Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se i plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 97.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 30. aprila 1909.
Čekovni račun 4B.8I7.
Leto I.
Milo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
,Narodni Dnevnik1
velja za	avstro-ogrske	dežele:
celoletno.....K 25 —
polletno....... 1250
četrtletno.....„ 6 30
mesečno....... 210
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —. Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
Prevrat na Turškem — uspeh nemške diplomacije.
Modro in oprezno so prišli Mladoturki do svojega cilja — vspostavili so ostavo, za katero so tako dolgo, tako vstrajno ter z naporom vseh svojih umstvenih in moralnih močij delovali in so ta končni nspeh svojih stremljenj, žrtev in bojev zavarovali proti vsem bodočim napadom od strani reakcijonarcev, odstranivši vir in glavo vsega zla, sultana Abdul Hamida.
Desetletja in desetletja se je ta brezobzirnež igral s politično in osebno prostostjo svojih podanikov, postavjal je zdaj tega zdaj onega na odlična in uplivna mesta ter je zopet odstav-ljal, ako jih ni dal celo kot zarotnike ia veleizdajnike obsoditi na smrt; in-sceniral je politične umore, netil
mržnjo slepih, fanatičnih mohamedan-skih mas, zdaj prod Armencem, zdaj proti Bolgarom, Srbom ali Grkom. V imenu proroka so ti zaslepljenci morili in požigali, ker so jih padišahove kreature ščuvale in podpihovale, kadar se je temu zdelo, da so te krvoločnosti njemn in njegovemu vladarskemu ugledu na korist. Velesile so mu pošiljale po podobnih moritvah diplomatske note, evropejski državniki so se posvetovali o reformah v Macedoniji in na Armenskem, izdelovali so načrte, organizirali so celo mednarodno žandarme-rijo v Macedoniji, da bi tako zaprečili nadaljnja divjaštva. Sultan Abdul Hamid je uljudno sprejemal note, nasvete in načrte o reformah, obljubljal vsakemu vse, kar se je od njega zahtevalo, storil pa je vedno to, kar se je njemu zljubilo, kar se je njemu zdelo potrebno, da utrdi neomejenost svoje vladarske moči v državi, katero je brezvestno izkoriščal, izžemal in okrajal. Vedel je le predobro, da mu nevarnost ne preti od zunaj ampak od znotraj. Skušnja ga je prepričala, da je medsebojna ljubosumnost in zavidnost evropskih velesil večja nego pa njih ljubezen do krščanskih podanikov oto-manskega cesarstva, strah ene pred drugo večji nego njih ljubezen do moderne ureditve Turčije. Upal je, da bode s svojimi starimi, tolikrat presku-šanimi sredstvi progonov, konfiskacij imetja, tajnih umorov in krvavih uporov razbesnelih mas proti mladoturški inteligenci in krščanom, brzdal mlado pokolenje, ki je čedalje bolj glasno zahtevalo, da se napravi tem sramotnim in ponižujočim barbarstvom konec in da se tudi otomanska država končno uvrsti v število civiliziranih držav. No pokazalo se je tudi to pot, da so ideje močnejše nego strup, bodala, vislice, ječe in krvniki tiranov in sultan Abdul Hamid je bil lansko leto pri ujen, dati
svojim podanikom politično prostost in zopet priznati ustavo. Nikdo pa ni verjel, da se je stari grešnik v resnici spokoril ter se končno odpovedal des-potizmu. Ta sum je bil upravičen. Kmalo je začel zopet spletkariti in konspirirati. Čeravno silno skop, segnil je vendar v svoje polne blagajne ter je podkupil z nakradenim državnim denarjem svoje kreature, ki so pripravile in inscenirale s pomočjo duhov-stva, bogoslovcev in fanatičnih mas upor od 13. t. m. Naklep se je navidezno posrečil, par dnij je vladala podkupljena banda v Carigradu; mladoturški častniki so bili pomorjeni ali zaprti, poslanci in politiki razpršeni, sultanovi verni so pa prevzeli vlado v svoje roke. ZdeJo se je, da je zopet napočila doba sultanovega despotizma. Pa to se je samo zdelo. Mladoturki so se zbrali v Solunu, od koder so v malo dneh prikorakali z dobro organizirano armado v Carigrad, kjer so de-finitivno obračunali z Abdul Hamidom in njegovimi kreaturami.
Ves ta prevrat svetovnozgodo-vinskega pomena se je izvršil tako gladko mirno in dostojno, kakor le malokatera revolucija takega obsega in pomena, o katerih nam poroča zgodovina. Ta prevrat je skušnja državniške in politične zrelosti Mladoturkov pred civiliziranim svetom, jasen dokaz, da so zreli voditi usodo svojega naroda in države, da so bili upravičeni storiti to, kar so storili in da so s tem zvršili veliko kulturno delo. Abdul Hamid in njegovi verni so upali, da se bodo boritelji za svobodo v svojem navdušenju prenaglili in s tem provo-cirali vmešavanje evropskih velesil v notranje razmere turške države. Ta nada r,e je pa izjalovila. Mladoturki so bili boljši diplomatje nego njih nasprotnik. Do zadnjega so trdili, da hočejo samo ustavo vsposcaviti in zava-
rovati, da ne kanijo sultana odstaviti, ampak samo omejiti njegovo vladarsko oblast. Še le ko so bili gotovi, da se evropske velesile ne bodo vmešale v notranje razmere Turčije, so se udali zahtevi mladih, smrtno razžaljenih častnikov in ogorčene armade ter so sultana odstavili. S tem je srečno dovršen najtežji čin cele revolucije, delo osvoboditve in preustroja otomanske države pojde sedaj svojo mirno, redno in naravno pot, vir zaprek in nemirov je odstranjen. Značaj revolucije je vojaški, delo mladih častnikov. Ti mladi častniki so bili vsi izšolani bodisi na Nemškem, ali pa vzgojeni doma po nemških častnikih, kateri že dolgo vrsto let služijo kot inštruktorji v turški armadi ter so odgojili one voje, ki so sedaj pod vodstvom mladoturških častnikov izvojevali svobodo Otomanov. Kdor je bil kedaj v Carigradu in je opazoval življenje okrog sebe, je moral že zdavnaj opaziti ta nemški upliv na mlade častnike. Večina jih govori nemški, nemške knjige najdete v vseh častniških knjižnicah in vojaških šolah; vsi ljubijo in spoštujejo svoje nemške inštruktorje in učitelje, vse jim je udano. Da za svojimi častniki stoji tudi po njih odgojeno vojaštvo, o tem smo se vsi prepričali pri sedajnem prevratu. Če torej pravimo, da stoji turška armada na strani Nemčije, nam pač ne bode nikdo ugovarjal. K vsemu temu se je pa v zadnjem in odločilnem trenotku pridružila tudi nemška diplomacija.
Nemški poslanik Marshall je imel od nekdaj s turškimi častniki najboljše in najbolj prijateljske zveze. Marshall je bil natanko poučen o njih težnjah in nakanah — in ko so se še Francija, Anglija in Rusija delale, kakor bi hotele sultana Abdul Hamida braniti ter so Mladoturke svarile pred neprevidnimi in nepremišljenimi čini, je
LISTEK.
Doneski k životopisu Janeza Roškarja.
Vsem zvezanim njegovim pristašem in prečastiti spodnještajerski duhovščini v brumno premišljevanje zapisal x.
