Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja:	i Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlštvo in ekspedlclju v
Za celo leto predplačan 15 gld., za po! leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za	jeden „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
mesec 1 gld 40 kr.	^ " r *
V administraciji prejeman velja:	•
Za celo leto 12 gld., za pol leta ti gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec	1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.	1 Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah št. 2, I., 17.
Vredniitva telefon-štev. 74.
Stev. £>.
V Ljubljani, v soboto 8. januvarija 1898.
Letiiils: XXVI
Protestaiitizeni in slovenstvo.
Rado so ponavlja v Slovencih, da jo rodišče naši literaturi protestantizem. To je samo ob sebi res, a navadno so s tem tudi rači namigavati, da od katoličanstva naš narod nima mnogo. Zato jo ta fraza posebno ljuba njim, ki jim sploh katoliška cerkev ni posebno mila. Zadnji čas pa jo bilo več pojavov, ki nam pričajo, da se močno moti, čo kdo misli, da moramo Slovenci biti pro-testantizmu hvaležni. Kar je storil, je storil nehote. Ko bi bil zavladal med nami, bi bil učinek popolnoma drugi. Slovenstva bi najbrže sploh ne bilo več. Zares so jo v zadnjem boju pokazalo, da prav tisti, ki rujejo zoper slovanstvo, rujejo tudi zoper cerkev. Najhujši sovražniki slovanstva so tudi najhujši sovražniki — llima. »Rim, ta je naš sovražnik !« je vpila nemško-nacijonalna dru-hal, »protestantizem, to je naša rešitev !« Tako sodi druhal, in tako sodi tudi veliki zgodovinar, slovanstvu sovražni — Mommsen. Iz pisma profesorja Jagiča je razvidno, kaj oii rniali o protestan-tizmu. Mommsen je uverjen, da se je Avstrija postavila proti germanizaciji, ko se je postavila proti p r o t o s t a n t i z m u. »Dass eine Germanisirung Oesterreichs moglich ge\vesen wiire, wenn die Habsburger zur Zeit der Gegenreformation einen entgegengesetzten \Veg eingeschlagen hatten, ist ebenso ge\viss, \vie dass sie schon damals endgiltig aufgegeben \vard.«
Isto prepričanje sc je pokazalo posebno tudi na zadnjem shodu starokatoličanov na Dunaju. Protestantizem se je hvalil kot princip vsenem-štva, katolicizem kot sovražnik. — Starokatoliški župnik \Volf je očital katoliški cerkvi, da brani tudi nenemške narode. —Arhitekt Benesch je dokazoval, da je Rim zavrl jedinstvo vsenemštva. »Proč od Rima!« klical je pangerman, »to mora
biti naša parola, to tudi naše dejanje!« Ko je dijak Nepostil hotel ometati, da je tudi katoličan lahko Nemec, so zbrani glasno ugovarjali. Pot od Rima jim jo pot v pangermansko Avstrijo!
Tako torej misli druhal, tako starokatoliški teologi in lajiki, tako tudi — Mommsen.
To si zapomnimo ! Oni že vedo, kaj jo protestantizem, če tako teže za njim, da bi germani-zirali Avstrijo!
Ko bodemo imeli kedaj kulturno zgodovino slovenskega naroda, pokazalo so bo še jasneje, kaj bi bil za slovenski narod protestantizem ! — Mi ne dvomimo, da pogibel v vsakem oziru!
* Katoliška cerkev uči pravico in ljubezen, in le pravica in ljubezen morota rešiti naš narod. Če splošno zavlada načelo protestantov-skega individualizma, to smo mi Slovenci tisti narod, ki mu je pisano, da ga najprej potepta — tujčeva peta!
Koroški r.jc*,ttb9W?f'tt n\ ilehi,
Iz Celovca, dne 7. jan.
Kaj pomenja »bauernbund« za nas Slovence, je dosti znano! »Siidmark«, »Schulverein« itd. pritiskajo »ne-politično« na nas s tem, da preganjajo slovenskega kmeta z rodno zemlje ter po-tujčujejo slovensko mladež po šolah. Politično deluje v istem smislu »bauernbund«, ki se vsiljuje zlasti Slovencem, da med njimi širi nemčur-s t v o in versko brezbrižnost. Dela to prav pod krinko — krščanstva na jako zvit in hinavsk način. Zvest oproda je celi »bauernbund« nemškim nacijonalcem. Zvesto podpira njih obstruk-cijo in slepi ljudstvo o njenih namenih. — Dno 16. januvarija se bode vsiljeval zopet Slovencem, in sicer s »35. bauerntagom« v Sinčivesi, torej v čisto slovenskem kraju!! Tam hočejo ro-
potati zoper nas, sipati ljudstvu prav pesek v oči Zbral so bode ta dan tam prav gotovo ves »bau-ernbundar.sk i« in nemško-nacijonalni ,generalštab'. A pričakujemo, da bodo znali zvesti slovenski kmetje iz podjunske doline takemu nesramnemu izzivanju primerno odgovoriti! — Še drugo nakano izvede »bauernbund«, kakor povzamemo njegovemu glasilu »Bauernzeitungi«, v kratkem. Izdajati prične z dnem 15. t. m. »K met s ki list«, to je: zlobna »Bauernzeitung-a« prestavljena na slovenski jezik! Ni jim dosti, da hinav-sko-zlobne nauke svojo trosijo v nemškem jeziku med ljudstvo; posluževati se hočejo v ta namen odslej tudi slovenščine, katero inačo toliko črte in preganjajo! Pravijo, da koroški kmet ne zna slovenski čitati itd., a v istem hipu so bijejo sami po zobeh s tem, da prično izdajati slovenski pisan list. Kakšen bode, ni težko uganiti. Predniki so mu celjski »Kmetski list« in mariborski »Štajerski kmet« slabega spomina. Zalagal in izdajal ga bode lutranec Berčinger. Upamo le, da koroški »Kmetski list« kmalu doseže ista usoda, kakoršna jo bitu o.bvmjcn; onima dvoma. — Slovenske domoljube pa čaka sveta dolžnost, da zvitemu lisjaku branijo pot med slovensko ljudstvo! Sveta dolžnost je to, zakaj kaj more ljudsko mišljenje hujše zastrupiti, kakor slabi listi. Do rojakov, zlasti izven Koroško pa se obračamo tem potom z nujno in iskreno prošnjo: da nam pomagajo braniti so in vojskovati so zoper novega sovražnika, pravega volka v ovčji obleki, s tem, da naročujejo tergmotno podpirajo naš »Mir« ! S premnogimi težavami sc ima boriti ta list, ki je prepotreben za koroške Slovence, potreben zlasti sedaj v hudih dnevih neprestane borbe za obstanek ! Naj se ga torej spominjajo blagi rodoljubi širom slovenske zemlje s tem, da ga gmotno podpirajo in razširjajo!
LISTEK.
Kam jadramo?
Slabo vreme imamo, neprijetno brijejo vetrovi, megla in dež sta so pri nas kar udomačila in vendar je naš narod podal se na morje. Tako nam vsaj pripovedujejo naši časniki, ki neprenehoma po uradnih člankih strahom poprašujejo s »Kam plovemo ?« ali »Kam jadramo ?«
Kolegi nad črto po slovenskih časnikih so precej trdosrčni. Ko so ladijo našega naroda pripeljali v omenjenih člankih sredi morja, spustijo nanjo vse nevihte in valove. Vihra strašno divja in tudi krog šibke ladije, val meče jo valu v naročje, bralec željno išče zavetja, toda zviti časnikar pusti ladijo sredi viharja in izgine. Tako delajo ti trdosrčni možje efekte.
Dejstvo pa je, da kažejo možje po svojih člankih tudi resno skrb za našega naroda prihodnost. Hvaležni jim bodimo za to.
