Z61. Jtevim. t umk v mm. 13. nvnM xui. len. • ■ ;' .2. „Slovenski Narod« velja: Ljubljani na dom dostavljen: leto.......K 24 — ta........12 — "i s*— pešec........ 2 — v upravnlarvu prejemati: celo leto.......K 22*-— pol leta........ 11-— četrt leta........ 550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. t'redniStvo: Knaflova ulica št 5, (1. nadstropje na levo), telefon 5t. 34. izhaja vsak dan zvečer Izvzemši nedelje In praznike. inserati veljajo: peterosiopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pr! večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se poSiJjnjo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ■ Posamezna itevUka velja 10 vinarjev. ——— Na plsraeaa naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarja telefon št. 85. »Slovenski Narod*11 velja po polti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto...... K 28— celo leto.......K 25*— ^toa leta ^SO I *a Ameriko in vse druge dežele: na mesec . . !!..." 2*30 ' celo leto.......K 30 - Vprašanjem glede inseratov na] se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. -ULJJML lil erlhalnii uo na prsti LjuMjani. i. Klerikalni stranki se je posreči-uilodane na vsi črti zagospodo-i na Kranjskem. V svoji popolni oblasti ima de-r> upravo, ki jo sedaj izrablja, r se da, v svoje strankarske he. IMino, kar ji ne da mirno spati lovorikah zmage, pridobljene po-ijbrutalnejšega nasilstva. in lega dcmagoštva, je napredna bljana, ki je vkijub vsem kleri-ai-n naskokom ostala nepremag- napredna trdnjava. Ljubljana je edino samoupravno to na Kranjskem, osrčje sloven-dežela, v katerem so kondenzi-vse življenske sile naroda slo--kega. Dokaj obsežna samoupra-i jo vživa Ljubljana, jo usposab-odstvo na mjskem zasigurano šele tedaj, se jim posreči, da si pokore napredno ljubljansko mesto. Klerikalna stranka ni tako ne- metna, da bi ne vedela in se ne lala, da je narodno - napredna :a nepremagljiva vse dotlej, doima v Ljubljani svojo močno rn in trdnjavo. I/ Ljubljane pulzira vse politie-:\ ljenje v pokrajino. Dokler je Ijana napredna, se širi napredna a polagoma sicer, a vendar z ne-iljivo silo na zunaj in izpodkopa-pvzdržema tla klerikalni stranki. -Vapredna Ljubljana torej znači i ikalce permanentno nevar-' za obstoj njihove stranke, zato udi nmljivo njih stremljenje, da i vsako ceno polaste te napredne 'janke, od katere je takorekoe isno življenje napredne misli na anjskem. S padcem Ljubljane v klerikalne roke, bi bila smrtno zadeta napredna stranka, ki bi tvorila odslej takšno quantite negligeable,na katero se bi vobče ne bilo več treba ozirati in če bi si tudi priborila potem še kakšen mandat na kmetih. Reprezentanca Slovenske na zunaj bi prešla na klerikalce, kar bi pomenilo toliko, da so doigrali napredni Slovenci s svojo vlogo tudi v kolu ostalih slovanskih narodov. Ako uvažujemo vse te momente, potem je pač um-jiva tista silna težnja, ki goni klerikalce, da si, ako ne zlepa, pa zgrda pokore Ljubljano. Toda napreden živelj je v našem mestu tako krepak in silen, da so klerikalci sami uvideli, da jim ga ne bo mogoče ukrotiti s poštenimi sredstvi. Ker pa klerikalci niso nikdar izbirčni v sredstvih, ako se gre za dosego svojih ciljev, so posegli po sredstvu nasilstva. Ker na podlagi sedaj veljavnega občinskega reda in občinskega volilnega reda nimajo absolutno nobene nade. da bi dobili kdaj v svojo oblast Ljubljano, hočejo sedaj v deželnem zboru občinski red in občinski volilni red za mesto Ljubljano spremeniti tako, da bi bila na steza j odprta vrati? v Ljubljano klerikalnim naskako-valeem. Tozadevni zakonski načrt je deželni odbor že izdelal ter ga predložil deželnemu zboru že v preteklem zasedanju. Da ni prišel že v tem zasedanju v razpravo, je preprečil samo odVočni nastop naprednih poslaneev. S tem pa še seveda ni rečeno, da bi bil omenjeni načrt tudi že pokopan. Cisto gotovo je namreč, da bodo klerikalci v prihodnjem zasedanju napeli vse sile, da spravijo pod streho omenjeni zakonski načrt, od katerega si obetajo, da jim bo zagotovil neomejeno gospodstvo za nedo-gleden čas v vsi deželi ne izvzemši Ljubljane. Oglejmo si nekoliko ta njihov načrt: Vzemimo najprvo občinski red. Tu čitamo v § 1 a to - le določbo: »Spremembe v mejah mestne občine, ki merijo na to, da se imajo združiti posamni deli sosednih občin z mestno občino, ne da hi s tem prenehale sosedne občine kot krajevne občine, ali da se posamni deli mestne občine od kažejo sosednim srenjam, lahko odredi deželni odbor v sporazumu s politično deželno ob- lastjo ne glede na to, ali se je doseglo sporazumJjenje med onimi občinami, ki so udeležene pri dotični spremembi občinskih mej.« Ta določba, ki smo jo navedli dobesedno,oziiaeuje dovolj jasno tendence, ki jih zasleduje klerikalna večina v deželnem zboru s spremembo občinskega in občinskega volilnega reda! KHefikalci nameravajo s tem zakonskim načrtom nič manj in nič več, kakor da se jim Ljubi jana izroči na milost in nemilost. Po tem načrtu bi jim bilo dano na svobodo, da bi odcepili posamne dole od mesta ali pa priklopili k mestu k 'UTokoii sosedno kmetsko občino, kakor bi se jim ljubilo, ali kakor bi bolje služilo njihovim namenom. In kar je najbolj gorostasno: Vse to bi smeli izvršiti ne glede na to, ali ^-o s prika>pitvijo ali odcepljenjem zadovoljni prizadeti faktorji ali ne! To je določba, ki odpira na steza j vrata najhujšemu nasilstvu in ki s cinično odkritostjo kaže, kakšne težnje vodijo klerikalce pri spremembi občinskega volilnega reda ljubljanskega. Ne praktična potreba, ne javni oziri in moderne zahteve, nego zgolj neizmerna gošpodstvaželjnost in nebrzdana strankarska ssmopašnost sta napotile klerikalno stranko, da hoče na vsak način izvesti spremembo občinskega reda ljubljanskega. Zato s polnim pravom smemo trditi, da ni pod solneem zakonodajalne oblasti, ki bi se bila tako pregrešila proti načelu pravičnosti in poštenosti, kakor se je deželni odbor kranjski, ko je sklenil nasvetovati deželnemu zboru v sprejetje lak monstroseu zakon, kakor je reforma občinskega reda ljubljanskega v gori navedeni obliki! Xamen tega zakonskega načrta je doeela jasen in prozoren. Klerikalna večina v deželnem zboru si hoče uzurpirati pravico, da bi smela svobodno brez vsakega ugovora s strani prizadetih priklopiti ljubljanskemu mestu toliko okoliških kmetskih občin, da bi bila s tem zagotovljena zmaga in gospodstvo klerikalne stranke tudi v deželnem stolnem mestu. Da je proti takšni nakani, proti takšnemu atentatu na Ljubljano treba organizirati najskrajnejši in najodločneje odpor, je pač samoobsebi nmljivo. Napredni poslanei torej ne smejo za nobeno ceno dovoliti, da bi se LISTEK. ukoploujtuo m lurispru-tlenca. Problem letanja po zraku bi bil n. Nikakor pa še ni rešena pravdi ran tega vprašanja in ni čuda, > bili juristi ob tako hitrem razbil zrakoplovstva popolnoma neuvijeni na ta tako važen faktor i nega življenja. Polagoma se pa orle zavedajo svoje naloge, sku-razvozljati ene skrajno zaplete-ravniške slučaje, postavljajo hi ze in se bi je jo za zrak, prej tako □ važno točko v razmotri van jih ta. V Avstriji nimamo še zrako-•ov in letalnih strojev — smo pač > nazadnjaški — nimamo pa še amevno pravniških kapacitet, ki se jim zdelo vredno razmišljati ali poljudno predavati o tej temi. se mi važno, da omenim za širše ' par misli euriškega profesorja ija, ki jih je podal meseca julija Priliki mednarodne zrakoplovne vtave v Frankobrodu in ki jih občuje v celoti zadnja številka av sodnijskega lista (»Allgem. e-*r. Gericbtszeitung«). Kakor hitro postane zrakoplov- stvo splošna institueija. bo morala država varovati in vzdrževati red ščititi osebno in premoženjsko varnost vsakega posameznika. Tako bodo nastala nova vprašanja, nove določbe in izpopolnitve v privatnem pravu, n. pr. nove norme glede prevažanja oseb in blaga, glede služb in na sta vijence v. Nastane jo pa pred vsem lahko poškodbe zrakoplovov ali potom njih, poškodovanje tuje lastnine, motenje posesti, dana bo posebna prilika modernim hudodelcem. Važno bo vpoštevanje mednarodnega prava, poleg tega pa je še nebroj slučajev, ki potrebujejo posebno raznega razmotrivanja, kot jc vprašanje razlastitve, ki ima analogijo pri gradbi železnic in vodovodov,pripetil se bo lahko porod v zračnih višinah, udeleženci izginejo brez sledu, ne da bi dobili njihova trupla, treba bi bilo posebnih določb o najdenim, o patentih itd. — V paragrafih posameznih zakonikov* — če deloma izvzamemo švicarskega — ni samo ob sebi umevno še takih določb. Jako dobro bodo služila načela, ki se že ozirajo na davno obstoječe razmere in institucije. Nihče ne more tajiti, da ne obstajajo analogije s pomorskim pravom (morje in zračno morje), z določbami o železnicah. Predavatelj tu ni pozabil hvaliti svoje vede, »kajti pravo je fin in enoten organizem, ki se v vseh posameznih de- lih izpopolnjuje, tako da moremo skoraj govoriti o izmenjavi pravnih idej s suhega na morje in obratno. Tudi jurisprudenea je neke vrste preseljevanje narodov in dokazuje, da je njeno življenje deloma, corso in, ri-corso.« Predavatelj se peča nadalje s špecielnimi vprašanji. V prvi vrsti bo moral prosit L podjetnik za državno koncesijo in naloga države bo, da preuči, jeli zrakoplov kos nalogam da bo treba kola\dacije od strani državnih organov, kot je to navada pri ladijah. Zrakoplov bo moral nositi zastavo one države, potrebna bo kvalifikacija vodnikov — jako važno vprašanje — potrebni tudi zavodi za tozadevno izobrazbo. Uravnale se bodo tudi zrakoplovne črte, zveza zra-koplovcev pa da je o tem že toliko ukrenila, da bodo posamezne države na tej podlagi izdale potrebne določbe. Najraznovrstnejše poškodbe ne bodo izostale. Ko se zrakoplov ali le talni stroj dvigne v zrak ali spusti k tlom, se kaj lahko pripeti, da poškoduje tujo lastnino, polomi veje, razruši strehe in rani osebe. Čisto jasno je, da se mora v teh ali enakih slučajih poravnati škoda od zrakopi oven, oziroma podjetništva. Jako zanimivo je vprašanje o zavarovalnini. Različne družbe, ki se pečajo z zavarovanjem živlieuia in sprejel v dežeinem zboru zakon, ki nima drugega namena, kakor dati Ljubljano kot igralno žogo v roke klerikalnemu deželnemu odboru. Kdor klerikalce pozna, ve, da bodo skušali svoj načrt uveljaviti pod vsakim pogojem in ni dvoma, da bo sprememba občinskega reda in občinskega volilnega reda na dnevnem ivedu tudi bodočega zasedanja deželnega zbora. S tem je dana smer tudi taktiki napredne delegacije: Zakonski načrt o spremembi ljubljanskega občinskega reda in občinskega volilnega reda v obliki, kakor ga nasvetuje deželni odbor, se mora preprečiti in naj velja to, 'karkoli hoče. Edino sredstvo v to pa je brezobzirna dosledna obstrukcija, ki ne izbira nobenih sredstev in ki posega, če je treba, tudi po skrajnostih! Na nasilstvo je treba odgovoriti z nasilstvom! Feipe no nošah. »Politično in gospodarsko društvo za I. mestni (poljanski) okraj« je priredilo sinoči javno društveno zborovanje, ki se je vršilo v prostorih gostilne gosp. P. Turka v Streli« ški ulici. L^deiežba je bila prav dobra, in ko je društveni predsednik, obč. svetnik Elija P r e d o v i č, otvo-ril zborovanje, ste biii obe gostilniški sobi popolnoma zasedeni. Poleg obeh poročevalcev je bil tudi navzoč župan in državni poslanec Ivan Hribar, deželni poslanec Turk in več občinskih svetnikov. Predsednik otvori zborovanje, predstavi vladnega zastopnika in oodeli takoj besedo poročevalcu. Deželni poslanec dr. Karel Triller govoril je približno tako-le: Dragi somišljeniki! Kdor je v zadnjem času pazno motril klerikalno gospodarsko politiko, ta se je moral prepričati, da je glavno načelo te politike izstradanje nepokornega naprednega meščana. Za našega vernega kmeta vse, za liberalnega meščana nič, to je po-četek in konec* klerikalne gospodarske politike. odkar gospodari ta stranka v deželni hiši. Ta tendenca vleče se kakor rdeča nit zlasti tudi po vseh, deželnemu zboru predloženih zakonskih načrtih — od deželne banke pa do cestnega zakona. Da je klerikalna gospoda pri tem vzela na muho pred vsem našo napredno Ljubljano, katero že toliko časa brezuspešno naskakuje in ki uživa dvomljivo čast, da plačuje dobro tretjino vseh deželnih davkov, to je ob sebi umevna stvar. Še pred deželnozborskim zasedanjem klerikalna večina deželnega odbora ni imela nujnejšega in boljšega posla, kakor, da je pri vsaki priliki gmotno oškodovala ljubljansko meščanstvo. V dokaz temu le "nekaj vzgledov klerikalne škodoželjnosti: Deželni zbor bil je dovolil mestni višji dekliški šoli, oziroma dekliškemu liceju letno podporo (3000 K in je zaradi tega imel v kuratonjnteh šol svojega zastopnika v osebi g. vladnega svetnika Detele. Že ta, spričo velike kulturne važnosti imenovanih zavodov za celo deželo, naravnost malenkosTiia subvencija, bila je trn v peti klerikalni večini deželnega odbora. Po ukazu te večine moral je g. šolski svetnik Deiela čutiti se naenkrat brez vsakih razlogov »žaljenega« vkuratoriju ter izstopiti, vsled česar je deželni odbor že dovoljeno in nakazano subvencijo 600« K ustavil. In pri tem je ostalo, ako-ravno je kuratorij višje dekliške šole ponudil g. Detel i vsako poljubno zadoščenje. Seveda je potem deželni odbor to subvencijo tudi za bodoče iz proračuna črtal. O tem bo imel zadnjo besedo sicer še deželni zbor, toda ustavljenje že dovoljene in nakazane subvencije za preteklo leto bilo je naravnost protizakonito iu mestna občina bo po mojem mnenju prav storila, ako bo iskala svojo pravico pred sodiščem! To je en slučaj. Drugi pa je 9i proti škodi, so se branile dolgo časa podpisati pogodbo take vrste (Ble-riot n. pr. se je že zavaroval ob priliki svojega vzleta v Budimpešti). Pri tem je mogoča dvojna pot: ali se pridene taka določba že obstoječi polici, ki se glasi na druge poškodbe, mogoče je pa tudi zavarova nje izključno za jadranje po zraku. Pri določitvi premij razločujejo družbe med vodljivimi zrakoplovi in stroji na eni ter med temi in nevod-ljivimi na drugi strani. Cela stvar ima na sebi nekaj jako zanimivega. Veščaki namreč trdijo, da je riziko pri vodljivih zrakoplovih vsaj tak, če ne še večji kot pri ne vodljivih, torej morajo biti tudi premije večje, kakor so večje one od letalnih strojev. Po obstoječem pravu se sodi in kaznuje zločinec — pa naj si bo domačin ali pripadnik tuje države, po paragrafih tiste države, kjer se je zgodil zločin. To bi se lahko obrnilo na zločine, ki se vršijo potom zrakoplovov ali v njih, vendar pa je toliko okolnosti proti temu, da je praktično neizvedljivo. Omenjeni profesor predlaga, naj služi za podlago zastava kot pri pomorskem pravu, kar pa je tudi težko zvedljivo. Zločinec pa lahko poškoduje tudi zrakoplov in v tem ima osnutek za švicarski kazenski zakonik (1903) izrecno določbo v čl. 1*5 postopanje deželnega odbora glede odprodaje starega vojaškega oskrbo, vališča. O tem se je ticer že veliko govo« rilo, a nikdar še ne zadosti, tako kričeč je ta slučaj brezstidne škodoželjnosti deželne uprave. Kakor znano, je imela mestna občina prodano eno samo parcelo tega sveta za 225.000 K, to je po okroglo 70 K štiri jaški meter. Kupčija je bila naravnost sijajna in vse je kazalo, da bo mestna občina napravila iz nakupa vojaškega oskrboval išča lep dobiček, ki bi bil seveda prišel na dobro vsem davkoplačevalcem. To je pa klerikalce jezilo in za to so najeli dva svoja človeka — Štefeta in Krega rja — da sta se pritožil« zoper imenovano prodajo, češ, da je svet prepoceni! Na deželnem odboru Najtežja so vprašanja, tičoča se mednarodnega prava. Čegav je zrak in zračni prostor? Tu prevladuje:a dve mnenji. Zavod za mednarodno pravo je izrazil uaziranje. da je zrak in zračni prostor prost in posamezna država ima pravico zahtevati samo tiste pravice, ki so potrebne za ohranitev nje same. V pošte v pride pri tem mnogo detajlov, ki bi se dali urediti potom, mednarodnih pogodb, ker bi ne pripustila vsaka država, da bi se letalo nad njo v višini 50 ali 100; vzelo naj bi se višino 1500 m kot varovalno plast. Drugi trdijo, da je zrak in zračni prostor, ki se razprostira nad dotičnim kosom zemlje, v neizmerno daljavo last države, kar je teoretično pravilnejše. Le tako bi se dalo uspešnejše braniti interese države, proti vohunstvu, za carino, saj ima Francija že . sedaj določbo, da so vsi zrakoplovi, ki se spustijo na njenem ozemlju na tla, podvrženi carini (min. odlok z 12. marca 1909.) To so stvari, o katerih bo treba tudi našim državnikom in juristom kmalu razmišljati, mirovne konference bodo pa imele v bodočnosti ogromno dela, če bodo hotele urediti strategično stran tega vprašanja tako, da bodo vsaj deloma obvarovale človeštvo smrtonosnih posledic te najnovejše tehnične iznajdbe. so stvar vlekli in vlačili ter so končno spoznali, da je dotični svet glavi nsko premoženje občine, akoravno ga je leta nakupila z izrecnim namenom, da ga takoj zopet razproda. Za-to je deželni odbor sklenil, da v tako prodajo mora privoliti deželni zbor in s tem je bila lepa kupčija uničena, ker seveda v deželnem zboru stvar ne bo prišla na vrsto še leta in leta. Mestna občina pa bi bila prejela kupnino za svet že letos spomladi in tako je okrajšana vsako leto na samih obrestih najmanj za 10.000 K, ne glede na to, da je nezaslišano postopanje deželnega odbora preplašilo tudi druge kupce in da je vsled imenovanih zavlačevanj izgubljena daljša davčna prostost. Prav nič torej ne pretiravam, ako trdim, da je samo v tem slučaju klerikalni odbor oškodoval mestno občino ljubljansko vsaj za 100.000 K. Ljubljanske obrtnike, ki bi bili pri stavbah imeli lep zaslužek pa še posebej! Vrhu tega je odklonila klerikalna večna vsako podporo za gledališče ter obeta isto tudi glede že obljubljene podpore za zgradbo obrtne šole, tako, da bo tudi celo to breme zadelo izključno le mestno občino. In ko je letos župan predložil občinskemu svetu načrt, kako bi se najelo za kanalizacijo, mostove in druge neobhodno potrebne stvari potrebno mestno posojilo na najcenejši način in v to svrho predlagal izdajo posebnih komunalnih zadolžnic pod formalno garancijo dežele, tedaj je klerikalna stranka takoj izjavila, da o taki garanciji ne more biti govora, akoravno vse druge dežele brez ugovora privoljujejo v tako garancijo, ki je tako rekoč zgolj formalna in pomaga mestu le do nižje obrestne mere. Tako torej postopajo klerikalci z našo belo Ljubljano. Pa to še ni vse. Ko so morali u videvati, da tudi pred temi, sicer neznosnimi š^kanami napreden Ljubljančan ne bo zlezel pod klop, začeli so streljati nanj s kanoni in tako se je rodil načrt cesntega zakona: Ta zakon pomenja, kakor se je to že na številnih shodih obrazložilo, za mestno občino ljubljansko naravnost vnebovpijočo krivico, ker bi morala doprinašati za ceste po deželi, za katere doslej ni plačevala niti vinarja, okroglo 200.000 kron poleg tega pa slej ko prej iz lastnega vzdrževati vse ljubljanske ceste. Ce je torej tovariš dr. Tavčar na številnih shodih naglašal, da se je zoper atentat na ljubljansko meščanstvo treba braniti tudi z naj-ostrejšim orožjem, je imel čisto prav *n okna deželne hiše se morajo tresti pred Vašim klicem: Odreti se ne damo! Tako torej pometa klerikalna stranka z našim mestom in ako bo na vseh koncih in krajih oškodovana mestna občina končno prisiljena, d-* bo morala povišali dokiade. boste vedeli, komu se imate za to zahvaliti. In sedaj še nekaj besedi o deželni banki. Tudi to je namreč zadeva, na katero mora ljubljanski davkoplačevalec le z največjo skrbjo misliti. O potrebi ali nepotrebi deželne banke se tu ne bom prepiral. Tudi narodno-napredni poslanci bili smo za to, da naj se ustanovi deželna hipotečna banka, ki naj se peča zgolj s hipo-tečnimi, komunalnimi in melioracijskimi posojili. To bi bilo spričo naših razmer in spričo dobre organizacije našega narodnega trga dovolj. Več kot nepotrebno pa je. da se usta- ttt-i ' ■ ' ' T"T i • ■■ novi deželna banka, ki se bo smela pečati tudi s takimi