil izvlekel, in žebelj je izgle-dal popolnoma nepoškodovan. — Razpoke ni bilo videti. S pritiskom na vzmet sem okenski okvir z lahkoto dvignil za	nekaj	palcev; glava	se je
dvignila z njim in ostala čvrsto v svoji vdolbini.	Zaprl	sem okno	m	žebelj
se je zdel spet popolnoma cel.
Do tod je bila sedaj uganka rešena Morilec je zbežal skozi okno, ki je za posteljo. Okno, ki ga je njegov odhod vrgel iz ravnotežja, se je zaradi vzmeti samo zaloputnilo (ali pa ga je mogoče namenoma	zaprl). Delovanje	te	vzme-
ti je policija napačno prisodila žeblju — in zato je mislila, da nadaljevanje preiskave ni potrebno.
Naslednje je vprašanje < načinu spuščanja. V tej točki sem se zadovoljil že tedaj, ko sem s teboj odšel v poslopje. Kakih pet in pol čevljev od omenjenega okna poteka strelovoana žica. S te bi bilo za vsakogar nemogoče doseči samo okno, kaj šele zlesti skozenj. Opa-
zil pa sem. da so bile naoknice v četrtem nadstropju tiste posebne vrste, ki jim pariški tesarji pravijo tferrades» — to so naoknice, ki jih dandanes zelo redko izdelujejo, jih pa še pogosto zasledimo na starih graščinah v Egonu in Bordeauxu. Te naoknice imajo obliko navadnih vrat (enostavnih, ne dvokrilnih), spodnja polovica pa je ali zamrežena ali pa izrezljana kot rešetka, tako da nudi rokam sijajen o-prijem. V najinem primeru sta naok-nici široki cele tri in pol čevlje. Ko sva ju videla z zadnje strani hiše, sta bili obe na pol odprti — to se pravi, štrleli sta pravokotno od zidu. Verjetno je, da je policija preiskala zadnjo stran stanovanja prav tako kot jaz; če ga je, je pri pogledu na obe ferradi v smeri njune širine gotovo prezrla prav to širino ali pa jo je pozabila upoštevati. Ko je menila, da na ta način nikakor ne bi bilo mogoče zbežati, je podvzela res zelo površno preiskavo. Meni pa je bilo jasno, da bi segla naoknica okna ob postelji do razdalje dveh čevljev od strelovodne žice, če bi jo zaloputnili čisto do zidu. Bilo je torej očitno, da bi se dalo z nenavadno spretnostjo in hrabrostjo na ta način doseči dostop od žice do okna. Ko bi najprej dosegel oddaljenost dveh in pol 'čevljev (vzemiva sedaj, da je naoknica popolnoma odprta), bi se mogel ropar nato dobro o-prijeti rešetkastega dela. Potem, ko bi izpustil žico in se z nogama dobro oprl ob zid, bi se drzno odgnal od njega in
s tem zaloputnil naoknico tako, kot jo hoče zapreti; in če bi bilo takrat okno odprto, bi se mogel zavihteti f1®* ravnost v sobo.
Želim, da si dobro vtisneš v spomtn’ kako sem govoril o potrebi zelo nend’ vadne spretnosti, da bi sploh mogel •** speti tako tvegan in težaven podviff-Nameravam ti dokazati; prvič, da se dala stvor izpeljati in drugič, kar ie glavno, da bi ti rad vtisnil v sporni11 zelo nenavadno, skoraj nadnaravn0 spretnost, s _katero bi nekdo mogel ta podvig izpeljati.
Nedvomno boš dejal po juridično, bi za 'izpeljavo mojega primera' mordl uporabiti prej premajhno kot prevelikO spretnost, ki jo ta primer zahteva. ^ goče je v pravu res taksna praksa, n'' kakor pa ne misli tako zdrav raznm-Moj končni cilj je samo resnica. trenutni namen pa je, privesti te.k ** mu, a a bi mogel vsklgditi tisto zelo nt' navadno spretnost, o kateri sem ti proP kar govoril, s tistim zelo čudnim, ref kim (ali surovim) in neenakomerni111 glasom, ki mu nista niti dva človek» pripisala istega porekla in mu ni moO* nihče razločiti niti zloga.*	..
Pri teh besedah je obšlo moje miši^ neko nejasno, le na pol spočeto spoznd nje tega, kar je menil Dupin. Zdelo ** mi je, da sem že prodrl do meje raZ^' mevanja, in sem vendar brez moči, bi doumel vse; človek se včasih znajn na ronu spomina in rti zmožen, da ,e nečesa spomni, (Nad. prihodnjič)
PffinoFstT "dnevnik
5 —
20. oktobra 1K|
KRIŽANKA
	4	3	«	5	■	6		7	8	TJ		lO	’	11		12	IS	73—		i=j
¥						m					p		n	19				
9					1	it				m	22		|1					
84				m	23				■	26				Sr				
2b			m	29					30					31				
	SBC		31					33					34		% i m			
35 7	36	3Z				m	38							m	39	00	41 ‘	42
M					m	44							m	45				
				m	47							m	48					
				49							m	50				mm		
51	52	53	54		n	55				H	56				M	57	58	
59					II	TčT~			P	61				S	68			
63						64		jap	65				M	66				
67					III		m	68					p	69				
70					M	71							n	78				
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. vojak domačin v vzhodni Afriki, ti. človek razburljive narave, 12. prepiri, nesporazumi, 17. praznoverne navade. 18. saupno ime za vrsto 'Kemičnih spojin vodika in amonijaka, 19. ostra začimba, 20. časovna označba, 21. vas v Vipavski dolini, 22. predlog. 23. vas in postaja na Oorenjskem, 24. bajeslovni letalec, 25. drevesna žabica, 26. nekdaj slavni filnissi komik. 27. velika gozdna žival 28. veznik, 29. grška črka, 30. vrsta konjskega teka (množ.), 31. rimsko naselje na tleh današnje Ljubljane, 32. preprosta shramba. 33. po strani, nagnjen, 35. lov. pogon, zlasti policijski, 3m. nezapomljiv. 29. tons';i načini, 43. drobne trščice, 44. poleti ga vidimo ob vodah malone po vsem svetu, 45. kraj na Kozjanskem. 46. žensko ime, 47. nekdanja nemška kolonija v Afriki, 48. brati. 49. prostor med pečjo m steno. 50. gorskj vzpon, 51. slovensko žensko ime 55. ponikalnica pri Planin), 56. partizanski vzdevek znanega slovenskega heroja, 57. predlog, 59. izbiran, 60. poceni, 61. vrsta rib, 62. duhovščina, 63. propelerji, 64. reka v Rusiji, 65. absces, ulkus, ulje, 66. domača žival, 67. hr-vatski pesnik (Vladimir), 68. star denar, 69. število, 70. spodnji del noge, zlasti svinjske.
[prekajene, 71. zemljevidna čr-i ta, ki veže kraje z enakim ■ zračnim tlakom, 72. lesene obloge na zidovih.
NAVPIČNO: 1. poslušalstvo-tudi znana dvorana v Trstu, 2. vrsta ptic, 3. akutno vnetje sluznice v dihalnih organih. 4. žensko ročno delo z luknjičastimi vzorci, 5. eden izmed bajeslovnih ustanoviteljev Rima, 6. škatlica, 7. grška črka, 8. vijoličasta. 9. Edvard, 10. japonska dolžinska mera, 11. vrsta naglasa, 12. združen, zvezan. 13. nato, 14. vrsta vina, 15. voden, potolčen. 16. žensko ime, 22. privaten, 25. poljski pridelek, 26. področje, ki mu je nekdaj gospodoval paša, 29. oboroženi spopadi, 30. pitna posoda, 32. valutna enota evropske države. 33. ponovno pečen, 34. števnik, 36. rimski pozdrav, 37. vrsta hrasta, 38. pogovor, 39. industrijski kraj ob Dravi, 40. nadležna žuželka. 41. gibanje skozi zrak, 42. posnemati, 44. cerkveni red, 45. vas med Škofjo Loko in Idrijo, 47. srbski predlog, 48. ptica, 49. nevolja, jeza, 50. rusko žensko ime, 51. kovinski glas; kovan denar, 52. živinorejski delavec, 53. žensko ime, 54. število, 56. valutna enota svetovnega pomena, 57. svetlorjava, pšenična, 58. siromak, 61. diktator in vojskovodja v starem Rimu, 62. kodrasta svilena tkanina, 65. rastlina metuljčnica, 66. vprašalnica, 68. kazalni zaimek,
REŠITEV 12 PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO; 1. posploši-fen, 11. prvina, IS. reduciran, 19. vatelin, 20. Asen, 22. ker, 23. miner, 25. čoki, 26. kih, 27. lapis, 29. razid, 31. kol, 32. OM, 33. korelat, 35, mezeg, 37, ti, 38, polog, 40. keratin, 42. balin, 44 anangs, 46, naloo, 47. jezen, 48. žirat, 49. fin, 30. Zalog, 52, mečim, 53. Tatar. 55, kulaki, 57. sonet, 58. M*. nelaj, 60. hirarr\, 61. Er, 62. nekoč, 64. videvan, 66. zn, 67. kit, 69. mulat, 71. Timor, 72. Ren, 73. slez, 75. boječ, 77. rad, 7S. lani, 79. Telemah, Sl. zagatitev, 84. aceton. 85. ne-pomičnnst.
NAVPIČNO: 2. oreh, 3. sen, 4. pd, 5. lukar, 6. ocepek, 7. širilen, 8. Ir, 9. TAM, 10, e-mir, 11, Pariz, 12 rt, 13. več, 14, /lok, 15. nikotin, 16. anilin, 17. zakopan, 19. vezen, 21. Simon, 24, amig, 27. logaritem, 28. sarafan, 30. deheluhar, 33. komičen, 34. talite«, 36. gazo-lin, 39. lažen, 41. tonalit, 43. legar, 45. sam, 47. jak, 51. limoni/, 52. morilec, 53, tečaj, 54. radiram, 56. kasen, 57. se-k sta, 58. Mo'oh, 59. jemati, 63, Kuban, 65. vodič, 68. tele, 70. tete, 72. ravs, 74. zet, *76. Cap, 78. Leo, 80, Mo, 82 go, 83. tn.
IB
»LI MISLI Te,
DA SO ODKRILI MOJEGA
OČETA? S Sjf,
NE VEM, Cmc a a !
TODA TOM JE DOBRO VEDEL ZAKAJ SO INDIJANCI PtENEUAU
s svojo
„ MUZ /KO"
1
«
Ji
TOM JE VZEL S ČOLNA PUŠKO W SODČEK SMODNIKA-
TOM JE ZAPLAVA PROTI NA-SPROTNEMU BREGU, KO .
KRASNA PRILIKA, K/ JE NE KAŽE ZAMUDITI I
GREM POGLEDAT NA BREG/ v NE PREMAKNITE SE Z
W'iz°‘a-D?£hi&sJN,L,
PUSTITE ME\ /T . . T^s. ZA VRAGA !J (LOPOV !/J)
NE DA OI VEDEL, KAJ SE ZA NJIM DOGAJA, JE TOM PRIPLAVAL NA BREG...
MEDTEM JE TOM NESUŠNO STOPIL V PRAGOZD
MOJI/K
TOMOM
3*"
st |
4
DUŠILA
H
i
¥
Ficko
piše
s
Zdaj govorijo vsi nečko od tiste ruse lune in pravjo, da se bo raspočla in da tisto m prav za prov nič posebnega in da tako zna vsak napravit. Ma nečejo. Zakaj se bojo matrali in špenda-vah. Rajši na lahko in lepo živijo in ki pavu,, gavtt.
Gušto pa mi je povedal od satelita, da se reče po rusko spotnik in da je to zato, ko tako strašno forte jrli, ko blisk da se forte s poti. »Vidiš, ta spotnik frli ko luna okgli in okoli zemle, še bol ko luna. In lahko da bo o-stal gor in ga bomo morbit uidli kp kašno zvezdo. A-merikatici so forte jezni na Ruse, da zakaj niso počakali, da bi oni ta prvi znajdli spotnik. Ma Rusi se nečko smejejo in so rekli, da so o-ni vre znajdli eno tašno ladjo, ki bo frlela dereht na luno, da bojo šli anka če pogledat. In zdej Ameri kanci hitijo, da bi oni prej pršli na luno ko Rusi, ma se je tisti njih satelit vele razpočil, je zletel ko kašen drago od bnpcov, ki ga speščavajo ses špago.*
Tareska, ki je forte pobožna in forte malo zastopi od lune in take robe je pra-šala: »Ma kaj bojo tisti Ru si znajdli anka sončni mrk in rimsko cesto?* ttSigurnol Vse, kar je potrebno!* jo je potroštal gušto.
Toni Sapa. se pa prpravla na opčni zbor od presvete, ko je precednik od pevcov. Ma ne pojejo in ne napravjo nobene veselice. Stric Tom je rekel, da je njih društvo umrlo in da bo šel na tisti opčni zb or zastran tega, da bo prašal, če znajo morbit oni za kašno medežijo, da bi nazaj ozdravlo. Magari če bi bili kašni kanci, ali pa šponte. Niso dobre ne polve-rine in anka pirole ne. Nar-bolše so Sponte alpa inekeje. Ni strela, da nebi tisti tam znali dat kašno ričeto! Vsaj za ta stare člane, da bi kaj delali, ta mladi se nečko vozijo ses lambretami in vespami.*
Smukelca pa ima vse drugo po glavi: pro Pusni-co in meso. «Ma kaj so ti trještini zmotjeni? Zdaj če-jo, dabi jim nosili vre spečeno alpa ocvrto meso. Za kuhano nanka ne parajtajo več. Niso kontenti, ko jim ga nosijo krašovke skorej zastonj. Narrajši bi vidli, dabi jim vre panirani golobi frleli t> uj sta in oni dabi nečko ujsta odprli!* Ma Smukelci se ne smilijo krašovke, ma ona, ko so u na-varnosti tiste■ lirce, ki jih je zaslulla ses mešam ses Krasa. »Ma pro Pusnica bo vseglih velavna celo leto in bo imela anka sojo sliko!«
Pepi Stangolin pa se nič ne meni ne za spotnika ne za luno. On zdaj nečko od osmice in od novga vina govori in komaj čaka, da bojo osmice. »Vsi se nečko hvaljo in čejo bit ta prvi, anka po radjo so poveli, da je ta glavni problem iilas, altro-ke tista rusa 'una! In ko bojo reši i ta problem, bo na sveti dobro in forte lepo!«
Te pozdravla
e1
OD MEDJE	VASI	D
Kaj pravijo vinogradniki
o letošnjem pridelku vina
Naš prvoten namen je bil napisati članek, ki bi na splošno prikazal sliko letošnjega vinskega pridelka na našem ; odročju. Toda ko smo obiskali posamezne vinogradnike, ko smo poslušali njihova mnenja in pritožbe, smo nas namen opustili. Ne zato, da tega vprašanja ne bi načeli, temveč zato, ker je položaj takorekoč od vasi do vasi drugačen in ker je bolje, da posredujemo živ« besedo prizadetih vinogradnikov. Tokrat priobčutemo odgovore vinogradnikov iz zgornje tržaške okolice, v prihodnji nedeljski številki pa bomo obja vili mnenje onih iz Brega. Omenimo naj še, da smo vsem pvstavili več ali manj ista vprašanja.
Jože Pahor — Medja vas: Razen dve A ali treh vaščanov, ki imajo brajde v močvirju pri štivanu, bomo vsi imeli martj ,vina kot lani. Računamo, da ga bo za tretjino manj. Temu je kriv predvsem rriajški mraz, nekoliko je potolkla toča v juniju, največ škode pa je napravila burja, ki je povzročila, da se je cvetje o-sulo.
* * 3
Ivan Čakanja — Nabrežina: Težko je govoriti na splošno. Vendar se lahko mirne duše reče, da bo vina manj kot lani. Kdor ima vinograde pri vasi, ni pridelal ničesar, ker je slana vse pobrala. Toda tudi v bregu je trta občutila mraz, ker se jagode niso razvile in je bilo v njih malo mošta. Zato se je večina vinogradnikov hudo uštela pri prvotnih računih. Kdor je n. pr. računal, da bo imel 40 hi vina, ga je pridelal najmanj 7 hi manj. Priznati pa je treba, da je letošnje vino izvrstno.
# * *
Jože Skrk — Trnovica: O letošnjem pridelku ne moremo govoriti, ker ga ni. Zihrzal je dobesedno uničila trte in če jih je kdo rešil 5 odstotkov, je lahko zadovoljen. Kazalo je, da ga bom letos pridelal. kakih 70 hi, toda ko smo po zmrzali ogledovali vinograde, sem bil. prepričan, da letos ne bomo pili vina. Sam ne vem, kako so se nekatere trte kasneje popravile, tako da sem lahko spravil 5 hi v klet.
* * *
Karlo Švab —‘ Križ: Skoraj vsi smo bili prepričani, da bo letos več vina kot lani, ker je bilo grozdje izredno zdravo. Toda jagode so ostale majhne in se nikakor niso hotele razviti. Menda bo temu kriv mraz. Na vsak način je pridelek na splošno manjši kot lani, vendar lahko kljub temu še govorimo o srednji letini. Zanimivo pa je, da so trte, ki so bile lani bolne, letos bolje obrodile kot zdrave. Tako bodo lastniki teh trt imeli letos večji pridelek če upoštevamo nesrečo, ki je zadela druge vasi, smo lahko kar zadovoljni, Vino je letos sladko in smo tudi s kakovostjo zlovoljni.
* * *
Miroslav Žigon — Zgonik: Slana in tnraz sta napra-
do. Tako smo iz vinograda v Polju, ki bi lahko dal 25 hi vina, dobili le dva čebra grozdja. Vsi vinogradi pod vasjo so bili prizadeti najmanj 90 odst., tako da so se rešile le trte okoli hiš in nad vasjo. To pomeni, da bomo letos v vasi pridelali največ 15 odstotkov povprečnega pridelka.