Hvaležni bodimo pa tudi onim gospodom, ki skrbijo tako tenkočutno za čistost katoliškega uka. Svoje dni trdil je Stritar, da je vsak Slovenec fi-
lolog, danes lahko rečemo, da je vsak bogoslovec. Naj v svojih prostih urah »iz pravdkuje cekine«, ali se peča z zavarovanjem življenja svojih someščanov ali sicer skrbi zanje, glavni posel teh mož je in ostane bogoslovje. Po dolgih in seveda truda-polnih preiskavanjih, po mnogih prečutih nočeh iztaknili so gospodje, da katoliška cerkev ne oznanja več prave resnice, da se, kakor pravijo, »novodobni pojem katolicizma ne krije več s pojmom krščanstva«.
Tako trdijo ti gospodje, in kedor ne veruje — plača groš. Dokaze za to trditev seveda so do sedaj še zamolčali, toda, ako jih bomo še dalje dražili, povejo nam tudi te; če jih do tedaj dobijo, seveda.
Gospodje bi najraje iz cerkve napravili svojo cerkvico. Toda ne vedo še za to pravega recepta. Upajmo, da iz njihovih vrst vstane kak novodoben Philippus Aureolus Theophrastus Bomba-stus Paracelsus, ki nam bo pokazal, kako se kemičnim potom napravi nova, prava cerkev, kakor nam je omenjeni učenjak zapustil v svoji knjigi »do generatione rerum naturaliam« neminljivo navodilo, kako kemičnim potom sestaviti človeka, humunkula.
Take ustanovitelje ali popravljalce cerkve pozdravil je že pred desetletji pesnik : Statt des eehten heil'gen Geistes, Der einst in die Welt geflossen, Wird das Tintenfass von nun an Ueber alle ausgegossen. Ach, man moehte Tinte weinen Sieht man solehes Kirchenwalten, Wie die Herren in Rubriken Gottes Geist gefangen halten, Und sein Rrausen ubenvachen, Dass er ja nicht schaden konne, Dass er nicht ein Paar Perriicken Sammt bestaubten Zopf verbrenne!
Ko bi gospodje mogli, bi ne razbijali dolgo šal, kar z dekretom bi vpeljali tisto »pravo krščanstvo«,
N. pr. Prebivalstvu našega mesta se tem potom naznanja, da od danes naprej stopi iz veljave novodobni katolicizem ter da stopi v veljavo pravo krščanstvo.
Župan : N. N. m. p.
Mogoče pa je tudi, da se gospodje samo za kratek čas malo zabavajo z bogoslovjem, saj pravi pregovor:
Na delo, dokler je še čas, in dokler nam delo še pomaga! — Kmalu zna biti — prepozno !
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. januvarija.
Pogajanja med vlado in Čehi. Pri dogovorih z voditelji čeških Nemcev so je baron Gautseh saj deloma poučil o zahtevah čeških Nemcev in si je toraj lahko ustvaril podlago za pogajanja, oziroma razgovore z zastopniki češ kega naroda, ki so so pričeli včeraj dopoludno pri ministerskem predsedniku. O tem razgovoru se olicijelno nastopno poroča: Kakor javlja komunike parlamentarne komisije češkega kluba, je pojasnil ministerski predsednik baron Gautseh v včeraj dopoludne pričetem razgovoru z zastopniki mlado-češkega kluba: dr. Engelom, Kaizlom, Kramafem in Pacakom, politični položaj s posebnim ozirom na predstoječo otvoritev češkega deželnega zbora. Iz izvajanj ministerskega predsednika je razvidno, da je vlada pripravljena, vdeleževati se razprav o jezikovnem vprašanju v češkem dežel, zboru, in da bode v slučaju potrebe precizno pojasnila svoje stališče in so z vso silo prizadevala omiliti razna nasprotstva. Češki zastopniki so naglašali, da so voljni sodelovati pri mirnem reševanju na rodnostnega vprašanja, vsekako seveda le pod tem samoumevnim pogojem, da se prizna češkemu narodu jednakopravnost na vsi črti. Letošnje zase danje češkega deželnega zbora bo lahko mnogo pripomoglo v dosego tega namena, ako se po kaže tudi na nemški strani volja za trajno spravo. Ministerski predsednik je zagotavljal, da bode, akoravno mu je mnogo do tega, da se doseže sporazumljenje z Nemci, vsekako se ogibal vsega, kar bi nasprotovalo jednakoveljavnosti, jednako-pravnosti češkega jezika ali nerazdeljivosti češkega kraljestva. Ministerski predsednik jo naglašal absolutno potrebo povoljne rešitve v interesu dr žave in dežele. Ob jednem so oddali češki zastopniki najodločneje zagotovilo, da se v slučaju takojšnje odpravo naglega soda ni bati v Pragi nikakih nemirov, in to tem manj, ker se bode češko prebivalstvo v lastnem interesu in iz spoštovanja do narodne stvari in deželnega zbora varovalo vsakih izgredov. Razgovor se je prekinil ob polu jedni uri ter se nadaljeval od polu šestih do polu sedme zvečer. — Kakor torej razvidno, se ni včeraj sklepalo še o ničemer, kaže pa se, da je položaj za Čehe in desnico dosedaj še precej ugoden.
Češki »hod v Budjejovicah Minuli praznik se je sešlo na volilski shod, katerega je priredil budjejoviški poslanec princ Schwarzenberg, do 3000 oseb. Shoda sta se udeležila tudi poslanca dr. Engel in dr. Pacak ter moravski deželni poslanec Skala, ki je pozdravil zborovalce v ime moravskih Čehov ter izražal nado, da bodo konečno v obeh kronovinah zmagali zastopniki češkega naroda. Kot glavni govornik je nastopil, kakor smo že omenili, dr. Friderik princ Sch\var-zenberg. V daljšem, dobro premišljenem govoru je pojasnoval stališče Čehov v državnem zboru, posebno pa napram Nemcem, ter govoreč o od-stopivšem ministerskem predsedniku izrekel mu priznanje za njegovo resno voljo, ki jo je pokazal pri reševanju kočljivega češkega vprašanja. Obsojal je najostreje obstrukcijo ter poživljal vse slo-jeve češkega naroda naj vztrajajo v skupnem delu v interesu naroda češkega in v izpolnitev državnopravnih željd. Od teh zahtev ne sme nihče odstopiti, ako noče postati kriv izdajstva nad lastnim narodom. Nemci se borijo proti jezikovnim naredbam le navidezno, bore se v resnici za ohranjenje centralizma, za nadvlado. Za njim je govoril poslanec dr. Engel, ki je izjavil, da 'je Čehom misel za jednakopravnost že prirojena, vsled tega jo privoščijo tudi drugim. Nikakor pa češki narod ne želi jednakopravnosti potom sile, kakor bi to radi njih narodni nasprotniki. Padec grofa Badenija je bil za Avstrijo nesrečen dogodek. Novi ministerski predsednik baron Gautseh zagotavlja, da ne mara vladati proti Čehom. Ako se to uresniči, potem se ne more preveč oddaljiti od pota, po katerem je hodil njegov prednik; ako pa vkljub temu krene na drugo pot, prevzeti mora sam odgovornost. Poslanec dr. Pacak je govoril o jezikovnih naredbah ter izjavil, da Čehi nikdar ne bodo pritrdili načrtu 'Ulbrich-
Pfersche, naj se Češka razdeli v tri dele, marveč vedno hočejo vztrajati pri zahtevi, da mora vsak Čeh, pa tudi vsak Nemec najti svojo pravico pri vsakem uradu v svojem jeziku. Ni pa dovolj, da so dotična stvar reši v jeziku, v katerem so je vložila, marveč so mora tudi v dotičnem jeziku obravnavati. Konečno se je vsprejela resolucija, v kateri se apeluje na jedinost vseh Čehov ter zahvaljuje strankam desnice, posebno pa nemški katoliški stranki, za njih taktično postopanje v državnem zboru. S shodom so bili zadovoljni pri reditelji in poslušalci in torej gotovo ne bo brez vspeha.
