ISSN 1855-3575 NASE Bilten dgendje RS 2a okolje, februar 2009, letnik XVI, 3te ilka I VODOTOKI Med 7. in 9, februarjem so nekatere reke po plavi jeste £ HIbROLOGIJA Lf Na reki Reki so odprli novo avtomatsko vodomerno postajo PODNEBJE Padavine so bile po rimi obline, sneiro odeja v gorah pa nadpovprečno debela VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v februarju 2009...........................................................................................................3 Razvoj vremena v februarju 2009 .............................................................................................................23 Podnebne razmere v zimi 2008/9..............................................................................................................29 Meteorološka postaja Dravograd..............................................................................................................45 AGROMETEOROLOGIJA 50 HIDROLOGIJA 55 Pretoki rek v februarju...............................................................................................................................55 Temperature rek in jezer v februarju.........................................................................................................59 Višina in temperatura morja v februarju....................................................................................................63 Zaloge podzemnih vod v februarju 2009...................................................................................................67 Otvoritev avtomatske vodomerne postaje Škocjan na Reki......................................................................72 ONESNAŽENOST ZRAKA 75 POTRESI 84 Potresi v Sloveniji - februar 2009.............................................................................................................. 84 Svetovni potresi - februar 2009 ................................................................................................................ 87 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 89 Fotografija z naslovne strani: Gore so bile v zimi 2008/9 obilno zasnežene, v zahodnih Julijcih tako debele snežne odeje ne pomnijo. Smučar Jaka Čokl med spustom po pršičastem celcu z grebena nad Kratkimi lazi (foto: Matjaž Ličer) Cover photo: Snow cover was abundant in the mountains. Skiing from the ridge above Kratki lazi (Photo: Matjaž Ličer) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Jože Knez, Stanka Koren, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v februarju 2009 Climate in February 2009 Tanja Cegnar S februarjem se zaključuje meteorološka zima, sicer pa je februar tako vremensko kot tudi astronomsko še povsem zimski. Čeprav se dan že opazno daljša in doseže ob koncu meseca dobrih 11 ur, se temperatura še lahko spusti zelo nizko, v visokogorju pa je februar v povprečju najhladnejši mesec leta. Podobno kot januarja so padavine tudi februarja količinsko skromne, k čemur prispevata tako hladen zrak in od ostalih nekoliko krajši mesec. o 6 3 0 ' -3 -6 -9 -12 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 "5 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 9 6 3 v 0 9 6 6 3 3 v 0 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, February 2009 Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na Goriškem in v Julijcih nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, drugod je bilo le-to preseženo, vendar so bili odkloni v mejah običajne spremenljivosti. Skoraj povsod so namerili več padavin kot običajno, največji presežki glede na dolgoletno povprečje Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja so bili v Pomurju, na severozahodu države in v pasu od Snežnika do Kamniško-Savinjskih Alp. Večina padavin je bila zabeležena v prvi tretjini meseca. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno le na severozahodu države, na Celjskem je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Največji presežek glede na dolgoletno povprečje so zabeležili v osrednji Sloveniji. Samo na Goriškem in Obali februarja 2009 niso zabeležili snežne odeje, gore pa so bile obilno zasnežene. Februar se je začel s hladnim vremenom, ostali dnevi prve tretjine meseca pa so bili nadpovprečni topli. Dnevi hladnejši kot običajno so bili predvsem v zadnjih dveh tretjinah meseca. Največji negativni odkloni so bili doseženi od 18. do 20. februarja; na Kredarici je bilo 18. februarja za dobrih 10 °C hladneje kot običajno. Največji pozitivni odkloni so bili doseženi 6. oz. 7. februarja, na Kredarici in v Ljubljani zadnji dan; na Obali je bilo 6. februarja za skoraj 9 °C topleje kot običajno. Zadnji dnevi meseca so bili z izjemo Primorske toplejši kot v dolgoletnem povprečju. na Kredarici v mesecu februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna februarska temperatura 2,3 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 (5,7 °C) ter 1998 (5,3 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z -7,8 °C, z -3,7 °C mu je sledil februar 1954, -3,1 °C je bila povprečna temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa -2,5 