Sploh je letošnja letina ze'o slaba. Računali smo na krompir, a tudi tega ni skoraj nič, tako da se sko-
oo vsej vasi vodovod napeljan. Vaščani so bili prepričani, da bodo imeli pipo tudi sredi vasi, a tam je še vedno stari vodnjak. Pri stari cerkvici sv. Lovrenca pa je lepo urejeno napajališče ?a živino. Presenetilo me je, ko sem šel iz Bazovice na Jezero, da je ta cesta v prav obupnem stanju. Ko so kopali jarek za nov vodovod ob strani ceste, niso zemlje poravnali in kdo ve, kdaj 'bodo to uredili
raj ni splačalo odkopavati. Saj je ta mala vasica da-
Letos bomo več ali manj vsi imeli prazno kaščo in prazno klet.
$ * *
Milko Daneu — Prosek: Grozdje je kazalo dobro.
Nobene bolezni ni bilo, jagode so bile zdrave in računali smo na dober pridelek. Kasneje se je pokazalo, da je bilo malo zaroda in da so jagode ostale majhne. Kljub temu, da smo to upoštevali, smo se vseeno uračunali. Mislim, ,da bomo imeli eno tretjino manj vina kot lani. Vzrok temu je nedvomno mraz, ki je prizadejal tudi trte v bregu, medtem ko so bile one nad vasjo popolnoma uničene. Mislim pa, da bo vino letos boljše oziroma močnejše kot lani.
* * *
Jože Bizjak — Repenta-
bor: Komisiji, ki sta si o-gledali škodo po majski zmrzali, sta ugotovili, da je trta stoodstotno uničena. No, zmotili so se, kajti kakih. 10 odstotkov smo vendarle rešili. Toda če upoštevamo, da samo na Colu pridelamo od 70 do 80 Ul vina, v glavnem terana, tedaj si lahko predstavi ate. kakšno škodo smo utrpeli. Posledice pa bomo čutili seveda še prihodn e leto.
Omenim naj tudi, da smo pričakovali kakšno pomoč, posebno še potem, ko so pristojni organi uradno u-gotovili dejansko škodo. Žal se to ni zgodilo. Menim, da bi morale oblasti posvečati več pozornosti kmetijstvu. ki je pomembna gospodarska panoga in i-ra precejšnjo vlogo v splošnem gospodarstvu našega področna.
nes precej znana turistična točka našega ozemlja, zato bi bilo potrebno, da bi bila pot vedno lepo urejena.
V eni izmed kriških kleti po trgatvi
iiiiiimhiiiimiiii  .................................................................
Kaj je z Bo vedsko cesto?
če kreneš pri barkovljan- času: jasna, svetla, vsa v
skem pokopališču z Mira-raarske ceste na desno, se ti odpre izredno široka pot, ki se vije do železniškega mostu. Od tu se pri ,Tabru’ odcepi tista, ki te popelje do svetilnika, druga pa je nadaljevanje Bovedske ceste. Tudi zadnji košček je precej širok, a ko kreneš od tu na levo iri takoj nato na desno, prideš v ozek klanec in se nehote vprašaš, če si še na Bovedski cesti. Iz starih zidov štrlijo na levi stran' močne vzbokline, ki dovoljujejo prehod le pešcem in najmanjšim avtomooilom. Od tu do «Franklovega» je približno sto metrov, a pot je tu taka, da te lahko spravi v bolnišnico. Iz globokih brazd štrlijo debeli kamni, eb katere se lahko spotaknemo posebno v nočnih u-rah, ko začnejo cestne žarnice stavkati, kar se dogaja pogostoma. Teh sto metrov ceste uporabljajo vsi tisti, ki ne vedč kam bi z materialom, ko doma nekaj posujejo. Debele in velike plošče malte so pomešane z večjimi ali manjšimi kamni, ki bedo na novo šMeli iz ceste, ki bo dež spral malto in zemljo.
Dosti je bilo že govora o
barvnem razkošju. Posebno so jih zanimali šopi zeleno-rumenordečega «cvetja», ki so raztreseni po gmajni. Radi bi bili kni v->* z - '
KRIZ
V okviru proslav ob 10-li o tem našem grmu, ki je letnici'smrti A. Sirka bo v
zanje redkost, p.i .... ,. se zanj nihče ne zmeni. O-čitno je bilo, da so se Holandci, ki so znani kot cvetličarji, v naši vasi in nje ni okolici odlično počutili.
OPČINE
kratkem odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši. V tej zvezi naj o-menimo, da prihaja vm bolj do izraza želja, da bi pokojnikove posmrtne e stanke prepeljali na doma-če pokopališče, s čimer bi | pač najlepše počastili nje-I gov spomin.
Dan mrtvih se bliža in naše žene so že poskrbele za partizanske grobove. Najprej so od le na domača pokopališče, kjer so o-plele grobove, v zadnjem času nekoliko zapuščene. Prav tako so očistile prostor pred spomenikom talcev na strelišču in končno tudi ruske grobove. Na dan mrtvih pa bodo seveda položile vence in cvetje, kot to storijo vsako leto.
Ker smo se dotaknili pokopališča, naj tudi omenimo, da je pot, ki vodi iz centra vasi dv njega, še vedho v takem stanju, da
Pokojni Sirk je ob svojem zadnjem bivanju v Križu z grenkobo ugotovil, da je povojna mladina vsa drugačna kot je bila nekdaj m da se ne zanima za prosvetno dc-lo. Zima je tako rekoč pred vrati in prav bi bilo, da bi obe prosvetni društvi pomislili ter se sporazumeli za delo v rimski sezoni, ki je za tovrstno de-lovanie najbolj primerna. V tem okviru bi bilo primerno poskrbeti za nekaj mladinskih predavani, pa tudi predavanjem kmetijskih strokovnjakov bi bilo treba posvetiti več pozornosti.
Opazili smo tudi, da
JEZERO
Na sprehod v to malo vasico sem šel prejšnjo nedeljo. V vasi imajo že svežo vila 8. maja ogromno sko-' nabrežinko, ker je skoraj
nrni/nr in if> cnmn pnn loct-1 1““” ua '-iuvcR- ne ve vec,, m lepih barv zelo priljub-
- - —
den brat bratu 159.000 lir. „ . t®, ne'<a, casa lezl,
Približno tale znesek je bil j	rlT
nabran pri raznih družinah, L- morah t0 Pot asfal-da se je odp’ečalo tiste po- j
Toda lov na te ptice pomeni, da bo gosenic in drugih škodljivcev vse več, k»r bi povzročilo večio škod« kmečkemu gospodarstvu.
VELJAVEN OD 21. DO 27. OKIOBRA
Oven (od 2i. 3.
do 20. 4.) Vaše zdravstveno stanje ni najboljše Pazite, da se ne boste se česa na lezli, kar bi vam lahko bilo usodno. Ce se po čutite slabo, brž k zdiavniku.
Bik (od 21. 4. do 20. 5.) S trmoglavostjo pe boste ničesar dosegli. Z osebo, ki vam je nekaj ponudila, opravite na kratko. če nočete imeti neprijetnih posledic v bodočnosti.'
Dvojčka (od 21. 5. do 20. S.) V
tem tednu vam je sreča posebno naklonjena. Vsa ko delo, ki se ga boste lotili, boste srečno izpeljali. Nekaj nepričakovanih novic iz tujine
Rak (od 21. S.
do 22. 7.) Teden vam ne kaže posebno dobro, ra zen v petek in soboto, ko boste nekaj prijetnega
Lev (od 23. 7. do
22. 8.) če niste v preteklem tednu utegnili . izvršiti vseh vaših načrtov, storite to v tekočem, ker vam je sreča še vedno naklonjena. Pismo ali obisk.
Devica (od 23. *. do 22. 9.) Priza nesljivost je lepa čednost. Bodite tudi vi nekolike manj strogi pr' presoji svojega bližnjega ir. se temu primerno ravnajte. Pismo ali obisk Tehtnica (od 23.
9. do 22. 10.) D godni trenutki za vsakovrstne posle na gospodarskem
področju. Nekob ko manj sreče v ljubezni, kjer obstaja nevar nest prepirov z ljubljeno ose bo.
Škorpijon (od 23.
10. do 21. 11.) Nr
kaj veselih novi? in doživetij v širšem družinskem krogu. V o-stalem ne bo te
!
doživeli. Pazite, da se ne bo- den prinesel nič novega. Pazite gj bi vam
Strelec (od 22.
11. do 21. 12.) V
ponedeljek, torek in sredo se ne lo tile nobenega de la, ki je kakoi koli tvegano. Ne kaj neprijetnih novic vam bo pokvarilo razpoloženje-
Kozorog (od 27
12. do 20. 11.) A li ste opazili, da se neka oseba ze lo zanima za va,-in za vse, kar ie z vami v zvez'v
Ravnajte se po občutkih in ne po nasvetih prijateljev.
Vodnar (od 21. 1
do 10. 2.) V tem
tednu boste mar sikaj prijetnega doživeli. toda predviden je tu di neprijeten dogodek, ki vas bo nekoliko presunil. Po: ebno srečen petek
Ribe (od 20. 2. do
20. 3.) V Ijubcz ni imate veliko sreče. Pazite pa da iz proobjest nosti ne bosle napravili Koraka ahko mnogo ško
<T)
sestnike, ki niso hoteli od stopiti potrebno zemljišče za rezširitev cešts.
Merilci so prišli na kraj najmanj desetkrat in vsak je vedel povedati, da se bo v kretkem začelo širjenje, ilo danes pa se ni potrebno delo še začelo in vse kaže, da bo ostalo pri starem kajti cesta se bo širila poz neje in to po tistem načrtu, ki je že porumenel.
Take stare ceste v najbližji okolici mesta so prava sramota za cestno unravo če se trošijo težki milijoni za vzdrževanje Miramarske I ceste, mislimo, da ne bi bi ' lo nemogoče najti vsaj ene-| ga, ki bi zadostoval, da bi i se popravilo tistih sto me-j trov ceste, ki je že od prejš-i njega veka v obupnem sta-i nju. Če govorijo Bovedčao' j drugačen jezik kot tisti, ki j stanu'ejo ob Miramarski ce-| sti, pa niso do sedaj, še ni-| kdar plačali davkov s pona-; rejenim denarjem.
R P.
llltlllllffllHII lili lllllllllllllllll tli I lllllllllllt lllllllllll tl HUMIH HmtttlHltlll«,! A tHtUllltlHtttltlHM
Iz Beneške Slovenije
AZIA
DEVIN
-etel blizu vasi na avtomobil, kateri ni znižal luči, tako da je Krizetiča oslepil. Zašel je s poti in se zvrnil v jarek ter se hudo posko-
da je prišel sam domov,
(nadaljevanje prutoanjict
«te spustili v dvoumne posle na zdrav e. Morda potovanje, doval ca ugledu. Pismo,
J
Sami ne vidimo lepot naše pokrajine in šele tujci nam morajo odpreti oči, da zaznamo, kar sicer nosimo v svoji podzavesti. Tako smo bili te dni pnča navdu I šenju tujih turistov, men-j da Holandcev, ki jih je naš svet močno prevzel. Kako so občudovali naše morje, go-! zdove in vas. Nič manj niso občudovali gmajne, takšne, kot je v tem letnem
»ponočni delavci« kar štiri stanovanja v nasi vasi. Walterju Klemenčiču so odnesli en brus sira in lonec, v katerem je bilo štiri litre vina. Seveda se samo s tem niso tatovi zadovoljili. Vdrli so še v bližnji kurnik gospe Marije Venturini in odnešli sedem kokoši. «Krščeni lisjaki« so se potem spustili v kurnik po sestnice Marije Flaibani in odnesli še šest kokoši. Da bi napolnili vrečo, so nato obiskali še stanovanje posestnika Petra Tropine, kjer so ukradii dva brusa sira, približno deset kilogramov slanine, pet kilogramov masti in en par težkih moških čevljev. Vse to so okradeni kmetje prijavili orožnikom, kateri so že začeli s preiskavo.
kjer so mu domači nudili prvo pomoč. Potem so ga hitro odpeljali v čedadsko bolnišnico. Tu so zdravniki med drugim ugotovili več zlomljenih reber, če ne bedo nastale komplikacije, b« ozdravel v enem mesecu.
S0V0DNJE
Z A NI IR
Ko se je v ponedeljek ponoči vračal domov s svo jim kolesom 56-letni Mario Križetič iz Zamira, je na-
Devetintridesetletni Er-menegil Karlič iz Sovodenj je hotel pred dnevi ometati in pobeliti pročelje svoje hiše. Za to je pripravil tudi potreben oder na steni. Ko je začel delati, j« slo sprva vse dobro. Naenkrat pa je stopil na nepravo mesto in padel na dvorišče. Na njegovo kričanje eo hitro prihiteli domačini, ki so mu nudili prvo pomoč, nato -o ga odpeljali v fce-dadsko bolnišnico. Tu so ga zdravniki pregledali in mu ugotovili precej globoko rano na glavi. Ozdravel bo » dvanajstih dneh.
Vreme včeraj; Najvišja temperatura 18,7, najnižja 13,1, ob 17. uri 18, zračni tlak 1016,7 pada, veter vzhodnik 5 km, vlaga 76 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18,6.	f	Vržaškl	dnevnik	Danes, NEDELJA, 2». oktobra Ven-ieim, Vanda Sonce vzide od 6.27 in zatone ob 17.12. Dolžina dneva 10.45. Luna vzide ob 2.54 in zatone o-b 15.29. Jutri, PONEDELJEK, 21. oktobra Uršula, Tugomer
Stavka v CRDA in Tržaškem arzenalu	M
Veliko zborovanje kovinarjev resen opomin delodajalcem
! -n .  ------------------
Tajnika obeh sindikatov kovinarjev sta poudarila, da delavci ne bodo odnehali, dokler ne ugodijo njihovim zahtevam
Včeraj so kovinarji obratov CRDA in Tržaškega arzenala z javnimi manifestacijami opozorili prebivalstvo na svojo dolgotrajno borbo z ravnateljstvi, ki nočejo priznati njihovih upravičenih zahtev. Ze ob 8.30 so zapustili delo, nato pa odšli na svoje sedeže, kjer so imeli skupščine, na katerih so razpravljali o položaju in o nadaljnji stavkovni akcij i.
Po tednu dni krajših stavk so celavci z ogromno udeležbo na zborovanju na Foro Ul-piano še enkrat pokazali delodajalcem, da ne bodo odnehali od svojih pravičnih zahtev ter da se bodo enotno borili, dokler delodajalci ne popustijo. Kljub prepovedi povorke so delavci mirno prihajali s skupščin na zoorova-nje, pri čemer ni prišlo do nobenega incidenta. Delavci so medtem delili prebivalstvu letake, v katerih so ga opozorili na svoj položaj in na zelo nizke prejemke. Pri tem je prebivalstvo kazalo veliko zanimanje za to vprašanje in izražalo delavcem solidarnost tudi s pikrimi pripombami na račun zelo nizfcin čela v-* »kih mezd.
Na Foro Ulpiano sta delavcem spregovorila v imenu sindikata kovinarjev stare Delavske zbornice CISL Cosulich in v imenu FIOM prof. Sema. Oba sta ostro obsodilffTavna-nje delodajalcev in dejala, da se delavci ne bodo odrekli svojim zahtevam. Cosulich, ki je govoril prvi, je omenil tudi pogajanja v Rimu, neuspeš. no posredovanje podtajnika ministrstva za delo ter smešno nizke ponučbe delodajalcev, ki jim ni do rešitve spora, ker se ravnajo po navodilih Confindustrie. Cosulich je tudi omenil mirni nastop delavcev in dejal, da je bil ves strah glede motenja javnega reda popolnoma odveč.
Prof. Sema Je omenil odločenost delavstva, da se spor končno reši v njegov prid in poudaril zlasti enotnost, ki je v tej borbi nastala meč obema sindikatoma kovinarjev in med kovinarji samimi. Ta e-notnost in zborovanje samo je delodajalcem najboljši o-pomin, da bodo morali konč-
no popustiti, pa čeprav bo borba še dolga in ostra. Ponovno je poudaril poslanstvo IRI, ki ga pa sedaj ne opravlja, ker deluje po smernicah Confindustrie. Omenil je tudi ogromno materialno škodo, ki jo imajo podjetja zaradi nepopustljivosti njihovih voč-stev. S tem, kar so podjetja zgubila za časa stavk, bi lahko ugodila delavskim zahte-
vam. Tudi prof. Sema je o-menil neumestnost prepovedi povorke, saj je ravno zborovanje pokazalo, da se delavci zavedajo upravičenosti svojih zahtev in s tem svoje moči, ter da jim niso zato potrebni nobeni izgredi.
Nekaj pred poldnem se je zborovanje zaključilo in delavci so se razšli, pri čemer je zopet vse mirno potekalo.
Simoži pri Svatom Imamu
SNG v trinajsto sezono
.Velik utpeh O’ Neillove drame cStrtut pod bresti> r režiji Jožeta Babiča
Zal je naše SNG startalo sinoči v letošnjo gledališko sezono z 0'Neillovo igro «Strost pod bresti», dasi smo z radovednostjo, ki je vselej tudi znak osebne zavzetosti za stvar, pričakovali delo tržaškega rojaka prof. Tavčarja, dramo «Prihodnjo nedeljo». Iz razlogov, ki za sedaj niso docela razčiščeni, je torej Tavčar odpadel kot možnost za nastopno predstavo in tako je sinoči v dvorani na stadionu »Prvi majs zdrselo Slovensko narodno gledališče v trinajsto sezono.
Eugene 0’Neill sodi v tako imenovano srednjo generacijo ameriške sodobne dramatike. Njegova fabulistika je občečloveška in zato je pretežno število njegovih odrskih del že prešlo v železni dramski repertoar vseh pomembnejših gledališč. Slovenci smo se doslej spoznali poleg naslovne igre še z znamenito »Ano Christie*, ljubljanska Drama pa je sredi priprav na njegovo prav tako znamenito delo »Dolgega dneva potovanje v noč». Vsekakor velja poudariti, da je predstavljala sinočnja predstava v režijskem pogledu zanimiv in povsem u-spel poskus z nekaterimi novimi in svežimi domisleki režiserja Jožeta Babiča in scenografa — gosta VI adimira Rijavca.