zadevami, katere imenujemo nevarne in riskantne kupčije, Takih možnosti pa vzlie vsemu našemu trudu v odsekih še vedno kar mrgoli v bančnem statutu, ki ga je sprejela klerikalna večina deželnega zbora. In zlasti naj bi se v take borzne špekulacije ne spuščala dežela, ki niti toliko denarja nima, da bi pošteno plačala svoje narodno učitelj-stvo. V tem pogledu nas ne bo pomiril niti poslanec Mandelj, kateremu se do pred letom niti sanjalo ni o tem, da je poklican za bančnega strokovnjaka cele vojvodine Kranjske in kateremu sicer ne odrekam pridnosti, pač pa zadostno teoretično podlago in vsako praktično znanje-- niti oni vsevedoči dr. Lampe, ki ravno sedaj na deželne stroške pri gališkik judih popolnjuje svojo le-menatarsko bančno vedo. In da ti neuki ljudje v resnici mislijo na rbkantne in nevarne borzne kupčije na eni ter na strankarsko zlorabo deželnega denarja in kredita na drugi strani, to spričuje dej-sto, da so z veliko aroganco odklonili vsako kontrolo deželnozborske manjšine pri upravi banke. To je nekaj tako sumnega, nekaj tako nemoralnega, da bi vsaka vestna vlada morala odkloniti sankcijo takega deželnega zavoda, od katerega je izključena ali vsaj od milosti večine odvisna kontrola tiste narodno - napredne stranke, ki reprezentuje in zastopa vsaj 60% vseh deželnih davkov. In konečno se jaz pri najboljši volji ne morem otresti prepričanja, da se hoče z deželno banko navzlic vsem nasprotnim zagotovilom ustanoviti tudi strankarsko deželno korito. To svojo trditev moram nekoliko utemeljevati: Tovariš dr. Iv. Tavčar in jaz sva v bančnem odseku z vsega početka odločno zastopala mneje, da naj bo predstojništvo deželne banke brezplačen častni posel. In ko s tem svojim predlogom nisva prodrla, zažu-gala sva že v odseku, da bova stvar primerno pojasnila v javnosti. Tega se je kler. stranka očividno ustrašila, kajti še tisti večer je izšla v »Slovencu« izjava vodstva stranke, da se mora črtati iz bančnega statuta ona točka, ki obljubuje predsedniku in trem podpredsednikom (!) stalne plače, ostalim članom kuratorja pa posebno odškodnino za navzočnost pri sejah. Ko sem jaz v javni seji deželnega zbora klerikalno večino opozoril na to obljubo, je dr. Krek slovesno izjavil, da bo takoj z ostro sekiro razsekal to deželno korito, češ, da je bo je, ako banke sploh ni, kakor da bi katerakoli stranka imela kak dobiček od nje. Stavil je tudi v resnici predlog na črtanje odstavka 7., § 25. bančnega statuta, ki govori o tem, da ima deželni zbor določiti plače predsedniku in podpredsednikom ter odškod-nlače, ostalim članom kuratorija pa jaz se vzlic temu bojim, da je. bila dr. Krekova sekira iz mehkega pleha. Klerikalna večina je namreč pustila neizpremenjeno v 'J. odstavku, ^ 25., tisto točko, ki veleva, »da je predsednika in podpredsednike izvoliti na podlagi pogodb, ki jih je skleniti in s katerimi je do'očiti njih funkcijsko razmerje«. Jaz namreč še nikdar nisem slišal, da hi se za brezplačen in častni posel sklepale kake pogodbe. Zaradi tega in ker je klerikalna večina odklonila predlog po-s anca barona Sehwegla, ki je v jasnih besedah obsegal določilo, da bodi predsedstvo in podprsdssdstvo častni posel, bojim se po vsej pravici, da so klerikalci metani s dr. Krekovim predlogom slovenski javnosti in vladi zgolj -pesek v oči. Crtali so namreč samo določbo, da ima deželni zbor določiti plače In nagrad* ter s tem prenesli to pravico na deželni odbor, kar je seveda še slabše in še bolj strankarsko. Statut določa, da je banka podvržena v prvi vrsti deželnemu odboru in da v delokrog deželnega zbora spadajo le tiste točke, katere mu § 26. izrecno pridržuje. Če je torej moja domneva opravičena in dokler nimam pred seboj vsaj slovesne izjave deželnega odbora, vodstva klerikalne stranke, da predsednik in podpredsedniki deželne banke ne bodo plačani ne direktno ne indirektno, jo moram vzdrževati — potem pa moram pribiti dejstvo, da bo deželna banka imela poleg nastavljenih uradnikov strokovnjakov 4 plačane predsednike in dva stalno nastavljena ravnate ja, dočim bi popolnoma zadoščal vsaj za poče-tek samo en ravnatelj. Potem je pa tudi resnica, da se bo zapravilo vsako leto brez vsake potrebe najmanj 50.000 K deželnega denarja. In če upoštevamo veliko kon-kureco na eni strani in dejstvo, da deželna banka, sprejeta od deželnega zbora, po krivdi klerikalne brezobzirnosti, s pičlo večino dveh glasov, na denarnem trgu že s početka ne bo uživala posebnega kredita, potem ni treba biti niti črnogled, niti načelni nasprotnik banke, ako pride do zaključka, da bo taka banka morala biti z vsega početka — pasivna in da bo tudi za njo v prvi vrsti plačeval kranjski meščan, v najprvi vrsti pa ljubljanski davkoplačevalci. Zato je povsem opravičeno, ako ljubljanski davkoplačevalci tudi v tem pogledu zahtevajo popolne jasnosti in da protest u je jo zoper sankcijo bančnega statuta dokler te jasnosti nimajo. V tem ozi-ru treba bo spregovoriti tudi še v občinskem svetu odločno besedo. Moja dolžnost kot Vašega poslanca pa je bila, da Vas na to nevarnost opozorim. V ostalem obljubujem Vam v lastnem in v imenu svojih tovarišev, da bomo svojo težavno nalogo, braniti slovenskega meščana pred krivičnimi bremeni, po svojih najboljših močeh tudi še v naprej izvrševali in da se ne bomo strašili nobenega, tudi še tako hudega nasilstva. — Slej ali prej se bodo odprle oči tudi tistim, ki so danes še slepi — naša naloga pa je, da ta trenutek pripravljamo in pospešimo. Burno, dolgotrajno odobravanje je sledilo govoru, nakar je povzel besedo deželni poslanec dr. Ivan Tavčar, ki je predvsem izrekel željo, da bi predgovornik, deželni poslanec dr. Triller še večkrat stopil pred ljubljanske davkoplačevalce s tako izbornim govorom, da bi jim odprl oči, kakor je že sam dejal. Resnica je, da je nujna potreba, da se davkoplačevalcem odprejo oči; v Ljubljani se to pač godi, ali na deželi pa vlada v tem oziru nekaka zaspanost, kar se pa mora tudi izpremeniti. Napraviti hočem predvsem nekoliko splošnih opazk. Stojim na stališču, da našega meščanstva ne gre več v še večji meri obremenjevati. Vi ste že dosedaj dovolj plačevali za deželo, dasiravno niste od nje imeli skoraj popolnoma nič. (Klic: »Samo batine!«) če je dežela plačevala 1,100.000 K, so mesta in trgi plačevali 2,000.000 K. Že dandanes plaču- efo mesta glavni del deželnih do-ad, ki se vse porabijo za deželo, in te dokiade gredo po večini iz vaših žepov. In čisto krivično se mi zdi, ako se hoče sedaj klerikalna večina postavljati na stališče, da vas je treba še bolj zadaviti, kakor ste že bili zadavljeni sedaj. Klerikalni stranki seveda ne ugaja, da smo začeli prirejati shode in meščanstvu odpirati oči in zato vpijejo in kriče, da ne govorimo resnice, da lažemo, dasiravno je resnica ravno nasprotno. Naši klerikalci so sami največji grešniki, a stvar so preobrnili tako, da naj bi bil tisti sedaj grešnik, ki jim očita njihove grehe. (Pritrjevanje!) To so zlasti pokazali v umazani aferi škofa Jegliča. Potrebno je, da se govori o tej stvari na javnih shodih, kajti pravico imamo zato, in tudi dolžnost, saj se nam je bati za naše otroke, za naše obitelji. Na Hrvatskem je izšel v nakladi napredne stranke ponatis znane škofove knjižice. »Slovenec« je takoj pograbil to zadevo in pisal, da se je izvršilo tako združenje slovenske in hrvatske napredne stranke in sicer v znamenju pujska! Konstatiram, če je to res, da je to pač najhujša obsodba, ki se je mogla izreči proti ljubljanskemu škofu! (»Tako je!«) S svoje strani ne odobravam, da se je ponatisnila ta knjižica. Za tako pokujše-vanje je najboljše, da bi se zakopala par metrov pod zemljo. Ne odobravam, da se je ponatisnila knjižica v Kranju, da se je ponatisnila v Zagrebu. Nikakor pa ne gre, da bi mi bili zato postavljeni pred prašičja korita, pač pa gre to le tistemu, ki je prvi spustil pujska na zemljo, ki bi bil moral vedeti,dasebo delala kupčija s tem prešičkom. Zato je tudi od naših klerikalcev naravnost nesramna komedija, če pravijo, da smo mi prešit ki, ne pa tisti, ki je prvi pripeljal prešieka na svet! (Živahno pritrjevanje!) Komedijo so igrali naši klerikalci v dežeinem zboru tudi s tem, da so skušali osmešiti zastopnike meščanstva* Skušali so uničiti dva meščanska mandata in so hoteli s tem v javnosti pokazati, kako so nas pri ugotovitvi volilne reforme speljali na led. Mi smo sprejeli volilno reformo z najboljšo voljo in nikdar nismo mislili na kako nepoštenost, pač pa je bilo tako pri klerikalcih in zato pač ne morejo pričakovati od nas kakega posebnega gentleman-skega postopanja. Taka komedija ne dovede do cilja in se uduši sama v sebi! Danes vedo klerikalci, kako teško je dobiti najvišjo sankcijo za kak sklenjeni zakon. In res je pričakovati, da ne bodo dobili najvišje sankcije niti za lovski zakon, niti za izpremembo občinskega reda in občinskega volilnega reda, ravno tako pa tudi ne za deželno banko, kajti deželna vlada stoji na stališču, da bi morali biti tisti, ki pbičajo 2,6000.000 kron, tudi zastopani pri deželni banki. (»Tako je!«) Ta postava torej najbrž ne bo dobila najvišje sankcije! Ali mi zato ne sinemo biti zaspani, pokazati je treba zavednost, vi ne smete spati, kakor žalibog spi naša stranka tupatam na deželi. Ne ugaja mi, da se v nekaterih mestih in trgih, kjer hoče naša stranka sklicati shod, branijo shoda in nam večkrat odgovore, kar naj tu javno grajam, da pri njih ni treba shoda, da se s shodom edino le razburja ljudstvo, in da takega razburjenja ne morejo prenašati. To je napačna politika« ki se mora izpremeniti. Ne reči, < treba shodov, da naj se 1 judstv razburja, kajti bolj ko se ljudje vedajo, zakaj se gre, bolj ko se odprejo oči, bolj ko spoznajo svoj ložaj, boljše bo za ljudstvo s« (Pritrjevanje!) Klerikalci imajo predvsem želji. Prva tiči v tem, da hočejo \ ta kolikor mogoče podpirati, za pa hočejo upreči mesta, da bi pi vala. Kmet naj dobi vse, česar p< buje, a zato naj bi pa potem km storil nič drugega, kakor le zanič meščana, ki plačuje zanj. Mesta hočejo popolnoma uničiti! Seveda je predvsem na vrsti I ljana, katero si hočejo podjarm tem, da so predložili nov občinski lilni red za Ljubljano. Ljubljani mesto z lastnim statutom, ima i gotove pravice, svoje gotove prh gije, a te pravice hočejo klerik ostentativno teptati z nogami, češ, mi smo vse, vi ste pa le zau da plačujete. — Predložili so nov činski volilni red, pri čemer skrajna nesramnost tiči v tem, da niti vprašali niso činskega zastopa v tej zadevi. ] prej bi bil moral razpravljati o i ri mestni zastop ljubljanski, in č drugega, predvsem bi bili mora]; vedeti naše želje. V tem je ravno tonomija mesta, in te avtonomij ne pustimo vzeti! (Odobravanje!] Vpeljati hočejo proporcijonalni sistem. Jaz zase pritrjujem temu po noma. Toda prav: če hočejo vpel, proporcijonalni sistem, naj ga vpe jo po vsej deželi, ne le za ljubljan mesto, torej po vseh občinah. Pobi se pokazalo, da je v vsaki ob napredna manjšina, in zato ne klerikalci proporcionalnega sist< na deželi, pač pa le samo za Ljub no, katero bi čim prej tem rajši goltnili. Je pa še druga določba, ki je no tako nevarna avtonomiji ljubi skega mesta. Sprejela se je nac v zakon določba, da deželni zbor ko priklopi ljubljanskemu m« bljižnjih vasi, kolikor hoče, ako proti volji ljubljanskega me* (»Škandal!«) Če bi torej klerik n. pr. v Ljubljani ne mogli zm; ti v III. razredu, priklopili L ljani Rudnik, Moste, in če bi treba, tudi še cel Št. Vid. To po panje je gotovo pravi atentat na samostojnost Ljub! katerega si nikakor ne smemo pu ti dopasti, proti kateremu se m mo braniti do skrajnosti. Nikakor smemo in ne moremo pustiti, da se Ljubljana na tak način dekla la, da ne bi imela več tiste avton je, kakor jo je imela doslej! (»T je!«) Kar tiče gospodarskega delo nja naših klerikalcev, ga je očrta predgovornik. Njegovim izvajan imam dostaviti le še nekaj, da vic da gre res za vaše žepe! V Ljubljani ne bi smelo biti ka, ki bi se postavil na tako stali kakor se je oni trnovski volilec, k dejal: »če nam nalože večje da^ jih bomo pa plačevali.« Ne vem, k bi s takim eksemplarjem, ali pri muzej, zaslužil je pač, da pride špirit! Ljubljansko meščanstvo m( stati na stališču, da je storilo že sedaj več za deželo, kakor prav prav gre, in da nikakor ne more stati na to, da bi se mu nakopičila flejnnni Trjt. (Dalje.) Morda ne bo odveč, če pri ti priliki posvetimo nekaj vrstic tržaški policiji. Na čelu ji stoji dvorni svetnik Manussi, razumen mož in vse prej kakor kak policijski tiran po izgledu barona Schwarza. Postopanje policijskega ravnatelja Manus-sija, oziroma njegovih organov pri političnih manifestacijah in demonstracijah je bilo vedno jako liberalno. Princip njegov je, da dopušča tudi demonstracije, dokler ne zadobe državi ali javni varnosti nevarnega značaja. To vsekako priča, da je dvorni svetnik Manussi mož moder-aega naziranja. Policijska uprava je razdeljena na dve veliki skupini, na varnostno policijo in na državno policijo. Vodja varnostne policije je višji policijski svetnik Freuer, vodstvo državne policije pa imata v rokah vladni svetnik dr. Mahkovec, rodom Slovenec in policijski svetnik Zie-gler. Vodstvo policijskih agentov je v rokah dr. Pehoča. Med agenti in stražniki so zastopane vse narodnosti. Zapovedniki straže so skoro sami bivši oficirji, ki bi časih prav radi po vojaško ostro nastopali, ko bi jim tega ne branili višji funkcijo-narji. Tržttški policiji se mora priznati, da je v obče spretna in taktna, četudi se ji časih primerijo malerji, kakor z ulomilc; in morilci kočijažev. Zdi se pa, in to je tržaško policijo precej kompromitiralo, da je med nižjimi policijskimi organi poleg jako vestnih ljudi tudi nekaj sumljivih elementov. Že omenjena afera policijskega oficijala Pasqualeta, kateremu se je dokazalo, da je bil zaveznik in zaščitnik nevarnih tatov, je za te razmere jako karakteristična. Italijan je pač takih plemenskih nagnenj, da mu ni nikdar zaupati. V Italiji, kjer seveda poznajo značaj svojega naroda, računajo z italijansko nezanesljivostjo in nezvestobo kot s faktorjem, ki igra v vsem življenju veliko vlogo in ki ga ni mogoče zatreti. Kako vsled tega spoznanja ravnajo, pričajo nam kontrolne razmere v vsi javni upravi. V Avstriji potrosi država uprav ogromne svote za kontrole državnih organov. Samo v področju tržaškega železniškega ravnateljstva velja kontrola na leto menda nad milijon kron. Za to ogromno svoto stekajo kontrolni organi za najneznatnejšimi službenimi pregreški in časih ljudi celo šikani- rajo. V Italiji pa izdajo za kontrolo naravnost smešno majhno svoto. Tam pravijo, da bi resna kontrola v takem obsegu, kakor je v Avstriji, veljala desetkrat več kakor bi koristila. Dalje pa tudi pravijo, da bi kontrola tudi nič ne pomagala, ker absolutno pošten sploh noben Italijan ni. Iz tega spoznavanja so v Italiji uredili kontrolo tako, da kontro-lirjo svoje organe le redkokdaj, da pa strahovito kaznujejo vsako nepoštenost. Za tista mala poneverjenja, ki se še največkrat zgode pri javnih uradih, dobe storilci v Avstriji par mesecev zapora, v Italiji pa kar 10 in 15 let. Strah pred to grozno kaznijo je vzrok, da se Italijani premagujejo in relativno pošteno opravljajo svoje službe, država pa si prihrani ogromne svote, ki bi jih morala sicer izdajati za kontrolo. Da se zopet vrnemo k tržaški policiji! Ko bi tržaška policija postopala tako, kakor deželna vlada v Ljubljani, potem bi bili vsi primorski orožniki sploh celo leto samo v Trstu in bi vojaštvo imelo celo leto »bereitschaft«. A tržaška policija izhaja brez orožnikov in brez vojakov, dasi so v Trstu vse drugače nevarni elementi, kakor v Ljubljani. Ko so bile zadnjič v Trstu velikanske demonstracije zaradi Ferrer-ja, so iztekle prav srečno. Te demon- stracije so bile vehementne, a policija je posegla vmes šele potem, ko je bila hudo provocirana in napadena. Če bi bila pri tej demonstraciji policija tako postopala, kakor se je v Ljubljani postopalo 20. septembra 1908., bi bila ustrelila vsaj 500 oseb. Razen državne policije je v Trstu tudi mestna policija, ki pa ima jako omejen delokrog. Tržna policija je njeno poglavitno delo, ki ga opravlja z pristnoitalijansko zanikr-nostjo. V Trstu povžijejo ljudje ogromne množine pokvarjenega mesa, ponarejenih živil in slabega mleka. Samo enemu opravku se tržaška mestna policija posveča z vnemo in eneržijo — šikaniranju slovenskih prodajalcev in prodajalk raznih živil. Dosti to ne zaleže, ker so Slovenci ravno veliko poštenejŠi ljudje, kakor Italijani; tisti, ki imajo slabo vest, pa si že vedo pomagati. Karakteristične za mestno policijo v Trstu so njene uniforme. Te uniforme so nekaka permanentna demonstracija; narejene so namreč po izgledu policijskih in vojaških uniform v Italiji in naj menda pričajo, da smatra tržaška občinska uprava pripadnost Trsta k Avstriji samo za provizorij. Poglavitna napaka tržaške državne policije je, da ima premalo sposobnih agentov. Spričo toliko kri- I minalnosti, kakor je je v Trstu spričo zarotniških, nasilnih in rt lucijonarnih nagnenj tržaškega lijanstva, nikakor ne zadostuje sai kakih petdeset agentov, posebno so Italijani svoje »delo« prav spr no uredili. Bili so časi — namreč pred in Oberdanku — ko so Italijani pola li največjo važnost na demonstri nje s petardami. Res se je zgac vse italijanstvo na tej in na naspr ni strani Adrije, če je v Trstu po kaka petarda. Vselej je tak pok klical Italijanom v spomin, da W ja še ni vsa unita in da Trst & rešen, a vselej jim je poklical v s min Oberdanka —- a koristil jim nič, nego jim le nakopal polici preganjanje. Demonstracije s petardami ponehale. Oode se še demonstraci ki so sicer nedolžnejšega značaja pa vendar razodevajo notranje ri položen je Italijanov. Svoje delo prevrat so preložili Italijani v raz ne svoje organizacije, v mestne f in urade in javne naprave in to izda veliko več, kakor vse peta* Za nadziranje in zasledovanje ta ga dela je pa treba ne le vse več go tudi vse drugačnih agentov, kor jih ima tržaška policija. (Dalje prihodnjič) , d tvrj se 1 L oni ki mg s\ riv •ik; -to nova reč ja bremena! (Živahno odobravanje!) Ne bom govoril o cestnem zakonu in drugih takih rečeh, faktum je ta, da je pri sem tem glavni namen klerikalne večine, izžeti in izsesati iz Ljubljane vse, kar se da! Pri tem pridem na besedo — diferencira-> klnje. Ta beseda pomeni toliko, kakor sa da se hoče Ljubljani naložiti breme pl /.a bremenom, izpod katerih naj ne po hi več vstala. Pri zadnji seji deželne nega zbora je rabil deželni glavar to Uvhrsedo. Iz njegovega izvajanja je bilo spoznati, da je zadnja rešitev klerikalcev ravno diferenciranje. Je pač res: za vaše žepe gre! Diferenciranje se pri zemljiškem nuvku ne da izvesti, pustiti se mora isto, kakor je sedaj, da kmet ne bo prizadet, zato pa je treba diferenciranje pri dokladah na druge držav-ne davke, kakor hišnorazredni in hiš-nonajemninski davek in s tem bi bila •Tivuo Ljubljana najbolj prizadeta. Tisti, ki plačuje 4 K, naj bi ne pla- ■ al nič več, tisti pa n. pr., ki plačuje *edaj 8 K, bi pa plačeval skoraj še nkrat več. Posledica tega bi bila, da i Ljubljana plačevala veliko več leželnih doklad, kakor jih je doslej. Kdor bi plačeval 20 K, bi s tem pla-il 15 K deželnih doklad, kdor bi st|plačeval 30 K. bi bilo pri tem 25 K deželnih doklad itd. To je diferenciranje. Je res to jako sposobno orožje, toda obrnjeno je le proti mestom, ka.iti ta ravno plačujejo največ takih davkov. Tako bodete prišli vi mesarji -a mi v klavnici ua desko, in diferenciranje bo listi nož, ki vam bo plesal okrog vrata. Niiša mesta in trgi naj bi na tak na-fin izkrvaveli na korist kmečkim občina m. Mislim pa, da se ne bodete podali, (Odobravanje!) da se bodete postavili v bran, da ne bodete igrali klavne uloge na zgoraj, kakor da ste i vsem zadovoljni, da vlada ne bo mislila kaj takega. In da se to zgodi. ta namen prirejamo shode, zato se - priredil tudi današnji shod, da se vam, kakor je rekel predgovornik. odpro oči! Oni trnovski volilec, ki je rekel, bo rad plačal, če bo več davkov, bil — klerikalec. Tako pač nastane sedaj tudi za vas vprašanje, ali ni morda za vas Ljubljančane škodljivo, ako ostanete še nadalje napredni, i ne bi vam kazalo, da na celi črti ivstoplte v klerikalno stranko? Xa o odgovarjam: Tako gospodarstvo v želi bo postalo sčasoma klerikal-om nevarno. (»Je že!