Poltnina plačana v gotovini.
Leto LXXIIL, št. 1 a
Ljubljana, torek 1. Januarja 1940
Cena Din i.—
SLDVENS
Iznaja vssk dan popoldne tzvzemil nedelje m praznike. — inaerati do SO petit vrst a Dtn 2. do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večj! tnserati petit vrsta Din 4.—   Popust po dogovoru, inserami davek posebej   -   »Slovenski Narod<
velja mesećno v Jugoslaviji Din 12—. sta inozemstvo Din 25 —   Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN OPRAVNISTVO LJIBLJANA. Rnafljeva olico štev. 5
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 tn 31-2«
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO. Ljubljanska eesta, telefon St 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strcssmayerieva ulica 1, telefon St 65; podružnica uprave   Kocenova ul   2. telefon št   190 —  JESENICE   Ob kolodvoru 10L
SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani st   10 35L
a Ima 3 mlfi'one uoiafiiu
Na snočnji seji tajnega sveta je kralj Jurij VI. podpisal
ckaz, s katerim mera I o pod orožje vsi mladeniči od 19« do 27* leta
London. 2. januarja s. fReiiter^ S;no?) je bila pod predse d tvrm k^a ja Ju rja VI. cofa tajnega sveta. Na seji je pedpisal br U prrl- fimacijo. s katero se po7;vr»jo pod orcž.ie vsi mladeniči od 19. do 27. leta starosti.
Skupno je s prok!amne:jo pr'rar'rt'h okoli 2 mil jona mož. Ker je bilo s pre'snjfmi prcklamacijami poklicano pod orežj" pol do  tričetrt   mil^jana  mož   in  znaša štcv'lo
redne vojake ter prostovoljcev nadaljnjega pol milijona, razpolag sedaj Anglija s r>r:hT*7"n 3 milijoni vejrkov.
Z včerajšnjo proklamacijo vrok^carf novi rezervisti ne bodo nastopili voj ške službe ta.ko.1. temveč v veo etapah do konca leta. Roki za re?!^rac:jo vsakeea posameznega letnika bodo posebe objavTj~ni. Pni  bo nastopil vojaško službo letnik 23.
predvidoma okoli 1. marca. Zadnji pride na vrsto lrtnik 27. Brczppscl-Tm. ki se žele pro?r prijaviti za vojaško službo, to io do-tc' i^^o.
London,  2.  Jan.  AA.   (Reuter) Snočnji
kronski *vet me je z*>čel ob 22 in je trajal
okoli pol ure. Kralj Jur j se je vrnil včeraj iz San jringhama. kjer je prebil božične  praznike,  v London-
London, 2. jan. AA. (Reuter) Da na« ni
angleški listi se strinjajo z mnenjem limesa, da je vpoklic skoraj 2 m lijonov mož  dokaz  nezlomljive odločnosti Angrlije,
da ne opusti ničesar, kar bi pripomoglo
k zmagi To je tudi dokaz, da Aneruja razpolaga z dovoljno kol Čino Človeškega materiala.
>Dal!y Telegranh« pravi, da ni važno samo dejstvo da sta bila poklicana pod orožje 2 milijona mož. temveč tudi to da je Anglija ponovno dokazala svojo resno
voljo vztrajati do konca. Po Štirih mesec h vojskovanja pripravlja Anglija vse potrebno, da se vojska konča z zmago. »Dai-ly Tele^raph« naglasa dalje, da so sedaj pod orožjem trije milijoni angleških državljanov in dc se mob lizacija vrši toc.no po predvidenem načrtu, tako, da se zava-
rujejo interesi industrite, irl so istočasno
ž.vIjenjski interes  vse države.
>Daily Ma U pite, da se sovražniki niso izognili nobenemu zaničevanju ko so se romali Angliji, češ. da se želi boriti do zadnjega francoskega vojaka. Novi vpo-kl ci" najboljše demantirajo podobne trditve. »Daily Express« naglasa, da je sedaj
angleška kopna vojska na isti višini kot mornririca in letalstvo.
Kanadske čete v Angliji
London, 2. januarja. AA. (Havas) Drugi oddelek kanadskih čet je prispel na zahodno obalo Velike Britanije. Prevoz so Čez Ocean spremljale britanske in francoske vojne ladje. V tmenu vlade je kanadske ćete pozdravil min ster Eden in jim s kratkim govorom izrazil dobrodošlico. Izrazil je spoštovanje do duha svobode,
ki preveva Čete vseh dominionov. Minister Eden se je prav tako zahvalil franco-kim vojnim ladjam, za njihovo sodelovanje.
£3
Umik §^vj2š§k2fi čet na finskem bojišču
MannerTieimova obrambna črta nI še nikfer prebita — Finci so preprečili sovjetski prodor proti Botniškeznu zalivu — FLaci še niso v Pečengi — Sovjetski bambniki zažigajo mesta
Helsinki, 2. jan. s (Fvrhange Telegrpph) Na Karciijski zeme*j»ki ožini so se so\jet-fiki napadi zadnje dni * icer pomnožili in ojačili. ni pa še jasno, čc imajo ti napadi že značaj ofenzive. Sovjetske čete so sedaj pričele z napadi tudi preko zamrznjene površine Lado.-kesa je. era V.rka- or sn Finci povsod uspešno otranili sve je po to an-ke in se sovjetom nikjer ni po rečilo prebiti  Mannerheimove obrambne linije.
Skoro z vseh drugih odsekov porrfajo o nmiku in porazih sovjet kih čet. Največji poraz so doživele severno od Etaomoa al-mija. Tu so Finci pripravili zasedo in obkolili v boi:h zadnjih dni celo divi.*" jo 18.000 mcž. Po skrbnih pr'pravah so prišli rtito Finci v napad na obk Ijeno scv'e'sko vojsko ter jo popolnoma unič li. Finci s đj nadaljujejo z zarlcdnva^jem se*, jetskih čet proti meji. S tem je zaenkrat zopet odstranjena nevarno t. da bi mogle sovjetske čete prodreti proti Bctni^kcmu zal vn.
Na daljnem severu so boji v za to:u. V Hds;nkih uradno demantirajo vest, da bi bile finske čete zopet zavzele Pcčengo.
Zelo živahno je bilo včeraj, kakor tudi vse zadnje dni so\j^tsko letalstvo. Ponovno je bilo včeraj nppadino mes'o Abo (Turku). Sovjetska letala so vrgla več zažigal nih bemb in m^s'o j? sedaj p polnoma v plamenih. Med civ'lmm preb:valsivom je bilo mnogo žrtev. Mesto Abo je za Finsko velikega strateškega pomena, ker prihajajo semkaj preko AaJa.nd'k'^a otočja transporti z vojnim materialom iz iuozem-stva za Fin" ko,
Helsinki, 2. jan. s (Havas) For->?. valeč agenc je Havas je postil b, j:šče pri Tol-vajaerviju, k j 2r so se m >ra'e sovjeske čete zopet umakniti proti meji Meso Tolva-jaervi je ostalo v bojih skoro popoln ma nepoškedavano, pač pa je v A laiaerviju zgorela večina hiš. Na obeh straneh ceste proti maji je opaz'ti izredno Številna trupla sovjet k;h vojikov. iz česar je mogoče sklepati, d? ?o bili tu v akciji zelo štev 1-ni oddelki sovjetskih čet. Pen čevalec ie naštel na cesti okrog 30 urvčenih sovjetskih tankov. Deloma so lih uničil: topovi proti tankom, deloma j:m ie ~m n kVo goriva Posadke tankov so bile povsod mrtve. Tank: so bili več'n^ma obrnjeni proti sovjetski meji ter so bil: torej un 'ceni že na begu. Brzojavni drogov: ob c^sti so skoro povsod odsekali, ker so jih sovjetski vojaki porabili za gorivo.
