Politični ogled. DRŽAVA SHS. Samoradikalna Pašičeva vlada je končno le sprejela dva Turka v svojo sredo. Dcrviš Omerovič, ki j<bil ludi poprej ministcr, je dobil minislrstvo za trgovino, Mchmed šerič je pa postal minister ))rez porlfelja. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je prevzcl dr. Supilo, ki je bil poprej brez poiifelja ali takozvani kolonijalni rninislcr za Hrvatsko. Iz B<x>grada sc širijo neverjelni glasovi o vsako vrstni nevarnosti od zunaj: zdaj se zbirajo Madžari ob meji, zdaj ilalijanski fašisti, zdaj bo treba pomagati Franciji, zdaj to, zdaj ono in tako prinašajo vladni listi vsak hip kako novo nevarnost ali napetost, Vse to se širi z namenom, da bi vlada obraila pozornost na zunanji položaj, vsled česar bi mogla delali v notranjosti, kar bi hotela. To itak že dela. Pripravlja zopet novn davčna in vojaška bremena, neprestano sc govori o novih nabavah za vojsko. Pašičeva vlada je našla svojo posebno važno in nujno nalogo v tem, da je imenovala 16 novih gcncralov. Novi gencrali so seveda prvič sami Srbi, drugič pa pripadniki organizacije «belc roke«, ki podpira radikalco. DokJer so vladali tudi demokrati niso mogli doseči tega fina, ker imajo demokrati tudi svojo vojaško stranko za seboj in sicer «črno roko«, ki je beli hudo nasprotna. Prej so bili radikalci in demokrati sknpaj na vladi in pri vojaških povišanjih, nagradah in.pohvalah je moralo biti osrečeno vedno nckaj bclo- in nekaj črnorokcer, dancs pa vladajo sami radikalci in zato pridejo tudi samo prsti bele roke do moči in veljavc. V reklamacijski dobi, ki je potekla s 6. t. m. se je razkrilo ranogo zlornb, površnosti in pa prave volilnc komprijo. Glede volilnih imenikov vlada največja zmešnja\-a v Vojvodini radi nasprotujočih si naredb vlade. ali naj se Nemci in Madžari vpišejo v volilne imcuike ali ne. V nekaterih krajih so vpisali vse, v drugih samn nekaterc, v nekaterih pa nobencga z oziron: na to, ra *i»tero stranko so se izjavili in katrn stranki jf Tiripadil uradnik, ki mu je bila poverjer-a sosta va voiiinega imcnika. Uspeh vsega tega je, da je v volil - nih imenikih zelo maio Narncev in Madžarov, vsled česar ni verjelno, da bodo nastopali s svojimi lastnimi kandidatnimi listami. Kako so se sestavljali volilni imeniki, dokazuje dosti jasno vest, da so uradni ki v nekaterih krajih Sandžaka in Macedonije sestavili popolnoma nove iraenike, v katere so sprejeli samo gotove pristaše svojih strank. Srbski republikanci so se držali svojega sklepa ir v nedeljo so imeli svoj shod v Zagrebu, ki je bil prav dobro obiskan. Govorniki so povdarjali, da je za jamstvo miru in razvoja na Balkanu potrebna zvezna republika vseh Jugoslovanov — tudi Bolgarov in razlagali so v koliko je vsaka republika boljša od vsake, četudi najboljšc monarhije. V Srbiji se je osnovala delavska stranka, ki hoče delavstvo organizirati in voditi v volilni boj. Delavri, ki so poprej volili komuniste, sedaj po razA^eljavljenju in prepovedi te stranke o socijalnih demokratib nočejo prav nič slišati, če tudi bi jih vlada rada spravila v to stranko — ter si snujejo svojo delavsko stranko, ki je pa izpostavljcna velikemu nasilju in pritisku. V hrvatskem bloku je nastal spor