Fzm. baron Schiinfeld f. Včeraj zjutraj je umrl na Dunaju naslednik pokojnega nadvoj vode Albrehta, glavni vojni nadzornik, fzm. ba ron Schonfeld v 71. letu svoje dobe. Porodil se je 3. julija 1827 v Pragi ter pričel že kot 11 letni deček svoje vojaško življenje. Povspel se je kaj naglo do višjih vojaških častij, odlikoval se v raznih bitkah ter bil sedaj odbran za poveljnika armade v slučaju kake vojske. Avstrijski in nemški cesar sta ga opetovano odlikovala z raznimi viso kimi redovi in je sploh veljal za najzmožnejega generala avstro-ogerske armade. Pogreb njegov se vrši jutri popoludne z najvišjo vojaško častjo. Vdeleži se ga tudi cesar sam. Pokojnik je bil, kakor zatrjuje dunajska Židinja, mož strogo liberalnega mišljenja, katero je baje pokazal nebrojno-krat, posebno pa leta 1894, ko se je priredila na čast novoizvoljenemu županu dr. Grtiblu neka slavnost. Mož toraj v življenju ni bil naš, pač pa je nada, da je zadnje dni svojega življenja prišel do pravega spoznanja. Bil je previden s tolažili naše sv. vere.
Sprememba francoskega volilnega zakona. Zadnje dneve starega leta se je rodila v glavah francoskih politikov misel na spremembo obstoječega volilnega reda za poslansko zbornico. Prihodnji torek, ko se otvori spomladansko zasedanje francoskega parlamenta, predložita dva poslanca že dva različna predloga, po katerih naj se spremeni volilni red za novo poslansko zbornico. Martinon zahteva v svojem predlogu, naj se pri določevanju števila prebivalcev, ki je potrebno za volitev jednega poslanca, izključijo vsi inozemci. vsled česar bi Pariz in obmejni depar-tements izgubili do 20 mandatov. Grof du Perier pa pravi v svojem predlogu, naj se pri določevanju števila poslancev vzame za podlago le število volilcev. Predloga sta torej precej različna in je opravičeno mnenje pariških krogov, da bo sedanji parlament v svojem k večjemu še dva- do trimesečnem življenju kaj težko rešil to vprašanje, ker mu bo provzročil dovolj opravka državni pro-
račun.
Tedenski koledar.
Nedelja, 9. januvarija: 1. po razgl. Gosp., evang.: Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. — Ponedeljek. 10. jan.: Agaton m. — Torek, 11. jan.: Higin p. m. - Sreda, 12. jan.: Ernest. — Četrtek, 13. jan.: Osmina sv. 3 Kraljev. — Petek, 14. jan.: Hilarij šk. — Sobota, 15. januvarija: Pavel puščavnik, Maver op. — Lunin spre m in: Zadnji krajec dne 15. januvarija ob 4. uri 42 min. zv. — S o 1 n c e izide dne 10. januvarija ob 7. uri 44 minut, zaide pa ob 4 uri 29 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. januvarija.
(Za vzajemno delo.) Prejeli smo nastopno obvestilo: Včeraj ob šestih zvečer so se zbrali v deželni hiši kot sklicatelji gg. državni poslanci: dr. Ferjančič, dr. Krek, dr. Šusteršič in kot zastopniki obeh slovenskih klubov v deželnem zboru kranjskem gg. dežel, posl.: Grasselli, Kalan, Murnik, dr. Papež, Povše, dr. Tavčar ter so se posvetovali o sporazum 1 j enju obeh slovenskih klubov v deželnem zboru kranjskem za skupno delo. Po dveurnem posvetovanju so odposlanci soglasno sklenili o posameznih točkah posvetovanja sporočati kluboma. Ko se kluba zaslišata, se bodo dogovori nadaljevali.
(Deželni zbor kranjski) ima prihodnjo drugo sejo v torek dne 18. jan. - Štajerski deželni zbor ima drugo dne 10. t. m.
(Slovensko gledališče.) Jutri v nedeljo predstavljala se bode slovenskemu občinstvu že znana
m priljubljena ljudska igra s petjem »Brat Martin« Kot gosta nastopita gospa Polak-Bohinčeva in gospod Podgrajski. V torek dne 11. t. m. pa se bode pela v tretjič opera »Halka«, in sicer to pot na korist g. Marcelu Fedyczkowskemu. G. Fe-dyczkowsky je večletna izkušena in izborna moč in gotovo jeden glavnih stebrov naše opere. Zanimanje, ki vlada med občinstvom za njegovo
benefico, je torej popolnoma umljivo in opravičeno.
(Pošta v Vodicah.) Dne 16. januvarija t. 1. odpre se v Vodicah, v okraju kamniškem nov poštni urad, ki se bodo pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno-hramlničnega urada. Zvezo bode imel z železniško postajo v Vižmarjih jedenkrat na dan po poštnem selu.
(Z Brezovice.) Tudi na Brezovici nismo zadnji, saj je pa tudi prva za Ljubljano. Rojenih je bilo leta 1897 pri nas lepo število 105, toliko še mkdar poprej; 1896. leta 102, poprej dvakrat po 100, drugokrat pa komaj do 90. Izmed 105 je bil 1 mrtvorojen, trikrat so bili dvojčki, od katerih pa živita samo še dva, nezakonska prva dvojčka, umrlo 18, torej jih še živi 87. Prvi dan po rojstvu jo bilo izmed teh krščenih dve tretjim (71), štirje tretji dan, jeden še le četrti dan drugi vsi pa drugi dan. Jedenkrat 19 dnij ni bilo nobenega krsta, večkrat po 10 dnij, bila sta pa tudi llkrat po dva na dan. Umrlo jih je samo 60, jeden izmed teh skoro 851etni starček, trije so imeli pa čez 70 let. Poročenih pa je bilo izredno veliko, namreč 25 parov. Največji razloček starosti je bil 16 let, ko jemlje 551etni vdovec 391etno vdovo. Najmlajša nevesta stara 18 let najstarejši ženin 55 let. Če pregledamo zadnjih 5 let, vidimo, da je povprečno rojenih na leto 100, največ meseca maja, oktobra in decembra, najmanj pa aprila, septembra in novembra. Splošno ni dosti razločka med prvo in drugo polovico leta, nekaj več med poletnimi in zimskimi meseci. Mrličev je povprečno 70 na leto, torej vsakih 5 dnij jeden. Po največ jih je umrlo meseca januvarija, marca in septembra, najmanj pa junija m julija. Splošno tudi tu ni dosti razločka med prvo in drugo polovico leta, oziroma med poletnimi ter zimskimi meseci. Izmed 349 mrličev zadnjih 5 let jih je bilo .30 starih nad 70 let, 8 pa nad 80 let, najstarejši pa 91»/, leta. — Porok pride po 16 na leto. Največja razlika starosti 25 let. Največ porok je meseca februvarija (jedna tretjina), potem januvarija in novembra, najmanj pa avgusta in septembra, če izvzamemo marec in december, ko ni nobene. Nad dve tretjini se jih sklene v zimskih mesecih, oziroma prvega pol leta.
(V Spodnji Idriji) je bilo pretečeno leto rojenih 102; umrlo jih je 93; poročenih je bilo 9 parov. Bisernico sv. Očeta smo praznovali prav slovesno. Vrla rudarja Žonta in Hladnik sta sprožila misel, da bi se napravila razsvitljava. _ Ni
ostalo le pri misli. Na Silvestrov večer je bila vsa vas krasno razsvitljena. Med veselim pritrko-vanjem zvonov je naznanjalo pokanje topičev pomembno dogodbo. Čast, komur čast. Dasi se je jelo govoriti o razsvitljavi šele proti zadnjem, je storil vsak kolikor je mogel, dasi smo drugače zelo različnih misel.