„Slovenskemu Gospodarju" se je posrečilo utrditi v marsikaterem njegovem bralcu prepričanje, da je ,.kme-čka"4, ali kakor resnicoljubni in hudomušni ljudje trde, duhovniška zveza vzorna politična stranka, ki je za nas Slovence zgodovinskega pomena. Ker sem tudi jaz med temi prepričanimi, mi naj uredništvo „Narodnega Dnevnika" kot lojalnemu in načelnemu nasprotniku dovoli, da priobčim nekatere doneske k životopisu nedosežnega usta-novnika in vladarja „kmečke" ali če hočete duhovniške zveze Janeza Roškarja.
V duhu namreč že vidim vestne zgodovinarje, kako se trudijo naslikati poznim potomcem sedanjega slovenskega rodu na Sp. Štajerskem velmože-politike pri „Kmečki zvezi". Smilijo se
mi siromaki, ki s potnimi sragami na čelu preiskujejo sočasno časopisje in in iščejo virov za životopis ene in druge imenitne osebe. Za dr. Korošca to vsekakor ne bo težko. Njegove „zasluge" vestno belježita „Narodni List" in „Dnevnik", podatke o žlahti, porodu, krstu, premiciji i. t. d. pa bode lahko našel za vsakega Nemca tako lepo razumljivem „Schematismu" lavantinske škofije. Večja težava pa je z Janezom ali Ivanom Roškarjem.
Hvalevreden je bil sicer trud „N. L." in „N. D.", ki sta nam njegovo življenje in delovanje razkrila od 18. leta naprej. Izvedeli smo na ta način natančno, kedaj je nadebudni in mnogo obetajoči mladenič Janez Roškar prvič javno (to je pred c. kr. kazenskim sodiščem) nastopil, kje si je pridobil svoje prvo razumevanje za koristi, a tudi nedostatke javnih naprav, četudi je bila to samo ječa, kje si je pridobil svojo „višjo" izobrazbo itd.
Toda tudi pred 18. letom je doživel marsikaj, kar ne sme biti pozabljeno in kar bo dobro služilo onemu, ki bo hotel študirati milije, kateri je vplival na našega dragega Janeza in
mu vcepil toliko žlahtnih čednosti. — Okoli leta 1862. je porodila dekla kmeta Peserla nezakonskega otroka, kateremu so dali pri krstu ime Janeza. Očetovega imena niso zapisali, a bistro-oke in jezične vaške ženice so z vso gotovostjo trdile, da je bil Janezek posledica dolgega romana, ki se je pletel med Peserlom in njegovo deklo. Še pred porodom pa je umrl Peserl na pasji steklini. Privezali so po takratnem načinu zdravljenja siromaka in mu šiloma puščali steklo kri tako dolgo, da je umrl.
Mali Janez je nato tako živel kakor žive vsi otroci na deželi, katere se imenuje z nečednim imenom pan-kerte. Konečno je šel na „Nemško". Njegovo plodonosno delovanje v Wag-nitzu in drugod je že znano slovenski javnosti. Ko je tamkaj „dovršil", je prišel zopet v slovenske kraje.
Tukaj se mu je posrečilo zasnubiti 1. 1883. neko nečakinjo svoječasnega župnika pri Sv. Juriju. Mož je po svojih bogatih skušnjah na Nemškem in v javnih zavodih spoznal, da ne bode napačno, ako se oveže dobrotne matere in zaščitnice vseh poštenih in za večni
blagor zemljanov tako vzorno skrbeče matere Cerkve. Kmalu nato najdemo v zemljiški knjigi, kako prosi „Johann Ko|tljk£r" (po njegovem lastnem podpisu), da se ga naj vpiše kot posestnika na Maini.
Pozneje se je ta Johann Roschker prelevil v Ivana Roškarja in začutil poklic braniti verske ter narodne svetinje slovenskega naroda. Danes je celo predsednik in vodja duhovniške stranke, imenovane „Kmečka zveza" — sijajen izgled vsem takozvanim pankertom, kaj se doseže s tem, da ima človek ob pravem času široko vest!
Konečno še brumen nauk vsem kaplanom, fajmoštrom in drugim č. in preč gospodom: nikar ne psujte in zaničujte ubogih mater nezakonskih otrok, nikar jih ne obrekdjte in proklinjajte s prižnic — negotovo je namreč, če ne psuiete bodočih vodij svoje politične stranke in vnetih braniteljev vere in morale!
Pisano na dan svetega Peregrina v letu Gospodovem 1909.
nemška vlada pod Marshallovim upli-vom odločno izjavila, da se nikakor ne kani mešati v notranje razmere Turčije ter si je s tem na en mah pridobila simpatije vseh naprednih elementov otomanske dižave. Tej nemški izjavi se je pridružila tudi Avstro-Ogrska in je ugled obeh držav na Turškem silno žn araste).
Sedaj, ko je na Turškem proglašena nekaka vojaška dittatura in ko je parlament z ogromno večino proglasil izjemno ali obsedno stanje, je to razpoloženje turške armade posebne važnosti, kajti parlament bo storil to, kar bo armada želela.
Veselimo se, da je turška armada v imenu civilizacije zmagala nad absolutizmom in reakcijo ter privoščimo turŠKemu narodu ta napredek. Ne moremo se Da iznebiti strahu, da bode z Mladoturki zmagala ob enem tudi ideja centralizacije in da bode sedaj začela za razne narodnosti otomanskega cesarstva doba dolgih in napornih bojev za svoje narodne pravice in svoj narodni obstanek. Ako se bodo Mladoturki tudi v političnih stvareh ravnali po vzgledu svojih nemških učiteljev, se neturške narodnosti ne morejo te zmage preveč veseliti, dobro vedoč, da je centralistična ideja največja sovražnica narodne ravnopravnosti in narodne autonomije in da se od Prusije in pod njenim uplivom stoječe Nemčije ne more nikdo naučiti ne narodne, ne so-cijalne pravičnosti. — Ta pomislek nam kali veselje nad mladoturško zmago.
Politična kronika.