radi mandatov. S frankovci ali takozvano stranko prava, ki je bila tretja v bloku, je Radič že itak sKregan, sedaj se pa prepira z zajedničarji radi kandidatov v Dahnaciji. Zajednica zahteva enoten in skupen nastop Hrvatskega bloka, Radič pa hoče samostojno nastopiti s svojo stranko. Tudi slovenski republikanec dr. Novačan jo je polomil in prelomil z Radičem. Na njegov nedeljski sestanek ali shod v Celju bi moral priti tudi Radič. Ta pa ni priešl, temveč jo poslal neke svoje odposlance, ki so pozneje nastopili z zalitevo, naj bo Radič tudi nosilec liste na Štajcrskem. Dr. Novačan pravi: .Ne! To bom pa jaz! — in tako se je hrvatsko-slovenska republikanska zveza radi mandatov razbila. ATENTAT NA ČEŠKEGA FINANCNEGA MLNISTRA. V petek dopoldne je oddal privatni uradnik Jožef Šoupal dva revolverska strela na finančnega ministra dr. Rašina, ko je ta stopil iz hiše ler hotel sesti v avtomobil, da se odpclje na delo v vladr.o palačo. Atentatorja so prijeli, on ni iz Prage, tcinveč iz Nem. Broda in prišel je v Prago z namenom, da ubije finančnega ministra kot predstavnika in prvaka češkcga denarnega sveta. Minister dr. Rašin jc nevarno ranjen na boku. pa upajo, da bo okreval. FRANCIJA PROTI NEMČIJI. Francozi hočejo sami iztirjati nemškevojne dolgove in odškodnino. Devet divizij in vcliki artilerijski park so spravili skupaj, da zasedejo ruhrsko ozemljc. Francijo podpira Italija in Bclgija, la celo s svo.jo soudeležbo pri zasedanju. V pondeljek so že začele prihajati francoske čete v IJiis^eldorf in mesto je izgledalo kakor ob začetku mobilizacije leta 1914. Francosko vojaštvo nasilno postopa ter rekvirira šole in stanovanja. Nemško prebivalstvo se mirno obnaša, vlada se sklicuje na mednarodna 'določila, zahteva mednarodno razsodišče, s Francjjo pa namerava prekiniti vse diplomatske stike. BOJAŽELJNA GRŠKA. Grška vlada je ustavila vsak tranzitni /ciezniški pi"o«iet v vse države z utcmeljitvijo, da jc to ukrenila radi ureditve njenih notranjih razmer. Vsekakor pa ustavitev grškega tranzitnega prometa v zvezi z vojnim gibanjem in pošiljanjem grških čet v Tracijo in proti Caiigradu. Grki menda želijo, da bi bili vnovič tepcni od Turkov. TURŠKE ZADEVE. Vslcd zloma pariške konfercnce, ki je pokazala popolno nesoglasje med Anglijo in Francijo v zadevi vojp.ih odškodnin in lohnačenja verzajskega miru, so turški politiki postali še bolj nrodjcnljivi. Oni računajo namreč na to, da bo Francija Angliji povrnila s tem. da bo podpiraJa Turčijo na celi črli. Račun ni slab. Naša zborovanja. Sbodi in tečaji Slovenske ljudskc stranke v raarib. okrožju. IVčaji za oiganizatorjo in zanpnikc naše SLS so se vršili: 3. januarja v Hočah (predavala Žebot in Sagaj), 4. januarja v Framu (žebot in Sagaj), 5. jan. v Radvanju (Žebot in Vesenjak). Volilni javni shodi so se vršili: 6. januarja predpoldne v Goinji Polskavi (Žebot), isti dan popoldne v Slivnici pri Mariboru (dr. Hohnec, Žebot, Lešnik in Kolman), 7. jan. na Vnrbergu (Vesenjak) in Sv. Pctni niže Maribora (Zebot). Okrajni zbori zaupnikov so se vršili: 2. januarja v G. Radgoni, 3. jan. v Ljutomeru, 4. jan, v Ormožu, 9. jan. v Slov. Bistrici (dr. Hohnjcc), 8. jan. v Ptuju in 10. jan. v Sv. Lenartu (2ebot). Povsod se opaža živahno razpoloženje naših organLziranih vrst. Shod Kmetske z>ezc na Vurbcrku jc bila krasna manifestacija tamošnjih prebivalcev za slovensko krSčansko kmetsko misel. Udeležba je bila izredno veiika tn shod je trajal nad dve uri. Govoril u>. prof. Vesenjak in dva domnčina. Vsa čast možem, niladeni«Vm, ženam ;n dekletom, kakor so Vurberčani in njihovi voditeljt! Na sh«^du se je z navdušenjem sprejtla zaupnica dr. Anlonu Korošcu in vodslvu S!ov. Jjudskc stianke. Naše 7borovanje v Slivniri pri Marihcu. Skorai b; ao vt-rjel, kako se izpreminja *vvV. Vrv>} dvnni Mi na.s je bilo večina Slhiijčanov se vkrralo v zelcno in rdečo barko, pa saj ri bilo čudno! Kaj vse sla nam nbljubila kricavi Drpfeaig in Kisovar, mi smo njima žntibog šP na lim. Pane prebridko občiitimo vsi, kani ^c r,ns pri peljali ti Skrki, danes se zavdamo, kaj je iKjmenik takrat hreS&,-Ł harmonika po njih shoctih.. d;i Iu$tn>- je bilo takrat, toda ne dolgo! Začeli so nas kuiaiu Utki stiskati in guliti, da smo se tudi Slivničani vpraša!?: Ali je to sedaj tisti raj, ki sta ga nam slika!a ucleci Drofenig in rdeči Kisovar? Ne, stokrat ne, nafarbali sr nas! Da pa izvemo kaj več, kako so se ti lažnjivoi borili v teh dveh lelih za našo «staro kmetsko pravdo*, povabili smo na dan Sv. Treh Kraljev gg. poslanca »k Hohnjeca in Žebota, da nam poročata o \zrok3i današnjih žalostnih razmer. V nabito polni dvorani Faležove goslilne je govoril najprej dr. Hohnjec o poH,tičnem položaju, o pomenu avtonomije za vse pokr«' jine in o pripravah za nove volitve, g. Žebot pa nam je orisal splošni gospodarski položaj, kako so naši dosedanji krmarji države (demokrati, samostojneži) najemali vedno nova posojila, pa so vse zopet spo^iali«, ničesar pa pametnega ukrenili. Da sta oba goTomik* govorila vsem zborovalcem z dna srca, pričaJo je glasnc pritrjevanje vseh navzočih. Shod je zelo spretno vodil g. Štefan Falež iz Orehove vasi, govorila sla tudi gg Lešnik iz Frama in Kolnum iz Slivuice. I^rosimo gg. poslance SLS, da pridejo še večkrat k nam, s«j bo odslej Slivnica pokazala v dejanju, da je vsa t taboru naše stare SLS. K nam pa naj ne hodijo več kakšni krivi preroki bodisi spet prcfarbane zelene ali rdeif fimie, ker smo dobili od njih samlh taka očala, dfl malo bolje vidirao, kakor pa pred zadnjimi voIitTarai. Zbor zaupnikov SLS za sodni okraj Phij se je izvršil dne 8. januarja v Ptuju. Zboru je predscdoval načelnik okrajne strankine organizacije g. Miha Brenčič. Najprvo se je vršil občni zbor in volitev novega načeistva. Odbor sestoji iz najuglednejšib mož cclega okraja. Zastopane so vse župnije. Za načehuka je bll ns splošno zahtevo zopet izbran g. Miha Brenčič. Nalo j: poročal poslanec g. Žebot o položaju in predpripravav za volitve. Razprave so se udeleževali prav živahno ze stopniki iz vseh delov okraja. Zbor je trajal tri urv Zaupniki so zbrali na predlog g. Rašla iz Vurberg' 1332 K za okrajni volilni sklad. Žetale pri Rogatcu. V nedeljo, dnc 7. jan. po t&nem opravilu je imel pri nas g. poslanec Dav. Kraji>' shod SLS, ki je bil izvanredno dobro obiskan. Gosp^i poslanec je v dveurncm govoru pojasnil delo naših h\ nasprotnih poslanccv v parlamcntu. Ljudslvo je paznr