Leto LxrvM št. m Ljubljana, ponedeljek L Junija I93I Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje in praznike, — |p—MU dO 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 8.—> već« tnseratl petit vrsta Din 4.—„ Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DJ UPKAVNIgTVO LJUBLJANA« KnaAJeva ulica it. 5 Telefon št. 8122, 3123, 5124, 8125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.-----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. et, 28. JESENICE, Ob kolodvoru 101. mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.35L Ogromna manifestacija ud an os ti in vernosti do kralja v Zagrebu Včeraj sta nepričakovano prispela v Zagreb na krajše bivanje Nj. VeL kralj in kraljica — S prekipevajočim navdušenjem je Zagreb ponovno manifestiral svojo udanost in ljubezen do vladarske dvojice — Manifestacije se tudi še danes nadaljujejo Zagreb, L junija. Docela nepričakovano sta včeraj prispela v Zagreb Nj. V. kralj m kraijica m ostaneta nekaj časa v svoji drugi prestolici na največje veselje Zagrebčanov, ki smatrajo kraljevski poset za visoko odlikovanje in za izraz posebne naklonjenosti To je Zagreb dokazal tudi včeraj, ko je s prekipevajočim navdušenjem pozdravil kraljevsko dvojico. . Dasrravno prihod visokih gostov m bfl napovedan in ni bilo nikakega ofica-jekiega sprejema, so Zagrebčani vendarle izvedeli, kako presenečenje jih čaka m so že v zgodnijih jutranjih urah zasedli postranski trg pred kolodvorom in vse sosedine ulice. V posebno velikem številu se je zbrala zlasti mladina, ki je nestrpno pričakovala trenutka, ko bo zopet lahko pozdravila svojega priljubljenega kralja in njegovo visoko družico. Ko je prikorakala na kolodvor četa podoficirske sole in kraljeve garde, ni bok) več nobenega dvoma, kdo pride. Vest se je bliskovito razširila po vsem mestu in cek> iz okolice so prihiteli ljudje, da ob sprejemu kraljevske dvojice manifestirajo svojo udanost in ljubezen do kraljevskega doma. Na tisoče in tisoče Hudi se je trlo pred kolodvorom, tako da je policija komad in komaj vzdrževala red. Ko je naposled privozil dvorni vlak, se je tresel zrak od navdušenega vzklikanja. Med sviranjem godbe sta Nj. V. kralj in kraljica izstopila in se pozdravila z navzočimi zastopniki oblasti z banom dr. Perovičem, komandantom armije generalom Maticom in županom dr. Srku-bem na Čehi. Oficijelndh govorov ni bilo. Ko sta se takoj nato podala Nj. V. kralj in kraljica skozi dvorno čakalnico pred kolodvor, ju je sprejelo gromko vzklrkanje množic, ki se je še stopnjevalo, ko sta kralj in kraljica, vidno vz-radoščena nad toliko prisrčnostjo, na vse strani odzdravljala. S svojim spremstvom sta nato zasedla pripravljene avtomobile in se med gostim Špa-lrrjem in neprestanim vzkKkanjem množic odpeljala v kraljevski dvorec. Pred dvorcem se je med tem zbrala zopet mnogo tisočglava množica, ki je.vedno znova prirejala ovacije. Na Markovem trgu se je v tem času pričela svečana služba božja v proslavo Matere božje Kamenitih vrat. Kralj m kraljica sta izstopila m se podala pred oltar ter ostala pri službi božji. Na množice, ki so bile zbrane pri maši, je napravilo to izreden u tis. Zagrebčanom in sploh Hrvatom je Marija od Kamenitih vrat posebno sveta, zato jih je navzočnost kralja in kraljice pri tej svečanosti še posebno vzradosrila. Množica je spremljala vsako kretnjo visokih gostov, po maši pa je izbruhnil nov val navdušenja, ki je spremljal kraljevska par vse do dvorca. Popoldne sta Nj. V. kralj in kraljica napravila izlet z avtomobilom v okolico. Sofi rala je kraljica sama. Kjerkoli se je pojavil kraljev avtomobil, povsod je narod navdušeno pozdravljal vladarsko dvojico in vedno znova manifestiral svojo udanost do kralja. Tudi danes se ves dopoldne zbirajo pred kraljevskim dvorcem velike mno- žice. Seljaki, ki prihajajo iz bližnje in daljne okolice, nočejo zamuditi prilike, da vidijo svojega kralja in kraljico ter da mu na priprost, a prisrčen m iskren način izkažejo svojo udanost in zahvalo. Kakor prvi poset kraljevske dvojice, se je tudi ta drugi obisk v Zagrebu razvil veliko narodno manifestacijo vernosti m udanosri in znova je Zagreb pokazal, kako daleč je od onih, ki bi hoteli prikazati hrvatsko prestolnico kot leglo separatizma Prekinitev diplomatskih odnošajev med Vatikanom in Kvirinalom Oster govor papeža proti fašističnemu režimu — Pogajanja med Vatikanom in Kvirinalom prekinjena — Aretacije katoliških voditeljev — Fašistični listi napovedujejo nova razkritja Rim, 1* junija« Po včerajšnjih izjmvah papeža in iz današnje pisave vatikanskega &asi& „Osservatore Ro-mano« shiepajo v tuhajšnjih fašh smatrati prehinitev diplomatskih hanom in Kvirinalom za izvršeno hrogih Je opasati precejšnjo nervoi povdarjajo, da se rimsha vlada nŠ ho udala in da se prav nič ne straši vatikanskih groženj. Hišne preiskave in razpusti društev se nadaljujejo, zabeleženih pa Je tudi več aretacij katoliških voditeljev, kar Je napetost še poostrilo. tih krogih, da je fšajev med Vati' )stvo. V fašističnih fst, kljub temu, da Rim, L junija. Po razpustu katolikih organizacij v Italiji se je napetost med rimsko vlado In Vatikanom le povečala, »Osservatore Romano«, glasilo Vatikana, piše danes, da Je ta korak rimske vlade vatikanske kroge zelo presenetil. Več dni poprej so se že vršila diplomatska • pogajanja, ki pa jih je sedaj razpust katoliških društev s tako rezko disonanco prekinil. Vatikan je bi pripravljen pogajati se z vlado, da bi se vzpostavili znosni odnosa ji, toda rimska vlada Je s svojim postopanjem pokazala, da 9 ni do tega. Zato tudi Vatikan nima nobenega razloga, da bi bil obzirnejši in bo storil vse, da zaščiti svoje interese in pravice. To Je povdarU včeraj tudi papež ob nrifiki sprejema gojencev sa- da mu sicer lahko vzamejo življenje, molčal pa ne bo. Nič ga ne more ovirati, da ne bi dvignil svojega glasu In povedal vsemu svetu, kaj počne rimski režim, ki Je z brutalno nasilnostjo napadel baš ono, kar Je papežu najdražje, to Je Katoliško akcijo. Iz te pisave vatikanskega glasila sklepajo, da je Vatikan odločen braniti se do skrajnosti. Fašistični listi so zelo razburjeni nad pisanjem »Osservatore Romano« ter vidijo v tem nadaljno hujskanje proti fašističnemu režimu. »Osservatore Romano« se tudi že v naprej brani pred temi očitki in navaja novo listo fašističnih nasilstev proti katoličanom. Tako navaja med drugim, da so fašisti v VeronJ poBH škofovsko palačo s in Jo nato zažgan*. Ogenj i pa so k sreči kmalu pogasili, tako da večje škode nI bilo. Posebno hudi izgredi so bili v Benečiji, kjer so fašisti demolirali celo vrsto društvenih prostorov in pretepli katoliške voditelje. Predsednik Katoliške akcije objavlja v vatikanskem glasilu izjavo, v kateri naglasa, da je bik) s strani Katoliške akcije sodelovanje z režimom prostovoljno in odkritosrčno. Katoliška akcija ni imela nikakih političnih ciljev in napačno Je, predstavllati jo kot maskirano obnovo bivše ljudske stranke, ki da se hoče polastiti oblasti in vreči fašistični režhn. Baš nasprotno. Katoliška akcija Je hotela v najtesnejši zvezi s fašizmom vzgajati italijansko mladino. Tudi v bodoče bo Katoliška akcija stala izven vsakega političnega pokreta in bo delovala v najožjem sporazumu s papežem. Vse te izjave pa fašistov ne morejo prepričati o samo verskem značaju Katoliške akcije in fašistične oblasti energično razpuščajo nadaljna katoliška društva. Tudi na včerajšnjo nedeljo so v pokrajini izvršile oblasti celo vrsto hišnih preiskav. Presenetilo Je dejstvo, da Je bilo več pokrajinskih katoliških voditeljev aretiranih. O vzrokih fašistični listi zaenkrat še molčijo, le namigujejo, da bodo razkritja, ki so jih napravile oblasti pri hiš- Granata raztrgala šestnajst dečkov Deset do šestnajstletni pastirji so našli ročno granato — Granata je eksplodirala in enega dobesedno raztrgala, ostale pa smrtno nevarno ranila Košiće, 1. junija. Na tukajšnjem vojaškem vežbališču se je pripetila včeraj nenavadna nesreča. Pastirji, ki so pasli živino v bližini vežbališča, fantički v starosti 10 do 16 let, so splezali v ograjen prostor, določen za vežbanje z ročnimi granatami. Tu so iztaknili ne-eskplodirano granato. V svoji otročji nevednosti so začeli po granati razbija- ti. Nenadoma je nastala silna detonacija. Granata se je razletela in enega dečka dobesedno raztrgala na kosce, vseh ostalih petnajst pa je bilo tako hudo ranjenih, da najbrže niti eden ne bo ostal pri življenju. Vojaških oblasti ne zadene nobena krivda, ker je bil prostor ograje in dostop na vezbatišče v splošnem prepovedan. Hudo neurje nad Berlinom in okolico Pet ar trajajoči naliv je povzročil pravo povoden] — Vihar je napravil mnogo škode - Mnogo ljudi je ranjenik Berlin, 1. junija- Nad Berlinom in okolico je divjalo snoči hudo neurje. Naliv je trajal skoro pet ur ter je bil tako silen, da so se ulice mahoma spremenile v potoke. Pritisk vode je bil tako močan, da so popokale kanalske cevi, na več mestih pa je voda raztrgala tudi ulični tlak. Promet je popolnoma zastal. Avtomobili in avtobusi so obtičali v vodi. Potniki so se le z največjo težavo rešili- Neurje je sprem- ljal hud vihar, ki je lomil drevje, podiral brzojavne vode, odnašal strehe, rušil dimnike in polomil nešteto izložbenih oken. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Lesene hišice po predmestjih, kamor so se ljudje zatekali na oddih, Je voda deloma odplavila, deloma pa jih je porušil vihar. Berlin in okolica nudita danes silko pravega opustošenja. Škoda je velika in sega v miHjone, Pavšaliranje banovinske trošarine na \ pnevmatiko Ljubliana, 1. junija. AA. Kr. banJta uprava dravske banovine razglaša: V amislu § 77 pravilnika o banovinskih davščinah za leto 1921*32 se plačuje r-- i >-vinska trošarina na pnevmatiko v izjtjsu Din 25 za 1 kg. Da se ne bi oviral avtomobilski premet s kontrolo o plačilu te trošarine, dopuščam, da se ta plačuje pavšalno za leto 19(31-32 m sicer: a) za motocikle Din 100, b) za osebne avtomobile Din 500, c) za tovorne avtomobile, avtobuse in priklopne vozove s 4 kolesi Din 2000, č) za priklone vozove z 2 kolesi Din 1000. Lastniki motornih vozi, ki se vaij o po« ki žiti te ugodnosti, narf to kraljevski banski uprav* saj karnete 30. iunija t. L ter plačajo odpadajočo šaLno trošarino do 3L juKja 19&1. Lastniki motornih vozil, k# ne pavšalne trošarine na pnevtnata&o, jo č njej o po § 77 pravite tka o davščinah za leto 1931-32 v znesku Din 35 za 1 kg ter se morajo podvreči vsem kontrolnim določilom, ki jih bom izdal naknadno. / Ban: dr. Marodč L g. Vlomilci, žeparji in kolesarski tatovi na delu Policija je aretirala ve« žeparjev in dva tatova koles Ljubljana, 1. junija. Velesejem je nemara res privabil v Ljubljano razne sumljive elemente, žepar-je, vlomilce In tatove V mestu je bilo zadnje čase zopet izvršenih več tatvin in vlomov, poleg tega so pa na velesejmu prtdno-no poslovali žeparji, za katere je bila gneča v paviljonih prava konjunktura. Včeraj je prijavil trgovec Josip Olup s Starega trga, da je v noči od petka na soboto nekdo vlomil v njegovo tvornico perila > Triglav« na Mišičevi cesti 21. Odnesel mu je 3 bale modrega pope Lin a za srajce v vrednosti 2560 Din. Vlomilec je prišel v tvornico skozi vrt na Domobranski cesti, kjer je pri vratih odtrgal ključavnico, pri pomožnih vratih tvornice je pa odtrgal obokaice, druga pomožna vrata je pa odprl s pomožnimi ključi. Razen popelina ni odnesel ničesar, čeprav je bilo se mnogo drugega blaga nakopičenega. Odšel Je po teti poti, po kateri je. prišel. Vlom sta opazili v tvornici zaposlena prikrojevalka Frančiška Pačnik in šivilja Angela černe, ki sta prišli zjutraj v tvornico. Policija je uvedla preiskavo. Včeraj popoldne je posetU ljubljanski velesejem tudi delavec Ferdinand Sket, zaposlen ▼ tovarni Jugočeska v Kranj«. V nekem paviljona Je v gneči nenadoma začutil, da taa je nekdo segel v žep in mu potegnil listnico rz njega. Sket se je urno oktrenil. zgrabil tatu in mu vzel listnico, zoparju se je pa posrečilo izkoristiti gnečo in pobegniti. Na podlagi opisa ga Je kmalu pred velesejmom Izsledil policijski agent g. Hauptman in ga aretiraj. Na policiji so ugotovili, da gre za brezposelnega delavca Gustava Markoča. Ta je pri zasliševanju dejal, da je prišel pred dnevi v Ljubljano iskat zaslužka tal da je samo zato Sketu posegel v žep, ker je bil brez vsakih sredstev. Policija je Markoča in tudi 3 druge Bosance ter Hrvate, ki so bili včeraj *a-sačeni pri žepnih tatvinah, izročila sodi- kan še mnogo boli, kakor pa razpust teh društev. V javnosti se šfrijo vesti, da so prišle oblasti ▼ posest dokumentov, ki dokazujejo protkiržavno rovarenje Katoliške akcije, kakor označujejo fašisti xsak ookiei, ki ni njau y prilog. šcu. Policija opozarja ofoćmetvo, naj ho na sejmu previdno In naj pazi na denar! Smolo sta smela dva podjetna kolesar« ska tata. V soboto popoldne je gostiknicar Josip Maček pred svojo gostimo postil ko« lo, nenadoma je pa opazil, da je nekdo se« del nanj in se hotel odpeljati. Maček je planil iz gostilne in stekel za tatom, ki jo je ubral po K! jueavmoarskri ulici. Ker je bil mož nekoliko vinjen in je vozil v kka« rvec, ga je Maček dohitel in vrgel s kod asa. Izročil ga je stražniku. Na policiji so ugo* tovib, da imajo opravka s starim grešni« kom, že večkrat kaznovanim Jernejem Lin« d i čem, doma iz Št. Jartža na Dolenjskem. V soboto dopoldne je pa skušal neki mlade« nič pred trgovino Medica na Tržaški cesti odpeljati novo kolo kleparskega mojstra Puca iz Marmontove ulice. Mojster je v zadnjem hipu opazil tatu, ne opaženo je stekel za njim m ga podrl s kolesa. Shižbu* joči stražnik pred vladno palačo je tatu odpeljal na kriminalni urad, kjer so ugo« tovili, da gre za 25 letnega Franceta Praprotnica, pekovskega pomočnika brez posla iz Krope na Gorenjskem, Fant je dejal, da je hotel na Sušak, pa se mu peš ni lju« bilo. tnca KOLEDAR. Danes: PonedeHek, i. junija 1931 karo-ffcani: Jirvencij, pravoslavni 19. maja, Radovan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališči: Zaprti. Kino Matica: Pot k slavi. Kino Ideal: Krvava arena. (Rudolf Va-lenrJno.) DEŽURNE LEKARNE. Danes: Boco«, Dunajska cesta. Bakar-čič. Sv. Jakoba trg. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.815, Bsrfca 13.445 — 13.475 (13.46), Bruse« 7.S86, Budimpešta 9.8921, Curi] 1095.3 — 109S3 (1096.8). Dunaj 795.33 — 798.33, London 275.66, Newyork 5*5&, Pariz 221.06 — 223.05 — 222.115. Praga 167.52 — 16-U2 416X92). "Prst 296.69 — 39X69 (296.69). • Stran 2 >SLOVENSKl NAROD«, đne 1. junija 1931 Stev 121 V Šiško že vozi tramvaj nove tramvajske prage — Pomemben govor predsednika SMD dr. Fetticha HriMfrna, L Junija. Vverajtoji dan Je bil aa navoj našega mesta t prometnem pogledu velikega pomena. Otvorjen Je bil namreč promet na novi prosi električne cestne lelemioe od glavne poste do Š&Bke In m tem Je bil storjen prvi ikorak k velikemu eiUo, ki ga tana pred očmi Sploflna maJoaoleamiska dražba, da zveče mesto 0 periferijo Jn bližnjo okolico z modernJci tramvajem kot najprlkiad-nejžim in najcenejšim prometnim sred- ničnih sotrudnikov in sodelavcev, inžetnjer-Jer, monterjev, preddelavcev, delavcev in vseh onih oajskroronejših, pa eato ravno tako važnih težakov, ki so s lopato in krampom sodelovali na naši gradibi. Zdi se trni, kakor da je vse prestajal en dob, vse ena misel, kolikor mogoče pospešiti delo ln ga čimprej dokončati. Zato nam Je pa tudi uepek>, da smo kljub zimskemu intervalu in jesenskemu neugodnemu vremenu, ki nam je del j časa stvom. Včeraj je dobila Šiška tramvaj in tako je postalo to lepo in naglo napredujoče predmestje pravi sestavni del Ljubljane. Ogled transformatorske postaje Splošna maloželeanićka družba je združila otvoritev nove proge električne ce-stme železnice z ogledom transformatorske postaje na Bleiweisovi cesti in s poskusno vožnjo z novimi vozovi iz šelenburgove ulice do mitnice v Šiški. Ob 8.30 so se zbrali pred transformatorsko postajo zastopniki banske uprave, mestne občine, državnih železnic, tvornice vagonov podjetja Sie-mens-Schukert, okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico in tiska. Pozdrav predsednika dr. Fetticha Na transformatorski postaji jih je pozdravil agilni predsednik Spdošne malože-leaniške družbe g. dr. Oton P e 11 i c h, ki je dejal med drugim: j-Gospod a, zahvaljujem se vam v imamu Splošne maloželezni-fike -družbe za prijazno udeležbo na dan poskušnje vožnje, ki pomeni obenem otvoritev rednega prometa na naši progi glavna pošta-šlška. S svojo udeležbo ste pokazali ne le svoje zanimanje za stremljenje nase družbe, temveč tudi svoj interes za prometne probleme naše Ljubljane, katere mora pomagati reševati predvsem tudi naša družba. Gospoda moja! Z dograditvijo proge L/jubljana-šiška smo dokončali prvo etapo našega prometnega programa, ki gre za tem, da preskrbi naše mesto z modernimi, udobnimi, varnimi in cenenimi, vsakemu dostopnimi prometnimi sredstvi, na drugi strani pa zveze mesto z njegovo periferijo in razvijajočo se bližnjo okolico. Pri izvrševanju tega programa smo seveda naleteli dostikrat na velike težkoče. V kolikor jih je povzročila nevednost in nepoučenost, smo jih sproti pozabili, one ovire pa, ki nam jih je stavila na pot zlo-hotnost, smo pregazili. Danes so vse te ovire premagane in lahko povdarim, da danes vsa resna javnost priznava naše poštene cilje in naše resno delo. Ko se veselim tega uspeha, se obenem danes s hvaležnostjo spominjam vseh prijateljev in sotrmdnikov, ki so nam pri našem delu pomagali. Med te Štejem predvsem vas, dragi naši gostje, ki ste kjerkoli — uradno in privatno — vedno pa dobrohotno pospeševan naše delo. Nobenega ne