(Iz Krope.) Kjer je ogenj, tam plamen skrit ne ostane in kjer gori ogenj prave ljubezni v brcih, kaže se tudi zunanje. Kjer vlada med vernimi kristijani vdanost in ljubezen do vrhovnega poglavarja sv. kat. cerkve, kazalo se je vselej tudi dejansko, posebno pa sedaj, ko sv. Oče Leon XIII. v večnem mestu praznuje slavnost svoje biserne sv. maše, šestdesetletni spomin, odkar je prvo-krat daroval Najvišjemu nekrvno sv. daritev. Med temi, ki so svojo ljubezen, s katero se oklepajo sv. Očeta, na posebno lep način pokazali je gotovo Kropa. — Neznaten kraj je sicer, mnogim le malo znan, marsikomu popolnoma neznan. Tu ne cvete ne bogastvo, ne posvetna slava, boriti se moramo bolj kakor marsikje s težavnim delom za vsakdanji obstanek. Ali dasiravno se Kroparji ne moremo ponašati s častnim bogastvom, vendar je pri nas, na kar smemo ponosni biti — namreč ljubezen do sv. Očeta in vdanost do njega. V kako lepi luči se je pokazala! Ko so na predvečer Leonove slavnosti po večernicah pri obeh cerkvah iz visokih turnskih lin se oglasili zvonovi ter z lepo ubranimi in milo donečimi glasovi oznanjali vernemu ljudstvu slavnost Leonovo
— so se kar bliskoma po vsem trgu neštevilne lučice zablesketale, — ves trg je bil krasno razsvetljen, znak, da se ne veselijo Leonove slav-nosti samo neobčutljivi zvonovi, temuč tudi srca vernega kroparskega ljudstva. Z ljubeznijo, da z ljubeznijo kakor do sedaj hočemo se tudi v prihodnje oklepati sv. Očeta, njemu srčno vedno vdani biti ter ga vodno spoštovati, kakor namestnika Kristusovega. — Zvestoba Leonu, ljubezen njemu, udanost in spoštovanje je naša prisega ob dnevu slavnosti njegove, ker to je naš ponos, to naša slava biti vredni sinovi onega, ki je postavljen od Boga vladati cerkev Božjo. Pred celim svetom kličemo mu toraj : »Bog živi Leona, ohrani ga še mnogo let v blagor sv. cerkve in vernega kat. ljudstva !«
(Iz idrijskega okraja.) Dopisnik z Gore nad Idrijo ne ve, odkod je prišlo ime Čudenberg. Če niso pogoreli stari zapisniki, mu bodo gotovo ti povedali, kedaj se je začelo rabiti to ime in zakaj. Bilo je v splošni rabi do zadnjih desetih let. Sedaj se je opustilo Svetovali bi zato, naj se izbriše tudi v šematizmu, da bode potem preje povsod pozabljeno. Dopisnik je mnenja, naj bi se imenovala župnija Gora nad Idrijo ali pa S-eta Magdalena nad Idrijo, da bi ne bilo potem več zmešnjav. Mi pa mislimo, da bodo vedno zmešnjave, če bodemo sami slobodno krajem dajali imena. Pišimo krajevna imena tako, kakor jih imenujejo ljudje, pa ne bode pomot pri pošti. Vsakdo govori, na Gorah st m bil, na Gore grem ; zakaj bi se torej ne reklo Gore pri ali nad Idrijo. Vsakdo v Idriji ve za Čekovnik in tudi ljudje imenujejo tako. Nekaterim se pa zdi, da je Ča-kalnik pravilno. Če bi kdo naslovil pismo na Čakalnih bi moral tudi poštni uradnik ugibati, ali je to Čekovnik. Imenujmo torej kraj, kakor se v resnici imenuje, pa ne bode pomot.
(Zdravje v Ljubljani) od 25.—31. decembra 1897. Novorojenih bilo je 12. Umrlo jih je 21; med njimi za tifuzom (legarjem) 1, za jetiko 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 15; med njimi je bilo 6 tujcev in 12 iz zavodov. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1 in za vratico 1.
(Andrej Einspielerjeva desetletnica.) Iz Celovca, 7. jan.: Dne 16. januvarija mine 10 let, odkar je k večnemu počitku zatisnil oči nepozabni »oče koroških Slovencev«, preblagi mosig. Andrej Einspieler. Ogromno zahvale mu dol-žujejo koroški Slovenci in ves narod slovenski! Dostojno je torej, da se ga spominjamo ob tej priliki, da si znova vtisnemo v sreč njegove nauke, da skušamo posnemati njegov vzorni izgled. A zlasti se ga hočemo spominjati v molitvah. V Celovcu se bode zato za pokojnika darovala v samostanski cerkvi sv. Duha slovesna sv. maša-za-dušnica, h kateri se vabijo celovški in vnanji rodoljubi !
(Koroški deželni zbor) se otvori v ponedeljek dne 10. t. m. Na dnevnem redu prve seje je predlog deželnega odbora glede deželnozborskih zapisnikov, deželnozborskih odborov in volitve v posamezne odbore. Pred sejo je služba božja v cerkvi sv. Duha. Radovedni smo, kako se bodo vedli v tem zasedanju zastopniki ljubeznjivega »Herrenvolk-a«. Pričakovati je vsekako burnih prizorov, ker bodo nemškonacijonalni kričači zanesli agitacijo, ki se širi v zadnjem času tako bojno po naši deželi, gotovo tudi v deželno zbornico. — Gospoda barona Schmidt - Zabierova ne bode več za vladno mizo. Pravijo, da je nujno želel, dočakati še le-to zasedanje deželnega zbora, a na Dunaju mu te »srčne« želje niso izpolnili. Bržkone pa mu bodo prirejali ovacije, kakor tudi gospodu deželnemu glavarju grofu Goessu, ki je med tem časom postal tajni svetnik.
(Celovška škofija 1. 1897.) Piše se nam: Du-bovškemu ,šematizmu' za 1. 1898 povzamemo sledeče podatke: Krška škofija šteje 348 župnij (far); od teh je 8 3 p r a zn i h. Ekspositure so 4, vse prazne. Kaplanij in kuratnih kanonikatov je 163, od teh praznih 110 Beneficijev je 26 od teh praznih 19. Vkup je praznih 216 duhovniških mest. (L. 1896 jih je bilo 209). V dušnem pastirstvu deluje 326 duhovnikov in sicer 296 svetnih, ter 30 redovnikov. V drugih službah deluje 81 duhovnikov (22 svetnih in 59 redovnikov). Vpokojenih je 34 duhovnikov. Vseh duhovnikov vkup je 441, vseh cerkva in kapelic 1059, katoličanov 354.896. - V (11) moških sa-
mostanih jo vkup 228 redovnikov, v (16) ženskih samostanih vkup 284 redovnic Bogoslovcov je vkup 69, v dijaškem semenišču 156 gojencev. — Umrlo jo lani 17 duhovnikov, v dušno pastir-stvo jih je na novo vstopilo samo 9. Med umrlimi je 10 Slovencev: Jož. Osvald, župnik v Koprivni; A. Romavh, kaplan v Kotarčah; Fr. Centrih, dekan v Pliberku; S. Kesnar, semeniški duhovnik ; P. Bezjak, župnik v Krčanjah; J. Skr-binc, župnik v Vogrčah ; M. Stembou, vpokojeni župnik v Št. Pavlu ob Žili; Jan. Einspieler, vp. župnik v Ukvah; Jan. Marinič, prošt v Dobrlivasi; Fr. Rup, župnik v Kazazah. Svetila jim večna luč!
—	Najstarejši duhovnik v škofiji je mil. g. prošt tinjski L. Serajnik. Biserno sv. mašo (60 letnico) obhajata I. 1898 preč. gg. vpokojeni mestni župnik Fischer in stolni dekan Schellander. Z lato m a š o obhajajo preč. gg.: V. Gimpl, žup-pik v Tvengu; J. Jereb na Dravi; V. Legat, župnik na Jezerskem; V. Pindur v Vaj za h; A Pušl na Dholici; J. Tobeitz, dekan v St. Andražu.