poslušalo govornika in obsodilo Sainostojno strankc> ki je pri volitvah drugačc govorila, kot }>ozneje delah in tisti, ki so zadnjič z nasprotniki volili, so zdaj, k' so spoznali izdajstvo samostojnežcv, navdušeni za KZ. ki edina dela za blagor Ijudstva. Sprejelo se je tudveč resolucij. Nnsprotoval i;i nikdo. Na knncu se j' vršil" občni zbor izobraževalnega društva, kjer jc j:. poslanec razložil pomen izobrazbe duha in srca. Ljuti stvo se je razšlo j)o končanem zborovanju navduSeno z.naše ideje. Ta shod je pokazal, da tudi v Želalah r mesta za naše nasprotnike. Kostri\Tiica. Pri nas se je vršil dne 6. januarj. shod SLS. Poročat je prišel poslanec Dav. Krajnc, ki j v poldrugournem govoru podal politični položaj in del^ političnih strank v parlamentu in dokazal, da je edins rešitev iz današnjega položaja naša avtonomija. Ljud stvo je z zanimanjcm posluSalo izvajanja govornik? in nazadnje izreklo popohio zaupanje Jugoslovanskem?; klubu iii njegovemu načelniku in ogorčeno ol>sodilo iz dajsko politiko samostojnih in soc. demokratov. Pokazal je. ta sbod, da je ceia župnija Kostrivnica v labor' KZ in bo šla pri i>rihodnjih volilvah v boj za kato!iško stranko in njeno zmago. šmihei naa Mozirjem. Na dan sv. Treb Kraljev s? je vršil pri nas shod, katerega so se udeležili po večin: vsi farani, bile so pa tudi mnogobrojno zastopane gospodinje in naša vrla dekleta. Shodu je prcdsedoval irga spretno vodil naš neumorno delavni župan gosp Štrucelj. Poslanec Pušenjak je obširno govoril o de!o vanju narodne skupščine, razpravljal o najvažnejšil gospodarskib vprašanjih ter pojasnil delo vladr.iS strank. ti koncu je pozival navzoče k slogi in skupnemi nastopu pri volilvah. Navzoči so odobravali izvajanjs poslanca in izrekli zaupnico poslancem Jugoslovanske ga kluba. Shod je jasno ]X)kazal, da naša župnija ni \ taboru samostojnežev, kakor bi to radi videli nckaler; liberalci. Iz protikmefske p^litike. Drofenik kot politični Pavliha. Samostojni posla nec Drofenik hoče v javnosit veljati za političnega 5aljivca. Predno ga je Samostojna stranka določila za nosilca samostojne liste za okrožje Maril>or-Celje, je poslancu dr. Kukovcu pisal pismo v katereru goreče zagn varja zvezo vseh naprednjakov-liberalcev, to je: samostojnežev, demokratov, narodnib so<ijalcev. Brez te zve ze bo ccla Spodnja Štajerska poatala last takozvanih klerikalccv. Takrat je Drofenik upal, da postane nosilec liste vseh zvczanih liberalcev. Pa mu je pri tec stremljenju stopil na pot dr. Kukovec, ki je tudi hote biti nosilec skupnc liberalne liste. Nato se je Drofeni kova gorečnost za skupni nastop vseh liberalcev jakr. ohladila. Ko jc bil potem na sestanku samostojiiih p<>glavarjev dolodcn za nosilca liste Samostojne slrank' na Spod. Štajerskem, je v posebnom pismu, poslan^n «Slov. Narodu«, izjavil, da je z dr. Kukovcem napravii samo šalo ter da se veseli ,da mu je ta šala tako dobr< uspela. Drofenik se tortj svetu predstavlja v vlogi 5aljivega političnega Pavlihe. No, z dr. Kukovca je lahki norce briti, s kmelskih volilcev pa Drofenik ne bo v?