PLAŠILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE TStZ. izr^rs £T7 iS*.?M^TISr CMctgo, m, četrtek 26. februarji (Feb. 26), 1925. * H lakaj* ■MM ia far Mlttai tt ap«cu| r.t. of pmUgm prorida* for tal aaatfca liti. Act af Oct. S, 1917. aultaoriaed ae J«m 14. 1IU. ■■ -1 t , . ... r.L... Ur«tintflkl Is uvrmmiikl proatort. < So. Lawn4ala An. Offlaa «f Pablleatloat SOAT So. Uwnd*U Ar«. Tclrphoo« Ruckw«ll 4904. ŠTEV,—NUMBER. 48. STAVKA ŠKIH D SE JE RAZŠIRILA PRIDRUŽILI SO se ji NEOR ■ GANIZIRANI delavci. Aretacije stavkovnih straž morejo omejiti gibanja. ne New York, N. Y. — Zahteva, da se poviša mezda za 20 odatot kov in da se zniža delavni čas, je tako učinkovala na neorganizirane krojaške delavce, ki izdelujejo otroško obleko in spodnjo žen sko obleko iz svile in muslina, da ge pridružujejo v večjem Številu stavki 20,000 krojaških delavcev, ki so že na stavki. Ako ae bodo neorganizirani delavci v tem številu pridruževali stavki, kot sedaj, tedaj bo prav zanje to povišanje mezde u 120 odstotkov, če pridobe svoje delavnice za unijo. Delavke, ki so se pridružile stavki, pripovedujejo, da so v nekaterih neorganiziranih delavnicah zaslužile le po $14 na teden. V neki neorganizirani delavnici so molki zaslužili samo po dvajset dolarjev na teden, najvišja teden gka mezda v tej delavnici je pa znašala dva in dvajset dolarjev. Podjetniki neorganiziranih delavnic, ki so preje oholo hodili okoli, ko je pričela stavka, zdaj osupnjeni gledajo stavkotne atraže, odkar so delavci zastav-kali tudi v njih delavnicah. Da-siravno vsaki dan aretirajo od deset do petnajst stavkovnih straž, stoje stavkovne straže nepretrgoma od zjutraj od sedmih do večera na svojih mestih. Delavke pridejo s svojih oddaljenih domov v Bronxu in Brooklypu te zgodaj tjtrtNj^hrMMl^Hu stavkovno stražo. Kadar se menjajo stavkovne straže, tedaj ti-ite delavke, ki so bile na stavkovni straži, odidejo v unijske dvorane in prisostvujejo shodom. Neka zamorska delavka je klicala svoji tovaršici, ki je bila Židinja, da naj gre bolj zgodaj od doma, da bo ob pravem Času na> stavkovni straži. Zamor-ka je prihajala iz Flatbusha in je potrebovala najmanj uro vožnje, da je bila ob sedmih zjutraj na stavkovni straži. Policija je aretirala devet delavk, ki so šle po tri in tri skupaj, Češ, da so ovirale promet. Sodnik Corrigan je oprostil vseh devet delavk, linijskim delavcem so že poznane poteze policije in privatnih detektivov, zato se ne dajo provocirati. Seveda stavkokazi lahko uganjajo, kar hočejo. Oni imajo mir pred policijo. In tako ravnanje imenujejo nepristransko. Neorganizirani delavci stoje navadno daleč proč. Oni so še bolj boječi in ne poznajo taktike policije in privatnih detektivov. Zantopniki zveznega delavskega dcpartmenta in newyorškega državnega delavskega depart-menta skušajo poseči zgodaj sporazum med zastopniki delav-»tva in podjetnikov. Poedini podjetniki se že pogajajo z unijo, da ae napravi pogodba. Delavci, ki izdelujejo spodnjo obleko iz pletenin, Še stavkajo v delavnicah v Manhattan u in Brooklynu. Tudi v tej stavki so stavkovne straže večkrat aretirane, vendar l>a ne tako pogosto kot v krojači stavki. ChicagO, M., 25. febr. — Progresivci iz Illinoisa so sinoči zaključili svoje dvadnevno zborovanje v Lexington hotelu. Bilo je 150 delegatov iz raznih delov države. Zborovale! so odobrili načrt progresistične konference, ki je bila zadnjo soboto, za ustanovitev neodvisne stranke. Izvoljen je bil izvrševalni odbor za državo, ki šteje 25 članov; vsak član zastopa po eden kongresni distrikt. Ti Člani nadzorujejo distrikt in krajevne izvrše-valne odbore. Končno so zborovalci tborovalci posklilf°pnIki preden komlfli telegram senatorju R6beVttflfc' ** "M»avi poročilo. roparska morilca obsojena na električni stol. Klienabnrg, Pa. — Roparska Morilca Mike Bassi in Tony Poz-"t* bila obsojena na smrt v •> lektrifnem stolu na obtožbo, da ■ta umorila James Cadmana, ko ■ta ga oropala za $33,000. Zločinca sta bila aretirana Terre Haute, Ind. Pregled dnevnih do-(etfkov Amerika. Stavka krojaških delavcev postaja splošna v New Yorku. Državna policija (konstabler-ji) služi za razbijanje stavk. Priznanje sovjetov Še ni pred durmi. Indiana je dala $10,000 za družine ubitih rudarjev. Progresivci so končali zborovanje v Chicagu> Po svetu. Delavci na Švedskem žalujejo za Brantingom. Novi viharji v Evropi; mnogo ladij potopljenih. Potres v Belgiji. Javnost v Angliji presenečena radi nove metode zdravljenja. Angleška delavska misija objavila poročilo o sovjetih. PR00RESIV0I ZAKLJUČILI ZBOROVANJE Sprejeli so načrt za organiziranje nove stranke in poslal! u-danostno brzojavko LaFol-lettu. priznanje rusije še ni Se so pomisleki tukaj. Ampak ti pomisleki se manjšajo. VVaahington, D. C. — Vprašanje priznanja Unije sovjetskih socialističnih republik od strani Združenih držav — ako moskovska vlada poda garancije, da ne bo propagirala revolucionarnega nasilja v tej deželi,Tna Filipinskem otočju in na Portoriku — je zdaj na programu Coolid-geve administracije. J'V Washingtonu krožijo govorice, ki še niso potrjene, ampak imajo zaslombo v višji m^šini, da mr. Coolidge uvažuje osebe, ki jih bo imenoval v komisijo, da se snide s komisijo, izbrano v Moskvi, da se razgovarja neformalno o pogojih, na podlagi katerih je možno sklicati formalne konference diplomatov obeh sil. Ta komisija bo imela za vzorec komisijo, kakeršno je predsednik Harding poslal v Mehiko, in bo zastopala washingtonsko redlogci o povišanju plač pošt-nim nameščencem in pristojbin za poštne P* »J**™ drugega razreda (časopisi) ter zavojne pošiljatve (parcel post) VREME. Na predvečeru Hnghpeoveg* odhoda, ko Kellog prevzame državno tajništvo, se je doznalo, da se mr. Coolidgu misli tudi menjajo. Coolidge je boječ. Njemu ni všeč izgled, da stoji nasproti onim nepotolažljivim elementom ameriškega fašistovskega mnenja, ki so se zaobljubili, da nočejo trajno nič videti ali slišati ali govoriti o sovjetih. On je dostopen glede sovjetskih zahtev, ki slone na ameriškem vojaškem pohodu v Rusijo v letih 1918 in 1919. Ti zapletijaji mogoče bodo vplivali nanj, da odloži imenovanje članov vs komisijo, ki naj izvrši prva pogajanja z Rusijo. Njegovi politični svetovalci ga vzpodbujajo, da naj gre naprej. Vojaški in mornariški zastopniki, tako se razume, priporočajo, da se prepreči tendenca v smeri vojaške alijance med Japonsko, Rusijo, Nemčijo in Kitajem. Navsezadnje pa precejšnje število, ako ne^ečina, aktivnih ljudi v finančnem svetu Wall Streete, Želi, da se Rusiji pokaže drug obraz. Priznanje Rusije je mogoče proč še šest mesecev ali pa eno leto. Tudi izbiranje članov komisije je Še nekaj mesecev proč. Ampak na programu je, ako komunisti obljubijo, da ostanejo v svojih mejah. INDIANA DALA PODPORO VDOVAM RUDARJEV Legialatura je sklenila, da država izplača $10,000 družinam i Žrtev jamske ekapleeije. Prt-i iskava jo v teku. Indiana pol U, Ind. — Legisla-tura držav? Indiane je odglaao-vala. da se is državne blagajne izplača $104000 družinam rudarjev, ki so izgubili življenje v premogovniku Sullivan radi eksplo-sije. Resolucija, katero je predložil senator Sims, je bila sprejeta v desetih minutah v obema sbornicama. TerreHaute, Ind. — Okrajne oblasti so v torek začele preiskavo o vzrokih razstrelbe, ki je u-bils 51 rudarjev v Sullivanu. Preiskavo vodi okrajni proaeku-tor. Veleporota je pripravljena na delo, Če se odkrije, da je bils eksplozija poaledipa kriminalne-nega kršenja postav. Nova metoda zdravljenja presenetila javnost Zdravniki v Angliji ae poslužujejo Mžlesnega sdravljenja" s • čudovito dobrimi učinki. Ix>ndon. 25. febr. — Angleška jasnost je presenečena radi novi medicinske znanosti, katera si je v kratkem času priborila yelike uspehe. Nova metoda sloni na kontroli funkcioniranja raznih telesnih žlez in pijonirji na tem novem polju poroča jot da so v stanu ozdraviti ljubosumnost, strah, slab spomin, slab temperament, melanholijo, neu-rastenljo in razne druge duševne potožkoče. Suha oseba lahko sdebell, debela pa izgubi mast hsac kake dijete ali posta. Zdravljenje se vrli s tem, da se človeku ubrisgne žlezni eka-trakt. To pa nima nič opraviti s Voronovimi metodami "pomlajevanja" in presajevanja žlez. Med uspešnimi slučaji