Izredno uspel lik Efraima Cabota, markantno karakterno podobo človeka nekje na robu grotesknega prezira je predstavil Modest Sancin. Nje-
gove tre sinove, tri po značaju različne figure Simeona, Petra in Ebena so igrali z močjo svojega lastnega čustvovanja in pod preudarno roko režiserja Babiča Stane Raztresen, Danilo Turk in Julij Guštin. Mlado, spogledljivo in strastno razgibano Abbie Putman je odlično interpretirala Zlata Rodoškova, manjšo vlogo šerifa pa Edvard Mar-tinuzzi. Ce ob koncu omenimo še sodelovanje pri režiji asistenta Adrijana Rustje, lahko zaključimo naše bežno poročilo z ugotovitvijo, da pomeni začetek trinajste gledališke sezone prav tako pomemben dogodek za tržaške Slovence, ki so tokrat prišli v dvorano pri Sv. Ivanu, kakor je bila glede na ustvarjalno vrednost predstave pomembna sinočnja 0’Neillova drama «Strast pod bresti».
Strokovno oceno našega kritika bomo objavili v prihodnjih dneh.	J
XXX
 «»--------
Pomembne olajšave za občinstvo v novi sezoni SNG
Lani je Slovensko narodno gledališče sprožilo zamisel o «krogu prijateljev SNG», med katere je razdelilo snopiče s »kuponi*, ki veljajo za vse predstave na ozemlju. Zamisel je uspela in se bo v novi
lllllllllllllltlllllllllllnIHIIIIIIIIIIIIItlllllllllUllllllllllllllf Hlinil,m,illlillllllllllllllllllllilllllllllllllllllHIIHIIIIMIIIlUinMHUHtlllllllllulltUMnMIIIIIIIIHIIIIUIIIIIIH
Zaključeno VII. zasedanje mešane komisije
Podpisan sporazum o novih olajšavah za razvoj osebnega obmejnega prometa
Komisija je izčrpala možnosti olajšav in spada nadaljnja sprostitev v pristojnost vlad - Prihodnje zasedanje komisije spomladi v Vidmu
(Od našega posebnega dopisnika)
Včeraj sta jugoslovanski predsečnik Karel Forte in italijanski predsednik Pasquinel-li ob 14.10 podpisala sporazum o nadaljnjih olajšavah za izvajanje videmskega sporazuma. V uradnem tiskovnem sporočilu so navedene te o-lajšave, o katerih smo v našem listu poročali že pred dnevi. V bistvu gre za naslednje sklepe; prepustnica bo odslej veljala eno leto in bo opremljena s fotografijo. Poleg tega bo propustnica veljala za celotno sosedno področje odnosno na zahtevo koristnika za celotno počročje, o katerem govori videmski sporazum. Na sosednjem področju bo mogoče odslej prebivati tri dni odnosno 24 ur več kot je predvideval videmski sporazum.
V zvezi s tem delom urad-
jati nove propustnice 1. januarja 1958. vendar pa da lahko lastniki izkoristijo sedanje propustnlpe do 31. avgusta 1958. Komisija je poleg tega sklenila, da bodo lahko stare propustnice o-premili s fotografijami in jih uporabljali do 30. junija.
Poleg tega so na zasedanju mešane komisije sklenili, da bodo odprli deset blokov za prehoč z motornimi vozili. Ti bloki so naslednji: Campo-re, Kaštelir, Socerb, Lipica, Klariči, Miren, Neblo, Golo Brdo, Mišcek in Livek. Promet z motornimi vozili skozi te bloke je omejen samo za lastnike propustnic.
Obsežno delo je komisija o-pravila glede ustanovitve novih in okrepitve obstoječih avtobusnih zvez. Tako so o-krepili redne proge Kambre-ško - Čedad, Tolmin - rvoba-rid - Čedad, Solkan - Gorica.
nega poročila lahko dodamo, j Za to progo so otjlodili, da da bodo na novih propustni- bodo vozil, avtobusi petkrat cah enake fotografije, kot so čnevno ob delavnikih in dva-že sečaj na osebnih izkazni- krat do seuennerat ob praz-
cah ter da bodo pričeli izda- j nikih. Okrepui so tudi pro-
' ge Medana . Gorica in riu.,e -
HHIIIIIItlllllllll IIIIII Hill III lllllllllllll lil lil....Illllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllltllltllll
Glede tega vprašanja pa so našemu dopisniku tako italijanski kot jugoslovanski policijski organi zagotovili, da gre bolj za poznavanje predpisov kot za določbe videmskega sporazuma. 2e do sedaj veljavna določila namreč predvidevajo, da lahko prebivalec z veljavno propustnico potuje na sosedno področje in tam zaprosi policijske organe (notranjo upravo v Kopru, Gorici itd. odnosno kvesturo v Trstu, Gorici itd.), ki mu lahko takoj odobri bivanje do enega meseca. Postopek predvideva, da policijski organi sporoče svoj sklep organom javne varnosti na drugi strani državne meje.
V razgovoru s člani mešane komisije pa smo prišli do zaključka, da obstajajo realne možnosti za noVe pomembne olajšave, o katerih pa ne morejo razpravljati v okviru stalne mešane komisije, Ustanovljene z videmskim sporazumom, ker ta vprašanja spadajo neposredno v okvir pri-
Dogodki tedna
Azijska mrzlica
Azijska gripa se je v zadnjem tednu tudi po našem mestu zelo razširila, saj so uradno zabeležili samo v zadnjih dneh okoli 5.5(10 primerov obolenj za to boleznijo, ki pa ima na srečo le mil značaj. Od lil. septembra, ko je pri-lo v Trstu do prvin primerov azijske gripe, pa do danes, so uradno ugotovili šojO obolenj, toda po mnenju pokrajinskega zdravnika bi bilo treoa to šteui-lo pomnožiti s -pet, da oi dobili dejansko sliko razvoja bolezni. Mnogi meščani, ki jih je napadla »azijska*, namreč ne kličejo zdravnika, ker že vedo, da je bolezen ozdravljiva v dveh ali najkasneje petih due t in da jo moc zuravtla dobili v vsaki lekarni, kjer imajo seveda polne roke dela. Omeniti je tudi treba, da sta bila doslej le dva smrtna primera zaradi komplikacij, ki so nastale po obolenju za azijsko gripo.
Pokrajinski zdravnik je na zasedanju pokrajinskega sveta izjavil, da so optimistična predvidevanju za nadaljnji razvoj te bolezni več kot u-pravuiena m da ni vzrokev ta paniko. Zdravstveni organi so tudi naredili nekaj preventivnih u.nepop, med katerimi naj omenimo posebne razpršilce v kino dvoranah, ki bodo razkuzevali zrak. V bolnišnici je urejen tudi poseben oddelek za one bolnike, ki bi po bolezni utegnili dobiti srčne, živčne ali bronhialne komplikacije.
, Omenimo naj še, da je bilo včeraj do 12. ure prijavljenih 1172 primerov azijske gripe.
Pred poviški cen občinskih uslug?
Pretekli teden je notranji minister Tambroni odponoril na interpelacijo komunističnih senatorjev Ravagnana in Pellegrinija glede, komisarske uprave na tržaški občini. Notranji minister je izjavil, da
je zaželeno, da se izvede normalna procedura sedanje komisarske uprave na občini z razpisom novih volitev o roku, ki ga določa zakon. Obenem pa je zagotovil, da nima nihče namena obdržati v Trstu izredno upravo.
Ta odgovor ne pove ničesar, kar bi lahko opogumilo Tržačane, ki zahtevajo čimprejšnje volitve. Nasprotno, v zakonu, ki določa razpis novih volitev po razpustu občinskega sveta, je rečeno, da se morajo volitve razpifati tri mesece p-> imenovanju vladnega komisarja na občini, ki ga imenuje predsednik republike, potem ko je državni svet potrdil razpust občinskega jveta. V Trstu pa imamo sedaj šele prefektur-nega komisarja, ki bo upravljat občino do dneva imenovanja vladnega komisarja. Kdaj bo imenovan ta komisar, pa notranji minister ni poveual. Njegovo imenovanje je odvisno od državnega sveta, ki utegne zavleči svojo potrditev razpusta občinskega sveta tudi za več mesecev.
«iJlagodejnost » občinskega komisarja, ki so ga povzročili demokristjani, se bodo v najkrajšem času močno čutile. Sedaj že govorijo, da bo dr. Mattucci zvišal ceno mestnih prevozov še za pet lir za navaden listek, ceno vode, plina in električnega toka ter takse na vodne, plinske m električne števce. Poleg tega pa je občinska uprava že sporočila nekatenm kategorijam trgovcev na drobno, da jim bodo zu prihodnje leto zvišali trošarino, kar bo seveda vplivalo na zvišanje cen. Gre zi tekstil in razna oblačila, obutev, cvetlice, zlatnino m ure.
Na mitiistrsltiu za jaaia dela pa je bila podpisana konvencija za zidanje novega naselja »Sv. Sergij» v Zav-Ijah. S tem aktom, ki so ga podpisa razni trža ki predstavniki in minister Togni, je bil dokončno določen za-
stojnosti italijanske in jugoslovanske	vlade. Tu	gre	za
Trst. Podvojili so progo	Ko-j razširitev	teritorija,	poveča-
per - Trst. Ustanovil,	so	no-! nje števila	prehodov	ter	novo progo med Umagom	in	Tr- ve carinske olajšave.
stom, kjer oedo dvukiat dnevno za italijanska in uva.uat
Glede vseh teh vprašanj ne moremo izreči dokončne sod-
dnevno za jugoslovanska pod- be o jugoslovanskem odnos
jetja vozili avtobusi na naslednji relaciji:	(Savudrija -
Basanija - Umag - sv. Marija na Krasu - Sečovlje . Sv. Lu-c,ja - Porloroz - Piran - Portorož - Izola - Semeuela - Ko-
no o italijanskem stališču, vendar pa smo v okviru zasedanja komisije v Ljubljani i* meli vtis, da so bili italijanski predstavniki nekoliko bolj
togi, kot so bili jugoslovanski, o čomer priča na primer sklep glede prenosa surovega mesa, glede česar so italijanski predstavniki zavzeli dokaj ostro stališče. Vendar pa velja glede vseh teh vprašanj prijateljsko ozračje, tako da je bilo tudi vprašanje mesa rešeno v korist obmejnega prebivalstva, tako da bodo kmetovalci še nadalje lahko na osnovi priloge 9 videmskega sporazuma prenašali surovo meso.
Prihodnji sestanek stalne j policijski avto je včeraj do mešane komisije bo spomladi oHlne z vs0 hitrostjo pelj <1 v Vidmu m upamo, da bosta ^nno Mario Gianeni iz ul. Ma-obe vlad,- v tem času pooblastili mešano komisijo za rešitev tudi vseh zgoraj omenjenih vprašanj odnosno, da bo-
sezoni nadaljevala. Vodstvo SNG vabi je ostale obiskovalce, da razširijo «krog prijateljev* in na ta način pomagajo gledališču uresničevati začrtani program.
Zavedajoč se, da je pretežna večina slovenskega prebivalstva v Trstu in okolici v gmotnih težavah in mnogi ljubitelji gledališča ne zmorejo potrebnega denarja za sicer nepretirano vstopnino in se zaradi tega nehote izločajo iz vrst obiskovalcev naših predstav, je vodstvo SNG z letošnjo sezono uvedlo posebne legitimacije, ki so označene s črko Z, kar pomeni »znižano*. Lastniki take legitimacije bodo na predstavah, ki jih bo uprava SNG najavila za Red Z kupili sedež po globoko znižani ceni (110 lir), medtem ko bodo za ostale obiskovalce veljale običajne cene.
Legitimacije bodo od danes naprej na razpolago vsem prosvetnim in sindikalnim organizacijam v upravni pisarni SNG, Ul. S. Vito 17 — telefon 38-236. Neorganizirani, ali nevčlanjeni upokojenci, brezposelni, invalidi, vdove in o-stali interesenti iz Trsta in mestne okolice, lahko legitimacije prevzamejo tudi osebno.
Predstave za Red Z bodo v dvorani pri Sv. Ivanu, ali v Avditoriju. Praviloma te olajšave ne bodo veljale za premiero in prvo ponovitev.
 «»-------
Nova stanovanja
Komisija za dodeljevanje stanovanj brezdomcem je na osnovi točkovanja razdelila 84 stanovanj istrskim beguncem. Komisija je dodelila ta stanovanja na osnovi prošenj, ki so jih predložili interesenti, potem ko je ugotovila potrebe posameznih družin, njihove stanovanjske razmere m od kdaj so begunci. Družine, ki so jim dodelili stanovanja, bodo v najkrajšem času vseljene v nove stanovanjske hiše, ki so bile sezidane v okviru zidanja stanovanj za begunce.
 «»-------
S strehe je padel
Včeraj nekaj minut po 16. uri so morali pridržati s prognozo okrevanja v 20 dneh na opazovalnem oddelku 49-Ietne-ga Jakoba Tenceja iz Križa št. 68.
Tencejeva sestra, ki ga j-spremila v bolnišnico, je zdravnikom izjavila, da je brat v vinjenem stanju šel na streho cerkve Sv. Roka, kjer je ho-tei zvoniti, a je izgubil ravnotežje in padel s štirih metrov višine na tla.
 «»-------
Trčenje policijskega avta
j Poenotenje plač uslužbencem bolnišnic
Včeraj se je sestal odbor za socialno skrbstvo in javno dobrodelnost, ki je potrdil sklepe o poenotenju plač uslužbencem bolnišnic, otroške bolnišnice «Burlo Garofalo« in Občinske podporne ustanove (ECA). Poenotenje plač in periodične opviške so potrdili soglasno, za funkcijske doklade pa se je izrekla le večina od bora.
do do takrat našli kak drug način, da se vsa ta vprašanja rešijo v korist obmejnega prebivalstva.
BOGO SAMSA
Smrtna nesreča delavca
V prvih popoldanskih urah je 23-letni Alberto Brosch iz Rojana, ki je hotel prepleskati poLkna v tretjem nadstopju neke stavbe v Ul. del Friuli, padel z okna in hudo ranjen obležal na dvorišču za -hišo.
Mladeniča so nujno sprejeli v Dolnisnico, kjer so mu zdravniki skušali rešiti življenje, kar pa se jim ni posrečilo, ker je Brosch tri ure kasneje podlegel hudim zunanjim im notranjim poškodbam.
Anno Mario Gianelli iz Ul. Ma' donnina proti bolnišnici, ko jemalo pred Trgom stari mitnice prišlo do trčenja z motornim trokolesom. last Antonija Calcija iz Ul. Giuhani.
Pri trčenju se je GianePije-va. ki je imela znake hudega zastrupljenja in je bila v smrtni nevarnosti, ranila, kakor sta se ranila tudi dva agenta.
Takoj po trčenju je policijski šofer sklenil kliub močno poškodovanemu vozilu, nadaljevali pot v bolnišnico, kajti edino na ta način bi lahko rešili žensko, ki je v svojem stanovanju hotela izvršiti samo mo s plinom. Kasneje so se agenti vrnili na kraj nezgode, ženska pa so zdravniki sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
per - SKOilje - Kabujcz - Oren-! iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiitiiiiiiiitiiimtiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiit
z,avlje - Trst. ustanovili bo-čo tudi novo progo PorUrož -Trst, na kateri boao vozili avtobusi od 1. junija do 30. septembra. Točen program vsen teh prog pa bodo odredili lokalni organi. To velja tudi za okrepitev prog Sežana -Trst, nerpeije - i*ozina - Trst in Nova Gorica - Gorica . Trst.
Ob podpisu sporazuma je predsednik italijanske delegacije konzul paoquinelli izjavil našemu dopisu,ku, da sta obe delegaciji izvr-ili koristno delo, ki bo nedvomno prispevalo k nadaljnjemu razvoju dobrih odnosov. Predsed-
Iz sodnih dvoran
Upravnik tovarne testenin obsojen na 55 meseeev Ječe
Prizivno tsodišče potrdilo prvotno kazen mlademu tatu ter v glavnem potrdilo tudi kazni kupcem ukradenega blaga
Tržaško kazensko sodišče je včeraj zaključilo več dni trajajoči proces proti bivšemu u-mk jugoslovanske delegacije I pravniku tržaške tovarne te-
Karel Korte pa je uejai, da so jugoslovanski preusiavn.ki zadovoljni z doseženimi rezultati in da upajo, da boao prav tako zadovoljni tuui koristniki propustnic.
Iz teh izjav in iz zaključ-
stenin Albinu Pertotu z njegovo obsodbo.
Sodniki so Pertota spoznali za krivega obtožb namernega in nenamernega bankrota ter ga zato obsodili na skupno 4 leta in 7 mesecev zapora,
nega poročna je razvidno, da "n 6000 l'r Zlobe in končno sta italijanska in Jugoslovan- še na 10.000 lir denarne kaz-
ska delegacija skoro iz.rpau možnosti, katere nudi videmski sporazum. Upoštevat, je namreč treba, da lahko stalna mešana komisija v bistvu le razlaga videmski sporazum in lahko izpreminja le nekatera manj pomemona določila.
Po našem mnenju bi lahko tako mešana komisija rešila tud. vprašanje prehodov skozi različne bloke to se pravi, da bi lahko Tržačan na primer šel skozi Škofije na jugoslovansko področje in se vrnil skozi kateri koli drugi
ni. Nadalje mu je sodišče pre povedalo kakršnokoli delovanje v okviru trgovskih družb za dobo 10 let. Ves ta čas ne bo smel imeti pri trgovskih podjetjih nobene vodilne vloge.
Sodišče pa je Pertota oprostilo obtožbe nezakonite prilastitve vsote, ki so jo odtrgali od plače Marija Gregorija za plačilo socialnega zavarovanja ter prekinilo postopek v zvezi z nekaterimi manjšimi obtožbami.
* * *
Julija letos je tržaško kazensko sodišče sodilo 26-let-nega Paola Paschinija iz Ul.
blok nazaj na italijansko pod-,
ročje. O tem vprašanju	J*	j	Gozzi, ki je zakrivil 16 tatvin
bilo na tem zaseaanju ze	ge-	i ust’avljeJnih	avtomobjiihi od
vora, vene ar, kot smo iz	ne-	katerih jih je	8 vsaj uko je
uradnih virov izvedeli, da i-	bj] jsaJno v	obtožnici. izvr-
talijanska delegacija za to vprašanje m imela pravega razumevanja.