b Finančni načrt vlade. Finančni minister je vložil zakonske načrte o premeni določb o obdačenju žganja, nadalje o povišanju davka na pivo ter v novi ureditvi državnih prispevkov deželam. O teh zakonskih načrtih je fiuančni minister obširno spregovoril ter dejal, da ni res, da bi nameravala država izkoristiti saniranje deželnih financ v to, da poveča svoje dohodke, ker so njene potrebščine zaradi vnanje politike narasle. Te izdaje so zaradi vnanje politike narasle samo za 12 mil. na leto. Naši državni dohodki naraščajo za 100 mil. na leto, naši državni izdatki pa za 165 mil. na leto, zato živimo že v rednem deficitu in moramo štediti ter bodemo štedili. K temu državnemu deficitu se pridružuje deficit dežel, katere svojih izdatkov ne morejo pokrivati s svojimi prejemki; ta deficit dežel znaša na leto 41 milj. kron. Minister bi rad temu odpomagal z direktnimi davki, katerih bi ne nosili najubožnejši sloji prebivalstva, pa baje nima predmeta, ki bi ga mogel obdačiti. Progresivni davek se po času uživlja-ljudem treba nalagati še vedno občutne globe, da pošteno fatirajo. V kratkem predloži zakonski načrt o progresivnem davku na dedščine. Po tem načrtu se bo male dedščine davka oprostilo, ali se bode davek na nje znižal, velike dedščine se bodo pa primerno obdačevale. To bode neslo do 11 milj. kron na leto. Saniranje deželnih financ kani vlada izvesti na temelju povišanega davka na žganje in pivo. Dohodki iz tega povišanja se bodo razdelili na dežele V2 P° številu prebivalstva, druga V2 po konzumu žganja in piva. Ta reforma se tem lažje izvede, ker stopijo letos 31. decembra zakoni o deželnih dokladah na pivo iz veljave. Dežele bi dobivale po izvedbi predlaganih reform te-le dohodke: 12,200.000 K iz direktnih davkov, potem nadomestilo za 32 milj. K za deželne naklade na pivo in za delež na davek na žganje in sicer 20,700.000 kron in 41 milj. kron, katero vsoto bi država deželam nakazala, torej skupaj
106 milj. kron na leto, država sama bi pa obdržala zase blizu 23 milj. kron na leto. Ako bi vsi ti zakonski načrti bili sprejeti, bi država pridobila iz kon-sumnih davkov 22 do 23 milj. kron, iz davka na dedščine 10 do 11 milj. kron, nekaj pa tudi še iz povišanja t a -rifov na državnih železnicah, katero povišanje je baje neizogibno. Nato je spregovoril še o celi vrsti davkov, katere kani reformirati, priznava potrebo povišanja dohodkov žandar-meriji, o novih bremenili, ki čakajo državo vsled uvedbe dveletne vojaške službe in socijalnega zavarovanja ter terjajo povišanje državnih prejemkov. Ministrov ekspoze je zbornica mirno in pazno poslušala.
a Iz odsekov. V proračunskem odseku se razpravlja o protiustavnem izdanju zakladnic. Mladočehi in soc. demokratje so vladi dokazali prelcršitev ustavnih določb s tem, da je brez dovoljenja parlamenta izdala zakladnice ter si tako preskrbela potrebni denar za oboroževanje. Nemci vladno postopanje zagovarjajo; priznavajo sicer, da je vlada prekršila ustavo toda z obzirom na izreden položaj, v katerem je bila država, je to po njih nazorih opravičljivo. Tej gospodi je vse prav, kar služi če tudi le posredno utrditev nemške nadvlade v državi, in naj bo to ustavnim načelom še tako nevarno. Razprava še ni dovršena ter se bode nadaljevala v prihodnji seji, katera se članom pismeno naznani.
a V gospodarskem odseku je bil sprejet sklep, ki pravi, da je bilo nepotrebno, da je gosposka zbornica vrnila novelo k obrtnemu redu parlamentu, ker je bilo to vprašanje v poslanski zbornici že temeljito prereše-tano. Razpravljalo se je tudi o noveli k zakonu o zavarovanju proti nezgodam. Radi nesklepčnosti je moralo biti glasovanje odgodeno.
a V socijalnem odseku je bila generalna debata o socijalnem zavarovanju zaključena, preide se v podrobno razpravo. Izvoljen je bil pododbor 21 članov, za glavnega poročevalca je izvoljen kršč. socijalist Drexel.
a Slovanska jednota je odobrila, da stavi Masaryk interpelacijo zaradi veleizdajske pravde v Zagrebu. Govorili bodo Masaryk, Redlich, Laginja, Krek in Nemec.
a V ožji volitvi v Pragi je bil izvoljen mladočeški kandidat dr. Henrik Metelka, ki bode kot temeljit strokovnjak v šolskih vprašanjih in najboljši poznavatelj šolskih razmer v ponem-čenih krajih češke manjšine kar najboljše zastopal. Ta izvolitev mora vsakega veseliti.
a Ogrska kriza. Wekerle je kon-feriral z Justhom, ki je sedaj glava neodvisnjakov in duša gibanja za samostojno ogrsko državno banko. Wekerle si prizadeva pridobiti stranko neodvisnosti za to, da bi se sklenil nov pakt s krono. Kakor listi pišejo pa do tega ne pride, ker Justh in njegovi somišljeniki ne odnehajo od svoje zahteve v bančnem vprašanju. Vsled tega bode rekonstrukcija koalicijske vlade nemogoča, razpisane bodo baje nove volitve, pri katerih bodo neod-visnjaki kot največji demagoji in kri-čači zmagali ter potem kot edini gospodarji v deželi za osebne koristi, koncesije itd. poprodali vse „narodne svetinje" v prvi vrsti pa: samostojno banko in zahteve glede skupne armade. Neodvisnjaki bodo s krono sami sklenili nov pakt in ji ustregli v vsem, ako jim dovoli ubiti in uničiti splošno, jed-nako in tajno volilno pravico. Tak bo konec te pompozne „ogrske krize".
Prevrat na Turškem
o Abdul Hamid v prognanstvu. Tudi v tem so se Mladoturki skazali mojstre,
da so bivšega sultana prognali iz Car-jegagrada v Solun, glavni sedež mla-doturškega gibanja. Tu ne bo imel ne prilike ue možnosti stopiti z reakcijo-narci v zvezo in snovati nove zarote proti ustavi in proti novemu režimu. Prepeljali so ga v družbi enega princa, enajstih žen in potrebne služinčadi pod vojaškim varstvom s posebnim vlakom po noči v Solun, kjer bode stanoval v vili Aladinu, skrbno stražen in opazovan. Mladoturški komite ima dokaze za to v roki, da je odstavljeni sultan nameraval povzročiti na dan uhoda mladoturških čet v Carigrad silno klanje po mestu. Zbrani so dokazi za vse njegove zločinske naklepe proti ustavi, proti uradnim in privatnim osebam in ni dvoma, da se bo moral bivši vladar otomanske države za vsa svoja hudodelstva pred vojnim sodiščem zagovarjati, ki ga bode sodilo in obsodilo, kakor zasluži.
o Novi sultan Mehmed V. je zelo izobražen mož, natanko je proučil politično življenje Francije in Anglije, čital je mnogo in napisal celo vrsto krasnih pesmi. Novi sultan je zelo nadarjen in zelo rahločuten človek. Očita se mu, da je premehkega značaja. Ker pa je in hoče biti ustavni vladar, mu ta lastnost ne bo na škodo, hitreje na korist, kajti on bo kraljeval, vladali bodo za to parlamentu odgovorni mi-mistri. Novi vladar je izrazil željo, naj se sultanov dvor čimbolj preprosto uredi in odstrani ves nepotrebni sijaj in pomp.
o Narodna skupščina je sklenila, naj sultan Mehmed V. zopet javno priseže na ustavo, ker je prvo prisego položil samo pred predsedniki parlamenta in pred generali. Skupščina je tudi odobi ila poročilo generalisima Mahmud Šefketa o progonstvu Abdul Hamida v Solun. To progonstvo je armada zahtevala. V skupščini sta bila stavljena dva predloga in sicer: naj se preišče, ali so si oni ljudje, ki so pod starim režimom zbogateli, svoje premoženje na pošten način pridobili. Ako se skaže, da so po nepoštenem prišli do bogastva, se jim bode premoženje konfisciralo. Drugi predlog se glasi, da se vsi moški in ženski sužnji, kar jih je v Jildizu, oproste in da se prepove, v bodoče držati sužnje v službi. O teh predlogih se vrše posvetovanja.
o Ahmed Riza o položaju. Glava Mladoturkov Ahmed Riza pravi, da so Mladoturki napravili konec Abdul Ha-midovim intrigam. Ustava je zmagala iu za Mladoturki stoje vse narodnosti osmanske države. Kdor bode ščuval proti ustavi, bo to plačal s svojim življenjem. Novi sultan je popolnoma ustavni vladar in svet bo imel priliko spoznati njegovo temeljito naobraže-nost. Narodnosti v Macedoni ji dobe v kratkem cerkveno in šolsko avtonomijo. Vesti, da bode novi sultan nekoliko zarotnikov pomilostil, so izmišljene. V tem položaju je to nemogoče in izključeno, hujskače in zarotnike mora doleteti zaslužena kazen.