je naveden mladenič, visok šest čevljev, ki je bil izredno velik strahopetec. Ko so mu parkrat u-brizgnili žlezni serum, Je postal pravi jamski divjak. Neki moški, od katerega se je hoCela njegova žena ločiti radi nagle jese, se je izpremenil v tako krotkega in mirnega človeka, da njegova žena zdaj pravi, da še ni bila nikdar tako srečns, ko mu Je žlezni ekspert dal eno injekcijo. Drugo zahvalno pismo je prišlo od trgovca, ki je imel zelo slab spomin in je vsled tega skoraj prišel na kant. Sel Je k zdravniku, ki mu je injekciral žlezni ekstrakt v možgane in hrbtenico—in zdaj pravi, da je popolnoma prerojen. Zdravniki pravijo, da njihovs metoda ni nobena magija. Nikakor ne trdijo, da žlezni ekstrakt ix>mags v vsakem slučaju. Fakt pa je, da se uspešni slučaji o-zdravljenja m nože In nova znanost postaja od dne do dne velike važnosti v zdravniškem sve-tu. komstablerji služijo za razbijanje stavk V TAKE SVRHE JIH fcELE IZRABITI TRGOVSKE ZBORNICE. Pa tudi sgodovlns državne policije to dokazuje. New Ifork, N. Y. — Ameriška unija za civilno avobodščine 1-menuje državno policljake dete agencije za razbijanje atavk, v svojem poročilu, v katerem opisuje delo državnih policijskih čet in ki ga je razposlala Državnim delavskim federacijam v o-nih državah, v katerih so bile predložene predloge za ustanovi, tev in Organiziranje državne policijske čete. Državne delavske federacije v lllinoisu, Missourlju, Khode ls-Undu in Ohlju. v katrtih ae trgovske zbornioe poganjajo aa organiziranje državne polioijske čete, bodo porabile poročilo A-mer^ke unije za civilne svobod-ščine za dokaz, v kakšne namene služijo državne policijske Afte. Ameriška unija za civilne avobodščine pravi, da ae trgovske zbornice najbolj zanimajo zato, da izrabijo državno policijo za razbijanje atavk' s oboroženo tailo. Unija pravi, da je poveat o delu policije v preteklosti dolga. Spiaane in tiskano so bile knjige, polne zapriseženih izjav. Ti ta-prižene izjave pripovedujejo, ds se je državna policija porabila za nssilno iztiranje is stanovanj, da je nastopala teroristično in brutalno, da Je aretirala nedolžne ljudi, da je razganjala atode in da ae je sirovo obnašala n P ram otrokom in Ženam. New-yorŠki konstablerjl so ae obnašali sirovo ob Času* atavk v Co-rinthu in Buffalu; državna policija is Zapadne Vlrginije ima aa aabo krvavo zgodovino od času stavk. Sodelovala Je ob strani kompanijakih pobojnikov in detektivov Baldwin-Feltsove agencije. Ob Času jekiarake atavke v letu 1919 v Pennaylvaniji Je državna policija nastopila deloms brutalno. In to se je ponovilo ob času atavke rudarjev v letu 1922. Zgodovina držsvne policije v Coloradu je bila taka, da Jo Je governer VVilllam E. Sweet raspuatil v letu 1928. LOKOMOTIVA JE POBESNELA. prijatelji plačajo woodu dolgove. Dva' mrt v^, 8in ameriškega odkuril v generala Littbono. jo je Detrok, Mich. — Lokomotiva i J« stala na tirih, ki Je pričala naenkrat gibati, ko ae Je pričela razvijati psra v kotlu. Tekla Je hitreje in hitreje in udarila ob Pariz, 25. febr. — Prijatelji porotnika Oaborna VVooda zberejo med seboj vsoto denarja in drugo lokomotivo na tovornem poplačajo dolgove, katere je na- kolodvoru. Dve osebi sta bili u-redii Wood, ko Je zmenjal celo biti in dve ranjeni. Vzrok nesre-vroto ničvrednih čekov, potem če Je menda iskati v tem, da nI ko je zaigral ves svoj denar v bila zaprta zaklopka na parnem Parizu. Prijatelji, izključno A- j kotlu, ki zapira odhod pare v d- lindre. ------- meričani, so danes obvestili o-peharjene stranke in policijo, ds so poroki za VVooda. Kolikor ae je izvedelo, je Wood popihal iz Han Sebastisna v Lisbono, odkoder ae ob prvi priliki, ko dobi denar, vrne v Ameriko. Chicago in okolica: V petek deloma oblačno inhUdno. Se-vornosapedni vetrovi. Sotoce izi- JE ALDERMAN KOHTNEI t MRL. Chicago. — J. O. Kostner, dol-go let alderman 28. warde (prej 34), je v sredo umri v bolnišnici. Dan prej je bil ponovno Izvoljen RUDARJI HO ZA LAM UftLI ZOPET VEČJI KATAUTROKI. Ea radar ubit. dragi ran k« tVbeatlsnd. Ind. — V Standard Coa! rudniku se Je vnel plin in nastala je lokalna razstrelbe. En rudar je bil na ntastu ubit, eden pa ranjen. Pet In dvajset rudarjev je hitro bežalo is rudnika, ko je počilo, da so rešili pred strupenimi plini. Novi katastrofalni viharji v Evropi Mnoge ladij je šlo ns dno. — Potres v Belgiji. Pariz. 25. febr. — Hurikan, ki je včeraj divjal ob atlantičnl o-bali, Je vrgel dve špsnskl lsdji ns suho. Mornarji so se rešili. Oslo, Norveška, 25. febr. — Silen vihar divja |>o Severnem morju. Mnogo ladij je potopljenih in izguba življenj bo vsekakor velika. Norveška ladja Zu-ue, ki Je nosila premog na Islandijo, je izgubljena s 10 možmi. BrunelJ, 25. febr. — Potres, kakršnega Belgija že nI imela 20 let, je včeraj obiskal okrožje Liega in kraje ob holsndskl meji. Mat< rijslna škoda Je zelo ve-lika in neka stara žens Je strshu umrla. SPLOŠNO ŽALOVANJI . ZA BMNT1N00M Javno žalovanje po vaej deželi. Tudi nasprotniki imajo lepo besedo o pokojniku. Stockholm, 25. febr. — Danes je dan splošnegs žalovanja na Švedskem. Zastave na vseh javnih poslopjih po val deželi vlae no pol droga, dočim so domovi delavskih organizacij zaviti v črnino. Hjalmar Branting, trikratni premljer švedske socialistične vlade In 80-Ietni voditelj socialističnega delavstva na Svedakem, leži na mrtvaškem o-dru. Delavaki listi, Črno obroblje-ni, pišejo dolge nekrologe in na-glašajo izgubo, ki je zadela švedsko delavatvo in vso soclallatlč-no internacionalo. Parlamont je včeraj v znak aožalja zaključil zasedanje. Branting bo imel javen pogreb, in aicer pogreb, kakršnega še ni Imel noben $ved. Tudi nasprotniki se spoštljivo In pohotno izražajo o veli* kem pokojniku. "Aftonbladet", organ skrajne reakoije na desnici, Je vzkliknil: "Bil Je v resnici velik mož I Njegov čisti ide-jaliaem je bila njegova ivesda vodnica." Zeta Hoeglund, urednik ko-muniatičnega glasila In glavni voditelj švedske komunistične stranke, ki je bil vedno največji Brantlngov nasprotnik na skrajni levici, je pa zapisal o pokojniku sledeče besede: "Kot ples-telj je imel jasnost In sijaj sttls, logiko misli In jedrnato besedo; kot politik je bil mož inleljatlve in globokega presojsnja> teoretičnega znsnja In neomajne u* danosti. BU je rojen voditelj." Brsntmg zapušča vdovo Ano, ki je že 40 let znana kot pisats-Ijfca, sina (jeorga, ki je odvaU nik. hčer Sonje, ki jo tudi odvetnica, in brsta Azela, ki je žurnsllst. Ameriški lakaji sprejo-majo evropske medalje Britanski \ domini JI jih pa odklanjajo! VVaahlngton, d. C. — V torek Je bila v senstu kratka, toda o* stra debata o tujezemskih odlikovanjih. Senator Undsrwood js predlsgal. da zbornica dovoli z vernemu sodniku Claftonu v Alabaml sprejeti odlikovanje, katerega mu Je dala francoeka vlada. Senator Borah Je bil proti. Rekel ie, da lakajstvo mnogih Američanov presega že vse meje, naravnost škandal pa je, če s( bodo še naši sodniki obešali znamenja lakajstva na prsi. l/nderwood js klj(ib Umu zmagal z 49 proti 27 glasovom. Cspetewn, Južna Afrika, 25. fobr. — Južnoafriška zbornica je včersj naslovila ns angleškega kralja prošnjo, naj preneha dajati plemiška naelove ln rede državljanom Južne Afrike. HKNATOK McCORMICK NAGLO UMRL. VVashington. D. C., 25. febr. —. Senatorje Medille McCormir-ka iz Illinoisa so našli danes zjutraj mrtvegs v njegovi spalnici v Hamilton hotelu. Nsjbrž Je u-mri v »panju. Novi ruski vojni komUar svari pred vojno. Moskva, 2S. febr. — Mihael Frana«, Trockijev naalednik v vojnem komiaarljatu, je včersj v svojem prvem govoru na javnem shodu svaril delavce in kmete v Uniji sovjetskih republik, naj bodo pripravljeni na MvmlflUtfp. MEHIftKA VLADA ATITI N (t VO CERKEV, Cslles je odredil vojaško zaščito cerkve, katero so eevoJIU katoliški sopare! leti. trnrnmmtmmmm ' Mežico CUy, Meh., 25. febr,— — Predsednik Calles js odredil vojaško zaščitil za člen« mehiške katoliške cerkve, ki se Je ločila od Rima. Novs organizacija Je zadnjo soboto okupirsls cerkev HoMad v glavnem mestu mehiške republik« in od tistega časa so v teku Izgredi med strankama nove in stare crekve. TOVORNA PARNIKA UDARILA HKUPAJ. Pkiladelphis. Pa. — Zunaj pred de|awsrskimi rti in v bližini svetilnika ns otoku Kenwiek sta udarila