Finsko vcjfto poročilo
Hcl Inki, 2 jan. i. Sncč^je poročilo finske vrhovne komande se g"a~i: Sovražn:k je včeraj močno napadal na Karel: iski ožini pri Hatlahanjaerviju in Muolajaerviju Po močnem topovskem obstre'jevanju so prešle sovjetske čete na nap^d a so bile vedno odbte. Prav tako ie bil odbt sovjetski napad v*7hodno cd Lad^s^eea jezera Severno od Suomosalmiia so finske čete pognale v beg sovjetske čete in zapl ^nile pri tem precejšen plen Na ozemlja okros Salle so Finci unč:li sovjat^ko kolono in zaplenil: 12 tovonvh avtomobilov. Na odseku pri Pečengi so naše čete že prekoračile mejo. Včeraj je sovjetsko lefa's'vo bombardiralo mnogo mest zlasti v južni Finski. Bombardiranje ie zahtevalo ok^os 40 žrtev Samo v Ivaskilu je bilo ubitih 17 oseb Mesto Abo je v plamnih V letalskih b'-'jih so sovjeti izgubili 6 letaL
Sovjetsko poročilo
Moskva. 2 jan. i. Poveljstvo len:ngraj-skega vojnega okrožja poroča: 1 jam arja ni bilo na frontah nič pomembnega Sovjetski letalci so z uspehom bombardirali ve* krajev V borbah v zraku smo sestrelili dve finski letali
Edina učinkovita pomoč
Helsinki, 2. jan. s. (Reuter) Finski predsednik Kallio je imel včeraj novoletni govor po radiu. Izrazil je svojo zahval^ vsem, ki pošiljajo Finski pomoč v njzenem boju preti sovjetski invaziji. Dejal je, da bodo v kratkem stopili v boj na strani Fincev številni tuji prostovoljci. V teku prihodnjih dni jih bodo imele priliko sovjetske čete poznati v boju in prepričale se bofo lahlo, da se bodo borili ti prostovoljci z isto ljubeznijo za svobodo, kakor se bore Firci sami. Predsednik Kallio je tudi poudaril,
đa je pomoč na fronti edina učinkovita pomoč, ki jo je Finski megoče nuditi.
Stockholm, 2 januarja. AA. (Reuter) Poročila, ki prihajajo s severnega finskega bojišča govore o odličnem zadržanju Fincev posebno ob nedavnih uspehih, ki so jih dosegli v borbi s sovjetskimi četami. Finci smatrajo, da bodo v mnogo belišem položaju nego sedaj, a ko se j "m posreči ohraniti sveje postojanke do meseca februarja, ko zapade mnogo snega. Neki 40 letni finski vojak je sporočil posebnemu d>pisn:ku stockholmskega Lista »Tind ngen«. da je na bojišču pri Pečengi z lanko strojnico ubil okoli 200 sovjetskih vojakov.
?5
Taroma" interfiira&a
Včeraj opoldne je nemški ladji v Montt-.' :?eu potekel rok za odhod — Ker nI odplula, so urugvajske oblasti odredile njeno internacijo
Montrvldeo, 2. Jan. a. (Reuter) Nemškemu petrole jpkemu pamku »Tacoma« je potekel rok za odhod včeraj ob 12.30 srednjeevropskega časa Ladja je nekaj preje zapusatila luko v Montevideu; ti i je urugvajski vlačilci so ji pomagali pri odhodu. Nato pa se Je »Tacoma« zasidrala v zunanji luki pred Montevideom v bi ž:m mesta, kjer se je potopila oklopnica >Ai-miral Graf Spee« Točno po poteku roka so urugvajske oblasti poslale na krov »Taborne« svo-'e piedstavnike, ki so odredili inteinac jo.
Urugvajski zunanji minister Guani Je
izjavi, da je urugvajska vlada smatrala »Tacomo« kot vojno 'adjo ln da bo v tem smislu z njo postopala.
Kakor poročajo iz Berlina namerava nemška vlada proti internaciji »Tacomec vložiti protest. Gotovo pa je, da urugvajska vlada svoje odločitve ne bo spremenila, zlasti ker je postopala v tej zadevi v sp^azumu z ostalimi amer.škimi državami.
na šeflaniSsko otočja
Skupni komunike angleškega letalskega in mor-narilkepa ministrstva — Letalska bitka ob Škot-sle! obali
London, 2  Jan  s  Kakor je Javil s^oči
skupni komunike letalskega in mo.nari-Škega min strstva. sta izvršili včeraj dve nemški letali bombni napad na Setlandsko otočje. Vrženi sta bili dve bomb:, ki pa nista povzročili škode, ra^en da s4a ubili tri ovce. Nobena an^rleš-ka vojna lad a ni bTla 7-adeta in nobenih človeških žrtev ni b lo. Eno izmed obeh letal se je spi:s*ilo z velike višine na angleško vojno ladjo t3r vrglo bombi, vendar napad n' uspel Vo!ne ladje so odgovarjale z močnim r>rot:l tal-skim topniškem ognjem, v akcijo pa so stopila tud: angleška lovska leta'a. Komu-n ke je že sinoči ugotavljal, da je bilo eno
Novoletna poslanica čsl. vojski v Franci]!
Pariz, 2 .jan. 1. Vrhovni poveJjrdk češkoslovaške vojake v Franciji general Un-£er je naslovil novoletno poslanico na češkoslovaško vojsko v F*ranciji, v kateri Pravi med drug m:
Češkoslovaška armada, vojaki ln oftetr-ji. vsa poslaništva in konzulati v mosenv stvu.  Cehoslovaki   v   Evropi.   Ameriki in ^2 ji  ter drugod  se  z  največjo  ra' -Pojavljajo na boj za svobodno nacionalno
nemško letalo menda tako težko poškodovano, da se najbrže ni utegnilo vrniti domov. Nemški uradni komunike sedaj izgubo letala potrjuje.
V bližini vzhode škotske obale 1e prešlo včeraj tudi do polurne letalske bitke med tremi angleškimi letali obalno zaš-ite in dvema nemškima bombnikoma tipa Hein-kel. Bitka se je vršila v višini 300 m Eno nemško letalo je bilo ponovno zadeto ter se je v plamenih zrvšilo v morje. Eden izmed letalcev se je skužal rešit: s padalom, vendar mu rešitev ni uspela. Tudi drugo nemško letalo je bilo menda težje poškodovano, je pa še zbežalo v oblake.
republiko pod vodstvom nacionalnega od bora ćehoao vadke v Parizu. Vladi Anglije m Franc je sta češkoslovaški odbor pri znali kot najviS; preetetavn ka Cehov. Ta odbor bo z vsemi silami deloval za vzpostavitev češkoslovaške armade na franco-.keon ozemlju.