«) Klerikalci delajo, kakor bi bili ljudje, kate-im so na razpolago celi merniki ce-;inov. Postavili so si velikanske na-nere, a ne vem, če bodo v stanu izpol-te svoje naloge. Za to je treba denarja! Iz kmeta se denar ne da iztisni-. iz zemljiškega davka se ne da do-vee. in če bi kmeta djali pod irešo, bi se jim kmet takoj uprl. »ti pa hočejo za tisto bogato dežel-upravo svojo deželno banko, dežel-elektrarno, zavarovalnico za žimo, kar j** posebno nevaren ekspe-1 nt. Iz kmeta se ne da i zp resa ti •- zato jim ostanejo samo še mesta trgi! Xe ostane jim nič drugega, ha jih je izprešati. Ce postanete klerikalci, so vam usta zašita, zamaŠena! Če na prednjak i prestopite v kle-kalni tabor, si s tem sami zaprete sami bi zlezli pod britev, ki m jo kl eri kale i stavijo na vrat. Žabi bila največja nespamet, ako bi estopili v klerikalni tabor, sami bi : v svojo gospodarsko smrt, niti ugovarjali ne bi mogli. Edina ametna pot za ^as je, da ostanete ijprednjaki. Tako ste prosti, in osta-■ samostojni in v napredni stran-fi odločno zavraeate nesramne napale klerikalcev povsod, po vseh me-fih, pa naj bo to v Ljubljani ali pa j deželi! Dolgotrajno, viharno odobravajo sledilo govornikovim besedam, /, da je govcril vsem navzočim naravnost iz srca. Xato se oglasi k besedi obč. svetilk Kozak, ki je povdarjal, da po fb jasnih izvajanjih obeh poročevalcev pač vsak ve, kaj ga čaka. Ce ■ res posrečijo klerikaleem njihove a kane, potem pač mora vsakomur /atrepi tati srce. Kdor mora sam trdo fie!ati od ranega jutra do poznega * "era, da preživi sebe in svojo družino, pač ve, kako teško se služi dolar, kako teško se plačujejo davki, 'n sedaj naj se nam naprtijo še nova »remena, sedaj pridejo ljudje za na-S-'M hrbtom in nam hočejo potegniti zadnja jermena s hrbta. Zato se je treba upreti z vso odločnostjo, naši Poslanci pa naj drže svojo besedo in kolikor le mogoče zadržujejo Uresničenje klerikalnih nakIej>ov. Ko pride čas zat^, naj se izkažejo ^r»t možje! — Nato priporoča, da bi >f' prebivalci poljanskega okraja čim ^jtesneje okleuili svojega društva, ce ali 10 KM H; pe ar. *o§ >b Lee ne lb li i rt >lj .n: * 1 nei > t tei k j M L } HM )U! ncl )r la isi LOl Ta loi al nje idi li* ki v ka de de no » ( L VI ia u rei i ;p.d k pri d ag rit t P ta e g a i i j ) zli sfl d« ki pridno in vztrajno deluje v njihovo korist. Končno se zahvali poslancem za njihovo vztrajno delovanje in jim zakliče: živeli naši poslanci: Zborovalci so se živahno odzvali temu pozivu, nakar je še g. K 1 i nc opozoril na to, da pri vojašnici zloženo kamenje ovira promet in lahko nastane kaka nesreča, na kar je obljubil navzoči župan, da bo takoj ukrenil potrebno, da se ta nedostatek odstrani. Nato je predlagal g. Oerne sledečo resolucijo: »Na shodu »Političnega in izobraževalnega društva za poljanski okraj« dne 12. novembra 1900 zbrani volilci odločno protestirajo proti nameravanemu cestnemu zakonu, s katerim se naravnost hoče odreti ljubljansko prebivalstvo in proti novemu občinskemu volilnemu redu za deželo in za mesto Ljubljano, s katerim se hočejo oropati naši somišljeniki njihovih političnih pravic; nasprotno pa soglasno odobravajo nastop narodno - naprednih poslancev v deželnem zboru, ter jih poživljajo na skrajen odpor v obrambo političnih pravic in gospodarskih koristi svojih volileev, obsojajo pa z vso ogorčenostjo nasitno znkonnlmno postopanje deželnega trla v a rja v zadnjem zasedanju deželnega zbora.« Resolucija jc bila z odobravanjem sprejeta soglasno, glasovanja se je vzdržal edino le navzoči poročevalec »Slovenca«;. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je predsednik zaključil zborovanje z zahvalo obema poročevalcema in navzočim za obilno udeležbo . Prepričani smo, da bo shod obrodil za/eljeni u-peh in odprl poljanskim davkoplačevalcem oei. da bodo popolnoma izpregledali in spoznali, da njihova korist zahteva, da se odločno oprimejo narodno - napredne stranke in krepko z drugimi okraji vred protestirajo proti klerikalnim odkritim in zahrbtnim napadom na naše meščanstvo! Politični položaj. Poljaki. D u n a j , 12. novembra. Poljski klub jt* daiK-s dopoldne sklenil politično debato odgoditi na prihodnji teden ter je vzel v pretres tekoče klubove stvari. Ko se je popoldne seja nadaljevala, je posi. Stapinski hotel zopet izzvati politično debato z izjavo, da je Poljska ljudska stranka brezpogojno za i vkonstrukcijo kabineta in da za drugačnih pogojev ne more podpirati politike klubove ma-ioritete. Načelnik kluba je odgovoril, da za debato v tej smeri ni ngo-•ku moment in poleg tega se je dopoldne politična debata odgodila. Upa tudi, da se mu v kratkem posreči svojo akcijo dokončati na tak na-"in, da ne bo ne zmagalcev in ne premagancev. — Poljski klub je vzel to načelnikovo izjavo na znanje in je nadaljeval posvetovanje o tekočih klubovih zadevah. Dunaj, 12 novembra. Posl. Stapinski je zainvzil. da bo s svojimi pristaši izstopil iz Poljskega kluba in se pridružil »Slov. Enoti« če P'Wj- Slovanska Enota«. Dunaj, 12. novembra. »Slov. Enota« je imela danes sejo, na kateri je debatirala o situaciji, ki je nastala po Dulembovi avdijenci. V komunikeju, ki je o seji izšel, se izraža zahvala cesarju za njegovo izjavo, da bi nc trpel protislovanske politike, obenem pa tudi obžalovanje vladi, ki cesarja napačno informira; kajti le tako si je mogoče razlagati cesarjevo trditev, da sedanja vlada ne zasleduje protislovanskih tendenc. Dokazov za p roti slovansko postopanje vlade je dovolj: javne in tajne poštne naredbe, nepravično imenovanje sodnikov na Češkem, v prilog Nemcem enostransko imenovanje uradnikov pri podržavljenih železnicah, sistematično germaniziranje pri imenovanjih uradnikov na Južnem Štajerskem in Koroškem, germanizacija pri državnih železnicah na Češkem. Moravskem, v Šleziji in jugoslovanskih deželah, popustljivost napram protislovanskemu pouličnemu terorizmu na Dunaju, predložitev znanih jezikovnih zakonov v sankcijo, podelitev koncesije oderuški bo-senaki banki itd. itd., sploh vse to, kar je potrpežljiva češka ministra slednjič vendarle prisililo, da sta de-mi^ijonirala. Izreklo se je tudi globoko obžalovanje, da je vlada izrabila v utrditev svoje pozicije avtoriteto krone, kar je predvsem graje vredno z konstitueijoualnega stališča, pa tudi zato, ker avtoriteta in ugled krone s tem trpi. Dunaj, 12. novembra. Vpliven član Slovanske Enote<■ je izjavil, da Slov. Enota se vedno zahteva brezpogojno odstranitev sedanjega kabineta. Baron Bienerth ima sicer le dve možnosti: vladati s § 14., kar bo šlo vsled včerajšnjega sklepa ustavnega odseka pač teško, ali pa upeljati ex-lex stanje. Na to slednje bi pa Slovani odgovorili s tem, da bi odrekli plačevanje davkov. Kriza na Ogrskem. Parlament, Budimpešta, 12. nov. V današnji seji, ki se je začela ob 10. dopoldne so se prečita la najprej pisma, v katerih podajajo predsednik Justh in oba podpredsednika svojo demisijo. Nato je starostni predsednik izjavil, da bo izvolitev novega predsedstva jutri. Justhova stranka. B ud i m p e s t a, 12. novembra. V današnji seji stranke neodvisnosti je bH predsednikom izvoljen posl. Meszko, kandidatov za predsedni-štvo parlamenta pa Justh, akoravno se je tega branil. Rumnnski poslanec o položaju. Zagreb, i 2. nov. Ainamer Tagblatt« objavlja iijterviev z rumnnski in poslancem Vajdo, ki je med drugim dejal sledeče: >Alternativa se glasi: demokratizacija ogrskega ustavnega življenja z vpeljavo volilnega zakona po avstrijskem vzoru vsled obljube krone, ali pa uspešno nadaljevanje boja po etapah mndjarske oligarhije v interesu — personalne unije. V boju med Košutom-sinom in Košutom-očetom. katerega zastopa Justh, so simpatije nele velike mase Madjarov, temveč tudi Nemadiarov na Ogrskem na strani slednjega. Pa negiede na simpatije, ki v političnih bojih ne igrajo odločilne uloge, bo tudi nemadjarska narodnostna stranka — iii prej ali slej tudi Hrvatje — či^to avtomatično vsled nujne sile dogodkov hočeš nočeš sil jen a h ko-operaeiji z Justhovo stranko, če pojdejo stvari tako naprej. Sila razmer bo prej ali sle} izvedla solidarnost med J ust ho v i mi Košutovci in Xe-madjari in bo te slednje na ta način napravila za neprostovoljno orodje onih, ki teže za personalno unijo. Samovlada stranke, ki je prepojena z idejami Lodovika Košuta, bi bita potem le še vnrnšanje časa in se bo morda udejstvila že pri prihodnjih volitvah. To so logične konsekvenee politike, ki jo je delal doslej Dunaj v ogrski krizi. Hrvati. Budi m p e š t a , 12. novembra. Za včeraj najvoverlana konferenc? hrvatskih poslancev v parlamentu se včeraj ni mogla vršiti, ker niso dobili vsi poslanei pravočasno vabi1. Konferenca se vrši danes. Hrvatje se za sedaj ne bodo pridružili nobeni madjarski stranki, temveč bodo igrali idogo liiirnorra opazovalen ter se bodo tudi vzdržali glasovanj o važnih nrodloe-ah. Vendar* inndjarski »k>-Htieni krogi mislijo, da Hrvati ne bodo podpirali nobene akcije, ki bi bila naperjena proti Jnsthu. Španija. M a d r i d . 12. nov. Ferrerieve svobodno šole se bodo po novem letu vkljub protestu barcelonskega nadškofa zopet otvorile. Zarota proti evropskim vladarjem? B a e n os A r res, 12. nov. Takojšnja državna policija je prišla na sled veliki internocijonalni zaroti, ki je nameravala pokončati vse evro?>-ske vladarje. Predpriprave so bile Že dovršene. Zarotniki so imeli v vs*»h evrooskih glavnih mestih pomagav-ce. Tukajšnjo oblast je že poslala evropskim vladam dokazila. ~Mflr¥n9 ttetoustoo! Zn volitve v obrtno sodišče, ki se vrši v nedeljo, dne 14. novembra 1909, se vam priporočajo v izvolitev sledeči kandidati. :in sicer: I. V skupini veleobrtov: (rumene glasovnice,) kot prisedniki: 1. Banovce Alojzij, uslužbenec pri tvrdki Samassa. 2. Grošičar Matija, uslužbenec pri tvrdki Žnbkar. 3. Hribar Fran, tiskar v »Narodni tiskarni«. 4. Jaklič Lndovik, uslužbenec pri tvrdki O. Toennies. 5. Jeras Esridii, uslužbenec pri tvrdki K^-lsper & Toninžič. 6. Križaj Friderik, uslužbenec pri tvrdki 0. Toennies. 7. Petrič Rudolf, uslužbenec pri tvrdki Rosner & Co. v Šiški. 8. Tonija Ivan, uslužbenec pri tvrdki Mikusch. kot namestniki: 1. Meh le Mihael, uslužbenec pri tvrdki Maver & Co. 2. Mihevc Matija, uslužbenec pri tvrdki G. Toennies. 3. Tomaiin Ivan, uslužbenec pri tvrdki pivovarna »Union«. 4. Trampu! Josip, uslužbenec pri tvrdki Zalaznik. Kot prisednika vzklicnega sodišča: 1. Por en ta Peter, uslužbenec pri tvrdki Vodnik v Šiški. 2. Mancini Anton, tiskar v »Narodni Tiskarni«. II. V skupini malih obrtov: (sive glasovnice.) kot prisedniki: 1. Carl Josip, plačilni natakar, Narodna kavarna. 2. Dereani Filip, stolar, tvrdka Boueon. tf. Frank Leopold, čevljar, tvrdka Za ml jen. 4. Fritz Adolf, dimnikar, tvrdka Vrbovec. 5. Furlan Fran, ključavničar, tvrd- ka Fasching. 6. Oogala Andrej, kamnos .k, tvrd- ka Tom a n. 7. Ham Valentin, mesar,, tvrdka Cerne. 8. Jakopič Ivan, knjigovez, tvrdka Prečk var. 9. Primožič Josip, mizar, tvrdka Primožič. 10. Sušnik Martin, tesar, tvrdka Hndnik. Kot namestniki: 1. Juvan Aleksander, čevljar, tvr-ka Zamljen. 2. Mofcar Dragotin, tiskar, tvrdka Hribar. 3. Sesek Fran, klepar, tvrka Eeker. 4. Skarjevec Ivan, slikar Spodnja Šiška 29. 5. Vovko Anton, knjigovez, tvrdka Bonač. 6. Wicter Maks, mesar, tvrdka Cerne. Kot prisedniki prizivnega sodišča. 1. Korene Rado, tiskar. Učiteljska tisknrna. 2. Skubie Ivan, knjigovez, tvrdka Bonač. Narodni delavci! Poživljamo Vas, da se gotovo v polnem številu udeležite teh volitev in oddaste svoje glasove za zgoraj imenovane kandidate, katerih imena že jamčijo, da bodo kot zastopniki delavstva storili vedno in vselej svo5o dolžnost, kedar ho šlo za varstvo delavskih interesov. — Narodno delavstvo! Vsi na krov! Za Vašo korist gre! Udlitea u ttm skupino obrtnega Miifo »Slovensko obrtniško društvo« priporoča v sporazumu z izvrše valnim odborom narodno - napredne stranke za volitve v II. skupino obrtnega sodišča, ki voli 10 prisednikov in 6 namestnikov ter dva prisednika vzklicnega sodišča te-le gospode: 1. Tosti Ivan, gostilničar; 2. Škafar Fran, mizar; o. Pust Ivan, ključavničar; 4. Lenček Alojzij, klepar; 5. Oblak Matej, čevljar; G. Rojina Josip, krojač; 7. Toni Josip, mesar; 8. Prislau Filip, črkoslikar; 9. Kušar Fran, izvošček; 10. Breskvar Fran, knjigovez. Za namestnike prisednikov pa: L Valentič Mate, brivec; 2. Kenda Ivan, restavrater; 0. Krapež Milko, urar; 4. Zaje Ivan, tesar; 5. Pilko Fran, ključavničar; ti. Turna Ferdo, čevljar. Vsklicno sodišče: 1. Stare Fr. st., sobni slikar in posestnik; 2. Rebek Josip, ključavničar. Pozivamo somišljenike, naj na dan volitve složno glasujejo za priporočeno kandidate, katerih imena jamčijo, da bodo obrtniški interesi izročeni v prave roke. Volitve so v torek, dne 10. t. m. od 8.—12. dopoldne. (Volišča so: Šole na Ledini, Coj-zovi cesti, »Mestni dom« in telovadnica II. drž. gimnazije.) fastitlm ss. trssucem! Za volitve prisednikov obrtnega sodišča, ki se vrše v torek, dne 16. novembra vam priporoča gremij trgovcev in odbor trgovskega društva »Merkur« za kandidate sledeče gospode ter vas prosi, da pri teh za trgovce tako važnih volitvah združite svoje glasove na sledeče gospode: I. Prisedniki: 1. Ca dež Gvidon, trgovec v Ljubljani. 2. Golob Valentin, trgovec v Ljubljani. S. Kollman Robert, trgovec v Ljub. ljani. 4. Meglic Karol, trgovec v Ljubljani. 5. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani. 6. Samec Ivan, trgovski družabnik v Ljubljani. IL Namestniki: 1. Jeranelč Alojzij, trgovec v Ljubljanu 2. Kessler Ignacij, trgovec v Ljubljani. 3. Pollak Josip, trgovec v Ljubljani. 4. Soklič Matej, trgovec v Ljubljani. III. Prisednika za vzklieno sodišče: 1. Lilleg Alojzij, trgovec v Ljubljani. 2. Šara bon Andrej, trgovec v Ljub-ljani. Gg. trgovinski uslužbenci vseh strok! Za volitve v obrtno sodišče, ki se vrše v nedeljo, dne 14. novembra t. 1. vam priporočajo združene organizacije »Slovensko trgovsko društvo Merkur«, »Društvo trgovskih so-trudnikov« in ^Pomočniški odbor gremija trgovcev« niže navedene gospode tovariše za kandidate ter vas poživljajo, da oddaste v tej tako važni volitvi vsi složno svoje glasove za sledeče skupno določene kandidate: A. Obrtno sodišče. Pri»cdniki: 1. Josip Sekttla, trg. poslovodja v Ljubljani. 2. Ivan Podlesiiikar, trg. sotrudnik v Ljubi ja ni. 3. Josip Drčar, trg. sotrudnik v Ljubljani. 4. Fran Kovač, trg. poslovodja v Ljubljani. o. Franc Petan, knjigovodja v Ljubljani. 0. Franc Jane, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Namestniki: 1. Vinko Požar, trg. sotrudnik v Ljubljani. 2. Anton Potočnik, trgovinski poslovodja v Ljubljani. 3. Josip Cinka, trg. sotrudnik v Ljubljani. 4. Avgust Jagodic, trg. poslovodja v Ljubljani. B. Vzklieno sodišče: 1. Franc Kavčič, knjigovodja v Ljubljani. 2. Franc Mulaček, trg. poslovodja v Ljubljani. VABILO na Kimu Mw0 ki ga priredi „Politično gsspsdankfl i iztirfieiata društvo Z8 ™ti ekrgj jutri, v soboto, 13. novembra o'a S. zvečer v ooiii pisni s. I. P2ffl ca Marimsvi cesti št. 36. Dnevni ?*eti: 1. Poročilo o dežehiozborskem zase* iaujc. poroča g. dež: poslanec dr. Ivan Oražen. 2. Pcroć.Uo o političnem polož&fia, poroča g. dr. Ž e r j a v. 3. Slučajnosti. Voilmačanje, udeležite sc t^a važnega zborovanja. Protestirati hočemo proii vpeljavi aovir davkov po sedanji UelelnozSorski večini. Pridite zanesljivo vsi! Odlior pei. šopi in izc^raž. inatva u ¥2amat Dnevne vesti Ljubljanska pošta, široko-ustno sedanje ministrstvo se posebno rado ponaša, da je naredilo konec nedovoljenemu vplivanju poslancev na različna imenovanja v državni upravi in da se sedaj više imenovanja strogo pravično in brez ozira na politične momente in politične protekcije. Tako govori ministrstvo, dela pa drugače, kakor lahko vidimo na ljubljanski pošti. Ko je šel ravnatelj Leban v pokoj, je postal njegov namestnik in začasni nadvoditelj nad-kontrolor g. Štrukelj, dasi ni bil niti najstarejši, niti najsposobneješi. Gospod Štrukelj je bil imenovan na priporočilo in vsled protekcije klerikalnih poslancev in samo zato, ker jc sam klerikalec. Imenovao je g. Štruklja je bilo seveda žaljivo za starejše in sposobnejše uradnike, ki so bili preterirani in je eden od njih kar šel in neče nikakor več služiti v Ljubljani. Sedaj je razpisana ta služba, ki jo začasno opravlja g. Štrukelj, razpisana pa je za 8. činovni razred, med tem, ko je to mesto si-stemizirano, torej v 7. razredu, bi pisn tiči javen škandal, kajti s tem razpisom se hoče potom uradne zvijačnosti odstraniti kompetente, ki bi jih ne bilo mogoče prezreti in službo v naprej zagotoviti g. Štruklju. Če bi se bilo mesto razpisalo kakor je si-stemizirona, torej v 7. razredu, bi gotovo konipetovali gospodje, ki so že samostojni voditelji uradov in starejši kakor g. Štrukelj. Pri oddaji mesta v 7. razredu bi gg. Vidmarja ali Flereta absolutno ne bilo mogoče prezreti. A prav da bi takih kompe-tentov ne bilo, da bi se jih ubranili, bo službo razpisali za 8. razred. Ce bo g. Štrukelj enkrat imenovan, ga bodo potem že spravili v 7. razred. Takih nečednih mahinaeij se poslužuje tržaško poštno ravnateljstvo v času, ko je zavratni klerikalec Weis-kirchner minister in ko se ministrstvo upa javno v slovesni obliki zatrjevati, da je konee iz protekcije poslancev izvirajočim pristranostlm pri oddaji služb. Ljubljanska občinska uprava naj ne zamudi protestirati proti temu degradiranju mesta ljubljanskega, ki ga je storila poštna uprava s tem, da je za 7. razred si-stemizirano službo razpisala za S. razred. + C. kr. poštnim uradom v ravnanje. Pri zadnji koiiskaeiji »Slov. Naroda«, z dne 10. novembra t. 1., se je primerilo, da so nekateri poštni uradi vrnili našemu upravništvu drugo izdajo lista po konfiskaciji, češ, da ni nikjer razvidno, da je doael list kot druga nekonfiskovana izdaja. Opozarjamo vse e. kr. poštne urade, da ni nikjer predpisano, — niti v zakonu, niti v poštnih predpisih — tla mora biti na listu že zunaj razvidno, da je to druga izdaja po konfiskaciji. Zadostuje namreč popolnoma, da se konfiskovani članek odstrani in se list zopet natisne brez daljne označbo. Prosimo torej, da se e. kr. poštni uradi izvolijo ravnati po tem pojasnilu in naj nikar ne vračajo po konfiskaciji došle nove izdaje. Ppravništvo :>Slov. Naroda-;, -f- Pravica pri Tins in drugod. Spomladi je prinesel »Grazer Tag-blatt« vest, An je državno pravdni-štvo v Ljubljani zaplenilo v neki tiskarni razglednice, ki so se nanašale na cesarjevo darilo v zn^-.ku 20.000 kron za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani. To vest, za katero v Ljubijar.i razen oblastvenih organov in prizadetih oseb ni nihče vedel, je ponatisnil naš list. Šele drugi dan na to je izšel v uradni > Laibaeber Zeitung« oblastveni razglas o konfiskaciji imenovanih razglednic. Kmalu na to je dobil naš list tožbo, češ, da se je zagrešil proti $ 24. tiskovnega zakona, ker je objavil »vsebino zaplenjene tiskovine. Prišlo je do obravnave, ki se je vršila 28. septembra. Dasi je bilo dokazano, da je bi*a dotična vest vzeta iz »Grazer Tagblata«, proti kateremu se notabene ni uvedlo kazensko postopanje, in da je bila dotična konfiskacija uradno razglašena še le dzn kasneje, kar bi v očeh vsakt ga neodvisnega, stvarno in objektivno mislečega sodnika moralo izključiti vsako krivdo obdolženčevo, vendar je znani Vedernjakov senat neš li.