V okviru videmskega sporazuma b. lahko tudi bolj spro-
četek zidanm stanovanj v bo- stili vprašanje dolgotrajnega docein novem naselju,	1 bivanja na sosednem področju,
šil s sodelovanjem 27-letnega Marija Brecevicha iz Ul. Pon-dares.
Razprava pa je pokazala, da je bil Biecevich, vsaj v tem primem nedolžen, zaradi česar so ga sodniki oprostili,
ker ni izvršil dejanja. Nasprotno pa so Paschinija strogo zašili, tako da bi moral presedeti v zaporu prav nič zavidljivo dobo 3 let in 9 mesecev ter plačati poleg sodnih stroškov tudi 24.000 lir globe.
Pasehini in Brecevich pa ni. sta bila edina na zatožni klopi: z njima se je na istem procesu moralo zagovarjati še 9 oseb, ki so bile obtožene nakupa ukradenega blaga. Od teh je sodišče popolnoma o-prostilo obtožbe samo enega, drugi pa so bili obsojeni na večje ali manjše kazni, 47-let-nemu Aldu Mosettiju iz Ul. M. D’Azeglio so spremenili prvotno obtožbo v nepreviden nakup blaga sumljivega izvora in ga zato obsodili na 5.000 lir denarne kazni. Zaradi iste obtožbe so obsodili na enako denarno kazen tudi Ri-nalda Aviana iz Ul. Madon-nina.
Vsi ostali pa so bili obsojeni na zaporno in denarno kazen, ker jih je sodišče spoznalo za krive obtoženega dejanja. Zato so vsi vložili priziv, kar je storil tudi glavni obtoženec Pasehini, Tat pa ni imel sreče in tudi sodniki niso bili usmiljeni z njim: krat-komalo so mu potrdili prvotno kazen in sedaj ne preostane nepoštenemu mladeniču drugega kot poziv na kasa-cijsko sodišče.
Tudi ostali niso imeli več
sreče: sodišče je namreč zavrnilo poziv 53-letnega Giovan-nija Boseja iz Ul, Bosco ter spremenilo 64-letnemu Cosi-mu Salernu iz Ul. dei Gradi prvotno obtožbo v nepreviden nakup blaga sumljivega izvora in mu kazen znižalo od 2 mesecev zapora in 4.000 lir globe na 8.000 lir denarne kazni.
Vsem ostalim pa je potrdilo razsodbo kazenskega sodišča z dne 30. julija letos.
Šest kriških mladeničev pred kazenskim sodiščem
Danilo Tence, Mario in Da-vo Košuta, Ramiro Kocjančič, Drago	Punč	in	Julij	2erja.
vsi iz	Križa,	se	bodo	morali
jutri zagovarjati pred kazenskim sodiščem zaradi obtožbe lažnega pričevanja. Njihovo prijavo sodišču je zahteval tožilec dr. Pascoli, ker so mladeniči	pričali	v	prid	Angelu
Švabu,	ki se	je	moral	aprila
1955. leta zagovarjati pred porotnim sodiščem.
Švaba je tožila znana Soa vijeva iz Križa, sedaj obtoženi mladeniči pa so pred souiščem s pričevanjem hoteli dokazati Švabovo nedolžnost. Od tu obtožba.
2a razpravo, ki bo ob 9. uri v sodni dvorani št. 290, vlada veliko zamimanje-
Igralska skupina iz Zgonika ne bo priredila za danes popoldne najavljene veseloigre « Voda > zaradi obolelosti nekaterih igralcev.
( U)C»SKA pkosvkta)
Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje člane, da bo deseti redni letni občni zbor danes 20. oktobra ob 1.30 uri dopoldne v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Roma 15-11. z običajnim dnevnim redom.
Prosvetno društvo »S. Škamperle* pri Sv. Ivanu obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v društvenih prostorih dne 30. t. m. ob 20. uri.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* Sv. Jakob. Pričeli smo ponovno z glasbenim poukom. Kdor bi se hotel prijaviti, dobi informacije vsak torek in petek ob 17. uri v Ul. Montecchi 6-II1. desno.
JAKOVI IN IMtlSIM VKlj
V počastitev spomina pok. arh. Antona Radoviča daruje dr. A. S. 3000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. oktobra 1957 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 13 eseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE:	narednik
am. voj. VVLUiam Grovez Smith in gospodinja Nerina Denardo, geometer Gino Zanfra in prodajalka Edda Ritani.
UMRLI SO:	71-letni Matteo
Trissi, 79-letna Francesca Panta-leo vd. Agirifoglio, 51-letni Milan Janda, 66-letni Giovanni Bastian, 44-letni Giuseppe Doria, 46-letni Eugenio Šajna, 76-letna Maria Verzegnassi vd. Žerjal, 54-letna Eiena Grandi por. Risi, 60-letna Jole Zanfra por. Tonini, 68-letna Margherita Fragiacomo vd. Lucci, 64-letni Luoiano Dalviso, 82-letni Adolf Legiša, 80-letna Genoveffa Mal a roda vd. Dean.
OKLICI: Čevljar Massimo Kert in gospodinja Antonia Premrl, uradnik Pellegrino Amorosi in učiteljica Edda Sighinolfi, ribič Mario Tedisco in gospodinja Ada Vivian, pek Hossano Mariucci in prodajalka Rcsalia Slama, uradnik Giorgio EHeri in učiteljica Claudia Gregorat, kevač Renato Ruttar in gospodinja Marija Hrvatin, uradnik Giorgio Vascouo in delavka Gabriella Chicco, električar Ernesto Bertotti in gospodinja Liliana Balbinutti, bolničar Josip Mahne in bolničarka Chri-sta Gertrud Bajorat, zidar Silvano Chersini in pletilja Maria Co. Vacci, pomorščak Antonio De Vita in gospodinja Vesna Delama-ric, mehanik Antonio Giordano in gospodinja Concetta Pobega, uraanik Pietro Paolo Condo in gospodinja Nerina Zollia, tiskar Roberto Hrovatin in uradnica Li-via Crastich, prodajalec Steiio Cernigoi in knjigovodkinja Mi-rella Kivelli, krojač Antonino Ca. porarelio in gospodinja Carmela Romanini, šofer Sergio Rismondo ln šivilja Edda Bcrtazzoli, pomorščak Antonio Santulina in gospodinja Maria Crivici, uradnik Virginio Polervtaruiti in uradnica Lidia Fedri, pomorščak Giuseppe Secundo in šivilja Aliče Grillo, mizar Federico Mancini in gospodinja Silvia Černivc, uradnik Giovanni Dobi in gospodinja Claudia Hrobat, uradnik Renato Fac-chinetti in gospodinja Noemi Fo-novich, uradnik Rodolfo Romano in goipcdinja Tcmmasina Sava, stražar javne varnosti Giuseppe Principato in gospodinja Antonia Arcuri, mizar Luciano Del Pietro in gospodinja Lina Crevatin, varilec Mario Bolzano in gospodinja Caterina Floreani, karabinjer Sar.ti Stilo in gospodinja P;.squa Lombardo, šofer Remo Crismancich in uradnica Helena Gregorič, zdravnik Umberto Co-muzzi in gospodinja Edda Zenti-lomo, agent CP Milan Pečenko in I gospodinja Žita Fabris, podbriga-d.r javne varnosti Igino Pedron ln gospodinja Iris Paoletti, uradnik Livlo Belletti in gospodinja Silva Prisco, stražar Javne varnosti Antonino Adonia in gospodinja Gina Santin, delavec Fili-berto Sacohetti in gospodinja Pier Anna Fossi, knjigovodja En-rico Ciaila in gospodinja Giovan-na Fiore, mehanik Branko Kotur im natakarica Aurora Compari.
 «»-------
LOTERIJA BENETKE	36	25	90	84	13
BARI	75	87	4	23	67
CAGLIARI	3	89	11	10	69
FLORENCA	45	21	4	89	82
GENOVA	77	81	19	22	60
MILAN	38	56	35	9	51
NEAPELJ	12	49	67	21	39
PALERMO	17	66	63	1	84
RIM	16	73	13	14	15
TURIN	85	2	7	4	64
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul, Ginnastica 6; Al L!oyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru
Davanzo, Ul. Bermnl 4; Glustl, Strada del Friuli 7 (Greta); MH-lo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri. Ul Dante 7
SNG
v TRSTU
DANES 20. oktobra 1957 ob 16. in ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj*.
EUGENE 0'NEILL
Strast pod bresti
Igra v treh delih Režiser J02E BABIC Scenograf VLADIMIR RIJAVEC
Asistent režije ADRIJAN RUSTJA Prevajalec FRAN ALBREHT Osebe: Efrajim Ca-bot • Modest Sancin; Simeon, Peter, Eben, njegovi otroci - Stane Raztresen. Danilo Turk. Julij Guštin; Abbie Putman
- Zlata Rodoškova; Serif
- Edvard Martinuzzi. Mladini neprimerno Za današnjo večerno
predstavo veljajo tudi izkaznice Z.
V torek. 22. t. m. ob 20.30
v kino dvorani v Skednju EUGENE 0’NEILL
Strast pod bresti
V sredo, 23. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega
doma na Opčinah
Strast pod bresti
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
ZAHVALA
Ganjeni ob številnih izrazih sočustvovanja ob bridki izgubi naših nepozabnih
Pavla in Fulvija
se toplo zahvaljujemo vsem, k’ so nam stal: ob strani ter nam pomagali v hudih trenutkih. Posebna zahvala mladini iz Podlonjerja in Lonjerja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naših predragih ter ju spremili na zadnjo pot.
Družini Franza in Cetin Podlonjer-Trst, 20-X.1957.
[ R A P I O ’
NEDELJA, 20. oktobra 1957 THSšl RUSTA.IA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Berkowitz: Končertino za občo in godala; 9.45 Lahke melodije; 11.20 Izvleček iz opere «Bor.s Godunov«; 11.40 Melodije iz filmov; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kronika sedmih dni v" Trstu; 13.30 Glasba po željah;
15.00 Armando Sciascia s svojim koncertnim orkestrom; 15.25 Beethoven: Sonata št. 23 v f-molu op. 57; 15.50 Iz operet in revij; 16.20 R. Strauss; »Tako je govoril Zarathustra*. simfonična pesnitev; 16.52 Glasbeni vložek; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru; 18.33 Lahki orkestri; 19.00 Razni samospevi; 19.15' Orkester Mela-chrino; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Čajkovski: «Pikova dama«, opera v 3 dej. in 7 slikah; (po I. dej. ob 21.30 ca: Nedelja v športu); 23.03 Tangi.
i n s T >.
9.40 Mario Zafred: »Devinska elegija«, za zbor in orkester; 14.30 Operna glasba- 16.00 Reportaža z nogometne tekme; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Mozaik; 21.45 Schumann: Sonata v a-molu op. 105 za violino in klavir.
KOPER poročila v ita>ijanšč>ai:	6.30
12.30.	16.30. 17.30.	19 15, 23.00.
Poročila v slovenščini:	(.30
13 <11	15.00
6.00-7.15 Spored iz Ljubljane;
7.15 Ju, ranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »Kmetijski proizvajalci volijo — Delo gozdarske poslovne zveze na Goriškem«; 8.30 Igra kvintet Jožeta Krežeta; 8.45-
10.30 Spored iz Ljubljane; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.00 Mali operni koncert; 11.30 Italijanski kulturni krožek na Reki; 11.45 Veseli ritmi; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Pogovor s poslušalci; 14.05 Glasba po željah; 15.10 Lahka glasba;
15.30 Naša nedeljska reportaža: »Volilne sličice«; 15.50 G. Bizet: Suita iz opere »Carmen*; 16.00.
19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Športni pregled; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Oktet Da-ve Peli in kvartet Herb Gcller.
SLOVENIJA 327.1 m 292.1 m. 212.4 n Poročila: 5.00, 6.O0, 7.00, 8.00 10.00,	,3 00,	15 00.	17.00.	19 30
22 00
6.00 Jutranji pozdrav v domačem tonu; 8.15 Popularne skladbe jugoslovanskih avtorjev; 9.10 !n-te, nacionalne koračnice; 9.15 Mladinska radijska igra — Stane Potočnik: Kako je Zlatko rešil Belo mesto; 10.10 Partizanske pesmi;
10.15 Se pomnite, tovariši — Ivan Jan: Beograd je osvobojen; 11.10 Za vsakogar nekaj; 12.10 Zabavna revija; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Nedeljska reportaža — Žičnica na Pohorju; 17.30 Radijska igra — Bratko Kreft: Velika punta-rija; 18.35 Zborovske skladbe in samospevi Miroslava Vilharja in Jurija Fleišma-na; 19.05 Zabavna glasba; 20.00 Uganite, kje in kdaj?... (odlomki iz javnih oddaj zabavne glasbe); 21.00 Večerni orkestralni spored.
'El.KVIZIJ A 14.30 Športni popoldan; 17.30 «Jarie Kyre», dramatiziran roman-.
20.30 Poročila; 21.00 Telematch.
Capttol. 14.00: «Grof Max», Vi«, torio De Sica, Alberto Sordi, Tina Pica
Cristallo. 14.30: «To moje noro srce«, S. Hayward in D. An-drews.
Alabarda. 14.00: «Nežni spol«, J. AllyjOn, Joan Collins, D. Gray.
Arlston. 14.00: »Bitka na Rio de la Plata«, J. Gresson, A. Quey-!e, P. Finch.
Armonia. 14.00: »Moj ljubimec je bandit«, B. Scott.
Aurora. 14.00: »Pustolovščine in ljubezni Orharja Khayyma». Technicolor. C. Wilde.
Garibaldi. 15.00: «Vampirjti v vsev mirju«, Brian Donlevy, Sidney Jones.
Ideale. 15.00; «MaruzzeIJa», M Alassio, M. Serato.
Impero. 15.00:, »Calle Mayor», B. Blair.
Italia. 14.30: «Tujec med angeli# (Kismet), Vic Demone.
Moderno. 14.00: »Štirje piloti reakcijskih letal«, M. Gi-rotti, A. Cifanello, A. Checchi, Dawn Addams.
San Marco. 16.00; «Eliana in možje«, I. Bergman, M. Ferrer.
Savona. 14.00: «Avtobusna postaja«, M. Monroe, D. Murray.
Vla e. 14.30: «Morilska bogomolJL ka», G. Stevens.
Vitt. Venelo. 14.15: »Seme nasilja«, G. For,-, A. Francis, L. Calhern. Mladoletnim prepovedan vstop.
Belvedere. 14.00:	«Zgodba dr.
Wassella», G. Cooper,
Marconi. 15.30: «Sami v neskončnosti«, W. Holden.
Massimo. 14.00: »Krik orlov«, Tom Tryon
Novo cine. 14.30: «Guendalina», Raf Vallone, S. Koščina in J. Sassard.
Odeon. 14.00: »Zene in arena«, M. Felix in J. Mistral.
Radio. 14.00:	«Ljubezen velike
kraljice«, R. Schneider, A. Ho-ven.
Secoio Sv. Ivan. 14.30: «Lisbon», R. Mili and, M. CTHara.
Skedenj. 16.00: «Lord Brummell«, Nastopa tudi igralska skupina Marcelli-De Rose
( MALI OGLASI )
MAGAZZINl FELICE, Trst, Ul. Carducci 41 (nasproti pokritega trga, telef. 90-513). Prodajamo: srajce, hlače, spodnje hlače,, rokavice, bele jopiče za natakarje in mesarje. Velika izbira delovnih oblek. Vse po najnižjih cenah.
KOI,ESA, znižana cena 7.U00 lir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja Kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. PIETA’ 3, Trst.
KUPIM 1-STANOVANJSKO HISO, 2-3 sobe, z vrtom. Po možnosti na Greti - Skorklji. Ponudbe na upravo lista, Ul. S. Francesco 20, pod »Plačam takoj*.
ŠIVALNI STROJ SINGER 8.000,
pogrezljivi okrogli tkalski navi-jak malo rabljen 15.000. Nove CLEVELAND z jamstvom ugodne cene, dobite v trgovini, U Man-zoni 4, tel. 96-925.
VELIKO PODJETJE sprejme res. no delovno osebo, tudi upokojenca, za kasiranje, produktivno delo olajšano z direktno pomočjo. Potrebna odlična priporočila, navesti starost, bivališče in stan. Pisati na upravo lista, Ul. S. Francesco 20.
PRODAM FIAT 500 A, Trst, Ul. Sporcavilla 3.
ISCEMO VAJENCE — inštalaterje. Soave, San Giusto 16.
vam nuai
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 telefon 37338
• UNION*
bveloviio mawa t varovalmca od let; 18Z8 le v TRSTU UL GHEGA 8 * I tel. 275V2 • 35939 PfoVnrator RAVMIH
KINO
Excelslor. 15.00: »Koepenlcki kapitan«, Heinz Ruhman-n, Han-nelore Schroth, M. Held.
Fenlce. 15.00: »Kralj v New Yor-ku», Charles Chaplin in Davvn Addams.
Nazionale. 16.00: «Canyon Rlver*, George Montgomery in Marisa Henderson.
Fllodrammatlco. 14.30; »Krila orlov«, J. Wayne, M. OHara. Technicolor.
Grattacielo. 14.00: »Mala koča«. Ava Gardner, VValter Chiarl, S Granger, Mladoletnim prepovedan vstop.
Supercinema. 14.00:	»Krila or-
lov«, J. Wayne, M. 0'Hara. Technicolor
Arcobaleno, 14.30:	»Frankenstel-
nova krinka«, P. Cushlng, H. Court. Mladoletnim prepovedan vstop.
Astra Rojan. 15.00: »Anastazija«,
, I. Bergmann in Y. Brinner,
TVRDKA
LORENZI
Trst, Ul. S. I.az/aro 17, tei. 24243
IZVAZA:
VESPE, LAMBRETE, AVTOMOBILE ln KOLESA vse po izredno nizkih cenan.