Holandska naročila ▼ Italiji vojne ladje
BHn, 2. januarja AA. (Reuter) Holand-ska vlada je naročila v Italiji 6 novih ru Ailcov. Gradnja m bo takoj začela*
Resaisa hš&rka feožja
V Stev. 293. % dne S*, decembra 1939 Je naš đnevnfk na drugi stran! spodaj (v ljubljanski izdaji objavil pod naslovom »PiotikomunisUčna akcija Italije in Vat a na tole depešo:
Vatikan,   28. dec.   i.  Dopisn'k acenclje -United Press* doznava z merodajne strani, da sta se italijanska vlada in sv stolica zedinili, da izvedeta vzporedno akcijo
za mir in proti komunizmu.
V vatikanskih krogih naglašajo, da ima ta sporazum več sličnosti z nekakim gen-tieman agrementom. nego s kakim definitivnim paktom. Zmisel tega sporazuma je v prvi vrsti ta, da se napravi prdaga za Izmeno misli glede možnosti za zakijučitev miru. Tako bo italijanski tisk z vs^mi sredstvi  na  razpolago  sv.  stolici   za č.m
večje Širjenje papeževe mirovne ponudba
Na drugi strani pa bo cerkev po vsem svetu z lece širila mirovne predloge, ki jili bo lansirala italijanska vlada.
Glede borbe, ki je napovedana proti komunizmu, se iz povsem zanesljivih viror doznava, da sta sv. stolica in italijanska vlada v tem pogledu popolnoma soglasni in bo vsaka stran vodila borbo z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Do?na-» vajo, da je sv. stolica italijanski vlad: tudi obljubila, da bo z njo v borbi proti komunizmu na Balkanu.
Naslednji dan nas je »Slovenec« zaradi te informacije Iz njemn rnan'h vrrovov napadel ter nam očital »zvito in podlo komunistuno propagando«. Istega dne (29. decembra 1939) smo gospodom iz Kopitarjeve ulice kratko odgovorili, da je ta napad na našo informacijsko službo zaros zvita »n podla laž ter smo v njih pomirj nje prav tako kratko dodali, da morejo citati to depešo tudi v drugih listih in celo v onih jugoslovenskih dnevnikih, ki od vstga začetka podpirajo politiko sedanje vlade.
»Slovenec* je na naš odgovor molčal. Menili smo, da ga je sram, ker nas Je oklevetal ln da obžaluje svr jo zmoto, zlas'i še,  ker smo 29. decembra  priobčili prd
naslovom »Paralelno^ italijanske in vat'kanske politike« depešo agencije Avale. ki
je poročala, »da bo papež v kratkem sprejel IVfuSso1«nija, da precizirata sm:sel rimskih manifestacij. Ne samo za okrepitev že obstoječih zvez med sv. stolico in savoj-
skim domom, ampak tudi za potrd:lo enakosti stališč do mednarodnih vprašanj med Vatikanom in italijansko vlado. Stališče, ki ga je Italija zavzela v sedanji vojni, dobi po besedah poglavarja katoliške ceikve nekakšno posvetitev.«
Toda »Slovenca« nI bilo sram. pa tudi svoje zmote nI obžaloval. V svoji novoletni številki (t. j. z dne 31. dec. 1939) je ponovil v člančiču »Zvita komunistična propaganda« lažne trditve ter jih celo st-p jt-vai. Med drugim trdi, da se »Slovenski Narod« za »svojo obrambe« poslužuje neresnice, da takega poročila z besedilom in smislom, kakor ga je imel člarek v »SI v. Narodu« ni v resnici pr?n°sla nobena agencija in da ga je prTnesel izključno le Slov. Narodu-'. »Slovenec« pravi nalo dobesedno: »Zato smo trdili in še trdimo, da je *SIov. Narod« na zvit in grd način poizkusil obrambo komun'zma, ko je s svoj m poročanjem hotel komprrnvtirati protiko-mun: -tieno akcijo zlasti na Balkanu, torej predvsem tudi v Jugoslaviji.«
Ne za »svojo obrambo«, temveč iara-di neresnice s katero otepa »Slovenec«, računajoč na nepoučenost občinstva, objavljamo danes faksimile iste depeše, kakor jo je objavil zagrebški »Jutarnji list« z dne 38. dec. 1939:
ProtukontisnJsličJca saradnfa Vatikana i Italije
Sv. Stolica stoji uz Italiju na Balkanu u borbi protiv komunizma
STVARANJE PODLOGE ZA IZMJENU MISLI U POGLEDU MOGUĆNOSTI ZA ZAKLJUČENJE MIRA.
•g. VATIKANSKI GRAD, 27. XII. Kako s mjerodavne strane sarnaje dopHnHt »UnHed Press«, talijanska vlada i Sv. Stolica su se složile da povedu jednu paralelnu akciju la mir« a protiv komunizma. Prema Informacijama Iz redovito vrlo dobro informiranih krugova u Rimu, a Isto tako I prema pouzdanim vijestima Iz krugova, koji stoje blizu Vatikana, ova| sporazum Je postignut u toku razgovora Izmedju vatikanskog državnog tajnika Maglicnea i novog talijanskog poklisara kod Sv. stotice Alflerla 1 drugih diplomata. U vatrkansklm krugovima se htrce, da ova) sporazum Ima vISe slMnosti s Jednim genrfeman agrementom, nego se nekim deftnHtvnlm paktom. Smisao ovog sporazuma sastoji se u prvom redu u tome, da se stvori podloga za Izmjenu rmsH u pogledu mogućnosti za zaključenje mfra. Talijanska Štampa na pr. stavit te sva sredstva, koja Joj stoje na raspolaganju, na upotrebu Sv. Stoiki za ito veće Skenje papine mirovne ponude. S druge strane će crkva u čitav om svijetu sa prod ik a oni c a škrti mirovni predfog, koji bude lansirala talijanska vlada, što se tiče borbe koja je najavljena komunizmu, to se Iz apsokimo sigurnog izvora %azna\e, da su Sv. Stoika I talijanska vlada u tome posve jednodušni, pri čemu će svaka strana voditi borbu sa sredstvima« koja joj stoje na raspolaganju. Saznaje se da je Sv. Stotica obećala talijansko! vladi, da će stajati uz nju na Balkanu u borbi protiv komunizma.
Čitatelji naj blagovolijo *edaj pnmerTat! obe đepe5I. Op**fl! bodo, rla »ta besedilo in smisel enaka in da je porciilo izdala agencija 1' i i leti Piesa. V našem besedilu manjka le odstavek, da je bil sporazum dosežen v teku razgovorov med vatikanskim državnim tajnikom in ita^ijans' lm po'Ian:kom v Vatikanu. Da *o te važne besede v na^m poročilu izostale, nam je zelo žal, toda izostale so nedvomno pri sprejemanju poro ila»
Iz vsega tega je ne^zponVino dobrano rTa Je laž kar trd! Slovenec«. 1. Pa takega poorčila ni prinesla nobena agencija, 2. da ga je prinesel izključno le »Slov* Narod«, 3. da ?mo to zlagano, pa zelo spretno komunistično propagandno Re-^lo dobili na lepo prikrit način lormulrano v »Slov. Narodu«, 4. da je »Slov. Nar.d« n* zvit in grd način poizkusil obrambo k muoizma, 5. da »Jutro« niti s pcvečev^In m Irecte: povcčnlnim) steMem ne bo našlo bescdi'a »kakor ga ima »Narod« in 6. da So izmišljene In v prilog komuni tične propagande napisane trditve »Slov. Naroda«.