Dnevna kroniko.
b Kdaj bode konec veleizdajskega procesa v Zagrebu? To je aproksima-tično izračunil dr. Mazzura v „Obzoru". Izvaja sledeče: Zaslišanje obtožencev je trajalo 34 razpravnih odnosno 51 koledarskih dni. Prič se je zaslišalo doslej 4 na dan. Ce se računi, da bi se zaslišalo odslej po 5 prič na dan bi trajalo to do 1. julija. Zaslišanje Nastiča bo trajalo skoro gotovo do 17. julija. Nato pa imajo obtoženci in zagovorniki pravico predlagati priče obrambe. Svoj čas so jih predlagali zagovorniki 350. Ce se jih zasliši samo 150, bi to zavzelo 30 razpravruh dni
ter bi trajalo do 21. avgusta. Nato se bodo vsled predloga obtožnice prečitale Nastičeve brošure „Moje afere" in „Finale", dalje več drugih knjig, korespondenca obtoženih, zapisniki o preiskavah in zaslišanjih (640). Citali se bodo spisi, ki jih predloži obramba, razni zapiski o prejšnjih sodnih razpravah itd. Nato ima drž. pravdnik zaključni govor in predlog, dalje 34 braniteljev svoje posebne končne opazke: iz vsega tega se da soditi, da razprava pred koncem leta 1909. ne bo končana.
b Obrtni muzej v Zagrebu. Dne 3. maja se otvori v Zagrebu nanovo urejeni muzej za umetnost in obrt v poslopju obrtne šole.
Dopisi.
v Narodna veselica na
meji.* Na Muti se je bila priredila na velikonočni ponedeljek v slovenski šoli pod okriljem vuzeniške podružnice družbe sv. C. in M. lepa narodna veselica, ki je uspela prav lepo. Domači fantje so vprizorili igro „Vaški skopuh". Igrali so jako dobro, četudi so bili večinoma prvikrat na odru. Potem so prvič nastopili domači tamburaši, ki so udarjali nekaj domačih pesmi. Kakor je znano, se namerava ustanoviti stalen tamburaški zbor za Vuzenico in Muto oziroma Sv. Primož, ki naj bi v velikem številu nastopal skupno. Že pri prvem nastupu, kjer so igrali le nekateri, se je pokazalo, da je ta misel prav dobra ter se bode gotovo uresničila. Kmečki fantje in dekleta so jako zavzeti za stvar in radi žrtvujejo kako urico, da pridejo k vajam. — Presenetila so pa nas naša vrla dekleta v šaljivi enodejanski „Zakleta soba pri zlati goski". Vse pod vodstvom gospe Hrenove. Igrale so tako dobro, da smo se morali naravnost čuditi. Videlo se je, kakor bi bile že od nekdaj na odru, in vendar je bila to prva igrica, kjer so igrala naša dekleta. Ljudi se je bilo nabralo okoli dvesto, tako da je bila prostorna dvorana polna. Prihiteli so v velikem številu okoličani, počastili pa so nas tudi Vuzenicani in Vuhredčani, ki radi podpirajo narodne prireditve ne samo gmotno, ampak tudi moralno, kar je pri ljudstvu velike vrednosti. Hvala jim! Hvala pa tudi našim fantom in dekletom, ki so nam pripravili par veselih uric. Ljudske igre in narodna godba dosežejo zlasti pri nas docela svoj ciij, da se začne ljudstvo probu-jati in zavedati. Ena dobra uprizoritev stori več v tem oziru, kakor cele knjige najlepših besed o narodni zavednosti. — Zanimivo je, da je imel istočasno, ko se je vršila veselica v slovenski šoli, v sosedni gostilni župan Erber z okr. glavarjem slovesen obed. Živio klici navdušenja so tako glasno odmevali, da sta jih hote ali nehote morala čuti tudi nemškonacijonalna prijatelja Erber in Poigher. Ti klici sopatudi pričali, da se Slovenci veselo zabavajo, četudi jih ne počastijo razni visoki gospodje glavarji, doktorji itd. Kri nemškutarskih Mutčanov se je bila vendarle malo vznemirila, da so poskušali tupatam motiti vračajoče se goste s par psovkami. A za njihovo lajanje se ni zmenil nikdo.
*) Poročilo nam je došlo šele sedaj. Vendar ga vprilog dobri stvari priobCujemo.
Štajerske novice.
v Volitve v laški okrajni zastop. Izjprbovelj se nam piše: Poročali ste, da se vrše volitve v laški okrajni zastop dne 3. junija t. 1. Slovenci, ki imajo že skupino kmečkih občin, so se odločili topot vdeležiti se volitev tudi v skupini veleposestva. Zahtevali so, da se vpiše v imenik veleposestniških volilcev trboveljska občina, kar se je seveda po enoletnem čakanju zavrnilo. Vendar še ni stvar izgubljena: odločuje glas neke veleposestnice — vdove, Slovenke (!) v Hrastniku. In od te je izprosil ali izsilil s svojim vplivom pooblastilo renegat Leiller, ravnatelj pre-mogokopa v Hrastniku. Ne moremo dovolj obsojati postopanja nastavljenca družbe, ki ima svoja, podjetja v docela
slovenskih krajih, iz kojih vleče velike dohodke, ki ima samo slovenske delavce. Neštetokrat nam je povdarjala svojo koncilijantnost in kot tako smo jo poznali in verjeli in ji še danes verjamemo. Odtod tudi izvirajo prijateljski odnošaji, ki so se pokazali bodisi pri občinskih volitvah, bodisi ob raznih drugih prilikah in za marsikaj se ima trbov. prem. družba zahvaliti ravno Slovencem. Kar najneprijetnejenas zato dirne nastop njenega uradnika Leillerja kot agitatorja peščice laških in hrast-niških nemčurjev. Vprašamo, je li to znano centrali na Dunaju?