skupaj psrntk "F. W. Burton, Houston, Tez." aa prevažanje olja In pomik "Middle-sez", naložen s premogom. Par-nik "Buvton" ie zadotiil veliko luknjo v svoji lupini In )e g ve-liktm trudom prlplul do zunanjih J' . < ■ ' 08 VET * PROSVETA GLASILO HU)¥EN9KK MAEOP^l »OPPOH« JBPHj^P LACTK1NA ILCTItt« NAlOiMU WPW>W JKDMOTŠ On« oglM§m r>" dogovoru. Rokoplil M M jo. Nvobiu: Z^iinjM dritf« (i>«w Chk«*o) $6.00 M kto, |2J0 M pol lata In f 1.25 i* tri mit t; Chlctf* te Ckero fSJO m kto, HH M pol leta, 91M trn tri meMea, in «• tnoh»o*«m»tvo 18.00. - HH -PROSVETA'' 2M7-5S S«. Utiaill A» -THE ENLIGHTENMENT* Orna «f tk« Rlorral« NiUomI fWi>«fH go«*«7. Own«d br Um btertak natteml baaaflt 8«IKr. A FEDERATED PRE88' UNION LABEL APPUED FOR Datum f oklepaj« ». »r. (Jas. Jl-lttfi) polag i vam jc a taai 4aevoa potekla 4a m raM ao natarl list. DR2AVNI OROŽNIKI AU KONSTABLERJL V sedemnajstih državah so organizirane orožniške ali konstabierske čete. Ponekod imenujejo te čete tudi državna policija. Letos pritiskajo v dveh državah, Ohio in Illinois, da se organizirajo orožniki. In kdo zahteva, da se v omenjenih državah organizirajo konstabierske čete? Delavci, farmarji ali mogoče branjevci ali drugi mali obrtniki? Ti stanovi ne zahtevajo kaj takega, marveč podpirajo zahtevo tovarnarji, stavbin-slci velepodjetniki, finančniki, transportni magnatje in drugi taki ljudje, katere prištevajo k velebiznisu. Ti ljudje govore, da je orožniška četa potrebna, da se omeji ite-vilo zločinov in hudodelstev. Seveda je to samo govorica, ki ni podprta z nobenimi dokazi Kar imamo danes dokazev, vsi govore, da je za znižanje števila hudodelstev najmanj priporočljivo sredstvo pp-množitev uniformirane policijske sile. Imamo mesta, ki so pomnožila v zadnjih deset in dvajset letih že parkrat svojo uniformirano policijsko silo, ampak število hudodelstev se je kljub temu pomnožilo. Imamo države, v katerih je bila organizirana državna policija pod pretvezo, da ae bo znižalo število zločinov in zločincev. Statistika teh držav pripoveduje nekaj drugega. In sicer prav jasno govori, da hudodelstvo prav bujno cvete. Rekli smo, da je sedemnajst držav že uvedlo državno policijo. V teh drŽavah so tudi agitirali zanjo pod pretvezo, da se bo število zločinov in zločincev znižalo. Zadnje tedne smo pa čitpli v dnevnikih vesti, da so med temi državami tudi take države, ki so odklonile amendment k ustavi za varstvo otrok, ko je vendar dokazan fakt, da fiobra izobrazba in vzgoja pripomoreta več za odpravo zločinov in znižanje števila zločincev, kot vBe policije na svetu. Vspri-Čo takega dejstva je opravičen sum, da zagovornikom državne policije ni tolikp za odpravo zločinov in znižanje števila zločincev, kot govore, ampak da se za njih besedami skrivajo drugi nameni. Kakšni? Zgodovina državne policije v industrijskih državah nam zopet pride pri tem vprašanju pa pomoč. Ta zgodovina nas poduči, da se je pri sporih na industrijskem po* lju vporabila vedno državna policija na škodo delavcev. Nikjer ne pripoveduje zgodovina, da je državna policija na pr. nastopila proti pobojnikom, katere so najeli delodajalci ob času stavke, in jih razorožila. Zastonj iščemo po tej zgodovini, da najdemo, ako so delodajalčevi najeti oboroženi pobojniki napadli stavkujbče delavce, da je državna policija prihitela na pomoč delavcem in jih branila pred napadi brezobzirnih in sirovih delodajalčevih pobojnikov. To govore dojstva. In kako naj sedaj verjame ljudstvo v državah Ohio in Illinois, da bo državna policija v teh dveh državah nekakšna izjema? Dogodki ob času jeklarske stavke v Pennsylvaniji so mogoče v spominu marsikateremu naših čitateljev. Ti dogodki govore, da je državna policija storila, kar Je bilo v njeni moči, da je razbila stavko jeklarskih delavcev. Pa lu so dogodki iz raznih rudarskih stavk, ki govore to, kar pripoveduje stavka jeklarskih delavcev. Strokovno organizirano delavstvo v obeh driavah se bojuje proti organiziranju državne policije, nasprotno' pa prav toplo priporoča amendment k ustavi za varstvo otrok. In glej čudo, da skoraj ravno tisti ljudje, ki se ogrevajo za državno policijo, nastopajo in agitirajo proti amendmentu k ustavi za varstvo otrok. Ali hoče delavstvo še boljši dokaz, da je govorjenje o dtfžgv/ii policiji, ki služi za znižanje števila hudodelcev in hudodelstev, samo pretveza za toliko časa, da se doseže namen: organiziranje državne policije? Ako vprašamo učitelje in vzgojitelje, ki niso udinjani privatnim privilegijem, kaj je najboljši pripomoček za znižanje števila hudodelstev in hudodelcev, tedaj vsi odgovore: Poduk, izobrazba in vzgoja, obenem je pa treba tudi izboljšati razmere, v katerih žive ljudje. Niti eden teh učiteljev In vzgojiteljev nam ne bo priporočil pomnoiitev policije kot sredstvo za odpravo zločinov in znižanje števila zločincev. Pametni ljudje pa gotovo verjamejo učite^sm in vzgojiteljem in sicer veliko bolj kot profesionalnim politi-darjem in zagovornikom privatnih privilegije*. Učitelji in vzgojitelji so oni faktor v človeški družbi, katerim je poverjena vzgoja mladine, ker je njih poklic, da vstajajo in v ljudeh obujajo veselje do vsega kar je res Itpcfa na svetu in radi ■ ...... uiioflK ti ti J«*." ** Finžgarjeva (tram« "Razvalina življenja" je jeno izmed redkih del v slovenski dramatiki, ki je koj po početem obsežnem vprizarjanju po gledališČnlh kakor diletanUkih odrih poatalo popularno. Zato je bilo že toliko poročil h slovenskih kolonij, da ao vprizorili ta priproeti igrokaz, in v Chieagu samem ga dramski odaek socialističnega kluba At. 1 J. S. Z. vprizarja v tretjič. Človek bi mislil, da ne bo toliko navdušenja za poaet predelave pri drugi ponovitvi, ampak kakor je sklepati iz govorjeni* prijateljev drame, je za aedanjo vprizoritev večje zanimanje kot kdaj prej. Razvalina življenje" je strogo realistično delo. Avtor izbere le malo karakterjev, ampak tiste obdela dodobra, igralcem da pri- natančno. Snov ni nič nenavadnega, vsakdanje kmečko življenje. Upi mladih ljudi, stremljenje akopuha, ki zastruplja svojo sosesko z žganjem in si grabi premoženje, da bo osrečil hčer z lepo doto, zapeljano in ostavlje-no ubožno dekle: vse to je živo in iaano podano v igri. Žganj ar Urh vidi v sosedu Martinu, ki ai je s pridnim delom pomaga) na noge kmalu po smrti očeta pijanca, dobrega zeta. Na hčer pritiska z "žlahto" vred, da vzame Martina, ki je edini vse okolice, da ne pijan-čuja. Hči se uda, a koj po poroki spozna, da ona ni za Martina, on pa zanjo ne. Ona ljubi Ferjana, manj premožnega kmeta, ki pa se je udal pijančevanju, ker je izgubil dekle. Lenčka, mlada Martinova žena, se uda pijanče-/ vanju, da pozabi nesrečni svoj položaj. Oče Urh spozna vso ne-erečo, zpoto, ki jo je napravil, rušijo načrti; s pomočjo Martina Skuša popraviti, da ae mu ae porušijo načrti, s pomočjo Martina prežene Ferjana, a to ne izboljša položaja, napravi se šele večji razdor. Tudi Martin ae uda pijančevanju; da pozabi, se loteva kupčij z lesom in živino. Celo nekoč od njaga zapeljani dekli Tomi ae skuša zopet približati, da "pozabi" svojo nesrečo, ampak dekle je bilo preverjeno enkrat, akušnja ga je izuodrila. -^- Položaj je strašen, življenje vseh postaja muka in konec ne more biti drugačen kakor nesreča nad hišo. Nesreča res prkfc, ki razruši zadnjo trohico lepih aanj. Snov sama ni prijazna, ampak radi podrobnega obdelanja, postaja prijetna, da se človek zatopi v dramo in se naslaja pri neštetih dovtipih, pregovorih in nenavadni pestrosti domačih izrazov. Prav gotovo bo torej ta predstava zanimala vse, ker priklicala bo nazaj spomine vsem, ki ste pred davnim Časom pustili domovino, kakor bo podala izrazito sliko vsem našim Slovencem, ki Še niste bili na Sloven-skemr Igra bo vprisorjena v nedeljo dne 1. marca v dvorani C. 8. P. S. na W. 18th St. blizu Radne ave. Vatopnice se dobijo v pred prodaji kakor pri vratih. Dvorana bo odprta ob 2:80, zagrinjalo pa se dvigne točno ob treh. Po igri bo ples in prosta zabava kakor običajno. Naj nihče ne zamudi te zanimive vprizoritve.' —• Dramski klub je za nedeljo 19. aprila izbral spet nekaj smešnega. Saj se rojaki gotovo zanimate, kako je bilo tik po voj ni na Slovenakem. "Kirke" je i-me komediji, ki bi ae po pravici tudi lahko imenovala "Verižni ki". Verižniki pa je umestno skovana beseda za tiste, ki "verifti jo" (navijajo eane). Klub ae sa to predstavo še pripravlja. Publikadjski odsek kluba At. 1. Članka. — Ameriška liga za porodno kontrolo ima svoj glav ni stan V New Torku, naslov 104 ftth Ave., New York CUy. Tam dobite saatonj tiskovine, v angleškem jeaiku. Tudi klinika sa porodno kontrolo v Chieagu daje osebna navodila. Njen naslov jeSSS No. Michigen Ave. Zdrav, niki na tej kliniki v Chieagu so nameravali dajati navodila d«' • U Vi i tod« prizivno w«liWe je raseodi-k>, da morajo vmčonati vanj najnižjo pristojbino. — Pozdrav! ML —» Naslova v Bridgeport, Ofcie. . tu so j ako slabe, se ne morem pohvaliti, ker skoro vse. stoji, samo Blaine premogdrov še nekaj obratuje. Tako je dandanes, da kapitalisti delajo, kar ae jim zdi, ne glede na delavca, sli šivi pošteno ali ne. Hočejo nas prikloniti k tlom, uničiti naš razvoj in aašo svobodo, kolikor je še imamo. Ponesrečil se je rojak Josip Metko dne 10. febr. pet minut pred polnočjo. Zadela ga je cestna železnica št. 61 Barton tinfje, last Wheeling Traction Co., in ga je vrgla na sredo ceste, kjer pa ni bil takoj mrtev, akoravno je bila črepinja ubita. Prosil je pomoči in tarnal, da ga glava boli, ko so prišli takoj na pomoč potniki, ki soJrili na cestni železnici. Neki fažt, okoli 20 let, rodom Ceh, mu je bila prva pomoč. Sprevodnik in motorman ps nista hotela vzeti poneare-čenca na karo, češ, da takih ljudi ne jemljejo na karo. V tem hipu je pridrvel 'CSolumbia' avto Steve Bolinskija, Poljaka iz Blatna, O. Dajali so mu signal, naj ustavi, toda ker je bila preveč megla ni videl. Ko je pridrvel blizu, je videl, kaj se godi pa ai mogel ustaviti. Vedel nitkam bi zavil z avtom pa se je zaletel v karo in pobitega moža, ki je le-žal zraven cestne železnice, povaljan v blatu in krvi. Kar ga ni cestna železnica dovolj, je še pomaga) avtomobil in je neprSvfl rojakovemu življenju. Prišli smo na lico mesta, ne daleč ipd doma in videli, ko so nas poklicali iz spanja, ležečega na cesti v mlaki .krvi z razbito glavo. Policaji so popisali dogodek in aretirali meša, ki je zavozil v karo in rojaka, sa zaprli za dva dni, in kot sem slišal, je plačal $88 globe radi prehitre vožnje. Radi Wheeling Traction Co. bodo povedale priče, katere ao ee vozile na cestni železnici, in roka pravice bo govorila,»sodila in računala za žalostni dogodek, ker ni imela kara nobene luči, kakor slišim. Rojaki po vsej A-meriki, čuvajte se da se /ne ponesrečite in da vas ne doleti nesreča kot se je pripetila tu v Bridgeportu* •t* Joaip Matko je bil priljubljen povsod, posebno v Ohiju in Peaneylvaniji. BH je muzikant, ki je po mnogih krajih delal ve* sele čase z godbo v hiši, kjer se je združil zakonski par in napravil mnogo veselja v društvenih dvoranah po Penni in Ohiju ter Illinoisu. Zraven je agitiral sa napredek, ko si je želel, da bi delavec kaj dosegel. V Pennsyl vaniji je bil aktiven voditelj v Štrajku v Westmorehmdu 1. 1909—10, v hudi bitki proti pre-mogarskim baronom, ki so j ako tlačili podzemske tlačene. Ker je bil jeko aktiven, jk> ga tudi zapisali v knjigo lačnih pretnogar ekih baronov; ko je bU štrajk zlomljen, si je moral poiskati slulbo. drugje. Naselil se je v Ohiju, mislim, 1. 1911. Vstanovil je socijalistični klub. Bfl je agi tator za napredek delavstva in Je flelel, da se pokoplje civilno V Claridgu, Pa., je ustanovil društvo št 7 S. N. P. J., dru štvo 2 S. S. P. Z. z rojakom Wm. SI t ter jem in John Batichem u-stanovil je tudi društvo sv. Mihaela J. S. K. J. in bil je delegat prve konvencije S. N. P. J. ter delegat prve konvencije 8. S. P. Z. iz Claridga, Pa. Pokopali smo ga dne 14. febr. civilno na narodnem . pokopališču na Blainu, Ohio, z godbo Rocco Palmer'8 Band iz BcUaira, Ohio, ki ga je spremila na njegov dom, v katerem bo spel za vekomaj. Ne bo ae več vrnil k nam, da bi nam povedal Še kakšno veselo in zagodel v sedanjih slabih časih. Sprevod je bil lep. Vse v vencih okrašeno, katere so darovali is Pennajrlvanije in Ohija ko ao prišli v tolikem številu iz Penn-sylvanije in okolice Neffsa, Glencoe, New Laferty, Ramsey, Blaine, 0„ itd. BU je član društva it IS Edinost 8. N. P. J., član društva Rožna dolina št 119 S. 8. P. Z. in nemškega društva št 849 Ar-beKer Kranken und Sterbe Kas-ee V Bellairu.O. Bil sem snan s njim M let dober je bil do mene in tudi sa druge prijatelje, nato ae bo pozabljen. Zahvaljujem se za ven- *ntostTin"preSm^k**^ * "" počitku. Bil Je dama is Varim, gm, star 60 let in en dan. Da t pozabim napisati, kako smo se imeh na dan petdesetletnice Josipa Matko. Rojaka Pr. Mat- kota žena je prinesla "kek" in na vrhu "keka" petdeset svečk« Za spomin je nam pedaril čašo od zida. Rekli smo mu naj pihne, kolikor svečk bo ostalo, toliko let bo še šivel pihnil je vseh 60 svetit in pihnil je res svoje življenje. Rojakom: čuvajte se, da vas ne doseže stroj« ki drvi po mestu. Slovencem pa rečem, pristopite k društvu, katero je za pomoč. Pozdrav vsem! — F. Rozina. IH — Dne 13. febr. zvečer se je pod avspicijo sof. kluba št 1 J. S. Z. vršilo prvo predavanje v dvorani S. N. P. J. v ti sezoni. Predavatelj je bil urednik Proletarca, Frank Zajec, kateri je predaval o slovenski dramatiki v Ameriki. Predavatelj je govoril približno eno uro in gpvor je bil vseskozi poučen, posebno za one, kateri ae zanimajo za dramatiko. Kaj je vse povedal, bi bilo preobširno popisati, povem naj, da je bil kes nalogi, katero je podvzel, da-siravno je bila težka. Želeti je, da še v bodoče nastopi v kakem drugem predmetu. Predavanja niso posebno lahka, temveč težka, zelo težka dela, če se predavatelj v resnici zavzame povedati nekaj, kaj je drugim neznano in tuje, a obenem poučno ter zanimivo. Važno je, da je predavatelj o predmetu, ki si ga izbere, temeljito poučen in da istega razlaga tako, da ga avdijenca lahko zapopade, ker v nasprotnem slučaju predavatelj lahko osmeši samega sebe. Delavce, kateri se zavzemajo zs taka podučna in znanstvena predavanja kot se bodo vršila v Chieagu to sezono, je smatrati za prave boritelje prosvete, in dolžnost slovenske javnosti tukaj je, da kar največ more, poseča ta predavanja, da tako vsaj deloma poplača trud onim, ki delajo za ljudski blagor. Veste, da ljudje, ki se mučijo in trudijo, da povedo v resnici nekaj koristnega, pa morajo govoriti praznim stolom, izgubijo vso nadaljno voljo do podobnega dela? Zatorej pokažimo tudi mi, da se zanimamo za njihove nauke. Drugo predavanje se vrši dne 27. febr. zvečer v veliki dvorani S. N. P. J. Predavatelj bo Ivan Molek, kateri se je Se izkazal mojstra v tem oziru. Predmet je: "Adami pred Adamom''. Molek bo pri svojem razlaganju tudi razstavil stereoptične slike, kar bo mnogo pripomoglo k boljšemu razumevanju teorije. Torej rojaki, vsi na to predavanje, da napolnimo dvorano 8. N. P. J. ; Mirabile dietu. k društvu in jedn^i razpravljanja je ;vo plača en dolar pmtom vsakega novega kandkS bo treh mesecev; jednT zdravniško prei^ rojaki le na noge, dokler, pozno. Vsi k največji slo*, organizaciji — S. N. p j | članstvo društva se tudi ja, da bolj redno obiaU» „dtušj,vene seje. Naznanjam vi da je glavni odbor razpisi naklade v bolniški sklad le, člane, ki ao zavarovani ig * Torej na svidenje 1. marca. I pozabite predlagati vsak po nega novega kandidata. — Ja«, ----ujnik -g plača 8 peta. — Dne 16. februarja se je vršil velik pogreb, katerega so se v obilnem številu udeležila društva "Rudar" št. 182 S N. P. J. iz Gilberta, MiniL, in društvo št. 20 J. S. K. J., kakor tudi člani društva št. 183 J. S K. J. Tu so namreč društva edi na, da skupno korakajo na pokopališče, ki je slučajno le malo oddaljeno. Bil je rea dolg epre-vod a petimi zastavami od dveh društev, društvene kot tudi ameriška zastava. Žensko društvo ima pa le eno zastavo za rakev v cerkvi ali za sprevod. Tako so z žalnim odete zastave šle za bratom Johnom Dre-Šarjem, umrlem 18. februarja v staroati 63 let. Pokojnik je bil doma iz vasi Kuračna pri Vodicah na Gorenjskem. V Ameriki je živel kakih 28 let. Pokojni Drešar, po domače Mlinarjev Janez, zapušča poleg vdove na Gilbertu, Minn., šest otrok, najmlajši star 6 let. Pokojni je bil mirnega značaja, samouk mizar, kovač in več drugega. Bolehal je Sar let na