Ker je t«rej vse to neresnica, pot^m je pa^ malo čuden zaključek »Slovenca«, ki piše: »Cerkev, ki se bori proti lom inizmu, je le v službi italijanskega imperializma. Vatikan se je podred 1 italijanski državni politiki in se bori proti komunia-mu zato, ker to Muzi italijanski zunanji politiki, zlasti njeni politiki na Balkanu. So bolj jasno povedano, se to pravi: Kdor je proti komunizmu, ta je za it Tjansko md-oblast!« Poudarjamo, da tega ni nikoli zap'^al »Slov. Narod« pač pa »Slovenec« z dne 31. dec. 1939.
ITpamo, da te ugotovitve fađnufoVfo ln da 00 bodo goncp-odje v fT^pM^r'ev! ulic! slednjič vendar sprijaznili z resnico po stotem kxačaiu>kexn načelu: Ver t las super omni a. _
Izgube na mer]u ve dna manjše
London, 2. januarja, a. (Reuter). V tednu, ki se je končal s 30. decembrom, je Anglija v pomorski vojni izgubila samo tri ladje s skupno 3000 tonami, nevtralne države pa dve ladji s 1600 tonami. Te izgube znašajo samo eno petino izgub prejšnjega tedna.
Tudi podatki pomorskega prometa kanejo, da prizadeva vojna na morju Angliji vedno manj Izgub. V desetih dneh od 11. do 20. decembra je prišlo v angleške luke, oziroma odšlo lz njih 1454 trgovinskih ladij s skupno tonažo 3.648 000 ton. To je 30% več nego v prejšnjih desetih dneh.
Samo ena pot za Dansko
Kodanj, 2. januarja. (DNB) Minister '-'tauning je imel včeraj po radiu govor o stališču Danske v sedanjem spopadu. Za Dansko, je dejal Staun ng, obstoja samo ena pot. to je nevtralnost. Ako bi danski narod zapustil nevtralnost, bi bil izgubljen. aN koncu svojega govora je Stauning izjavil, da je danes položaj malih evropskih držav zelo nestabilen.
Proslava v Bolgariji
Sffija, 2. jan. e. Bolgar ja je včeraj proslavila na svečan način 751etnlco, odkar jo bila uvedena stalna vojska. Ob tej priliki je bila smotra čet, ki so ji prisostvovali tudi kraJj Boris in predstavniki vlade.
Železni?!«a zveza med Francijo in Španijo
Pariz, 2. jan. 1. Včeraj je bila med Francijo in Španijo vzpostavljena redna želea-niška zveza, ki je bila prekinjena 16. Julija 1036. ob izbruhu državljanske vojne r Španiji.
Tuja letala nad Holandsko
Haagt 2. jan. 1. HolandsM 1!«*! poročajo da so včeraj tul^ letala zopet letela čem Hioflajv'sko, zlasti nad severnimi pokra ji* nami in nad Filzijskim ozemljem. Hol and-■qka letala so se takoj dvignila in neprijateljska lotala obstreljevala. Neznana letala so pobegnila v severni smeri.
AH sem prispeval za i    soholsM dom v Trnavemt
Stran 9
> SLOVENSKI NAROD«
torek, X januarja 1940
Stev.
Slovo Maribora od leta 1939
Živahno ln razgibano silvestrovanje na vseh koncih in krajih
Maribor. 1. januarja Podoba je, kakor da so rt hoteli Mariborčani in Mariborčanke ob Silvestrovem vsaj za par uric oddahniti od morečih skrbi, ki jih dan na dan prinaša naša doba. Vsepovsod so bila napovedana silvestrovanja v okviru silvestrskih prireditev in prizorov. Dvorane, kavarne m gostilne so bile nabito polne občinstva, ki so je skupno
8 svojci, prijatelji in znanci poslavljalo od leta 1939. Navzlic težkim gospodarskim prilikam se je seveda peni! tudi silvestrski Šampanjec, vendar pa ne v toliki meri, Kakor na primer v letih povojne konjunkture. Vse bolj se opaža, da izpodriva tudi ob silvestrovanjih zadnjih let tradicionalni šampanjec cenejši fruskogorski biser, ki so ga letos ogromno iztočili.
V Narodnem gledališču je bilo tradicionalno silvestrovanje. Gledališče je bilo polno zasedeno mladine in tudi starejšega občinstva. Uprizorili so Gorinšek-Jiranko-vo opereto »Vse za salo«, katere krstna predstava je bUa ob priliki lanskih božičnih praznikov. Letošnja, sezonska prva predstava je žela priznanje silvestrsko razpoloženega občinstva. Seveda je bil tudi tokrat v središču pozornosti in priznanja naš odlični komik g. Danilo Gorinšek. Po predstavi je zažareia na odru letnica 1940. na odru se je zbral ves ansambl, naša priljubljena primadona g. Jelka Igiičeva pa je zbranemu občinstvu želela v imenu gledališke uprave in vsega ansambla srečno in veselo novo leto. Sledilo je tradicionalno žrebanje silvestrskih nagrad Napovedane so bile tri nagrade v obliki zneskov po 100 din Dve nagradi sta dobila mariborska   študenta,   tretji   izžrebani nagrajenec
pa se je odrekel nagradi v prid mariborskim mostnim revežem. Nocoj pa je bilo v gledališču novoletno nagradno žrebanje: prva nagrada je bila 100 din, II. nagrada loža za operno predstavo, III. nagrada pa loža za dramsko predstavo.
Sokolski nacionalni Maribor ae je zgrnil v matični Sokolski dom. Velika dvorana je
bila nabito polna. Ves čas je vLadalo živahno, razgibano silvestrsko razpoloženje. Silvestrski spored je bil sijajno izbran, balet, klovni in komiki so izpolnili slikovit spored, posebno velik uspeh pa je dosegel slavni komik Bomba Bombardilis, ki je izborno zabaval večtisočglavo množico, ki ni štedila s priznanjem. O polnoči je sledil slikovit novoletni pozdrav, ljudje to se prisrčno objemali in si voščili srečno novo leto.
Tudi v Narodnem domu je bilo prijetno in zabavno silvestrovanje, ki ga je organiziralo društvo »Jadran-Nanos«. Kakor v So kolske m domu, tako je bila tudi dvorana v Narodnem domu bogato in silvestr-skemu večeru primerno okrašena. Na sporedu so bile pevske in druge zabavne točke, ob katerih se je številno občinstvo od-!.Cno zabavalo. Prisrčno priznanje je žela polnočna alegorija. Ob razigranem razpoloženju in ob zvokih godbe se ie plesni in zabavni spored nadaljeval do ranih ur novega leta.
V Astoriji so silvestrovali člani IS3K. Maribora. Tudi tukaj je bil pester in zabaven spored v skladu z značajem sil vest r-skega večera. Poleg številnih članov in prijateljev ISSK Maribora je bilo zbrano tudi drugo občinstvo. V spodnji kazmski dvorani so imeli svoje silvestrovanje mariborski
grafiki Na sporedu je bUo petje, godba in ples. Pobreški Sokoli so se poslavljali v
svojem Sokolske m domu. Dvorana je bila polna sokolskega in sokolstvu naklonjenoga občinstva, ki je z zanimanjem in pozornostjo sledilo pestremu in skrbno sestavljenemu ter izvedenemu sporedu. V Studencih so silvestrovali gasilci v Gasilskem domu, ki so ga Studendani in Studenčunke popolnoma napolnili. Obilo zabave, smeha
m dobre volje sta zbudili enodejanki. ki so ju nastopajoči spretno podali.
