153. številka.
Ljubljana, v četrtek 9. julija.
XVIII. leto, 1885.
Itliaia vnuk ri*E Ev«'ftw, izinj«! nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av str i j Bko-ogur sko dežele za vbo leto lft gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., Jeden mesec l *rld. 40 ki. —Ta Ljubljano brez pobijanja na dom za vae leto 13 gid. za četrt leta 3 gld. 30 kr., /,a joden mesec. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se
10 kr. za un-tec, po  0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> ".r., če se dvakrat, iu po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi uapae izvole frankovati.    Rokopisi se ue vračajo.   Uredništvo iu u pravnistv o je v Kudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolba1-. Uprav niš t vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vso adunuistrativno Htvari.
II
po
Pogled v Črno Goro.
Leta 1851. je -menda bilo, da je prejšnji vladika crnogorski, sloveči pesnik Njeguš prišel v Flo-rencijo ter bil tukaj zlasti v viših krogih drag gost. Pftvabil ga je k sebi feudi velikan bogatstva, baron Rotsehild. Pri obedu je tekel jako živ pogovor o Crni Gori. V tem pogovoru Rotsehild vladiko povpraša: „Ali v Črni Gori kujete tudi novce?" Na to rečezgovorni in bistroumni Njeguš: „Ko bi se novci mogli kovati od kamena, že davno bi jih jaz bil kovati pričel."
"Nehote pridejo človeku m misel te resnično besede, kadar iz novejših dnij kaj čita o Črni Gori, zlasti ako v roko vzame jedine črnogorske novine, uradni „Glas Crnagorca", V veselji se človek spomina žalostnih dnij, in ko se govori o napredovanji kake države, rad se duh nazaj ozira v dobo, koje življenje iste države imelo še samo temne strani. Koliko ee je vse premenilo v tridesetih letih na črnogorski zemlji!  Nekdaj je dobri vladar Njegnš sredi bogatih gostij potožil, da je vsa črnogorska imovina sinji kamen, sinje kamenje <la je Črnogorcev tekoči kapital. Danes ta dan pa je mnogo dru .gače. Več ko leto dnij ne izide skoro nobena številka črnogorskega glasila, da se v njem ne bi pretresala javna, zelo važna vprašanja, ki globoko za-sekavajo v bistvene osnove narodne blaginje, ki hote dati črnogorskemu narodnemu gospodarstvu moderno podstavo in sposobnost, da se jame uvaževati tudi izven črnogorskih mejnikov   To pa nam kaže, da črnogorski svet ima tudi nekaj zelenic, ne le sinje kamenje, da ima blagostanje črnogorsko svojo dobro zaslonibo v prirodi sami. A ne samo to, tudi črnogorski denar ima zagledati beli dan, skrbi se, da se „u glavnoj knjigi novčanoga tržišta svjetskog otvori i za Crnu goru mala stranica", pisal je „Glas Crnagorca" še vlansko leto.
Življenje ki se sedaj razvija na kamenitih tleh črnogorskih, na najslabšem kraji balkanskega poluotoka, zadužuje našo pozornost. Nauk zgodovine, poslušajmo ga! Sto in sto let je narod roboval, nag in gladen, ker kamenja svoje materne zemlje ni mogel okopavati, neprestano stoječ na braniku ob meji. Konečno pa je prestal borbo in dočakal čase, da svoje dragocene moči lahko uporablja za svoj narodni napredek gmotni in duševni. Mi slovanski
rodovi na jugu imamo to nesrečo, da se ne moremo posvetiti kulturnemu delu z vsemi svojimi mislimi in močmi, četudi smo vsi prepričani, da sebi in potomstvu le tedaj pripravimo ugodniše življenje, da nas bode zgodovina le tedaj ugodno sodile, ako pospešujemo pogoje blagostanja in slave s kulturnim delom. Brez prenehanja so nas vse še do najnovejše dobe tlačili sovražni sosedje, proti katerim je bilo treba braniti naše življenje, naš goli obstanek in tratiti torej dobre naše moči za obrambo. Koliko pa je kulturnega hrepenenja v malih rodovih slovanskih, pokazalo se je Že kmalu potem, ko so nekateri bili osvobojeni v zadnji preslavni boji. Komaj je bilo zopet mogoče v miru živeti na svoji lastnini, takoj so odložili osvobojenei svoje fizične moči in opasali si uma svetle meče, da se priprav Ijajo narodno svojo kulturo. Tako so tudi storili sinovi hladnega kamenja črnogorskega.
Tudi v Črno Goro so torej posijali prvi žarki kulturnega, veselo oživljajočega napredka. Da pa padajo na zdravo zemljo, treba je najprvo to prirediti. Dos daj je bilo v Črni Gori težko živeti, majhne so smele biti prebivalstvu tudi potrebe. Zemlja ni Uaj vrednega rodila, ker ni bilo časa, da bi se z njo pečali. Tu je treba torej najprvo pričeti. Pričeti treba z umnim kmetijstvom, zemljedelstvom, živinorejo in gospodarstvom. Da pa bode res odtod izviral dobiček, skrbeti je za dobrega posredovalca mej producentom in konsumentom, to je za živahno trgovstvo, a še poprej za prikladna občila in dobre pota, brez katerih trgovstvo napredovati ne more. Na ta se tudi ozbiljno dela v črnogorski državici, zlasti zadnji čas, ko se je njena vlada obrnila od mejnarodnih vprašanj proč in se z večo pozornostjo jela ozirati na domače potrebe. V tem zmislu prinaša „Glas Crnagorca" pozitivne in praktične predloge, ki utegnejo izvirati iz merodajnih krogov črnogorskih.
Ako bode vlada črnogorska tudi na dalje obračala svojo skrb v povzdigo narodnega gospodarstva in bode vnanji svet imel priliko spoznavati voljo in moč Črnogorcev tudi na polji duševnem in gospodarskem, potem ni dvojbe, da bode zaupanje v Črno Goro raslo in zasejalo se tudi sploh po svetovnem trgu. Zaupanje to jej pridobi prijateljev in podpornikov, donose jej gospodarskega kredita, ki je napredku sleharne dižave važno pospešilo. Nadejati
se je, da se bode tudi tu obnesla slavna črnogorska vztrajnost in da bodo Črnogorci tudi v gospodarski zgodovini nastopali s tistim pogumom, ki jih je do tako lepih vspehov pri vedel v mejnarodni politiki. Že to, kar se je dosedaj na to stran zgodilo v samosvoji Črni Gori, more nam potrditi veselo in dobrohotno nadejo. M.
Polfctični razgled.
i%«'iraiij<h dežele.
V Ljubljani 9. julija.
Kako- „ Politik" javlja, snide se državni sbor v drugej polovici septembra, da konča adresno debato in voli delegacije. Morda bode finančni minister predložil budget tudi že v septembru, da bodo poročevalci imeli čas izdelati svoja poročila, dokler se zopet, snide zbor.