protinu in se prehladi! na delu, katerega je po dolgem presledku zopet dobil in po par dneh umrl. Naj mirno spi! — Matija Ely. Minn. — Vse je po starem, tudi s zimo in mrazom, ki se ju ni treba izogibati, ker smo »e vajeni. Z delom pa je kakor navadno: kdor pa ima, je zaposlen. kdor ga nima, pa mu ni treba delati. Društveno smo močno organizirani, vsak rojak je pri par društvih. Vendar pa ae še dobe rojaki, ki niso Še pri nobenem društvu. Rojaki, Jugoslovani, pozor t Društvo "Prvi maj" št 268 v Ely. Minn.. je na aadnji ARJA 1925.1 Hjalmar Bruting Hjalmar Branting, trikrifl premijer socialistične vlade Švedskem, je 24. febr. umri. Branting je bil bolan od an* decembra na pljučih. Dne 24 nuarja je podal ostavko kot nistrski predsednik, toda oj je še v kabinetu kot mini«t| brez portfelja. Bil je star (4 let. \ Hjalmar Branting ni bfl glavni socialistični voditelj, te» več največji švedski državnik it diplomat, če ne svetovna oseb nost na tem polju. V mednani nem socialističnem gibanju bil poznan zadnjih 80 let. Rojen je bil 28. novemfai 1860. v Stokcholmu kot sin pro fesorja. Izvršil je srednje in soke šole. Izprva se je po«vet naravoslovju. Leta 1882. je fr mlad učenjak šel na potovi in tedaj se je seznanil s socia stičnim gibanjenv Ko se je w nil domov, se je /takoj podal politično polje in prevzel je redništvo socialističnega li "Tiden". V letu 1886. je posti urednik glavnega strankimi glasila "Socialdemokraten^H je bilo takrat ustanovljeno. Ko so švedski socialisti orgi nizirali svojo stranko, je Branting takoj od začetka nje voditelj. Takrat je moral ■ stati hude boje. 8ocialisti so n borili za svobodo govora, tiski in zborovanja in njihovi vodit«, lji so morali iti večkrat v upor za te pravice. Poleti leta 1880. so Mi štirje socialistični und. niki obsojeni v ječo in Brantiaf je bil tudi med njimi. Kljub t* mu niso odnehali. Ko se je bfia leta 1896. razvila močna kamp nja na Švedskem za vojno z Nor. veško, je bfl Branting zopet ot sojen na tri mesece zapora, ker je v listu ožigosal kampanjo n vojno z brati na severu. Vse svoje Življenje m ji Branting neustrašeno boril a socialistične ideje, za interni delavskega razreda in za sv* tovni mir. Za časa svetovne voj. ne je Branting stopil v krog o-nih mednarodnih socialistov, M so zahtevali, da mora biti ne* ftki militarizem absolutno poražen. Branting je igral veliko vfc go v vseh mednarodnih dete* skih konferencah tekom voj« in po vojni. Za časa mirora konference v Parizu je zagovir-j al mir na podlagi Wilw>nonk štirinajst točk. Kot švedski dete-gat v flgi narodov je vedno m na čelu vsakega gibanja za »P^ Ano razoroženje. Leta 1921. jH dobil Noblevo mirovno nagrifr kot priznanje za njegovo delovanje v prid miru. Brantingove zasluge za nujo-ge delavske pridobitve na »vedskem so nebrojne. Njegova vli-da ni nobenkrat imela ab«olutai veČine za seboj v sbornici, tf* tudi ni mogla uresničiti vsejra svojega programa, toda *torw je za delavce toliko dobrega, se švedski delavci v vedno večjem številu oklepajo sociali«t* ne stranke, katera raste v mandatih in glasovih pri vaških v* Jitvah. • Branting je mrtev, toda min nanj bo živel. _—- \ PRETEPEN TAT. New Terk. — Ernst BresJ bil pocvan pred sodnika Snop*-na, da se zagovarja zaradi n !<>»» In poiskušene tatvine. Na n)m so bila opaziti znamenja, d* f bil pretepen. Ko je sodnik vpis-šal, kje je dobil ta znamenja. * priče pojasnile, da je miti v stanovanje gdčne. Gajrton, a gospodična ga j« čila. Nato ao vse šenske v apsrv mentni hiši padle po njem » P dobro namahale. Sodnik K** in pokw» ČETRTEK. 1925. delavske (Federated Preaa.) ciuvkl ccstlih p®WltiilT. Chicago. — Okrog 2000 Čistil--cv ulic in 1000 voznikov ter tru-kerjev, ki odvažajo smetje in odmike * ulic in alej, je zastavilo pred nekaj dnevi. Pometači zahtevajo |5.60 na dan, to je 50c več kot imajo zdaj, vozniki ua zahtevajo $12 na dan* to je <150 poviška. Vozniki si morajo sami nabaviti vozove in konje. Komisar za javna dela, ki je bos teh delavcev, prejema $10,000 na leto, oziroma $83.33 na dan vsak dan in tudi takrat, kadar ima počitnice. Pogajanja med htavkarji in zastopniki mestne uprave se vrše dnevno. -Protiunijska tovarna akrahirala. Chicago. — Krojaška tvrdka Daniel Boone Woolen Mills v Bock Islandu, ki je lansko leto i "indžunkšni" strla stavko krojaških delavcev, ki so zahtevali priznanje unije, je bankrotirala. Zvezno sodišče je postavilo tvrd-ki oskrbnika v osebi Ed. Brun-daga, bivšega generalnega pravdnika za Illinois, ki je bil pri zadnjih volitvah poražen. Brundage je zahteval, da morajo biti rudarji iz Herrina obešeni, nakar jih je sodišče oprostilo. Spor med stavbinskimi delavci. San Franciaeo, Cal. — Spor med organiziranimi tesarji in kleparji radi vprašanja, kdo bo polagal kovinske latnike v poslopjih, se še vedno vleče. Ameriška delavska federacija je poslala poseben odbor osmih članov, ki bo skušal poravnati razprtijo. Znižanje mezde > Maaeachu-settau. Boston. — 19,780 delavcev v državi Massachusetts je bilo prizadetih v januarju radi znižanja mezde. Skoraj vsi delajo pr tekstilnih tovarnah. Povprečna tedenska plača tekstilnega delavca danes je $19.82. Pred enim letom je bila $23.96. 300,000 krojačev dobilo povišek. New York. — Nova mezdna pogodba daje 800,000 krojaškim delavcem 10 do 15 odstotkov po- viška plače in $10 tedenske brez-poselnostne zavarovalnine. 1000 rudarjev ob dali Marion, 111. —; Dva velika pre-mogorova Peabody Goal Co. sta prenehala z delom in tisoč rudarjev mora s trebuhom za kruhom. RUSIJA MORA DOBITI AME HIŠKO POSOJILO. Velika množina opojne pijače zaplenjena. New York, N. Y. — Prišlo je do hudega boja med tihotapci in ibrežno stražo. Tihotapci so ime-žganje naloženo na tovornem avtu in navadnem turističnem avtu. En tihotapec je bil ranjen in enajst je bilo ujetih. Zaplenjenih je bilo devetdeset zabojev žganja. Boj se je odigral pri Carr'8 Landingu v Keans-burgu, N. J. Obrežna straža je prejela tajno obvestilo, da bodo tihotapci kušali izkrcati žganje. Mala o-brežna ladija je križarila v zalivu semintje, sedem prohibicijo-niških detektivov je pa dobro s critih ha kopnem ležalo na pre-i i. Kmalu se je prikazala dolga in zredno brzoplovna tihotapska ladija. Detektivi so ostali skriti, i okler ni bilo žganje razloženo. M& dano znamenje so vsi hkratu naskočili tihotapce. Vnela se je prava bitka, medtem je pa tihotapska ladija odrinila od kraja, akoravno so streljali nanjo in jo e lovila obrežna ladija. Hitro je izginila na odprtem morju. Pri-. eti so bili le oni tihotapci, ki so ostali na kopnem ali so se pa pripeljali na avtih. Podjetniki se poslužujejo stare zvijače.. Cleveland, O. — V tovarni White Motor kompanije in v drugih velikih podjetjih imajo navadi, da odpuste veliko število delavcev, nakar jih zopet najamejo po znižani mezdi. Ko so delavci približno dva tedna >rez dela, se nekoliko zadolže. Podjetniki računijo s tem dejstvom. Kljubtemu, da so mezde znižane, prihaja vsaki dan veliko itevilo delavcev vprašat za delo. i Delodajalci jih nekaj odberejo, druge pa odslove. ■Delavci so v stiski in so prisiljeni hoditi od tovarne do tovarne za delom. Do tega prepričanja zdaj prihaja tudi zakladnlškl tajnik Mellon. Washington, D. C. —- Zdaj prihaja tudi zakladniški tajnik Mellon, ki je aktualna moč Coolidgevem kabinetu, do prepričanja, da mora Rusija dobiti ameriško posojilo, da bodo lahko Francija, Italija in druge ev ropejnke države pričele vračati Ameriki posojilo. 