Razen tega so silvestrovala tudi druga številna društva. V vsakem večjem in manjšem lokalu je svirala godba in se je razvil p4ea. Vsi lokali so bili okusno okrašeni, tako da je bila tudi zunanja slika primerna pomembnemu večeru, ko tone staro leto v preteklost m si  ljudje voščijo
srečnejše novo leto. Navzlic velikim množicam, ki so bile zbrane ob silvestrovanjih, pa ni btlo nikjer resnejšega ali večjega incidenta. Ljudje so se zabavali do rane ure in so se dobre volje vračali zjutraj domov. Maribor pa je bil danes na novega leta dan vse dopoldne kakor izumrl.
Naši vneti smučarji in smučarke, planinci in planinke pa so šii sdvestrovat na Pohorje Vse planinske postojanke so bile številno obiskane. Posebni avtobusi so že v soboto popoldne in včeraj zjutraj odvažali številno občinstvo na Pohorje. V najlepšem, najprijetnejšem razpoloženju so se neugnani planinci poslavljali od starega leta v veselem razpoloženju, z lepo pesmijo in poskočno godbo. Tako se niso Mariborčani tudi letos odrekli tradicionalnemu silvestrovanju v naših prelepih planinskih postojankah.
Iz Ljutomera
— Hud mraz. Po Božiču je pritisnil hud mraz. Toplomer je kazal 22 stopinj pod ničlo. Zaradi hudega mraza je zamrznila
Sčavnica in pri Hazkrižju tudi Mura. Po ribnikih in manjših potokih pa je že delj časa debela plast ledu, ki služi dobro mladini. Ponekod ga sekajo tudi že mesarji za svoje ledenice.
— Prijava motornih vozil. S res k o načel-stvo poziva vse lastnike motornih vozil, da iste prijavijo do konca januarja radi registracije in pregleda. Vozila, ki ne bodo
pravočasno prijavljena, ne bodo smela v promet. Dan pregleda bo naknadno javljen.
— Dobrodelno delo nasla kolaš i c K božićnici, ki sta jo priredili narodni šoli, ko sta obdarovali nad 200 otrok, je prispevalo mnogo daril Kolo jugoslovenskih sester. Božićnici je prisostvovala tudi predsednica Kola ga. dr. Stanjkova in sreski načelnik g. Skale.
— Sokolski kino. Sokolski kino bo predvajal v soboto 6. januarja ob 4. uri in v
nedeljo 7. januarja ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer mojstrsko obdelano glasbeno komedijo Josette. Kot dodatek bo predvajan Fotov zvočni tednik.
— Potrjene lovske dražbe. S resko načel-stvo je potrdilo zadnje dražbe občinskih lovišč, čeravno so si nekateri te dražbe nekoliko drugače želeli. Pač niso vedeli in še ne vedo, da je lov poleg zakupnine še radi ostalih izdatkov zelo draga stvar. Med dragimi je sedaj potrjena tudi dražba občinskega lovišča občine Razkrižje, ki jo je pri drugi dražbi izdražbal za ceno 2020 din trgovec Klenar iz Gibine, ker je banska uprava prvo dražbo razveljavila, upravno sodišče v Celju pa tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ta sodba je sedai postala pravomoćna. Tako bo novi zakupnik začel z lovom šele sedaj, dočim v letu 1939 ni smel loviti nihče. Tako je sedaj zaključena ta zadeva, ki je v lovskih krogih vzbujala vedno večjo pozornost.
je začelo povpraševanje po glicerinu. Razni špekulanti so zavohali, da se bo dalo pri tem blagu ogromno zasluziti, bodisi •pri izvozu ali pa, ako ga bodo čez nekaj časa spravili na nad domači trg. v Beogradu se nahajajo špekulanti, ki so na vozili kdo ve koliko vagonov glicerina iz vseh mogoč.h krajev države. Danes po 4 mesecih vojne se je cena glicerinu tako zelo dvignila, da je Spekulant, ki je kupil vagon glicerina prve tedne po vojni, zaaluž 1 do danes že nekako din 70.000 do din 80.000. In kakor nam zatrjujejo je bilo mnogo glicerina prodanega tudi v ifa-
riboru   od  koder je romaJ  v  Beograd na
zaloge, kjer leži še danes in čaka viije cene.«
— Ve*ltni8tvo s   petrolejem, Foroča*
smo že o pomanjkanju petrole\i na deželi To pomanjkanje je vse bolj občutno. V zvezi a tem se pojavljajo sedaj pc deželi razni verižniki a petrolejem ki pra prodajajo celo po 12 din za l.ter. Pri tem so seveda hudo prizadeti predvsem oni šibkejši  socialni  sloji  na vasi,  ki te previsoke
cene ne zmorejo.
— Lepo božićnico so Imeli v soboto gluhonemi pri >Zamorcuc. Obdarovan so bili številni revnejši mariborski gluhonemi z lepimi dar.li.
— Žrtev alkohola v Vetrin1*k! ulcl je obležal nezavesten 531etni Ludvik H. s Po-brežja, ki se je v neki gost lni tako napil, da ni mogel več hoditi. Ludvika H. je policija spravila h >Grafu«, kjer se je preko noči streznil nakar je bil po primernem Douku odsiovljen.
— Micka Kovačeva... V neVI £r>s?ilrd v Ulici kneza Koclja je popival mlajši moški. NaroČil si je tuđa izdatno večerjo ter pridno popival. Ko se je že precej nmžil dobrot, je skušal izginiti, ne da bd poravnal zap tek. Budna natakarica pa je stekla za moškim ter ga dohitela na ulici. Poklicala je stražnika ki je možakarja aretiral. Je to neki 241etni trgovsk. potnik Ivan D. Zadeva bo najbrže imela svoje posledice pred sodniki.
— Tatovi na sreskfm načei*tvn. Doslej se neznani in neizslodeni zlikovec se je vtihotapil v sobo vojaškega referenta na sreskem načelstvu Maribor levi breg g-. Josipa Potočnika ter odnesel 500 din vredno srebrno uro.
— Razdejanje. V Rltterjevl gost'lni na Aleksandrovi cesti se je pojavil vinjeni moški, ki je pričel razgrajati Razbil je več kozarcev in steklenic ter veliko stekleno Sipo na mizi za točenje. Poklicani stražnik je rabHatnega gosta aretiral ter ga odvedel v policijske zapore, kjer so ugotovil!, da gre za 331etnega b^e^porol-nega Avgusta T., ki bo imel sedaj sitnosti s sodiščem.
— Nočno lekarniško složno imata tekoči teden Vidmar jeva lekarna pr sv Arenu na Glavnem trgu 20. tel. 20 05. ter Savostova magdalenskn lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22—70.
— Iz orožntfeke službe. Komandir mariborske orožniške čete kapetan g. Josip SosiC je napredoval v čin majorja. Čestitamo.
— Bela zastava na poltcljl. Novoletna policijska kronika beleži redek primer. Od sobote 30. p. m. do 1. januarja se v Mariboru ni pripetil noben krim nalni primer, in tudi ni bil nihče aretiran al, prijavljen.