< norcev bril. Politidni Pavliha Drofenik, ki poleg žganja tudi prodaja slovensko kmetsko Ijudstvo, jc dot^mi svojo vlogo. On slovenskega kmeta ne bo več vodi! ta nos, Samostojna lovi naže može za kandidate. Guspodv Thalerju v št. Ilju je vod.stvo SKS v Mariboru phali Ijubeanjivo pisino, v Kalcreui mu ponujajo kandidaturo za okraj Maribor. Gospod TJiakr je kol pristaš na«e straiike pismo vlaknil v žep in se Sainosiojni za snubitev §e zahvalil ni. Kaj ne, kako robati so liaši somišIjeniki? Pravijo, da je Mermolji minula vsa korajža še kedaj kandidirati na Slov. Štajerskem. «40.000 volilctv iiuam za scboj«, tako se je hvali znani samostojni general Mermolja v neki gostilni. Ko bo mlmo nas 18. marc, bomo vprašali Merraoljo, kje jc pozabil 30.000 glasov. Mermolja je upal, da bo postal Staj€raki Napoleon, a moral bo z marsikaterim ošabnc žem priznati: Sreča je opotečal Mariborski liberalni advokal dr. Kukovec bi rad na ta načia prišel do inandata, da se srainuje imena svojf strankc. V Prekmurju lovi v svoje mreže Prekmurce, v Celju obrtnike, a nikjer si ne upa s pravo barvo na čan. To je sramola za stranko, ki jo zastopa dr. Kukovec .Zakaj se liberalci na mi strani lovijo za evangeličarje, na drugi za obrtnikc, na tretji za uradnikc? Kcr bi radi dr. Kukovcu oteli poslanski mandat. Pod čisto lirmo demokratske stranke ne gre vcč. Ravno dr. Kukovec iu dr. Žerjav sta nas Slovence kot voditelja demokratska stranka vkovala v pogubonosin ccntralizcni, sta sedela tain, kjer se je zapravljalo milijarde davčnega denarja. To je stranka, ki je glavni krivec pogina Ijudskega in državnega blagostanja. Kmeta so uničili z neznosnimi davki, delavca z grozno draginjo, železničarje in državne iiastavljcnce ter invalide so vlekli dve lcti za nos. In sedaj bi ta dr. Kukovec še rad glasove ubogega Ijudstva! Tudi narodnih socijalistov nočejo! Iz okolice Ptuja uam poročajo, da so začeli nekateri narodni socijalisli z agitacijo v okolici, toda župani in uglcdni možje so jih uljudno, pa odločuo zavmili. Je tudi popolnoma prav tako! Kaj je ta stranka storila za katerikoli stan, ne vesta povedati niti njena edina dva poslanca Deržič In Brandtncr, ki sta se polikala po Beogradu iu po pailamentu, kakor dva zapuščena ia negodna piščanca pu dvorišču. Slovcnsko ljudstvo lnora cnotno v Slovenski Ijudski stranki Beogradu in svetu povcdati, da hoče živeti in se gospodarsko razvijati. Cepljenje v tako ttoezpomembne male stranke škoduje in prinaša nesrečo. Drava v ptujskem okraju trga vediio več rodovitne zeralje, posebno v Št. Janžu, Sv. Marku in Stojncih. Samostojni Pucelj je bil dve leti minister za vode, i ni prav ničesar storil, da bi se posestnike ob Dravi za¦varovalo pred škodo. Ali še kdo veruje v «sainostojno« vero? Novo razmetavanje davčncga denarja. Novi veliki župani iniajo pač čast in plače, nimajo pa še svojih uradov in dela. Sedaj jim je vlada dala avtomobile, da se vsaj lahko vozijo na agitaoijo na državne stroške. Računajmo po enega šoferja, bencin, gumi in poprava, dobimo najmanj 200.000 K vsak avtomobil na leto. Seveda tudi nov avtomobil stane najmanj 600.000 do 1 milijon kron. Davkoplačevalci ,ali ste zadovoljni s takšnim gospodarstvom?! Ako ste, le volite demokrate, radikale in samostojne! če pa uiste, pa se združite za poSteno gospodarstvo, ki ga hoče Slov. ljudska stranka.