Z ustanovitvijo lista v vseh slovanskih jezikih, kar so sklenili slovanski zastopniki na \ vlrgvml u, najbrž ne bodo nič. Poljski listi Že odgovarjajo Poljakom, naj bi ne sodelovali pri tem listu. Namen temu listu bi bil pred vsem odpravljati spore in ■ nesporazumljenja mej Slovani, kar je gotovo hvale ! vredno. Poljaki pa nečejo nič slišati o kakem spo-razumljenji z Kusi.
Naučni minister podelil je ljudski šoli „Matico školske" v Itrini pravico javnosti. Sedaj ima Brno v vsakem okraji jedno javno češko ljudsko šolo.
Češki listi izjavljali so svojo nevoljo, da Poljaki neso po svojih časopisih zavrnili ultrauemških nakan, da bi se (»uliciju izločila iz dežel, v državnem zboru zastopanih, ampak so samo na to kazali, da to sedaj ni izvedljivo. „Dziennik Potoki" pa sedaj odgovarja češkim listom, da Poljaki samostojnost Galicije le tako žele, da bi se Avstrija pre-organizovala ne le z ozirom na poljsko narodnost, ampak tudi na zgodovinske tradicije. To ae pa drugače zgoditi ne more, kakor da bi se likratu priznala zgodovinska individualiteta češkega kraljestva. Gališki deželni zbor se je že večkrat potegnil za tako organizacHo Avstrije. Da celo razširjenje deželne avtonomije na t;ikej podlagi hi ugajalo avto-nomistom. To pa, kar predlaga ultranoinška frakcija, je vse kaj druzega; rada bi pridobila del avtonomi-stov zase, da bi ložje druge zatirala. Zveza mej Slovani in avtonomisti je premočna, da bi Poljaki podpirali tak predlog Iz tega je razvidno, da Poljaki ne bodo glasovali za ta predlog, ampak bodo Ultranemoi v tem oziru ostali popolnem osamljeni. — Ker so pri zadnjih državnozlmrskih volitvah nekateri gališki učitelji se zelo mešali v volilno agitacijo, poslal je deželnemu šolskemu sovetu naučni minister dopis, v katerem kara učitelje zaradi ta-
LISTEK..
Stat
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Kune Loi'ebvre.
UOUiiniH milina
Štiriutrideseto poglavje.
Norec.
(Konec.;
Jaz upam zaman; norec sem. Ko bi bil moder, storil bi, kakor store drugi spretni ljudje, udal bi se, upognil bi se, ter z nemislečo tolpo kričal. A jaz nečem ničesar vedeti o onem veselji, o onih ugodnostih, ki me le k žalosti nagibajo; rajši imam svojo ječo, svoje sanje.
V tihoti moje uborne celice me vsako jutro tolaži posebna prikazen. V daljavi opazujem vrhe, ki se zablestujejo; je jutranja zarja ki vzhaja, jutranja zarja dneva, katerega nikdar videl ne bodeni. Kaj je na tem ? Kaj je ona svetla točka, ki obzorje prešinja ter pred seboj bežečo senco goni? To je novi Jeruzalem, mesto bodočnosti. Tam je vso pre-merjeno, izginili so zadnji sledi neverske države;
osoba gospoduje, osoba kraljuje. Spoštovana od vseh, spoštuje tudi vse, neomejena oblastnica je svojih del in sama tudi za svoje življenje odgovorna; strašiti se nema ničesar kot samih zakonov. Cerkev, krščanstvo je znova zadobilo prvotno evangeljsko nezavisnost, razdrobilo je ono neprirodno verigo, v katero jo je bil na nesrečo človeškega rodu Konstantin uklonil. Krščanska cerkev je, povrnivši se k svojemu božjemu ženinu, voditeljica, tolažiteljica in upanje vsem dušam; sv. evangelij je svobodščinska listina. Odgoja, olika s polnimi rokami razširjevana, resnici odpira vsa srca. Dela krščanske ljubezni, katerih se vsi udeležujejo, odpirajo nova pota onemu nagonu združavanja, oni nujni potrebi skupnega delovanja, ki moč in velikost človeške družbe ustanavlja. Pokrajina je z nova zadobila svojo nekdanjo moč; ljubezen do ožje domovine okrepčuje in podvaja ljubezen do širše. Občina je raztrla vezi, ki so jo oklepale; občina sedaj živi, deluje, kliče k sebi svoje otroke, ter jih pri sebi hrani. „Times" neso več jedino politično glasilo francosko: novinarstvo je svobodno; vsak govori to, kar misli, in tudi misli, kar govori. Država, ograjena v prirodnih svo-
jih mejah, je le velika dobrota. Proti inostranskemu svetu je država le meč dežele, proti notranjemu svetu, v svojih mejah pa je le zakon, nič manj, nič več. Resnica, pravica, svoboda, vi se kot miroljubne zvezde svetite na tem novem nebu; pred vami zatemnele so šibe stare Evrope: sila, spletka in laž. Francija, srečna in ponosna, razvija se v blagostanji in miru; vzgled je vsem narodom, ki ž njo tekmujejo; tam jo lepo živeti, tam je sladko umreti.
To so moje sanje; v ječo mi odsevajo nekako veselo svetlobo, ki mi tudi srce ogreva Kako krasno bode oni dan, ko bodo vse krinke padale, ko bodo norci modrijani, modrijani pa norci! Takrat okolu leta 2000 bodo pobožni božjepotniki mnogobrojni kakor mravlje, obiskovali celico, kjer sem jaz ka-ker drug Danijel bodočnost prorokoval. Takrat bodo tudi nekateri radovedneži, nekateri učenjaki, ki se zmeraj z nekoristnimi stvarmi pečajo, pod razvalinami preteklosti zasledovali, kaj se je pač zgodilo z nekaterimi vrstami francoskih prebivalcev, ki so kakor karlini na največo žalost vratarjev za zmeraj izginile. Povpraševali bodo, kaki ljudje so pač bili
cega postopanja, ker izvrševanje volilne pravice, njim še nikakor ne daje pravic*; do agitacije.
Ogerako ministrstvo notranjega razposlalo je na razna občinska predstoinijitva okrožnico. <la naj narod opozarjajo na nalezljive bolezni okrog Velegrada in odgovarjajo od romanju k tamošnjim slavnostnim.
VuaiUe dr/ay<>.
V Varšavo odposlala je ruska vlada jz Pe-terburga komisijo, katera ima nalog odpraviti poljsko banko in ustanoviti novo državno banko.