— Goljufa Je nasedla, k posestni ci Tereziji Peklar v Andrencih v Slovensk h goricah je prišel neki mešetar, ki je Peklar jevi dejal, da bodo cene živini padle in naj hiti a prodajo svojih volov. Meše-tarju se je po večurnem prigovarjanju posrečilo, da je Peklarjevo pregovoril. da mu je prodala dva debela vola in sicer za. ceno 2.75 din za kg žive teže. dasi je tržna cena 5 din. Na ta način je mešetar Peklarjevo oškodoval za preko 2500 din. Ko je Peklarjeva zvedela za pravo ceno Živine, je zadevo prijavila orožnikom, ki so mešetarja izsledili in zaradi goljufije prijavili m ari bo rake m u dižavnemu tožilstvu. Pr! zasl Sanju je mešetar — neki 291etni Ludvik S. — dejal, da je vola prodal nekemu mesarju v Ptuju ter pri tej »transakciji« zaslužil okoli 2400 din.
Iz Celja
—c Odmera specialnega doprinosa k narodno obrambnemu fondu. Davčna uprava v Celju razglaša: Zaradi pravilne odmere specialnega doprinosa k narodno obrambnemu fondu za leto 1940. morajo vsi oni davčni zavezanci, ki imajo 3 odnosno 5 in več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti, vložiti pri davčni upravi v Celju prijavo ter navesti imena, dan, mesec in leto rojstva svojih otrok. Prijaviti morajo tudi oni starši - davčni zavezanci, ki so imeli 3 odnosno 5 in več otrok izpod 21. leta, a so otroci umrli: navesti morajo njihova krstna imena ter podatke rojstva in njihove smrti. Prijavo je treba kolko-vati z 10 din. Tiskovine za te prijave se dobe pri pristojnih občinah odnosno za mesto Celje pri davčni upravi.
—C Nesreča ne počiva. Pred celjsko bolnico v Ipavčevi ulici je osebni avto na Štefanovo dopoldne povozil 651etnegn prodajalca peciva Franca Fsiha iz Celja in mu nalomil hrbtenico. V Mozirju Je padel 13-letni posestnikov sin Anton Jurič pri sankanju in si zlomil desno nogo. Ko je 65-letni Mihael Ježovnik iz Paske vas! spravljal v sredo v gozdu les, je padel na poledenelih tleh in »i zlomil desno roko. V Cretah pri Hrastniku je padel 431etnl mizarski mojster Anton KolariĆ na zamrzi ih tleh tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—e Tri nesreče. Na Tolstem vrhu pri Konjicah si Je 46-letna posestnlea TerezMa Jevsenakova pri padcu na poledenelih tleh zlomila desno nogo v Členku. Pri delu v vVestnovi tovarni v Gaberju je stroj zgrabil 17-letnega delavca Ivana 2oharia iz Vrh prt Teharju za levo roko tn mu odrezal tri prste. Na Štefanovo je padel 12-letn! Rado Uršič, sin preglednika finančne kontrole v Žalcu, doma na zamrzlih tleh in si zlomi! desno roko v komolcu. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico.
—C V celjski bolnici 1e umrla v četrtek 58-letna đrdnnrlca Marila fCmoenflrnvn iz
^vca pri Petrovčah, v petek pa S8-letna posestnlkova žena Julijana Florjanfieva iz Razbora ori Drami 1ah.
—c Gibanje prebivalstva v preteki«1™ letu. Lani se je rodilo v Celju 876 otrok (445 dečkov ln 431 deklic) nasproti 806 v letu 1938. Dobra polovica novorojenčkov Je bila iz drugih župnij. Lani 1e umrlo v
Celju 48« oseb (256 moških in 230 žensk), ln sicer 271 celjskih žuollanov (141 molkih ln 130 žensk) ln 215 oseb iz drugih i  Župnij Lani so se poročili 203 pari.
Potreba po urejeni kroniki
Pozabljene obletnice in prezrti jubileji v preteklem
letu
Maribor, 1. Januar ja.
Samo ta, ki dan za dnem stiče po arhivih za zgodovinskimi podatki, vsaj približno ve, koliko tudi za Širšo javnost važnega gradiva je neznano, neuporabno nagroma-denega ne le v starih zgodovinskih virih, marveč tudi po novejšem in najnovejšem strokovnem ali leposlovnem tisku, ki je poznan samo maloštevilnim izvoljencem. Tudi v Jugoslaviji imamo že lepo Število ustanov, ki se pečajo tudi z raznoliko statistiko. Nimamo pa še tudi urejene splošne kronike. Zato je vse, kar beremo po našem časopisju o raznih obletnicah in jubilejih, ali sad slučajnosti ali pa uspeh določenega Iskanja za določene primere. In zato je tudi razumljivo, da se pri tem prezre marsikatera tudi za splošnost važna obletnica ali celo za marsikoga osebno važen jubilej.
Kar se tiče Maribora, smo letos to vrzel, kolikor je bilo mogoče, izpopolnili. Kljub temu pa je ostalo še marsikaj, kar se je prezrlo ali pozabilo. Na primer so pred desetimi leti celo kaznjenci v moški kaznilnici s posebnim koncertom proslavili 1201etnlco Napoleonove Dirlje, katere 130-letnica je to leto šla — mimo Maribora. Ali pa: pred desetimi leti (v noči od 2. na
3. novembra) železniška katastrofa v RaJ-henburgu. Ko je ekspresni vlak zavozil v tovorni vlak in je med žrtvami bil tudi znani mariborski športnik strojevodja Rudolf Arzenšek in ljubljanski vlakovodja Mirko V od lak. Dva dni pozneje pa je progo Zagorje—Savo zasul ogromen (skalovni) plaz ter ogražal ekspresni vlak. — V decembru pred desetimi leti so nad Atlantikom divjali strahoviti orkani, ki so prodrli tudi nad srednjo Evropo in zahtevali številne Človeške žrtve. Pa sploh zima leta 1929. koliko primerjave z letošnjo!
Koliko v svojih posledicah ae danes važnih političnih dogodkov je bilo prezrtih, ln osebnih jubilejev! Na primer 651etnica Fr. Ks. Meška je šla kar — mimo.
Preskrbljeno je, da pride naknadno na vrsto, kar bi utegnilo biti še zanimivega Med to gradivo spadajo tudi zgodovinsko zanimive spremembe na starem našem cerkvenem pokopališču, zlasti podatki v zvezi z imeni: Sernec, Koprivnik, Majciger, Miklošič, Puff Itd.
Spominjanje ne služi zgolj zabavi, kakor nepoučeni mislijo, marveč tudi vsakdanjemu življenju. Saj celo Človeško življenje v resnici ni drugega kakor spominjanje — ponavljanje tega, kar mislimo, da Je bilo, pa le kroži v večni sedanjosti.
Mariborska splošna bolnica v leto 1959
Na dveh oddelkih je bilo 5933
M?.?5!v>f^ke m okoliške novice
Maribor, 1. januarja
Veliko delo opravlja v človekoljubnem m zdravstvenem pogledu vsako leto mariborska splošna bolnica. O tem nas prepričuje naraščajoče število pacientov, ki se po zdravljenju vračajo zdravi na svoje domove. O veliki obremenjenosti osebja pričajo med drugim številke dveh oddelkov tukajšnje splošne bolnice, o katerih so podatki že na razpolago.