^t obsodil na 1C9 kron globe radi prestopka gori navedenega paragrafa tiskovnega zakona. Slično vest ka-kor naš list je priobčila tudi praška »Union«. Tudi proti temu listu je uvedlo državno pravdništvo kazensko postopanje ter obtožilo odgovornega urednika Jos. Kummra radi prestopka § 24. tisk. zakona. Obravnava je biia preteklo sredo. Li^t »Union« je bil obsojen radi prestopka gori navedenega parairrafa na globo 20 kron. Sedaj pa primerjajmo: V Gradcu državno pravdništvo ni smatralo zti potrebno, da bi zasledovalo »Grazer Tagblatt«, da.si je ta priobčil prvi vest o konfiskaciji razglednic in tak<> povzročil notice tako v »Slov. Narodu«, kakor v »Unio-nu«, v Pragi je sodišče obsodilo list > Union« na 20 kron globe, v Ljubljani pa Vedernjakov senat »Slovenski Narod« na 100 kron. Tako se reže kruh pravice v Gradcu, v Pragi in v — Ljubljani! 4- Vod macane opozarjamo še enkrat na današnje društveno zborovanje, ki se vrši v gostilniških prostorih g. Pavška na sv. Martina cesti. Govori in bosta dežeini poslanec dr. Ivan Oražen in dr. Žerjav. Pričakujemo, da se odzovete našemu vabilu, ker je to zborovanje velike važnosti z gospodarskega stališča. Odbor političnega društva. -f- Škofovo knjižico raztrgal na štiri kose. Neki župnik na Gorenjskem iz okraja, kjer je dobil šk.i Jeglič zaupnico za svoje svinjarije, je dobil škofovo umazano knjižico o spolnem občevanju. Nekaj času jo je bral, postajal vedno bolj nemiren, končno je pa vstal in raztrgal na štiri dele s toliko vnemo spisani spis in jih vrgel z vso silo ob tia. Tu se neha vse! rekel je razljučen, »sramota taki pohujšljivosti!« —- Ime dotičnega župnika je škofu Jegliču osebno na razpolago! -'- Nad škofovim pohujšanjem se je zjokal neki župnik v ljubljanski okolici. »Toliko sem se trudil za Marijino družbo«, je tarnal, »dosegel tudi nekaj uspehov, zdaj pa škof podere vse, kar smo zgradili s tolikim trudom«. —- Ne da bi hoteli trditi, c!m so Marijine družbe pribežališče čistosti, vendar nam je izjava duhovnika, ki vidi v Marijini družbi zaščito za mladino, preznačilna kritika škofove svinjarske knjižice. Kakor-se nam poroča, se nekateri kmečki fantje vsled Jegličevc brošure izražajo proti dekletom v takih bes3- dah, da jih ni navesti. Vedno pa dostavljajo: »Saj naa Škof teko vel!« + Škof je bolan. Pišejo nam: Preteklo nedeljo bi imel škof Anton Bonaventura blagosloviti malo kapelico na Drašci pri Borovnici. Ko so bili slavoloki že postavljeni in vse pripravljeno za slovesen sprejem, je prišla vest, da škof ne pride kapelice blagoslovit, če«, da je hudo bolan. Ljudje so bili seveda nevoljni, da so zastonj pripravljali slavoloke, pobožne ženice pa so jele stikati glave ter skrivnostno šepetati, da škof za to ni prišel, ker so ga na kolodvoru v Ljubljuni čakali — liberalci, da bi ga — pretepli. Seveda so to samo ženske čenče, resnica pa je, da je škof bolan, hudo bolan, ker mu je rdeča knjižica za ženine in neveste obležala v želodcu! -f- Škofova brošura v hrvaškem jeziku. Iz Zagreba se nam piše: Ne morete si predstavljati, kako senzacijo je pri nas vzbudila škofova brošura. V dveh dneh se je razprodalo par tisoč eksemplarov. V Zagrebu ga ni duhovnika, ki bi ne bil prečital tega spisa in ni ga duhovnika, ki bi škofovega spisa nt obsojal. Vse občinstvo je ogorčeno, hrvatski klerikalci pa so kar potrti. Vedno so se navduševali za kranjske klerikalce in škofu Jegliča — sedaj pa kaj takega. Ta brošura je tisoča in tisoče podučila, kaka nravna nevarnost tiči v klerikalizmu. Klerikalci sami priznavajo, da je ta brošura neizmerno škodovala klerikalizmu in v strahu so, da bo škodovala tudi veri in cerkvi. »Ce že cerkven knez kaj takega stori, česa morajo biti šele zmožni najnižji duhovniki« tako govori ves Zagreb in ves Zagreb strmi, da so kranjski duhovniki še vedno na strani takega škofa. »Bese, kakav mora biti mora! inegju kranjskim svećenicima kad trpe biskupa, koji piše ovake svinjarije« — to je stalni refren vseh pogovorov o brošuri škofa Jegliča. -s- Občinski odbor idrijski je imel v četrtek javno sejo, pri kateri se je razpravljal*) o občinskem proračunu za leto 1910. Seja je bila zelo dobro obiskana, udeležil sp jo je tudi c. kr. dvorni svetnik Billek kot zastopnik c. kr. rudnika. Postavka 20.000 K za vzdrževanje mestnih poslopij se je na predloor odbornika Pe-zana znižala na 12.000 K, ker je po njegovem mnenju izključeno, da bi •lezelni odbor ne ugodil zopetnemu OsTvaldovemu rekurzu, s stavbo bo treba pač toliko časa peckati, da w 0 tem izreče upravno sodišče, pač pa ne more nihče braniti, da se po-slonic pokrije, to pa bi veljalo le 10.000 K, da se občina obvaruje na-naljne škode pri tem poslopju. Temu ri-proti se je pa zavzel dvorni svetnik Billek za postavko od županstva ororačunjeno, češ da se je za to že • ■nkrat zavzel. Značilno je, da se visoki uradnik nemškega pokoljenja zavzema za kulturne potrebe slovenskega idrijskega delavea, Oswaldova hudobnost pa te preprečuje. 0swald e poslal v ogenj rudarja Janeza Kavčiča, ki pa še jrovoriti ne zna in ie samo žalosten dokaz, kakšne ljudi 'ma Osv*ald za izvrševateljc svoji h nizkotnih namenov. Na galerijo on ie Os\vald poslal svojega oprodo La-pajneta. Vso svojo umazanost jc Os-wald pokazal z nasprotovanjem predlogu županstva, da se učiteljevu bivše mestne realke plačajo službene takse kot povračilo za vplačani pokojninski prispevek odnosno dovolijo primerne nagrade. Se celo 1 lerikalna virilista Goli in Di^ič se nista hotela zavzeti za O»woldovo umazanost, pa sta se rav pred gla -ovaniem odstranila. Kavčič Pa sae* *udi ni imel poguma glasovati proti. Tz r>rorf5 Slov. Narod«, kajti povsod so ga bili že pobrali tržaški klerikalci, ki so bili popolnoma gotovo iz Ljubljane brzojavno napro-šeni, naj preprečijo, da dotična številka »Slov. Naroda« ne pride v roke ljudem. Splošna želja tržaškega slovenskega občinstva je, da bi Vi ono pismo še nekrat priobčili. -f Nadomestna državnozborska volitev za III. volilni okraj v Trstu se vrši jutri, v nedeljo, dne 14. 1. m. Za to volitev je nič manje nego šest kandidatov, in sieer slovenski kandidat dr. Edvard Sla tik, laški liberalni kandidat dr. Giorgio Pitacco, socijalno-demokratični kandidat Gi-acomo (Jakob) Nieolao,kaudidat soo. dem. desidentov Sil. Pagnini, nemški kand. Czernv in večni kandidat Mih. Depangher. Glede tega poslednjega, ki je nekak klerikalni antisemitski kandidat, moramo omeniti, da ima nekako analogijo z našim škofom Bonaventuro: Dr. Mihael Depangher je bil namreč pred dobrim letom izdal brošuro pod naslovom: »Nos v ljubezni«, v kateri je opisoval kakšen vpliv ima nos v spolnem občevanju. Omeniti je še, da je dr. Depangher specijalist za bolezni v nosu in grlu in da celo popravlja obliko nepravilno zraščenih nosov. Vzlic temu je pa še vedno na vsakih volitvah (kajti on na vsacih volitvah kandidira) ostal z jako dolgim nosom, in bo dobil ravno tako dolg nos tudi s. eda j. -f Kje so dinarji? Spomladi je dobilo upravništvo »Pokreta« v Zagrebu dve denarni pismi iz Belgra-da. Denar je poslala neka belgrad-ska banka za celoletni inserat v listu. Da nekoliko potegne »Hrvatsko Pravo«, je upravitelj »Pokreta« poslal ti dve kuverti na redakcijo omenjenega lista. »Hrvatsko Pravo« je takoj pograbilo stvar ter jelo kričati, da ima v rokah dokaze, da dobiva »Pokret« dinarje od srbske vlade in da so uredniki tega lista belgradski podkupljenci. Na to očitanje so Člani »Pokretovega« ravnateljstva vložili tožbo proti odgovornemu uredniku -Hrvatskega. Prava« Jos. Z o č k u. Obravnava o tej tožbi je bila včeraj. Toži tel je jc zastopal dr. Hinkovie. Za pričo je bil zaslišan upravitelj Ježić, ki jc predloži! sodišču pisma bel-gradake banke in originalne račune za inserate, za katere je omenjena banka poslala denar v kuvertih, ki so bili na to poslani »Hrv. Pravu«. Po dognani razpravi je bil odgovorni urednik »Hrv. Prava« Zoeek obsojen radi obrekovanja v enomesečen zapor. Dr. Hinkovič, zastopnik tožite I je v, je vložil priziv proti prenizko odmerjeni kazni. — Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. iJanes zvečer se vprizo-ri prvi č Ed. F vsi er je v a opereta v 3 dejanjih »Umetniška kri« z gdč. Haderbolčevo, gdč. Thalerjevo, g. Povhetom in cr. Iličičem v glavnih vlogah. Predstava se vrsi za nepar - abonente. — Jutri v nedeljo popoldne se igra pri znižanih cenah drastična detektivska burka v treh dejanjih »Olimpijske igre« l g. Ve-rovškom, g. Povhetom, g. Bohusla-vom, go. Bukšekovo in gdč. Kandler-jevo v glavnih komičnih vlogah, igrajo tudi gdč. \Vinterova, g. Iličie, g. Moiek in g. Skrbinšek ter malone ves dramski ensemble. — Predstava se vrši izven abcnnementa; za lože par. — Zvečer se poje drugič za par abonente opereta »Umetniška kri«. Besedilo je prevci tudi tej opereti g. Milan Pugclj. — V torek se vrši predstava zopet za par-nbonente ter se na željo če. abonentov s to predstavo vrsta predstav vsaj za dobo enega meseca izpremeni. Take iz-premembe se bodo vršile poslej redno vsak mesec, tako da ne bodo nedeljske predstave padale več na iste abonente. Ravnateljstvo prav rado vposteva vse želje eč. abonentov, ki naj blagovolijo svoje zahteve in pritožbe sporočati naravnost v gledališko pisarno. Ravnateljstvo le prosi, da se u važu je jo težkoče, ki jih povzroča razvrščanje predstav z ozi-rom na razpoložljivost orkestra in na zdravje členov. — V torek se igra velika Avg. Strindbergova tragedija v 3 dejanjih »Oče«, v kateri igra kot gost glavno vlogo ritmojstra gosp. Ign. Borštnik in ž njim ga. Zof. Borštnikova. — Nova sinekura. Kadar imajo klerikalci kakega pristaša, ki bi se mu prilegla lepa plača, ustanove novo službo zanj. Kakor se čuje, nameravajo zdaj ustanoviti službo višje deželne babice in je le vpražanje časa, kdaj da jo razpiše deželni glavar. Po našem mnenju bi bil za to službo vsekakor sposoben škof Jeglič, ki je s svojo rdečo knjižico dokazal izreden talent za ta posel, ki je sicer koristen iu potreben. V »Osi« je bil svoj čas dr. Šustcrsič narisan kot babica, posebno izredna taka figura bi bil pa škof! Škoda, da ni več »Ose«! — Šentjakobsko - trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja ponovno narodno občinstvo na svoj zabavni večer, ki ga priredi danes v soboto ob 8. zvečer v gostilni gospoda Fran Kavčiča na Pri vozu (Prulah). K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — Tistim, ki pritiskajo narodni kolek na razglednice. Pritiskati narodni kolek na razglednice se je že skoraj popolnoma udomačilo. Gotovim ljudem pri poštni upravi pa narodni kolek ni ljub, zato mora vsak adesat plačati kazen, če je narodni kolek prilepljen poleg znamke t. j. v desni polovici naslovne strani. Po 10, pa tudi po 15 vin. je treba plačati kazni. Po našem prepričanju je nesmiselno podpirati na tak način pošto, zato opozarjamo vnovič vse občinstvo uaj pritiska narodni kolek na levo polovico naslovne strani raz-gledniene ali pa na drugo stran. Kdor dobi razglednico, pri kateri bi moral plačati kazen, naj je ne sprejme in naj dotične vinarje rajše da za Ciril Metodovo družbo ali pa za kako drugo narodno društvo. — Slovensko društvo »Lunder-Adamie« v Clevelandu Obio je poslalo »Združenemu narodnemu odboru-: v Ljubljani na roke blagajnika dr. Kokalja za spomenik padlim žrtvan: znatno svoto 35 K. Od vposlane svote 35 K je delni znesek 25 K prebitek iruštvene veselica z dne 17. oktobra 1009, delni znesek 10 K je pa podaril pisatelj g. Jakob Hočevar, ki je spisal znano igro »Krvava noč v Ljubljani«. Našim milim amerikanskim bratom izrekamo za ta znatni prispevek najsrčnejšo zahvalo. Pri ti priliki še omenjamo, da se je vrlo društvo »Lunder - Adamič« ustanovilo v blagem namenu, da podpira žrtve 20. septembra 1909 in našo prepotrebnn družbo sv. Cirila in Metoda iz dohodkov v to svrho prirejenih veselic. Akademije redni občni zbor je v ponedeljek 15. t. in. ob 8. uri zvečer v Tratnikovi restavraciji. V sredo 17. t. m. predava vseačiliški profesor dr. Oton Frangeš o predmetu: »moderna sredstva za podignuče gospodarstva (tehnička i socialna«). — »Iz jugoslovenske lirike«. Srbski prevod izbranih Prešernovih pesmi so nadalje naročili: g. Stanislav A r k o , stud. med. vet. na Dunaju; g. Viktor Z a 1 a r , »Slov. Narod« v Ljubljani; g. Ivan Lah. cand. phil. v Pragi; g. Lavoslav Bučar, župan v Kostanjevici in gdč. C. Kantova v Kranju. — Nanaljna naročile sprejema urednik Kasto Pustoslemšek v Ljubljani. — Telovadno društvo »Sokol L« v Ljubljani opozarja še enkrat vse svoje člane ter vse prijatelje na zabavni večer, ki se vrši jutri dne 14. t. m. v hotelu Štrukelj. Za zabavo in vse potrebno skrbijeno je v polni meri tako, da bode vsaki zadovoljen. Si. občinstvo pohitelo bede gotovo tudi na ta večer v polnem številu. — Slovensko deželno učiteljsko društvo priredi danes (sobota) zvečer, ob osmih v »Narodnem domu« učiteljski večer, ki bo pri njem predaval g. učitelj Avgust V a š t e o temi: »Glasbene polje in učiteljstvo«. Poleg ljubljanskega učiteljstva se vabijo na ta večer posebej še tovari-šice in tovariši, ki delajo te dni izpit učne us}M)sobijenosti. Gosti dobro došli! — Ženska skupino N. D. O. ima jutri, v nedeljo, dne 14. novembra, ob 10. dopoldne v društvenih prostorih sestanek in pevsko vajo. Obenem se vrši tudi pogovor v zadevi plesnih vaj, ki se začnejo tudi jutri zvečer ob 7. v salonu hotela »Ilirija«. — Plesne vaje. »Narodna delavska organizacija v Ljubljani« prične jutri, v nedeljo, dne 14. novembra, s plesnimi vajami, ki so vrše pod vodstvom koncesijon i ranega plesnega učitelja g. R o z m a n a od 7. ure zvečer naprej v salonu hotela »Ilirija«. Pristop imajo tudi nečlani, ki plačajo za večer G0 vin., člani pa plačujejo po 40 vin., nečianice po 30 vin., čla niče pa so proste. Pričakujemo, da bo udeležba pri plesnih vajah gotovo prav velika, in to etmbolj, ker je zagotovljeno, da se bo res vsak naučil kaj poštenega! — Opozarjamo na jutrsnjl »Slavcev« Martinov večer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Na spo- redu je tudi slavna »Martinova gos«, ki se s tem občinstvu kar najtoplej* priporoča. — Člani pevskega zbora »Sla. vec« se vljudno vabijo, da pridejo polnostevilno jutri v nedeljo ob 2. uri popoldne v društveno sobo k pev. ski vaji in nato k pogrebu društvo, negu soustanovnika g. Mihaela J e. 1 o č n i k a , katerega se društvo ude leži korporativno z zastavo. — Zabavni večer s koncertom in plesom priredi slovensko trgovsko društvo »Merkur« v nedeljo, dne 21. novembra v Sokolovi dvorani »Na rodnega doma«. Vspored, ki bo nu lil obilo zabave in užitka, priobčimo \ kratkem. — Modna trgovina P. Magdić t Ljubljani, nasproti glavne poštr. uljudno naznanja slavnemu občin stvu, da bo v nedeljo, dne 14. t. m. v njegovih prodajaln i Ških prostori!: razstava narodnih, orientalskih iu idrijskih izdelkov, ter, da bodo samo sledeči teden, to je od 15. do 20. t. nt vsi ti izdelki za 25% cenejši. — Slov. pevsko društvo »Lipa* priredi v soboto, 20. novembra zn-bavni večer v gostilniških prosto, rih g. Pavšeka na Martinovi cesti Posebnih vabil se ne razpošilja. Za zabavo bode vsestransko skrbljeno. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. — Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. v Ljubljani je sezidala na Dunajski cesti št. 67. svojo delav-nico in je začela z izvrševanjem vseh v to stroko spadajočih del. To nov«) industrijsko podjetje je slovensko in pomeni ustanovitev te tvornice nov napredek za Slovence. Doslej je bila ta industrija popolnoma v nemškn-tarskih in v italijanskih rokah. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. je ustanovljena na trdni finan-cijelni podlagi in ima na razpolaganje najboljše tehniške moči, tako da bo italijanskim in nemškim pod. jetjem konkurenca skoro nemogoča Tvornica je opremljena z najnovejšimi stroji in tehniškimi pripravami za izdelovanje umetnega kamna iri vseh betonskih izdelkov. Priporočamo torej kranjsko betonsko tvornico Tribuč & Ko. kar najtopleje in uporno, da se bo narodno občinstvo teca podjetja krepko oprijelo in s tem pospešilo emancipacijo Slovencev iz gospodarske odvisnosti od tujcev. Občinstvo se lahko s toliko večjim zaupanjem obrača do kranjske betonske tvornice Tribuč & Ko. ker je to podjetje že s svojimi prvimi deli pokazalo, da dela solidno, kvalitativno uzorno in po najzmernejših cenah. t Umrl je v Kožni dolini pri Ljubljani g. Mihael J e 1 o č n i k. eden izmed ustanoviteljev pevskcea društva »Slavec«. V svojih mladih letih bil je marljiv sodelovatelj pri raznih društvih. Kot pevec je vstopil že kot vajenec v tedanji pevski zbor društva rokodelskih pomočnikov, pozneje je sodeloval kot dober tenorist v pevskem zboru Narodne Čitalnice ljubljanske, nato pa v pevskem zboru tedanjega delavskega izobraževalnega društva. Ker je pri tem društvu vladala le preveč mednarodna ideja na korist nemški stvari, je izstopilo več slovensko mislecih članov meri njimi tudi Mihael Jeločnik, kateri j? stopil leta 1884. na čelo tem in drugim pevcem kot predsednik osnoval-nega odbora »Slov. del. pevskegra društva »Slavec«*., pri katerem je sodeloval dolgo vrsto let kot pevec in vsestransko delaven odbornik ter bil do zadnjega njegov podporni Član. Pogreb bode jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne iz Rožne doline na viško pokopališče. Vrlemu pevcu in narodnemu možu blag spomin. N. v m. p.f- D—k Čitalnica v &išfci. Kakor smo že naznanili, bo Martinov večer Čitalnice jutri zvečer ob 7. pri Moharjn-Vendar je zadnjič pomotoma bilo naznanjeno, da se bo igrala burka »Blaznica v prvem nadstropju«; ne ta burka, marveč »Ravna pot, najboljša pot« se bo uprizorila, ki bo povzročila gotovo še več smeha kot prva. Razen tega nastopi moški in mešani zbor Čitalnice v več točkah, tako da zabave ne bo manjkalo, posebno ker se bo po sporedu začel tudi ples. Zato odbor tem potom še enkrat kar najvljudnejŠc vabi čast. člane iu vse prijatelje društva k obilni udeležbi. Brod pri Sv. Jakobu na Savi j? po oblastveni naredbi odpravlja--vsled česar ne sme brodnik več voziti. To na znanje občinstvu. Nesreča. 61 let stari posestni* Matija Steblaj in njegova dva s,'1i Jože i' i u Lojze so vozili listje z gcad* takozvani »Lazu: domu. Ob 5. uri rjo poldne so pedali zadnii voz z vprez^ nimi voli. Ker je bila gezdna pO* strma, prevrnil se je voz na starec Matija, vsled če~ar je zadobil tak' poškodbe, da je tekom 3 ur dontf umrl. Iz Lukovice. Ker se sedaj c. davčni urad na Brdu preseii v nadstropje v gradu, naj se torej osjj iemlie na to, da se napravi nadop davčnoira urada v slovenskem ieziH torej kraju primerno in da izgine enkrat samonemški napis »K. k. Steueramts Kanzlev«, ki visi ze nd pamti veka in je komaj čitljiv: V vednost in ravnanje pristojni oblastni- ji!« Koča na Poreznu, r*orezen s svojo kočo postaja vedno priljublje-nejši med slovenskimi in tujimi planinci. To pa vsled svoje ugodno lege, nenaporne poti, krasnega, obsežnega razgleda ter svoje zidane in z eterni-tom krito koče, ki stoji prav na vrhu Porezna in mogočno kljubuje vsem vremenskim silam. Kočo jako hvalijo priznani turisti in letos je podružnica »Slov. plan. društva« v Cerknem odpravila še oni nedostatek, ki ga je bilo največ občutiti pri koči. Voda se je morala namreč do sedaj odnašati od 6tudencev, izvirajočih dobre pol ure pod kočo. Letošnje počitnice pa se je postavil pri koči vodnjak, kojega sesal ka je postavljena v kuhinji tik ob štedilniku, tako da je le malo hiš v doiini tako srečno preskrbljenih z vodo. Stroški za ta vodnjak, ki znašajo oko]u 500 K j^ cerklj. podružnica, četudi težko, vendar rada žrtvovala, samo, da nudi obiskovalcem koče, kolikor mogoče udobnosti. Ker je Porezen posebno za jesenske in pomladanske ture zelo pripraven in priljubljen (samo tri tire hoda iz Cerkna in postaje Fod-brdo ter pol ure več od postaje Huda južna) se je cd več strani izrazila želja napram odboru, naj bode koča tudi v tem času oskrbovana. Odbor podružnice v Cerknem je. tudi tej želji rad ustregel in Šoli. Iz Metlike se nam piše: Naš kaplan Stanko se na prržniei rad zaganja v naprednjake. Pri vsaki priliki napada naprednjake in jih grdi. Pa ni mu dovolj, da s takim početjem onečašča cerkev. Zdaj je začel še v šoli napadati otroke liberalnih Maršev. Tako so pripo-•.edr.vaji učenei in učenke, ko so prišle i), t. m. iz šole. Pravili so: »Danes so gospod katehet strašno u pil i, da bodo vsi liberalci pogubljeni. VednO bolj ao upili in zmerjali liberalce.