—m—
(Razpis dobave.) C. kr. trgovinsko minister-stvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da so bo dne 19. januvarija 1898, ob 10. uri dopoludne v poslopju vojnega ministerstva v Bruselju vršil glavni razpis dobave za pokritje potrebščin vojaških bolnišnic leta 1898. Podrobnosti se lahko upogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(C. kr. trgovinsko ministerstva) poroča trgovski in obrtniški zbornici, da bode vsled poročila c. kr. justičnega ministerstva začetkom tega leta v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarne na Dunaju, I., Singerstrasse 26 izšel od omonjenega ministerstva izdani izkaz advokatov in c. kr. notarjev v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel avstrijsko-ogerske monarhije za leto 1898.
(Dober spomin.) Francoski zdravnik Quillon poroča v svoji knjigi »Les maladies de la me-moire« o zanimivih slučajih izvanredno dobrega spomina. Govori namreč o jako bogatem, že precej postarnem samcu. Ze v zgodnji mladosti se je odlikoval po nenavadnem spominu. Študiral je naravoslovje in vsled dobrega spomina izpite dobro prebil; potem je potoval po Švici, Italiji, Španjskem, Angleškem, Belgiji, Holandiji, po Al-giru in Tunisu; a potoval ni radi tega, da bi morda užival prirodne lepote in umetnostne zaklade teh dežel, ali da bi proučeval običaje in so-cijalne razmere prebivalcev, temveč le v ta namen, da bi se prepričal, če so knjige o tamoš-njih železnicah resnične in da bi si spomin še bolje izuril. Ne pozna namreč druzega namena v življenju, kakor da se nauči vse železnične postaje evropske na pamet. Dan za dnevom, leto za letom se peča neumorno s tem čudnim opravilom, — in to s čudovito vedo. Profesor Pitres in omenjeni zdravnik sta ga spraševala natančno, in on je skušnjo sijajno prestal. Nobene železnične postaje ni v Evropi, katere imena bi on ne vedel. Naj imenuje kdo katerokoli progo, in s popolno gotovostjo navede vse postaje po vrsti. Oba francoska zdravnika lastnim ušesom nista verjela, ko jima je na vsako vprašanje o kaki glavni ali stranski progi na Francoskem, Irskem, Ruskem, Nemškem ali Švedskem jasno in pravilno takoj odgovoril. Res sta mislila nekaterekrati, da sta ga ujela, da se je zmotil, toda on jima je vselej dokazal, da je njegov spomin boljši, nego železnične knjige, po katerih sta ga izpraševala, in da je v knjigah pomota. Tudi o azijskih, afriških in ameriških vsaj glavnih progah ve natančno odgovoriti. Sv. pismo novega zakona zna v treh jezikih
—	hebrejski, latinski in francoski skoro dobesedno.
(„Napredek" v modi.) Najnovejši lišp, katerega se pariške dame prav goreče poslužujejo, je majhna živa indijska krota Tej živalici vdelajo namreč s platino v trdi hrbet ime dotične gospe, seveda z briljanti, dragimi kamenčki in drugimi takimi stvarmi. Pritrjena na zlato verižico se premika živalica, ki je prilično tako majhna kot kak velik hrošč, po svoji pestunji. Med potjo je menda zavita v mehko volno, ponoči pa jo polože v vlažen meh; potem takem se tej živalici prav dobro godi.
(Godba — mišja past.) Da miš ni samo zelo radovedna, ampak tudi precej muzikalična, o tem se je prepričal neki belgijski tovarnar. Nastavil je namreč v navadno past znani godbeni avtomat,
ki je igral različno poznane komade. Godba je menda miši silno zanimala in jih k sebi vabila ; vedno bolj so so bližale pasti, in ko se naposled niso moglo več ustavljati radovednosti, da bi godbo prav od blizu poslušale, so hitele veselo v — past. — Če niso morebiti v pasti zaplesale še kak valček, o tem nam duhoviti tovarnar ne povč ničesar.
*
• *
(Sejmi po Slovenskem od 10.-15. januvarija.)
Na Kranjskem: 10. v Trnovem na Notranjskem, v Žerovnici, na Vidmu poleg Krke, v Zalogu; 11. v Metliki. — Na Slov. Štajerskem:
10.	pri Novi Cerkvi, v Šmarju blizu Celja; 11. v Planini. — Na Koroškem: 10. v Pliberku;
11.	v Gmintu; 13. v Beljaku, Milstatu in Stras-bergu. — Na Primorskem: 10. v Palmi; 12. v Sežani; 14. v Vidmu (dva dni).
Društva.
(Vabilo k zabavnemu v e č e r u) katerega priredi katol. društvo za mladeniče v Ljubljani v nedeljo, dne 9.januvari|a 1898 ob 6. uri zvečer v rokodelskemu domu, Komenskega ulice št. 10. Vspored : 1. »O mraku«, moški zbor G. Ipavic. 2. »Sveta noč«, mešan čveterospev * * 3. »Danici«, zbor, bariton-solo G. Ipavec. 4. »Stu-denčku«, mešan čveterospev P. II. Sattner. 5. »Domovini«, zbor. tenor- in bariton-solo B. Ipavec 6. Govor. 7. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih.
—	Spisal Soški. 8. Obleka naredi človeka. Burka v jednem dejanju. — Priredil J. Štrukelj. 9. Prosta zabava. Prostovoljni darovi za napravo društvenega harmonija se hvaležno sprejemajo. Vabilo je ob jednem vstopnica.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so od 20. do 31. dec. lota 1897 poslali: U g. A. Bojanec, kapelan v Škocijanu, 3 gld. 80 kr. — Moška podružnica na Vrhniki 41 gld. — Ženska podružnica na Vrhniki 47 gld. udnine in 15 gld. 50 kr. darov za oproščenje od novoletnih voščil. — Podružnica v Ljutomeru po g. blagajniku J. Karbi 30 gld. — Gdč. Franjica Smidova na Gašteju iz nabiralnika 5 gld. — Ženska podružnica v Dornbergu 54 gld. -- Gospod Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, so jo odkupil z rodbino od novoletnih voščil s 5 gid. — Gospa M. Šusteršičeva p. d. Miklavova iz Dolnic in gospa T. Vodnikova i/ Podutika po g. Žirov-niku za novo leto 6 gld. — Moška podružnica v Postojini po g. blagajniku Šeberju 75 gld. 28 kr.
—	Podružnica v Braslovčah po č. gosp. kapelanu
t • • i r ^
gld. 85 kr. —- Slavna občina Št. Jurij ob Sčavnici 5 gld. po g. županu Brummu.
—	Slavna posojilnica v Brežicah 10 gld. — Č. g. A. Sebat, kapelan, iz nabiralnika pri g. županu Fr. Peklarju na Dolu pri Hrastniku 3 gld. — Podružnica za breški okraj 134 gld. — Gospod Fr. Konšek na Trojanah 3 gld. iz nabiralnika in 2 gld. odkupnine od novoletnih voščil. — Gospa M. Se-benikar na Rakeku iz nabiralnika 11 gld. — Gospod dr. Konrad Janežič na Voloskem 5 gld. za novo leto. — G. Ivan Štefe v Ljubljani 1 gld za novo leto. — G. F. Podlimbi 5 gld. — Izvenaka-demična podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 11 gld. — Č. g. Ivan Zupan, kurat v Št. Petru, 55 gld., in sicer so darovali odkupnine od novo-letnih voščil Py. n. gg.: R. N. Pernet 10 kron ; Karis, Križaj, Spilar z obiteljo, Zupan po 5 kron; Korošec, Novak, Studeny po 4 krone; Dekleva! Fr. Rajčevič, Ivan Sajovic po 3 krone; Avčin, Geržina, Jakš, Kralj. Lavrenčič, Matičič, Medica, Matija Penko, Pavei Požar, Punčah, Ant. Robec' Karol Sajovic, Schiffrer, Štele, Tomazin, Torkar, Vidic, Weiss, Zelinka, Mat. Žele po 2 kroni; Albert, Ambrožič, Buchberger Cilenšek, Čop, Doli-nar, Gabrijel, Javoršek, Kalan. Kebat, Kocmut, Ludovik Milač, Pavlič, Struppi, Ivan Sabec, Šima-nek, Velepič in Verbič po 1 krono; 8 kron je iz nabiralnika g. Ivana Špilarja v St. Petru. — C. g. Peter Svegelj, ekspozit v Koprivi pri Dutovljah 5 gld. — Slava slovenski požrtvovalnosti! Živelo neomajano rodoljubje tudi v novem letu!