Nedavno smo poročali, da sta se bolgarski ministarski prtidsednik Karavelov in Cankdv po-polnem sporažumefa in da poslednji pojde za (bolgarskega diplomatskega agenta v Carigrad. Kakor pa novejša poročila javljajo, se to sporazumljenje ni doseglo. Tako je hotel Karavelov le iznebiti se svojega tekmeca, a ta neće vzprejeti ponujanega mu mesta.
Občne volitve v iranrosko zbornico ne bodo pred koncem septembra. — Francija namerava v kratkem odposlati znanstveno misijo za preiskavanje Afrike. Husarski poročnik Palat v Algieru se namreč odpravlja na potovanje v Senegal. Od tam pojde v Bainaku, neko francosko pristanišče na Nigru, potom bode potoval ob reki doli do Tini-buktu-a, in vrnil se po ozemlji divjih Tuaregov in Tonatov v Al.ier.
Bivšemu Halijaiiskcimi ministru notranjih zadev je kraljeva hiša nakaza'a letno plačo 100.ODO frankov. Dosedaj dobival je 40.000 in sicer 20.000 kot pravnik civilne liste in 20.000 kot minister. Če je omenjena vest resnična, moral je Mancini imeti jako veliko zaupanje pri kroni. Potem ni čudno, da je Depretis tako energično pri raznih priložnostih se potegoval za Mancinija in zagovarjal njegovo polit ko, m da se nova vlada hoče držati Mancinijevo vnanje politike, če tudi je ta pokopala šesto ministerstvo Depretisovo.
Dopisi.
Iz 4'clja (i. julija. (Stanje Slovencev v Celji.) Krčmarja gospoda ltuimunda Koscher-ja bili so pred 2 letoma njegovi somišljeniki nekoliko razkačili in iz same jeze izstopil je iz vseh zavez, rekoč, da se ne da terorizovati. Od tega časa slinil se je nam Slovencem in dostikrat je iskal si po „Siidsteierisrhe Post'" jezo ugasiti nad svojim sovražnikom gostilničarjem Mates-om. Ko mu je pa „Deutsche \Yacht". dieses Familienblatt, kakor je ta listič imenoval, znžugala, da ako ne popusti svojih napadov, mu se bode že do živega prišlo, — ni črhnil besedice več, pogum so mu precej odkupili. Mi Slovenci smo res, že dve leti sem zahajali jedino v njegovo krčmo, ne da bi mislili, da je naš, ampak zaradi tegu ker nemamo svoje krčme in bili smo mnenja, da so mu naši novci ljubi, celo priporočali smo ha vse povsod in le nehvaležnež bi nam tega ne priznaval, da si je vsled našega prizadevanja mnog«> grošev zaslužil. Nesiuo samo mi iz Celja nosili njemu groše, ampak vsi došli Slovenci iz družili krajev.
5. junija t. 1. je pa šel gospod Kaimund Ko-scher volit Forreger-ja, akoravno je večkrat široko-ustno zatrjeval, da se on ne da terorizovati. Vsled tega izostalo je /.nabiti par Slovencev, pa drugi zahajali so vender še k njemu. Pred nekaj dnevi bili so pa v njegovi krčmi slučajno samo kaki 4 gosti in jeden iziiiej njih mu je rekel: Sehen Sie, die \Viudischen scheinen ausbleibeu zu wolleuu na te besede se ju pa ta nehvaležnež tako nesramno in neotesano obnašal in nam Slovencem dajal imena,
da so se posti (ne .Slovenci) le čudili, da more krčmar o svojih gostih, ki so mu nosili dve leti svoje groše, tako zaničljivo govoriti. Dejali so mu: anstandig ist vvenigstens das nicnt* in mislili so, da ga trka luna, ker je bil ravno mlaj. Izustil se je tako grdo, da se tukaj vse pisati ne da. liekel je: ich hrauchf^iese ^Vjodischen V^ht, s'e werden so iiberall hera^sgesc|miissen, ich bin froh, wenn keiner zu mir .£fymmt,|8chon rneine .prste Frau bat mir daruber Vorstellungen gemacht, dass ich mich mit solehen Leuten abgebe, und rneine zweite Frau duldet das sclion gar nicht; die Windisehen,>sollen nur zur „Stadt Wien* jiehen; denn in solehe Bei-seln gehdhren Me hienein, nicht aber in ein Hotel, vvie das meinige, wenn einer noch zu mir kommt, dem gebe ich den Fuss.....in več jednakih ljubeznivosti; tudi zarezal je na I natakarico, češ, „vvenn morgen diese .... hlatter .SUdsteierische Post" und „Slovenski Narod" kommen, dieselben
anstatt einzurahmen, auf den .....zu tragen."
Tako, dragi moji, obnaša se krčmar, ki je doma iz Velikega Kamna pri Koprivnici, kateremu smo nosili svoje groše, zdaj jih, kakor sam pravi, ne potrebuje več od nas. No, temu možu bode lahko pomagati!
Mi Slovenci poznamo zdaj Kocherjevo prelepo mnenje o nas, „und ich glaube, dass eine vveitere rekoman lation nicht nothvvendig sei."
Slovenci sicer nemarno svoje krčme še sedaj, pa krčmar pri „Slonu" je vesel, če dobi gostov, postreže vsakemu prav priljudno in spoštuje vsakega gosta, če je tu J i Slovenec.
Zdaj se najbolj vidi potreba „ Narodnega Doma" v Celji; Savinjska dolina je velika in vsa narodna, ne bo dolgo in zbirali se bomo na lastnih tleh. Začnimo toraj nabirati si kamenčke za narodno poslopje „Narodni dom".
S a vin j čan. Iz Krškega s. julija. (Izv. dop.] (Tisočletni ca sv. Cirila in Metoda.) Pretočeno nedeljo je pri nas že rano zjutraj oznanovalo streljanje z možiiarji veliki praznik, ki se je ta dan vršil. Že pred deseto uro zbiralo se je ljudstvo iz okolice in tudi tujci so nas srečavali. Mesto pa so začeli krasiti z narodnimi trobojnicami. Točno ob deseti uri pričela se je slavnostna pridiga v glavnoj cerkvi. Gosp. Ivan Vesel, župnik pri sv. Duhu, naslikal nam je v jedrnatih potezah življenje in delovanje slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda, ter nam vsem v izgled priporočal njihovo ueustraš-Ijivo domoljubje. Pri veliki maši, katero jo daroval proč. g dekan iu kanonik Leskovški Kiluard Pola k, peli so Krški pevci Nedvedovo mašo: „K Tebi srca povzdignimo" in vse druge posni v slovenskem jeziku.