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -1,5 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z -12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 6,5 °C, kar je 1 °C nad dolgoletnim povprečjem; popoldnevi so bili najbolj topli februarja 1998 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa že zgoraj omenjenega izjemno mrzlega februarja 1956 z -2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Februar 2009 je bil v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -10,4 °C za 1,8 °C pod dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z -17,2 °C, 1965 z -14,4 °C, leta 2005 je bila povprečna temperatura -13,1 °C, sledi mu februar 1986 (-12,4 °C). Najtoplejši je bil februar 1998 s povprečno temperaturo -2,5 °C, le za spoznanje je zaostajal februar 1990 z -2,9 °C; februarja 1966 je bila povprečna temperatura meseca -3,8 °C, leta 1989 pa -4 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer je bilo hladnih vseh 28 dni; 26 takih dni je bilo v Ratečah, dan manj v Slovenj Gradcu, po 24 v Celju in Kočevju. Le 12 takih dni so zabeležili na Obali, 16 na Krasu, 17 na Goriškem, 19 na Bizelj-skem ter po 21 v Murski Soboti in Črnomlju. V Ljubljani so februarja 2009 zabeležili 20 hladnih dni 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja in za dva dni presegli dolgoletno povprečje; najmanj takih dni je bilo februarja 1966, zabeležili so le 4, februarja 1974 je bilo takih 5 dni, največ pa jih je bilo leta 1956, ko so bili vsi dnevi v februarju hladni (slika 3). Drugod so zabeležili po 22 hladnih dni, tudi v Mariboru, kjer jih je bilo toliko tudi februarja 1956, kar je največ doslej. 20 10 £ 15 LJUBLJANA — _ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in February and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število ledenih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in February and the corresponding mean of the period 1961-1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani je bil februarja en leden dan, povprečje znaša tri dneve. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 23 februarjev brez ledenih dni, 21 ledenih dni pa je bilo v izjemno mrzlem februarju 1956. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Si 2 14 N 1 12 O £p E 10 .ffi 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February and the 1961-1990 normals 25 25 20 o 15 10 5 5 0 20 18 16 8 6 Slika 6. Črni teloh (Helleborus niger) na pobočju Slivnice nad Cerknico (1114 m), zadnji februarski dan (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Christmas Rose (Helleborus niger) on the slope of Slivnica above Cerkno on the last day of February (Photo: Iztok Sinjur) 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Absolutna najnižja temperatura je bila v večini krajev nižinskega sveta zabeležena od 18. do 20. februarja, na Krasu in v Postojni 14. februarja. V Ratečah je bila najnižja temperatura -16,7 °C, -12 °C je bilo v Črnomlju, -11,8 °C, -9,5 °C v Celju in -9,2 °C v Slovenj Gradcu. Na Obali se je živo srebro spustilo na -4,5 °C, na Krasu na -5 °C, na Goriškem na -6,9 °C, drugod na -7 do -9 °C. V Ljubljani so izmerili -7,2 °C; na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena februarska temperatura -23,3 °C iz leta 1956, podobno mraz je bilo z -21 °C leta 1948, z -18 °C pa leta 1985, z nizko temperaturo izstopa tudi februar 1952 (-17,3 °C). Na Kredarici so izmerili -22,6 °C. Tudi v visokogorju smo v preteklosti izmerili že nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz februarja 1956 z -27,7 °C. V večini Slovenije je bilo najtopleje 6. oz. 28. februarja, v Lescah 27. februarja. Najvišje se je živo srebro povzpelo v Ljubljani, kjer so zabeležili 16,3 °C, najvišja je bila v februarjih 1998 (19,7 °C), 1960 (19 °C), 1990 (18,9 °C) in 2008 (18,8 °C). 17,3 °C so zabeležili v Črnomlju, 16,5 °V v Kočevju, 16 °C v Novem mestu, najnižje pa se je živo srebro povzpelo v Ratečah in na Krasu (po 13 °C), drugod na od 13 do 16 °C. Na Kredarici so izmerili 1 °C, najvišje temperature so bile zabeležene v februarjih 1976 (9,4 °C), 2004 (7,9 °C), 1998 (7,4 °C) in 1961 (7,3 °C). 2009 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 ra ra n 0 .3 -2 o cp E .ffi 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v februarju Figure 7. Mean air temperature in February 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 4 20 15 p 10 ns 20 15 p 10 £ 5 13 ro 0 -5 -10 -15 TO 5 100 TO >W > 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - februar 2009 Table 1. Monthly meteorological data - February 2009 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 158 1 33 10 45 3 28 Brnik 92 1 21 8 31 3 11 Jezersko 113 115 9 70 3 27 Log pod Mangartom 204 1 42 9 154 4 28 Soča 161 1 23 9 51 3 28 Zaga 270 1 54 7 64 3 27 Kobarid 207 1 28 9 36 3 9 Kneške Ravne 194 111 9 51 3 7 Nova vas 1 39 1 57 9 48 3 12 Sevno 69 1 08 9 28 3 7 Slovenske Konjice 61 117 11 18 3 7 Lendava 48 115 9 13 2 8 Veliki Dolenci 37 100 7 16 2 8 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SS - number of days with snow cover SSX - maximum snow cover DT - day in the month SD - number of days with precipitation v Slika 16. Debela snežna odeja na Komni, Spodnjih bohinjskih gorah in Planini Govnač (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Deep snow cover on Komna, Spodnje bohinjske gore and Planina Govnač (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V Ljubljani so padli 103 mm, kar je 29 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 1968 (208 mm), leta 1969 (198 mm), leta 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. 