B 1 a g a j n i š t v o (bužbe sv. Cirila in Me toda.
(»D ruštvo za zgradbo učit. k o n -v i k t a v L j u b 1 j a n i«) je imelo 27. m. m. ob 6. uri zvečer v »Narodnem domu« svoj III. letni občni zbor. Društveni podpredsednik g. Fr. Ga-bršek pozdravi mnogobrojno zbrano učiteljstvo, kar je dokaz, da se učiteljstvo zaveda velike važnosti in koristi konvikta ; naj le vsakdo v svojem kraju dela zanj in mu skuša pridobiti novih prijateljev in podpornikov. Tajnik g. Juraj Režek poroča o korakih, ki jih je odbor storil v prete-čenem letu giedč zgradbe same in glede pomno-žitve zgradbenega kapitala. V ta namen se je obrnil do visokega deželnega zbora in veleslavnega občinskega zastopa ljubljanskega za denarno podporo, oziroma brezplačni prostor. Oba ta zastopa sta pripoznala važnost in korist učiteljskega konvikta ter obljubila izdatne podpore, kadar si društvo opomore toliko, da mu bode mogoče pričeti z grajenjem poslopja. Odbor je izdal tudi kraj-
carsko knjižico, ki iznašajo svoto nad 12.000 gld. in se kaj pridno razpečavajo. Dalje je odbor sklenil, v proslavo cesarjevega 50 letnega vladanja izdati s pomočjo slovenskih pesnikov, pisateljev in umetnikov »Almanah« ter izdajati mladinsko knjižnico »Zabavni listi«, ki bi izhajali v poljubnem času, kakar bi se razprodal prejšnji zvezek. Društvo so podpirali: razna učiteljska društva, posojilnice in drugi dobrotniki, posebno g. Jos. Petrič, trgovec v Ljubljani z 270 gld. in g. Karol Florjan, trgovec in posestnik v Kranji s 100 gld., ki sta postala društvena pokrovitelja. Vsem tem podpornikom, »Učit. Tovarišu« in našima slovenskima dnevnikoma, ki so društvo drage volje podpirali in zbirali darove, izreče občni zbor svojo najiskrenejšo zabvalo. Bog plati! Blagajnik g. Jakob Dimnik poroča, da je imelo društvo letos Čistih dohodkov čez 2000 kron, v vseh treh letih društvenega obstanka pa nad 0000 kron. Odboru se konečno naroči, naprositi »Glasbeno Matico«, pri kateri kaj marljivo in požrtvovalno deluje slovensko učitelj-stvo od njenega postanka pa do danes, naj bi ona blagovolila prirediti kak koncert učiteljskemu kon-viktu v korist. V odbor so bili izvoljeni: Andr. Žumer, predsednik ; Fr. Gabršek, I. podpredsednik; Jožef Cepuder, II podpredsednik; Juraj Režek, tajnik ; Jakob Dimnik, blagajnik ; in odborniki : Fr. Crnagoj, Jakob Furlan, Engelbert Gangl in Janko Likar.
(Slovensko bralno društvo v Škofji Loki) imelo bode v nedeljo dne 9. t. m. ob 5. uri popoludne svoj redni občni zbor z nastopnim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 0. Slučajnosti. — Ako bi po § 17. društvenih pravil ne bil sklepčen, vršil se bode ob polu šestih izvanredni občni zbor isli dan in z istim dnevnim redom.
(Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mokronogu) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 9. t. m. popoludne ob '/»5. uri v prostorih gostilne »pri lipi«. — Vspored občajni. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Notranjski župnik 8 gld. 30 kr. — Gospod Anton Dolinar, župnik v Lučinah, 1 gld. — Gosp. Fran Avsec, kapelan v Radovljici, 3 gld. — Gospodje bogoslovci ljubljanski 20 gld. — N. N. iz Žab-ni^e 5 gld. — Iz Št. Vida neimenovana dobrot-nica 5 gld. — B. B. 5 gld.
Za k r u h e sv. Antona: Gospod Janez Zabukovec, župnik v Zgornjem Tuhinju, 5 gld. 50 kr.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 8. januvarija. Današnji tukajšni listi naznanjajo, da se v Ljubljani nabijajo zopet dvojezični napisi slovensko-nemški, ker so Nemci protestovali proti samoslovenskitn.
Dunaj, 8. januvarija. Tudi vsled kon-ferencij ministerskega predsednika z zastopniki češkega naroda se političen položaj ni ne zboljšal ne poslabšal. Minister Gautsck se je prepričal, da na Dunaju ni mogoče rešiti češko-nemškega vprašanja, za to da je je-dino pravo mesto češki deželni zbor. Zato se vlada v češkem deželnem zboru ne bo branila razpravljati o jezikovnem vprašanju: vlada bo točno označila svoje stališče, ki meri nato, da se nasprotje oblaži in če mogoče tudi poravna. Zastopniki češkega naroda so izjavili, da hočejo delovati na to, da se zadeva mirnim potom poravna častno za obe narodnosti.
Dunaj, 8. januvarija. Vlada predloži češkemu deželnemu zboru predlogo o rabi jezikov pri avtonomnih-, oblastvih, ki bo veljala tudi kot določilo za cesarske oblasti.
Dunaj, 8. jan. „0st - Deutsche Iiund-schau" poroča, da je prišlo v Prago 80 nem. županov, ki so od cesarskega namestnika zahtevali poroštva za varnost nemških deželnih poslancev. Namestnik jih je zagotovil, da bo v tem oziru storil vse, kar je njemu mogoče. Nahujskani župani s tem niso bili zadovoljni ter so zahtevali izrednih garancij; teh jim seveda namestnik ni mogel dati, ker so nepotrebne, in zato sedaj nacijonalni nemški listi zopet ščuvajo poslance, da se pod nobenim pogojem ne smejo vdeležiti obravnav češkega deželnega zbora.
Dunaj, 8. jan. Železniško ministerstvo je odredilo, da se z uvedbo letošnjega polet-
nega voznega reda omeji tovorni promet ob nedeljah in večjih praznikih na vseh avstrijskih železnicah.
Praga, 8. januvarija. Zatrjuje se, da se odpravi nagla sodba ob jednern z otvoritvijo deželnega zbora.
Praga, 8. januvarija. Iz Keichenau-a se poroča, da se je v ondotnem premogovniku ponesrečil družbin ravnatelj Miškovski. Padel je 53 metrov globoko ter obležal na mestu mrtev.
Budimpešta, 8. januvarija. Poslanska zbornica je v včerajšnji seji sprejela spremenjeni načrt glede pomažarenja krajevnih in občinskih imen, kakor jih je predlagala magnatska zbornica.
Budimpešta, 8. januvarija. V Voros-varu so dosedaj neznani zločinci napadli vojaško stražo pred vojaško bolnišnico. Stražnik je sicer ranil napadalca, v istem hipu pa so padli po njem trije drugi ter stražnika nevarno ranili.
Segedin, 8. jan. Mestni glavar Poka in koncipijent Gosztonji sta se usmrtila, ker je oblastvo prišlo na sled neki večji goljufiji.
Pariz, 8. jan. „Agence Havas" poroča iz zanesljivih virov, da je vest o sklenjeni zvezi mej Anglijo in Japanom neosnovana.