Prava slavnost pričela pa se je še le popo-ludne, Proti 5. uri začeli smo se zbirati na šolskem trgu, kjer je kmalu potem začela Zagrebška godba svirati. Po 7. uri se je pa pričel koncert na Gre-goričevem vrtu. Tu se je zbralo od 3 do 400 gostov, med njimi jako mnogo tujcev iz okolice. Prišli so ne le iz bližnjih krajev, ampak tudi iz Kostanjevice, Št. Jarneja, Rudolfovega, Mokronoga, Sevnice, Brežic in celo iz Zagreba. Posebno razveselilo nas je veliko število gostov (čez 20) iz Brežic, ki so s tem odločno pokazali, kako malo so ondi opravili Celjani s svojo propagando.
Pri koncertu so poslušalce prasne ptsui 0jako
nauduševale, mej vsemi pa nam je najbolje dopadal veličastni zbor: „Kdo je mar" ? Še posebno je to Mašekovc skladbo povzdignilo spreraljevanje izvrstne Zagrebške godbe.Odlikovala sta se, solista, gg. tenorist i Fr V, in- Fr. M. baritonist.i Jako po godu bil je poslušalcem Foersterjev čveterospev: „Njega ni".; Navdušenje pa je do vjfounca priki-pelo, ko. je,„godba začela., igrati znani „Naprej". Mej.»petjem in godbo zažigal se je iz Zagreba naročeni uiueteljni ogenj.
Po (dokončanem programu oglasi se k besedi g. dr. F. ter napije Krškim pevcem in pevovodji rekoč, da so danes sami sebe prekosili. Nadalje še omeni, kako lepo se danes vrši cela veselica brez tistega hrupa, ki vzbuja politične strasti in narodni prepir, kakor se je to pred kratkim v nekem drugem bližnjem kraji godilo. Tukaj pa se goji le petje, ki človeka razveseljuje, ter mu blaži srce.
Na to svirala je dalje godba in pričel se je ples, ki je trajal do jutra. Da se je veselica tako sijajno vršila, pripomogli so mnogo tujci in gosti, ki so se v tako obilnem številu udeležili koncerta, torej naj mi bo dovoljeno na tem mestu v imenu odbora in pevcev njim izreči »prisrčno zahvalo"! Prepričani smo, da na vsem v dolgem spominu ostane ta lepi narodni praznik. Tedaj vam vsem skupaj še jedenkrat zakličein : „Živeli!"
od Soveta St. Peterburgskega Slavjanskega Blago-tvoriteljnega Obščestva.
V slovesnem zboru gg. članov St. Peterburgskega Slavjanskega Blagotvoriteljnega Obščestva 13. maja 188f) ob priliki tisočnice blažene smrti sv. Metodija, nadškofa moravskega, sklenilo se je razpisati konkurs z dvema premijama, jedna 1500, druga 500 rubljev, v spomin slovanskih prvoučiteljev za najboljša dela s sledečo temo:
„Opisati zgodovinski obris, kako so se razvijali občni slovstveni jeziki pri starih Grkih, Italikih, pri novih narodih romanskih (italijanskem, francoskem, španjskem) in germanskih (angleškem iti nemškem.) Ilazložiti usodo cerkvenega slovenskega jezika pri različnih narodih slovanskih do najnovejšega časa Zasledovati razširjenje češkega jezika pri Slovakih in Poljakih, — poljskega v Zapadni Rusiji: pri Malo- in Belorusih, — srbskega pri Hrvatih; zasledovati kolikor je mogoče vspehe ruskega jezika od Petra Velikega ali od Lomonosova do naših dnij pri Bolgarih, Srbih, Hrvatih, Slovencih, Slovakih, Čehih, Lužiskih Srbih in Poljakih. Razložiti po kro-nologičnem redu in sistematično, počenši od Križa-niča do poslednjega časa mnenja slovanskih pisateljev o slovstvenej slovanskej vzajemnosti, o občnem diplomatičnem slovanskem jeziku in o slovstvenej slovanskej jedinosti. Koncem pa mora pisatelj po prejšnjih preiskavah in zgodovinskih analogijah starih in novih izobraženih dežel si staviti in pretresti vprašanje, je li mogoče in ali je potrebno slovstveno jedinstvo slovanskih narodnostij ? Pri tem pisatelj ne smo prezirati, da so v Italiji, Španiji, Franciji, Angliji in Nemčiji že literarno obdelovali razna krajna narečja in podnarečja, pa vender to ni oviralo, da so se v teh deželah utrdili občni slovstveni jeziki."
Dotična dela naj se dopošiljajo na Sovet tega
jezuitožrci, iznajditelji CBntralizovanih narodov, časti-telji verske države, radikale! in opričniki v središči bodoče — — Oče pa, ki se bode s svojimi otroci po dvoranah prirodopisnega muzeja pohajal, pokazal bude s prstom osupnjenim svojim sinovom veliko steklenico, kjer v kisu ohranjen zadnji 01ybrius z vsemi svojimi redi in diplomami počiva.
Amen, Amen, AMEN. AMEN!
Petintrideseto poglavje.
M o d r i j a n.
Dohtar Olvbrius, i. t. d. i. t. d. piše gospej Dan. Lefebvrevi.
22. dne aprila 1862. »Čislana gospa! „Ubogi naš prijatelj trpel je mnogo; sedaj mu je nekaj boljše; je, pije, spi; volje nema več in to je bistvena stvar!
„Prekret je bil strahovit: ko hitro smo ga hoteli zdraviti, izbesnil je. To ravno je bilo posebno znamenljivo znamenje žalostne te bolezni. Francoz je prirodoma pohleven, ljube/njiv, uljuđen, vedno
pripravljen storiti, kar mu oblastniki, prijatelji ali pa žena njegova ukazujejo. Poglejte le zgodovino slavnega našega prevrata! Da bi otel Francijo, da bi jej ljubezen do jednakosti, pravičnosti in bratin-stva ucepil, odpravil je konveut vse zakone. Kon-vent je Francoze uničeval, preganjal, izganjal, izvažal v tuje kraje, streljal, z giljotino glave jim odsekoval. Ali se je le jeden izmej njih upiral V Ali je dandanašnji po pravici ljudstvu kaka stvar bolj priljubljena in bolj znana kot oni neumerjoči zbor? A žalibog Francoz postane svojeglaven in hudoben, ko hitro ga norost poprime. Če ga primejo, brani se; če ga zaprd, besni; govori in misli le o svobodi. Tolika je duševna in nravstvena izprijenost, ki pri oslabljenih osobah iz hude nevroze izvira.
„Tako daleč je prišel tudi ubogi naš prijatelj. Na njegovo srečo čuval sem jaz sam na njim. Dvojno obilno puščanje krvi, trojno močno mečilo, kropilne kopeli v ledeni vodi povrnile so mu mir, katerega je najbolj potreboval. Bolezen bode, nadejam se, izgubila svojo veliko nevavnost; če postane počasna, dokazala bode čudovite posledice, na katere nade velike glasovitosti svojega imena stavljam."