300 250 H (- *— 200 c > ro Tl 150 m ti ra c 100 >00 > 50 KREDARICA ll ll 1 ml 1 i ..1 1. i k Ml 0 4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 250 "g 200 £ 150 ^ 100 ra 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 250 t 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 17. Padavine v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Precipitation in February and the mean value of the period 1961-1990 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in February 2009 compared with 1961-1990 normals 120% 1 10% 1 00% Na sliki 18 je shematsko prikazano februarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Manj sonca kot običajno je bilo le v severozahodni Sloveniji. Največ sonca glede na povprečje, presežek nad 20 %, je bilo v osrednji Sloveniji. Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in February and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Sonce je v Ljubljani sijalo 108 ur oziroma 28 % več od dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena februarja leta 1998 (176 ur), 2000 (149 ur), 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sončnega obsevanja, 34 ur je sonce sijalo leta 1951, 44 ur sončnega vremena pa je bilo februarja 1986. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, Goriškem in v Ratečah, in sicer po 6, dan manj v Lescah, po 4 so zabeležili na Krasu in v Postojni. Brez jasnih dni so bili v Murski Soboti, drugod so zabeležili po enega oz. dva. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva (slika 20), dolgoletno povprečje znaša tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo 9 februarjev brez jasnega dneva, največ pa jih je bilo februarja 2008, 10 dni. LJUBLJANA lil II ll lil 1 1 1 1 1 1 »II 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Število jasnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 1951 1956 1961 1 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 21. Število oblačnih dni v februarju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Number of clear days in February and the Figure 21. Number of cloudy days in February and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 12 25 20 9 15 O = 6 JS 10 3 5 0 - Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer 14, so zabeležili v Kočevju, po dan manj v Postojni in Murski Soboti. Najmanj oblačnih dni je bilo na Goriškem, kjer so jih zabeležili 6, po 9 na na Obali, Bizeljskem in v Ratečah, 10 v Slovenj Gradcu. Drugod so jih zabeležili po 11 oz. 12. V Ljubljani je bilo 11 oblačnih dni (slika 21), kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja; v Ljubljani je bilo februarja 1972 24 oblačnih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le tri oblačne dni so zabeležili februarja 1998. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 6 in 7 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila na Goriškem, Obali, v Ratečah in na Kredarici (5,4 do 5,6 desetin), največja v Murski Soboti in Celju (po 7,3 desetin). Slika 22. Pogled s Šmarne gore, 9. februar 2009 (foto: Bojan Erhartič) Figure 22. A panoramic view from Šmarna gora (Photo: Bojan Erhartič) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 30 E 20 E T3 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 30 n E 20 E ra 10 0 12 8 4 c 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 30 n E 20 E ra 10 0 12 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 30 E 20 E ra 10 8 ^ 30 n E 20 E ro 10 r 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 30 E 20 E 5 10 0 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 30 n E 20 E ro 10 30 I 20 4 c ro 10 12 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) februarja 2009 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2009 8 8 4 4 0 0 8 4 0 0 0 8 8 4 4 0 0 0 12 8 4 0 0 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - februar 2009 Table 2. Monthly meteorological data - February 2009 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 0,5 0,9 5,1 -3,1 13,5 27 -8,7 20 22 0 547 116 6,2 12 5 96 111 8 0 5 9 41 3 Kredarica 2514 -10,4 -1,8 -8,2 -13,0 1,0 28 -22,6 18 28 0 852 107 91 6,7 12 2 123 125 11 0 15 28 487 11 737,7 2,5 Rateče-Planica 864 -2,4 0,1 3,9 -7,3 13,0 28 -16,7 19 26 0 628 110 96 5,6 9 6 121 156 8 0 1 28 1 63 3 913,1 4,3 Bilje 55 3,8 -0,3 9,7 -0,6 14,7 6 -6,9 19 17 0 453 130 107 5,4 6 6 100 1 08 8 1 0 0 0 0 1005,4 6,0 Letališče Portorož 2 5,2 1,0 10,2 1,6 15,6 6 -4,5 20 12 0 408 135 113 5,5 9 6 65 112 6 1 0 0 0 0 1012,1 6,4 Godnje 295 3,1 0,4 8,6 -0,3 13,0 6 -5,0 14 16 0 472 123 6,1 11 4 99 112 9 0 0 1 5 2 Postojna 533 1,2 0,6 5,6 -2,5 