« Naposled je vstala neka učenka in je rekla kaplanu: »Oe smo mi liberalci, ste pa vi klerikalci.« Kakor se vidi, uči kaplan Stanko v soli svoj poseben krščanski nauk. Sodili bi, da mora katehet v šoli učiti to, kar je primerno za otroke, politiko pa naj uganja izven šole. Kako da se šolska oblast ne postavi proti temu početju. To bi bila vendar njena dolžnost, ker zakon vendar prepoveduje politično agitaeijo v šoli. Končno bodi še omenjeno, da je kaplan vpeljal v šolo neke čukarske vaje. Te naj le ostanejo pri čukih! Pohvalno priznanje. Tudi v krogih slovenskih poštnih uradnikov dobro znani g. Karel Wimmer, poštni oficijant v Beljaku je dobil od ce-surja radi svoje himne »Dcn Frie-denskaiser« izraz najvišje polivale. »Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju priredi svoj II. redni občni zbor združen s prvoletniškim večerom dne 14. t. m. v spodnjih prostorih restavracije »zum Magistrat« I. Lichtenfelsstr. 2. Začetek ob 8. zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli! Neprevidnost se sama kaznuje! Iz Zagreba poročajo: Marija Zupančič, kmetica iz J členka v krškem okraju na Kranjskem, je prijavila rudarstvu na državnem kolodvoru, da je prišel k njej okoli 16 let star fant in ji rekel, da se njen sin Fran-ce, ki je pred dvema letoma odšel v Ameriko, sedaj nahaja v Zagrebu. Ako ga hoče obiskati, naj gre ž njim v Zagreb, kjer bo ji on pokazal njegovo stanovanje, vendar pa naj sabo vzame 100 K. Marija Zupančič je verjela neznančevim besedam, šla je k sosedu, si izposodila sto kron in odšla z neznancem v Zagreb. Na kolodvoru v Brežieah ji je tujec rekel, naj njemu da shraniti denar, ker je pri njem boljo shranjen, češ, ona bi jra lahko izgubile ali pa bi ji bil lahko ukraden. Ničesar slabega sluteč je Marija Zupančič dala fantu denar. Xa to sta se peljala naprej proti Za-grebu. V Zagrebu je neznance peljal kmetico v neko vežo na J^lacičevem trcu ter ji rekel, naj tamkaj oočaka. da ji dovede sina. To se je kmetici zdelo sumljivo, zato je neopaženo sledila fantu, ki se je napotil proti državnemu kolodvoru. Tu je videla, da se je sestal z n^kim drugim fantom in nekim mladim dekletom. Fanta sta kmalu na to izsrinila. Marija Zupančič je jela kričati in zahtevati, naj se ji vrne denar. V tistem trenot-ku je pristopilo k nii ono neznano dekle ter jo ^el3 tolažiti, da naj ne bo v skrbeh, češ, denar itak ni izrabljen. Slučajno je prišel mimo Fran Vlašie, pleskar, ter slišal, o čem se ženski pogovarjate. Pristopil je k njima ter jima velel, naj gresta ž njim na policijo. Tu so neznanko, ki je povedala, da jc Vilma Yob, doma iz Zagreba, aretirali. Kaznovana je bika že trikrat radi potepuštva in nepoštenega življenja. Izpovedala je, da tuiea, ki je osleparil Marijo Zupančič, ne pozna. Policija je odredila stro&o preiskavo. Vseslovanska razstava v Odesi se priredi, kakor smo že poročali, pribodnje leto. Otvori se meseca maja in bo trajala do oktobra. Pripravljalni odbor se jc obrnil na vse slovanske narode z vabilom, naj se te razstave udeleže. Prvi med Slovani so se izrekli Poljaki, da se udeleže razstave. Kakor poročajo iz Varšave, f-'o poljski trgovci in industrijalci poslali v Odeso inženirja Boguslaw-skega i nalogo, da na licu mesta študira vprašanje, da-li bi Poljakom kazalo udeležiti se te razstave. Bo-gnslawski se je na to vrnil v Varšavo, kjer so potem na njegov predlog -klentli, da se udeleže odeške razstave. Kakor zatrjujejo, je k temu sklepu največ pripomogel knez Ceslav Sojatopolk-Mieski. »Slovanski Dom« v Sarajevu. »(Ješka beseda« v Sarajevu je razposlala na Vfe£ sarajevska hrvatska in srbska društva spomenico, v kateri jih poziva na skopni in složni odpor proti navalu tujih elementov. Spomenica pravi med drugim: »Nemci si hočejo zgraditi »Das dcu-tsehe Hansa, za to je treba nam Slovanom, da si kot odgovor na to sezidamo svoj »Slovanski Dom«. Dasi-smo mi sami tu slabi, vendar imamo za sabo silne brate. Cehi nas bodo duševno in gmotno podpirali, a tudi simpatije naših prekosavskih bratov so nam zagotovljene«. -— Vsa društva so se odzvala pozivu Po raznih posvetovanjih se je sklenilo, da sc z združenimi močmi čim najprejc prične z zgradbo »Slovanskega Doma«; ako bi Nemci v Sarajevu hoteli ustanoviti stalno nemško gledališče, bodo se tudi Slovani pobrigali, da se osnuje stalno slovansko gledališče. — Zdi se, da ta je tudi v Bosni pričelo krepkejae narodno gibanje. Radi madžarske zastave. Ob priliki poseta peštanskega občinskega sveta v Sarajevu so neznanci sneli madžarsko zastavo, ki je visela na poslopju podružnice madžarskega doma. Radi tega zločina je bilo obtoženih pet gimnazijcev, ki jih je prva instanca' obsodila v petdnevni zapor. Gimnazijci so se pritožili na višjo instanco, kjer so bili popolnoma oproščeni, eeš, da ni nobenih dokazov za njih krivdo. Prvi kinematograf »Pathe«, prej Edison, Dunajska cesta št. 22, ima od sobote, dne 13. do torka, dne 16. novembra sledeči spored: Ironija tata. (Komično.) — Triumfalen prihod Karla VIL — Gospodarjeva čast. (Drama.) — Indijska legenda. — Posledice gledališke predstave. (Komično.) — Vsako sredo od 5. do 10. ure sodeluje : Slov. Filharmonija«. - Klektro • Radiograf »Ideal«, Franc Jožefova cesta št. 1, hotel »pri Maliču«, zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 13. do torka, dne Ifi. novembra 1909 sledeči spored: Na Danskem. (Po naravi,) — Industrija v Afriki. (Po naravi.) — Noro. (Zgodovinska drama.) — Žandar kot športnik. (Smešno.) — Vsak petek sodeluje pri predstavah »Slovenska Filharmonija«. »Mias Karma.« V Selenburgovib ulicah je razstavljena mlada dama, katere život je ves pokrit s čudovito izvršenimi, v kožo tetoviranimi risbami. Te risbe predstavljajo vsakovrstne figure in je vmes polno glav znamenitih mož, največ muzi kov. — Fizijognomije so izvedene tako dobro, da se spozna vsak obruz že od daleč. Stvar je prav zanimiva . Na šampanjec se je ujel. Pred kratkem se je v neki gostilni pojavil neki dozdevni 231etni tovarniški delavec Mihael Kramar, ki je dejal , da je iz Zagreba. Fant se je kazal omizju zelo šarmantnega. si je privoščil dobro večerjo in pil je tudi šampanjca. Opolnoči je bilo treba poravnati dolg za zavžitek v znesku 21 K 40 v. Ker pa kavalir tega ni mogel, je prišel v poštev stražnik in je nepridiprava aretoval. Bil je na to oddan okrajnemu sodišču. Kakor čujemo, to ni bil Kramar, marveč Mihael Puš, rodom iz Šmarja pri Ljubljani, kateri je bil tudi zasledovan zaradi poneverbe 40 K, katere je bil odnesel nekemu gostilničarju na Dolenjski cesti. Puš je tudi sumljiv, da je svoj čas izvršil na Notranjskem nek vlom in ukradel žepno uro in 320 K denarja. Naveden ec sedi sedaj v preiskovalnem zapoVu pri c. kr. deželnem sodišču. Nazaj v hišo pokore so prevedli prisiljenca Alojzija Jevščeka, ki je dne 12. avgusta pobegnil od dela pri zgradbi vojaškega oskrbovališča. Nesreča. Ko je šla sinoči citra-rica gdč. Ivana Marinčičeva v gostilni pri »Fajmoštru« na dvorišče, ji je spodrsnilo, da je padla ter si zlomila v stopalu desno nogo. Prvo pomoč ji je dal g. dr. Robida ter je no to odredil, da so jo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Nezgoda. Ko sta včeraj zjutraj Komova strehokrovca vlekla pri podaljšanju »Marijanišča« na streho škrlice, je med tem ena padla na tla in zadela tam poslujočega prisiljenca Emila Vavtovca na glavo ter ga k sreči le lahko poškodovala. Stari grešnik. Pred kratkim je bilo vlomljeno v župnišče v Radomljah in ukradena večja vsota denarja. Kot osumljenca je orožništvo v Kamniku sedaj eretovalo tujemu imetju zelo nevarnega in že češee pred kaznovanega Jakoba Krta ter ga izročilo sodišču. Tako je Krt za zimo zopet srečno prišel v luknjo. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev, 20 Hrvatov in 4 Crnogorci, nazaj je pa prišlo 15 Hrvatov. V Heb je šlo 25, v Inomost 35, v Scheibs pa 19 Hrvatov. V Line se je odpeljalo 17, na Dunaj pa 18 Kočevarjev. Izgubljeno in najdeno. Zasebnik g. Avgust Ersin je izgubil baršunast pas z belo zapono. — Gdč. Helena Ilčeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela 30 K. — Šivilja Marija Kcleminova je izgubila ročno torbico, v kateri je bila denarnica z manjšo vsoto denarja. Hišin oskrbnik Jernej Padar je našel rjavo denarnico z srednjo svoto denarja. — Na poti iz liceja proti gledališču po Tomanovih ulicah in Marija Terezije cesti izgubila jc neka gospodična ročno delo, rokavice in robec. Najditelj naj odda te stvari na Marije Terezije cesti št. 5, pritličje, desno. Izgubila je zasebnica ga. Frančiška Pavčkova žensko zlato uro z enim pokrovom. Mitve o rtrtitt joHiSte. Slovenskim podjetnikom, ti »m*;o volim*. ~»»>co v skupim ve!«ohrti pr poročamo pti&na Melusinc ustna in zobna voda ki atrdJ dlesna in aastramiarje aeprtjeano sapa H mat 1 stakSaaiaa c zav^dflam 1 krsna, lefelna lekarn Milana Lessteka ▼ Ljaaljaai, a«af,eva aaste Mar. t polet! Fraac Jtčefavegi jasilejaaaa aastn. Rfainafcee-i In satan vada. 1903. Surtja, Hrvaško, 22. februarja Blag gospod lekarnar! Pro3;m vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče arsitsoptlevo morastae-nartao sobne red«, lcatera je neprekosljiv« sredstvo zoper zononol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje rob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najteolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaur;novic, kr. poŠte nteštar. Darila. Ka svatbi g. Lovšeta v Kostrevnici so nabrali gosti 6 K. — Rodbina Anton Suča v Senožečah 10 K mesto venca na krsto dragega prijatelja g. A. Knralta, c. kr. davkarja v pokoju. — O notar Jak. Kogej v Ložu 10 K v spomin pokojnemu g. davknrju Karal tu v Senožečah. — Vedela družba na Colu za zgubljeno vržinko '2 K. — Skupaj 2% K. Srčna hvala in živeli! Ia „»aantalakaf^ Šakala": Gg, F. Abulner, Avg. Petrič ter M. Rode, uradniki Mestoe hranilnice v Ljubljani, vsaki 1 K, skupno 3 K. — Neimenovan 10 v., ker je vi-dei iti slovenskega ..narodnjaka*" k La?sniku. — Skupaj 3 K 10 v. — Živeli! * Javna zalivala. Podpisani zahvalim v imenu svoje matere, sestre in v svojem imenu najiskrenejše slavni odbor posojilnice v Radovljici sosebno nje načelnika g. dr Janko Vilfana za postavitev prekrasnega nagrobnega spomenika našemu nepozabnemu Dragotinu Pohlinu in gg pevcem za preganljive nsgrobnice ob odkritju tega spo- Seirika. j V Kamniku, dne 11. novembra 1900. Janka Peklln. Žitne eena v Budimpešti. Dne II. novembra 1909. TopoiIo. Pšenica za april 1010 za 50 kg K 14 12 „ za 50 kg K 11 80 za 50 kg K 10 22 Pšenica Koruza Oves oktober april maj april za 50 kg K 680 za 50 kg K 7 62 Efektiv. 5 vin. ceneje. MeteoroliilCM p erecno. VTSiaa nC mtjtm St*-?. SreOijI mirni (ttt 7M-0 mm. ■"■ P 1 1 E čas 9 ■ opazo-o • vaaja i Statje ! iart-i Metra i v mm i I 7296 7286 13. ; 7. zj. i 727 5 12. 2 pop . t 9. zv Vetrovi 22 brezvetr. Nebo del. jasno 3 9 si. szahod del.oblač. 13 sr. ssvzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatnra 081, norm 4 4 . Padavina v 24 uran 00 mm. Tužnim srcem javljamo vsem sorod* i kom ia znancem, da jo danes izdihnila svojo blago duSo naša nepozabna mati, sestra m svakinja, gospa fn lajn * lim v 48. leto svoje starosti. Pogreb bode v nedeljo popoldne cb poln 4. Blago rajnico priporočamo blagohotnemu spominu. 42J3 V Idriji, dne 12. nov. 1989. itefaall* Mislek roj. Lonafae* Tinka Lopat^a, Adalf Lavatsa, Satana Loajajna, Olga Laaajaa^ Htrnn. - Ttsitar lana«. žimAmm Bamel, Jaats Haranalt Brefoiaa Aarmei, Lamaeldina Barmel, bratje tn sestra. — Vat aasad aaradalki. Tužaega srca javlj-roo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno veaft, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak, zet in stari oče, gospod Jailuel jdečnik magistrati} sfiga v tsksjo ii kišni pa-mmmk dsnes, dne 1?. t. m. ob polu 6. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 54 letu svoje starosti, mirno v gospodu zaspal. Progreb dragega rajnika bo v nedeljo, dne 14 novembra t 1. ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Rožni dolini na pokopališče na Viču. J Sv. mase zadušniee se bodo služile v župni cerkvi na Viču. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. 4216 V Kožni dolini, 12. novembra Barija Jelainftk soproga. — Viktor datocnlk sin. — Basi Stnvnaker rej Jelečafk hči. — Fra Jelosmlk brat - Marila Jelatmik sestra. — fikfar Orana svak — vrimlaSranc SA'2kiaja. Zahvala. Vsem sorodnikom in vsem spoštovanim prijateljem m znancem, ki so uie ob smrti mojega nepozabnega soprogu 4218 ^arka I £ip!da tolažili, izrekam svojo iskreno zahvalo ca izraženo mi sožalje. Zahvaljujem se preč. duhovščini, ki je spremila mojega predragega soproga k večnemu počitku in posebej še „Savinjskemu Sokohi," ki se je korporativno in žalskemu in celjskemu Sokola, ki se je po depatacijah udeležil pogreba za svojim bratom in blagorodnemu starosti Rudolfu Pevcu za lepe in tolažilne besede ob grobu. Zahvaljujem se prav lena častirira pevcem za prekrasno petje ganljivih žalostik. Naj sprejmejo mojo iskreno zahvalo vsi darovalci krasnih vencev in vsi oni, !:i so spremili nepozabnega na zadnji poti. Mozirje, dne 11. novembra 1909. Ittaa EJpeld. DaflBsje izšil Ki zvezek. ffMa 2t vimrlav. Suma m rtresle!! pran škafa JUit. taBtmi 1 Xritičii raziriTa. L CTecofc. ; Spisal Amnymus. €mmm St vlaar|sT. Naroča se v tiskarni v Kranja sli pri nekaterih knjlgotržcib. im cl^bro ohranjene v vsak; velikosti in množini kupi 4190 J. jjgg ? Mm ili lij. ae ne daleć od srediae mesta obstoječ iz 1 večje in 1 manjše sobe, s posebnim vhodom, v prirličju ali v I. nadstropju, ki bil pripraven za ^ pisarno. Penudoe z nare *»no letno najemnino p©d $Jp:sapst:! na uprarn: 4!S4 sprajna s i. aprilasn ali pa meli prnw*] PuojilaiM za illrsk«-MsIrrsM vkr&{ v Tni^Tera na Eiaaiskess, Trednoit imajo rti.c-Ktanti s prakso v zemljekajižTiiii sadtrah. Ponudbe s prepisi Izpričeval, ki se ae vrnej©, s popolnim opsom rjoseda-njfjn delovanja ia z navrdbo pl^ćr, ki so zahteva, je poslati tft ko&ca t« OS« aa pesoiiloica 4217 Pravi hišni zakla je naša brezplačna knjiga, ki jo nudimo vsakemu človeku. Iz te zanimive knjige bo mnogo ljudi, ki so nemara doslej svoje trpljenje smatrali za neozdravljivo, zajemalo tolažbe in zdravja, ker so gotovo po nepravih potih iskali zdravja. Elektriciteta pa, zlasti galvanski trajni tok, je pa najuspešnejše sredstvo proti splaiai ilveai alakaatt, revmatnklai aenrllikaan, aavrastaaSm flavaaala, namaafkaai^ saaaja, aareaaeara aslvalaaiu, okra-snalaataeani ataafa, aslakalastSai vaek vrat, aa|raxlidsa|iiai taaakim c+~ laaalai ItdL V prav zanimivi knjižici smo opisali naš zdravilni način in pošljemo vsakemu, ki se na nas obrne, W fratis Ia Iraška pod zaprto kuverto brez vsa&a onvez- aanff to brošuro. Še nikoli se ni v Avstriji tako poučna in dragocena knjiga brezplačno nudila občinstvu popolnoma zastonj. Elektro • ferapevtiška ordinacija It 1m Sckvaaaaasa 1, Maazaaia, Abt. las. 4206 14 XI. 1Q09. ■naan ca brezplaiaa ksilga. Na Elaktre-toraaavtlsko ordinacijo na aunafu, I. Schws^gassa 1, Mazsanln Att 1 a 2 Prosim pošljite mi knjigo: i madarn! alek-tra-teraplil" 2 gratis in franka pod zaprto ku-verto. i i Raalav: s pMtkBtm vhodom, se oddasta tako]. 4166 Kjr, pove uprav. »Slov. Naroda«. 0&£a se L faasarja 1S10 ia m m mm I ^vc n1cseCni ,eP° sivilja'mebllrsnl sobi M Iti«. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. H puli špecerijske in delikatesne stroke, zmožna slovenskega, i»alM.Tr>k^ga in nem Škafa jezik«, U Če OlttŽbe. 4222 Ponudbe na ifpravn»štvo »Si' v. Naroifa« pod v9yaaiaiaik itOT. 17". Mifskegi ilSci sprejmo takoj 4220 Kuni lit. Jeiaslce - F&iiie. pri Jslenu aa Savi itsv. 107, So« f«njsk«. Ho o.u'ia f'ai?* i. Frelaari Gorica vla Sari* C«l& Izurjen pomočnik špecerijske ali mešano stroke, star C 24 let, ki ima n.d sposobnost za polovalca, se sprejme t ugodno piaco z novim letom. Pismene ponudbe pod „zanOSlji* VOSt11 na uprav. »Slov. Naroda«. 4193 Proda se ii proste roke v Bradec- hiša št« B p*8 SV- Jiliur tukaj, Jttorao tam. povsod mo iščejo, povsod me ljubijo. vn 3W-4 Anton Leutgeb, »s rokavitar ta baadaiist fjublj Pod trsnčo 1. Lastna Issalovalmfea usajaMi te vofaskik t Pod tranoo t« C VJ taia. izdelovatelj ki Inih pasov. Vsa klrur-gicna dela. Zunanja naročila točno C« ti« alft-fe« z gospodarskim poslopjem, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, veže, 2 kleti, hleva, poda ter nekaj Trta. Leži ob glavni cesti proti Širpanji rasi. Natančnejša p»-i»s-»ila daje gospod Bricelj, plesi ar, Ijubljana, dunajska cesta 28| na dvorišču« 4211 i criurnph-štedilna ognjišča za gospodinjstva ekonomije i. t. d. v vsa-korsni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežnejši isdefefc. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: AisaUlna ognjišča za hotele j gospina, raaiavraclje kavarne L dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti dopušteni znamki. 2506 Tovarna za MM ognjišča „Trima" S. Goldschmldt o sin Wela iii, Uci-anja Avstrijsko. Oeila fifiia wmm Si in Laski !ro v Ljubljani. VABILO k rnr 1.11 ki se m v eeteljo, m 5. timtii 1909 ob 10. uri dopove v prostorih hotela „Ilirija44 v Ljubljani, Kolodvorska ulica.*) Učenec star 13 do 15 let, poltenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, M aprejmo v "-povino ineSnne^a blaga pri IvaJsU ftazborskn v Žmartnem pri Litiji. _ 4203 Naprodaj je v Beiki dolini, 15 minut od postaje lepi piMlm mlini iaga z vodno silo, kmetija za rejo 24 goved. Več se izve pri županstvu na Preora in pri lastniku Ernestn Pegami, trgovcu V Trstu. 4160 Uradne dovoljena, te 19 let obstoječa najstarejša ljubljanska [Mtalia sfaiovanj ii sJsžea G. Flux Gosposke ulice itev. 6, priporoča In namešča la bolfse ii tskajotg rake vrste kakor privatno, trgovsko in gostilniško osobfe za Ljubljano in in naj. lakira različnih alnlb, slasti sa ionska. Potrt i na tukaj. Vestna in kolikor motno kltra postrežba zagotovljena. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi se za natančni naslov. 4196 se eeao proda v Ljubljani na Marija Terezije cesti št. 26, I. nadstropje« 4214 2 krojaška pomočnika sprejme Fr. ikrfcoe v loin. 4204 So in modno 3219 Nato za obleke priporoča ftrssa Karel Kocin tvornico zo ichno v Humpolcu na Češkem. Vzorci Izurjenega 4156 strojepisca 3 sprejme tako! aH najpozneje L decembrom L 1. 13 v mm Svete odpadke od kukanja Silv tn bmšek| izvrstne za krmo prašičev kakor tudi za gnojenje njiv, Oddala v vsaki množini in po vsaki ceni veležganjarna sadja .3926 L UD li drag. v Ljipi poleg Roslerleve pivovarne. 5 kilogramov 8 rzene zajamčeno prve kakovosti razpoš Ija po povzetju za B 4"— poštnine proste na vsako avstro ogrsko postno postajo Mihael Valentin Schik Dunaj VII 4, Lerchenle.derstraaaa štev. 67. Opr. Št. Nc V 208/9/1 42CI Dražbeni okli s p o n E D. 1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu pretepenega poslovnega leta. 2. Poroč lo revizijske komisije. 3. Izvolitev treh računsk.h preglednikov in dveh namestnikov. 4. Dopolnitev in sprememba pravil.**) 5. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 12. listopada 1909 Upravni sveta *) 17 pravil: Vsaki delnica ima pri občnem zboru svoj glas. § 18. pravil : Delnice, za katere se hoče izvrševati pravica glasovanja, se morajo založiti najkasneje šest dni pred občnim zborom na mestih v pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz katere mora biti razvidno tudi število delničarju pri-stoječih glasov, založene delnice morajo biti opremljene s še nezapadlimi kuponi. § 19. pravil: Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti pokazu legitimacije. **) § 2. pravil:...... g) Pridobivanje obrtnih in drugih koncesij, potrebnih za obratovanje vseh navedenih obrtnih pod.etij, nadalje pa zla3ti tudi hotelskih, gosiilnicarskih in kavarniških koncesij ter izvrševanje istih .... vse to po meri tozadevnih zakonov in naredb. § 7. Delniška glavnica, katera je znašala prvotno 690.000 K razdeljenih v 3000 polno ^ rplačanih in na imetnika glasečih se delnic po 200 K St. 1—3000 in ki se je zvišala potetn s I sklepom občnega zbora ddmć-rjev z dne 14. januarja lb06 na ta način na 1,200.000 K. da se' je emitiralo nadaljnih 3000 polno vplačanih in na imetnika sc glasečih prioritetnih delnic št. 3001 6000 po vzorcu B. iznaša sedaj tsled ziozfcc pr»otnib delnic in z nja združenega znižanja delniške glavnice v zmislu sklepa občnega zbora delničarjev z dne 2. februarja 1907, potrjenega z razpisom c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 3. aprila 1903 št. 8714, 849»0 K razdeljenih ? 1200 zloženih prvotnih delnic št. I—1200 po 200 K in 303 K prioritetnih delnic št. 300!—6000 po 200 K. 2. odstavek odpade, 3. odstavek neizpremenjen, 4. odstavek: Prvotne delnice st. 1 -1200... Kot založna mesta delnic so določene: Pivovarna v Laškem, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Posojilnica v Celju, Sa vinska posojilnica v Žalcu. 4221 C iT JU RIST0FLE i i-, in mi Priznaj najbolii! mitim. Hajlepie Oblike. Kompletno opravljaše kasete za namiz-no orodje, sklede, posode za omake, kavni in šajni servisi, namizni nastavki, umetnine. Edino uioiBtili za praw srebro. Specialni predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter za pensione, menile i. t. 4. C. tu kr. dvor ni dobavite 1|1 CHMSTOFLE&Cle Dunaj L, Opernring št 5. (Heinrichshof). Vsled sklepa z dne 2. novembra 1909 opr. siev. S 15 9/6 se prodajo dne 17. novembra 1909 dopoldne ob 9. v LJubljani v župnišču pri sv. Jakobu na javni dražbi hišna oprava, obleke, perilo, dragocenosti itd. Reči se smejo ogledati dne 17. novembra 1909 v času med 9—1jAO uro dopoldne v župnišcu pri sv. Jakobu v Ljubljani. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek V. dne 12. novembra 1909. Uustrovanl cenovnik zastonj. Po vseh mestih zastopniki-prodajalci. Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvorniško znamko in polno ime CHRISTOFLOE SI. občinstva vljudno naznanjam, da sem preselil svojo iz Gradišča štev. 8 na Tržaško cesto štev. 7. Proseč daljne naklonjenosti se vljudno priporočam Josip Kunsti&r, 4208 kovaški mojster. Mline slei5!!© Vam pošljemo z obratno pošto gratis in franko, ako nam za razpošiljanje našega cenovnika pošljete 4200 100 naslovov (samo dežela, brez glavnih meat) privatnih in državnih uradnikov, učiteljev, duhovščine, ekonomov, ekonomijskih uradnikov, tvorničarjev in tvorničarskih uradnikov, bolje situiranih privatnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. iz Vašega kraja in najbližje okolice, čisto in razločno napisanih na poli papirja. Razpečevanje patentiranih novosti l. vveiss, Dunaj II., UttMPl 4IL *IO atieti«ov cefira, barhenta, flanele, ovaia itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m trov pt>št;ja po povzetju UST aE-A £ i m. "9Mb; vrlo znana zvezna t g vina V. J. ilavlirek a brata v Podćbradeb NaroČita takoj 852 Pri(»mrl o VaSe blagorodje! Vašo cenjeno p Siljatev smo obdržati z na večjo z»dv volj iostjo, hočemo ostati ae nadalje Va$t odjemalci in priporočati Vaso cenjeno f rmo svojim znancem J V. Pryd-k, 4 januarja i 08 hočete svoje čevlje varovati pred pokanjem, potem jih ne pustite snažiti z manjvrednimi izdelki, temveč samo z že priznano našo specijalitet o, ki se zove •9 Jurievo čistilo 44 (kreira), po katerem zadobe četlji hitro najlepši blesk. ffJurjevO11 je danes specijaliteta vseh krem, yyJnrjevOM obdrži usnje mehko in nepremočljivo, njJnrjOVO14 ostane vedno sveže, torej se ne posuši, „JnrjOVO* daje najlepši in najhitrejši blesk, se dobiva povsod in ima ljubljanski grad kot varstveno znamko. Pojlouodj za špecerijsko trgovino izvežban v občevanju s stranlrarni, z dobrimi priporočili, 80 išče za takoj ali ob novem leto. Ponudbe, ako mogoče s sliko na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „Poslovodja v mestu". 4i83 »ooeoooeo.oooeoai to Stampilije { vseh vrst sa urade, 5 draitva, trgovee itd. i Anton te j ffjravsr trn Ude lova tal{ < i kavtnkovlb ataaaptllj { UDUjaiio. Sv. Petrac 6. i: Ceniki tanko. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. | Delniška glavnica K I.OOO.OOO. Stritar j««« ulioa it«V. 2. Nnml fond SOOUHM kraa. | Podmialca v Splfata. Feiralai.. v Calovea. Podrnsaloa v Trsta. m | Priporoča promese sa ogrske prasatiska sracka polovice po 7 kron, cele po 12 kron, žrebanje 15. novembra t h Slavni dobitek tOOSOt kraa. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči racnn ter jih obrcatsje po čistih aaar- 4 ia 2Y Razpošiljam kolna ■s štiri tedne na poakninjo in ▼pogled proti povictju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri. Uustrovam cenovniki poštnine prosto. Franc Dušek rvornic* koles, Opečno it 80, ob dri ielesnlci&esko. 422 Zaradi pozne sezone prodala moderne rimske klobuke, trakove, svilo, nakit za klobuke, cvct.lce, avbe za gledališče, sploh vse blago po znatno cniž&al cenil Mnogobrojnega obiska prosi Minica Horvat Sv. Jakoba trg 3, Bahovčeva hiša. Izdelane postelje I iz rdečega posteljnega inleta. j Prav dobro napolnjeno! Fer- j niča ali blazina, ISO cm , dolga, 116 cm široka K 10"—, • K 12—, K 15-— in K 18 —, 2 metra dolga, I 140 cm široka K 13—, K 15-, K 18—, j K 21*—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok * K 3-—, K 350 in K 4"—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4\50 in K 550. Izdelujem ? tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo- ; droci iz dlake za 1 posteljo K 27'—, boljši « K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po po- ] vzetju od K 10-— naprej. Zamenja ali nazaj j se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. \ Benedikt Sachsei, Lobes 913 pn Plznju na Čcsksm. 4115 Ljudevit ▼ U or ovijati* (W mam s* •>«•«»*)it cm. ■•eb) se priporoča v izdelovanje vi petem za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje Ltarc sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-va?nici in od mene preizkuSene. — lluetre-roj van! ooniki iaet>nj. Ha Siittner Si{ubl]ana, Mestni trg razpošilja 3666 ure, zlatnino in srebrmno na vse kraje sveta Obr- c?*? so zanesljivo na demačo slov. tvrdio I Veliki novi cenik zastonj! ~WSL novosti KBaia. tenka, prava na 6 kamnov, pokrovi osta-lltfl dlu rejo vedno beli. prav natančno 36 ur idoča. — E-S^T" K 4*50« Srebrne ure od 5 kron naprej. Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne S: k-y ~ks verižižice s slov. trakovi nikelnnsta K 1-20, srebrna E 5-—. lis i mM kil iilljS slamereznfce, reporoznise, mlina za debelo moko (otrobe), p iprave za pa-renfe krme, širina kouiiSča, sesalce za gnojnico izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvdrka 3770 ¥li. M^Iartb & Co. .™ica za gas?jdarsk2 stroje, železo! hraa in fužina na paro j Disnaj II., Tsborstrasso 71. prosto. Sprejemajo se zastopniki in razprodajah! fino izdelane saknfe, kratki in dolgi kožuhi, lOO&erao Obleke od 24 K naprej, Ušgl. obleko lastnega izdelka, posamezne hlače, n57 fini deški plašči, krasni kostumi za dečki;. v velikanski izbiri. Stalne, na vsakem predmetu označene cene. Velikanska zaloga blaga za naročila po meri. ii trg št. 1 Pod družnica: Je državne železnice. C. kr. avstrijske Izvleček iz voznega radi. V^lf arvspzm *»cl m* oktobra 1909.J Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip št. 8. Reiehova hita. Izvrstno in solidno delo. Gene zmerne. Popravila ee i i točno izvršujejo, i t HM zaloga unflnil ti KjHaeBik otroških vozičkov in navadne do najfinejše zime 3 v Ljubljani. Ktznssin ntnojanj se ie-rt,* s pnvztfjea. SnTfSJk krojač prve vrste v Selenburgovlh iliol itn 5. nasproti glavne pošte konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvornima zaloga oajieji angl. in ta. spetijaiitet Hm : Zavod za BSilGiiiiR: Odhod is LJubljane dni. tel.) /■OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.t Gorico, drf. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (če* Podroščico), Celovec 7*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf c vo, Straio-Toplice, Kočevje. a*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin /1-4-0 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž žel.. Trst. c. kr. drž. žel, Beljak, (Čex Podroščico), Celovec. /'82 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 0*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, irž. žel., Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čer Podrožico), Celovec. 5*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čer Podroščico), Celovec, Prago, Draž dane, Berlin. - /*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. fO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel, (čez Podre ščico) Prago, Draždane, Berlin. Odhod is Linbljane (drlavn<> teleiaice)! 7*2« zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. fOO popoldne: Osebni ▼lak v Kamnik. •70 zvečer: Osebni vlak ¥ Kamnik. Prihod v LJubljano dnine telezmloe 7-12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jeseniet Gorice, Trsta, Tržiča. 8aB2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak is Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž seL Čez Podroščico in Trbiž, Gorice, dri. žeL Jesenic, Tržiča. 2*09 popo moral vsaki čas obiskati kak samostan, ko je Crispi zapazil, kako so v plavolasega junaka zaljubljene, ga je neprestano vlačil po ženski h ainostanih. In nune so občudovale lluribaldijeve modrobarvne oči in plavo brado ter mu poljubljale roko pa tudi usta, časih menda rav vroče, celo tako vroče, da se je majala krepost Garibaldijeva. Xo, a Crispi je znal biti poreden in je morda po krivici dolžil Garibaldija, !a je pač znal premagati ljute sov-čižnike, ne pa tudi skušnjav, ki so jih vzbudili poljubi cvetoče nunice iz Palerma. Po svetu. Vere v Z jed. državah. Glasom najnovejšega poročila zvezinega urada za ljudsko štetje, imajo v Ženjenih državah stooseminšestdeset /.ličnih ver! In koliko, oziroma kako malo — vere?! Hoj nad vodo. Pred nekaterimi nevi je hotela Italijanka Angela de ' ari o v Xe\v Torku skočiti z mostu Vzhodno reko. Zlezla je čez ograjo i nižje se nahajajoče stojišče, odko-l se je nameravala spustiti 50 m globoko v reko. Pritekel je pa takoj - ražnik, ki se je spustil za obupano Italijanko. Ukazal je dvema moškima, da sta ga prijela za noge, sam je a zagrabil Italijanko za roke. Ta pa iii bila nič kaj zadovoljna, ker se ji >■ hotel onemogočiti njen namen, ter je začela z vso močjo braniti straž-ika. Bila je velika nevarnost, da ba ne padeta v vodo. Slednjič so I Judje za noge potegnili redarja na i lost, ki je držal v svojih železnih Pasteh divjo Italijanko, ki ni bila za rešitev prav nič hvaležna. Preprečena konjska dirka. Preteklo nedeljo se je vršila na Pumi konjska dirka, pri kateri je prl-;!o do burnih demonstracij. Po mnenju občinstva je namreč razsodišče -ri»de dveh konj krivično postopalo. To je dalo povod, da so ljudje drli pred razsodišče, kjer so žvižgali in kričali tako, da so razsodniki v veli-! ni strahu pobegnili. Pridirjala je ' iieija na konji)i, toda razjarjeno občinstvo jo je sprejelo s kamenjem, rta se je morala umakniti. Ljudje so -.odrii ograje, pobili Šipe na razsodišču ter podrli vse odre. Ker se je pridružilo mnogo zunanjega občinstva, ie množica narasla gotovo na 30.000 izgrednikov. Ena oseba je bila teško "tnjena, mnogo manj nevarno, še vec so jih pa zaprli. Slednjič se je po dveurni demonstraciji posrečilo policiji, da je razgnala množico. * O, te ženske! Gostilničnrjeva žena Katarina Kralova v Pragi se je naveličala svojega moža. Zaljubila je v mladega dr. Kohna, asistenta ;reizkuševališcu živil. Mož pa je bil slep ter ni ničesar slutil. Meseca junija je bil dr. Kohn premeščen v Cernovice. Ljubezen je bila že tako huda, da Katarina in Kohn nista mogla živeti eden brez drugega. Shajala sta se v Draždanih, kjer sta gasila svojo vročo ljubezen. Na nekem takem sestanku je nezvesta žena prosila svojega ljubimca, naj ji preskrbi strup, da spravi starega izpod nog. Dr. Kohn ji je obljubil ter tudi poslal zaželeni strup. Pred kakimi 14. dnevi je pisala Kralova dr. Kobnu, da strup ni imel zaželenega učinka, uaj ji torej pošlje drug strup. Dr. Kohn ji je odpisal, da pošlje v nekaterih dnevih ter ji dal tudi potrebna navodila za uporabo strupa. To pismo, ki je bilo naslovljeno na Katarino Nemeček, poste restante, pa je zašlo v neki časopis. Dotični naročnik je pismo odprl ter ga izročil policiji. Policija je potem čakala na poštnem uradu dotičnega, ki bi prišel po usodno pismo. Kmalu se je zglasil mlad človek, ki je hotel dvigniti pismo za Katarino Nemeček. Hi! je takoj aretovan. Povedal je, da je krojač Drobnv, ki žc dlje časa hodi po pisma za gostilničarjevo ženo Katarino Kralovo, ki si dopisuje z nekim dr. Kohnom. Vsled te izjave so Kralovo zaprli. Pri zaslišanju je priznala, da je res zahtevala, da ji pošlje dr. Kohn strupa, pa ne zato, da bi moža zastrupila, marveč samo zato, da bi ga pripravila v bolezen, ker je grdo ž njo ravnal. Tudi tir. Kohn priznava dejanje. pravi pa, da ni mislil, da bo hotela Kralova svojega moža zastrupili. * Slovansko naseliiiško društvo (Slavonic Imigrant Soeietv) je kupilo na 23. ulici in 9. Avenue v New Jorku svoj lastni dom in zanj plačalo 31.000 dolarjev. Da je Slovansko naseliiiško društvo zamoglo v teku enega leta svojega poslovanja kupili tako dragocen dom. je zasluga profesorja Papina, dobrega Srba. Imenovani gospod je izposloval pri bogatih Američanih velike svote v to svrho. a sam je iz svojega žepa žrtvoval 9000 do!. To društvo bode dom priredilo za udobno gostovanje naseljencev in se otvori te dni. Ubožni naseljenci Slovani bodo dobivali brezplačno stanovanje in hrano ter posredovalo se bode za delo. V teku enega leta je to društvo že obilo dobrega storilo na Eli is Islandu, ter marsikakemu došlemu Slovencu in Slovenki preskrbelo delo. Pri tem društvu ni veliko vpitja in reklame, a zato veliko več prave dobrodelnosti, zato pa priporočamo to društvo rojakom v podporo, ker smo prepričani, da je v istini dobrodelno ter ne podrepuje nobeni vladi in nobeni stranki, temveč se drži le gesla: stori dobro svojemu bližnjemu! * Avstrijski posianik — posredovalec ženitve. .Glasu Xar.« se piše iz \Vashingtona: Tukaj se je izvedelo, da bode moral avstrijski poslanik za Zedinjene države, Henge-mueller v kratkem svoje mesto ostaviti in sicer vsled tega, ker je poleg svojega diplomatičnega poklica izvrševal tudi poklic povsem navadnega ženitovanjskega agenta. V Avstriji imajo namreč kar na koše takozvanih »plemičev«, kateri vsi nimajo ni-kakega premoženja, pač pa toliko dolgov, da so jim biriči vedno za petami in da jim zarubijo ter prodalo vse, kar se pri njih najde. Ker jih pa upniki ne puste v miru, so taki tatovi časa in dni končno prisiljeni iskati premožne neveste, s katerih doto potem skušajo pokriti svoje dolgove in poleg tega še doto ameriških deklet zapraviti. Avstrijski poslanik je skoraj redno posredoval pri takih porokah in nekateri celo trdijo, da je pri tem imel lepe prihodke. Ker pa tako poslovanje nikakor ne dela časti poslaniku take »velevlasti«, kakoršna je Avstrija, je končno prišlo tako daleč, da bode sedaj Avstrija poslanika odpozvala in ga nadomestila z drugim, ki ne bode imel toliko »posredovalnih^, pač pa več diplomatičnih talentov. Med tem, ko je avstrijski poslanik v Ameriki oženil že večje šrevilo zadolženih avstrijskih »plemičcv«, se mu pa njegov najnovejši poskus ni posrečil. Sedaj ima med lakim i »plemiči« v zalogi nekega »barona« Ant. S;gra-ya. Tega je nameraval oženiti z neko bogato gospodično v Washingto-nu, in da se mu to posreči, je priredil v avstrijskem poslaništvu pojedino, h kateri je povabil omenjenega »barona« in naravno tudi gospodično. Slednja je pa o poslani kov i h nakanah še pravočasno izvedela in tako je pustila avstrijskega poslanika in »barona« na cedilu ter se pritožila naši vladi. Poslanik in »baron« sta potem sama povžila ono, kar je bilo prirejeno za »zaroko« in sedaj bode-ta naibrže tudi zajedno potovala v Avstrijo, kjer pn ni bogalih deklet. Povsem dme-ačen je na slučaj italijanskega poslanika. Tudi njeora po nekateri »plemiči« nadlegovali, da jim izposluje bogate neveste, toda on ni hotel o tem ničesar vedeti in vsled tega so gn sedaj pričeli pri italijanski vladi črniti, tako, da ni izključeno, da bode tudi on odpozvan. Absolvent odličnimi izpričeval», i- i je fce služ;! kot volonter v banki, lite primernega ■testa. Vstopi )ahki> takoj Ponudbe pod „A. Q.u na uprav. »Slovenskega Naroda« 4165 na vogalu hiše štev. 7 v Gosposki 1 *S ulici v Ljubljani, | IZ se oddajo za februar. i o Cji W a^3^ «2) 9 1? Kdor ne ve, kaj naj svojim dragim kupi za ženitvanje, god aH božič, naj si ogleda moj glavni katalog s 3000 slikami, kjer vsakdo dobi kaj primernega in ki se na zahtevo vsakomur pošlje zastonj in poštnine proste. C. in kr. dvorni zalaeatelj lan Konrad, M«»st 431 (Češko). 3585 zmožen slovenskega in nemškega jezika kakor tkdi nemške stenografije, se -sprejme takoj. Pi-men^ p 'itudbe na ,J. R. Priv. Societa Industriale Dell ©Ho11 v Trsta. 4168 Rabite za streho vaših hiš Slavno zastopstvo ;::a južne dežeče: e^L a^l In BKU 9 Trsi Vpra.-anja na Teodorja Konaa, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi. lkepar.4ca in krovska dela ; pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke Aqre-MerkttT ima jako obSirne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dolu o in hitro postreže. Nedosežno « +Najnovejša *■ ameriška iznajdba t Higijensko gnnaaato bUfO sa motao. Porabno M leta. K 4-00. čet 2 miljom kosov prodanih v kratkem Časa. Higijensko gumasto blago sa ionako. (Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta K 2*40. Kdor pošlj* denar naprej (tudi pismene I znamke) rr.j pošlje diskretne in poštnine ! prosto, sicer 30 vin. več, edina prodaja ' J. H. AUER J_ I tvornica za gumasto blago. | Dnnal IZ t, Nnssdorferttrasse 3—0. G. Skrbić Zagreb, Ilica št. 40 priporoča svoj^ veliko in razširjeno tvornico v o a a zaluz* j li deftic. železnih In lesenih rolojev zn oKao io prode olmce po najnovejšem sestavu Vso vrsfo ies»n h, tka nlh in p amen h rft 1 P t 12 različnega platna, »*t'-UICl n .dMii ma rt«««« itd Nova patentirana peresna drtsla. Novo skladišče vsaka vrste odej f Ceno posteljno perje Najboljši č«\ški n.-iknpai vir. 2815 Kg sivega, dobrega, pu enr.:a 2 K; boljšega .4 K; px ma polbelejja 2 8« K; belega 4 K; D« lega puhostegi 5" IO K; kg vrlefinrgt sne 2iu be-lt ga, pulie n g., b 4o K 8 K; Kg w>uha, si egi 6 K. 7 K, bciegi, fin< £a 0 K; na firvjš prm puhli K Nar rila od 5 kg naprej franko ZSotaviiene postelje i^rs1 drcg4, beK ga alt rumenega nanku ga, tr-mca 180 c i d Iga, 16 Ca :i o.ia, z dvema zgav^canria, 80 cm d'g, »S cn š»r , polnjrn s novim, sivim, prav stanovitnim puhestim ptrjem 6 k; napol puh 0 K; puh 4 K; posamezne pernice 0 K. 1 K. 4 K. 16 K, zglavn ce 3 K, 3 50, 4 K Razpis Ija s*- po povzetju, od 12 K naprej franko. L hko se franko zam< nja ali vtame nazaj, za neugaja-joče se vrne de iar — Natančni cencvmki gratis in franko. S Benlsfb. Ds-sn h $t 767. Sum v t Jfžboljsi kosmetikši predmeti | za olepšanje polti in te esa so: c c* a b a o b v 01 Ji milo po 80 b, s crtam aO s 1 K. 1387 za gojitev zr.b n ust: da Menthol n ' ustna voda po zo oni praaefc po 60 h; sa ohran tev in rast las: lasna voda po » II; naju!