„Ta trenotek je popolnem miren; peča se s pisanjem, žalibog! le pregotovo znamenje, pregotov dokaz, da je še daleč od svojega ozdravljenja. Pošljem vam to brkljarijo, katerej je dal naslov: Pariz v Ameriki. Ničesar nisem hotel iz tega odstraniti, celo psovk ne, katere je v mene namerjal in katere se na mojej osebi odbijajo ter brezuspešne na tla padajo. Vitez sedemindvajsetih redov, ud triintridesetih zunanjih akademij in dveinoseindese-tili pokrajinskih društev se pač nema za slavo svojega imena bati niti časa niti zavisti. Francozje so zmeraj močno čestih ime Olvbrijevo. Vender se varujte, da ne bodete teh neumnostij razširjali ali jih celo tiskali; nič ni bolj kužnega od izmišljene ne-bilice: človeški možgani so namreč slabotni in nevroza je huda bolezen, katere se je treba močno varovati. Ohranite te liste; služili vam bodo, ko ga bodete morali dati blaznim proglasiti. Ne morem si misliti pametnega Francoza, svoje stoletje in svojo domovino poznajočega, da bi čital le dve strani teh sanjarij, da ne bi izrekel, da spisovatelj njih je norec in da je nujno potrebno zapreti ga".
„Oziraje se na vas, čislana gospa, dovolite mi,
društva (S. Peterburg, ploščadj Aleksandrinskago teatra No. 7) najpozneje do 11. maja 1888. brez imena pisateljevega, označeno s številko ali šifro.
Ime mora biti priloženo v posebnem zapečatenem pismu, v katerem se mora povedati tudi dotično številko ali šifro.
Po razsodbi se bosta za najboljše delo priznani premiji izplačali v slovesnej seji članov Slavjanskega Obščestva 14. februarja 1*89, ko se bodo razpe-čatila pisma.
Zgoraj omenjeno delo bi smelo biti pisano v ruščini, ali v katerem koli slovanskem narečji, ali pa v kakem bolj znanem zapadno-evropskem jeziku. Ko bi društvo spoznalo za potrebno po sporazumljenji s pisateljem najboljše delo dati na svetlo (ko bi bil rokopis, ne pa tiskana knjiga), izda naj je v ruščini, ko bi tudi izvirnik ne bil ruski. Pri prisojevanji se ima posebno ozirati na sledeče kakovosti: točnost, polnoto in obdelovanje navedenih laktov, jasnost dokazov in vrednost razlaganja.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) odpustil je 1<)8 kaz-nencem ostalo kazen. Izmej teh pomiloščencev jih je 7 v Kopru, 3 v Gradišči, 10 v Ljubljani, 3 pa v ženski kaznilnici v Begunjah.
— (Naučni minister baron Conrad) se bode menda vendar umaknil. Kazni listi vsaj pišejo, da je zaradi svoje ostavke odpotoval v Ischl, kjer sedaj biva presvetli cesar. Kot Conradova na mestnika imenujeta se Zeithammer in grof S c h o D b o r n.
-- (Osobne vesti.) Gospod dr. Adalbert Gertscher, okrajni sodnik v Mariboru, imenovan je državnim pravdnikom v Celji. — Dež. sodnije svetnik J. pl. Garzarolli šel je po 40 letnem službovanji v pokoj. V Celji sta tedaj izpraznjeni dve svetniški mesti. — Avskultant Ferd. Sokol pl. Reno imenovan je sodnijskim pristavom za Kozje, avskultant dr. Vladimir Ko ves s pa pristavom za Vransko.
— (Misijonska slovesnost) v čast slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda v cerkvi Jezusovega srca obiskuje ljudstvo prav mnogobrojno. Posebno s slovenskega Štajerskega prihaja dokaj romarjev, dohajalo bi jih še več, da ni ravno sedaj največ dela na polji in torej ljudje ne utegnejo. Vsaki dan so tri slovensko in jedna nemška prepoved.
— (Sobotni dogodek) pred kazinskim vrtom bi naši nemškutarji radi navalili na slovenske dijake. Vsaj nemški dijaki, rodom Kočevci, odlikovali so se baje posebno marljivim ovajanjem slovenskih svojih sošolcev. Ovajanje samo ob sebi ni posebno lep čin, a pri tej priliki treba tudi premisliti, da mej množico broječo par tisoč ljudij, ni moči konstatovati, kdo bi bil žvižgal, da ima torej ovadba malo ali pa prav nič verodostojnosti. Čujemo, da se vrši preiskava, a da se pri njej pogreša umršega Perone, ki je marsikoga pač očetovski okaral, a druge škode obvaroval. Ne bodemo preiskavah, so li te govorice osnovane, to pa moramo zahtevati, da se v magistratnih uradih s slovenskimi strankami slovenski občuje.
— (G o s p. Davorin Jenko) prišel je včeraj iz Belega^rada na počitnice ter se odpeljal v
da vam kaj kočljivo stvar omenim. Občutni, kakor ste, trebujete največe skrbnosti: obiskujte druge ljudi, živite v družbi, kratkočasite se; dolgi čas bi vas lehko umoril. Naročim vam, da se raztresujete, razmišljujete in razveselujete. Vrnite se zopet v življenje ter se privadite nezavisnosti in osamelosti, katero vam bodo vsi vaši prijatelji radi olajševali. Ne gojite praznih nad; te bi vas le še bolj razdra-žile ter vam že preveč spodkopano zdravje še bolj oslabile. Ubogi doktor ne bode več videl svoje hiše. Naj se kakor hoče obrne njegova bolezen, naj tudi postane slovstvena norost, ki bi bila veleumnosti podobna, vender bode zmeraj previdno in potrebno, človeka, toli nevarnega svoji rodbini in človeški družbi sploh, natanko nadzorovati. Lehko mi verujete, čislana gospa, znanost je neizmotljiva in Olvbrius se nikdar ne moti. Norost zaradi ljubezni se ozdravi, kadar je človek še mlad; stari ljudje pa za njo umrjejo; 'norost iz čestihlepnosti se včasih umakne starosti ali pa zaničevanju ljudi; norost za svobodo pa se nikdar ne ozdravi.
Najlepše priporočivši se, čislana gospa, ostajem .....
svoj rojstni kraj, v Cerklje, kjer si je sezidal lepo vilo.
— (GoBp. Riviere) tajnik francoskega društva za preosnovo kaznilnic in najboljši učenec slavnega profesorja L. Leger-a pripeljal se je včeraj v Ljubljano, da se pouči o odnošajih Slovencev. Danes popoludne odpeljel se v Zagreb. Iz Zagreba pojde v Djakovo, Beligrad, Bosno, Hercegovivo, Dalmacijo in Istro.