Ali ona to odobrava ? Ali se hoče v resnici sbaviti v direktno nasprotje z vsem prebivalstvom? Ali s° zaveda, kake konsekvence nastanejo \iz tega ? Nujno jo prosimo in opozarjamo, da slednjič konča početje svojih nastav-ljeucev, kakor so Leiller in še nekateri drngi. Volilno pravico ima v velepose-stvn tudi Južna železnica. Ne zdi se nam skoro potrebno opozoriti jo da, če že ne voli s Slovenci, se vzdrž: vsaj volitev, kakor je to storila v Brežicah. Volitvam bomo posvečali vso pozornost. —
a Volitve v okrajni zastop v Ptuju. Zakaj smo bili narodnjaki poraženi? Kratek odgovor: 1. Ker smo se preveč zanesli na svojo moč. 2. Ker smo volili že pet let našega načelnika okrajnega zastopa, ko še niti zastopa nismo imeli v rokah. 3. Ker je g. dr. Jurtela odklonil načelstvo, ko mu še ni bilo znano, katera stranka zmaga. Kaj zdaj? Za prihodnje volitve naj velja: Moramo gledati, da dobimo najprej zastop v roke potem si hočemo voliti odbor z načelnikom, ne narobe. Kako to dosežemo ? Iti bode nam treba med ljudstvo na deželo, kakor to delajo nasprotniki. Treba nam je podrobne agitacije, iti med ljudi, pomenkovati se ž njimi. Shodi v našem razburjenem kraju niso tako na mestu, kakor drugod. Sicer pa se naj ptujsKi Nemci in njih pristaši ne veselijo preveč svoje zmage, ker nam prihaja iz trga Ptujske gore ves-elo poročilo, da Gorčani ne volijo. Živeli zavedni odborniki, ki so ohranili vzlic vsem pritiskom na tako vročih tleh narodno zavest.
v O volitvah iz veleposestva v ptujski okrajni zastop se nam še poroča: Mnogi (slovenski) volilci so volili proti nam deloma iz dobičkarije, osebnega sovraštva, častilakomnosti ali pa so bili podkupljeni. Livanjski veleposestniki so dobili razven merjascev še 400 jajec. Vrh tega so obljubili Ptuj-čani kmetom ceste, oproščenje šolnine za ono deco, ki hodi iz ptujske okolice v mestne ljudske šole in mora sedaj plačevati šolnino; govori se tudi, da so se povrnili mnogim stroški za povečanje posestev ali se jim je dal denar itd. Proti Slovencem so volili sledeči slovenski kmetje: Dolinar Franc, Sp. Velovlak, Savec Jože, Krčevina, Čeh Franc, Livanjci, Tobias Franc, Pacinje, Šampa Jakob, Livanjci, Ceh Jože, Lo-čič, Čeh Martin, krčmar pri Sv. Marku in še dr. Prošt Fleck ni volil, Ornig je imel 9 krat volilno pravico, pokojni Sadnik je volil dvakrat, ravno tako sta volila proti Toplak F., slov. kmet in Merkuš Anton, župan na Zg. Pristavi.
v Zopet „nesreča" klerikalnega vodje. „Narodni Dnevnik" je poročal, da si je drznil urednik Cenčič, on — spodenisodnijski pisar, predbacivati narodni stranki nepoštenost. Dolgo smo že gledali s pomilovanjem list s p o d-nještajerske duhovščine in diverznih katoliških inteli-gentov, „Stražo", ki ima tako „vrlega" urednik a. Iz dopisaBrum-novega in poročil o Verstovškovih shodih smo videli, da igra ta Cenčič v
zvezarskem političnem življenju celo neko vodilno „ulogo". Čas je torei, da se razglasi sledeča razsodba:
U 628/7 5
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija pri Sv. Lenartu je spoznala za pravo:
Viktor Cenčič, rojen dne 3./7. 1883 v Kamniku na Kranjskem, tam pristojen, katoliški, samski, bivši sodni pisar pri Sv. Lenartu je kriv,
da je meseca aprila 1907 izročil Martinu Poliču tri porabljene koleke v vrednosti 1 K 22 vin ter Mirku Muršecu porabljene koleke v vrednosti 22 K z naročilom, porabiti jih za nove pri sodnih spisih. Izpodbujal je s tem Martina Polič in Mirka Muršeca z zvitimi dejanji spraviti druzega v zmoto, vsled česar bi imela država trpeti škodo, ki pa ne presega 50 kron.
Viktor Cenčič je zakrivil s tem, ker je ostal njegov poskus brezuspešen, prestopek poskušenega zapeljevanja k goljufiji po §§ 9, 461 (197) k. z. ter se kaznuje zato po § 460 s porabo § 266 k. z. z zaporom treh dni.
Sv. Lenart, dne 2. sept. 1907.
Dr. Petrowitsch.
Okrožna sodnija je potrdila polno-obsežno to razsodbo.
v
Pričaknjemo, da bo sedaj „Straža"' ravno tako ganljivo tožila o „nesreči" Cenčičevi kakor „SI. G." o ,,nesreči" Roškarjevi.
b Dr. Pegan war es auch, der den deutschen Cilliern wertvolle Nachrichten aus dem gegnerischen Lager überbrachte. To se pravi slovenski: Dr. Pegan je bil tudi oni, ki je nemškim Celjanom prinašal iz nasprotnega tabora dragocena poročila. Tako piše nemška „Deutsche Wacht" v Celju v štev. 34. dne 8. aprila t. 1. To je oni klerikalni odvetnik ljubljanski, o katerem se je svoj čas z vso gotovostjo slutilo, da je ovaduh nasproti Nemcem na eni in nasproti klerikalcem na drugi strani. Čestitamo kranjski deželi na takem deželnem odborniku, naši častiti duhovščini pa na takem prvoboritelju za klerikalno posojilni-štvo. Roškar, .Cenčič, dr. Pegan, lepa galerija vzornih mučenikov za sveto vero na Štajerskem.
. b Občni zbor društva „Sokol" In „Sokolski dom" v Celju se je vršil dne 27. t. m. v čitalnični dvorani „Narodnega doma" ob ne ravno presijajni udeležbi. Brat Smertnik je na podlagi številk dokazal, da se bode „Sokolski dom" obrestoval in amortiziral svoj dolg. Sklenilo se je, da se stara hiša vzadi za „Sokolskim domom", ki donaša le 18 K mesečno in katere poprava bi stala okrog 1500 K, podere. Tako bo izginila v Gaberju hiša, ki je bila ena izmed najstarejših in mu je baje dala ime. Nadalje se je sklenilo, da se ne priredi letos vsesokolskega izleta v Celje in slavnosti otvoritve „Sokolskega doma", ker se ni moglo vse pripraviti. Priredi se pa ena večja interna veselica s tekmo. G. Šandor Hrašovec poroča v imenu „Kluba naprednih celjskih akademikov", da je klub tudi letos pripravljen napraviti večjo veselico v prid „Sokolskemu domu". Slednjič se po daljši debati sklene, da so krog 50 knjig broječa knjižnica društva „Sokol'' podari „Klubu naprednih celjskih akademikov", da je uporabi za svojo ljudsko knjižnico v „Sok. domu" v Gaberjih.
v Nemška šola"v Gaberju pri Celju se ne bode zidala. Občinski svet v Celju je odklonil dar nemškega „Schul-vereina" v ta namen, ki je znašal K 105.000 in izjavil, da se iz „financijel-nih razlogov" ne more spuščati v to podjetje. Radi verjamemo!
b Klub slovenskih kolesarjev v Celju ima vsako soboto zvečer v „Skalni kleti" kegljanje, na katero se člane in prijatelje društva vljudno vabi.
v Tiskovna pomota. V uvodniku od 28. tm. v prvem stolpiču od spodaj naj stoji: Srbija ima vseučilišče z 80 profesorji mesto z 8 prof. itd.
v Za „Družbo sv. Cirila in Metoda" se je nabralo v nabiralniku pri g. Trontelju v Celju zopet 19 K.
a Za družbo sv. Cirila in Metoda nam je uposlala gdčna Ida Toplakova 1000 jubilejnih znamk po 10 vinarjev. Mladi rodoljubki naše priznanje. Že-limo si mnogo posnemovalk in posnemovalcev!
v Za družbo sv. Cirila In Metoda je daroval g. dr. Schwab v Celju 2 kroni.