*, lasna po mada pO 1 a Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so napr daj le v 0 lovi lekarni pu. nt. Josip citati v Ljubljani. Earn'te mbtco to aomao« izds'ke i i atrjvn, sttartsskc Kranja mM f pri IntfM ». Cfrfts iT)Mila z nundn: 20. IX. 1908 ia blagovestnikov ■•dati* ne drage mu mila, kvtetalao aodo, elierlaeH aveee nuunki »Eleatra" in ,Solnoe«, lealot.0 OtilO ter vee droge pralne mori. Oeet ia pnaoe eeeke goeoodinje eahteva. de rebi oH.l.j 1. Oiril Metod, milo s corenjo enemko. Ponudbeni razpis da se vzemu v zakup nepremična posestva za napravo remontarn.ee c. kr. deželne hrambe. C kr. ministrstvo sa deželno bran namerava, k- k r jh bilo že razglašeno v ponudbenem razpisa, objavljen« m v št 2 i 9 ćhMopisa n\Vi**n**ept. i D« 8, finpratiti dež> Inobr^nsko remun-tarnico za ^0> triletnih žrebet ter v ta namen pašnike in poslopja vzeti v zakup. Fo do/danjib namenih dež^-lnobranske uprave se min reinoutarnica kar na hitreje napraviti in zanjo pridejo apravua ozemlja v (ial čiji Buk vidi, eveutu Ino v Zgornji Avstriji, na Koroškem in Kranjskem v po-tev Interesenti se a tem poživljaj da vlože svoje pi žiti z datu-m m izdanja p dpisane uradne, zadnji staa zemljiške knjige izrazujoee zemljiškoknjižne izpiske in izpiske iz katr^str* (zemljiško posestne pole), dalj* legopisne obrise z merilom o ponujamb pašnikih m p<>s!opjib; ti obrisi morajo obsez^ti par eelae številke pašn kov in « pis poslopij Ko bi svij čas ministrstvo za deželno hran zahtevalo, morajo vrhu tega. ponudniki pozneje še pred'ožtti talne načrte in povprečne prereze posl pij. Dlje se mora iz ponudb dati posnet': 1. ) NalanrnejŠH oznamemio nepremičnega posestva, po itn'ni in solni okraj, h kateremu posestvo spada, najbližja žeiez-nina, poštna in brzojavna post-ija in oddaljenost »d nj'h. značaj terena (je li ravan, hrhovit a Ti gorat). s^ojntTa sveta ije li ilovnat, peščen ali prsten), lastnin ske in posestne razmere in napove i. je li n premično posestvo ali en «»el, ozroma kateri njega del zd*j morebiti v zakupa, ozroma kdaj poteko dotične zakupne pogodbe ; 2. ) mera zemljiškega posestva >n natančna podrobna n;-p«»ved, b kateri kulturni vrsti spnda, to je kol ko jo njiv, travnikov pašn kov, stavbnega sveta, vrta, £OZda itd Mere je v ponudbah navesti v oralih in hekr^nh ; 3. ) katera poslopja (poslopja za biva-1 šr« in gospodarstvo, hlev z< konje in drupo živino, skladišča itd) so na posestvu, ko iko prostora obsegajo, koliko imajo oken in vrat, iz kakšnega gradiva so. kako so pokrita in v kakšnem stavbnem stanju se nahajajo. Pr» konjak h hlevih je šteti devet kvadratnih metrov notranje talne ploskve kot prostor z t eno žrehe; 4) vodne razmere v i b<*e in z asti, kak« se dobiva potrebna pitna in porabna voda sa ljuli in živino, in napoved. Če in v koliko preti ponuj nim nepremičninam povode* j; 5 izjava, da se ponudnik sa slučaj, ko bi dežemobranska uprava resnično vzela njemu pounjano nepremične posestvo v zakup, zavesa: a) da sklene zakupno pogodbo na dobo petindvajset let, docela popaca k Ike in pristojbine za pog >dbo ter med zakupno dobo iz sv jega poplača davke s pn klada mi, doklade in druge javne da »An ne, ki jih je plačevati od zakup-n ga objekta; b) da zemljiške ploskve, ki se niso pašniki, po zemljedelskih pravilih na svoje stroške izpremeni v pašn ke; c) da vse potrebne nove stavbe, prizidave in prezidave, vstevii ograje za pašnike ki morebiti niso ograjeni z naravnimi mejami in napravo gonj izvrš samo na svoje stroške proti obrest vanju stavbne glavnice po načrtih, ki mu jih naredi erar; d) da brezp'ačno izvrši vzdrževanje pašnikov s pritiklinami, v kolikor vrednost teh del ne presega vsote, o kateri se je šele dogovoriti; e) da na zahtevo erara prevzame tudi takšna dela, ki presezajo zgoraj (pod točko d) navedeno mero, proti plačilu po cenah, v tistem kraju navadnih; f) da med pogodbeno dob na svoje stroške zavaruje proti požarni škodi vsa v zakup dana poslopja, na korist eraru, d' zopet samo na svoj račua sezida, oziroma nanovo postavi po puž-ru poškodovane objekte proti izročitvi zavarovalne vsote po načrtih, ki mu jih izroči erar; g) proti kateri zakupnini in poi katerimi p ačilnimi pogoji bi bil ponudnik voljan sklenti p nujano zakupno pogodbo na dobo, omenjano zgoraj v točki 5, lit a. 6.) Omenja se, da bi se morale zaradi pretiranih zahtev dotične ponudbe že naprej izključiti od nadaljnega vp števaoja Ni potrebno, da bi svet z\ remon-tarnico brezpogojno obetal iz enega skupaj se drže-ega obsega Dopustno je tudi ponuditi v zakup sosednja — vendar ne več nego štiri do pet kilometrov narazen ležeča — posestva, ki obsegajo po 200 zaokroženih oral. Zakup'd pogodbi se vzamejo za p d-stavo, f kolikor se iz zgoraj navedenih točk ne pokažejo izjeme, dol« čila 25. poglavja občnega državljanskega za k-»na. Deželnobranska uprava mora zahtevati, da s» zakupne pravice do v zakup «zetih obiektov, ki nastanejo eraru iz zakupne pog dbe, vpišejo v zemljiško knjigo, ravno tako da se pupilarnovarno zavarujejo pravice do povračila, ki bi morebiti nastale eraru iz zakupno pogodbe. V ka teri visokosti in v kakšni obliki (zemlje kuj žno zavarovanje, poroštveno pismo de nar nega zavoda, eventualno po'og vred costnih papirjev kot varščina) se ima to zavarovanje zgoditi, to se določi po posebnih okolščinah. Končno se omenja, da deže'nobranska uprava p trebne krme ne bo proizvajala v svoji režiji Nastopni pregled kaže približno potrebščino za remontarnico z nameravanim prostorom za 400 Žrebet, da se ponudniki pouče, kakšni morajo biti dotični zakupni objekti: Staa: 1 nadporočnik, i poročnik-računovodja, 1 živim-ki zdravnik, 2 stražna mojstra, 5 korporalov, 1 pod ko v ni mojster, 24 konjskih strežnikov (z vštetimi jezdeci), 2 častniška služabnika, 2 vpr-žna konja, 8 konj za ježo in 40) žrebet. Potrebščine za stanovanje in postranske prostore: 15 sob, 7 izb, 2 pisarni, t bolniška sob«, 1 delavnica, kuhinje, drvarnice, I prostor za zap r, 1 prostor za skladišče, 1 kovačnica, l kolnica, 1 shramba za gasilno orodje, klet, ledenica, skladišča za krmo. Hlevi: Remonti se morajo nastaniti v ograjenih hlevih (ograjah), da se Žrebeta v njih prosto gibljejo; ti ne smejo biti prirejeni za m>nj nego 50 ia nikakor ne za več nego 100 konj Vsak hlev za 5O remontov mora imeti 540 kvadra tmetrov talne ploskve (pri devet metrov notranje š rine in 5O metrov notranje dolžine) ter štiri metre višine. Skupaj j« potrebnih hlevov za 400 žrebat, infekcijski hlev za lO žrebet s stojišči in če se pašniki drže skupaj eden, če se pa ne drže skupaj, več hlevov za bolno živino, vsega skupaj za 30 žrebet e stojišči, potem en hlev za 2 vprežna kouja in za 8 konj za ježo V bližini vsakega hleva dajaj izdaten vodnjak ali vodovod potrebno vodo v napajalno korito; vodnjak mora imeti sesalko Vo >a mora biti čista in zdrava. Eventualni* sme tudi en vodnjak dajati vodo sa dva blizu skupaj stojeća hleva. Pašniki: K neobhodno potrebnim potrebščinam remontarnice spada, kar se tiče kakovosti sveta, hnbovit teren, srednje težka, propustna, suha zemlja pot m redi Ini, tedaj s fino, plemenito travo obrastli. Če je mogoče nekoliko višje ležeči pašniki, ki jim brez dvombe ne preti nobena povodenj. Ploskve po katerih rasto trave in zelišča, ki za pašo niso primerne (plevel) so že naprej brezpogojno izključene. Napajališč mora biti na pašnikih v obilni meri; naj boljši za to so bajerji in potoki. Razmetno po obilnosti travo in po roddnosti paše ae potrebuje za vsako žreba približno 1 oral, torej za 400 žrebet 400 oral. Ponudbe, ki izkažejo že zdaj obstoječ skupni obseg pašnikov, ki meri 400 oral, imajo ob drugače enaki kakovosti posestva prednost pred drugimi ponudbami. Izteki, ki oe narede stično s hlevi, in gonje morajo obsezati približno 50 oral sveta. Pritikline: Želi se, da bi bi i v neposrednji bližini remontarnice tudi nekateri vrti in nekatera zemljišča v pnholjšek, da bi osobje remontarnice materialno lažje izhajalo, zlasli v samotno ležečih krajih. 4141 r. sprejme takoj Skuiek t Metliki Vinske sode iz hrastovega lesa, zdrave, močne od 56 do 65 litrov, „ 100 n 120 „ 59; „ 200 11 220 n n 600 11 800 n nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vrati* cami v oh-egu hI 36, 36, 30! 39, 40, 46, 42 in 50 una naprododaj po primerno nicki ceni tvrdka M. Rosner & drug v Ljubljani, poteg Kosleijeu pivovarne. Dunaj, dne 13. oktobra 1909. C. lir- ministrstvo za deželno bran. 4107 5000 kron zaslužka plačam onemu, bi zal dokaže, da mola čudesna zbirka 300 kosov samo za 5a50 kros nI priložnostni nakup, in sicer: Pristna švicaska pat. sist. rem. Roskopf žepna ura točno regul. in ki natančno gre, s 31etno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 250 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5-50 K. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke^ pošilja S. IMach, svetovna razpošiljalo^, Krakov 6? NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin. platn. žepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 4191 Svoji k svojimi Karodna tvrdka! Milko Krope! urar in trgovec f jubljana, Jurčičev trg štev. 3. —— Ustanovljeno leta 185 . —— Cen j. občinstvu priporočam svnio bogato zalogo 1954 stenskih in ž p pni h ur, aha nov, prstanov in veri tlo Osobito sedai ob priliki forme, namenil sem sc prodajati dobre blage po Uredno al tal ceni. popravila točno in ceno! Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto. C«bIw vrtfftaesa n peitatat presti. sa oj ris jj« ilo ri al io* :n ii a. re< se a < 3. at< osi ob osi os' aj< e i ctl K)Z an os ivž z am ml an i, ri te nle n ] tai nit1 met 0 c itai t m ;la* kri rt" H 1 tai e e f se i lij< ija kile itr KO za str; i 1 sL o : ve nin stf aH xre pel mo iLa ta sa, odi ku me vi. ta nji vil ;a: Kr Ba vo sv< Ba da 30 ka ki« ro aj Gr iec hm St£ šn, zi vr ra Pr no $ : c-e kr i. Ki ho tej di hi, od dn ve kr ■ Svojim cenjenim odjemalcem Javljamo! da amo a 1. oktobrom 1909 firmi ŽIGA VVINTER, Dunaj III, Ungargasse 20 poverili svoje zastopstvo za Gornje in Spodnje Avstrijsko, Moravsko, šlezijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko ^ FERNET Kadar naročate BRANGA 481 tek zbujajoči liker za prebaven je, speoialiteta firme ITUkTELU BRAMCA—MILaJI, obračajte se na firmo ŽIGA VVINTER. FERNET - BRANCA j« nadrobno dobiva po vseh boljših delikatesnih trgovinah, Specerjjah in vinskih trgovinah fratelli branca—milan, □ □ □ □ □ □ □ □ i 4189 Herbabnyjev podfosforokisli apneno žoleznati sirup Že 40 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirop. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. aromatiška esenca leti let mdeet ta vrle prertkaieno otktiae tolažeče sredstvo za virrnenje. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj. D^- Hellmanna lekarnlea 99Zur Baratherzlgkelt" h Bliajfl %\ IM^mli-ll Zaloge pri gg. IHutnarJih v 1754454 uivji Kostim. Kdo no pozna divjega kostanja I ?akdo, zlasti pn otroci revnejših ojev, ki si z nabiranjem kostanja islužijo marsikako kronico. Pla-lje se navadno s 4 do 6 kronami sto logrramov. Splošna draginja v Av-rij i bo pa nedvomno provzrocila, i ho ceua divjemu kostanju zelo po-oeila. Da mu je cena doslej razmetna zel-> nizka, je vzrok to, da ne aJG ljudje ceniti njegove prave redno-1 i. Ko bi ljuvije vedeli, za kaj *e se lahko rabi. gotovo bi se njego-a cena podvojila ali tudi početvori-Gotovo je pa tudi, do bi občine, aterih last so navadno uasadi divjih islanjev. mnogo bolj skrbele, da >be čim večjo svoto za pobiranje stanja. Uporaba divjega kostanja ostane lahko v nekaterih letih zelo luogovrslna. V mnogih deželah ga zdaj polagajo konjem. Kostanj se aje tudi govedi in sicer je najboljše, se zmeša z repnim perjem. V zatku se mora dajati v manjši meri, »zneje se pa sme dati po 5 kg na an. Ovcam se daje toliko stolčenega »stanja, da pride dnevno na vsako [val en kilogram in se mora zmesa-z drugo krmo. Kozam se da dnevno iino četrt kilograma in sicer strmom mleti ali pa zdrobiti. Molznim krnim se sme dati vask dan 5 kg, živi-i. ki se redi za mesnico pa 10 kg. ri kravah se mora vedno paziti, da e dobe preveč, kajti sicer zadobi oleko nekakšno grrenčico. Konjem n prašičem se daje navadno suli kotanj, ker jim sveži radi grenkobe kaj ne ugaja. Prašičem se ga pri-k drugi krmi v>ak dan od ene-■a do dveh kilogramov. Sj)loh ima-i domače živali nnjrajše posušen korani, ki se mora dobro streti. Kotni; j je pa tudi tečna hrana za ribe, •a>u ščuke. Kmalu po dozoritvi se kuha, zdrobi ali stlači ter pologa fakam dvakrat na teden. Baje po-ranejo zelo debele. — Iz divjega kolanja se navadno izdeluje škrob, ki mnogo boljši nego iz krompirja; skoro take kakovosti kot škrob, ki napravlja iz žita. V novejšem času se mnogo tru-t da bi napravili iz divjega kosta-•i dober pa cenen špirit. Kemik E. ;jwes je izračunil, da bi dalo 100 ;i!ogramov posušenega kostanja 30 iirov špirita. — JSe važnejši pa lah- 0 postane divji kostanj kot hrana a revnejše sloje. Treba je samo od-traniti neprijetno grenkobo, prida- 1 kak slasten dodatek in kostanj bo sled današnje grozne draginje kma-. zelo dobra pa tudi red i ina hrana, tver se nahaja v divjem kostanju i nogo škrobnih novi ima skoro »to redilno vrednost v sebi kot rž ili pšenica. Odstraniti je treba samo rrenkobo, kar se stori navadno s pe-•tliko. zmleti ter primešani pravi i«-ki, ki ima potem še boljši okus. Lahko se pa tudi uživajo kuhani kotanji. Kuhati jih je treba toliko ča-otjo? \xy kateri bodljo podnevi in ponoči ljudje. Pt*-rnel se zagovarja, da je streljal rali tega, ker so mu hodili fantje pred hišo nagajat in mu marsikaj z okna znesli. Sodišče ga je obsodilo na 14 'ni zapora in na zaplembo revol-v»'rja. Hud pes. Posestnik Jakob Za-trajšek v Godičevem je imel popadljivega psa, ki mu vkljub temu, da te bil v logaškem političnem okraju Pi'z?rlašen pasji kontumae, ni navezal nagobčnika. Ko je lOletni posestnikov sin Matija Petrin pod obdolženčevem kozolcu pomagal nakladati lubje, ugriznil ga je Zakrajškov pes na levo pod laket. Obdolženec je tudi po tem dogodku pustil svojega pua brez nagobčnika. Zagovarja se, da zaradi preobilega dela ni pazil, če so otroci psu privezali nagobčnik, ali ne. Obsojen je bil na 100 K denarne globe in v povračilo lečnih stroškov v znesku 20 K. Svojega svaka ustrelil. Janez Kastelic, delavec in Anton Jereb, gostilničar v Malem Tre bel jeni, sta imela iz rodbine Goršič vsak eno sestro za ženo. Kastelic se je izselil s svojo rodbino v Ameriko, kjer je ostal šest let. Po pismih je Kastelic zvedel, da je njegova svakinja doma umrla, ker je Jereb jako grdo z njo ravnal. Ko je ta poročil neko drugo žensko in ne sestre umrle prejšne žene, je nastalo hudo nasprotje v teb dveh rodbinah. Dne 3. svečana t. 1. se je Kastelie iz Amerike vrnil lomu. £e čez 5 dni je prišlo med ohc.ua svakoma do prepira, in morebiti bi bilo že takrat prišlo do spopada, da niso to zabranili Jerebova žena in mati. Drugi dan sta se svaka zopet sprla zaradi denarja, ker je Jereb poslal Kastelieu amerikanski denar nazaj, s katerim je ta prejšni dan svoj zapitek plačal in zahteval avstrijskega. Dne 8. svečana sta se oba nasprotnika sešia pri krojaču Antonu Jerihi v Mi.leui Trebeljevem. Jereb, ki je bil vinjen, je vprašal Kaštel iea zakaj ga je prejšnji dan zmerjal, ter pristavil, da bi se mu danes ne pustil. Kastelic mu je odgovoril dobro, pa pojdi ven in je zapustil Je-rihovo sobo. Takoj za petami mu je sledil Jereb. Cul se je zunaj prepir, nakar počijo trije streli, vrata se od-pro in čez prag stopi Jereb ter se mrtev zgrudi na tla. Kastelic je dejanje priznal, a rekel, da je to storil v silobranu, ker ga je Jereb takoj s pestjo v prsa sunil, drugo roko pa držal v Žepu. Misleč, da ga bo napadel, je počel v silobranu streljati. Zaslišane priče so izpovedale, da je bil J'1-reb nasilnež, zlasti v pijanosti je bil pripravljen takoj za tepež, da je obdolžencu takrat zagrozil: »Danes mora biti tvoja ali moja smrt..« Priča Matija Ulčar je izpovedal, da ti^li dan, ko se je pripetil ta žalostni dogodek, je Jereb kazal nož, češ da bo Ka-stelica na drobne kose razreza 1. Istodobno pa, ko je stopil Jereb za Kaste-licem iz sobe, se je proti Antonu Jerihi izrazil, da mora biti Kastelie ali pa on mrtev. Dognalo se je torej, da j« bil strah pred Jerebom upravičen in da je le v svojo obrambo seg«*l po orožju. Sodišče ga je spoznalo za krivega samo prekoračenega silo-brana in ga obsodilo na 1 mesec strogega zapora. Huda kazen. Frane Šavš. oženjeni čevljar v Ljubljani, ki je svojo komaj 14 let staro hčer onečastil, je bil na 3 leta težke ječe obsojen. Tatinski prisiljenec. Tukajšni prisiljenec Jakob Plahut je ušel v Javorniku od dela in je s seboj vzel obleke v vrednosti 41 K. Nato se je brez dela klatil po Kranjskem in Koroškem. Nekemu spečemu delavcu na .Jezerskem je izmaknil iz žepa 30 K vredno uro. Plahut je bil obsojen na G mesecev teške ječe, potem se bo zopet oddal v prisilno delavnico. Orožnikom se je proti vil. Primož Jeriša, hlapec v Vodicah, je bil ua prošnjo njegove sestre, omožene 13i 1— ban iz usmiljenja sprejet v doiiuičo hišo, ker je božjasten. A JeriŠM je vrhu svoje bolezni hudoben in pijančevanju vdan človek. Nekoč od svojega gospodarja posvarjen, ker je brez vzroka domr.ee vole pretepava 1, se je zaletel v njega tako, da je Bi!-ban padel na tla, potem mu je še en zob pokvaril. Čez nekaj dni se je lotil domačega pastirja. Ker ga je pa gospodinja, njegova sestra branila, opraskal jo je po obrazu. Od hiše za-poden, se je povrnil nekaj dni kasneje zopet k Bi I banu ga terjat za zaostalo mezdo. Ko se mu je reklo, i\n nima ničesar tu iskati, udaril jej gospodinjo, svojo sestro, s polenom dvakrat po roki. Ko mu jc orožnik napovedal aretacijo, se je zaletel a-orožnika, z obema rokama zagrabil za bodalo in ga pri tem še zmerjal m raznimi psovkami. Juriša, ki je vsej priznal, je bil obsojen na 6 mesecev teške ječe. Usodopolni strel. Anton Nejedli, železniški asistent v Št. Petru, je šel dne 14. septembra t. 1. s svojim psom na lov. Po navadi lovcev jo je tudi on krenil blizu vasi Zagorje po njivah. Na kraju, kjer je rastla ajda, je pes obstal. Nejedli se jc pripravil s puško za strel in ko pride v bližino psa zleti prepelica, na kar on svojo puško sproži. V tem trenutku pa skoči 11 let stari posestnikov sin France Medic s silnim krikom proti njemu. Nejedli vidi, da je fanta v vrat ustrelil. Urno mu obveže rano, a deček je takoj na licu mesta umrl. Kakor sc je v preiskavi in pri obravnavi dognalo, je fantič kravo pasel in ležal na koncu njive, ki je bila posejana z ajdo, tako da ga obdolženec ni mogel videti. Ker prepelice jako nizko lete, je umevno da je strel fanta za- del. Sodišče je Nejedjega od zatožne pregreška v smislu § 335. k. z. oprostila, zasebnega udeleženca, fantovega očeta, pa zavrnilo na civilno pravno pot. Najdeni denar si je kotel pridržati. Na dvorišču pri »Črnem' orlu« v Idriji je našel tamošnji voznik France Bloj denarnico s 330 K, katero je urno spustil v dežnik. To je videl Filip Kolenc, ki je takoj Pavlu Luštrehu povedal* ko mu je slednji svojo zgubo potožil. Kolene je na cesti prijel Bloja, da naj vrne najdeni denar; a obdolženec je trdovratno tajil, da ni ničesar našel. Tudi orožnikom je Fpočetka tajil, končno pa le j priznal. Obsojen je bil na 3 meseca težke ječe. Mladi pretepač. Komaj 18 let stari Karel Ifak, zidarski pomočnik iz Zajelš, se je grede iz Ložarjeve gostilne na ce-ii lotil svojega tovariša Janeza ITahneia ia mu zadal z nožem na hrbta neverno ureznino. So-tHsee je R:>ka obsodilo na 3 mt^ece težke ječe. \ z nekoliko prakse, iste mosta prodaj alke. 1 Gre t^di na deželo Ponudbe pod „Sižiaa sle-aa* na uprav-! niStvo „Slovenskega Naroda**. 4171 pristni kranjski bnenooljnati firnsž Oljnate barve v posooicak 90 Vi* 1 kg kakor tudi v Toofih poaod&s. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci m papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano ia strokovno prelrakniono Mfkoifil. V lepem kraju na dobro idoča prve vrsti Karbolinej jftavec (gips) za podobarje ii za stavbe. Čopiči 219 domaćega izdelka za zidarje ia za vsako obrt priporoča fiMj jfanptmann v fjnbljani. Prva kranjska tovaru H»»tih barv, Umctev, lakov tal staklarskoga klela. Zahtevajte cenike! gostilna b zalogo piva. 1020 Pismena vprašanja pod fyzalOgal piva 1000" na uprav. »Slov. Naroda«. ■ter toli kupiti polhovke in podloge za suknje naj sm obrne na Fran}a Laha, trgovca v LOŽU« Postrežba » iirina, sprejme se najmanjše ...roćilo 4084 SUKNU B Jesenal zimske novosti za oblaka, površnika, ragiaaa, staaako šak- ale, paaaako koataai-aa klaf ovo itd. v vsllU Izbiri po aaal su ■ f>a , „ 11 pito pri nnu Kaj t o j« za zoba Na prodaj so: l lepo gospodar* darstvo, pripravno za vsake obrt, osobito za špediterja, tudi ?a ekonoma. 