— (Za novo mestno ljudsko šolo v Ljubljani) prostor še ni izbran. Gg. mestni za-topnikj ogledavali so te din dotične prostore, a odločba bode težavna, ker se deloma zahteva previsoka kupnina. Tako na pr. zahteva se za Šker-jančevo hišo na Poljanah (57□ sežnjev, 400 gld. kosmatega dohodka na leto) 1*.000 gld., za Piklovo hišo za Frančiškani, ki ne donaša skoro nikakega dohodka in tudi zaradi tega ni posebno prikladna, ker je zvonenje preblizu, 40.000 gld. Pri obeh teh hišah kupil bi se za zahtevani kupnini le stavbeni prostor. Najbolj bode menda kazalo, da se novo šolsko poslopje sezida na nekdanjem živinskem sejmišči.
— (Podporno in bralno društvo v Trstu) preložilo je veselico v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metodija na 12. dan t. m. Spored ostane isti.
— (Zagrebški župan dr. Hofmann) poslal je v 7. dan t. m. iz Kopeli v Grundelsee svojo ostavko. Od 1. 1807 do sedaj imelo je mesto Zagreb 9 županov. Zadnji so bili: Ivan Vončina, dr. Stanko Andrijević, Mat pl. Mrazović in dr. Hoff-mann, ki je županoval od 25. avgusta 1881 do 6. dne t. m. Plača župana Zagrebškega Be spreminja. L. 18G7 znašala je 2000 gld. Vončina in Andrijević dobivala sta po 3000 gld., Mrazović imel je 6000 gld., dr. Ilotlinaun pa 4000 gld.
— (Za diplomovane zdravnike.) Pri 1 delavskem društvu v Pulji razpisano je s 1. sep
i tembrom t. I. na tri leta (do 31. avgusta 1888) i mesto društvenega zdravnika. Letna plača 1200 gld., ! odškodnina za vožnjo 300 gld. Prosilec mora biti i doktor medicine, kirurgije in po.odoslovja, dokazati najmanj petletno prakso. Prošnje do 1. avgusta t. 1. i pod naslovom „Direzioue della Societa operaja Po-j lese" v Pulji.
— (Akad. društvo „Slovenija") na Du-naji je v seji 2. dne t. m. sklenila, da zajedno s
; Hrvati v akad. društvu „Zvonimir' napravi čitalnico. Veseli nas, da so se naši mladi rojaki na tu-I jem povzdignili do tako primernega sklepa. Čitalnica, I ki bode urejena v duhu slovenske in slovanske narodnosti naših vseučiliščnikov, bode zelo koristonosna. Se bolj nas pa veseli, da bode nova čitalnica mladini slovenski in hrvatski vzajemna, da bode prelepa prilika, kjer se bodo obeh narodov naraščaj mej sabo v jedno mer spoznaval in poučeval o razmerah iz ustnih in pismenih poročil. To bratovstvo hvalimo in priporočamo dobri bodočnosti! — „Slovenija" je v isti seji tudi ukrenila, da se letos da na svetlo letno poročilo društveno, s predgovorom iz zgodovine „Slovenijine". Prav, morebiti vsaj tako dobi društvo več prijateljev, podpornikov v Slovencih.
— (Ljubljanske usmiljene sestre) pričele so te dni zidati za hiralnico v Pristavskih ulicah novo jedno nadstropje visoko poslopje, namenjeno za stanovanje liiralcem. Poslopje se bode prihodnjo leto še razširilo. Stavbo prevzel je stavbeni mojster g. Faleschini.
— (Koncert v Ptujski Čitalnici) v 29. dan junija t. 1. bil je, kakor nam poroča Ljubljanski rodoljub, ki se ga je udeležil, res izboren in mnogobrojno obiskan. Bilo je nad 300 osob, mej njimi mnogo rodoljubov iz okolico, tudi državni in deželni poslanec g. Božidar Raič. Posebno izvrstno peli so se mešani zbori pod vodstvom g. St. Pir-n a t a, ki se kmalu v Ljubljano preseli. Tudi ples bil je jako živahen, zabava sploh živa in vesela, da bi jo skoro stavili Ljubljančanom v vzgled. — Prav izborno pel je mešani zbor Čitalnice Ptujske v slovenski cerkvi o. o. minoritov. Pri obeh produkcijah sodelovala je kaj vrlo godba 47. pešpolka iz Maribora.
— (Kmetijska p r e d a v a n j a.) Potovalni učitelj za Primorsko g. prof. E. Kramar bode predaval o kmetijstvu v 12. dan t. m. v Dekanih, 1!). dan t. m. v Komnu, 26. dan t. m. v Kubedu.
— (Za p rla) je včeraj policija zakotnega pisarja Ludovika Kržišnika-a, baje zaradi raznih sleparij. Posebno sv. Jakoba predmestje osrečeval je Kržišnik s svojim delovanjem.
— (Iz Velike Doline) piše se nam v 7. dan t. m. Včeraj, 6. t. m. ob 2 uri popoludne usula se je kot orehi debela toča, dosegla je vasi Laze, Koritno, Ponikve, Veliko in Malo Dolino, Cirnik, io Ribnico, ter na polji in v vinogradih jako veliko škode naredila. Osobito vinogradi okolu Ribnice, kateri so izvrstno vinsko letino obetali, so |popolnoma uničeni, ravno tako tam ležeča polja. Ljudje ne pomnijo tukaj še tako debele toče.
— (Iz Krške vasi) poroča se nam, da je v 6, dan t. m. toča pobila v Kostanjevici, pri sv. Križi in v Cerkljah. Nevihta vlekla se je dalje pod Gorjanci proti Veliki Dolini. Najboljši vinogradi, nad 1000 oral so močno poškodovani, letošnji pridelek deloma celo uničen.
— (Tour in retour-listi) izdali se bodo na južni železnici v bodoče (kdaj ? ni Še določeno) tudi mej Gradcem, Mariborom, Celjem, Ptujem, Središčem, Čakovcem in Slovensko-Bistrico.
— (G. Vinko Novak), znani risar Valva-zorjeve nove izdaje, opustil je trgovino in prevzema odslej naročila vsakovrstnih risarij, kamnopisnih in kaligrafskih del. Tudi poučuje v risanji in slikanji. (Konjuške ulice št. 1. nadstropje I. — ali pa pri P. Kajzelu na Starem trgu.)
— (V Celji) otvorila sta začetkom tega meseca dva narodnjaka gg. Vanič in Jerman v svoji lastni (poprej Ripšlovi) hiši trgovino s suknenim, platnenim, tkanim blagom itd. S tem izpolnila se nam je že davna želja, da imamo v Celji v tej stroki narodno prodajalnico. Želeč gg. začetnikoma najboljši vspeh, opozarjamo Slovence v Celji in po Savinjski dolini, da ja podpirajo po gaslu „Svoji k svojim!"