Na oddelku za očesne. uSesne, nosne in vratne bolezni, ki ga vodi šefprimarij dr. Janko Dernovšek. je bilo v preteklem letu 1687 pacientov in pacientk. Izvršenih je bilo 1400 operacij, med katerimi je bilo precej težkih. Oddelek je dobil operacij-
sko mizo najnovejSe vrste in tudi nekaj najnovejšega operacijskega orodja.
Na prvem pododdelku kirurgičnega oddelka, ki ga vodi šefprimarij dr. Mirko Cer nič, se je zdravilo v preteklem letu 3557 pacientov. Operacij je bilo izvršenih 2458, med temi je bilo 400 operacij zelo težkih. Na drugem pododdelku kirurgičnega oddelka, ki ga vodi šefprimarij dr. Brezov-nik, pa je bilo 2075 operacij, med temi 505 zelo težkih. Vseh pacientov je biio na tem oddelku 3425.
O požrtvovalnem in odgovornosti polnem uspešnem zdravstvenem delu pa pričajo tudi statistične navedbe z drugih oddelkov, ki jih bomo objavili, čim bodo na razpolago.
Najstarejši slovenski gasilec umrl
Ob smrti 84 letnega Antona Muhiča iz Sv. Lenarta
v Slov. goricah
Maribor. 1. januarja Slovenjegoričani se lahko ponašajo, da so imeli v svojem krogu v osebi 841etnega posestnika Antona Muhiča. ki je umrl pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, najstarejšega slovenskega gasilca. 65 let je sodeloval v gasilstvu. Pokojnik je bil znan po vseh Slovenskih goricah ket požrtvovalen gasilec in vzoren tovariš. Pomagal je pri 60 požarih.   Ponesrečil se  ni  nikdar. Prav
rad je pripovedoval o sedemkratnem požaru pri gostilničarju Lešniku v Radehovi. Za svoje zasluge na gasilskem in človekoljubnem polju je bil odlikovan z redom sv  Save lil. stopnje.
Smrt našega gasilskega nestorja je zbudila v obmejnih gasilskih krogih toplo sočutje s pokojnikovimi svojci. V svetole-narški gasilski družini pa bo trajno živel spomin gasilskega nestorja Antona Muhiča.
V boju za pravice — mrtvih
Javno pokopališko vprašanje v tajni seji — Slovanska čitalnica pravna skrbnica Tomšičevega spomenika
Maribor, 81. decembra.
Nocoj se Je v mestnem občinskem svetu vršila te dolgo z napetostjo pričakovana seja, ki naj dokončno odloči usodo starega cerkvenega pokopališča in m tem v zvezi tudi usodo Tomšičevega groba ln spomenika. Toda tisti, ki so prišli kot »občinstvo« na to sejo posebno zaradi pokopališča, prav zaradi pokopališča niso prisil na svoj račun. Zadevno razpravo so namreč nekateri krogi imeli za tako važno in kočljivo, da je prišla na dnevni red sele V — tajni seji. Zato v tem trenutku uspeh xadevne razprave Se nI znan.
Pripravljeni moramo biti na vse. Nam gre seveda predvsem za našega Tomšiča, o katerem se je celo na pristojnih mestih
mislilo, da je >herrenloa« ln da mu zato prevzame zanj skrb občina in banovinski muzej.
£e> --.krat smo na to tako rekoč uradno snete —>ozarjali, pa moramo zopet podcrtati da ae je za Tomšičev spomenik
našlo tudi pravnoveljavno skrbstvo. Ctm dobimo v roke dotične izvode »Letopisa Slovenske Matice«, iznesemo na dan točno vse zadevne podatke. Za danes bodi le pribito, da je bila Slovanska Čitalnica v Mariboru tako rekoč sodno poverjena kot skrbnica Tomšičevega groba ln spomenika. Ta skrb je bilo delo dr. Sernec a. O tem je bila obveščena tudi Slovenska Matica ▼ Ljubljani, ki Je prevzela v oskrbo tako imenovano Jurčlč-Tomšiosvo literarno u-stanovo. katere gmotna podlaga Je v zvezi ■ Tomšičevim spomenikom.
Tudi pride na dan. Čigav Je Tomšičev spomenik, za katerega je prispevalo častno število tudi zavednih slovenskih duhovnikov (kar bi se gotovo ne zgodilo,
če bi bil TomSiC res tak, kakor si ga zamišljajo tisti, ki Jim Je zdaj po 70 letih postal tako na poti).
Inscrlrajte v ff8L Narodu"!
— Z mariborskega knjižnega trga. Lep
doprinos k propagandi zime. zimskosport-nih krajev in postojank v Sloveniji pomeni zimska številka mariborske tujskopro-metne revije »Jugoslovenski biseri«, ki je izšla te dni v uredn štvu dr. F. Mišića. 2e naslovna slika smučarja-tekmovalca in Zorzutova uvodna pesem »Ej, zima... i« ustvarita brž ubrano, pravo zimsko razpoloženje. Isto velja za vse, resnično krasne rimske slike, ki Jih z nj ml ta številka razkošno opremlja, in za vse v slovenskem, srbohrvatskem jeziku in tudi v cirilici objavlja članke, pa naj se ti nanašajo na naše smučarske postojanke in terene v visokogorju, v Savinjskih in Julijskih Alpah, v sredogorju in v Zasavju, ali na naša tudi pozimi odprta zdravilišča v Rogaški Slatini, Dobrni ln v Laškem. Mnogo zimskega sonca in zimskosportne-ga veselja posije z vsake strani te zim-koeportne publ.kacije v sobo in srce brav-čevo in ogreva za ono panogo sporta, ki se baš v naših dneh tako sijajno proslavlja v službi narodne obrambe na severu. Ako zaradi tega spada ta številka »Jugo-slovenskih biserov« pred vsem tudi v roke nase mladine, bo pa na drugi strani za zimo, zimski sport in zimski tujski promet v Sloveniji vršila v ostalih delih države nedvomno dobro in znatno propagando. Priporočati bi le bilo. da vse gospodarstvo ali idejno zainteresirane organizacije, zlmskosportni kraji in zimsko-sportna gostišča v svojem delokrogu sodelujejo z razpečavanjem in razpošiljanjem te pomembne propagandne publikacije na njim znane naslove izven Slovenije. Po svojih slikan ln člankih, posebno urad-n h informativno-propagandnih podatkih o vseh zimskosportnih krajih in postojankah v Sloveniji je zadnja številka drugega letnika >Jugoslovensklh biserov« trajne vrednosti. Revijo urejuje prof. dr. Fr. Mišč (Maribor, Smetanova ul. 34.) Posamezni letnik, 6 zvezkov stane le 60 din.
— Zločin? Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so našli mrtvo posestnlco Ivano Oro-vtčevo. Ko si je mrliški oglednik ogledal truplo, se mu je zdelo, da Una na vratu temne podplutbe. Zadevo Je prijavil orožnikom, ki so obvestili državno tožilstvo. Za danes popoldne Je odrejena obdukcija, ki bo pokazala ali Je postala Orovlčeva žrtev zločina. V zvezi s tem so orožniki prijeli sumljivega moškega, ki je zdaj priprt.
— Poškodbam Je podlegel. V neki kamniški gostilni jo Je včeraj skupil med pretepom Rus Jovan Sjelih. Zaradi hudih poškodb na glavi so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je pa umrl.