13,2 28 -7,8 14 22 0 527 111 106 6,5 13 4 107 120 9 0 2 5 20 3 Kočevje 468 0,5 0,3 6,1 -3,2 16,5 28 -11,8 19 24 0 547 7,2 14 1 88 97 8 0 5 9 29 3 Ljubljana 299 2,3 0,9 6,5 -1,5 16,3 28 -7,2 19 20 0 495 108 128 6,6 11 2 103 129 9 0 3 10 23 4 977,2 5,2 Bizeljsko 170 2,1 0,6 6,7 -1,8 15,8 28 -8,8 20 19 0 502 7,0 9 1 50 92 10 0 2 6 3 22 Novo mesto 220 2,0 0,9 6,6 -1,8 16,0 28 -7,6 19 22 0 504 96 106 6,9 12 2 61 111 9 0 6 10 24 3 985,6 5,6 Črnomelj 196 2,1 0,4 7,5 -2,6 17,3 28 -12,0 19 21 0 501 6,8 12 2 84 115 9 0 1 6 10 18 Celje 240 1,5 0,8 6,7 -2,7 15,7 28 -9,5 18 24 0 519 91 100 7,3 12 1 58 1 05 8 0 3 8 22 3 983,8 5,3 Maribor 275 1,9 0,8 6,3 -1,7 14,3 28 -8,2 20 22 0 506 106 117 7,0 11 1 49 97 8 0 0 12 19 3 979,5 4,9 Slovenj Gradec 452 0,4 1,0 5,4 -3,3 13,8 28 -9,2 19 25 0 548 105 101 6,8 10 1 63 1 23 6 0 3 13 35 3 4,7 Murska Sobota 188 1,8 1,3 6,1 -1,7 15,0 6 -7,8 20 21 0 509 87 102 7,3 13 0 56 147 9 0 4 8 7 2 990,5 5,2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=l 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - februar 2009 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - February 2009 Postaja I. dekada II. dekada II I. dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 8,9 11,9 15,6 6,1 0,3 4,8 -6,1 2,2 8,2 12,0 -1,7 -4,5 -4,4 -9,4 4,2 10,6 12,0 0,2 -1,9 -1,8 -3,5 Bilje 6,7 9,7 1 4,7 4,1 1,0 2,9 -1,1 1,3 8,5 12,5 -3,8 -6,9 -5,6 -9,8 3,4 11,4 13,6 -2,6 -3,5 -5,1 -6,0 Postojna 2,9 4,7 10,0 0,8 -2,6 -0,2 -4,6 -0,9 4,3 7,2 -4,8 -7,8 -6,4 -9,2 1,6 8,4 13,2 -3,8 -6,6 -5,4 -8,2 Kočevje 2,3 5,4 8,9 0,0 -2,7 -1,7 -5,5 -1,9 4,6 6,6 -6,5 -11,8 -9,4 -17,1 1,1 8,7 16,5 -3,1 -6,0 -5,8 -8,6 Rateče -0,9 2,1 7,5 -3,1 -6,5 -4,4 -8,6 -5,1 2,8 7,3 -11,8 -16,7 -14,6 -20,5 -1,0 7,4 13,0 -7,1 -9,0 -10,3 -12,8 Lesce 1,3 3,5 7,7 -0,9 -4,1 -1,7 -5,5 -0,5 4,5 7,5 -4,1 -8,7 -6,1 -10,8 0,7 7,9 13,5 -4,7 -6,5 -6,3 -7,9 Slovenj Gradec 1,3 5,0 10,5 -1,5 -4,0 -2,7 -7,1 -1,1 3,9 7,3 -5,3 -9,2 -7,4 -12,8 1,3 7,7 13,8 -3,0 -6,1 -5,0 -8,0 Brnik 1,0 3,5 8,1 -0,9 -4,2 -0,8 5,1 7,3 -5,7 -10,0 0,9 8,4 14,5 -4,2 -6,4 Ljubljana 2,7 5,0 9,4 0,6 -1,4 -1,2 -4,9 0,8 5,8 8,6 -3,5 -7,2 -8,5 -15,1 3,8 9,5 16,3 -1,7 -4,7 -5,4 -7,4 Sevno 2,8 4,7 9,4 0,9 -3,9 -0,4 -4,6 -0,9 3,6 6,5 -4,2 -7,9 -4,8 -10,1 2,5 7,3 13,6 -1,2 -2,8 -3,6 -5,3 Novo mesto 3,2 6,5 12,2 0,7 -1,7 -1,2 -5,2 0,2 5,1 8,4 -4,4 -7,6 -8,5 -12,5 2,7 8,5 16,0 -1,7 -3,8 -5,0 -7,9 Črnomelj 4,0 7,9 13,0 0,6 -3,0 -0,5 -5,5 -0,4 5,8 8,5 -5,6 -12,0 -7,6 -15,0 2,9 9,1 17,3 -2,8 -6,5 -4,4 -9,5 Bizeljsko 3,8 7,2 1 4,6 0,6 -3,0 -1,5 -5,0 0,1 5,1 9,4 -4,2 -8,8 -5,8 -10,4 2,3 8,1 15,8 -1,8 -6,2 -3,9 -8,4 Celje 2,9 6,6 13,0 -0,4 -3,1 -1,5 -5,0 -0,2 5,5 8,3 -4,8 -9,5 -7,1 -13,5 1,7 8,5 15,7 -3,0 -6,0 -5,0 -8,5 Starše 3,6 7,0 13,6 0,2 -3,7 -0,7 -4,6 -0,6 4,5 8,7 -4,9 -9,6 -6,5 -12,8 1,8 7,7 15,0 -2,2 -4,8 -3,4 -7,0 Maribor 3,6 7,3 13,9 0,4 -2,3 -0,2 4,5 9,0 -4,2 -8,2 2,4 7,2 14,3 -1,4 -3,4 Murska Sobota 3,8 7,4 15,0 0,4 -2,2 -1,0 -5,1 -0,2 4,4 9,3 -3,8 -7,8 -6,6 -9,5 2,0 6,8 14,2 -1,7 -3,5 -4,1 -5,8 Veliki Dolenci 3,2 6,3 12,8 0,2 -2,6 -0,4 -5,0 -0,6 3,1 7,8 -3,9 -7,0 -5,8 -9,4 2,0 6,2 14,2 -1,2 -3,5 -3,2 -4,8 LEGENDA: Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs ■ povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ manjkajoča vrednost ■ povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) ■ povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) ■ absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - februar 2009 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - February 2009 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2009 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 50,3 7 14,4 2 0,0 0 64,7 9 131 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 85,2 8 14,2 1 0,6 1 100,0 10 187 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 85,4 8 21,5 1 0,0 0 106,9 9 188 20 4 1 1 0 0 20 5 Kočevje 73,9 9 13,4 2 0,8 1 88,1 12 190 29 6 5 3 0 0 29 9 Rateče 119,6 7 1,9 1 0,0 0 121,5 8 236 163 10 110 10 102 8 163 28 Lesce 91,7 8 4,1 2 0,0 0 95,8 10 199 41 8 2 1 0 0 41 9 Slovenj Gradec 60,8 7 1,1 2 0,9 1 62,8 10 158 35 10 4 3 0 0 35 13 Brnik 81,4 8 10,8 2 0,0 0 92,2 10 184 31 9 1 2 0 0 31 11 Ljubljana 92,0 8 11,1 3 0,0 0 103,1 11 192 23 8 5 2 0 0 23 10 Sevno 57,2 8 10,7 2 0,9 3 68,8 13 170 28 6 3 1 0 0 28 7 Novo mesto 50,7 7 8,4 2 2,0 3 61,1 12 167 24 6 3 2 1 2 24 10 Črnomelj 59,4 8 22,2 2 2,0 3 83,6 13 206 8 2 10 3 4 1 10 6 Bizeljsko 34,0 6 9,5 2 6,9 4 50,4 12 153 2 3 2 1 3 2 3 6 Celje 53,3 6 2,0 2 2,5 4 57,8 12 148 22 6 1 1 1 1 22 8 Starše 47,1 7 5,4 2 3,8 3 56,3 12 161 18 5 6 3 2 3 18 11 Maribor 40,4 6 3,1 2 5,0 2 48,5 10 155 19 7 10 3 2 2 19 12 Murska Sobota 47,3 7 2,2 2 6,3 3 55,8 12 148 7 5 1 1 5 2 7 8 Veliki Dolenci 34,4 6 0,0 0 2,6 3 37,0 9 105 16 6 0 0 4 2 16 8 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 Dmax s.d. ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - višina snežne odeje (cm) - število dni s snežno odejo ob 7.uri - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - snow cover (cm) - number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 28. februarja 2009 > 50 LJ JBLJ JANA 1.jan 1 .feb 0 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Ljubljana Maribor Kredarica 12 2 % 27 9 % N 75 m/s 1 5 % NNW 7 7 m/s NNE 45 %/s M 7 0 % N 0 7 m/s 5 9 % N 2 3 m/s NNW 17 %/s MME 3 0 % NNE 1 7 m/s NNW 0 9 m/s NNE 0 8 m/s 4 3 % NW 0.8 m/s 12 2 % NE 1 1 m/s 2.5 % NE 1.2 m/s ......34 2 % NW 8 2 m/s me 09 % NE 4 1 m/s NW 1.1 m/s 2.8 % WNW 1 4 m/s CKie 9 0 % ENE 13 m/s 20.7 % WNW 1 4 m/s CMC 4 6 % ENE 1.0 m/s CMC 07 % ENE 3 6 m/s WNW 7 9 m/s 5.4 % W 13 m/s 2.5 % E 0 8 m/s 4.0 % W 17 m/s 7 6 % E 11 m/s W 8 1 m/s E 4 1 m/s 1 7 % WSW 0 7 m/s 4.6 % ESE 1 1 m/s 4.0 % WSW 1 0 m/s CCC 3 9 % ESE 1.1 m/s 0 2 % WSW 8 1 m ccc 31 % ESE 5 5 m/s 1.0 % SW 0.4 m/s 13 1 % SE 1.5 m/s 3 3 % SE 1.2 m/s SW 1.5 m/s «.A.0 0 % SW 0 0 m/s 65 % SE 6 8 m/s 8.8 % SSE 1.7 m/s SSW 1.1 m/s 8.9 % 3.2 % SSW 1.4 m/s SSE 1.7 m/s 3.3 % S 15 m/s «... 02 % ccc 39 % SSW 16 m/s SSE 7 1 m/s S 3 7 % 0 2 % S 3 0 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 24. Vetrovne rože, februar 2009 Figure 24. Wind roses, February 2009 2 3 % N 10 m/s N 0 9 m/s 1.2 % 2.2 % NNW o2 m/s NNE 13 m/s N NNW 1 0 m/s NNE 1 6 m/s NNW NNE 1.6 % NW 0 8 m/s 11.0 % NE 1.6 m/s 2 2 % NW 1 3 m/s MC 2 5 % NE 3.2 m/s MC 5 1 m Nt 4 8 m/s NW 3 4 m/s 11.5 % ENE 19 m/s 4 3 % WNW 1 8 m/s CMC 7 3 % ENE 3.0 m/s WNW CMC 69 % ENE 4.3 m/s WNW 7.1 % E 18 m/s 4.1 % W 16 m/s 18.5 % E 18 m/s 4.6 % E 3 2 m/s W CCC 2 9 % ESE 0.8 m/s ESE 103 m ESE 3.2 m/s 6.0 % WSW 1 0 %/s 32 3 % ESE 1.5 m/s WSW 3 10.7 % SW 0.9 m/s 2.2 % SW 2 8 m/s 36 0 m SE 3.8 m/s 5.5 % SW 1.8 m/s CC 54 % SE 1.1 m/s SE 0.6 m/s SSW 3 8 %/s „ „ „, SSE «... 8 6 % 4 2 % SSW 0.8 m/s SSE 0.7 m/s «... 16 % ccc 35 % SSW 1.8 m/s SSE 1.2 m/s 38 m S 3 4 m/s 5.4 % S 10 m/s S 2 5 % 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 54 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 18. februarja dosegel 20,9 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s in omenjen dan z vetrom nad 20 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 18. februarja dosegel 17,5 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 58 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 18. februarja dosegel 15,3 m/s, bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so pogosto pihali severnik, severseverovzhodnik, severovzhodnik, vzhodsevero-vzhodnik in vzhodnik, skupaj v dobrih 45 % terminov, jugjugozahodnik in jugozahodnik pa v dobrih 18 %. Najmočnejši sunek je bil 18. februarja 11,4 m/s, veter je v treh dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 20 dneh presegel 20 m/s, v štirih dneh 30 m/s; 10. februarja je v sunku dosegel hitrost 39 m/s. Severseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 74 % vseh terminov. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo dobrih 42 % vseh primerov, jugjugo-vzhodniku in jugovzhodniku pa skupno 22 % terminov. Sunek vetra je 6. februarja dosegel 14,3 m/s; bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik in jugjugozahodnik, skupno v dobrih 43 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema pa dobrih 29 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 17. februarja dosegel 18,7 m/s, bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 5. februarja dosegel hitrost 24 m/s, bilo je 26 dni z vetrom nad 10 m/s in trije dnevi nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s, en dan z vetrom nad 20 m/s in tega dne, 18. februarja, je veter dosegel 20,5 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, februar 2009 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, February 2009 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 4,9 -1,8 -0,4 1,0 279 49 0 112 33 197 103 113 Bilje 2,8 -2,8 -1,2 0,3 278 36 3 1 08 19 195 102 107 Postojna 2,2 -1,2 0,7 0,6 293 59 0 1 20 Kočevje 2,0 -1,9 0,5 0,3 268 31 4 97 Rateče 1,6 -2,3 1,3 0,1 534 6 0 1 56 35 147 107 96 Lesce 1,8 0,1 0,8 0,9 394 11 0 111 Slovenj Gradec 2,2 -0,4 1,4 1,0 416 5 6 1 23 61 143 98 101 Brnik 1,5 -0,4 0,7 0,6 368 32 0 1 21 Ljubljana 1,5 -0,4 1,9 0,9 350 31 0 1 29 26 223 128 128 Sevno 1,9 -1,3 1,5 0,6 298 36 6 1 07 Novo mesto 2,2 -0,6 1,2 0,9 311 32 17 111 47 177 99 106 Črnomelj 2,0 -1,9 0,5 0,3 268 31 4 97 Bizeljsko 2,5 -1,2 0,4 0,6 202 36 55 92 Celje 2,3 -0,6 0,5 0,8 325 8 19 1 05 59 157 89 100 Starše 2,7 -1,5 0,3 0,5 349 22 38 117 Maribor 2,7 -1,2 0,8 0,8 301 13 42 97 93 176 80 117 Murska Sobota 3,6 -0,7 1,1 1,3 434 12 66 1 47 85 147 72 102 Veliki Dolenci 2,5 -1,1 0,8 0,7 319 0 30 100 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperature Precipitation Sunshine duration I., II., III., M 18 - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) - bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) - thirds and month Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V prvi tretjini februarja je bila povprečna temperatura zraka povsod višja od dolgoletnega povprečja. V večini države je bilo 1,5 do 3 °C topleje; največja pozitivna odklona sta bila na Obali (4,9 °C) in v Murski Soboti (3,6 °C). Padavine so bile v večini Slovenije večkrat nad dolgoletnim povprečjem. Največji presežek je bil v Ratečah (5,3-kratna količina) in