— (D u h o v e n s k e spremembe v L a-vantinski škofiji.) G. Albin Švinger, župnik pri sv. Miklavži, imenovan je dekanom za Veliko Nedeljo. — Gosp. dr. Josip Šuc, mestni župnik v Slovenjem Gradci, imenovan jo upraviteljem Šmartinske dekanije pri Slovenjem Gradci. — Župnika sta imenovana gg.: Martin Napast za Veliko Nedeljo, Jakob Cajnkar pa za Ormož.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Kostanjevica !). julija. Toča v 6. dan julija pobila je osem davkarskih občin. Le malo strni dosedaj pod streho, drugo omlačeno po toči. Ljudstvo obupano.   Skoda ogromna.
Pariz 8.julija. Courcy brzojavi! je včeraj iz i Hue-a: Francozi so neomejeni gospodarji mesta. ; Požari se še ponavljajo. Kraljeva palača, v katerej je ogromnega bogastva, ni poškodovana. Sovražnike smo razpršili.
Madrid 8. julija. Predvčeraj na Španjskera 736 ljudij za kolero umrlo. Na novo zbolelih je 1708, mej temi v Valenciji 926.
Madrid 8. julija. Včeraj tukaj 6, v provinciji Valenciji 408 za kolero umrlo.
* (Dragi volilci.) Pri zadnjih volitvah izdal je marsikateri kandidat veliko denarja Tako se pripoveduje, da je Schbnerer za svoj mandat najmanj 16.000 gld. potrosil. Štirinajst dni j bilo je 40 plačanih agitatorjev z Dunaja neprestano na nogah. Vsak imel poseben voz, povrnili so se mu troški in služil je po 5 gld. na dan. Razen tega bilo je krajnih agitatorjev, ki so volilce obdelovali in zalivali z brezplačnim pivom in vinom. Jednaka, kakor v Zvvettlu, godilo se je tudi v Melku, Mistol-bachu, Klosterneuburgu in Amstetten-u. Na Dunaji bile so volitve za levičarje posebno drage in govori se o veliko in veliko tisočakih.
* (Goreč model.) Pred nekoliko dnevi pogorelo je litavsko mesto Groduo do tal. Poljaki tekmujejo v milosrdnosti, da bi pomagali nesrečnim pogorelcem. Iz Varšave odposlali BO cele železniške vlake z živežem, obleko in celo z zidarskimi gradivom na pogorišče. Dobrodejna društva prirejajo veselice pogorelcem na korist. Tudi poljski pisatelji in umeteljniki nečejo zaostajati pri splošnej dobrodelnosti in sklenili so, da se izda knjižica z naslovom „Za pogorelce". Ilustrovanje te knjige izročilo se je znanemu slikarju Adrioliju. Da bi prizor požara kolikor možno pristno narisal, zažgal je slikar Adrioli v 2. dan t. m. svojo lastno hišo v selu lirzege. Ko je plemen bil že velik in že dovolj viden, začel je umetoljnik hladnokrvno gasiti. S pomočjo svojih služnikov ukrotil je v jednej uri ogenj. Hišo so rešili, le kuhinja je precej poškodovana. Adrioli pa bode sedaj pristno po naravi narisal požar.
* (Novi ruski oklopnici.) Na novi admiraliteti v Peterburgu začeli so delati novo oklop« nico „Car Aleksander II.u V 90. dan junija bilo je svečano blagoslovljenje. Ta oklopnica odmerjena je za Baltsko morje, bode 326 čevljev dolga, 67' široka in bode nosila 8400 ton.   Oborožena bodo s
14 kanoni. V isti dan spustili so z rusko-francoske ladijetosalnice oklopno korveto „Rindro' v morje Slednja je 265 čevljev dolga, 45 čevljev Široka in drži 2950 ton.
* (Dve veliki tabačni tovarni) pogoreli sta v Ameriki. V 6. dan t. m. pogoreli sta tabačni tovarni v Iloughtonu (VVisconsin). Ogromno blaga uničenega, 500 delavcev ob kruh. Ker je bila več tednov suša, vse mnogobrojne požarne hrambe neso mogle ustaviti grozovitega ognja. Škoda ceni se nad 500.000 dolarjev.
Poslano.
Janeza Sv eto tu v Rakitni nad Borovnico I (Odgovor na „Poslano" v „Slov, Narodu" št. 145.)
Zadnji „Hrencelj" v listnici to-le piše: „Gosp. J. J. v V. Res je več ko Sadno, če župan prodi smreko za frakcij šnopsa. Je moral š:iops prav dober ali pa smreka prav slaba biti."
Vi te besedo obračate nase in Se pravite, da ste „Brenclja* zatožili! Čudno, zakaj pa V Saj Vi neste noben Župan, mi iinanio naše-a župana v Preserji! Saj nobeden ne more mistiti, da so besede ravno v Rakitno namenjene in da bi ravno na Vas letele! Vi pa nam greste sedaj pravit, da so Vas gorejšnjo besede spekle. Branite se, ko Vas nobeden ni napadal! Sedaj reB lahko mislimo, da morebiti pri gospodarstvu nase vasi, ki ga Vi vodite, ti i vso v redu, ker se Vam na t: k način vest oglaša. No, pa saj bo slavni deželni,odbor razsodil!
Će si pa že nakopljeto tako čast, mene imate pustiti v miru in nemate mojega imena razobešati po časnikih! Kar mi očitate, da imam v svoji gostilni čez noč „razgra-jače", to ni res; če bi bilo res, Vi bi me bili že davno v kako kazen pripravili.
Zavoljo Vašega »Poslanega" se po pravici vsa fara od smehu lomi!
.Innez Opclcti,
obč. odbornik, gostilničar in posestnik (412) v Rakitni.
Tujci:
8. julija.
Pri Siloun! pl. Gregorič z Dunaja. — Bochina iz Budimpešte. — Oswald z Dunaja. — Galatin iz Celovca. — Riviere iz Pariza. — Kern z Dunaja. — Neuwirtb iz Trsta. — Lampretbt z Dunaja.
Pri ,»inlt<it Tropiani iz Trsta. — Reich, Eger iz Prage. — Vrotzakak, Schik z Dunaja. — Giirtner, Mahko-vec iz TrHta. — Ri/.oli iz Rudoltovega.
Meteorologi eno poročilo.
9 Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem« peratura	Vetrovi	Nebo	Mo- 1 krina v j mm. 1
8. julija	7. /.jutra! 2. pop. 9. zvečer	• .'J~ 74 mm. 786'13 mu 786 88m.	i« 4" t: 26-4" C 19 0' C	Sl. 8VZ. Si. 8VZ. sl. SVZ.	jaa. jas. jas.	0C0 mm.
Srednju temperatura 20 6°, za 1'8J nad normalom.
Ou.najs]sa, "borza
dne 9. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 75 kr.