v Za narodni sklad so darovali: vesela družba v Slovenjgradcu 4'64 K; narodnjak ob meji radi duhovniške maščevalnosti neimenovan za prodane kupone 11 K; dr. Božič dar dveh rojakov iz Koroške 10 K; dr. Božič iz neke kazenske poravnavejlOK; Kacjan poštar v Rajhenburgu 16 K. Iskrena hvala in prosimo nadaljevanja!
v Občni zbor podružnice Ciril Melldove družbe za Laški trg in okolico se vrši v soboto dne 1. majnika ob V28- uri zvečer v pivnici. Zborovanja se udeleži tudi družbin potovalni učitelj g. Prekoršek iz Celja.
v Volilni shodi v nedeljo2. maja Razun že naznanjenih se vršita še volilna shoda v sevniškem okraju: po rani maši v Zabukovju v gostilni Ane Kunšek; govori kandidat Malus; popoldne ob 3. uri pop. na B1 a n c i v gostilni Hinka Likarja. — V šmarskem okraju se vrši po rani maši shod v Šmarju pri Habjanu, dopoldne ob 11. uri pri Kregarju v Št. Petru in ob 3. pri Vehovarju v Pri-stovi. Na vseh shodih govori kandidat Berslig. — V celjskem okraju se poleg shoda v Arclinu vrši pop. ob 3. uri v Št. Jurju pri Černošku velik volilni shod za celo okolico. Govorijo kandidat za spi. skupino Brinar, nadalje kandidata v kmečki sknpini Karba in Goričan, drž. posi. Roblek, dr. Ku-kovec in dr.
v Volilni shod se vrši v soboto 1. maja ob 6. uri zvečer pri Štef. Gobcu v Hotunjah pri Ponikvi.
b Volilni shod priredi Narodna stranka za kand. Božiča in Brinarja v nedeljo 2. majnika v Podgorju pri g. Lampretu ob 12. uri opoldne.
b Kandidat Jak. Zemljič ima prihodnjo nedeljo 2. maja shod pri Cel-cerju v Št. Ilju ob 11. uri dopoldne, pri Vogrincu v Kamnici ob 2. uri pop. in pri Muleju v Rušah ob 4. uri pop.
b Kandidata gg. Ploj in Kolarič imata shoda v Vuzmetincih ob 3. uri pop. in pri Veliki nedelji ob 8. uri dopoldne.
v Brinarjev shod v Hrastniku.
Včeraj popoldne je zboroval kandidat narodne stranke nadučitelj Franc Brinar v svojem rojstnem kraju Hrastniku. Shoda se je udeležilo kljub delavniku okoli 150 naprednih volilcev. Shod je otvoril dr. Branko Žižek, predsedoval je delavec Majcen, govoril je krasen govor kandidat Brinar, v podrobni razgovor so posegli ponovno dr. V. Ku-kovec in socijalnidemokrat Zalar. Brinar je dosegel krasen uspeh, njegova kandidatura je bila sprejeta z vsemi proti 2 glasoma. Hrastnik bode v veliki večini volil domačina Franca Brinarja.
v Sv. Bolfenk pri Središču. V soboto je šel v Ormož posestnik Franc Ivanuša na Kogu (po domačem Petri-nek) radi neke izgubljene tožbe, katero si je baje tako k srcu vzel, da se je domov grede v šumi obesil. Po mnogem iskanju so ga našli še le v sredo popoldne.
v Čebelarski shod vrši se v nedeljo, dne 2. majnika ob 3. uri popoldan v Novi cerkvi pri Celjn in sicer v šolskem poslopju. Govoril bo potovalni učitelj za čebelarstvo g. Jurančič. — Shod je objednem ustanovni shod podružnice za Novo cerkev in okolico. Uljudno vabljeni so vsi, ki se zanimajo za čebelarstvo.
V Hrastniku so potegnili v sredo iz Save nepoznano utopljenko, staro približno 25 let. Ležala je že dalj časa v vodi; prepeljali so jo na Dol v mrtvašnico.
a Novi politični ekspozituri namera vlada ustanoviti v Slovenski Bistrici in Slatini.
v Vinogradi v konjiškem okraju po časniških poročil zelo dobro kažejo.
a Najvišji davkoplačevalci v trgovini in veleobrti v ptujskem okaju so izvolili v okrajni zastop Nemce pl. Kübecka, pl. Hellena, J. Fiirsta, Konrada Fürsta, pl. Fichtenaua st., Hutterja, Švaršniga, Kasperja, Simo in Windischa v Od sv. Trojice v slov. gor. se nam piše: Z ozirom na „Štajerčev" napad na zdravnika dr. K., ki je bil tako vnebovpijoče predrzen, da si je upal (v lepi slogi z vsemi trojiškimi zavednimi Slovenci) udeležiti se zadnjih občinskih volitev in oponirati njegovemu veličanstvu ferdinandu I. (po domače tudi Ferd. Golobu z enim „1", ki ga pa je prestolonaslednik že podvojil v „Gol-lob"!), se vsi Trojičani iskreno priporočamo v večkratno počeščenje, da se tako čim preje popularizira vaše lice-merstvo in sleparstvo, s katerim ste premamilfob volitvah nezavedne volilce, da so se vam dali še enkrat — če ne zadnjikrat! — zapeljati in z voditi za nos. „Ljudstvo odpira oči", to so dokazale volitve, ki so bile kot prvi jačji naskok na nemško gospodstvo, prav častne za nas. To je dokazal tudi vaš strah in trepet, gospodje, ki ste se po-jali krog volilcev, kakor bi vam grozil sodnji dan. „Ljudstvo odpira oči, ne mara več praznih besed", in sprevidelo bo, kako ste ga nasleparili, ko ste zagotavljali, da niste Nemci in da vam je samo za „napredek". Vi ste naprednjaki? Ne onečaščajte lepe besede! Ljudstvo žeuvideva, da se vam ne gre niti za Kranjce niti za „Kra-njice", niti za „ulagor skupnosti", niti za „gospodarsko delo"; ampak gre se vam za nemštvo, za veleizdajski vse-nemški most od Beltà do Adrije; za blagor Siidmarke in Schulvereina se vam gre, kar sta par dni po volitvah dokazala Kirbisch in Gollob, ki sta se pustila voliti v odbore imenovanih društev. Le tako naprej! S svojo zagrizeno nemškonacijonalno, slovenožrsko politiko nam delate bolje na roko nego bi si mrgli mi sami želeti. Bodite prepričani, da vam poide prej, nego pričakujete, — Kranjčev smodnik.
v Iz Ljutomera. Preteklo nedeljo je priredil kandidat kmet Jak. Zemljič iz Radine shod v Ljutomeru. Da bi g. Zemljiča oblatili, trosili so po znanem kmečkem prijatelju iz Ljutomera najeti pobiči, gojenci socijalnega tečaja, lističe z napadi na kandidata. Shod je bil srednje dobro obiskan, počastilo (?) ga je tudi par pobičev, kateri so še po shodu tresli imenovane listke po cesti. Siromačeki, dal jim Bog pamet! Razen g. Zemljiča, katerega izvajanjem so vsi burno pritrjevali, oglasilo se je več govornikov, zastopnikov raznih stanov tako da je bil shod prav živahen. Zborovalci so sprejeli kandidaturo skoro soglasno ter se izrekli delati na to, da zmaga g. Zemljič proti „dičnemu orjaku", katerega velikanske zasluge in vrline smo izvedeli v zadnjem času. Vsakega volilca narodna dolžnost je, da gre v boj proti ljudem, kateri sejejo le prepir med narodom. se povsod širokoustijo, a ne store ničesar!
v Iz Pilštanja. Prvega decembra 1908 smo dobili na Pilštanjn vozno pošto. Vožnjo je prevzela v oskrbo ga Dvornik iz Kozjega. S čemur pa Pil-štanjčani niso zadovoljni, je napis na poštnem vozn. Zakaj se ne bi glasilo c. kr. pošta Pilštanj in ne c. kr. pošta Kozje kakor sedaj. To se naj dejanskim razmeram primerno popravi!