Murski Soboti (4,3-kratna količina). Sončnega vremena je bilo povsod manj kot običajno, najmanj glede na povprečje je bilo sonca na Goriškem (le 19 %), povprečju pa se je približal Maribor s 93 %. Slika 25. Opast na Dovški babi (1892 m), 9. februar 2009 (foto: Matic Ivančič) Figure 25. Snow cornice on Dovška baba (1892 m a.s.l.) on 9 February 2009 (Photo: Matic Ivančič) Osrednja tretjina februarja je bila hladnejša kot običajno, z izjemo Lesc (0,1 °C). Negativni odkloni so bili največji na Goriškem (-2,8 °C) in Ratečah (-2,3 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo povsod pod povprečjem, v večini krajev pod 40 % povprečja; brez padavin so bili v Velikih Dolencih, povprečju pa se je najbolj približala Postojna z 59 %. Sonca je bilo povsod več kot običajno; največji presežek je bil v Ljubljani, kjer je sonce sijalo 2,2-kratni čas povprečja. V zadnji tretjini februarja so bile povprečne temperature nad dolgoletnim povprečjem, z izjemo Obale in Goriškega. Odkloni so se večinoma gibali do 1,5 °C; največji pozitivni odklon je bil v Ljubljani (1,9 °C). V zadnji tretjini februarja so bile padavine skromne, ponekod jih ni bilo; povprečju se je najbolj približala Murska Sobota s 66 % povprečja. Sončnega vremena je bilo malenkostno več kot običajno le na Primorskem, v Ljubljani in Ratečah; presežek je bil največji v Ljubljani (28 %), najmanj glede na povprečje pa je sonce sijalo v Murski Soboti (72 %). 150 130 110 ^ 90 70 c > 50 30 10 -10 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Največja višina snega v februarju Figure 26. Maximum snow cover depth in February 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na Kredarici so 11. februarja 2009 zabeležili 487 cm snega, kar je druga največja višina snežne odeje. Višja je bila snežna odeja samo še februarja 1977 (521 cm), med bolj zasnežene pa spadajo še februarji 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 s 410 cm. Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 s 140 cm. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 600 500 400 ro 300 C <2 200 100 KREDARICA Slika 27. Dnevna višina snežne odeje februarja 2009 na Kredarici Figure 27. Daily snow cover depth in February 2009 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Snega ni bilo na Obali in Goriškem. Število dni s snežno odejo je bilo nadpovprečno le v Ratečah. V Ljubljani je bilo 10 dni s snežno odejo, od sredine minulega stoletja je bilo 6 februarjev brez snežne odeje, po ves februar je snežna odeja ležala v 13 februarjih. Tudi v Novem mestu je bilo 10 dni s snegom, brez snega so bili v 7 februarjih (povprečje znaša 15 dni). V Murski Soboti je bilo 8 dni s snežno odejo, brez nje je bilo 6 februarjev (povprečje znaša 11 dni). V Ratečah je bila snežna odeja prisotna ves mesec, najmanj jih je bilo februarja 1989, ko so bili le trije taki dnevi. 25 20 - o 15 .2 >w 10 5 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 - 20 - ° 15 - 10 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 _ 20 c ■o 15 '> >« 10 5 0 NOVO MESTO TTTTTTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTT1 I I I I I l-T-T-T-T-T 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 25 - 20 ° 15 10 - RATEČE 5 0 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v februarju Figure 28. Number of days with snow cover in February Februarja so nevihte prava redkost. Po en dan z nevihto in grmenjem je bil zabeležen na Obali in Goriškem. Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. 6 dni z meglo je bilo v Novem mestu, po dan manj v Lescah in Kočevju, štiri v Lescah, po tri v Slovenj Gradcu in Celju, dva v Postojni ter eden v Ratečah in Črnomlju. Drugod so bili brez dni z meglo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- 0 0 5 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja menljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili tri dneve z meglo, kar je 7 dni manj od dolgoletnega povprečja. 28 dni z meglo so našteli februarja 1952, le en dan v februarjih 1986, 2001 in 2005. 30 Slika 29. Februarsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 29. Number of foggy days in February g and the mean value of the period 1961-1990 o 25 20 15 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 30. Žled na pobočju Slivnice nad Cerknico, 4. februar 2009 (foto: Matjaž Dovečar) Figure 30. Glaze ice on the slope of Slivnica on 4 February 2009 (Photo: Matjaž Dovečar) Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Po večinoma upadanju zračnega pritiska na začetku meseca je bila 7. februarja zabeležena najnižja vrednost, 957,5 mb. Do sredine februarja je pritisk v povprečju naraščal, 25. februarja je bil zabeležen maksimum. 995 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 dan Slika 31. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare februarja 2009 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in February 2009 5 8 6 4 2 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 31 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Ker je delni pritisk vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Po porastu pritiska vodne pare na začetku meseca sta bila 5. in 7. februarja zabeležena viška, 8,2 mb. Minimum je bil 18. februarja, znašal je 2,2 mb. Sledilo je večinoma naraščanje pritiska vodne pare. SUMMARY The mean air temperature in February 2009 was above the 1961-1990 normals in most of Slovenia; the biggest positive anomaly was in parts of northeastern and northern Slovenia. Colder than on average was in northwestern and part of western Slovenia; the biggest negative anomaly was on Kredarica with surrounding. In Maribor the number of cold days was the same as in February 1956 and the highest ever. The most abundant precipitation, more than 200 mm, was registered in part of northwestern Slovenia; in Žaga 270 mm fell. Less than 50 mm of precipitation fell in part of northeastern Slovenia (Veliki Dolenci 37 mm). The long-term average was exceeded almost everywhere, the biggest exceedence was in Rateče (56 % exceedence). On Kredarica the snow cover depth reached 487 cm, which is the second highest snow cover since the observations started. In west part of Julian Alps the snow cover was exceptionally deep. In Goriška region and the Coast there was no snow registered. In Ljubljana the snow cover reached 23 cm on 4 February, there were 10 days with snow cover. Sunshine duration was above the normals, with exception of northwestern Slovenia. The biggest exceedence, more than 20 %, was in the central part Slovenia including Ljubljana. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 22 Razvoj vremena v februarju 2009 Weather development in February 2009 Janez Markošek 1.-3. februar Oblačno s pogostimi padavinami, sprva sneg, nato dež Nad jugozahodno Evropo je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad zahodno Evropo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami so pihali vlažni jugozahodni do jugovzhodni vetrovi (slike 1-3). Prvi dan je bilo oblačno s sneženjem, tudi na Obali je zjutraj naletaval sneg, čez dan pa je na Primorskem rahlo deževalo. Tudi drugi dan je občasno še snežilo, na Primorskem deževalo. Proti večeru so se padavine okrepile. Zadnji dan obdobja je sprva snežilo, zjutraj in dopoldne je močno snežilo v Ljubljanski kotlini. Čez dan je po nižinah sneg povsod prešel v dež. V Zgornjesavski dolini je zapadlo do 70 cm snega, v Julijskih Alpah še več. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature malo nad 0 °C, na Primorskem od 8 do 13 °C. 4.-6. februar Na vzhodu povečini suho, drugod bolj oblačno, občasno ponekod še padavine, jugozahodnih, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je obsežna dolina s hladnim zrakom od severa segala proti Pirenejskemu polotoku. Nad nami je pihal topel in vlažen južni do jugozahodni veter. Prvi dan je bilo spremenljivo oblačno, zjutraj ponekod megleno. Ponekod v zahodni Sloveniji je občasno rahlo rosilo. Drugi in tretji dan je bilo v severovzhodni Sloveniji občasno delno jasno in suho vreme. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, občasno je rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Zadnji dan je bilo precej toplo, najvišje dnevne temperature so bile na Obali in v severovzhodni Sloveniji okoli 15 °C. 7.-8. februar Oblačno s padavinami, ki drugi dan popoldne ponehajo, jugo Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Drugi dan se je iznad jugozahodne Evrope proti Alpam širilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 4-6). Oblačno je bilo s padavinami, ki so drugi dan popoldne v večjem delu Slovenije ponehale. Meja sneženja je bila nad 1000 m nadmorske višine, le prvi dan je v Zgornjesavski dolini snežilo. Ob morju je prvi dan pihal jugo, tam se je takrat ogrelo do 15 °C. 9. februar Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zjutraj ponekod megla Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10 °C, na Primorskem do 13 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10.-11. februar Oblačno s padavinami, jugo, drugi dan delne razjasnitve, burja Ciklonsko območje se je iznad zahodne Evrope pomikalo proti srednji Evropi in naprej nad vzhodno Evropo in Balkan. Hladna fronta je ob jugozahodnih višinskih vetrovih prvi dan prešla Slovenijo (slike 7-9). Prvi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji občasno še delno jasno, drugod je bilo oblačno z občasnimi padavinami. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na 11. februar je občasno deževalo, čez dan se je delno razjasnilo. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, v severovzhodni Sloveniji severni do severozahodni veter. Najmanj padavin je padlo v severovzhodni Sloveniji, največ, lokalno do 20 mm, na Primorskem in Notranjskem. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 4 do 9 °C, na Primorskem do 12 °C. 12. februar Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, posamezne plohe, vetrovno Nad Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi je pritekal hladen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Popoldne so bile posamezne kratkotrajne plohe. Na Primorskem je zjutraj pihala šibka do zmerna burja, drugod je pihal severni do severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 9 °C. 13.