— Domačija zgorela, Na Kozjaku je zgorela domačija posestnika Josipa škofa. Škodo cenijo nad 20.000 din.
— Usodna nesreča. V Racah je pri zaviranju padel z vagonskih stopnic pod vlak zavlrač Franc Marin. V zadnjem hipu se mu Je posrečilo, da je izpod vagona potegnil levo nogo, a desno mu je vlak odrezal. Njegovo stanje Je zelo resno.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno ha mrzlo vreme. Najvišja temperatura je včeraj znašala —1.1, davi pa —15.
_ Novoletne elementarne katastrofe. V
petek dopoldne smo v Mariboru opazovali znake novih vulkanskih Izbruhov, v noči pa znake novih potresnih katastrof, smer jugovzhod (dop. tudi sev. zap.). Najbrže gre za novo delovanje ognjenika Santo-rino v zvezi z Ital. ognjeniki.
— Terenske nOvice. Delavci ha nameščenci tovarne »Splošne« so bili pri zadnjem izplačilu mezd ugodno presenečeni. Vodstvo tovarne Je namreč dodalo k normalnemu zaslužku Se dodatek za najmanj dvajaeturno delo. S tem činom Je vodstvo dokazalo, da uvi deva potrebe svoj h nameščencev, zlasti v času, ko se mnogo praznuje in so tudi potrebe večje. Tudi je ravnateljstvo tovarne še obdarilo mnogo otrok delavcev z obleko in obuvalom, kar Je v veliko pomoč delavcem s številnimi dniž nskimi člani. Delavci se gospe ravnateljici ln g. ravnatelju prav prisrčno zahvaljujemo.
_ Najstništvo tokobKe  tope Maribor
prireja začetek Januarja dva tečaja. Tečaj za vodnike (ee) naraščaja bo od 2. do 7. januarja v Mariboru pod vodstvom br. Pertota Janka. Udeležencev bo 20. Tečaj Je predvsem namenten Izpopolnitvi vaditeljev našega naraščaja. DrugI tečaj bo za smučarje na Sokolskem domu na Pohorju od 2. do 9. Januarja pod vodstvom br. Žela Zla tka. Udeležencev fenk) bo 26. Ker so snežne razmere zelo dobre bo tudi tečaj dobro uspel. Absolventi tečaja bodo Imeti nalogo v naših edinlcah propag rati srrrucanje in voditi smučarske odseke. — Želimo lisam tečajnikom, da si pridobijo
mnogo znan,ja, katerim bodo lahko koristi napredku sokolstva.
— Omejitev avtobusnega prometa n« odseku proge Maribor—SL Bistrica: S 30. 12. 1939 so se ukin le na progi Maribor— Slov. Bistrica avtobusne vožnje in aicer z odhodom iz Maribora ob nedeljah in cerkvenih praznikih ob 23.30 in z odhodom iz Slov. Bistrice ob 19.30. tako da avtobus, ki odhaja iz Maribora ob 23.30 ne vozi već.
— Popis davčnih zavezancev. Po zakonu na neoženjene in davčnem osvobojenju davčnih obvezancev z 9 ali več otroki morajo občinska oblastva izvršiti vsako leto v mesecu januarju popis davčnih zavezancev. Zaradi tega poziva mariborsko mestno poglavarstvo v smislu pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davk.h in na temellu čl. 46. 54 in 65 zakona o notranji upravi vse lastnike oziroma upravitelje hiš na ozemlju mestne občine mariborske, da točno popišejo na podlagi posebnih pol, ki jih prejmejo od mestnega poglavarstva imenoma vse v svojih hišah ae nahajajoče osebe, kakor tudi njih poklic, stan (samski, poročen, ločen ali vdovi jen) in rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1940. Popisne pole ki so opremljene z navodilom, kako se izpolnijo, se morajo izpolniti tekom treh dni po prejemu ln imeti pripravljeno, ko pride po iste zato določeni občinski organ.
— Davčna uprava za m°sto Maribor poziva k vložitvi prijav za odmero specialnega prispevka za fond narodne obrambe za 1. 1940 v času od 1. do 31. januarja 1940. Da bo mogla davčna uprava v smislu § 19-11 toč. 8 m 9 fin. zakona za leto 1939-40 pravilno odmeriti prispevek za fond narodne obrambe se pozivajo vsi davčni zavezanci, da v svojem lastnem interesu prijavijo davčni upravi v času od 1. do 31. januarja 1940 stanje rodbinskih članov na dan 1. januarja 1940 ln sicer: Pr jave morajo vložiti: val davčni zavezanci, ki so samci nad 30 let starosti, vdovci brez otrok ta oženjeni brez otrok (prijave takse proste), vsi davčni zavezanci, ki imajo najmanj 3 ah več mladoletnih otrok (do 21 let starosti). Prijave se taksirajo z 10 din in morajo biti potrjene od pristojne občine. Netočne pr jave ta oni pod toč. 1, ki prijave ne vlože, imajo za posledico kaznovanje radi utajbe davka po čl. 142 z o. n. d. Predpisane tiskovine — prijave — dobite pri davčni upravi soba št. 8.
— Iz davčne uprave. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, so dolžne te dohodke napovedati v roku od 1. januarja do 31. januarja 1940. Rentnina se plača od premoženjskih predmetov hi premožen jsk h pravic, ki niso zavezani zemljari-ni. hišnemu davku, pridobninl, niti usluž-benskemu davku, kot taki dohodki se smatrajo posebno: obresti in rente od obveznic (oblgacij), ki so jih izdali državna, samoupravna telesa, delniške družbe, ali zakladi, če niso s posebnim zakonom tega davka oproščeni; obresti od dolgov kakršnekoli vrste; obresti od zaostale kupnine; začasne ali doživljenjske rente, alimentacije, užitki in preužitki, zavarovalne rente; obresti, rente, dividende ln slični ponavljajoči se prejemki iz inozemstva; najemnina, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki od premoženja ln premoženjskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku. Predmet obdavčenja je v letu 1939 stvarno doseženi dohodek. Davčne prijave morajo vložiti upniki, t. J. osebe, ki te dohodke sprejemajo. Ako se upnik nahaja v inozemstvu, mora napoved vložiti dolžnik, ki mora tudi davek plačati mesto upnika. Po čl. 6 zakona o samskem davku, morajo davčni zavezanci rentnine v napovedi navesti razen ostalih podatkov še okolnost, da 11 so samski, vdovci brez otrok, oziroma ločeni, in kol ko so stari. Kdor napovedi ne vloži v roku določenem v tem pozivu, bo
plačal kot kazen 3°/0 odmerjenega davka a 10 odst. če napovedi ne vloži niti na
osebni poziv v roku 8 dni. Davčna napoved za rentn no se vlaga pri oni davčni upravi ali občini, pod katero ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo (ne glede na kraj, kjer se nahaja predmet, od čigar dohodka se plača rentnina). Gospodinjstvo se smatra da Je tam, kjer davčni zavezanec redno stanuje skupaj m člani gospodinjstva.
_ Mariborske društvene novice. Maistrovi borci se zbero jutri ob 20. uri prt tovarišu ZOharju na Tržaški cesti.
— Glicerin... »Delavska Politika« poroča v številki 148: »Glicerin se rabi v vojni industriji. Kmalu po Izbruhu vojne