Srebrna renta .......... 83
Zlata renta........... 109
5°;'0 m trona renta......... 99
Akcije narodno banke....... 863
Kreditne akcije......... 986
London............ 124
Srebro........... —
Napol. ....... 9
C. kr cekini......... 5
Nemške marke......... 61
4°/0 državne srečke iz 1 1854  250 gld 127
Državne srečke iz 1 1864        100 gld 167
4\ avstr zlata renta, davka prosta.   . 109
Odrska zlata renta 4"/0..... V8
„    papirna renta 5°/0     .          .   . 92
6?/, štajerske zemljišč odvez oblig .   . 104
Dunava reg srečke 5°/0      .    100 gld 116
Zemlj. obč avstr 4Vi0/o zlati zast listi 124
Prior oblig Klizubetine zapad železnice 114
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106
55
70
80 60
87 89 10 75 76 05 96 55
25 25
Kreditne srečke..... 100 gld. 175 gld. 75 kr.
kudoltbve srečke..... 10   , 17   „   75 „
Akcije anglo-Hvstr. banke .   . 120   , 98  ,   25 ,
Trammway društ velj 170 gld a. v. .   . 195   ,   50 „
Izurjene«;«.
3) ___•)<•)
u pravico nainetttovauja vsprejme takoj
(4io-2)    Dr. Josip Sernec, advokat v Celji.
Kovaškega učenca,
kateri mora takoj natopiti, iščo
Štefan IKZeršič,^
kova*kl mojster v S|M.«lii;t Siski
(397—2) poleg Ljubljane.
Ptujska vina.
■I
1884. leta malo rezno......
1883. „   milo in fino......
1884. ,, PW-vino svitlorudečo . . pravi vinski jesih.......
prodaja na hektolitre
gld. 8 do 12
» 13 „ 18 n  U n I*
M     U    O "
(313—7)
Jos. Kravagna v I3tuji.
♦
f Podpisana slav. p. n. občinstvu udano naznanja, J + da bode ^
i kamnoseško obrt!
♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦
t
po ranjkem svojem moži nadaljevala pod svojim imenom ter priporoča svojo zalogo o|»eke in kum« nju in prosi za mnogobrojna naročila. (396—2)
llarlja Vodnik
V LJubljani in v l'<>41 u t il< n.
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slali duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, uplivu zrlo oživljajoče in napravi zobe Mestece bele, a 3U kr. 401—1)
Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo:
„LEKARNA TMK0CZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
Slomšekovih zbranih spisov IV. kniiga:
»RAZLIČNO BLAGO",
ravnokar izdan«, dobivu se pri izdajatelji č. g. MIh. Len-dovsek u v Makolah (Mazan bei 'Poltschach) po goldinarji s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah jej je: 1 gld. 40 kr za trdovezan 1 gld. 30 kr. za broširan izvod. — Oblega tri oddelke: I. „šola ln odgoja" str. 180: II. „narodna politika in narodno gospodarstvo" 183—351; III. „razna tvarina" 357—428. (36;'-4)
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
knjige i xx knjižico
za ljudske šole in učitelje:
%) Praktično metodiko.......cena 80 kr.
b) Prvi podnk.......... „   6o „
c) Fiziko ln kemijo.........60 „
č) Prirodopia.........• .    ,   68',
d) Zemljopis............ „   26 j,
c) Geometrijo........... „   24 „
f) Malo fiziko........... „   23 „
g) Domovlnoslovjo .   .   .  . ,..... „    20 „
h) Prlpoveatl iz zgodovine Štajerske . 6 „
i) Opla krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovenoev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisartlre in
risanke, potem: (232—25) mali slovenski zemljevid kranjsko dežele
z deli sosednih kronovin   ....      .  . cena 1 kr.
ter slovensko-ncmški zemljevid Avstrljsko-
Ogerake............ „   i „
in zemljevid Krikega okraj, glavaratva .   5 ,
I
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Dočim se, jo tudi po neprestanoj porabi bromovega kahja le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največjo vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh Kroničnih slučajih ter Je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastoj iskali ponicči proti tej strašnej bolezni.
Mnogobrojnu spričevala In premije od bsob vseh tauov.
Za ozdravljenje  potrebna zdravila l vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo so v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110-2') Naročila naj se odrešujejo neposredno na me.
S. ICiH»M*lRili'i£rr. specijalist. Berlin 8., Braiidenburgstrasse 35.
E
o1 C
O
co
p
H—i
M
H >—i
Naznanilo in priporoeba.
Podpisana Viuiic** in .Tc*i-mnii naznanjava slavnemu p. n. občin-stvu uljudno, da Bva s početkom meseca julija 1^85 začela in odprla v svoji lastni hiši (poprej g. Ripšlnovej)
v Celji štev. 39 na voglu poštne in graške ulice
svojo štacuno in trgovino
z različnim suknenim, platnenim in tkanim blagom, prtenino in vsake vrste drobnarijo
w pod firmo
VANIC & JERMAN.
Trudila se bodova, kolikor jo v najinih močeh, da hitro in dobro, pošteno in po ceni nstreževa željam vseh čistitih kupovaleov, kateri nama naklonjenost in zaupanje izkažejo.
Zagotavljava, da imava na prodaj Čiato novo robo in sineva trditi, da nikdo ne bo Sel nezadovoljen iz najine štacuno.
Prosiva zatorej uljudno za zaupanje, naklonjenost in prav obilno obiskovanje najine trgovino
V Celji, dne 8. julija 1885.
(«M) VANIČ & JERMAN.
v tukajšnjem
deželnem gledališči
»o n rastati
kateri bosta dalu
slavna čitatelja mislij 3
HOMES in gospa FEY.
Kusa «o odpre ob %7» uri. ZatVtck ob H. uri KVeČer.
Navadne gledališke cene. (4oo-3) Uatopnioe ae prodajajo v gledališkem poslopji.
MINMNM S MM
BUDIMSKA GRENCICA,
katero so analizovali in označili deželna akademija v Dudim-pe.šti, profesor dr. Slolzel v Honakovem, profesor dr. Ilardv v Parizu in profesor ilr. Tichborne v Londonu, pripprooajo profesor dr. (iebliardt v Budimpešti In nedavno profesor dr. Itokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na DmiKji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu In druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavi Inih organov ln lapretli vode ter se pred vsemi znanimi arenSloami posebno izredno pi iporoea. — Dobiva se po vseh špecerijskih ]irod:ij;ilnieali in ,.i odaiiiliiii'::ih uiineraltun voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in drojjuerijab, vedno na novo natočena. -- Prosi se, da ae zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. (213—12)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
IICtlltflttCMIItMNIlHMMNtf^tStlNItlMIj
V petek 10. in v soboto II. julija f
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žoleznikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne0.