2 I Mokronogu Snodt^: cijo, gospodarskimi poslopji njivami, travniki, ffpzdo% i. 3. 91 isMii oteli I ekonomija z raznimi obrti. Ijfjftj fnlll (letoviškem kra-[Hiiil IcljU ju) dobro vpeljan hotel z nekoliko ekonomije. nova hiša z vrtom in 2 travnik*, ma. 5. 6. t OS Sliipi IM\(\ ^,h" Celovcuv-č w 8. • ■ s* lini Posestyo 2 vodno 11111 silo 100 konj. f Lju&Hanski okoliti sestva 2 ekonomijo ali brez nje. 10 9. i. KMOlOlDl. n-IKHL Pojasnila v prometni pisarni B. Kamenftok Ljubljana — Sodnij-ska ulica 4. 4126 Ravno za polovico cene! •Izborna nakupna prilika za tapčevalce! Razpošilja se tudi zasebnikom. 30 do 35 metrov, sortirano po aoljiv za K 11-30. za obleke, za bluze in domače obleke. rianvia Valerija, krasen vzorec za srajce in bluze. Delala za bluze, domače obleke in najnovejše desine. Kriaeti barvast, za spodnja krila. aaJaafal coflr za srajce in bluze za dame. Oaaford (znamka „nepokončljivo"), za moške srajce, atoarotiak za kuhinjske predpasnike in domače obleke. za posteljne preobleke. uiamćeao braihibno ia aaf-aol|ia aikovofttl, aalameaao ao- noinoma pralna. Bras rlxlka: Znesek se takoj vrne, ako blago ne ugaja in se pošiljatev lahko pošlje nefrankovana nazaj. CM- SI M E K RRHfl I MtiRNTRICh 8 Najfinejše, beljeno za najboljše perilo in aatt ariaot za spodnje perilo, en zavoj na poskušnjo 30 do 35 metrov, za B II. maas sram atra, zajamčeno platno, nepokončljivo 235 cm dolge, 130 cm ši-žroke, kos B Hi. Vzeti se mora naj* manj 9 kosov. fta\f* pa pavic^a. Tkalnioa R. HOfMER vinske sode ia hrastovega lesa, nekaj skoro noyih: od 400. 600, 1200t litrov proda pO nizki oenl. FRAN CASCIO Ljubljana, Šelenbnrgova ul-oa it. 6 Reke. 2*: 13 let v najboljšem obratu stoječa f40>tiina v sredini primorskega mesta Reke, se z«;radi bolehnosti lastnice s koncesi|0| isarzaonijezn, glasbenim avioznaiem iz prootc f oke ureda za 10 lm. Pojasnila daje nos p < Ana TroJ&nSekf Reka. Visi S. Vito 13. -o- MU ra slavnostno otvoritev mirnim v aevi hiši pol< kolodvora v Borovnic) ki sc vrši v nedeljo, 14, novembra t. I. Začetek ofe 4. popoldne. Vstopnina 59 h za osebo, rodbina 1 K* Svira godba na I$k. Za obilen obisk se vljudno priporočata . Boria !9 lam Orasler. (Posebna vabila se ne bodo razpošiljala/) Hi pili V svrbo ženitve se želi seznaniti 29 let star mladenič z dekiico, ki ima veselje do ženit ve, staro od 20 do 28 let. Priženil bi se tudi na majhno posestvo, s k:tkšnim obrtom. B!ti mera kubarca. Samo resne ponudbe s sliko, ki se lakoj vrne, naj se pošiljajo do 25. aavambra pod »Srečna bodočnost" na uprav. ^Slovenskega Naroda". 4170 ^Tajnost zajamčena. Skladišče tvornice pjpoiiiii stroiev Josipa $ychy v Zagrebu, llički trg štev. 2 odlikovane na razstavi v Zagrebu in Zlati Pragi s pohvalno diplomo, priporoča svoje gospcitilapsike stroje vsake vrste, stroio za strojarje, ključavničarje, kovača, nabavlja dvobolesa, šivalne stroje in stroje za pralnice, opekarna in tvornico cementnega blaga, motorja naftalinom, bencinove in na usesani plin. postavlja milno po najpovolj« nejsih plačilnih pogojih in po najzmer-nejših cenah. 4113 fflBL Dragotin Puc : tapetKŠki in preprogarski: ===== mojster ----— v tvrdki Puc 0> Komp. Isdelajem m v to stroko ■padajoča dala solidns in po 1078 niakih oenah. Izubijana Jurije Ceredje cesta 11. C3D C++/C 4 15 lasleleeatelj veaav Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska alica SS priporoča svojo bogato zalogo 16 nevik ia ta rakl|aalh vozov. »o S e •o 9 gi Poštne hranilnic« at. 49.086. Telefon at. 101. Glavna posojilnica registrovana zadruga s neomejeno zavezo pilama na Konoresoem lryu Stev. 15, Soivaoava isisa v LjubljaBi sprejema in izplačuje Hranilne vlogo, teli po I \ \ i dne uloiie is dne vzdiga 5 broa odbitka rantnega davka. 2 Uradne ure od 8«—12« dopoldne in od 3.—6* popoldne« flraaito! WM u mmm hi mm. ne Ha ili u immm pretrgan Slovanska tvralk« A V0U8T REPIČ v MaM|aal 40 /. htam mn.\k turano):. fcaelajt, »spravlja ia srsiaja vsakomtac sode po aa|ait|ili cenah. J Kajcsnojsa vožnja v Ameriko. i 1! o E < i jr ■ ■ i m v Ljubljani, i€oioiJvor»ske ulice 41. ___»JL« L Kristan i@t8falB3 nišama Xa 246 irlMo Blaž jesenko LJubljana, Start trg II priporoča klobuke cilindre, čepice itd. ----rrr najnov&jže falono —--.--m po najnižji ceni. ' Najcenejša vožnja v As;iersl:o. i i711 JVfodni salon priporoča cmnjenim damzm klobuke le najfinejše izvršbe. jsa//?/ klobuki vedno v zalogi Palača Jrfestne hranilnice. Prešernova ulica. domačega izdelka priporoča Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skotilo tO, Start trg 4, Prešernova ali ca 4. Slovenci, pozor! | pri nakupovanju vencev! Fr. Iglic rjnbljaaa, Jfotni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnfli vili vencev iii trakov z napisi. Zunanja naročila ae izwrft»jele hitro ia točno. Cene brez konkurence! JVcr/cvi žeijjo ^pc 'Icuctii na/st» ekrnefe c-Si/?io/i^^nate£^z v Jtyuć//t*n4 IfivfcćvvnsJte uliceJ?đ. 3van ]ax in sin f*ffi v Ljubljani ffa^vaer^^P*5^^eaaa Dunajska cesta 17 1 aUtC Uf priporoma svojo bogato zalogo £j voznih kolos. a-aUT* * Pol tal Šivalni stroji za rodbine In obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v kiti. Pisalni stroji „ADLER". puškar i Ijutjat kteinTiiR alce tli priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pasi ii saaotoesov lovskih pstrshMISa vsak dal kalaa (bicialov) kakor tudi po najnižjih cenah. Ponravila psaaVfc, Mae« kresov« Molklov točno ia solidno. C. kr. priv. tovarna za cement Trkovoljako premogokopne draibe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Pertland-cement v vedno enakomerni« vse od avstrijskega društva inženirjev In arhitektov določene predpise glede tlakcvne in odporne trdote «»knj jaMk^^a^a Kesa w debciesti 3»a' do aM «fa«. Tu les je cenjen pot I da lian* Poleg tega se preda se precejšna množina stoječega kukmvs^m lat, katerega deblo je cenjeno po t li. Omenjena količina lesa se proda p«* Pismene ponudbe naj se pošijejg do sls^Bmlsra na 2upanstwo Krsrtjnkn pora, kjer so na razpolago in vpogled tozadevni pogoji. — Ponudbam je priložiti tudi 10* g vačij. Na ponudbe pod zgorajAnjo ceno se ne bo oziraio, ker se !e> ; \, oziroma 1 K ne proda. dne 4. novembra 19C9. Aa-cj3»-j Peterman Ki m H ••t P e*e d u k i I v rt a z o. z. 4125 JOSI in! ca Itipaaov namestnik. ni inanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in deščice (paiket) različne vrste od priprostetja Ho aa*ifaei$ejfa izdei^a. naslonjače, gagainike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v?a*c velikosti, vrtne stole, stole za glasovir itd. Imam vedno ve lili o zalogo feaaovia ia oraste-v i h na par preparirani* deščic (parket po aa[aii|ik ceaaa). Na zahtevo pošljem svoj ilustrovani cenik zastonj in franko. Ivan Bahovec, tovarnar na Dnplici p. gttwlwfh, 3099 -Ma mi puškar priporoča svojo velfbC nalogo razaovrstnih M tenta«!. I 13 amsarasov m iMiušvtz šzdr.iita, Wakor tudi k3igibkih, suittiril in toiklfe atrofo p£'0iziP£Šen2il puak, za katerr »arnčiai ta dot)t:r sirel. Posebno pnpo rocaia Izti&Z trOCOVliO in pnttfe« » Kmppcfimi cevmi za brez- din.n. smodnik. — Priporočani tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin pa n*n j nižjih cenah. Popravila in naro&ba so izvrfin|oIo točno Ia lanoolflto. Ca novniki na lahtcv^nje aoatoaj lit poktnlno prooto* jermenar In sedsar v Ljubljani, Memškova ui:ca št S. Prip»ra£a!3 sf#ja ft^aia zi\-:z* uaji S* C/5 O Izdolovatoll Urarglfinih me&cia-akik iaiipnaaoatov in vsoli potrob-iMa za kolnlko. Krejči Ijrtgaaa, Voljovi d.«. 5. priporoča s*o*o bofato ZaJonO naJaMšoraoltih, nalSaaoJalli kožuhovin, klobukov in čepic. Prevzema tudi vsa ? ta vrsta spada- tsča napravila proti aajaižji ceai. (■paje fiidi mkavrstne teto flv-JaMno hi Jlk aajkolje plačuje. na CslincaSe pri Ljaabijani prevzema in izdrlu^e k0532g^tSO Opra^O ^a hotele, kavarne, gostilne, predajalne, Ickirne, pisarne in privatna StSStVtnja ▼ aajaGTrjSirj slog;h v Tsaki množini kakor tudi slavlionska dela. Jamstvo za v^e iadeike, t^čna postrežba, načrti in proračuni franko in poštnine prosto. z modernimi velikimi S»rzoparniki iz Ljiljane 'm. fmm v 8iw-Tiit 17 je proga ceno ia stlidna. ed Star Line deča zvezda Na naših pamikih rini and, Kroocland, Vaderlacg, Zaaland, Laplaad ia flaaaland« ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežb« in spalnice po novem urejene v kajate za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. O5ho9 i2 £jnbijiae vs:k erek pc;o!9ns; Naši parni ki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Zavarao Azaarlko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v LjuhijsBini, Kolodvorska ulica odslej štov. 26, od južnega kolodvora oa levo pred znano gostilno yvpri SiarOBs Tišlorju". Iaaaazzazaaaaa Proč z gladiliacm pspepjem (šntipgljam)!! TRAU ofel. vir. Sajaavelia anaiisniaa srtSstf s za vse vrsts Iskleasga iaiul.feiagi nntii mirni papirji TrOMbin mili v Ml« ataefmfe n« kaMils^e okvire M Ur m je s glasilka ftfirjtu (šalrgijt*) raklio oola uit. Trooaln i« •«atr»;jif. t* J«ailB« »pravo, ^. „ jafclaoo akraSka i» akvl^e fri kuh!wj« •kisi ••njtasiV . wao mtt aroijo. » tn «tr«j*e Mstavtac v »K* r« mt tfttaete, ti se tlcrr nailj« i ftalflata taplrjm ieslh pr^oict«? tx«^:tr«Jša ia ■ajsiaiiejic ravaaajc SUatSjica za 12 vinarja« traja trikrat tako aialoo tak" aa** plaallnaaa papirja. Traubia je vat en t 2a mka fattaaiajsMt; . hatele, ftatiJaa ia kavarac; . aneriks a irtktje?tUke arolajalalct; „ Tajattra, kar lati waa trste ar al j a svetla asaafl* Trautin, vse drugo pa odločno zavrnite. — Dobivasevškat!jicahal2h,24h Ina i kg K l 20. OilN U\m: »iderik Tranb, Saaaj XVHL, (cilzgasse 27. Dobiva ali naroča se pri araa^faklk, traoitaak z sallosa ta mmw MT Vaaka aaaoaalnla naj barvala, ztlezataiklk ia vaaiiioi -mm -M Najstarejša domača slovenska tovaraa peči. Utfaaeavljei Ma IMS. 2169 Založnik zveze ces. kralj. avstrijska držtveih arataiko?. Alojzij Tedaj a kVIaattaal, fettkl sbiiea &L 0 priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejšin In sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprostcjših anafaalb aot* različnih vzprcev kakor: renaissance, barok, gotske, seceslon rta., kakor tndi tteđllzuaa in kresna peći lastnega m domačega Izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. nansan Julija Štor v Prešernovih ulicah štev. S. Mi vam um. tam a mm ~ m n Im-ta* & Ml je v slovenaki Stanje hranilnih vlog : nad 3S milijonov K. R^/ervni zaklad: nad 1 milijon bron. i 156-20 I i Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljub« Ijanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to lira« niSnico sodičča denar mladoletnih otrok ia varovancev ter župničča cerkveni denar« Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dai od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. de 4. are popoldie, jih obrestuje po 414 \ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitala. Dne L in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Ren t ni davek odi vložen 5 h »bresti plate uje hranilnica iz svojega in aja vlagateljem ne zaračuna« Dsnarns vlsss se sprijeni, M n pi8i ii pil« i kr. piilse imMo. Sp v s Jernajo se tndi visino ktjttloe drngOi deaandh zavodov kot gotov denar, no da M ao ebreetovaatjo prenehalo. Posoja se na zemljišča po 4 */4 % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti ia to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 % izposojenega kapitala, pa poplača dolg žc v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tndi poprej poplačati, ako to hoče. Posoja se tudi na monioo is vrodnostao papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev ia obrtnikov vpeljala je ta slovenska hranilnica tudi roilitno drnstvo. Hranilnica se nahaja v lastni palači i Piiml pm] Sini (DSMitll a raki a rta** ketejaa la a liatia« Ma tat* Mi Mer fcrolač 4S Ljubljana, Sv. Petra c. 16 •rlperuča s?tjt veliko zalogo gotovih oblek za goapode in deske, jnpie in plalcev za geepe, n ep remeti jI vla »avoiekev itd. itd. Osleke aa aeri se »• lajitvejsita vzsr-cia ia ■ajaižjih cesta izvršujejo. Eli—! §. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 tale? ttrtančeve arena f. trgovine priporoča klobuke fejite, razno mlini uzrilo, Mi imhita itd. iti Blafa ima stlidie, ceie naerae. Ptstrežea ttčat. KI ilal Pekarlja, nla&dlearna in kavarna Jak. Zalaik Stari trg štev. 21. Filial« i Slavni trg it G, Kolodvorska ulica št. S. ho* X X X X X X □ □ DiniDiniDin I a l Kupujte In Kahtovajto edino lo Ciril m Metodo f žiTilkil po 1i, 21, 31, 51 m 71 vfa. 2s7i ki se prodata v pnd dražbe »v. Cirila in Metoda. Beblva ae povsod. Sablva so povsod. Glavna zaloga pn Prvi al«v. zalegi oa|a in rana na debelo v Ljubljani. Rožna ulica sfeva 41a i 3505 ZtMbu |isarna ia slavan« podjetje Inž. tir. Jono Simlč, m. mm Donja Tuzla, Bosna izvrSu'o nač*t&, ot&tične proračun© in stroškovnika tur provzams vsa v arhitsktovskOa stav-binsko, inženirsko in zemlje mersko stroko spadajoča ckJa vsa proti primernim oaaaatia po najnovejših ccan.-*« renih. in st^ckovcihnaSelih. a^arvarai [XXXXXX LaHCM *aana\ ¥ 3 t® C8 8 z "IX X Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 850 e s to KX aa spal&e ia fe&Ise sobe, saleae In gosposke sobe. Preproga, asesies-fi, medrsei es vzsaeil, žbsaatl madraci, eiražM vszltM, iid. ^ XX Hs!8eiiđo6pe Mag®. H SHbSbT vsak s tako damo, ki si naroči svojo opremo pri tvrdki Bratje Kroj car, Dobiva se tudi vse blago za gospodinjstvo izborne kakovosti v vseh množinah Reklamna prodaja; naročite torej, dekler je kaj zaloge. S Mioala rfma aras siva, izvrstne kakovosti 150 200 cm velikosti, samo H 1J-IO. Vzorci lepih barhentov in flanel, dalje vse platnine in pavolnine samo najpopolnejše kakovosti, gratis in franho. 3276 Mmm m mm Tema v Ansenkt i paroiki Jnikega umi 3267 emna v New York a eeaaratidani nrzeparniki MKaU8ES WiLHELM", nK101fPBINZ WIUnirl eaUISlB mSEUi C SR0S5E11. Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. >0 Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega © parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite N a Lfaallaal edino le pri q EDVARDD Mil, KsIMl lika M. I = lasproti občezaani gostila! »pri Starem Tišlerju". •Ae« Is UnUlnse le vsak torek, ietrtek In soboto. — Vsa BI pelaaaUa, kt ae tikale petevan|a. tetae In brezplačno. — a Fselretbn peitena, reelna Is eeltdna. S Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Catorad*, Meksika, Kalifornije, Safn ariztaa, Utaa. Viaaiaf. Rtvada, Oreata ia Vashimrton nudi naše društvo posebno mm? ugodno in izredno ceno čez Omlvaataa, Odhod na tej progi iz Bremna CP enkrat mesečno. aaaa Ta ae dobivajo pa tudi liatki preko SanJeara in na vse osUle dele sveta kakor ■* •raziuja, Kaso, Satana Airea, Calteso. Siagazore v Avstralija itd. 3277 3882 [ni in Anton Polonc i pri Zidanem mostu priporoča aw|o bogato maloga vseh vrst pšenične in koruzna moke. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za g pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko. Starejši, zanesljiv in dobro izurjen brivec, ki mora ta obrt sam izvrševati v nekem vetjem industrijalnem kraju, llobl takoj lokal proti zelo nizki najemščmi. Več pove upravniitvo »Slovenskega Naroda«. 4175 Naznanilo preselitve. Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem preselil svoj brivski in frizerski obrt w hišo na Sv. Petna cesti 32 poleg kavarne V9Avsti*ijaM» Salon za dame s posebnim vbodom in separiranim! oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje in barvanje las, priporočam svoj gorki in mrzli zdravniško priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) striženih ia zmesanib las v veliki izbiri. 3749 Z vsem spoštovanjem se priporoča IVI. Podkrajšek frizer za ges^ada in iim S?. Petri cesti štet. 32. 3SgT Ustanovljeno ?sta 1842. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Z C a e h r Ljubljana 343 črkoslihrjs, kk'rarja, stavbna ia pohištvena pleskarja. Pr»GdajaInica: [3J Delavnicas Miklošičeva ulica št. 6. — Igriška ulica štev. 6. nasproti hotela „Union". 151 S^^SS^SSv^iS > *^ jž?^2ffff^^Ba^3H*^^B^^aHEI^ff ^^.ffi^ff^^BaTu^BBBUur^^uuVi^M £Z £.z*ST Ustanovljeno feta 1842 m o ar **• 3 U O S" Ravnokar izšle nove Cena 4«— krone in po 2 K 50 vin. Velika zaloga gramofonov od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč. Fr. P. Zajec urar inj optik Ljubljana, Stari trg št. 26. Samo malo časa I ~VQ Od 0i 12. do nedelje 21. novembra 1.1. se bo kazala v prodafalnigkoin prostoru v LJubljani, v ŠeSenburgovih ulicah 6 -CAAMfl najslovitejša jutrovska lepotica, lavori tinja orlenta. Samo za odraslo! Samo ia odraslo I Tisoč tristo petinosemdeset plastičnih umetnin po kri f a to lepo telo. — Ena najlepših ženskin posla? rsefi sveta. Model znamenitih slikarjev in kiparjev. 100.003 K vrednosti po atestu in izpričevali!. I. prostor 60 k, — II. proator 40 k. fJZSS - CARMA tiva umrtnina. Ofiikrau na naiaili rum«* a žensko lepoto, a. pr.i Urim. rima, Mm «• htasfcirp. Dunaju, v Hamburga iti Umetnine je z električnim strojem prav posebne konstrukcije izdelal znameniti profesor ir. Riivli v Londonu, za kar je rabil štiri in pol leta. _ To jo najnovejši napredek no torišču znanosti in antropoleolje. Začetek predstav: ob delavnikih od 4. popoldne do 10. ivečer. t aedeljt od It. do 12. dopoldne m od 3. popoldne do 10. ivečer. Med tem časom ao predstavo neprestano In neprekinjeno. 4195 Vljudno vabi Perje postelje in puh priporoča po njaižjih cenah JR\ HITI Pred Škofijo *tev. 20. Zunanja naročila te točno izvršujejo. Cen* brez konkurence! Edina zaloga lo pri trrdki Keber (prt alatom JnOn £jnbljana, Stari trg 9. t'&Uoorljc«o 1845. ■ ■ ^ Uslunljca. IMS. I ivod I i w-\. nun Edini zavod v Ljubijo: ii za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja I in likanje sukna na par. i !jos.reich! ■ Poljanski nasip • Ozka ulita it. 4. | Sprejemališče Šetenbargoza ulica it. 3. Postrežba točna. Solidne cene Ljubljana, Dunajsko cista 13 Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste po nizkih oooak O1 9 Or m Op o i Of Op i Op o> i Of m o? Or « Važno! za Važno! gosnodiDje. trgovce in SviMrejce. HoJDolia Id DOjceneUa postrežiM za drogvo, keealkalije, tollooa aro. tla, koronlao Itd. tadl ae Mnt. ustne vede Ia aobai prašek, rtklo etje, in sploh veo tdauete. foioejraficae liigkaflin aJraratOBS obvezUa vsako vrsto, sredstvu aa deslalokellOp oooak Ia pasto aa tla Itd* — Velika zaloga oatrtnojtoga rama in konjaka- — Zaloga svetih siinoralaik oed Ia seli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Z« živinorejo* pos^bno^riporočljivoj ___________OpaO Itd. — Vrtanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija , ANTON KANC JI Ljubljana, Židovska alica it 1. 5f atseujfo pa eafvtefl oooat razno icuofa 5Wref e), cvetje, koreuine, seaeac, skorje H*. 9&*T9wif+T+ eoeeeee*ee#eeo#e o> 4556 J. KORENĆAN Ljubljana, Stari trg 5. Trgovina z norimber-škim in galanterijskim blagom na drobno in :-: na debelo. :-: Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, : maj, spodnjih hlač, : otroške obleke i. t. d. št. 16.405/09 4179 Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo obraznega zdravnltati v v iii. odboru S to službo je združena plača 1400 K in aktivitetna dokalda 200 K Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu do 1. decembra 1909 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službo« vanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 3. novembra 1909. i* Pozor kolesarji Edino zastopstvo za Kranjsko za prava ko Pudioun koles Puctt-.Snecial' K 150 / proda^m brM,po,n,kof-. s uuu fv^vviMi mm m vsjecj tCga 5]ag0 veliko ceneje. CUri6r