maram izpustiti, zato nobenega ne bom imenoval, zlasti ker vem, da ste vsi smatrali svojo uradno ln privatno pomoč ne-le kot svojo uradno in meščansko dolžnost, ampak da vas je pri tem vodila tudi srčna potreba Ne morem pri tej priliki prezreti našega Časopisja, ki je brez razlike smeri ves čas s simpatijami spremljalo nase delo in s svojimi poročili ustvarjalo pri občinstvu prijazno razpoloženje za naše namene in cilje. Tudi slučajnih vaših kritik pri tem ne izvzemam, naj ste nas pri tem spraševali >kaj pravite« ali nam sugerirali, >kaj pravijo naši čitatelji«, saj je po večini iz takih kritik vel dobrohoten duh kritike, ki spravlja javne probleme na javno diskusijo in hoče to ali ono zboljšati. Kot posebno pomembno pa moram v tem pogledu naglasiti dejstvo, da je s simpatijami ocenjevalo m v tem plemenito tekmovalo časopisje vseh smeri. Povdarjam to tem rajše, ker vidim v tej soglasnosti, da se pri reševanju važnih, vse zadevajočih gospodarskih vprašanj lahko v slogi najdemo vsi, ki nam je pri srcu gospodarski napredek našega mesta in nade domovine. Bik) bi nehvaležno, ako se ne bi pri tej priliki spomnil onih faktorjev, ki so delo, za katero smo dali pobudo, tudi dejansko izvršili v našo polno zadovoljno« t. Na eni strani mislim tu na mestno občino ljubljansko in njen občinski svet, ki Je s fiiro-kopoteznim razumevanjem dal na razpolago finančna sredstva za rešitev tega vprašanja, na drugi strani pa vse izvršujoče tehnično in delavsko osebje. Potem se je govornik v nemškem Jeziku kratko zahvalil inženjerjem, monterjem in delavcem podjetja Siemens-Schuokert ter nadaljeval: »Končno pa seveda v tej zvezi ne pozabljamo naših domačih teh- delo onemogočalo oziroma oviralo, dovršili gradnjo v nepolnih 8 koledarskih mesecih in med tem tudi dogradili in montirali komplicirano transoformatorsko in usmerjevalno postajo ter pospešili delo tako daleč, da bomo v par tednih mogli izročiti prometu tudi del proge na Vič. Z dograditvijo proge do št. Vida, ki jo upamo izročiti prometu jeseni, bo pa dokončana šele prva etapa našega programa. Seveda na tem ne bomo obstali, ne bomo počivali, temveč se bomo takoj lotili nadaljnih del. Na vrsto pride obnova stare proge po mestu in obnova starega voznega parka. To je tako pereče in važno prometno vprašanje našega mesta, da se ga ni mogoče izogniti. Treba bo izmenjati stare tračnice, ki so neprimerno fundirane, obrabljene in izvožene. Iz prometnih ozirov in glede na ugled Ljubljane bo treba odpraviti stare škatle, ki paradirajo že 30 let po mestu, in nadomestiti jih z modernimi, novimi vozovi. Treba bo izmenjati obrabljeni gornji vod in napeti bakrene žice. Ta naloga je neodložljiva, dasi finančno in tehnično mnogo težavnejša, kakor prva etapa. Vendar pa upamo, da bomo s krepko voljo In prijaznim sodelovanjem vseh faktorjev premagali tudi te težkoče. Prav nič ne prikrivam nadaljnih namenov naše družbe, ki bo svoje delo nadaljevala tako, da bo obnovi stare proge neposredno sledila zveza Jezice in Sv. Križa z mestom. Tudi tozadevni načrti so že v delu. Sledile bodo nadaljne proge, ki jih je družba sprejela v svoj program in ki jih je občinski svet akceptiral. V katerem tempu in v katerem vrstnem redu jih bomo mogli graditi, je odvisno od finančnih sredstev in od podpore, ki jo bomo deležni v javnosti. Nove tramvajske proge bodo rentabilne, vsak dvom v tem pogledu je izključen. Iz glasov, ki so se čuli proti razširjenju tramvajskega omrežja, je odmeval le strah za zlato pariteto. Govornik je omenjal velike prednosti, ki jih ima tramvaj pred avtobusom Ln pa pomen tramvajskih prog za okolico, kamor pojdejo stanovat ljudje iz mesta, kar je tudi v higijenskom pogledu velikega pomena, kajti kopičenje stanovanj je nezdravo. Potem je tehnični vodja SMD inž. ženko pojasnil princip transformatorja, na kar so odšli gostje pod vodstvom predsednika SMD dr. Fetticha v Selenburgovo ulico, kjer so že čakali vsi štirje novi tramvajski vozovi. Prva dva so zasedli gostje in se odpeljali do konca proge. V Kmetovi gostilni je bila pripravljena zakuska, med katero so spregovorili podžupan prof. Jarc, predsednik SMD dr. Fettich in obč. svetnik Josip Turk. Med tem se je pa že razvil promet na novi tramvajski progi In vozovi so bili v obeh smereh ves čas nabito polni. Deloma radovednost, deloma pa potreba Je gnala Ljubljančane, še bolj pa seveda šiSkarje, da so poskusili kako se pelje z novima tramvajem. V začetku so bili seveda novi tramvajski vozovi na ulicah prava senzacija, kmalu so se Jih pa ljudje navadili in popoldne se je zdelo, kakor da vozijo že dolgo. Kako veliko zanimanje vlada za novo tramvajsko progo ln kako nujna je bila potreba zveze Šiške z mestom, se Je pokazalo že prvi dan, ko so prepeljali 4 tramvajski vozovi v obeh smereh okrog 9500 ljudi, čeprav je začel tramvaj voziti dele okrog 10. dopoldne. Pred 30 leti Čudno naključje je menda hotelo, da smo dobili novo tramvajsko progo 30 let potem, ko je stekel v Ljubljani prvi tramvaj. Marsikoga bo zanimalo, kako je bilo z dektrično cestno železnic« pred 30 leti in kako so jo otvarjali. »Stovenski Na-od« je pisal 2. septembra 1901: Danes dopoldne se je vršil konusi!o-nalni pregled električne železnice. V komi. siji so brli: zastopnika c. kr. inspekcije državnih železnic nadinžener g. Kare; Bal-tafc in viSfa inspektor g. Ivan Szczepanek, zastopnika dež. viade deželno v ladm tainik g. p L Deteta m nadinžener g. Fran Paviin, zastopnik poštne in brzojavne uprave poštni mžener g. Gust. Stedrv, zastopnik finančnega ravnatelja, fin. komisar g. dr. Rudolf Sajovic, zastopniki mestne ooOne ljubljanske g. župan Ivan Hribar, stavbni svetnik g. Duffe in pot. svetnik g. Podgoršek, zastopnika ravnateljstva dri. železnic v Beljaku nadinžener g. Rudolf C-roJl ter kižener g. Albert Fradsse in inspektor g. Anton Komove, zastopnik dež. odbora dež. tajnik g. Fr. Urfič in obrtni nadzornik g. Josip Karavaschia. Komisija je začela ob 9. uri dopoldne pregledovanje prog« in je dovršila ob pol 1. Komisija je prevozila vse proge in si ogledala tudi priprave na magistratu. Pregled je izkazal, da je električna železnica v vsakem ozira poponema v redu izvršena. Določilo se je, da bo za poskušnjo postajališče Pod trančo, ker se od tam vozovi na vse strani vidijo in določilo se je tudi, da se bodo vozovi električne železnice ustavljali pri mitnici na Dolenjski cesti. Protokol je bil popoldne podpisan in se izroči električna železnica najbrž že v petek prometu. Ko je komisija podpisala protokol, so se zbrali njeni člani na skupen obed. Zastopnik tvrdke Siemens & Halske nadinženjer g. Sopouschek Je napil vsem uradnikom in korpo raci jam, ki so pripomogli k zgTadbi električne železnice. V imenu teh uradov in korporacij se Je zahvalil župan gospod Hribar ter napil tvrdki Siemens & Halske. Vodja elek. železnice g. ing. Mayer je napil županu Hribarju kot povzročitelju elektr. železnice. Zupan g*. Hribar se je zahvalil in napil nadinženjer ju g. Pavlinu kqt referentu obč. sveta, gosp. Pavlin pa je napil prejšnjemu vodji tvrdke Siemens & Halske, prof. Hocheneggu. Nemški industrije! v Ljubljani Ljubljana, 1. junija. Nemški industrijci, ki so na potovanju po Rumuniji, Bolgariji in naši državi, so prispeli danes ob 13.45 v Ljubljano. Ekskurzijo, ki jo je aranžirala velesejmska uprava v Leipzigu, vodita univerzitetni profesor dr. Hoffmann, ki je svoječasno predaval v Zbornici za TOI v Ljubljani, ter predsednik uprave lipskega velesejma. Na kolodvoru so se sprejema odličnih gostov udeležili v imenu banske uprave načelnik za trgovino in industrijo dr. Mam, podžupan prof. Jarc kot zastopnik mestne občine, univerzitetni prof. dr. Milan Vidmar kot vodja elektrotehničnega instituta, predsednik Trgovskega društva Merkur, dr. Windischer m dr. Pless kot zastopnika ZTOL generalni tajnik Zveze industrijcev inž. Sukije in razni drugi predstavniki naše javnosti. Goste Je v imenu mestne občine toplo pozdravil podžupan prof. Jarc, zahvalil se mu Je pa za lep sprejem in izkazane simpatije vodja skupine industrijcev. Po oficijelnem sprejemu so se gostje odpeljali v hotel Union, popoldne si ogledajo mesto, posetijo velesejem, zvečer bodo pa gostje velesejma na večerji v hotelu Union. Jutri se nemški industrijci odpeljejo na Bled, popoldne si pa ogledajo Jesenice, kjer bodo gostje Kranjske industrijske družbe. Z večernim vlakom se nemški industrijci vrnejo v domovino. M. U. dr. Mira Fink specialistka za ženske bolezni in porodništvo zopet redno ordinira in sicer od 9.—11. dop. in od 3.—6. pop. Gledališka 7/1. Telefon 3008 7139 Dve težki nesreči Ljubljana, 1. junija. Včeraj sta se pripetili dve težki prometni nesreči, katerih žrtvi so morali prepeljati v bolnico. Žrtev svojega poklica je postal železniški sprevodnik Anton Sto-par, star 36 let, stanujoč na Sv. Petra cesti. V noči od sobote na nedeljo je imel službo na kolodvoru v Zalogu. Pri premikanju vlaka je po nesreči padel pod vagon, ki mu je zmečkal desno nogo. Ob 4. zjutraj Je bila reševalna postaja pozvana v Zalog. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer so mu morali desno nogo odrezati. Kakor nam poročajo iz bolnice, je Stoparjevo stanje zelo kritično. Druga prometna nesreča se Je pripetila včeraj popoldne na križišču Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste. Tam je neki avtomobilist podrl steklarja Miroslava Berginca, stanujooega v Studentovski ulici 13. Berginca so morali prepeljati v bolnico, k sreči pa njegove poškodbe niso posebno težke. Kakor zatrjujejo očividci nesreče, Je bH Berginc sam kriv, da je prišel pod avtomobil. KINO IDEAL Danes ob 4m pol 8. in 9« uri oboževani Rudolfi Valentino v prekrasni ljubavni drami Krvava arena Slovo polkovnika Milice vica Ljubljana 1- Junija. V soboto so priredili oficirji štaba divizije odhajajočemu načelniku dravske divizije g. Todorju Mlličeviču, pehotnemu polkovniku za generalštabne posle, i odhodnico, ki so se je udeležili tudi zastopniki ostalih edinic garnizija. Komandant divizije g. general Bogoljub Hić se je svojemu dosedanjemu šefu zahvalil z naj-iskrenejšimi besedami za sodelovanje pri delikatnem poslu in za vzdrževanje harmonije med komandantom in oficirskim zborom ter mu poželel največjih uspehov na tako častnem mestu v ministrstvu za vojno in mornarico, kjer g. polkovnik Milice vi ć prevzame mesto načelnika. Novi načelnik polkovnik MiliČevič odpotuje na svoje novo mesto drevi z brzo-vlakom ob 19.50. Na kolodvoru se od njega poslove zastopniki oficirskega zbora in tudi njegovi civilni prijatelji, ki si jih ni pridobil samo v Ljubljani, temveč po vsej banovini. Ambicijomemu oficirju naše najiskrenejše čestitke z željo, naj ne pozabi Ljubljane, kjer ga je vse spoštovalo in je bil splošno priljubljen. Ljubljanska opera Gostovanje gg. Šimenca in Križaja. — Lohengrin. — Fidelio. Operno ravnateljstvo kar usiplje nove uprizoritve že znanih oper. In samih velikih oper! Za »Židovko« se je pojavil »Ix>hengrinV spomin na ljubljanski velesejem« in v soboto so se vpisali v njo najodličnejši predstavnik! na^c javnosti, pa tudi inozemstva, že enajstič. Prvi velesejem smo imeli, kakor znano, od 3. do 12. septembra 1921 in prvi je podpisan v velesejski spominski knjigi trgovinski minister dr. Mehmed Spaho. Takoj za njim je podpisan minister za sotnjalno politiko dr. Vekoslav Kukovec. Vseh Častnih gostov, ki ro se podpisali prvo leto v spominsko knjigo, je okrog 30. Drugi velesejem je bil od 2- do 11. septembra 1922; vseli podpisov je 26. Tretji velesejem je bil od 1. do 10. septembra 1923 in tu je v spominski knjigi podpisanih že 93 odličnih gostov. Četrti velesejem je bil od 15. do 25. avgusta 1924, ko se je število podpisanih častnih gostov nekoliko skrčilo in je znašalo okrog 60. Peti velesejem je bil od 29. avgusta do 8. septembra 192,5. V spominski knjigi je podpisanih nekaj nad 40 častnih gostov. £esti velesejem je bil od 26. junija do 5. julija 1926 in v spominsko knjigo se je vpisalo 65 častnih gostov. Sedmi velesejem je bil od 2. do 11. julija 1927, v spominku knjigi je 57 podpisov. Najbolj se pa pozni spominski knjigi lanski jubilejni velesejem, saj se je vpisalo v njo blizu 150 Častnih gostov. V spominski knjigi so zbrani poleg podpisov Nj. Vel- kralja Aleksandra in kraljice Marije, podpisi mnogih ministrov, tako dr. Mehmeda Spaha, dr. Vekoslava Kukov-ca, dr. Dratrotina Kojiča. dr. Vojislava Ja-njiča. dr. Antona Sušnika, dr. Ivana Kraja-ča. pok. dr. Gregorja Žerjava, dr. A. Kra-merja, Ivana Puclja, Jurja Demetroviča, dr. Ivana ŠvigHa itd. Mnogo je tudi podpisov poslanikov tujih držav in kozularnih zastopnikov. Seveda so ob otvoritvi vsakega velesejma vpišejo v spominsko knjigo tudi najodličnejši predstavniki javnosti v naši ožji domovini tako, da ima velesejem res dragocen spomin, ki jasno priča, kako visoko cenijo to našo gospodarsko ustanovo vsi, ki so poklicani voditi narod in državo v lepšo bodočnost. Na polici}]. — Zakaj niste prinesli najdene ročne torbice takoj k nam? — Ker sem jo našel šele pozno zvečer. — Zakaj je pa nfete prinesli zmtr-;? Ker je bila že prazna. Ste v. »21 »SLOVENSKI N ARO D<, dne 1. junija 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Češkoslovaško odlikovanje. Prezi-dent Masarvk je odlikoval z redom Celega leva IPI. stopnje vpokojenega namestnika generalnega ravnatelja Poštne hra-ni'lnice v Beogradu g. dr. Frana Pavlica, poslanika in vseučiliškega profesorja dr Milorada Stražnickega in splitskega župana dr. Jakšo Račića, z redom Belega leva IV. stopnje generalnega tajnrka naše r^pa-racijske komisrje v Parizu Danila Danica, vpokojenega finančnega delegata v Liub-ljani dr. Ivana Rupnika in našega konzula v Korči Nikolo Šoibrca, z redom belega leva V. stopnje pa ravnatelja Delavske nezgodne zavarovalnice v Zagrebu Radova-na Matiašiča. _ Dr. Avgust Arselin generalni direk. tor SUZRa. Nedavno je bil vpokojen du rektor okrožnega urada za zavarovanje de« lavcev v Zagrebu, te dni je bil imenovan za njegovega namestnika dr. Avgust Ar* selin. Dr. Arselin je Slovenec Rojen je bil V Ljubnem na Štajerskem. Univerzitetne študije je dovršil na Dunaju in v P-cagi, kjer je 1. 1916 promoviral za doktorja prava. Najprej je bil v sodni službi leta 1919 pa je stopil v OUZD v Ljubljani, leta 1923 pa k središnjemu uredu v Zagrebu. Več let je bil na 6elu raznih oddelkov Središnjega ureda, zadnje čase pa direktor finančno* ekonomskega oddelka. ZagTebški listi ^ovdarjajo, da je novi generalni direk* tor teoretično in praktično velik strokov* njak in da je vodstvo te važne socialne ustanove prišlo v zanesljive in 6pretne ro» ke. Dr. Arselin je novo službeno mesto že nastopil. — Poročil se Je včeraj državni svetnik * rvan Škarja iz Beograda z gdčuo. Magdo J o s i n o v o, hčerko vpok. ravnatelja bivše ln. dež. blagajne g. Ernamuela Josfna Obilo sreče! _ Spomenik padlim borcem za svobodo Prekmurja in Medmurja. Ko 60 ob prevra* tu leta 1918 jugoslovenski dobrovoljci iz vseh krajev Jugoslavije prodirali v Prek* murje in Medmurje, da ga osvobode ma* džarskcga robstva, jc prišlo na raznih kra» jih do spopadov, ki so zahtevali človeške žrtve. Več junaških dobrovoljicev je padlo v borbi za svobodo Prekmurja in Medmur* ja. Da se Prekmurje in Medmurje oddolži padlim junakom, je bil nedavno ustanov« Ijen poseben odbor za postavitev spomeni* ka v Murski Soboti. Odbor je v kratkem času nabral toliko denarja, da je lahko na* ročil spomenik, katerega svečano odkritje bo 7. junija v Murski Soboti. — Iz državne službe. V državni bolnici v Ljubljani so imenovani, odnosno pomaknjeni v višjo skupino za tehničnega uradnika Dragothi Verbič, za administrativno uradnico državne bolnice za duševne Deležni na Studencu LjudmSla Orehek in za administrativnega uradrrika državne b-oUi1-ce arhivski uradnik banovinske bovjce Vsiktor JevmikaT. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana sekundarij splošne boicice v Mariboru dr. Vladimir Kerže in sekun-dariij istotam dr. Mliroslav Houška. Iz --me-nika zdravniške zbornice za dravsko ba novino je bil izbrisan sanitetni poročnik v Škofji Loki dr. AJkilbljad Spirović. — Razid društva. Društvo stanovanjskih najemnikov v Celja se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. — Prepoved zahajania v krčme. Okrajno sodišče v Gornjem gradu je prepovedal"} delavcu v Solčavj Antonu Krevsu in užitrkarju v Varpolju Francu Žuntru zahajati v krčme za dobo 1 leta. — Letošnja letina. Vse kaže, da bo letošnja letina zelo dobra. Ječmen ie že v klasju in kaže izborno. Tudi pšenica se zelo lepo razvija. Posebno mnogo bo letos sadja. Celotna letina obeta biti najboljša kar smo jih imeli zadnjih 10 let. — Razpust društev. Društva »Klub jti^o-slovenskih svobodomiselnih akademikov iz Ita&je v Ljubljani* in »Opči radnički savez Jugoslavije«, podmižnica na Vtiču pri Ljubljani (opekarski delavci) sta razpuščeni, ker nimata pogojev za pravni obstoj, — Opozorilo turistom. StPD opozarja dotične člane, ki so vložili prošnje za legitimacije za obmejni turistovski promet z Italijo, da nam je policijska uprava jav"'a naknadno vsled doŠMh predpisov, da so nekatere vložene slike neporabne; ali so premajhne ali pa zadaj popisane. Vsled tega bode pisarna pismeno pozvala vse prizadete člane, ki nam naj takoj po prejemu našega opozorila pošljejo nove slike in sicer v mrmatu 6.5Xll cm. — Milijonar — vlomilec. V vasi Šajkaš pri Sv. Ivanu je nedavno trgovec in mlinar Adam Lac prodal posestnikom Neumannu in Schmittu svoj mlin. Kmalu po prodaji sta pa opazila posestnika, da nekdo krade denar iz zaklenjene železne blagajne. Ker tatu le nista mogla do živega, sta neke no* či ostala na preži. Pretekli teden 6ta neke noči končno zalotila vlomilca. Presenečena sta v njem spoznala prejšnjega lastnika L a* ca, ki je baje milijonar. Lac je imel od lokala in blagajne dvojne kijuče, ki jih ni oddal. Vlomilca so izročili sodišču. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisjra in lika tovarna Jos. REICH Oblečemo Vas od nog do glave za mal denar Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Prt lenivosti Črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franc Jožefova« gTenčica sastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Jožefova« voda, izborno delovanje črevesa. »Franc Jožefova« gTenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Povratek Jakca ln Banovca iz Amerike. Tukajšnja pisarna »Cosulich .Line« je prejela davi brzojavno obvestilo, da se z motornim veleparnikom »Vulca-na«, ki pristane jutri v tržaškem pristanišču, vrneta v domovino slikar Božidar Ja-kac in terorist Svetozar Eanovec. V Ljubljano prispeta najbrž s polnočnim tržaškim vlakom. Banovec in Jakac sta bila dve leti v Ameriki, kjer sta vršila veliko kulturno propagando za Jugoslavijo, zlasti med našimi rojaki. Banovec je pel po vseh naših naselbinah In krajih, kjer so Slovenci naseljeni v večjem številu, večkrat je pel tudi v radiu, žel je za svoja izvajanja laskava priznanja tudi od razvajene ameriške publike. Tudi Jakac se je v Ameriki dobro uveljavil, ameriška javnost je priznala, da je velik umetnik. —lj Iz krogov ljubljanskih vrtnarjev. Včeraj smo imeli vrtnarji v Ljubljani važno zborovanje in smo svoje zahteve formulirali v posebni resoluciji. Iz teh sklepov in predlogov vsak lahko vidi, kako važne stvari so sedaj na dnevnem redu za nas vrtnarje, zlasti ljubljanske. V igri so vprašanja, kjer gre za življenski obstoj našega stanu. V takih razmerah je potrebno, da imamo vrtnarji in naše organizacije na svoji strani vse merodajne činitelje in je zlasti potrebna solidarnost in skupnost. V takih prilikah mora imeti vodja naše organizacije naš načelnik, povsod dobre zveze in se posvečati z vso vnemo ugodnemu reševanja stanovskih vprašanj. Ko imamo take skrbi, se nam malo čudno zdi, da je načelstvo naše zadruge smatralo zadnje čase za potrebno, da se pridruži znani akciji kratkovidnih obrtnikov, ki skušajo rušiti slovensko obrtniško solidarnost ter gonijo nepotrebno lajno o ločenih zbornicah. Danes nepreklicno zadnjikrat ob globoko znižanih cenah Richard Tauber jev najlepši film čarobnega petja in krasne, nepozabne vsebine Pot k slavi Predstave ob 4», pol 8. in 9. POMNITE! POMNITE! ZNIŽANE CENE! Telef. 2124 Telef. 2124 Elitni kino Matica —lj Vsa dela, ki so bila v zvezi z izpeljavo tramvaja na Vrič, kot kanalizacije, položitev kablov in plinskih cevi itd., so v glavnem končana. Iz Nunske ulice h Gradišču bodo pa še izpeljali kanalizacijo k zbiralnemu kanailu. V to svrho kopljejo pet metrov globok jarek, ker je zbiralni kanal tako globoko. Cevi bodo položene samo v dolžini nekaj metrov, kanalizacijo v Nunski ulici bodo pa podailijšali naprej, ko bo potrebno. — Mnogo zanimanja in pohvale vzbuja na velesejmu tudi velik svetlozelen avtomobil s shko krvoločnega belega medveda na ledenih ploščah. To je novi avto naše ugledne prevozniške tvrdke Turkove, ki je z njim davi pričela voziti led mestne klavnice po mestu. Znotraj je voz ves obložen a pločevino in hermetično zaprt, da se ne bo led tajal. Vse hvali, kako je pri prevažanju ledu vzorno poskrbljeno za higijeno In snago, da se občinstvu ni treba bati in bo gotovo prav rado kupovalo ta led, ki je umetno narejen iz najčistejše vode, kakršno pijemo iz našega imenitnega ljubljanskega vodovoda. S tem vzornim avtomobilom je Turkovo podjetje prevažalo led po Ljubljani že dopoldne, popoldne bo pa avto zopet razstavljen na velesejmu za paviljonom N. —lj Generalna vaia za petkov simfonični koncert je v torek 2. t m. ob 20.30 v UnJaou. — Iz gledališke pisarne. Zadnja vprizo-ritev misterija »Slehernik« bo jutri zvečer v opernem gledališču za red B. — Zadnja premijera letošnje dramske sezone bo v torek 9. t m. Vprizori se Frankova drama »Vzrok« v režiij Cirila Debevca. — Opera ponovi v sredo »Večnega mornarja« za red E. — Proti koncu tekočega ali pa v začetku prihodnjega tedna nastopi dvakrat v naši operi tenorist Svetozar Banovec, ki se povrne po skoraj dveletnem bivanju v Ameriki v našo opero. Prvo njegovo gostovanje bo v »Hoffmannovih pripovedkah«. —lj Slava Iti. artilerijskega polka. V petek 5. t. m. proslavi tukajšnji 16. artiljerijski polk spomin na dan, ko so njegove baterije prispele leta 1919 na Gosposvet-sko polje. Polk bo imel v spomin na ta zgodovinski dan svojo vsakoletno slavo in sicer ob 10. dopoldne v svojii vojašricl kralja Aleksandra I. Goste bo sprejemal domačin komandant polka polkovnik Radovan Jovanović. —lj Redni občni zbor Oblastnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani se bo vršil dne 16. t m. ob 20.30 v prostorih restavracije Zvezda z običajnim dnevnim redom. Člani in prijatelji omenjene organizacije se vljudno vabijo, da se občnega zbora v čimveč jem številu udeleže. —lj Simfonični orkester pod vodstvo ni skladatelja L. M. šerjanca bo izvajal na svojem letošnjem IV. rednem koncertu v petek 5. junija med drugim tudi Musorg skega simfonično pesnitev Noč na Lisi gori. To simfonično delo je bilo prvotno komponirano za klavir m orkester, kar pa js že Musorgski sam zavrgel in začel pisati novo simfonično pesnitev, katero je dokončal potem slavni Rimski - Korsakov. Vsebina je nekako naslednja: Podzemni vik nečloveških glasov. Pojavljajo se duhovi teme in nato Crno — bog. Poveličevanje Crnoboga in Orna maša. Sabat. Na višku Sabata se oglasi iz daljave zvon vaške cerkve in prežene duhove teme. Jutro. Glasba ilustrira vse te dogodke, je razds-ljena v več delov, ki oblikovno popolnoma odgovarjajo. Izvajanje je novo za Ljubljano. Predprodaja vstopnic v Maticu' knjigarni. —lj Društvo brivskih in lasničarskih delavcev ima članski sestanek ob 8. zvečer v torek 2. junija v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta. — Odbor. 271 n Nebo v juniju Sobice se piribliižuje sedaj višku s veje poti in zato se dviga počasi nad nebesni ekvator. 22. junifa opoldne bo najvišje nad nebesnim ekvatorjem, potem se pa začne vračati Zanimiv naravni pojav imajo ob tem Času v severnih krajih. V Leningradu ali Stockholrrru je solnce ponoči komaj 6 stopinj pod cbzorjem, da noči prav za prav ne poznajo. To so tako zvane severne alj bele noči, ko ljudje luči sploh ne potrebujejo. V prvi polovici junija je solnce v znamenju Dvojčkov, 22. junija ob 10.28 pa preide v znamenje raka. To je začetek poletja. Luna se v začetku junifia oddaljuje od nebesnega ekvatorja in doseže najnižjo lego pod njim jutri, potem se pa vrača in prekorači ekvator 9. junija. Najvišjo Lego nad njim doseže 17. junija, na povratku pa prekorači ekvator zopet 23. junija. Lenine faze bodo: Zadnji krajec 8. junija ob 7.18, mlad 16. junija ob 42, prvi krajec 23. junija ob 1 23 in ščiip 30. jrniila ob 1.47. Planeti: Merkur se ne vidi, ker je preblizu sofhce, kajti 22. junija bo v gornji konjunkturi s solncem. Venera je med Ovnom m Bikom na jutranjem nebu in vzhaja dobro uro pred solnčnim vzhodom tako, da Je za opazovanje v neugodnem položaju, poleg tega ie pa še močno od dali j ena od zemlje. Mars je v sozvezdju Leva in zahaja pred polnočjo. 7. junija zvečer se bo pomikal bfizu najsvetlejše stalnice v sozvezdju Leva Regule. Razdalja obeh nebesnih teles bo znašala komaj 1 stopinjo. Ta nebesni pojav se bo vkiel tudi s prostim očesom, Če bo jasno. 16. junija bo Mars blizu Neptuna, toda najbolj se mu približa podnevi. Jupiter je v sozvedju Dvojčkov in se počasi izgublja v solnčniih žarkih. V začetku j umn a zahaja po 22., ob koncu pa že po 21. uri. Saturn je v sozvezdju Strelca, vzhaja zvečer :n se vidi vso noč. Skozi manjše daljnoglede lahko vidimo tudi njegov prstan, kolobar planeta in najsvetlejšega spremljevalca Titana. 3. junija se bo pomikala južne od Saturna luna. Uran je v sozvezdju Rib in vzhaja po polnoči. Neptum je v sozvezdju Leva in se vidi zgodaj zvečer. 