NOVOST
Descartes: «Razprava o metodi« cena 920 lir
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trot - Ul. Ni. Frančiška 29 I Telefon 87-888 I
Garaža «RO!ANO >
TRST — Ul. Moreri 7
O POSTHE2NA POSTAJA	Telefon	35-608
O PRODAJA OLJ ZA MA20
O NAJEMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrežbo in za inozemstvo
— NOČNA SLUŽBA —
Goriško-benešM dnevnik
Nekaj besed o življenju Dobcrdobcev pred desetletji
Preživljali so se z obrtjo o kateri se niti ne govori več
Ko so pred 50 leti ustanovili posojilnico, so se Doberdobci temeljito lotili živinoreje
Mlajši ljudje iz Doberdoba ne vedo, kako so se še pred kakšnimi petdesetimi leti preživljali njihovi dedje in očetje. Ce pa povprašate odra. sle, vam povedo marsikaj za-Bimivega.
Doberdob je danes izrazito kmečka vas, katere prebivalci se preživljajo predvsem z živinorejo. Pred začetkom našega stoletja so kmetje ravnali po kakšno kravico, vendar jim je njihov glavni zaslužek hudila cela vrsta delavnosti, ki so danes povsem izumrle.
Tako so na primer pobirali in sušili listje, ki ga je po Krasu vse polno in ki je na jesen tako lepe rdeče in te-mnorumene barve, da ga nedeljski avtomobilski izletniki is Trsta in Gorice na svežnje odnašajo na svoj« domove in ga rabijo za okras stanovanja. To grmičevje, ki ga imenujejo «rujevna», je poleti *elene barve. Doberdobci so ga nabirali kmalu po žetvi in ga sušili. V vrečah so ga odnašali v Tržič v tovarno, ki je bila na prostor«, kjer je sedaj dvorana tovarne SOL-VAY. Iz njega so izdelovali barve. Blago se je dobro prodalo.
Vaščani so si služili kruh tudi z izdelovanjem bičev.
Na Krasu raste drevo, ki ga imenujejo «kropinca». Danes ima prav tako ceno kot vsako drugo drevo, pred leti pa je bilo zelo iskano in je imelo tudi večjo vrednost. Deblo so razrezali in iz njega napravili biče, na katere so potem še Pritrdili jermen. Izdelki so bili zelo dobri in tudi iskani.
floiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiinHimiiiuiimiiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiii
Iz gorlšklh vasi
Preživljali pa so se tudi s košnjo. Seno so prodajali v Gorico in Trst. Danes tudi o tem hi več duha ne sluha, ker ne vrže zaslužka. Dober kosec požanje na dan en stot sena, ki stane kakšnih 1.000 lir. Za delo in hrano pa se mu plača okoli 1.500 lir. Zaradi tega so se senožeti spremenile v pašnike.
Ustanovitev Posojilnice in hranilnice, katere 50. obletnica bo prihodnje leto, pa je predstavljala pravi preokret v tej vasi. Ljudje so opustili domačo obrt in se posvetili kmetijstvu z vsem srcem in dušo. S' pomočjo Posojilnice so na «Laškem», to je v ravnini, pokupili izredno veliko njiv, ki so danes Rodlaga do-berdobskega kmetijstva. Računajo, da imajo Doberdobci v ravnini od 300 do 400 njiv dobre kakovosti, ki so pravo in obenem tudi edino bogastvo te kraške občine.
Sestanek obč. odbora
Sestal se je občinski odbor v Gorici, ki je razpravljal o ureditvi občinskega stadiona v Ul. Baiamonti. Namenili so 250.000 lir za ureditev prh, ogrevanje prostorov in popravo vodovodnih napeljav. Obenem so se pogovorili o mestnem prometu. Na predlog izvedencev namerava županstvo z belo črto zaznamovati o-sišče Korza, da bodo avtomobilisti in motociklisti bolj pazili pri prehitevanjih, ki po podatkih izvedencev povzročajo največ prometnih nesreč.
JAMLJE
Prebivalci <<zgomjih» ali drugače rečeno tudi «starih» Jamelj so zadovoljni z vestjo, da bo verjetno v tej zimi pričel v vasi delovati delovni center, ki bo popravil cesto, ki se pri orožniški vojašnici odcepi od glavne ceste in pelje v zgornji del vasi. Medtem ko prvega dela poti ne bo treba dosti popravljali, ker je tudi trasa zadovoljivo speljana, bodo morali pot od prve hiše dalje spremeniti, Kar je preveč vijugasta in ozka. Vaščani so se že sporazumeli, da bodo odstopili zemljišče in tako pripomogli, da bodo imeli boljšo cesto kot sedaj.
VRH
Letošnja jesen nam je pripravila pravo presenečenje s avojim vremenom. Omogočila nam je, da smo prav nazadnje še pospravili koruzo in koruzna stebla. Tudi gnoj smo že rvozili na polje. Nekateri pa Sl> se pričeli pripravljati, da Posejejo pšenico.
Malokateri kmetje na Goriškem izgubljajo Za pot toliko časa kot mi. Za pot do njiv v okolici Redipuglie in Tržiča potrebujemo z vozom lodi do 4 ure, Ker je za nas čas zelo dragocen, predstavljajo taka pota hudo breme. Marsikdo si pomaga s tem, si najame tovornik, ki mu Pripelje pridelke kar na dom.
Njive v ravnini nam omogočajo, da pridelamo nekaj več koruze in pšenice. 'Pridelek je
skoraj vsako leto zadovoljiv, ker se lahko skoraj vse nji-■vj namakajo, kadar pritisne suša. Na Krasu kaj takega ni mogoče. Ce je poleti en teden brez dežja, se to zelo pozna pri pridelku.
OSLA V JE
Rebule (mošta) nimamo več, ker je vino povrelo skoraj v vseh sodih po naših kleteh. Tudi grozdje, ki je bilo pobrano prav na koncu trgatve, je že v precejšnji meri prevrelo in ima tudi do deset stopinj alkohola in morda še kakšno stopinjo sladkorja. Vreme za vretje je ze-lr. ugodno, saj je po naših kleteh skoraj redno okoli 20 stopinj.
Nekaj dela imamo še s pobiranjem zadnjih sadežev, ki gredo dobro v promet, in zelenjave, predvsem paradižnikov, ki jih še v zalenem sta-nju spravimo na primeren kraj, da dozorijo čez nekaj mesecev, ko po njih zelo povprašujejo.
STEVER JAH
Kakor smo predvidevali, števerjanski občinski svetovalci niso prišli v zadostnem številu na sejo občinskega sveta, ki bi morala biti prejšnjo soboto, ker so imeli preveč dela s trgatvijo. Seja je bila odložena na včeraj zvečer ob 19. uri. Razpravljali so o imenovanju odbornikov v občinsko podporno ustanovo (ECA), o občinskem proračunu in še o nekaterih drugih upravnih
vprašanjih.
Razpravljali so tudi o nekaterih točkah dnevnega reda, ki jih bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Med temi je novi stalež uslužbencev, ki je že dokončan in ki ga je že pregledal občinski odbornik.
Gostovanje SNG
Prejšnjo nedeljo je SNG iz Trsta gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici z Nušičevo komedijo eZalujoči ostali», Obe predstavi sta bili dobro obiskani. Tržaški ansambel bo prihodnjo nedeljo ponovno med nami z dramo «Zivi platnena.
Dogodki tedna
Azijska gripa
Epidemija, ki nam je nekaj dni prizanašala, je pričela zadnje dni močno trkati na duri. Pokrajinski zdravnik je ,samo v petek naštel v Gorici 106 primerov, po več desetin pa tudi v ostalih občinah naše pokrajine. Zelo prizadet je Tržičj kjer so zabeležili tudi več kot 40 obolenj na dan, dalje Gradež in Gradiška. Čeprav je bolezen zelo lahkega značaja, se priporoča ljudem, naj se pazijo pred njo. Izogibajo naj se lokalov, kjer je veliko oseb, pred obedi naj si umijejo roke, uživajo naj precej zelenjave in sadja, zlasti limone, ki imajo veliko vitaminov. Tudi spanec prispeva svoje. Zaradi pomanjkanja u-čirikovitih zdravil, lahko zgo-ruj omenjena navodila poma-gujo odpraviti nadležno bolezen, ki je omrtvičila delo v marsikateri delavnici in u-radu.
Pokrajinski svet
Sestal se je pokrajinski svett ki je po diskusiji, ki se je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimmmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiituiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
Skrbi Štandrežcev
Veliko povrtnine in malo zaslužka
Poiskalo naj bi se novo tržišče
Standrežci so se zadnja leta zelo oprijeli gojenja tistih kultur, ki so najbolj primerno za trg. Velike površine zasadijo s povrtnino, ki daje najboljši zaslužek. Celo čin-kvantina ne sadijo več, mnogo, da imajo na razpolago več prostora zanjo. Kot je pridelovanje povrtnine že pokazalo dobre uspehe, je zadnje čase, predvsem letos, pokazalo tudi svoje slabe strani. Z zelenjavo je posajenih toliko površin, da je njena cena prav smešna. Trgovci na debelo plačujejo cvetačo po 10 lir kg, ohrovt od 7—10 lir, cikorijo od 5—20 lir, krompir po 21 do 23 lir, toda po njem je vsaj zaenkrat zelo malo povpraševanja. Tudi solata je zelo poceni, S takimi cenami niti stroški za pridelovanje niso poplačani, kaj šele, da bi bil poplačan trud.
Strandreški neposredni obdelovalci vidijo vzroke za ta pojav predvsem v tem, da je trg, na katerem se prodajajo njihovi pridelki, premajhen (prodajajo namreč samo v Trst). Razmere bi se takoj popravile, če bi se poiskalo še kakšno drugo tržišče. Velike količine spomladanske za-lenjave bi se dalo prodati v Avstrijo, ki je v pridelovanju zgodnje povrtnine za nami. Z dobrimi spomladanskimi kupčijami bi se zaslužilo toliko, da povprečne ali celo podpovprečne kupčije skozi ostale mesece ne bi spravile iz ravnotežja zaključnih obračunov.
 «»-----
/Živi plamen*
27. oktobra v Gorici
Slovensko narodno gledali-ššče iz Trsta gostuje v nedeljo 27. oktobra v Gorici z dramo Johna Steinbecka «Zivi plamen«, ki jo je v slovenššči-nc prevedla Mira Mihelič. Predstavi bosta v Prosvetni dvorani na Korzu ob 16. in ob 20. uri.
Martinovanje SPD 10. novembra na Lokvah
SPD organizra 10. novembra popoldne avtobusni izlet na Lokve, kjer bo martinovanje o*b dobro založenih mizah
z divjačino. Odhod avtobusa z Podgore ob 13. uri; peljal bo čez Travnik na blok pri Rdeči hiSi. Voznina za člane 200, za nečlane 300 lir. Do 1. novembra sprejemajo vpisovanje in naročila večerje v kavarni Bratuš.
 «» *
IZPRED SODISCA
Zaradi predrznosti pred sodnike
Goriško sodišče je oprostilo 18-letnega Gianfranca Lancisi-ja iz Fogliana, ki je lanskega decembra na nekem plesu v Gradiški vrgel med plesalce gorečo paličico, ki je povzročila veliko smradu in tudi veliko strahu. Orožniki so ga takoj aretirali, ker so mislili, da gre za kaj hujšega kot samo smodnik, ki ga primerno pripravljenega obešamo na božično drevo, da povzroča pri go-renju svetle iskre in prijetno svetlobo.
——
Motociklist podrl žensko
Na Travniku se je neki motociklist zaletel v 44-letno A-no Keber iz Nove Gorice. Nesreča se je pripetila, ko se je s kolesom hotela peljati čez Travnik v Ul. Mameli. Pri trčenju si je poškodovala lobanjo. Z rešilnim avtom ZK so jo odpeljali v bolnišnico.
Prometna nezgoda
Ob 20. uri se je na križišču med Ul, Trieste in Duca d’Ao-sta Ignacij Valagusa iz Ul, Cocelia s svojim vozilom za,le. tel v tovorni avtomobil, 'ki mu je presekal pot. V bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na bradi, zaradi katerih se bo moral zdraviti 8 dni.
«*
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 18.8 ob 14. uri, najnižja 10.6 ob 3. ponoči.
 #»------
- KINO -
CORSO. 14.30:	#Ariana»,	G.
Cooper in K. Hepburn. VERDI. 14.30: «Vlak za Yumo», G. Ford. cinemagcop. V1TTORIA. 15.15: ((Nevesta z morja«, J. Collins in R. Burton. cinemascope ir. v Dar Vah, zadaja ob 21.30. CENTRALE. 15.00: ((Represalija«, G. Madison in E. Farr, v barvah, zadnja ob 21.30. MODERNO. 15.00:	«Rdeča
trobentica z juga«.
tikala tudi nekaterih drugih vprašanj in ki je trajala od 20 do 2. po polnoči, odobril obračun za leto 1956. Levičarski svetovalci so se pri glasovanju vzdržali, ker je pokrajinska uprava sprejela številne predloge, ki so jih predlagali v tem finančnem letu. Odv. Sfiligoj (SDZ), ki je kot pokrajinski svetovalec podal demisijo (ostal bo samo občinski svetovalec v Gorici) bo v pokrajinskem svetu nasledil prof. Andrej Makuc.
SAF0G
Tri sindikalne organizacije so se pred časom sestale z ravnateljstvom SAFOG in od njega zahtevale, naj se prouči vprašanje znižanja delovnega časa v livarni na 40 ur na teden, kar je povzročilo delav-sem hudo materialno škodo. Čez nekaj dni je ravnateljstvo odgovorilo, da ne sprejema nobenih predlogov sindikalnih organizacij.
Kmalu po odgovoru ravnateljstva so levičarski občinski svetovalci v Gorici poslati županu interpelacijo, v kateri ga pozivajo, naj postavi na dnevni red prihodnje seje diskusije o znižanju delovnega časa v SOLV AY, ki spada i> skupino 1RI - F1M, to se pravi, pod državnim nadzorstvom. O teh industrijah je minister za državne udeležbe rekel, da se bodo okrepile, ne pa, da se v njih delovni čas svojevoljno skrajšuje, in to še na zimo, ko delavske družine potrebujejo denar za nakup zimske obleke in kurjave,
 «»-------
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini je bilo od 13. do 19. oktobra letos 9 rojstev, 12 smrti, II oklicev in 8 porok.
Rojstva: Roberto Iacobucci, Bruna Bolzen, Daniela Picco-lo, Elena Lovisoni, Elisabetta Tutta, Paolo Ziarii, Lucia Pin, Vittorio Pascotto, Lorenzo Ma-rassi.
Smrti; 45-letna Lucia Dros-si, vd. Culot, 83-letna Vincenca Sambo, vd. Culocchi, 80-letna Vinvenza Albanese, vd. Petro-nia, strugar 53-letni Se-bastiano Maran, 85-letna gospodinja Katerina Kovic, 46-letna Eugenia Zorzenon, tiskar 39-letni Jtalo Pecorari, 58-lei-na Teresa Brumatti, vd. Le-sica, zidarski delavec 5l-letni Giovanni Piciulih, f>0-letna Ma, ria Lucia Cocianni, dijak 21-letni Franco Selach, delavec 59-letni Zrancesco Spazzali
Oklici: uradnik Livio Bellet-ti in Silvia Trinko, agent javne varnosti Luigi La Mantia in tekstilna delavka Liliana Gregon, mehanik Renato Sa-veri in tekstilna delavka Maria Zorz, električar Italico JTe-resin in trafikantka Maria de Fornasari, Carlo Furcda in tekstilna delavka Marina Ca-misi. uradnik na železnici Mirko Vendramin in Bortolina Mocellin, uradnik Luciano Tausani in uradnica Fides Bressan, šofer Dino Fanzut-ti in tekstilna delavka Maria Nicoletti, agent javne varnosti Antonio Lezzi in Maria Ales-scndri, Elfio Zuliani in Ana Marušič.
Poroke: dr. Gilberto Salma-si in profesorica dr. Gabriel-la Dattilo, Renato Perich in Nidia Marini, Loreto Barbati in Oarolina Broi, mehanik Giuseppe Brescia in šivilja Gabrijela Batič, državni uradnik Giovanni Parisi in Anna Maria Cantarin, trgovec Tito Grapulin in Umberta Valenti, mehanik Vitale Tronkar in Silvia Picotti, orožnik Antonio Romano in tekstilna delavka Josipina 2nideršič.
DEŽURNA LEKARNA
Do prihodnje sobote je odprta čez dan in ponoči lekarna Pontoni Bassi v Raštelu 26, tet. 33-49; danes dopoldne pa je odprta lekarna Alesani v Ul. Carducci 12, tel. 22-68.
športni dnevnik
Mednarodni atletski miting v Genovi
Slabo vreme preprečilo rušenje svetovnega rekorda na 10.000 m
Nov rekord SZ Kuznetsova v metu kopja -Patterson prod Stepanovom v skoku v višino - Tudi Krivonosov se je nalezel cazijske>
GENOVA, 19. — Dež, ki je padel vse dopoldne je resno ogrožal izvedbo mednarodnega atletskega mitinga v Genovi, ki pa se je popoldne kljub gostim oblakom in razmočeni progi le vršil. V navedenih pogojih seveda niso mogli biti doseženi najboljši rezultati in tako je splaval tudi po vodi nov svetovni rekord v teku na 10.000 m, katerega je nameraval rušiti sovjetski tekač Vladimir Kuts. V zameno za pričakovani rekord pa je Kufsov rojak Kuznetsov končno le potrdil svojo vrednost v metu kopja z novim rekordom SZ in tudi sicer z odličnim metom 83.73, ki je skoraj za cel meter boljši od starega rekorda istega atleta. V teku na 1000 m so tvorili razred zase Poljak Lewandowski, Finec Salonen in Italijan Baraldi, ki so se tudi zvrstili v navedenem vrstnem redu. Na 800 m sta vodila ostro borbo Romun Vamos in Jugoslovan Šarič, ki sta prišla na cilj v istem času z ramo ob rami. Na 100 m se je uveljavil brez težav Rus Bartenjev s še kar dobrim rezultatom 10”4, na 400 m pa je zmagal Jugoslovan Grujič z zanj dovolj dobrim časom 49”1. V skoku v višino je poskrbel za presenečenje Sved Patterson, ki je prehitel svetovnega rekorderja Stepanova z manjšim številom popravkov pri Višini 2.06, Jugoslovan Marjanovič pa je bil brez konkurence tretji z višino 2.03 pred Švedom Dahlom, ki ni preskočil 2 m.