.,Zlvlo !" je geslo podobi, katero vidimo prilepljeno na vogalih naših ulic, v izložbah naših trgovcev, kot kras v koledarjih in kot inserat v časopisih, in tako ta dobra misel občno pozornost nase vleče. Znana tvrdka Kathreiner naznanja svojo sladno kavo s to podobo, katere izvrstna izvršitev dokazuje, kako visoko je že dospela reklama sploh pri Katbreinerjevih naznanilih, kateri se že leta sčm zmiraj bolj odlikujejo. Tudi ta podoba je gotovo od prvih umetnikov izvržena. Mala stvarica na podobi je gotovo pri kaki domači svečanosti vidila, kako so oče kozarec z vinom vzdignili in s kakim hišnim prijateljem ali z domačimi trCnili. »Zivio!« To ji je v bistri glavici ostalo kot najvišji izraz veselja in srčne odkrite udanosti. In ker živahni otroci tako radi take utise posnemajo, pozdravi tudi ona tako od sestrice prinešeno kavo. Kava je ta priljubljena Kathreinerjeva, katera tako prijetno diši, in tako dobro tekne, in kateri se ima zahvaliti za tako močne nogice, okrogle rokce in polna cvetoča ličica. In k» hoče ravno polno čašico k ustam nesti, pride ji na misel izraz najvišje zadovoljnosti in srčnega veselja in zakliče »Zivio!« svoji sestrici nasproti. Kako srečno je umetnik to izpeljal, ko mala stvarica živahno čašico povzdigne in se starejši sestrici z ponosnim, pa vendar prijetnim smehljajem tej zahtevi udu. Tudi ona pije, kakor cela družina gotovo vže delj časa Kathreiner -Kneippovo sladno kavo, katera edina tako izvrstno združi te tako zdravilne dokre lastnosti slada z navajenim prijetnim in priljubljenim okusom prave bobove kave. Delj ko se to otročja skupina gleda, bolj se gledalcu dopade. Bo.jšc priporočitve za to tako vže splošno priljubljeno Kathreinerjevo sladno kavo, kakor je to pravi umetnik v podobi sioril, se gotovo ne more hitro najti.
Gosp. lekarnarju Piceoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, isto-tako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-81
Provincijal brat Emanuel keltnor.
nadzdravnik.
Umrli 55»:
V bolnišnici:
4.	januvarija, Anton Korbar, posestnik, 47 let, plučnica.
5.	januvarija. Jakob Semrajc, delavec, 60 let, emphy-sema pulm.
Meteorologiono poročilo.
Višina Dad morjem 306 2 m.
čas opazovanja
9 zveceF
7 zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v mm
TS7(T
7388 738 7
Temperatura po Celziju
Vetrovi
53
2-8 6 6
Isr.vzhsvzh. sr. svzh.
Niibc
oblačno
oblačno
S	«
a	2 ~r
s e
cs	. f -o
S	N Oh
00
Srednja včerajšnja temperatur« 3 1°. za 5 8° nad noi malon,,
Ravnokar je izšla:
16
»
111
3-1 I,
u
'E župnij 1 uji maj
Spisal Jožef Lavtižar.
Prvi zrezek: IKiS.	J.
V Ljubljani 1898. Založil pisatelj. — Tiskala »Katoliška Tiskarna«. SO (trani v veliki osmerkl — Cena 30 kraje.
„Glasbena Matioa" v Ljubljani.
V sredo, dne 12. januvarija 1898
ob 8. uri zvečer
v Sokolovi dvorani Narodnega doma
ilrugi redni 14 i-1
pod vodstvom koncertnega vodje g. Jos. Čerina.
Pri koncertu sodelujejo: gospodični Mira Dev (sopran), Ana Lapajne (mezzosopran); gospodje Ivan Pribil (tenor), Janko Likar (bariton), Julij Junek (cello); pevski zbor
»Glasbene Matice«; orkester »Glasbene Matice« in slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27.
A*spored:
Ludwig van Beethoven: Simfonija št 3, Es-dur (Eroioa)
op. 65, za veliki orkester. 1. Allegro con brio. 2. Mama funebre (Adagio assai). 3. Scherzo (Allegro vivace). 4. Finale (Allegro molto). Camille Saint-Sauns: Koncert za oello z orkestrom op 33.
Cello: g. Julij Junek. Karel Bendl: Sveti večer, narodna povest v dveh delih za soli, osmeroglasen mešan zbor in veliki orkester.
Cene prostorom izven naročbe:
Sedež I. do III. vrste k 2 gld.; IV. do VII. ž. 1 gld. 50 kr.; od VIII. vrste naprej in na galeriji ii 1 gld. — Stojišča i 50 kr., dijaške in garnizijske vstopnice ft 30 kr.
Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem
trgu, na večer koncerta pri blagajnici. 8Sr P- n. gg. naročniki naj se blagovole za svoje sedeže z legitimacijami zglasiti v trgovini g. J. Lozarja.
Otvoritev gostilne.
Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim če. gostem in slavnemu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila
na Turjaški trg št. 1
v novo hišo,Katoliške družbe1.
Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in lstrljanska vina, pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo.
Vsakčas postreževa z okusnimi, gorKimi in mrilimi jediu.
Na razpolago imava tudi snažno uravnane s6be za prenočevanje.
V mnogoštevilen obisk se priporočava
784 24-8
Andrej in Ana Zalar.
Nveži
pustni krofi
se dobe pri
Jakobu Zalazniku
na Starem trgu. 17 2-i
Dragotin Pečenko,
mizarski mojster v Ljubljani, Rimska cesta 10,
uljudno naznanja prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da je pričel samostojno izvrševati	572 20—18
mizarski obrt.
0b jednem se priporoča najtopleje v naročila na vsakovrstna
stavbinska in pohištvena mizarska dela,
katera bode izvrševal povsem natančno iz dobro osušenega mehkega in trdega lesa po dobremu delu primerni ceni.
4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplom.
Kwizde korneuburški redilni prašek.
Žlvinozdrav. diet. sredstvo za konje
govedo In ovce. Rabi se že tekom 43 let, po največ hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavlja, v zboljšanje mleka in da
daje več mleka. Cena škatlj. 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva se v vseh lekarnah in drogverijah.
Glavna zaloga:
Franc Iv. Kwizda
c. in kr. avstr.-ogrski in k. ru-niunski dvorni zalagatelj
okrožni lekar v Korneuburgu
112 U pri Dunajl. II.
NOVO ustanovljena in novourejena tfoillilčil stavbinska in umetalna stoklarija
tvrdko
503 17
Avg. Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta 9, poleg ,Flgoyca'
ise priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni.
Naznanilo.
Opiraje se ua priporočilo v .Skifnskem Listu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje	663 10
izvrstno vino,
vsem prečast. ng. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovuikom in kupcem po sledečih cen»h:
1.	Mašno vino.....hktl. od gld	25 do 28
2.	Navadno namizno vino,
tudi zajamčene pristnosti	„ „	22 „ 24
3.	Vino nižje vrste iupoluvino	„ „ ^	15 '„ 18
Večjim odjemalcem bodisi mašuih ali drugih vin cene po dogovoru.
Zadrotra postrei« tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini.
Najmauiša kvantiteta pod 1, 2. 3 je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postopna do preklica.
Registr. vipavska vinarska zadruga.
Naznanilo.
„Južno-štajerska hranilnica" v Celji
obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898 naprej po
4 odstotke,
ne da bi odtegovala rent ni davek.
Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu.
Ravnateljstvo.
Domača umetnost!
843 9-5
Podobarski i pozlatarski
v Ljubljani Kolodvorske ulice 32—34
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltarjev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških soh
iz gipsa , kamna , lesenih itd.
Oltarne skupine
__iz različnega materijala.
Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju
v Ljubljani.
Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučih, župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo. katero dela svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli praviiuo, natančno in trpežno izdelani.
Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 52-24	Josip Novak, župnik.

IVAN KREGAR
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
5 v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča
priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, kvizev m vei 10
iz najboljše kovino po poljubnem slotju in po nizki ceni.