0 Mellonu poročajo, da on želi iztirjati posojila od Francije, Italije in drugih vojnih dolžnikov. Njih odklanjanje odplačila dolgov, pa naj se vrši pod ka terimkoli izgovori, izpodpok&va svetovni kredit » in opravičuje ravnanje Rusije glede povratka carskih dolgov. Da se dobi de nar od Francije, ga mora Francija dobiti od Nemčije. Nemčija pa ne more plačati, dokler ne razvije trga v Rusiji za svoje tovarniško blago. Rusija ne more kupiti velikih množin blaga, dokler Amerika ne posodi Sovjetski Uniji pod ugodnimi polšji /lata. 2 drugimi besedami to pomeni. javno v nvffeo, da bodo vo-liki lahko kontrolirali iMoeba, ki Ji ■iiiiMfl I^T v veljavo v d HUD BOJ 8 TIHOTAPCL KONGRESNI K T1NCHER DOBIL SVOJE. FKOBKBVR^ JE CLEVELANDU ZNIŽUJEJO MEZDE. Washington, D. C. — C. W. Fant, predsednik Teksanske farmske delavske unije, je izrodil kongreaniku Tincherju iz Kansasa, dne 19. februarja t. 1. izjavo, katero so podpisali predsedniki Narodne farmske delavske unije, organizacije Ancient Order of Cleaners in Michigan, m predsedniki drugih farmar-skih organizacij, ki pravi, da je Benjamin C. Marsh od leta 1921 -njih washingtonski zastopnik ■kot tudi ravnatelj Narodnega fannarskega sveta. Kongresnik Tincher je izjavil »pred zborničnim odsekom, ko se je vršilo zaslišanje, da mu ni znano, da je Marsh kdaj zastopal armarje. To je ravno isti Tincher, ki je aktiven nasprotnik železniških delavcev in zagovor-* nik protistavkovnih postav. Hotel ie zatajiti Marsha, ki govori v imenu več tisoč bolj siromašnih farmarjev, ki obdelujejo sami svoj svet, da bi ne bil pisli-šan pred zborničnim poljedelskim odsekom. NKPOSTAVNA AMERIŠKA POSOJIL^. WUaonova administracija je posodila zaveznikom poldrugo milijardo dolarjev na protiuH konit način. . Waahington, D. C. — Hear-stovi listi so začeli zadnjo nede-jo razkrivati novo afero, ki se :iče ameriških posojil zavezniškim vladam. Iz poročil, ki se naslanjajo na uradne listine v tajnih arhivih v Waahingtonu, je razvidno, da je Wilsonova vlada posodila zaveznikom poldrugo milijardo dolarjev več kot je smela z dovoljenjem kongresa. Vsa ta posojila so bila dana po premirju, ko je Wilsonova administracija metala milijone dolarjev na desno in levo po EvrOpi a namenom, da ustavi val boljše-vilke revolucije. Na ta način je Italija dobila sto milijonov, Ru-munija pa dvajset milijonov dolarjev. NESREČA NA ŽELEZNICI. —— Tri osebe mrtve, okrog dvajset J pa ranjenih. Harrison, N. J. — Ek s presni vlak na gennsylvanski železnici, ki vozi iz Philadelphije v New York, je udaril v zadnji konec ekspresnega vlada New YoHt— Washington. Dve osebi sta mrtvi, tretje pogrešajo in sodijo, da je mrtva, več ko dvajset je pa ranjenih. Splošno se sodi, da se število ubitih oseb pomnoži. Strojevodja J. A. Kilt, ki je v zadnjem trenotku skočil z lokomotive, je ostal nepoškodovan. Tako je tudi z njegovim kurjačem. Očividci izjavljajo, da je bilo nekaj narobe z znamenji ob izhodu hudsonskega predora, kaj-1 znamenje je kazalo, da je pot prosta. Nesreča se je zgodila, kjer se OLJNI NABIRALNIKI V EVANSTONU V PLAMENU. Evanston, III. — Naravno olje e pričelo goreti v podzemskih nabiralnikih Linch Carlsey kompanije, 0d katerih vsak drži dvajset tisoč galon olja. Vjjega olja je okrog devetdeset tisoč ga-on. Vse olje je v nevarnosti, da zgori, akoravno je bila takoj pozvana požarna straža, ki je storila vse, kar je v njeni moči, da omeji požar. KRVNO MAŠČEVANJE V KENTUCKYJU. Martin, Ky. — Na postaji C/ & C., železnice sta zadela sku- paj družini,' ki živita v krvnelh, Adler Jr. iz Baltimora je prispe-maščevanju. Nastal je boj in v ^al na novejšo iziTajdbo ^preprečen je avtomobilskih mereč na železniških krifiščih. Njegova iznajdba je magnetičen steber, ki se postavi blizu krlftJIiil tem boju sta bila dva moška u-streljena in enajst oseb ranjenih. Med ranjenimi sta dva de-deta in dve ženi. Mrtva sta Le wis White, rudar, in Talt Hali, šerifov deputij. VLAK SKOČIL S TIRA. Dva železničarja mrtva. Pariš, Ky. — Na Louisville k Nashville železnici je vlak skočil raz tir pri tunelu Grand. Ubi ta sta bila strojevodja in zavl-rač. Enake pravice, enake dolžnosti za ženo. Springfield, III. — Državni senator Adelbert Roberta iz Chica-ga je 24. t. m. predložil v leglsla-turi zakonsko osnovo, katera določa, da morajo biti Žene v zadevah zakonskih prepirov in ločitev podvržene enakim dolžnostim in faznim kakor možje, kadar so krive. To pomeni, da bodo morale plačat* tožne stroške in al i men te možem, katerim obrnejo hrbet. Na Švedske« se bliža nov indu atrijski konflikt. Stockbolm, 26. fabr. - Industrijski magnatje na Sirskem nameravajo v splošnem znižat mode. Delavci se pripravljajo na boj. POVODENJ V BOCKFOttDl' Kerkford. Ul. - Potoki so tako narasli, da ao prestopili obrežja in poplavili niši**. Veliko družin so rešili s čolni in stekata dve progi skupaj, terih vozijo vlaki v hu( predor. po ka-hudsonsk BORAH JE 02IG08AL KAJSTVO. _ f* " hA Ntrtdna glavtii »TAH« tss7-se ta lawndalb a vi. chicaoo. iluiumb. Iivrievslni odbor: UPRAVNI ODSEK: PriŠMŠalk Viocont Colnkor: podprodiodnik Androw Vklrleh. B. V. Bas 103. Jttastova. P«.i gI. taftlk M.tthrw Tu. v tajnik botn " Bi» Novak HnvMi mu »»• Ido*«*. MM S. BMgevaj A ve* Ckl. POtOTNl OD8KK1 Mirila toboatkar, prodoodoik. Bu 17«. Borfcortsa, OMsi Toaokar* SSS7 8. RM|««ir A v«.. Ckkai». III.; Joha oiojrton, Av«, WmI Park, Okiot Mstv Vin csjo, llLj Joka TortolJ, Bos 11, Slrateao, P». ■■■ BOLNlfiKI ODSBKi * 08BKDNJB OKBOŽJBi BU* Novok. proMalk, lttT4t B. Ufifck Af* < htmuo, lik iotob AMkrolU. Bos IN, Mooa Baa. Pa. Jooopk Borko, HFD. 1. Bos 114, W«et Nowloa. Ps. A h ion duUr, B01 104. Groos Rom. sa )«gosspa4. Prosli Klun. B01 1H. Chl.hol«, MlaSn sa aev. 00». Joka Golob. Bos 144. Bock Mprlaas, ,Wyo. Nadiorni odbor: VZHODNO OKBOftJBt ZAPADNO OKBOilBi RUDARSKO NASRL1&ČE PREISKANO PO OPOJNIH PIJAČAH. We«t Frankfort, 111. — Šerif Henry Dorris je preiakal rudarsko naseliiče Orient po oljnih pijačah. Zaplenil ju osem sto ste klenic piva, petdeset jtalon vina in deset galon belega jerusa. MAJKN VZROK, VELIK UČINEK. New Orkana, — Rozalija Pasqua, stara sedemnajst let, je rekla svoji materi, da teli par novih čevljev. Mati ji je odgovorila, da naj počaka en dan, da ppjde v mesto. Rozalija se je za radi materinega odgovora tako raztogotila, da je vzela samokres In se počila. Influenca je pokoalla 13,850 Japoncev. Tokjjo, 25. febr. — Epidemija influence, ki je neusmiljeno kosila na Japonskem, je ponehala Policijsko poročilo se glasi, da jodpre " I. Finančni Škandal na Japenakem. Tokijo, 25. febr. — Finančni krogi na Japonakim so razburja* ni vsled škandala, v katerei zapletena Eiraku banka v ju. Banka je pred kratkem sodil s poldrugi milijon dolar j tvrdki, ki je bila na robu ban-keroU. Ko je Škandal prišel na dan, je bil naval na banko tako velik, da Je morala zadnji teden lapretl vrata. »fa je Toki- rjtv NAZNANILO IN ZAHVALA. B tužnim srcem nasnanjam so-rodnikom, znancem in prijateljem širom Amerike žalostno vmt, da nam je po kratki in mučni bolezni* nemila smrt vzela is naše srede mojo ljubo soprogo in mater. JOSEPHINO KAKMNGER (rojena Forte) Umrla je v petek ob 2. uri zjutraj, dno 16. Jan. 1026 v starosti 43 let, rojena v Kati< in pomoč, U?r u darovane venc4< družinam: mr. in m rs. Dobrav«. mr. in mrs. V. cukJati, mr in mrs. Jack Cukjatl, mr. in mrs. Juiius Plrriat mr. in mrs. Tratnik, obltaljl Tome, iz ^un-kirka, in mr. Bi mrs. Line. Srčna hvala tudi lokalnima premogar-skima organizacijama št. 41 In 42 U. M. W. of America, ter vsem, ki sta dali avtomobile brezplačno na razpolago, vsem, ki §te spromlll mojo pokojno soprogo k zadnjemu počitku. Tebi, draga soprogo In mati, odšla si od nas za v«*dno, a naš opomin ootaiMi v naših srcih na t« sa vodno. Počivaj umlru In lahko naj ti bode ameriška zemlja. Žalujoč! ostali: Frank Kaiilnger, soprog, liudoir in Fanio KaHinger, ain Bi nevesta. Jo« Karlinger, sin. vel v Franklin. Kans. V starem kraju pa dva brata NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je kruta smrt vmU mo-»ljubi jo prelji družine >Ijeno soprogo In mater CHRICTINO KVAHTICH Bolehala je tkoci šest maeacev na bolezni v grlu in od dna 14, Jan. 102» bila Je v Mercy bolnišnici v Pittsburghu, Ps., ter dno 12. febr. 1026 za vedno Mtlznila svoje oči. Pokojnlca jo bila rojena dne 22. dec. 1885 v Burdlne, Pa. Bila je skrbna mati družine, in mIo priljubljena pri tukaj« A njem ljudstvu, kar m jo pokazalo ob obilni vdeležbi pri pogrebu. Pogreb se Je vršil v nedeljo dne 15. fob. 1.1. na Narodno pokopališče Melroae v Bridgeville, Pa. I*pa hvala vsem, za darovane krasne venca in sa kor|>oratlv-no vdeležbo članstva dr. "Bratstvo" št. «8. N. P. J., dr. "ZvMtl bratje" št. 89 B. B. P. Z. — Ur Slovensko samostojno podporno društvo "Bridgeville' rih je bila )>okoJna članica. Na-dslje lepa hvala članom dr. št. 172 S. N, P. J. Beadllng, Pa„ ki so m tudi vdeležU! pogreba kor-porativno z zastavo na čelu. — Iskrena hvala sobratu Mur, is ginliiv nagrobni govor. l*pa hvala vsem, ki so jo obiskali za , časa njene lioleznl, Ur vsem nižje podpisanim za darovane Vence: Njeni materi, sob. Fr. Kvarnih, mrs. Gantar, mr. In mrs. Pleteršek, družinam Bariiar, Glaser, Dermota, Pleteršek, Ob-lack, Vordlnek, »kurleh. Sh.