16. junija nastane konjunk-cirja Neptuna z Marsom. Meteorji: Proti koncu junija stopi v akcijo roj meteorjev, ki so v zvezi z znanim FVjns - Winneckejevim kometom. Opazovanje meteorjev bo pa mottta tos luna, ker bo ob ščiipu premočno sija'a. Lega zvezdnega tirmamenta v začetku junija o polnoči, sredi meseca ob 23. ki proti koncu ob 32.: Na s ©vero - vzhodu vzhaja AndTomeda in dalje proti vzhodu Pegaz, nad jugovzhodnim obzorjem stojita Labod ki Orei, ob obzorju pa Strelec; na jugu stoji nad obzorjem Škorpijon, nad njim je Herkules, v zenitu pa Lira, na jugozapadu se tišči obzorja Tehtnica, nad njo je Bootes, dalje proti zapadu Devica, tik nad obzorjem pa Lev. Na severozaipadu se nagiba k obzorju VeHki voz, na severu pa žari blizu obzorja Kapela. Na pariški razstavi, — Ta sfinga je stara približno 5000 let. Ni izključeno, da jo je videl že Mojzes. — Mojzes? Kaj je bil tudi on na kolonialni razstavi? S predavanja o Ameriki — Mnogi naši rojaki v Ameriki so bih" rojeni že tam. V tem je veMca prednost, da si prihranijo stroške za vožnjo. Kam s Prešernovim spomenikom Naii umetniki naj svetujejo, kako rešiti to kočljivo za devo, da bo vsaj večini prav Ljubljana, 1. junija. V soboto smo pričeli objavil j a ti mnenja naših arhitektov, kiparjev m slikarjev, kje naj stoji Prešernov spomenik, ki se mora zaradi novega tromostovja umakniti z Marijinega trga. V soboto *>mo čitali izjavo akadem. slikarja Ivana Zajca, ki je spomenik napravil, originalno idejo akad. kiparja Frana Bernekerja, avtorja Trubarjevega spomenika, in mišljenje mojstra Riharda Jakopiča, danes pa nadaljujemo z izjavami drugih izvedencev. IV. Akad. kipar Lo]ze Dolina r, avtor Krekovega spomenika na pokopališču pni Sv. Križu in spomenika kralju Petru, ki bo odkrit ob obletnici kraljeve smrti dne 16. avgusta, piše: O premestitvi Prešernovega spomenika je težko govoriti, ne toliko zaradi prostora samega, kakor zaradi kolege g. Zajca. Spomenik namreč ni tak, kakoršnega ie hotel napraviti moj spoštovani tovariš, temveč tak, kakor so prvotno odlično koncepcijo izpremeniii slabi svetovalci tedaj še mladega, premehkega kiparja. Po prvotnem osnutku, ki ga poznam po fotografijah, bi bila Ljubiana dobila umetnino, vredno velikega pesn.ilka — s takim spomenkom pa, kaikoršen ie sedaj, zlasti pa kar se tiče obdelane skale, ki so 10 napravili omenjeni od odbora za postavitev spomenika mlademu umetniku postavljeni jerobi, s takim spomenikom, torej, je pa težko operirati. Zato pa naj se predvsem da kiparju g. I. Zajcu prilfko, da izpremeni spomenik, da bo tak, kakoršnega je on zamislil in bi mu bil še sedaj všeč. Čast naroda in mestne občine namreč zahteva, da se Prešernov spomenik ne sfcruni s potvorbami, kar je deloma v resnic* sedanji Prešernov spomenik. Ugled in čast mestne občine pa tudi zahtevata, da dobi zadoščenje umetnik Zaje vsaj na sia-ra leta za storjeno mu krivico. Priteka je tu, pravo m celotno Zajčevo delo naj pa stoji tam, kamor ga je avtor namenil, torej kot zaključek k perspektivi tivolskega dTevoreda pod grad, kjer je sedaj mali vodomet. V. SlBcar «n kipar Tone Kralj: Danes, ko se Ljubljana zida in krpa, bi morali merodajnri činitelji pazifti na to, da ne bo čez dvajset tet doletela sedaj prestavljenih spomenikov ista usoda, kot j h je danes, ali pa se bo ob njn*i vsak pasant z boljšim okusom namrdaval. Plastika mora biti enotna v stilu z arhitekturo, ki Jo obda]a. To mora spadati v abecedo arhitekta! Primer: Bodoči spomenik kralja Petra bo organično zvezan s fasado magistrata — več stoletij stara fasada s pri-flikano modno obdelano plastiko, to je človek z baročno lasuljo v »sami« hlačah in čevljih. Jutri! Jutri! Ob znižanih letnih cenah film, pri katerem se je smejala in zabavala svojčas vsa Ljubljana! Lažni Seldmaršai VLAST A BURIAN — RODA RODA Podeželski posetniki ljubljanskega velesejma, oglejte si ta film! JUTRI! JUTRI! Elitni kino Matica Zenica ga je izdala Ko se je vrnila nedavno 9 letna Li-lian Hillova iz šole in stopila v sobo svojih roditeljev v Lexingtonu (država Kentuckv), so zaslišali sosedje njen obupen krik in opazili, kako je prestrašeno dekletce planilo na ulico. Brž so skočili k Hillovim, kjer se jim je nudil grozen prizor. Na tleh je ležala mrtva žena z razbito glavo. V kuhinji so našli onesve-ščenega moža in tudi on je imel na glavi globoke rane. Zdravnik je ugotovil, da je žena že mrtva nad možem jc pa zmajal zglavo. Ko se je mož zavedel, je izjavil, da ga je napadel zamorec Percy in ga hotel oropati. Percy je na glasu nasilnika in pretepača. Mož je pa tajil, da bi bil napadel Hilla, in posrečilo se mu je dokazati alibi. Oblasti so se začele potem zanimati za Hilla samega in kmalu so ugotovile, da ima za seboj zelo čudno preteklost. Nekoč je bil že »napaden« in ranjen na glavi. Tudi takrat mu je izginilo mnogo denarja, ki pa ni bil njegov. Pozneje se je denar našel. O zakoncih Hill je bilo znano, da nista živela srečne in da je mož rad izsiljeval od žene denar. Vse to pa še ni moglo prepričati oblasti, da je Hill fingiral roparski napad. Sele ko je nastopil kot priča zdravnik, ki jc pregledal mrtvo ženo in onesveščenega moža, se je stvar pojasnila. Zdravnik je namreč ugotovil, da je moževa zenica reagirala na luč, ko je ležal onesveščen. , Prešernov spomenik, tak kot Je sedal, spada v arhitekturo preteklega stoletja In mora imeti zeleno ozadje. Sta pa Zd to dva možna prostora: 1 Kralja Petra trg, a le, če se zazida parcela ob Vzajemni p .-sojilnici vsa! v takem stilu kot je ta »b Dalmatinovi ulici pa zasadi vrsta topolov za ozadje ^pomeniiku, ki naj b: se postavi' t:k te ulice. Seveda bi moral iti MgklpS'Ć drugam, toda ne tak. kot je. ker je tudi »zakrpan«. Tako bi imel spomemk vsa: lr: strani v stilu. Na bodočem trgu ob trom -btovju Prešeren ne more imeti »romantičnega« zelenja za seboj, kar je bila že prvi postavitvi srčna želja kiparja, hi iti 5-lim, da ima tudi avtor nekaj pravic« do svojega dela! Drugi prostor po moiein mnenju bi pa bil na koncu promenade v Tivoliju (v kolikor morem dosedaj raztriti iz preuredrt\enih del), kjer se ccp; pot pred gajem z velikim drevjem. Tam je na prometni, romantični in po arhitekturi nemoteni točki. Na vsak način pa bi bil lažji problem namestitve kjerkoli med z;dov-jem, če bi se spomenik »prežagai« n bi ostal na eni strani Prešeren sam s podsta-rnentom in reliefi, na drugi strani pa b' mesto lahko postavilo »na cenen način* pri Sv. Križu ogromen skupen Spomenic — simbol našim umetnikom ;n literatom, ki bodo »poganjali« ob »velikodušnosti* doline šenrfloridanske. Tone KraU. Arhitekt inž. Herman Hus: Misel, ki se ie pred časom pojavna v časopisju, naj se Prešernov spomenik premesti v park pred univerzo, ni zgrešena. Spomenik v svoji konceperji bi tam dobti primerno ozadje in tudi ograja malega nasada bi se mu podala. Toda s to namestitvijo ne bi pridobil na vrednosti spomenk, še manj pa univerza. Postaviien bi bH sicer na častno mesto, obenem pa potsnien popolnoma v ozadje. Ker pa v Ljub jani ni mnogo spomenikov in jih bodo v doslednem Času sploh prenehali postavljatri, — spomin velikih mož se bo vse jasreje pn.>-slavljal z obče koristnimi ustanovami — zato je spomenike treba postavljati tako in tam, kjer bi dosegli tako za se, kot za oJOOtfoo največji efekt Dober prostor za spomenik, osobito po regulaciji, ko se dozidata oba nameravana stranska trakta, bo prostor pred bodočo Akademijo znanosiS in lepiih umetnosti, namreč pred današnjim Narodn.m domom. Trubar se bo i*tak moral selili. Tudi trata ob desni stranj opernega gledališča je primerna za maio večji spomenik. Zato sem mnenja, da se prestavi Prešernov spomenik pred Narodni dom, Trubarjev pa k operi, kjer se lahko namesti tudi zanj prepotrebno zeleno ozadje. Seveda je s Prešernovim spomenikom ma o delilkatna zadeva, vsaj glede zgornjega k^-menitega dela. Ta del bo treba o priiki podiranja predelati, da zadobj celota arhitektonsko monumeirtalnejši izgled. Inž. Herman Hus. Ce je približal Hillovim očem električno luč, se je zenica skrčila, če je pa luč umaknil, se je razširila. Vsega tega pa ni, Če je človek onesveščen. Bilo je torej jasno, da je Hill fingiral tudi nezavest. Izdala ga je lastna zenica in prišel je pred poroto, ki ga je obsodila na dosmrtno ječo. Blaten in prašen dež V srednjem veku je večkrat »deževala kri«. Praznoverni ljudje so mislili, da pomeni to konec sveta, mi pa vidimo, da so se motili. Kri pa dežuje tudi v naših časih. V noči od 27. na 28. novembra 1930 je deževalo v Parizu rdečkasto blato, ki ga je pa hud naliv kmalu odpravil. Nekaj tega dragocenega blata so pa le prestregli in analizirali. Izkazalo se je, da je sorodno rdečkastemu prahu, ki so ga opazili skoraj istočasno v mestu Antibes v Južni Franciji. Ta prah je padal tudi v Bordeauxu, Pau, Toulousu, Besiersu in Montpelli-eru. V prahu so našli mnogo klora, ki ga je označil Bordas kot sestavni del soli iz Sredozemskega morja. Po njegovem mnenju je vihar vrgel iz morja večje količine soli, ki se je razpršila po zraku. V prahu so bile pa tudi prvine, ki jih v morski vodi ni. Bordas meni, da je prišel ta prah iz severne Afrike. Mesec dni pozneje je zadela dolino Moose v Belgiji smrtonosna megla, ki so si jo razlagali strokovnjaki kot saharski prah. Ta domneva je pa malo verjetna, ker ne poznamo nobenega primera, da bi povzročala megla umiranje ljudi, kakor se je zgodilo v Belgiji. Blatni in prasni dež poznajo zlasti mornarji na širnem morju, pa tudi na suhem ni posebno redka prikazen. Večkrat so količine tega prahu znatne. Leta 1 SI 8 so imeli tak dež v severoameriski državi