N
K* O k. O
a.
rt a
u
a
>
M a
n
o
4* ti
M
SJ i
> S
u-a •gš
^ CT3
a>
aJ t
4> _ C
>J2 O «
a
yi 2 a
a)
■ a
O a
-M
aJ "
v CO 05
6« -o-;
<D
o «* O N
Jo
T-J
3 -a m
o —' .2 d' t
a>
"	S
«	M
N	c
'	S
0	-a	o
1	a
»o	a>
3 «
a «
a a
30
e s,
E
o
'-5
t « ;t * X -O
- » i? p
rt t, ,
CA u	O)
3 ~ 1 "O JM
H i —S
® > O M «-
O S «2-2 — -a a ™ .m
° 3 ?, ° S
.t. bi' I--tf
" »
CD o ._ .
•I^ss-s
* — . S O
.2, .5

^ m3
SV
33
■a t?
O as
a o
'.o O
KO «t<
£ V O I- -O CD G, ,
° S	- S £
«	.5 .
• >	ao t-
e &	. o
as c
2-S
•m £	Q -1 -
E s«	o ^ o
Pro«. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
u
slikarijo na steklu,
slasti za izdelovanj«
cerkvenih oken
i ametno slikarijo
Ed. Stuhl
v (Jradou. Annenitrasso 36.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
I
I
Št. 44.672.
Razglas.
18 1-1
Poliansl-i ~ ,• J i ur 28■ ^.bra 1897- z"Pet P'jg°diI sluCai. da je v neki hiši na J , / v Ljubljani stekline aumea maček Jednega človeka ugriznil v
dQ°i°eai P0(|pisani magistrat v smislu postave z dne 29. februvarija 18«0 fdrž. zako-st-dH dodatno k svojemu razglasu z dnž 1. decembra 1. 1897 št. 40.858, sledeče-I 'n , fe "^^j0 v hiSilh: °b Barvarski stezi, v Kapiteljskih uli.ah, ob S S? ubcah na Poljanski cesti, Poljanskem nasipu, Poljanskem trgu"
nišk h ulical le » JlAVv^ Suknarsklh uli?ah- Žitnem trBu in v'ZivinozdraV Sil, *ffc'Je P°^onca« V ta namen morajo stranke, bivajoče v navedenih ulicah, takoj svoje mačke mestnemu konjaču izročiti, da Jih poblje
določilih oHHp I/ vIu kl bl 8e, tej- 0dredbl ne Pokorile, postopalo se bode po določilih oddelka VIII. omenjene postave in se jim bode prisodila gldba do 100 gld.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 5. januvarja 1897.
Dobiva se povsod
C 745 36-8
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
„THE GRESHAM"
i i
ffl 21 ZlVlJSCJE 1
Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko*
DniiUisfii
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1896 .........kion
Letni dohodki na premijah in obreslih dne 31. decembra 1896 Jzplačitve zavaiovulnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) ............
Mej letom 1896 je društvo izdalo 8761 polic z glavnico ! ! ' " ouovvaou —
predloge	"	kate"'h ^ drUŽba	^	»
157,805.340 — 28,670.916-—
339,497.900-— 80,577.950 —
glavni zastop v Ljubljani
651 (12-3)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
v vili nasproti Narodnemu domu.
Deset minut od nameravane proge bodoče bohinjske železnice, 2 uri od Bleda, se prostovoljno pod jako ugodnimi pogoji proda
g Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann
Cb
z gospodarskim poslopjem,
mlinom in žago
2 izvrstno vodno močjo,
ki bi bila sposobna tudi za kako večje tovarniško podjetje.— Nadrobnosti pove dr. Val. Krisper v Ljubljani.
4 3-3
J
nrar,	26-18
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
mr žepnih ur ^
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hudilnih ur
in le dobre do najfinejše knkovosli po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in Lu-d.lnih ur so vedno v zalegi. atdT Poprave se dobro in solidno Izvršujejo.
0 o o
o
Ustuuovljeuo lotu 1W70.
Szdeiavn perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
<o >
«J
»4
A O
0) r—«
O O
ia
tn
O
ki
Srajoe ca groapode,
beli olilfFon, glndke na prtih, brti ovratniku, brei [nanitt, S7 Trn J«dna »d gld. 110 do 17» lest . „ 6KS ,, 16 — Srajoo za dedka, ▼ 4 velikostih, sicer kakor gornja
Iedna od (Id. 1— do 140 e»t ,, „ 6"76 ,. 7-76 Bvltloa za gospod«, 6 vrat
]<dna RO kr. do gld. 140 loat gld. 4-60 do gld. 7 60 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do >10. Dvanajst umniet od gld. 3'90 do 4'60. i) 13 predlog	j
(Vorhec.don) •d gld. 3H5 do 6'—
V
ft"/
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•T. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr.
častnikov in o. In kr. mornarloo. JU£~ Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 06 52
Kanarčki.
Fini pristni harški žlahtni žvrgolivci.
837 10-5 (Eclite Harzer Kanarlenrollvtfgel..)
razpošiljam s povzetjem po 4, 5, 6 in 8 gld. jednega, v osmih dneh po-skušnje ga tudi zamenjam; samice istega rodu po 1 gld., s čopico po 1 gld. 50 kr. Jamčim za vrednost in živi dohod. Pri vprašanjih prosim pismeno znamko priložiti.
Srečko Tomažič,
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 33.
V lekarni se tudi dobiva: Pristno franoosko žganje t originalnih steklenicah po 60 in 40 kr., med konjak, med. malaga, najboljša, vse po najnižjih cenah. Zelez-nato kineako vino. sagrada vino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina - železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. HO, pol stekl. gld. V—
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (IMardetschlaeger)
v Ljubljani
kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovolino in brezplačno.	54 52—52
20 5—1
H
Alojzij Tečaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice	15 1
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do na jfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljlce za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.

LinimentCapsici compos.
231 5 Iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7tl kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—12
Pichter-jev liniment s .sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveao marko „sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu v Prsi&i.
Dunajska borz
Dne 8. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld.	45	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	30	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	„	75	,
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 Kron .	102	„	75	„
Ogerska zlata renta 4°/„.......121	„	20	„
Ogerska kronska renta 4°|0, 200 kron . .	99	„	65	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	946	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............357	n	—	„
London vista...........120	„	—	„
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.	58	„	80	„
20 mark............11	„	75	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	53»|»„
Italijanski bankovci........45	„	45	„
C. kr. cekini......................5	„	69	„
Dne 7. januvarija.
4"/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0
„	„ južne železnice 6°/„ •
„	„ dolenjskih železnic4°/0
160 gld.	—
161 „	—
168 n	—
99 „	35
140 „	—
128 „	—
109 n	—
112 „	50
98 „	50
98 „	50
224 „	50
183 „	65
126 „	50
99 „	50
- kr.
Kreditne srečke, 100 gld.......197 gld. 25	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........77	„	—	„
St. Genois srečke, 40 gld.......79	„	20	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162	„	75	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3455	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	432	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	80	„	50	„
Splošna avstrijska stavhinska družba . .	108	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....146	„	5o	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	108	„	—	„
Papirnih rubljev 100.....y . .	127	„	25	„
1. jaimvarijem 1898 se je pričelo novo celoletno naročevanje'
L C lirtiinf iiv.»4k oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk ■ ■ ilV ItlllltllU izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.

MERCUR
XXXVI. leto.
za-
Brezplačni privržek	ki 0l,se8a
Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pvi vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji . Mercur'1, Dun^.J, I, Wollzelle 10.
2 gld. 60
celoletna naročnina.

totisocero
Preste zdrevju škodljivih snovij bobove kave Ima edino Kathrelnsr-Kneippova slsdna kava te dišavo in prijetni ukus. Ker pospešuje tek- in je lahko prebavljiva, so Kathreiner-Kneippova sladna kava izkazuje že leta jadnako dobro za odrasle in
otroke. Z ©žirom na zdrsvje in varčnost bi pristne „Kathreiner-jeve" kave ne smelo nedostajati v nobenem gospodinjstvu..
Svari se pred ničvrednimi ponaredbaml.