^rlov-nik, Zurman, Likar, Krek, Ca-šteli, Manzini, llarmuth, Ham-meri, Valentin« in Frances, By-gan School, Morgsn Schooi, Oud-dy Or. High Krhali. Prav lepa hvala vsem, ki ao čuli ob njenem mrtvaškem odru in aa vso USta-zano pomoč In tolašbo v žalootnl hvala vsem, ki so dali na razpolago In vgam ki ao pripomogli, da Jo bil pogreb »x»lj dostojen in vsem, ki ao jo spremili k zadnjemu i*očltku. — Draga soproga In mali, zepuatl-ta si nas in odšla al od ms ali naš spomin na Te, ostane sa vedno v naših srcih. Zahijoči oalill: John KvarUdi, soprog 11 Uda, <*rietina In UarB uri. Lepe h avtomobBe Vsi v Bygan, Pa. Iz prtzg ofarta» zaaljt i Spisal dr. Pavel Grošelj. (DalJO In Če bi te nekoč t gorsko teto na prtih zopet dvignile gorotvor-ne sile pod vin j i nebesni obok, tedaj bodo razumna bitja, ki bodo morda po vnem različna od naa živela v tinti daljni dobi na zemlji, m poznala tvoje okamenelo ogrodje in z neoporečno gotovoatjo bodo trdila: 'Tale plast kamenja se je zgradila na zemlji tedaj, ko je na njej prebival človek; v davno minulem človeitai vetfu' leti njen izvor!" \ In tako govore tudi geologi današnjih dni. Iz prebivalcev, ki jih hranijo zemeljni »kladi, sklepajo o davno odbeglih dobah zemeljne zgodovina. V tri razdobja dele geologi zgodovino življenja na zemlji, In če prištejemo 6e oni nepregledni čm, ko zemlja fte ni nosila iivih bitij, tedaj so do danes pretekli zemlji itirje mogočni veki._ Četvere velike vejte pt delimo zopet v manjše dobe formacije ali tvorbe zvane. Kot koncentrične lupinice se oVijajo plasti posameznih tvorb zeaeljne skorje, toda ne širijo se enakomerno vaeokoli zemeljske oble; vsaka doba je zapustila ja-ano kamenito lupinico samo tam, kjer je v tej dobi valovilo vodovje. Kot cvetni listi v rožnem po-pju ovijajo formacfle zemeljno jedro, vsak list pa hrani v sebi značilne življenake novce, nedvoumne znake avoje preteklosti. Ko si se ozrl z menoj vJiebesne dalje na novo zvezdo v Perzeju, ava ostrmela nad brezbrežnim prostorom, ki se giblje v njem prostrano stvarstvo, in ko sva obrnila pogled v preteklost zemlje, je zazijal pred nama čas, ki mu ne vemo pravih mej in začetka in v katerem pdtekajo tisočletje naglo kot drobna zrna v peščeni uri. Da bi danes mogla pristati tam daleč pri novi zvezdi v Perzeju in zreti iz daljave na ta drobni, od solnca osvetljeni prašek, na našo zemljo! Kdo ve, iz katerih daljnih dob so tja gori šele prispeli svetlobni žarki od naše domovine po brezmejnem morju etra? Kdo ve, v kateri vek naše zemlje bi na/na zrlo oko? I. Pravek. Prostran, ploščat lcamenit ščit počiva na morskem dnu severnega Atlantskega oceana, kot o-gromna želva, ki je poniknila na podmorske planjave. V Islandiji in Grenlandiji ter v Faroerakih otokih kukajo izpod morske gladine najvišje plošče tega ščita, ki ga niti morje v svoji mogočnosti ne more popolnoma pokriti. Kot plaat mehkega vlečnega testa se razliva severnoatlantski Ščit preko širnega ozemlja, in Um, kjer moli kako kepico i? morja, zapazimo na njem nanizan vulkan ob vulkanu. V pravcati kuhinji se je zgnetlo nekoč to testo, v razbeljeni notranjosti naše zemlje. V žarki kaakadi ognjenotekoče lave je prikipel naš ščit n4koč iz ranjene zemeljne skorje; in ko je vrelo, kipelo in aikalo morje, ae je razlil po morskih niža-vah. Ni bilo ravno dolgo pred prvim nastopom Človeka na zemlji — saj par tisočletij pač ne moremo imenovati dolge dobe v zgodovini zemlje —- ko se je ta ognjena plošča o vila zemeljne skorje. Ohlpdila in strdila se je že od tedaj na svojem površju, v notranjosti našega več tisoč IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Iva« Tkvčar. Sedaj (Dalja.) "Hvala ti, sveta Marija v Loretu! *Jdg£t mu je ležala okrog vratu: "Angelček! Moja nebess! Moje Življenje!" i . . Vlekla ga je v svojo sobico. Tu pa je ostal na blazlnastem stolu kardinalov talar in gumba še nista bila prišita na njem. Dolgo čaaa se je razgovarjal abe Ingleaie s svojo ženico. Tiho sta šepetala, in da js kdo prUluškoval pri vratih, ne bi umel niti be^dlce. Oba sta bila prepričana, da je za nju največja previdnost največja korist! .. Ko je potem Angelus Inglesle zapuščal kar-dlnalovo stanovanje, je bil zopet — svetnik. Na resaatem obrazu mu je kraljevala tista nebeška sreča, ki jo daje mirna vest in popolna sprava z Bogom. Vlekel se je po trgu, kakor da je že napol zveličan! In ženice, katere ao zelenjavo ondl prodajale, so se nanj ozirale Ur Ifpvorlle: "GlejU, Um stopa frančiškanski svetnik! Komatleva Magdalena Iz Kravje doline, ki je slučajno mimo prišla, je pred njim pokleknila ter mu poljubila belo roko. S čudovito ponižnostjo si je dovolil to počaščenje. Da je bila Ko-marjeva še bolj srečna, je zamrmral nad njo nekaj latinakih besed. Prihitela je k prodajalkam ter zaklicala: "2ene, verujte ml! Kakor duh svetega groba gre od njega! Pravi svetnik je in drugega nič!" * * -v \ V tistem času je sprejel cesar Franc kardinala is Bologne v svojem zasebnem kabinetu. Pazljivo je poalušal prelaU dolgi ekspoze o ža-lostnem položaju katoliške cerkve v Luizijani in o neprecenljivih zaalugah, katere ti je abe Ingleaie pridobil sa to cerkev. V glavnem pa se je opozarjalo na denarne stiske, v katerih tiČiU oba, katollšlurt cerkev v Luizijani in abe Ingleaie. Ko je bil kardinal končal, je cesar precej čaaa molčal. Nato je zaspano oko vprl v steno ter zastokal: "Hem, francoski boji so me mnogo stali!" 'To sveto sadevo zagovarja po meni tudi sveti oče sam P "Vam js pisal, eminenca?" "Laatnoročno pismo!" "Dobro! TOrej je res treba nekaj storiti!" Zopet js nekaj časa premišljal, a končno se js nJega vellčanatvo vendarle hotelo izmuzniti is sanke, katero Jnu je nasUvljal kardinal katoliške cerkve. "Kaj bi rekli, eminenca. če bi govoril s Mettemichom, da bi abeju Inglesiju dali znamenit avstrijski red? Pred svetom bi ga to jako povzdlsrnlfe" Njega emlnencl se je tolsti obraz zavlekel v nezadovoljne gube. "Vaše veličanstvo!" je odgovoril odločno, "sveti mož nI od tega sveU In njegova duša ne hrepeni po poevetni časti P Zaspani pogled cesarjev se je odtrgal od aten. počasi priromal do kardinala ter obvlsel na svetih njegovih licih. 'Torej denar! Ne bom pozabil! Govoril l>odem s Mettemichom. Zanašajte se na mojo ceearako obljubo, eminenca!" Eminenca ae je gostobesedno zahvaljeval Ur omenil, da je od prvega katoliškega vladarja v Evropi sa&ealjlvo pričakoval bogate podpore zatirani cerkvi v Luizijani! Le' mimogrede j« končno še dosUvil "Dovolite, veličanstvo, preponižno vprašanje?" Zopet Je saapani cesarjev pogled obtičal na steni: "Vprašajte!" Nekako v sadregi je bil kardinal "Kakega mnenja blagovoli biti vaše vellčanatvo? Bi me li hotelo aprejeti v tej zadevi tudi rusko veličanstvo? Tudi v Runi ji je obilo katolikov! Trditi se torej ne more. da bi rusko veličanstvo ne bilo v nlkakl zvezi i aapuščeno cerkvijo v Luizijani. Izprositi sem si hotel vsšega veličanstva cesarsko mnenje P Zaspani pogled js bil Ukoj pri kardinalu in nekaj hudomušnega se Je utrnilo v njem. "Dobra nakana, eminenca! Tudi ruako vellčanatvo naj kaj dat" Sam pri sebi p* je zago-dmjal: MSaJ Ima več nego jaz!" 8 tem je Ml kardinal odpuščen Povedali smo la. da je grofa Thuroa obi-telj stanovala v ravno isti hiši. kjer Je imet svo-js stanovanje kardinal Spina. Kav« Ust? J ko je v spodnjem stanovanju mašnik-avetmk Giacomo Princi po čudni božji naključbi po dolgem presledku zopet moral ponoviti zakonsko dotiko s svojo ženo, so prejemali v drugem nadstropju obiske pri grofu Thurnu. A posebne živahnosti ni bilo, ker je hišnega gospodarja tlačila putika, da je moral tudi po dnevu v postelji ležati. Sprejemala je grofica s kontesami, a tisti, ki ao prišli, so gledali, da so se prejkoprej poslovili. Na koncu Je osUl samo grof Oton Barbo. ki se je bil v Thurnovi hiši prav kmalu udomačil. In skoraj vse je kazalo, da se uresničijo želje grofa in grofice, radi katerih aU bila odločil* za drago preaeliUv v Ljubljano. V malem salonu, prav v kotu, sU sedela Oton in kontesa Eva Lujiza. Mati grofice se je blls takoj diskretno odstranila, opazivši, da sta mlada dva skupaj sedla. Sestra pa je bila že prej odšla k očetu, katerega je tisti dan putika tlačila, da je moral v postelji ležati. Grofa Otona je še sedaj morilo, kar je bil čul pri cesarskem obedu! Ranilo ga je bilo globoko v srce, tembolj, ker si ni več prikrival, da je le radi Eve Lujize prepogosto zahajal v Thurnovo hišo. Premišljal je, kako bi namignil deklici, da je njeno pretirano češčenje kneza Metternicha že vzbudilo občno pozornost, kako bi ji namignil, da so se tudi hudobni jeziki polastili tega ee-ščenja in da je skoraj zašlo v nevarnost *Jeno dobro Ime. Kako vse to povedati, da bi Ev# Lu-jize ne užalil in ne razburil nedolžne njene duše? Ko je Uko premišljeval, mu je vzdignil globok vzdih mladeniške prsi. Eva Lujiza, kateri grofovo molčanje Itak ni ugajalo, je i*pregovorila srepo: "Vi vzdihujeU, grof Oton? In v moji družbi? Kak kavalir pa ate, dragi moj dolenjski grof?" "Oprostite, kontesa!" je odgovoril zamolklo. "Na nekaj sem mislil!" 