VViskonsin, kjer je padlo več milijonov ton raznih sedimentov. Slavni fizik Raonl Pictet je opazoval in opisal peščene valove, ki nastanejo v Sahari ob hudi vročini in segajo 3 do 4000 m visoko. Včasih nastane naenkrat 12 takih valov. Ce jih zaloti vihar, se raz-prše ip veter raznese prah daleč na vse strani. Od tod prašen dež. Pri zdravniku. — Onfte, gospod, tale vaš kašelj mi pa ni prav nič všeč. — 2e prav, gospod doktor, toda lepše ne znam kažljari. Stran 4 v »SLOVEKgKI NiBODc, ćhra 1 Junija 19S1 Stev. 121 35 Skrivnostni jezdec — Oh« saj sem vedela, da tukaj ne* kaj ni v redu! — je vzkliknila Colum* bina. — Mislite, da se bo našel celo v najslabšem položaju — neko . . . Bila je tako razburjena, da ni m o* gla izgovoriti stavka. — Naj bo že kakorkoli, miss CoHie, eno je gotovo, da Wilson nikoli več ne bo sedel na konju kot čik oš. To se je zdelo Columbini zadnji in najhujši udarec. Vroče solze so ji zali* le oči, vroča kri se je penila po njenih žilah in vroči so bili utripi njenega sr* — Ubogi fant! Bil je najboljši j a* hač, zdaj je pa uničen. Šepast, pohab* ljenec! In vsega je kriv Jack Bellounds. Podlež! Sovražim ga; da, sovražim ga. In vendar se moram poročiti z njim. Prvega oktobra! Oh, bog se me usmili! Nenadoma ji je postalo slabo, omahnila je v sedhi in zdrknila počasi na travo, kjer je bridko zaplakala. Drhtela je po vsem telesu. Brezupna, strašna bolest! Wade je raz jahal konja, pokleknil k nji, ji položil roko nežno na ramo in ji molče zrl v očL Ko se je nekoliko pomirila, jo je prijel rahlo za glavo. — Nobena stvar ni tako huda, ka* kor se zdi je dejal prijazno. — Sedite in poslušajte me. — Ah, Ben, nekaj groznega se je zgodilo! — je vzkliknila. — Tu, v meni, v mojih prsih. Sama ne vem, kaj je. kVem samo, da me bo ubilo. — Razumem, — je odgovoril Wade, ona je pa riasionfla giavo na njegovo ramo. — Stara grča sem, miss Collie, pripetilo se mi je že vse mogoče, pa še vedno tlačim travo. Človek ne umre tako lahko. Poslušajte me . .. — Ne, Ben, ne, saj ne veste, kako md je pri srcu, — je tarnala vsa ob j o* kana. — Saj sem vendar rekla — da, rekla sem, da sovražim Jacka Bed* loundsa. In vendar ga bom morala vzeti. Njegov oče me je vzgojil, njemu se moram zahvaHti, da sploh živim. Nobenih sorodnikov nimam — ne ma* tere, ne očeta. Nihče me ne ljubi zavo* ljo mene same. — Čudno, — je dejal Wade. — Čudno, kako se ljudje sami varajo! Nihče vas ne ljubi, pravite? Kaj pa ubogi Jack Bellounds in njegov oče, kd vas ljubi kot lastno hčerko ... In po* tem pridem na vrsto jaz — da, Jaz, dragi moj deklic. Menim, da imam prav vse pogoje za dobrega prijatelja aH brata, ki ga potrebujete. Nekaj nežnega, neizrečeno prijetnega m bodrilnega je spredetek) Cohim-bino in strašna zavest izgube je ni več tako bolela. V rokah in glasu tega moža je bik) nekaj čudovito nežnega. — Da, — je zacepetala, — Čutila sem to orvič, ko sem vas zagledala. Hotela sem priti k vam m vam potožiti svoje gorje. Rada imam očeta m tudi on me ima zelo rad, toda razumeti me ne more. Stari je naravnost zaljubljen v svojega sina. Jaz nisem imela nikogar, da bi se mogla zanesti nanj. Ne, nikoli! — Zdaj pa imate nekoga, — je odgovoril Wade, — In ker sem toliko iz- fcttsš, vam lahko povem, kaj vam bo pomagajo... Deklic, če ženska ni plemenita in pogumna, kako naj bo potem moški? V ženskah tiči več dobrih lastnosti kakor v moških. Življenje je vam namenilo kruto usodo, pognalo je vas po svetu brez roditeljev in vas izročilo v varstvo možu, čigar edina napaka je slepa bubezen do sina. No, torej, vi morate pogledati usodi iz oči v oči, stopiti morate v žrvhenje z vsem, kar ima ženska v sebi plemenitega in dobrega. Dobro. Recimo, da res sovražite tega Jacka - Neotesanca. Recimo, da ljutite tega ubogega, pohabljenega VViteona Moora... Ah, to je vražja zadeva. Ne morete pa vedeti, kaj se utegne zsgoditi, če boste pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Ce smatrate za svojo dolžnost poplačati staremu možu, ki mu pravite oče, svoj dolg s tem, da se poročite z njegovim sinom, no, potem storite to m bodite cela žena. Cesto pride sreča po čudnih, neverjetnih potih. V življenju naletimo često na večje stvari nego so one, ki si jth najbolj želimo. Saj niste sami krivi, da stojite zdaj pred težko, usodno odločitvijo. Torej če ostanete pogumni in dosledni, se bo obrnilo vse tako, kakor si želite... In če boste kdaj mislili, da vam mora počiti srce, pridite k meni in povem vam zanimivo zgodbo. Potem se vam lastna usoda ne bo zdela več tako kruta. Tudi moje življenje je bilo razdejano in moje srce strto, pa vendar nisem obupal; našel sem srečo, o kateri se mi niti sanjalo ni, boril sem se in delal. In spoznal sem, kako lep je svet. Cohimbina ga je pogledala z objokanimi očmi m blažen smehljaj ji je zaigral na obrazu. DC. Nov pogum, nov občutek osvoboje-nja je napolnil C^h»mbinino srce in ni je več zapustil. Božanska iskra je bila padla v skrivnostno globino njene bridkosti, da jo napolni s svojo bleste-čo lučjo; in ko se je zdramila iz te ure gorja, je čutila, da se je pridružila nežni zvestobi njene duše plamteča sila strasti. — O, Ben — ali bom mogla ostati taka, kakršna sem zdaj? — je vzkliknila in široko razprostrla roke, kakor bi hotela objeti vse vetrove neba. — Nobena ženska, ki se je zdramila, ne postane več dekle, — je odgovoril otožno. — Hotela sem umreti; zdaj pa hočem živeti in boriti se. Rešila ste me, Ben... Bila sem slabotno, ubogo bitje. Toda v sanjah ali v neki čudni omotici, ki se je ne spominjam več ali ki je ne morem razumeti, sem neprestano čakala na vaše besede. Bila sem pripravljena. — Miss Collie, — je odgovoril počasi in se sklonil nad svoje sedlo* —• Vi ste mladi in še ne veste, koliko čudovitih reči je v življenju. In koliko lepega! ... Zdaj pa krenrva domov. Pozno je že. — Ali bi ne bilo bolje, da se takoj vrnem k Vilsonn? — je vprašala počasi- — Čemu pa? — Da mu povem, zakaj me jutri in sploh nikoli več ne bo k njemu, — je odgovorila s tihim in drhtečim glasom. VVade je razmišljal o njenih besedah. Columbini se je zdelo, kakor da jo malo sovraži in da čuti sama rahel odpor proti sebi. Svet se še vedno zanima za Piccarda Učenjak je Ml v oblasti tafinstvenih Piccardov vzlet mejnik v zgodovini Prof. Piccard je še vedno predmet splošnega zanimanja. Kakor smo že omenili, je bil rojen 28. januarja 1884 v Baslu. Študiral je fiziko in meteorologijo. Leta 1920 je bil imenovan za izrednega profesorja eksperimentalne fizike na univerzi v Curinu, leta 1922 je pa postal redni profesor bruseljske univerze, na kateri deluje še zdaj. Učenjak je poročen s hčerko znanega profesorja Ernesta Denisa, ki mu je povila petega otroka baš v času, ko je plul po stratosferi. Specijalno Piccar-dovo znanstveno delo je raziskavanje kozmičnih žarkov v stratosferi. Med svojim vzletom je proučeval in opazoval zlasti število in gibanje ionov at-mosferične elektrike, obenem pa tudi fostoto in druge zanimivosti ozračja, e kot privatni docent je sodeloval Piccard s slavnim profesorjem Einsteinom na njegovi teoriji in pred 5 leti se je dvignil z balonom visoko v zrak, da bi zbral nove podatke za dokaz pravilnosti Einsteinove teorije. Na pot v stratosfero se je pripravljal Piccard že od začetka lanskega leta, toda svet je vedel o njegovih pripravah malo. S pomočjo fizika ing. dr. Kipferja je izpopolnil po prvem neuspehu balon in druge naprave tako, da je bil prepričan, da se mu drugi poskus ne bo izjalovil. Njegov balon je doslej največji na svetu in konstrukcija je nekaj posebnega. Gondola meri v premeru nad 2 m, aluminijaste stene so debele 3 mm. Ves balon z gondolo vred tehta okrog 800 kg, od tega odpade na gondolo s posadko in instrumenti dobra polovica. Vzlet v stratosfero je financiral belgijski narodni fond za znanstvena raziskovanja, ki je dal Piccardu na razpolago 400.000 belgijskih frankov. Kar čez noč je postal skromni švicarski profesor iz nekakšne komične figure junak. Piccard in njegov asistent nista tvegala življenja, da dosežeta rekord, temveč da storita veliko uslugo znanosti. Tam, kamor jn je vodila pot, si jejo Žarki neslutene sile. Ti kozmični žarki se imenujejo tudi ultra aH smrtonosni žarki in so naj-zagonetnejši fenomen moderne fizike. Odkrila sta jih nemška fizika Kohl-horster in Hess. Sorodni so RSntgeno-vim in ganuna žarkom. So pa mnogo močnejši in prodornejši. Učenjaki domnevajo, da prihajajo ti žarki is zvezd stalnic in da se vrše v onih daljnih svetovih procesi take energične mogočnosti, da presegajo tudi najdrznejše domneve človeškega genija. O vsem tem imamo samo hipoteze. Vemo, da obstojajo atomi vseh prvin iz temeljnih enot - elektronov in protonov. Po hipotezi nemških fizikov so kozmični žarki v pravem pomenu besede žarki smrti. Ti žarki so posledica razpada gmote, ki se izpreminja v izžarevanje In raziakavanju