Iz najavljenega programa jo odpadel met kladiva, ker je tudi Krivonosov oboiei za azijsko gripo.
Tehnični rezultafi: •
110 m ovire:	1. Zamboni
15”2: 2. Kabourov (Bolg.) 15”5; 3. Tosi 16"4.
Troskok; 1. Riakovski (SZ) 15.70; 2. Cavalli 14.55; 3. Gatt' 14.47; 4. Carpi 14,11; 5. Slavkov (Bolg.) 13,93; 6. Lukman (Jug.) 12,91. (Op. Slavkov in Lukman sta skakala le zaradi povečanja števila, ker nista, specialista v tej disciplini.)
Kopje:	1. Kuznetsov (SZ)
88.73 m (nov rekord SZ); 2. Lievctre C. 71,78: 3. I.ievore G. '70.06 ; 4. • Riccie-rdi '68,22.
800 m:	1. Vamos (Rom.)
3. Buzzi 1’56”8; 4. Vicari 1’58”2 1.000 m:	1. Lewandowsk,
(Polj.) 2’24”; 2. Salonen (Fin.) 2'24”6; 3. Baraldi 2'25"2; 4. Va-gli (Šv.) 2’29’T; 5. Romeo 2’ 31 ”7: 6. Yegher 2'34”7; 7. Co-livicchi 2’36”4: 8. Gatti 2’37”7 100 m:	1. Barteniev (SZ)
10”4: 2. Weber E. (Sv.) 10"6, 3. Ciardullo 10"6; 4. Gradovski (Polj.) 10”8.
Disk:	1. Consolini 52,12; ?
Lindroos (Fin.) 51.50; 3. Rado 47,92; 4. Paccagnelia 45,30.
400 m: 1. Grujič (Jug.) 49”!; 2. Valsesia 49"4; 3. Weber R. (Šv.) 49”7.
Krogla: 1. Uddebonj (Šved.) 16,18; 2. Raiča (Rom.) 15.91; 3. Grossi 13,35; 4. Poli 13,35; 5. Rado 13,20.
Višina: 1. Patterson (Šved.) 2.06; 2. Stepanov (SZ) 2,06; 3. Marjanovič (Jug.) 2,03; 4. Dah.
(Šved.) 1.95; 5. Roveraro M. 1.90; 6. Martini 1,80.
10.0410 m: 1. Kuts (SZ) 29’10”4; 2. Bolotnikov (SZ) 29’43"8; 3. Volpi 30’59”; 4. Peppiceili 31’ 52”8: 5. Bruno ’32T2'; 6. An-tonelli 32’13”8.
NOGOMET
BUDIMPEŠTA, 19. — Prva tekma za evropski pokal med Vasasom .n švicarskim prvakom Young Boys bo v Stutd-gardu 1. nov., povratna pa 17. nov. v Budimpešti. Prva tekma bi po prvotnem načrtu mora’a biti v Bernu, čemur pa se je uprl mestni občinski svet.
 «»------
CARDIFF. 19. — Pred 60.000 gledalci v Ninian Parku je Anglija premagala Walles z rezultatom 4:0 (2:0).
llllllimiHIIIIHIIIIMlillMMIHMIIIIIIIlillimHIHHIIHIIIIIMIIIHinilllHHmilltnHHIHIHmHnmm
Svetovno košarkarsko prvenstvo za ženske
Košarka rite Č5R glavne^	fa
Presenetljiva zmaga Američank nad Madžarkami
RIO DE JANEIRO. 19. — Drugi dan finalnega tekmovanja v okviru svetovnega košarkarskega prvenstva za ženske so bili doseženi naslednji rezultati;
Sovjetska zveza - Čile 67:34
ZDA - Madžarska 51:46
Tolažilna skupina: Mehika -Kuba 57:50 Argentina - Avstralija 52:44.
Nadaljnja srečanja v finalni skupini se bedo odvijala po naslednjem vrstnem redu:
19. okt.: CSR-Paragvaj; Brazilija - ZDA.
20. okt.: SZ - Paragvaj; Bra zilija - Čile; Madžarska - Češkoslovaška.
21. okt.: Paragvaj - Čile; Madžarska - SZ.
22. okt.: ZDA - Čile; Brazilija - SZ.
24. okt.: Češkoslovaška - SZ; Brazilija - Madžarska.
KOLESARSTVO
23. okt.: Paragvaj - Madžar-1’54”8; 2. Šarič (Jug.) 1’54”8, ska; ZDA - češkoslovaška.
iiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiOniiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Stock proti Virtusu s skromnimi izgledi
Tržaška ekipa je sicer kompletna, toda v slabi fizični kondiciji
Drugo kolo italijanskega košarkarskega prvenstva bi nedvomno lahko nudilo zelo kvalitetna srečanja, če ne bi tudi vrste košarkarjev razredčila a-zijska gripa. Večina ekip im-j namreč po nekaj standardnih igralcev bolnih, zopet drugi pa po komaj preboleli bolezni še niso v zadovoljivi fizični kon diciji, da bi lahko nudili maksimum svojih sposobnosti. Tako so prognoze težje kot bi sicer bile.
Najbolj zanimiv a tudi najbolj negotov obeta biti balon j-s>ki derby med Motomoriniiem in G:ro, V katerem je Gin morda za spoznanje na boljšem. V Cantuiu se bo morata ekipa Oransode precej potruditi če bo hotela premagati vi-grano in požrtvovalno moštvo Benellija iz Pesa ra. Isto velja tudi za Stello Az/urro, k' bo sprejela v goste Ignis, ki je preteklo nedeljo le za er. sam koš podlegla Oransodi Lažji posel bo verjetno imela ekipa državnega prvaka Sim-menthala, ki bo sicer morala
nastopiti brez Riminuccija in Volpata, ki pa bo imela za nasprotnika po azijski gripi še bolj prizadeto moštvo Pavije.
Le malo izgledov na uspeh, pa čeprav igrata na domačem terenu, imata tokrat novinca v A iigi Livorno in tržaška Stock, prva proti močni Romb druga pa proti še močnejšemu Virtusu.
Tržaško moštvo bo sicer lahko nastopilo kompletno vključno z novim članom Cescutti-jem, vendar pa z mnogimi i-graici v slabi fizični kondiciji, ker šo komaj zapustili bolniško sobo. Za to prvo prvenstveno tekmo vlada v tižaških košarkarskih krogih veliko zanimanje obenem pa tudi zaskrbljenost, ki jo je povzroči' slab start v Pesaru in nezadovoljiva igra Montgomeryja. na katerega se je mnogo polagalo.
Ekipa Stock bo nastopila z naslednjimi igralci:
Damiani. Salich, Jurman. Ca-vazzon, Natali, Magnni, Ce-scutti. Porcelli, Montgomery DTorio.
Registracija kolesarjev za dirko po Lombardiji
MILANO, 19. — Današnja registracija kolesarjev za jutrišnjo dirko po Lombardiji je pokazala, da bo število odsotnih še večje kot se je zdelo Poleg že omenjenih bolnikov za azijsko gripo, sta danes manjkala tudi Nencini, Costa-lunga, Sabbadin, Derycke m še drugi. Prav tako se niso pr,-javile štiri od šeštrh povezanih ekip; ki so že včeraj sporočile, da se v znak protesta ne bodo udeležile dirke. V zadnjem trenutku, tik pred uradnim zaključkom registracije, so se namreč prijavili kolesarji ekip Ignis in Chlorodont.
TENIS
Francija - Italija 5:4 po drugem dnevu
NEAPELJ. 19. — V nadalja-vamju teniškega dvoboja med Francijo m Italijo so bili danes doseženi naslednji izidi:
V nadaljevanju včeraj prekinjene igre je Merlo osvojil set proti Darmonu in z njim tudi končno zmago z rezultatom 1:6, 7:5. 6:3, Stanje dve-boja je bilo po tej M«rlovi zmagi 3:2 za Francijo.
Ostali rezultati: Maggi-Sa«*-sine 6:4, 6:3;
Haillet - Merlo 3:6, 6:1, «:J;
Sirola-P.elrangeli - Pilet-Grinda 6:2, 6:4, 4:6, 1:6;
Darmon-Remy - Maggi- talini 6:2, 1:6, 6:3, 3:6, 6:1.
Stanje dvoboja po drufefn dnevu: 5:4 za Francijo.
Ce ne bo presenečenj ▼ jutrišnjih zaanjih srečanjih, oo končna zmaga v dvoboju ]»o vse verjetnosti pripadla Francozom.
SABLJANJE
Sabi jaški troboj v treh orožjih
RIM. 19. — Nocoj j« bM e Rimu sabljaški troboj v teeh orožjih med Madžarsko, Francijo in Italijo. Med gledalci bil tudi predsednik vlad«. v
Prvi rezultati:
Moški floret: Fulop (Madr.)-
Bancilhon (Fr.) 8:4.
Meč: Pellegrini (It.) - Drey.
fus (Fr.) 8.6.
Zenski floret:	Colomb«tti
(It.) - Rejto (Madž.) 8:2.
Sablja:	Karpati (Madž.) •
Arabo (Fr.) 8:5.
Moški floret: Bancilhon (Fr.) •Spallino (It.) 8:7.
Meč: Barany (Madž.) . F*l. legrini (It.) 8:2.
Lestvica po prvem dela trtv boja:
Madžarska 3 zmage, 1 poraz
Italija 2 zmagi. 2 poraza
Francija 1 zmaga, 3 porazi
oatovorni inain STANISLAV HENKO rtska Tlskarik* zavod ZTT • Trat
KINOPROSEK-KONfOVEl
predvaja danes 28. t. m. ob 17. uri Universal film:
Trije Amerikanci v Parizu
Igrajo. Tony Curtis M Julie Means.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca D Aosta 88 - let. 21-45 GORICA
PREV/ž MAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga e Jugoslavija
MOTOM 48 GGM DELFINO 160 CCM
Zastopnik: MOTO UILD HA
MOTOM ITALIANA
čudoviti motorček, k; vas pelje povsod.
Prodaja motorje tn avte dobra priložnost
PRIT' KUNE in nadomestni deli za vse m o ♦ o r J «.
DOBAVE ZA MOIOHJE MOSCHiON * FK1SOR1 TRST, Ui Valdlrivu Jfc in Ul. XXX. Ottobre 11 - Tel. »J-47S
Z N I /A N E CENE
Kraigher f KONTROLOR\
ŠKROBA R -
Ustavi se pri Filiki in jo premeri zasmehljivo od strani, °slini prst in ga potegne nasprotnici po licu ... Usta in nos se ji namrdnejo, prezirljivo me pogleda:
«Dober tek, gospod!* in Filipini: »Klanjam se, madam!» Pa odhiti vzravnana skozi vrata ...
Filipina teče k umivalniku in si umije lice. Bleda je, a mirna. V zadregi me pogleda — vprašujoče, ne očitajoče.
Prisiljeno se ji nasmehnem in iztegnem roko proti nji. V trenutku mi leži na prsih. Pritiskam jo k sebi in ji poljubu-Jem lice:
«Oprosti, ljubica!*
Ona je ljubezniva, dobrota ji odseva iz oči:
«Tu si opraskan, ljubček!*
Izpere me in mi zakrpa kožo z obližem. Potem se ozre veselo na črepinje in jih začne zbirati na pladenj.
»Danes ostaneš tu zaprt, moj dragi! 6e ganiti se ne smeš iz sobe! Dekla ne sme nič slutiti. Zjutraj te prevežem; nič se zie bo poznalo in lahko pojdeš v urad...»
Srčkana je bila ta nedelja. Samo v šali sva se spominjala Ra jutranji obisk; ko da bi ne bil ponižujoč in bi ne bil razkril ostudne moje nezvestobe. Šiloma je krotila Filipina ljubosumnost in z nobeno kretnjo mi ni izdala kakega ogorčenja.
Popoldne je imela ljudi v zajtrkovalnici. Ležal sem oblečen na postelji z zavešenimi zagrinjali. Ona pa je pritekla vsak trenutek pokukat k meni; kakor hodi mati gledat, če je mirna in če ne joče deca v zibeli. Na naglem sem jo objemal in po 1 j ubijal. Rdeča so ji bila lica, vsa žareča od zadovoljnosti in
sreče. Zunaj je bila razigrana; zabavala je goste, da so se smejali in občudovali živahnost njeno. In prav nevarnost, da bi prišel kdo za njo pogledat in bi opazil petelinčka v kurniku, naju je mikala še bolj.
Ponoči sem odšel domov.
Opoldne pri Seljaku se mi posmehujejo tovariši. Dovtipi švigajo o Mi.ikt in Filiki. Navdušujejo se z* Mthko, za njeno ognjevito ženskost, za njen viharni, nebrzdani temperament. Filiko obmetavajo s surovimi vzdevki brezobzirnih samcev. Brzdam se, da se ne izpozabim in ne izdam; na tihem se zgražam nad svojo strahopetnostjo, ker se ne znam postaviti kot vitez za svojo ljubico. Preveč neiodna mi je misel, da bi se jim moglo zdeti moje razmerje s Fihko resna stvar, četudi mi je čustvo globlje, v njegovo trajnost še vedno ne verjamem prav; zato mi je ljubše, če je podobno igračkanju za kratek čas ... Nesramni smo in podli, mi samci, ki zatajimo rajši stokrat njo, ki nam je dala noč ljubezni, kakor da bi tvegali le košček reputacije svojega domišljavega, skopega samstva.
Bratko je ob vsej veličini svoji zrasel še za celo gtavo. Mo ško sedi za mizo in gleda skozi okno preko naših glav. Popravlja si ščipalnik in si ga briše važno; v pogovor se ne vtika, ko da bi ga ne brigal in bi ga ne razumel. Včasih se mi zdi, ko da bi hotel švrkniti njegov pogled po meni, samozavestno, posmehljivo.
Iz posameznih besed povzamem, da je Milika še tu, da si je najela sobo pri Seljaku in da je danes še ni bilo dol. — Počitnice ima, pri Ambrožu nima kaj opraviti. Ali ostane kar pri Sv. Jederti za nekaj časa?...
Dr. Rupnik mi razloži:
Včeraj so bile bakanalije pri Seljaku. Milika je prepevala, kadila, pila, plesala in norela s fanti — preko polnoči. Najrajši je imela Bratka. Na enem stolu sta sedela. Objemala ga je, poljubljala - kar vpričo vseh. »Ti si moj fantiči* se mu je laskala. «Ti si moj ženin — ko ni drugega!* mu je zagotavljala z veselo važnostjo. Drugi so se smejali, a on je bil ves srečen. S svojo nerodno roko jo je pritiskal k sebi; za svoja smešna ljubkovanja pa je prejemal samo klofute. Lasala ga
je in praskala — krčevito, skoraj bolestno — in ozirala se je po drugih, če bi ji prišel še kdo pod prste ... «Danes bi samo lasala, praskala in klofutala...* Oči so ji žarele; tu in tam so se ji udrle solze, nepričakovano, ko da bi počile iz nje. Potem pa je se bolj divjala in grizla Bratka v vrat in lica.
»Praznovali smo zaroko in koj nato poroko, ker je Milika tako hotela. Mudilo se ji je. Jaz sem ju poročil. Lepa ceremonija je bila. Videl sem, da bi ne bil napačen duhovnik!*
Pa zapoje s svojim ginljivo se tresočim glasom:
»Svoji maj ki sem obetal, da bom novo mašo bral; svoji ljub’ci sem obljubil, da jo bom v zakon jemal...
Oh, adijo ljub’ca moja, zdaj pa moram biti sam.*
«In potem?*
«Kaj potem? — Ah, moj ljubi, ti si ljubosumen! Hahaha .. Kaj pa te praske na tvojem licu? Ali si tudi vasoval pri kme-tiških deklinah? — Aj, aj, aj, prijatelj — ali je tudi tebe Milika obdelala?*
»Ne budali! Zakaj bi me obdelala?* zardim v zadregi. »Kod si hodil včeraj?*
»Ah — pusti mel*
Na tihem sem vesel, ker sem zvedel, da Milika ni govorila o dramatičnem nastopu pri Filipini. Pa kaj bi govorila? Ali bi ne osmešila tudi sebe?
»Hm hm hm ...» računi Ivan. »Milika, Ambrož, nrimicija, razglednice — videl sem, prijatelj, in poštar Je pravih — zdaj pa Filika ... Včeraj si bil pri Filiki — Milika te je našla . .. Hahahaha, račun se ujema! To so njeni nohtil Izvedeniško ugotavljam ...»
»Molči, prosim! Ne gobezdajl*
»Ne bom, prijatelj! Zaradi tebe!*
«Ah — neumnosti*
»Hahaha ... Ljubezen in nezvestoba — in ženski nohti! Ko ljubezni zmanjka, pridejo nohti.*
»Ne budali! — In kaj je bilo poceni?*
♦Potem?*
«No: — po poroki!*
«Hahahaha... Ti si še pri poroki! Seveda: to je važno! — Prav za gotovo ti ne morem reči, ampak — zdi se mi: — Bratko je šel z njo!*
»Bratko?*
»Kdo pa? Bratko, njen mož! On je imel pravico. Tudi jtz bi bil rad šel.*
Po hrbtu me spreleti mraz. Ali me resnično stresa ljubosumnost? — K vragu z njo! Naj si skliče vse po vrsti! ...
»Saj ni marala Bratka!*
»Tudi veter se obrača. Hahahaha ... Ampak — bodi potolažen! — bila je pijana, popolnoma omamljena!*
Aboniran sem na hrano pri Seljaku, zato ne morem izostati. Vedeli bi takoj, da bežim pred Miliko. Treba je premagati tesnobo in se napraviti neumnega.
Ponosno sedim pri večerji, trezno in molčeče. Milika me ne pogleda. — Skrbno je opravljena, lica so ji gladka, samo spodnje veke so malce zgrbljene. In usta... Zelo sem se začudil: od kod naenkrat tako velika usta?! Zgornja ustnica Je celoma zavihnjena, da so ji razgaljeni preveliki, slonokoščena-sti zobje. Tudi ustnice so ji otekle in porogljivost kroži trajno okoli njih.
V začetku ji je mučno. A po večerji se hitro razigra. Vino pije po šestdeset. Cigarete kadi po vrsti; komaj do polovice dogorele meče proč in si prižiga nove. Šale zbija na vse straini in zbada tega in onega.