Zgorela sta na postaji v Spilfeldu 2 voza slame, namenjena v Radgono za razdelitev. Škoda znaša 5—6 'tisoč kron.
Kranjske novice.
o Stavka uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani. Včeraj ob 12. uri so stopili uslužbenci električne cestne železnice v Ljubljani v stavko. Ob 12. uri so pripeljali v centralo vseh 12 vozov in jih zapustili. Ob četrt na 1 so potem v vrstah korakali v mesto. Stavko vodi narodna delavska organizacija, ker vodstvo obrata še do sedaj ni odgovorilo na spomenico uslužbencev. Ob 1. je bil nato shod vseh uslužbencev v areni „Nar. doma". Od vseh 32 voznikov je bilo navzočih 28. O položaju je govoril dr. Žerjav. G. Škrlj izjavlja v imenu N. D. O., da bo ta storila vse za stav-kujoče. Vodstvo električne železnice si hoče pomagati na ta način, da namerava upeljati četrt ali polurno vožnjo. Po pogodbi z mestno občino je pa železnica vezana z globo 1000 K, ki se lahko ponavlja, ako železnica še ne uboga, držati se voznega reda.
o Nesreča na žel. progi. V sredo so našli v Ljubljani na Tržaški cesti ob progi ležati od vlaka razmesarjeno Alojzijo Zakrajškovo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Ponesrečenka je mati dveh majhnih otrok in je malo upanja, da okreva.
o Imenovanje. G. Hinko Rebolj, pristav in računovodja c. kr. državne železnice v Kranju je imenovan postaj enačelnikom v Ajdovščini.
o Kranjski deželni predsednik Schwarz, je izdal odredbo, da ženske podobe v izložbah in panoramah ne smejo biti premalo oblečene.
o Nov poštni urad se dne 1. maja otvori v Ljubljani na Miklošičevi cesti pod uradnim imenom „Ljubljana 6."
o Državno podporo v znesku pet tisoč kron je dovoiilo ministerstvo kmetijski družbi v Ljubljani in sicer 3000 kron za vzdrževalne stroške za leto 1907 in 2000 K za izdajo lista „Kmetovalec".
o Gozdni požar je uničil v Nemški vasi pri Veliki Loki na Dolenjskem 4 posestnikom za 2000 K lesa.
o Umrl je v Št. Petru na Notranjskem restavrater na ondotni postaji g. Jos. Andre.
o Požar. V Razdrtem je 27. apr, okoli polnoči izbruhnil velik ogenj, ki je vpepelil 14 gospodarskih poslopij. Škoda znaša 65.000 K.
o Mestna hranilnica v Kranju je imela pretečeno upravno leto prometa 6,459.11118 K. Vložilo se je 1,594.402 35 K, dvignilo pa 1,641,442'86 kron. Hranilne vloge znašajo koncem leta 1908 4,622.41415 K, rezervni zaklad pa 212.525 29 kron.
Primorske novice.
a Vipavski kmetje so se na shodu v Dobravljah izrekli proti vladnemu načrtu socijalnega zavarovanja v predlagani obliki, in so zahtevali naj se uvede za kmeta poleg zavarovanja za starost tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti. Sprejeli so tudi resolucijo proti ponarejanju in obdačenju vina, za omejitev žganjepitja in povišanje davka na pivo.
a Iz železniške službe. Postajni odpravnik g. Josip Cian v Gorici je prestavljen v Jurdano pri Opatiji kot postajevodja.
a Novo postajališče Šempeter pri Gorici se otvori 1. maja med postajama Gorica in Volčjadraga za osebni in prtljažni promet.
a Gospodarska zadruga se je 24. t. m. ustanovila v Vrtojbi.
v Nesreča na morju. Iz Reke javljajo, da je 28. tm. parnik „Salona" paroplovne družbe „Ungaro-Croata" 5 ur od Benetk trčil skupaj z italijansko jadrenico „Santa Croce", ki je nato-vorjena s fosforom plula iz Sicilije v Benetke. Jadrenica je začela goreti in se je po 3 urah pogrezniìa. Moštvo so rešili. Tudi na „Saloni" je nastala panika; njena škoda znaša 5000 K. „Santa Croce" je bila zavarovana za 40.000 K a fosfor na njej je bil vreden 33.000 kron.
_____,__r
najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni zbor.
d Dunaj, 30. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Državni zbor nadaljuje razpravo gospodarskega odseka o noveli k obrtnemu redu.
Prevrat na Turškem.
d Berlin, 30. aprila. (Brz. „N. Dn.") Carigrajski dopisnik „Morgenposte" piše, da se v turških krogih zelo mnogo govori o spremembi v prestolo-nasledstvu po vzoru zapadnoevropej-skih vladarskih hiš. Po teh govoricah bi bil prihodnji prestolonaslednik najstarejši sultanov sin (dozdaj najstarejši moški član rodbine). Evnuhi se bodo popolnoma odpravili. Na novem denarju bo prvič podoba vladajočega sultana. Tudi se bo pospešila izvedba obrambne dolžnosti in rekrutiranja tudi vseh nemohamedancev.
d Solun, 30. aprila. (Brz. „N. Dn.") Vilo Aladini se je sklenilo nakupiti in obdati z 5 m visokim zidom, pa vendar ne tako, da bi sultanu s tem zaprli razgled. Sultan bo dobil na razpolago majhen dvor in pa svojo kuhinjo. Včerajšnjo razsvetljavo na čast novemu sultanu si je Abdul Hamid lahko popolnoma ogledal. V pritličju vile se bo priredilo stanovanje za slu-žinčad in za vojaško stražo, dočim bo v prvem nadstropju stanoval sultan s svojim haremom.
b Solun, 30. aprila. (Brz. „N. D.") Abdul Hamida se ne bo postavilo pred tribunal, temveč bo ostal tukaj v pregnanstvu. Življenje mn je sicer zasi-gurano, a bo strogo zastražen. Če bo mogoče pozneje dobil kak drug kraj odkazan za bivališče, še ni znano. S stražo sultana je poverjen major Eli Fethy in ne, kakor se je začetkoma poročalo, Enverbej.
b London, 30. aprila. (Brz. N. D.) Carigrajski korespondent „Daily Mayla" poroča, da je vse sultanovo premoženje tako naloženo, da ga nova vlada ne more vzdigniti. Je sicer znano, da ima sultan 1/4 miljona turških funtov skritih nekje v svoji palači. Pa vzlic vsem naporom še se ni posrečilo nič najti.
b Carigrad, 30. aprila. (Brz. „Nar. Dn.'") „Turquie" poroča sledeče uradne številke padlih v zadnjih praskah. Pri maced. vojski je mrtvih 97 mož in 160 ranjenih, pri Abdul Hamidovih četah pa 279 mrtvih in 285 ranjenih.
b Carigrad, 30. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") „Turquie" je baje izvedela iz verodostojnega vira, da sultan Abdul Hamid še le kratek čas ostane v Solunu potem ga pošljejo v Monastir.