teh skrivnostnih žarkov je bil posvečen Piccardov vzlet v stratosfero. Samo v silnih višavah, kamor se je bil namenil Piccard, bi se dalo zvedeti o teh žarkih kaj več. Naša atmosfera jih absorbira, obenem jih žarkov — tehnike pa lomijo radioaktivni žarki, ki jih izloča zemlja. Piccardov vzlet pa lahko prinese znanosti mnogo novih odkritij. Ne gre samo za kozmične žarke, temveč tudi za polarni sij in sploh za razmere v stratosferi. Za stratosfero se pa ne zanimajo samo učenjaki, temveč tudi tehniki. Stratoeferično in raketno letalo nista več utopija. Moderna tehnika napenja vse sile, da doseže čim prej ta cilj. Neznaten odpor zraka in idealen mir tam gori v silnih višavah, kamor ne seže noben atmosferični vihar, sta najboljše jamstvo za uspešen razvoj zračnega prometa. Piccardov polet utegne postati mejnik v zgodovini moderne tehnike. Seveda pomen Piccardovega vzleta v stratosfero zdaj še ni v celoti znan. Treba se je zavedati, kam je učenjak prodrl. Znano je, da v atmosferi temperatura pada in sicer na vsak kilometer za 6 stopinj. To pa velja samo do gotove višine in sicer v naših krajih približno 10 km, nad ekvatorjem pa 16-In ta plast zraka, v kateri temperatura sorazmerno z višino pada, se imenuje troposfera. Nad njo se razprostira stratosfera, v kateri je temperatura do najvišje kolikor toliko znane višine skoraj vedno enaka. Toplota stratosfere znaša v naših krajih približno 53, nad tropičnimi kraji pa 73 stopinj C pod ničlo. Junaška stran Piccardovega vzleta je v tem, da sta učenjak in njegov spremljevalec na lastni koži preizkusila vpliv stratosfere. Izmed Piccardovih prednikov se ni nihče vrnil živ, da bi mogel povedati, kako je tam gori visoko nad zemljo. Ni torej čuda, da je postal Piccardov uspeh svetovna senzacija. Od vseh strani so prihajali novinarji na Tirolsko, da bi videli znamenitega profesorja in »vedeli od njega čim več podrobnosti o vzletu v stratosfero. Mnogi Američani in Angleži so prileteli v Oetztal s športnimi letali pogledat Piccarda in njegov balon. Telefonske proge so bile prve dni tako zasedene, da sploh ni bilo mogoče priti na vrsto. Pristojbine za brezžični brzojav so morali zvišati na 10-kratni znesek, pa je bil naval še tako velik, da so se komaj vsi razvrstili. NOGAVICE z ŽJ60M pO Ljubezen slavnih mož Veliki sovražnik žensk Strindberg se je prvič zaljubil, ko mu je bilo 19 let in sicer v enako staro hčerko svojega rektorja. Bil je pa tako boječ, da se ni upal niti govoriti z njo, pač je pa neprestano hrepenel po nji. Nekega dne si je hotel končati življenje in s kuhinjskim nožem si je bil načel vrat, pa ga je menda preveč zabolelo in je odnehal. Ko ga je mati vprašala, zakaj si je hotel končati življenje, je zajecljal: *Za$to, ker ljubim.« Kot 60 letni mož se je pa zopet poskusil zaljubiti do ušes. Pozabil je bil na vse trpljenje in zlo, ki so mu ga bile prizadejale ženske. Zaljubljen je bil v 19-letno Fani Falknerjevo. Hebbel je bil star 4 leta, ko je prišel prvič v šolo. Na eni strani razreda so sedele deklice, na drugi pa dečki. Mali Hebbel se dolgo sni upal dvigniti oči. Končno se je pa le osokolil in zagledal je štiriletno pisarjevo hčerko Emilijo. Pozneje je pravil, da mu je udarila ^ri v glavo, da pa ga je bilo zelo sram. In Emilija mu ni šla več iz glave. Neprestano jo je videl in šepetal njeno ime. To je trajalo do njegovega 18. leta. Pa tudi pozneje je bil Hebbel zadovoljen z ženskami. Zadnje besede, ka jih je izgovoril vpričo svoje žene so bile: Bože moj, kako rad živim! Saj sem tako zadovoljen. Slavni pisatelj Andersen je mnogo Vrubil m vedno je bil nesrečno zaljubljen. V mladih letih je lazil za hčerko bogatega bankirja Luizo Col lino ve Bil je zelo zaljubljen in svoji izvoljenki je posvetil celo vrsto stihov. Luiza m pa ni marala in poročila se je z bogatim pravnikom. V moških letin se je Aruder-sen zaljubil v znamenito pevko Jenu v Landovo, znano pod imenom »švedski slavčekc. Pa tudi ta ga m marala. Zanimivo je, da v Andersenovi zapuščini niso našk nobenega pisma teh dveh žensk. Na&H so samo pismo njegove prve izvoljenke Riborg Voigtove, Tudi ta ga sicer ni ljubila in ni zapustila v njegovem žrvijenau posebnih sAedov, toda baš zato se je menda spominjal Tudi ona se je poročila z drugim. Zadnja prijateljica cesarja NapoJeona je bha 14-letna Betsv BaJcombova. Ko je umiral, je videl baje v duhu vse ženske, ki jm je imel v žaljenju rad, samo Marije Luize ni b*V> med Proč s kuhinjami Predsednik sovjetskega vrhovnega gospodarskega sveta Kujbišev je izjavil novinarjem, da pripravlja sovjetska vlada odstraniti v večjih industrijskih krajih stanovanjsko krizo na ta način, da bo na svoje stroške zidala stanovanjske hiše. V nasprotju z dosedanjrmi tipi hiš pa nove ne bodo imele kuhinj. Prebivalstvo sovjetske Rusije je treba po Kujfc*-ševem mnenju prisiliti, da se bo hranilo po javnih kuhinjah, Privatna kuhinja je v KujbiŠevih oček >meščanska zaostalost«. Poročila sovjetskega tiska o temeljiti reformi gospodinjstva pa niso naletela med prebivalstvom Rusije na odobravanje, kajti ljudje dobro vedo, da je brana v javnih kuhinjah zelo slaba. Ljudje pravijo, da Kujbišev žal lahko odpravi privatne kuhinje, ne more pa preskrbeti sovjetski hrani dobrega okusa. Lepite na pisma znamke proti tuberkulozne lige! Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana pcodaja po najugodne^ih eeoahnmoi PREMOG In Inozemski sadntnneo ta vseh In pUnaki FBomma zavod za T št. 157l > mM al i o*ffast< KUHARICO samostojno in pošteno, ki opravlja toda ostale fasšne posle, iščem za manjšo obitelj v Zagrebu, Baruna Jela-čića a. 4 — Vrhovnik. 1766 10% POPUSTA na žagan In tesan STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo. FRAN SUSTAR LJUBLJANA, Dolenjska e, 1* Malinovec pristen, naraven, na malo m veliko prodaja lekarna Dr. O. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska e. 6. DAIJBOB PIANI — PIANINI razstavljeni na velesejmu v Ljubljani 30. V. do 8. VI. 1931. DAIJBOB, Češka prima znamka jamči za najboljšo kvaliteto in zmerno ceno. — Tudi na obroke. — Paviljon E. 1742 Za splošno ključavničarstvo se priporoča IVAN KRALJ Ljubljana, Gregorčičeva 5. MODROCE vrhne Ia afrik, močno blago a Din 240.— zložljive posterje, posteljne je, zimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg it. % Deske m. me obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode In letve raznih dimenzij prodaja po zek> nizki esaj „mri]au, d. s Ob Saj ljubljana, Telefon št. 28—30, PIANINI! PIANINI! VELIKA PRILOŽNOST! Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauachultz-Berlin poslala Je na ljubljanski velemjam 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrbe za polovično ceno. — Izkoristite priliko! — Planini so razstavljeni na velesejmu ▼ paviljona K Wallet £xpres Uahftana, Stari trs št 14. Početnikom velesajma! Vljudno sporočam, da sera v prijetnem položaj« svojim c odjemalcem tako) postreči z tekanjem, očiščenjem in pozivanjem garderobe, moške In damske. Na likanje se lahko počaka. PosetmTd z dežele lahbo ob vrnitvi vzamejo renovirano garderobo s seboj. Likanje samo 18 Dtn. Kemično čiščenje z modernimi pripomočki, k* blagu ne škodujejo. Trajno likam'e z najnovejšim univerzalnim strojem, da garderoba trajno obdrži elegantno obliko. 1767 POZOR! Nemška tovarna klavirjev Hauschultz - Berlin, svetovno znana, poslala je na ljubljanski veselejem piano, na katerem lahko igra tudi neuk, ne da bi se učil igrati. — Razstavljen je na velesejmu v paviljonu E 30—32. 1724 AVTO »FIAT« Traktor Renaok s prikfap-nico, motorno kolo Hariev Davidson s prikolico, motor WandercT in več malih motorjev ceno aa predaj. Jasno Oosončič, Maribor, Tat-tenbachova s, št 14. 1765 LEPO POSESTVO obstoječe « dvostanovanjske base, 5 j oho v zemlje, ležeče tik okrajne ceste, pol ure od postade Laško, prodam. Kupec lahko takoj nastopi. Cena 42L000 On. F. Botčuia, Vrteče it §9. Laško. 1764 OTROŠKI VOZI« malo rabljen, prodam za 860.— dinarjev. Genrovšek, Zavrti 12. 1747 Opozorilo sejmslrtm obiskovalcem! Prva svetovne tovarne klavirjev BSsendor-fer, Steinway, Porster, Holzl, Stingl original, Dalfbor — imajo razstavljene svoja prvorazredna klavirje in pianine v kl&sto-skih salonih Alfonza BREZNIKA na Mestnem tnru S, (poleg magistrata). Obroki po Din 4O0.— — Cena od 15.200 Din naprej. Otvoritveno naznanilo CenJ. občinstvu tem potom vljudno naznanjam, da bo dno 8. t. m. otvor jena na Marijinem trgu št« 8 NOVA MESNICA V zalogi bo vedno sveže in suho meso vseh vrst in najboljše kvalitete, kar se cen j. občinstvu vljudno naznanja. ANTON KEBEE & OOMP. Lovske puške floberte, brovming pištolo« pištolo za strašen Je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K* KAISER nuškar. Ljubljana. Kongresni tr* Stev. 9 7*ipancio. —* dei Uata; Oton ChriatpA ~ Vat v Fflirajani. '■A— ■ sši^f ta:.hT^£I *