Bratko sedi poniglav in pohleven, samozavest ga Je minila. Brzcas je odstavljen in razporočen.
Rad bi se že dvignil; vesel, če bi šlo mimo, brez nadlegovanja.	•
Zdajci se obrne k meni Milika:
»Kdo pa vas je spraskal, gospod kontrolor?*
Rupnik se zakrohoče z običajno neugnanostjo, s dlanmi tleska po kolenih, oko se mu zasolzi od veselja.
Milika ga pogleda z nedolžnim začudenjem:
»Kaj pa je tukaj smešnega?*
(Nadaljevanji sledil
TRST, nedelja 20. oktobra 1957
^Leto XIII. - Št. 250 (3785)
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
,,, MOMTP-rrm tt t n nad - TELEFON 93-888 IN 94-638 - Rohni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» - Tel.	MAH OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, cel(
II	.	rnoiri	II	v	o.ni “i n Tel 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega in
viši«v š7iniTsUto>oca trgovski BO fmančno-upravn> 120 osmrtnice 90 lir . Za FLPJ za vzak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.	Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z - 375 -
MAH OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din,
inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- Trst
Libanon in Saudova Arabija svarita pred napadom na Sirijo
Poziv velesilam, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve arabskih držav - Saudovo posredovanje pri predsedniku Turčije
Medtem se je izvedelo tudi da je turski poslanik v Libanonu Dulger izročil predsedniku Samunu pismo turškegi predsednika Eajarja, v katerem ta izjavlja, da Turčija nima napadalnih namenov do Sirije ter zavrača obtožbe Dami-sk"a. Kaira in Moskve o zbiranju turških čet ob sirski meji
Izjavljajo dalje, da je turški predsednik Bajar posial pismi tudi kralju Saudu v odgovor na-njegovo pismo. Tudi v tem pismu zagotavlja Bajar, d\. Turčija nima namena napasti Sirije.;,Kralj Saud pa je poslai pismo tudi sirskemu predsedniku. v katerem ga obvešča o odgovoru predsednika turške republike.
V B»iru'u izjavljajo; da je kralj Saud baje povabil načelnika glavnega štaba sirske vojske in njegovega pomočniki na Obisk v Riad. da jima obrazloži rvoie mnenje o položaju v Siriji.
Medtem poročajo, da bodo tri egiptovske križarke, ki so prišle na petdnevni obisk v sirsko pristanišče Latakijo, o-stale v tem pristanišču, »dokler bodo okoiiščrre to terjale#.
V zvezi z Mac Miilanovim obiskom v Washingtonu izjavljajo v londonskih političnih krogih, da bo angleško-ameri-ški sestanek uvod v vrsto konference meu voditelji zahodnih držav, na katerih bodo razpravljali, uii naj pristanejo na sklicanje konference štirih s
jenje na tem področju« in se obvezati, da ne bodo dobavljale več orožja ali vojaške opreme nobeni državi na Srednjem vzhodu.
Voditelj laburistične opozicije Gaitskeil pa je nocoj v Br;-stolu izjavil, da bi morala OZN poslati takoj na tursko-sirsko mejo opazovalce, ki naj raziščejo sovjetske obtožbe. Če Di se izkazalo, da obstaja res nevarnost spopada, bi morali takoj poslati majhne oddelke varnostnih sil OZN s področja Sinaj na sirsko-turško mejo.
Medtem predvidevajo v krogih OZN, da bo debata v zvezi s sirskim protestom koncen-
BEIRUT, 19. - Nocoj so v Beirutu objavili skupno takojšnji poročilo Libanona m Saudove Arabue, v katerem obe vladi poudarjata popolno solidarnost z drugimi arabskimi državami in izjavljata, da bi vsak napad na Sirijo ali na kako drugo arabsko državo veljal za napad na njih dveh, naj pride od koder koli.
Izjava poudarja tudi, da je povsem potrebno, da se neodvisnost, suverenost in varnost arabskih držav spoštujejo, in da se nihče ne vmešava v njih notranje zadeve,* Libanon in Saudc-va Arabija izjavljata, da
bpsta nadaljevala napore za koordinacijo stališča arabskin držav v arabskih političnih dogajanjih.
Japonsko posredovanje za prekinitev jedrskih poizkusov
TOKIO, 19. — Japonski zunanji minister Fujijama je na tiskovni konferenci izjavil, da bo skušal posredovati med sovjetsko in ameriško delegacijo v OZN, da pride do'takojšnje prekinitve jedrskih poizkusov. Podal je, da bo tesno sodeloval z indijsko rieicgagj-jo, da se doseže pozitiven rezultat. Ni izključeno, da Indija in Japonska prediož.ta skupen predlog v OZN za prepoved jedrskin poizkusov.
Maršal BUlgaifm je poslal predsedniku japonske vlade Kišiju, pismo, v katerem izjavlja, da je sovjetska vlada za resolucijo, ki jo je Japonska predložila OZN, in sicer v toliko, v kolikor ta resolucija «poudarja potrebo, da se prenehanje jedrskih poizkusov loči od splošnega sporazuma o razorožitvi«.
Bulganin odgovarja s tem na japonski poziv SZ, ZDA in Veliki Britaniji, naj prekinejo jedrslke poižtase.
Uradni predstavnik japonske vlade pa je v zvezi s tem pismom izjavil, da se je sovjetski ministrski predsednik »očitno pomotil« glede smisla Kižijevega poziva. Dodal je, dp itiši nikakor ni predlagal, nfcj bi vprašanje jedrskih po-ifkusov ločili od celotne diskusije o razorožitvi. «Kiši, je dodal predstavnik, je enostavno predlagal, naj se diskusija žične takoj po prekinitvi poiz-kLsov.»
trirana na sestavo preiskovalne komisije in na oblast, k' naj jo ta komisija ima. Zdi se. da bi Sirija želela, naj bi v komisiji bili predstavniki ZDA, SZ, Jugoslavije. Indonezije, Indije in Norveške. Toaa ZDA in zahodne države prav gotovo na to ne bi pristaie. Wa-shington je mnenja, naj ZDA in SZ ne bi bile zastopane v komisiji kot prizadeti stranki. Kanada predlaga, naj bi v komisiji bili predstavniki Švei-ske, Japonske, Indije in Indonezije. Druge delegacije pi predlagajo Avstralijo, Kubo, Irak, Kolumbijo in Švedsko, ki so nestalno članice Varnostnega sveta.
Za Pinayera Schuman
PARIZ, 19. — Predsednik rapublike Coty je poveril nalogo bivšemu predsedniku vlade Robertu Schumanu, naj skuša doseči spravo med strankami in ustvariti pogoje za sestavo nove vlade. Po razgovoru s Cotyjem je Sehu-man izjavil: «Zadnji razgovori predsednika republike so po-I kazali skupno voljo po spra-' vi. Vendar pa izhaja, da pri reševanju krizeprevladujejo go spodarska in finančna vprašanja, o katerih je potrebno zbrati tehnične podatke«.
Schuman je sprejel nalogo v tem smislu in bo zadevo proučil s pomočjo posebnega odbora, ki ga bodo sestavljali strokovnjaki, ki se mu bodo zdeli bolj primerni. O tem bo predsedniku republike poročal v ponedeljek zjutraj.
Demokristjan Shuman ima baje nalogo sestaviti program, ki naj bi trajal samo petnajst dni. Vseboval naj bi zelo nujne finančne ukrepe, ki jih ni mogoče odlagati. Zato so opazovalci mnenja, da bi utegnil Schuman pri svoji nalogi tudi uspeti, in da bo v ponedeljek sprejel nalogo za sestavo vlade.
Korak	bonnske
sodelovanju med narodi in miru
(Nadaljevanje s 1. strani)
koeksistence, poizkus oviranja te jugoslovanske politike, ki je dobila mednarodno priznanje. S tega stališča priznanje demokratične republike Nemčije prispeva k utrditvi miru in mednarodnega sodelovanja, medtem ko je ravnanje bonnske vlade usmerjeno proti interesom miru in proti mednarodnemu sodelovanju ter proti združitvi Nemčije.
Trditev zahodnenemškega ministra, da je priznanje demokratične republike Nemčije vmešavanje v notranje zadeve Nemčije, ne odgovarja dejstvom, nasprotno, ravnanje vlade zvezne republike, katere cilj je vplivati na politični kurz jugoslovanske vlade, pomeni vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije. Prav tako je trditev zahodnonem-ške vlade, da Jugoslavija ovira njeno domnevn0 politiko ((popuščanja« v odnosu do držav Vzhodne Evrope, premiš-
iiliiiiiiilIllliliiiiilliiilMllillliiiiiiiiiliililliiliiiiiliiilliliilIlllllllllMiiiiiiiiilllllMiiuimiiliillililiilllllllMllllllllIlIlllliliiiiililillIilllllmiliilllllllilillliilllllllllllllllllllMIlllllIlllllIllIlIllIllIlllilllll
Opozorilo vodstva KPI in Nennija vladi
Imperialistične	pu
lahko potegnejo Italijo v spopad
V času napetosti na Srednjem vzhodu italijanska zunanja politika ne najde druge pobude, kot da pošlje veleposlanika k Cangkajšku in to na predlog fašistov
ljen napad na Jugoslavijo, ki strani, se odločno zavzema za politiko sporazumevanja in sodelovanja med Vzhodom im Zahodom. Državno tajništvo za zunanje zadeve ugotavlja na koncu, da se bo jugoslovanska vlada kljub neprijatelj-skemu ravnanju zahodnonem-ške vlade še nadalje zavzemala za razvoj odnosov z nemškim narodom v prepričanju, da se bo dejanje zahodnonem-ške vlade pokazalo v nadaljnjem razvoju kot škodljivo za interese miru, samega nemškega ljudstva in interese nemške združitve
B. B.
Jugopress komentira, da je nerazumen korak bonnske vlade udarec ne Je medsebojnemu sodelovanju, ki se u-spešno razvija, temveč tudi mednarodnim odnosom sploh.
Ta korak spominja na grenke izkušnje iz nedavne preteklost^ ko je taka politika prizadejala narodom mnogo škode. Bonnska vlada je postavila s tem interese določenih krogov nad nemške in splošne interese. Potrebno je poudariti, ugotavlja Jugopress, da so v Bonnu pozabili, da represalije niso v odnosu z Jugoslavijo nikdar bile uspešno sredstvo. Nedvomno je, da se bo nemška uradna politika morala prej ali slej prilagoditi procesu, ki je v teku, tako glede mednarodnih odnosov kakor glede samega nemškega vprašanja. Dogodki bodo, poudarja Jugopress, kmalu prisilili zahodnonemške vladne kroge, da uvidijo negativne posledice tega svojega koraka. No-
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — Napeto stanje na turško-sirski meji, ka-,mor je Turčija spravila svoje številne čete, mora vznemiriti odgovorne politične ljudi; če že ne tistih, ki imajo v rokah vodstvo državne politike, pa vsaj tiste, ki jim ni vseeno, po kakšnih vratolomnih poteh ta politika hodi.
Danes se je zbralo vodstvo KPI, ki je sestavilo po-.	ziv	delavcem,	(ki	ga	bo	ob-
nleIsk?,-7.vfz?;	in otJavila jutrišnja «Unita»>.
MiPan vrnil iz Wasningtcna, se bo najprej sestal z zahodr.o-nemškim kanclerjem Adenauerjem.
Londonski «News of the Wolrd» objavlja članek Beva-na o Srednjem Vzhodu. Bevan pravi, da sedaj mir in stalnos' na Srednjem vzhodu zahtevata sporazume, ki bi vključevali Sovjetsko zvezo. Bevan pravi, da bi prvi korak moral biti v tem. — da se Izrael postavi «izven celotnega vpiasanja«. kar bi se lahko napravilo »z dvojnim jamstvom, ki naj bi ga podpisala tudi SZ«. Bevan zaključuje z izjavo, da bi »velike države morale dati nov in
Ta poziv osvetljuje položaj ter obtožuje turško-ameriški lcomplot, ki lahko potegne za seboj tudi Italijo v strašno pustolovščino. »Potrebna in nujna je akcija Italije, ki naj zaščiti
mir m potrdi naše nasprotovanje vsakemu imperialističnemu napadu na Sirijo in ki naj se postavi na stran neodvisnosti arabskih narodov. Italija pa nasprotno poveličuje Eisen-howerjevo doktrino in krije imperialistične pustolovščine v imenu tako imenovane »zahod, ne solidarnosti«. V trenutku, nadaljuje poziv vodstva KPI,
ko je položaj Srednjega vzhoda tako mračen in vznemirljiv, je edina pobuda italijanske zunanje politike v tem, da pošilja veleposlanika k Cangkajšku, simbolu tiranije in korupcije ter zasužnjevanja vseh držav Azije in Afrike imperialistom.« Ta sramoten sklep je bil sprejet na predlog fašistov. Ker se pa ameriška šesta flota poslužuje italijanskih morskih oporišč, se lahko Italija direktno zaplete v kak konflikt. Poziv KPI se cbrača tudi na vlado, naj podpre sirsko zahtevo po intervenciji OZN in naj prizna pravico Sirije po nevtralni politiki. Poziv se zaključuje s predlogom za konferenco glavnih velesil, ki naj dosežejo sporazum, po katerem bi bil zajamčen mir na Srednjem vzhodu ter neodvisnost arabskih narodov Nenni pa je za jutrišnji «A-vanti!« napisal članek z naslovom »Ali je še 5 minut do polnoči?« Voditelj PSI polemizira z vlado in s KD o izmenjavi pisem s tajnikom KP SZ; pisma so se ukvarjala s položajem na Srednjem vzhodu. Nenni odgovarja tudi «Po-polu«, glasilu KD, ki je Nen-niju očitalo, da ni o pismu obvestil ne parlamenta ne vlade, Ta je zaradi hujskaškega in tota litarnega koncepta o oblasti, ki ga ima KD, piše Nenni. Poskus, ki je bil svoj čas napravljen, da bi se uvedla demokratična praksa neposrednega obveščevanja vlade po opoziciji, ni imel uspeha. Fotem piše Nenni. da je še daleč čas, ko bodo opoziciji priznane iste pravice kot večini in ko se bodo med vlado in opozicijo uvedli odnosi angleškega tipa z enakimi dolžnostmi. Nato dostavlja, da je v poslanski zbornici načel vprašanje Sirije, ne da bi Pel-la pokazal, da je to opazil. Bil je preveč «zaposlen s tem, da je delil smehljaje svojim prijateljem s skrajpe desni-
»Njslednji gospod, prosim!*	ce	in	s	tem,	da si pridobi na-
 .......................................  urnim.....iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiihmiiiiiiiiiiiiii.m..............m.............................................  lunin........
(Nadaljevanje z 2. strani)
m
klonjenost tistega zemeljskega i panji ustrahovanja«, katere na-mogocnika, ki je samotni ge- j men je ustrahovati «svobodni neral na Formozi«,	j	svet«.
Potem Nenni poudarja p ra-j	Iz	Cambridgea pa poročajo,
vilnost svojega stališča v ko-! da so satelit krstili z znan-rist sestanka štirih, ki ga ne ; stvenim imenom: imenuje se zahteva samo SZ temveč tudi j «satelit 1957 Alfa 2». Raketa, angleški laburisti. Potem pra- ki kroži skupno s satelitom, vi, da bi bila intervencija skupščine OZN na Srednjem vzhodu lahko koristna, intervencija Varnostnega sveta bi bila še boljša, najboljša pa bi Dila konferenca, ki jo pred-j lagajo SZ in angleški laburi-j sti. Nujno je torej napraviti j kaj, in sicer napraviti hitro |
in dobro. Kajti ce ura še ne	.
kaže pet minut pred polnočjo,	HadSKOfOVlh	DeSC(l
zaključuje Nenni, pa vsekakor nismo daleč od tragične
pa je «sateli-t 1957 Alfa 1». Ravnatelj observatorija je izjavil, da bodo sedanji satelit in prihodnje obravnavali kot komete.
 «»------
Vznemirjeni anglikanci
minute, ko bi lahko samo neka iskra zanetila splošen požar.
Jutrišnji «Avanti!» pa bo ob-javil tudi kurziv ob obletnici j
LONDON, 19. — Pravi upor so dvignile besede canterburyj-skega nadškofa, ki je dejal, da tisti duhovniki, ki poročajo ločene osebe, «delajo z ne-
oktobrskih dogodkov na Polj-1 varnostjo za svojo dušo« Tem
skem. Članek pravi, ča ,ma Gomulka kljub znatnim težavam položaj v rokah, ter po-
besedam so sledili številni protesti in včeraj je 39 duhovnikov anglikanske cerkve iz med
7 dni v svetu
Se!wyn Lioyd - Dulics Mac Millan -F!iwnhnwpr
n ui	jn umetm sateliti bodo pred-1 vlada je namreč včeraj spo-
T,	inndnntke nolitič- «»et razgovorov med Mac Mil-jročila jugoslovanski vludi da
^	t	I lanom ,n Eisenhourerjem. V , ja sklenila z njo prekinit, d.-
Stara pot zunanje
V Rimu pretekli teden ni bilo posebnih dogodkov. V poslanski zbornici se je zaključila debata o proračunu zunanjega ministrstva. Poleg drugih je v debati govoril tu-
presenetila vest, da bo Mu c Millan 25. oktobru
Londonu ves čas po izstre- plomatske odnose. Kako to u- j di 7'ogtiatti, ki je vladi oči-I Utvi sovjetskega umetnega sa- temeljuje, je razvidno iz *a- M*, da se v zunanji politiki obiskat |. ...	j——.— da je po- ■ devnega članka, ki ga objav I drzi zastarelih formul so-
sodelovanje	< Ijamo s tem v zvezi. Nerealno [vraštva	in	razcepljenosti. Re-
med ZDA in Anglijo na znan	\ politiko bonnske vlade pa jas- j kel je	da	je	atlantski pakt
stvenem področju. To je pou- i no prikazuje jugoslovanski od- , vzel Italiji vsak prestiž in dani tudi Elsenhoiver na spre- ! govor. Da je Bonn ravnal pod j vsako samostojno pobudo. Neo-jemu, ki ga je prtredil na ] neposrednem vplivom ZDA in atlantizem je bil slaboten po-čast angleški kraljici Eliza- | NATO, potrjujejo izjave pred- ! s*us emancipacije italijanske beti, ki je sedaj na obisku v stavnika ameriškega driavne- I zunanje politike, vendar pa Wushingtonu. Dejal je, da je	j ga departmaja, ki jih tudi ob- tjpada	sedaj že	v zgodovino,
treba sodelovanje v NATO	I javljamo v omenjenem član-
razširiti tudi na druga in med	j ku.
temi na znanstveno področje. _
Filozofiral je, da so »zanodm I f fjinClIU
je razvidno iz za- j tal, da se v zunanji politiki
ZDA kier se °bo^azgovaVjal“z!teIit0 *e Poudarja, da je po-'devnega članka, ki ga objav	^
Eisennotoerjem Pripravljalne ; trebno te*ne'ie ^delovanje , Ijamo s tem p zvezi. Nerealno \ vrastva
razgovore pa v VVashmgtonu že vodi zunanji minister Set-toj/n Uoyd. Čeprav v Londonu uradno trdijo, da Mac Mula-nov obisk nima nobene zveze s sedanjo krizo na Srednjem vzhodp, vendar poudarjajo politični opazovalci, da je prav ta kriza pospešila obisk, ki se je morda pripravljat. Set-
wyn Lloyd je pri svojih do-	-
sedanjih razgovorih z Dulle- »'»«» sposobnejši od vzhodnin som podrobno obravnaval to i (n da skupno lahko prekosijo vprašanje. Saj je znano, aa jej Vzhod na vseh podrotjin. Velika Britanija či-anica bag- | Predlagal je nekakšno «znan-dadskega pakta, v katerem je j stveno skupnost», v kateri bi
U Franciji le nekaj besed Saj te nekaj tednov pišemo o
To se je videlo iz Pellovega govora ob zaključku debate.