2e Je opazila nevarnost. Ni ji namreč bilo prikrito, kaka čutila so se polagoma rodila v srcu dolenjskemu grofiču. Vsaka ženska ima prirojeno lastnost, da prav kmalu Izvoha, če se jI kje posUvljajo ljubezni olUrji. Dasi želo mlada, ni bila Eva1 Lujiza brez te lastnosti. Nasprotno, bila je pri njej U laatnost že zelo raz-vlU. Prav dobro je vedela, čemu zahaja frof Oton v hišo; vedela je tudi, da bi ga nikdar, nikdar ljubiti ne mogla. Eva Lujiza je bila samo radi enega moža na svetu, katerega sicer tudi nI smela ljubiti, kateremu pa je bilo vzlic temu posvečeno celo njeno srce 1 Ker je bila ženska, ji je vendar dobro delo, da je zagazil grof Oton v njeno mrežico: niti koraka nI storila, da bi mladi rakovniški grajščak prišel do spoznanja da as peha z brezuspešno tlako. NI jI bilo neznano, da iščejo zaljubljeni mladeniči vsake pri like, da si olehčajo trpeče svoje srce. Da grofu Otonu Uke prilike ne bode nudila, je bila sa trdno sklenila. Ko je govoril, da je na nekaj mislil, jo je Ukoj prešinilo, da jI hoče morda o ljubezni govoriti. Zasmejala se je glasno ter vlknila veselo: "Cemu zcllhujete, grof Oton, ko je seda Uko krasno v Ljubljani!" Prej, nego jI je mogel odgovoriti, je poae-gla na drugo polje ter vprašala: "Niste bili v laški operi predvčerajšnjim?" "Bil sem! Sedel sem pod ložo, v kateri ate bili vi, kontesa!" Tužno jo je pogledal. "Pod našo ložo ste sedeli!" je vzkliknila "Ali gledališče je bilo tudi prenapolnjeno!" Zaječal je; "Menil sem, da ate me opazili! Ko ni pritrdila, je še doaUvil: "Med dru glm aktom vam Je zdrknila rdeča roža Izpod rok in je padla v parter. S trudom aem jo rešil iz gneče. Se danes jo imam. kontesa Eva Lujiza !M Tu je pretila zopet nevarnost. Pripravlja se je naskok in Eva Lujisa ga je morala tako zavrniti. Hladno je «rla preko njega: "Se danes jo Imate? Skoda! Vam. grof Oton. v resnici ni bila namenjena!"/ Zveneče se je nasmejala, a on j« povesil glavo. 'Tolažil sem se, da vam je roža namenoma padla is rok!" "Motili aU aeP "Rekli ste. kontesa. da meni nI bila namenjena. Mi li dopustite vprašati, komu je bila namenjena ?*' "Komu? komu?" Zagledala ae je v podobo na steni. Drugega hI odgovorila. Nekolikokrat js bolj globoko zasopla. Ko pa je oko obrnila proti njemu, je opazila v njem izraz sreče. Dasi mu nI odgovorila, je vedel dobro, komu je bila namenjena rdeča rofta. ... . metrov debelega ščiU pa so se do danes ohranila živa ognjišča, in neprestani, tolikrat že pogu-bonosni izbruhi Islandskih ognjenikov nam dovolj jasno pričajo o tem dejstvu. Da bi zajel z ogromnim kor cem vso razbeljeno lavo, ki je v tistem daljnem času privrela iz zemlje, ter jo razlil preko nekdanje avstro-ogrske monarhije: nad štiritisoč metrov globoko ognjeno jezero bi zalilo vse, tudi najvišje vrhunce njenih gora. Ta v zgodovini zemlje precej pozni ognjeni izliv njene notranjščine pa nam z jasno lučjo sveti v davne dneve njene vročekrvne mladosti. Ko se je solnčece-zemlja v pra-veku odela v tenko skorjico, je v njenem jedru še vse kipelo in valovilo od solnčne vročine in moči. Vsepovsod je pokala in se drobila prvotna skorjica in vele-toki rdeče razbeljene lave so se valili iz zemeljnih ran in se raz-ivali po površju kakor kri, ki curlja iz telesi ranjenega gigante. Mogočni ščiti razbeljene lave so zažarell po zemeljni obli in zopet ugasnili, ko jih je hlad prevlekel s temno kožico. In če bi bil kdo izmed nas živel kje daleč zunaj na kakem tujem planetu, bi se bil začudeno vprašal: "Kaj neki se godi Um gori na nebu? Vedno in vedno se zažiga na njem rdeča zvezda, da Čez par mesecev zopet obledi n premine." | Se dandanes se v temnih prostorih neba zažigajo že davno otemenela solnca, katerih luč nenadoma vzplamti in ravno tako brzo zopet pojema in izgine. Ty-phonova zvezda iz leU 1572 je najsvetlejši primer te vrste. Slednjič pa je zemlja podlegla v tem groznem boju ognja in mraza. S strjajočo se lavo je zalivala svoje rane, drug nac drugim so se kopičili ohlajeni kameniti ščiti, in tako si je zemlja v ognjeni kovačnicl skovala trden oklep, ki ga hočemo z geologom Stuebelom nazvati "prvotni oklep zemlje." Iz krisUlastlh hribin se je zgradil U močni oklep, saj se Hkoro vse snovi strde v lepih svetlikajočih se kristalih, kadar se ustalijo iz tekočin; kristalasti kapniki po mokrih kraških jamah nam pričajo o tem in lepo rumene kristalaste iglice, ki druga oh drugi rastejo iz vročega raztopljenega žvepla, kadar se začne hladiti. Tako si* je Penelopa-priroda gradila skorjo-obleko in jo v ognja zopet razdirala ter v hudih notranjih bojih čakala ženina da jo osreči — življenja! In ko je bil dovršen njen po* ročni oklep, tedaj je padel raz njeno deviško telo pajčolan, ki jI je dotlej zastiral grudi, iz vročih par se je sesedla, ohladila in zgostila voda v vseobstežen ocean — in tedaj je prišla zemlji poročna noč. Obiskalo jo je življenje. Nekaj odisejskega so zrli nekateri prirodopisci v prihodu življenja na zemljo. Kakor Odisej, ki je preromal daljave mnogih pokrajin in dežel in alednjič po borbah in zmotnih potih srečno našel domovino, ravno Uko je baje prispelo Življenje na zemljo. Zvezdni utrinek se je utrgal nekje v vesoljstvu in po vsem i r-nih blodnjah je pristal na naši zemlji, noseč na svojem hrbtu življenske kali tujih svetov. Kakor oplodi gibka semenska Živalca okroglo jajčece, tako naj je tedaj oplodil meteor nevesto /.»•mljo. Lepa. veeoljstvo spajajoča je U miael — a žalibože — samo mM! Problem o posUnku življenja bi s to razlogo preložili samo na •irujre svetove, v nepristopne dalje vesoljstva, ne ds bi se bili njegovi rešitvi ni za korak pri-bližali. Nam. ki iščemo sam.i DA SKUHAS DOBRO PI-VO, PISI po NASE PRODUKTE. lnssM v sslogi slad. hmelj, la tss drsf« potrebščin«. Potki* is ss prepričajte, ds js dom« pri m kuhani redno U najboljši is I Groearijaa, ihtfMfirjts is v m dajaina ieleinine damo primerm t* pust pri večjih naročilih. PUHU p informacij« lit 644] FRANK OGLAR, Al 8 DNI DO LJUBLJANE Prafco H A VRE—pariikeca prUtaaiita t ocromnimi parnikl na olj* j FRANCE - - - 28. FEl DE GRASSE .... l«. MAl Kabino trotjega atoroda • fl ni ki In tekočo vodo m 2. 4 OMb. Francoska kuhinja in pU*| Sreaeh Jlrie 1» STATrJ 8T. NEW T0tf| aU lokalni s««nti«. NOVE PUMO ROLE BroJ M 1 Tamo daleko..............»jfl 2 Ljepa naša domovina ......J5 8 OJ SUvoni ................JJ 4 Dalmatinski fiajkai........\\ 5 TI več ipavai. Milko moj«.. \\ 8 Moj ......................" 7 Sarajevo i DJačko kolo.....]* 8 Kreče «e ladja Praneutk«. . JJ 9 Junak is Uke............. J 10 Zoro Zorice.........( 11 Ot Hrvati oj Junaci (march) 12 Posirav ..................l\ 18 Brodarska pjeatna......... 14 Odje Je «naka moj.......... , 15 živila Rrvataka ........... 18 Ja muh Hrvat............. 3 17 MirnJ. miruj »m / 2 18 Makaroo«ka pjemna, (WalU) J« 18 Primorski napjevi......... 20 U boj .................... J 21 Miali moje................\Z •22 Craoforac Crnoforki.....JJ 28 Teike noči. t*ke misli.....^ 24 Odje mi moj« mile«........ J 28 ftto «• bore misli .......... J 26 Na t« mislim................ rt Bhjm. ...................... 28 BMjedl ................ Pili po nai BEZPLATNI hATJ LOO plane rob. it—»fena i P^l 400 rasnih ploča: iaIJMh. nih. Ijubavnih. . tako '