Perzija.
o London, 30. aprila. (Brz. N. D.) Renterjev urad poroča, da so ruske čete že dospele iz Marande v Tebris.
o Haag, 28. aprila. (Brz. N. D.) Danes zjutraj je kraljica Vilhelmina porodila hčerko.
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
38. dan.
13.	priča: Mato Kapac, zidar iz Topuskega, Težko obremenja obt. Živ-kovida in Petroviča, češ, da sta mu ta nekoč rekla: vsi katoliki (Hrvati) boste šli čez Kolpo, potem se pa Srbija, Črnagora, Hrvatska in Bosna združijo v eno carstvo. Dalje pravi, da je našel pri Živkoviču nekoč 25 kg dinamita, da je Petrovič 1. 1907. v Topuskem govoril, „da je tu vse Srbija". Pozneje zopet pravi, da je to rekel Borojevig. Splošno govori priča povsem zmedeno. Tako najprej odločno trdi, da je na shodu v Topuskem videl Adama Pri-bičeviča. Ko mu ga dr. Hinkovič pokaže, pravi, da ni bil ta.
Dr. Hinkovič: Kako ste torej prej mogli reči, da ste ga videli?
Priča: Tako so mi drugi rekli. Ko hoče obtoženi Živkovič iz-podbiti trditve prič, mu predsednik ne pusti govoriti.
Obt. Borojevič pobija trditve priče, posebno kar se tiče obdolžitve glede dinamita.
Obt. Živkovič razlaga zadevo glede dinamita. On ga ni imel, on je naro-čeval le smodnik. Priča Kapac sam pa je res imel dinamit. Priča to prizna.
14.	priča:
Ljudevit Schmidt, gostilničar in fijakar v Topuskem. Bil je že kaznovan na 5 mescev zaradi motenja javnega mirn in na 3 mesce zaradi goljufije. Pripoveduje, da se je med narodom govorilo, da je tu Srbija, da so se obtoženci pripravljali na vstajo, da so imeli v Petrovem sein skritih 37.000 pušk, da bodo nekega dne vdrli Črnogorci in Srhi itd. Srbov ne priznava. Čita samo „Hrvatsko Pravo"'.
Obt. Petrovič pripominja, da je čudno, da nobena priča iz Petrovega sela ne ve nič o onih 37.000 puškah, ki da so baje bile skrite v zadružni hiši, kamor bi jih šlo k večemu 1000.
Dr. Budisavljevič konštatira, da priča Schmidt dobiva 12 K dnevno, da vohuni v procesu. Sam je videl, kako je pričam diktiral, kako imajo izpovedati.
Buren prizor nastane med obtoženci, ko jim med občinstvom navzoči dr. Vladimir Frank zakliče, da so „be-zobraznici".
Dr. Popovič predlaga, da se, predno odide priča Schmidt, zaslišijo priče Ra-danovič, Kuhar in Cvetič, ki bodo izpovedale, da je Schmidt plačan za špi-jonažo.
15.	priča :
Janko Skrinjarič, krčmar v Hrv. sein. Priča ne ve nič, in govori popolnoma drugače kot v preiskavi. Konštatira se, da je zginil zapisnik o zaslišanju te priče.
Obt. Živkovič karakterizira pričo Skrinjariča kot goljufa, ki je ukradel svoj čas denar in pobegnil v Ameriko.
Tržne cene.
29. aprila.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 34'75, za september
33-25, za december 32'25, za mare 32'—. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'70, za oktober — december K 22'35. Tendenca medla. — Vreme deloma zamegleno.
Budimpešta, 29. apr. Pšenica za april —'—, pšenica za maj 13"96, pšenica za oktober K 11'85, lž za april K —"—, rž za oktober K 9'34, oves za april K —'—. oves za oktober K 7"60, koruza za maj K 7'63. koruza za julij K 7'75, ogrščica za avgust K 1475. Premet 15.000 met. st.
Budimpešta, 29. aprila. S v i-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 23.299 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 149'—, namizna slanina 134'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 29. aprila:
Promet stoji. Pšenica vkljub temu nekoliko trdnejša, zahteve se zvišale za 5 vin. V rži, koruzi, ovsu nobena sprememba cen.
Produktnitrg. Pariz: moka za tekoči mesec 31'90, moka za prihodnji mesec 32'25, moka za maj — avgust 32'60, moka za sept. — decemb. 31'05, pšenica za tekoči mesec 25 25, pšenica za prihodnji mesec 25'20, pšenica za maj — avgust 2515, pšenica za sept. — dee. 23.55, rž za tekoči mesec 18'50, rž za prihodnji mesec 18'25, rž za maj — avgust 18' 15, rž za sept. — dee. 17'65.
Tendenca: moka in pšenica: stalna rž: mirna — Vreme jasno.
Tedenski živinski sejem vGradcu, 29. aprila: Na sejm se je, prignalo 916 glav (370 volov. 122 bikov, 368 krav in 56 telet.) Cene so bile: Pitani voli 39— 42 K (izjemna cena 47 K), napol pitani voli 34—38 K, suhi voli 30—33 K, voli za pitanje 30—36 K; pitane krave 29—34 K, napol pitane krave 25—28 K, suhe krave 16—24 K, biki 31—38 K, mlade krave dojnice (do 4. teleta) 31 do 36 K, starše dojnice 26—29 K, teine krave 25—28 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.)
Graška borza za kmetske pridelke: 29. aprila: pšenica 77/7? kg K 14'70—14'80, 79/80 kg K15 —, 15'50, Tisa 80 kg K 16'25, rž 72,/73 kg K 10'50, 10'60, 74/75 kg K 10'80, 10'80, koruza K 18 60—10 —, koruza
za mleti K —'—*--'—, cinquantin K
10'50--'—, oves K 10"2č>—'— ne-
zadacan.
234 1
Oklic.
A 85/9. 30
Prostovoljna dražba Franci Šket iz Belega štev. 10 lastne gorice v Pustikah, zemljišče .vi. št. 96, d. o. Roginskagorca, obstoječe iz zidanega hrama, pašnika v izmeri 4 a 46 m 2 in zrovtanega z novim trsjem zasajenega vinograda v izmeri 36 a 18 m 1 vršila se bo
dne 6. maja 1909, ob 8. uri zjutraj v gorci v Pustikah.
C. kr. okrajno sodišče v Šmarji, odd. I., dne 23. malega travna 1909.
Plača se za enkratno objavo.................*,n'
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako nadaljno vrsto .................... • •	'O n
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v	znamkah> Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za odeovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Največja zaloga čevljev
najfinejše do najnavadnejše izpeljave. NaroČila po meri se izgotovijo v 24 urah. Plačuje se tndi lahko v obrokih. 52 4-1
ŠT. STRAŠEK, čevljarski mojster,
Celje. Kovaška ulica, zraven c. kr. davkarije.
Mlad komij
špecerijske in delikatesne branše, tudi v knjigovodstvu dobro izurjen, Slovenec, doslej v Gradcu, išče službe na Spod. Štajerskem. — Gregor Arnejc pri tirmi Guldenprein, Nibelungengasse 40, Gradec 51 6-5
\ t