Nenni je odgovoril na pismo, ki ga je Hruščev postal PSI. Njtgov odgovor je bil resen m stvaren, medtem ko so se socialdemokrati v do-
stavlja pr,mero z Madžarsko, j Birminghama med njimi kjer ni bilo pogumne obnove j osem Kanonikov	poslalo
in ni prišla na površje vodil- j nadškofu pismo, v katerem na skupina, ki bi hotela da-1 mu ”?ed drugim očitajo, da ti «cloveeanska razmerja so-1 se z“1> k°t bi delal »z avto-cial.zmu«.	nteto kakega papeža«, Nada-
^	.	..	,	,	lije pravijo, da dela nadško-
Demoknstjansko glasilo pa > jova
izjava vtis, kot rta bi je danes potrdilo da je na- v angiikanski cerkvi obstaja-men stranke se nadalje se za-. ja ne^a nezmotljiva duhovna vzemati za predčasen razpust „1,135^ koj je t0 v prime-senata, čeprav je včeraj do- ru rimskega papeža Neki živela več kot očiten poraz v notranji komisiji senata.
A. P.
Deset milijonov kilometrov poti napravil «sputnik»
MOSKVA, 19. — Agencija Tass je sporočila, da sta od dneva izstrelitve do danes ob 16. uri «sputnik» in raketa napravila 220 krogov okoli Zemlje in preletela 9 milijonov 600 tisoč kilometrov. Jutri zjutraj 20. oktobra bo raketa za 2K minut pred satelitom, t. j. za 13.200 kilometrov. Zvečer pa bo raketa za 32 minut pred sa telitom, t. j. 14.600 kilometrov.
V tedniku «Novoje Vremja« piše sovjetski inženir Pobedo-nost, da so pri izstrelitvi satelita uporabili podobno medcelinsko raketo, kakršno so preizkusili avgusta letos. Revija »Sovjetska Rusija« pa piše, da sovjetski znanstveniki pripravljajo posebno padalo, s katerim se bodo umetni sateliti, z katerih bodo ljudje, lahko vrnili na Zemljo. Članek dodaja, da so poizkusi pri izstreljevanju raket dokazali, da se hermetično zaprta kabina lahko spusti z višine 60 milj m do višine 2 milj nad Zemljo, preden se padalo odpre. Ce pa bi se zaradi pokvare zaprta kabina ločila od rakete, bi potniki lahko prišli iz kabine s tem. da bi jih posebna naprava vrgla iz nje v trenutku, ko bi bilo treba odpreti padalo (v višini med 50 in 30 miljami nad Zemljo)	,
Ameriški znanstvenik Allen Hynek, ki vodi organizacijo Za opazovanje sovjetskega satelita, je izjavil, da je Sovjetska zveza bolj naprej od ZDA na stevi-nih področjih znano sti. Poudaril je važnost izstrelitve sovjetskega satelita in dejstvo, da je ta mnogo * težji od satelita, ki ga pri-
Iz vsega, zalključuje «Borba», izhaja nedvomno sklep, da Enver Hodža odnosov z Jugoslavijo ne načenja konstruktivno in dobronamerno.
BONN, 19. — V noti, ki jo je von Brentano izročil danes jugoslovanskemu veleposlaniku je rečeno, da bonnska vlada nikoli ni puščala dvoma, da bi uvedba diplomatskih odnosov z «nezakonito vlado Vzhodne Nemčije« s strani vlad, ki imajo diplomatske odnose z zvezno republiko, pomenila za zvezno bonnsko vlado »sovražno dejanje, naperjeno proti življenjskim interesom nemškega ljudstva«. Nota pravi, da je zvezna vlada večkrat poudarila to stališče pri jugoslovanski vladi.
Dokument prav; dalje, da je bil sporazum o jugoslovansko - nemškem gospodarskem sodelovanju od 10. marca 1956 sklenjen »v upanju, da bo Beograd spoštoval pravico nemškega ljudstva, da ga zastopa izključno svobodno izvoljena vlada nemške zvezne republike«. Nota dodaja, da je bilo. to upanje Beogradu znano.
Zatem obtožuje nota jugoslovansko vlado, da vodi politiko, ki omogoča združitev samo z zbliževanjem med dvema državama, «ki se zatrjuje, da obstajata v Nemčiji«. Dalje obtožuje nota jugoslovansko vlado, da se postavlja na stran «nekega bloka sil« im da se vmešava v nemške notranje zadeve. Dalje pravi, da beograjski sklep škodi «ti-
-V u -•	; Sti pomiritvi, ki jo Bonn išče
bene poteze nemških cmite- y 0£n0s]h z v^dnilm drža_
ljev ne morejo pobiti dejstva da obstajata dve nemški državi in da je rešitev nemškega vprašanja potrebno iskati samo na tej osnovi.
Zanimivo je dejstvo, da je prav v teh dneh, ko je Jugoslavija s svojim priznanjem demokratične republike Nemčije storila korak, ki je nedvomno velikega pomena tudi za politiko, ki jo zastopajo socialistične države, moskovsko državno založniško podjetje ((Gospolitizdat« izdalo brošuro Envera Hodže, v kateri albanski voditelj na neobjektiven način prikazuje ju-goslovansko-albanske odnose. V uvodnem delu brošure napada Hodža zelo ostro srbsko vojsko, ki se je v borbi proti Avstroogrski izmučena in lačna umikala skozi Albanijo. Ta mučeniški umik je za Envera Hodžo napadalni pohod Srbije proti Albaniji. Prav tako ugotavlja današnja «Borba», da Hodža na neobjektiven način prikazuje formiranje komunistične partije Albanije in osvobodilnega gibanja ter zamolčuje nekatera osnovna važna dejstva. V zvezi s procesom proti Koči Dzotizeiu, ki je bil insceniran kot izrazito protijugoslovanski pgoces, ostaja Hodža na svojih starih pozicijah. Hodža govori o ((pristaših narodnega komunizma«, o »izdajalski vlogi« na isti način kot v nedavni preteklosti. Prav tako na netočen način prikazuje sedanje albansko-ju-goslovanske odnose in postavlja stvar tako, kot da se albansko partijsko in državno vodstvo trudi za vzpostavitev čim boljših odnosov z Jugo-
vami«.
Von Brentano je na tiskov ni konferenci izjavil, da o-staja vprašanje gospodarskih odnosov med obema državama »povsem odprto«. Vendar pa je izjavil, da v mednarodnem pravu ((prekinitev diplomatskih odnosov ne vsebuje prekinitve pogodbenih obveznosti«.
«Ne obstajajo trajne odločitve«, je nato izjavil von Brentano na vprašanje, koliko časa bo trajala prekinitev med Bonnom in Beogradom. Dodal je, da ta prekinitev ne bo v ničemer spremenila zahodnonemške politike do Poljske,
«ker je ta priznala Vzhodno Nemčijo ob njeni ustanovitvi, ko je imela Jugoslavija diplomatske odnose samo z Bonnom«.
Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da je sklep bonnske vlade ((popolnoma razumljiv spričo okoliščin«. Dodal je, da je britanska vlada že sporočila beograjski vladi svoje obžalovanje zaradi jugoslovanske pobude, ki da 3® nima za pozitiven prispevek k nemški združitvi.	1
Predstavnik ameriškega de; partmaja pa je na tiskovni konferenci izjavil:	«Bonnska
vlada se je s tem v zvezi posvetovala z ameriško vlado in ameriška vlada je odgovorila, da razume vzroke. zaJa7 di katerih sprejemajo nemški voditelji to potrebno pobudo«.
Predstavnik je dalje dejal, da se je bonnska vlada posvetovala glede prekinitve odnosov z Jugoslavijo tudi S Francijo, Veliko Britanijo m z voditelji NATO.
 «»-------
Eksplozija kotla v tovarni vžigalic
BENEVENTO, 19. — Tukaj
je davi prišlo do hude nesreče, ko je v neki tovarni vžigalic eksplodiral veliki kotel za izparevanje žvepla s kapa' citeto 25 ton. Eksplozija Je raznesla paviljon, štiri osebe so bile taKoj mrtve, več Pa J® bilo ran'enih. Število mrtvih se je kmalu povečalo še za dva.
MODENA, 19. - Tu se je danes zrušila velika dvonadstropna garaža v gradr.ii pokopala pod seboj več delavcev, ki so prav tedai bilj pri kosilu. En delavec e bil takoj mrtev, od desetih tanjenih pa je eden kmalu potem umrl. Kako je priš’o do popolnega zrušenja poslopJ3., ki še ni bilo niti končano, ni znano. Lastnik še nedokončane garaže, v kateri bi bilo prostora za 250 avtomobilov, je bil neki povratnik iz Venezuele, ki je tamkaj prišel do precejšnjega denarja. Ing. Benassija, vodja del, po nesreči niso mogli nikjer najti.
TRST, UL. C1CFHONE 8 Tel. 38-136 37-725: ' elegr.. IMPUXPORT - »TIIKSTE
U V A 7 A :
Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material
SPEClALiZRANO PODJETJE U VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
I Z V A 7 A :
tekstil, kolonialno blago In raznovrstne stroje
list anglikanske cerkve piše, da je okrog 7000 pastorjev, to je približno polovica anglikanske duhovščine, proti j slavijo in da doslej ni našlo nadškofovim izjavam.	razumevanja	na jugoslovanski
 .....................................  n
Izid kongresa PSDI je še vedno neznanka
Kompromis za izvolitev novega CK in vodstva stranke Zaključek kongresa bo šele v ponedeljek zjutraj
Mehanična delavnica in črpalka bencina AG1P
Simič Morij
OPČINE Naroana ulica 48 . 1 elelon 21-322 PREDSTAVNIŠTVU MOTOCIKLOV NAJBOI JSIH ZNAMK:	bCIMATTI«, «LYGIEii iN »VICTORIA«
IN KOLES/ ISTE ZNAMKE.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Vse po konkurenčnih cenah.
vladni krizi, ki je kar ni mo-h oprod atlantske P«- I pravljajo Američani.
Iitike postavili ru, stran t,- \ M Hynek je pozval vlado, naj
dausiceoa puKiu, u Kuteieni yc j-——7-r-------------------------	   1	ooč(* rešiti. Piti(iy, s Jccitcvivi i	| .	,	.
tudi Turčija. Ob i pa sta čla-1 seveda imele ZDA vodilno s g na£1 Utatelji seznanili]'. * kl ^eano ln povsod vidi- i ustanovi poseben organizem ki ATf i l- .z>- i	7	.	a	vlogo.	'	preteklo	nedeljo,	je	hotel	od	j0	v	vsa'cl	sovjetski	potezi	sa-	?a koordinacijo ameriške znan-
skupščine izsiliti mvestituro.	£fPrav	„_***	j	stvene dejavnosti, «zato daje
itici NATO, kjer imajo Z -A vodilno vlogo. To so hotele ZDA pokazati tudi s pošiljal’ oijo svojih bojnih ladij v turško pristanišče Smirno ter na otoke Rodos, Kreto in Sicilijo. VoTnohujskaški tisk je z velikim poudarkom pisal, da se z bojne ladje »Canberra«, ki je prišla v Smirno, Lahko izstreljujejo Judi vodljivi izstrelki.
Da, tudi vodljivi izstrelki
Jugoslavija - Nemčija
V okvir hladne vojne, ki jo poživljajo ZDA, spada vsekakor tudi povsem nerealna reakcija bonnske vlade na sklep Jugoslavije, da tudi ju-ridično prizna vzhodnonemško republiko in naveže z njo diplomatske odnose. Bonnska
čeprav mu je večiriei strank že prej sporočila, da ga ne bo podprla. Sestavil je vlado in se predstavil skupščini. Ta p, je njegov program, ki je Sel še bolj na desno, kakor je bil program prejšnje vlade, zavrnila. Jn kriza je sedaj še ostrejša kakor prej. Coty je začel nova posvetovanja...
Po treh dneh socialdemo kratskega kongresa je danes znani sindikalist Vighanesi takole orisal situacijo: »Stranka je osamljena, kritizirana, globoko neenotna glede' vprašanj o funkciji in pamemh naše borbe. Večinsko vodstvo kaže le površnost in veruje v čudeže, ko si domišljuje, da je v teh pogojih mogoče voditi volilno borbo. Pred vonvci se moramo predstaviti z organsko in konkretno politiko, s programom, ki bo odgovarjal, če bo stranka v opoziciji ali na vladi. Osamljenost PSDI se bo med volilno kampanjo še povečala, če ne bo dovolj hrabrosti za rovo strankino več -no in za novo politiko.«
Doslej ni videti, kakšna bo ta nova večina in nova politika. Ali okrog včerajšnje Mat-teottijeve razlage? Moida. Toda Saragat še ni poveaal kaj misli. Še vedno se ni pojavil v gledališču »Alcione«. kjer so kongresisti zasedali ze dopoldne, ker ie popoldne v gledališču »Teatro lirico« Saragat komemoriral stoletnico Tura-tijeve smrti. Nato so se zbrali v kongresnem gledališču na nočno sejo. Tudi voditelja desnice in levice. Simonini in Za-gari, še nista govorila. Pravijc, da bodo vsi trije končno prišli na vrsto jutri dopoldne. Zdi se, ■da se bo kongres zaključil šele v noči med nedeljo in po nedeijkom.
Šele nekaj pred polnočjo je bilo na današnji nočni seji rešeno vprašanje novega centrv-
svet ve, da je stanje na Sred- j ZDA vzdržij0 na višini SZ«. njem vzhodu presneto resno I Dejal je tudii da bi ena ali Položaju na Srednjem vzho- ] druga od obeh velesil lahko du je bil tudi posvečen do- i poslala ljudi na Luno v pe-bršen del dejavnosti zunanje- ! tih letih, če bi šlo za vpra-j nega komiteja, ki bo zamenjal ga ministrstva v preteklem j šanje «narodnega obstoja«. dosedanji posvetovalni glavn’ tednu. Diplomatski p, edstavni- Tajnik za vojsko Wilber| odbor stranke. Kongresisti so ki s Srednjega vzhoda pa so j Brucker je danes obtožil Hru- v glavnem soglasno edobrii bili sprejeti tudi pri Gronchi- | ščeva, da izkorišča umetni sa-ju in Zoliju.	1	telit v »propagandistični kam-
kompromis, ki je oil dosežen med tremi strujami razen le-
vičarjev, ki pa so vseeno pristali, zato »a ne bi prišlo dc razkola v stranki. Njihov predstavnik Merlo je povedal, da je levica zahtevala, naj bo novo vodstvo sestavljeno iz članov obeh struj proporcionalno. Toda da bi se izognili glasovanju, ki bi imelo nujno političen pomen, a ga dejansko nima (ker gie le za statut), je levica pristala na dejanski komoromis. Tako bo bodoči CK štel 61 članov. Kongresist' ga bodo izvolili s pomočjo kandidatnih list po proporcionalnem sistemu. Centralni komite bo izvolil z absolutno večino glasov vodstvo, ki bo štelo 11 članov.
Zelo meglena točka kongresa je še vedno nezaključeno overovljenje mandatov posameznih delegatov. Nekateri delegati namreč nimajo pravilnih mandatov. Izkazalo se je kot točno tisto, kar je predvčerajšnjim povedal Grimaldi in kar je povzročilo toliko upravičenega razburjenja.
Danes je v diskusijo poseglo komaj 7 delegatov in se ti niso oovedali v bistvu nič novega, kar ne bi bilo že znano iz tiskanih izjav in govorov predstavnikov posameznih struj. Dosedanje štev-lo diskutantov je bilo gotovo najmanjše, ki smo ga opazili na Kongresih Krsčansk-demokraeije, Italijanske socialistične stranke in Komunistične siranke Italije v zadnjem letu dni.
Izid kongresa ne bo torej odločen v kongresni dvorani temveč na sestankih v posameznih hotelih, kjer se sestajajo predstavniki posameznih struj in o izidu razpravljajo, spletkarijo in mešetarijo.
S. R.
TRSI Ul. Moreri 7 1 elelon st. 28 373
požar mum
TOVORNI PREVOZI
krttjp.
v rac hi di
i n oze m e Iro
CiCLO A. MELILLO - jks7
A. Caccia
/
POSEBNE CENE
IZVOZ
Ribarič Ivan
1 M P O K T
E X P O R T
VSEH VKST LESA IN THD1H GORIV
TRST — ULICA F. CRISP1 14 - TEL. 93-582 ULICA UELLE M1LIZ1E II - TEL. 96-518