-15. februar Delno jasno, občasno pretežno oblačno, vetrovno, razmeroma hladno Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad Balkanom še vedno ciklonsko območje. V višinah je bila nad srednjo in vzhodno Evropo ter osrednjim Sredozemljem obsežna dolina s hladnim zrakom. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Ponekod je še pihal severni do severozahodni veter. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 6 °C, na Primorskem do 9 °C. 16. februar Pretežno oblačno, ponekod jugozahodnik Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam in Balkanu širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, veliko je bilo srednje in visoke oblačnosti. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 8 °C. 17. februar Pretežno oblačno, v vzhodni in severni Sloveniji zvečer sneženje Prek srednje Evrope se je proti Panonski nižini pomikalo manjše ciklonsko območje s hladno fronto, ki se je od severovzhoda pomaknilo nad Slovenijo. V višinah se nam je od severa bližalo in nas oplazilo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 10-12). Na Primorskem se je čez dan razjasnilo. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, zvečer je v vzhodni in deloma severni Sloveniji prehodno snežilo. V prvi polovici noči se je sneženje širilo proti osrednji in južni Sloveniji. Lokalno je zapadlo do 10 cm snega. Najvišje dnevne temperature so bile pred sneženjem in ohladitvijo od 5 do 9 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 18.-20. februar Pretežno jasno, občasno več oblačnost, sprva vetrovno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je razširilo tudi nad osrednje Sredozemlje in Balkan. S severozahodnimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi in tretji dan predvsem v vzhodni Sloveniji občasno zmerno do pretežno oblačno. Prvi dan je pihal severni do vzhodni veter, na Primorskem burja, ki je drugi dan ponehala. Zjutraj je bilo v alpskih dolinah precej mrzlo, pa tudi čez dan je bilo razmeroma hladno, prvi in drugi dan so bile najvišje dnevne temperature le od 0 do 4 °C, na Primorskem do 7 °C. 21.-22. februar Zmerno do pretežno oblačno, predvsem na vzhodu občasno rahlo sneženje Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska, ki je drugi dan oslabelo. V višinah se je v bližini naših krajev proti jugu pomikalo jedro hladnega in vlažnega zraka. V zahodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno, drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme. Ponekod v vzhodnih krajih je občasno rahlo snežilo. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 1 do 3 °C, na Primorskem do 11 °C. 23. februar Pretežno oblačno Nad srednjo Evropo je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa manjše jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13-15). Nad naše kraje je s severozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, predvsem v vzhodni Sloveniji je prevladovalo oblačno vreme. Tam je občasno rahlo deževalo. Najvišje temperature so bile od 5 do 8 °C, na Primorskem do 10 °C. 24. februar Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne snežne plohe, pogostejše na vzhodu V območju visokega zračnega pritiska se je višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka od severa pomaknilo nad naše kraje. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne snežne plohe, pogostejše v vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 7 °C, na Primorskem do 11 °C. 25.-28. februar Delno jasno, občasno pretežno oblačno, postopno topleje Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je zadnji dan oslabelo. V višinah je pihal razmeroma močan severozahodni veter, s katerim je pritekal občasno bolj vlažen zrak (slike 16-18). Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Več oblačnosti je bilo v vzhodni Sloveniji. Postopno je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile zadnji dan od 11 do 17 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 2. 2009 ob 13. uri Figure 1. Mean sea level pressure on February, 2nd 2009 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 7. 2. 2009 ob 13. uri Figure 4. Mean sea level pressure on February, 7th 2009 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 2. 2. 2009 ob 13. uri Figure 2. Satellite image on February, 2nd 2009 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 2. 2009 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on February, 2nd 2009 at 12 GMT _._,__-- --_-■- ■ ■_.__ Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 2. 2009 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on February, 7th 2009 at 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 2. Slika 8. Satelitska slika 11. 2. 2009 ob 13. uri 2009 ob 13. uri Figure 7. Mean sea level pressure on February, 11 2009 12 GMT at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 2. 2009 ob 13. Figure 8. Satellite image on February, 11th 2009 at uri Figure 9. 500 mb topography on February, 11th 2009 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 2. Slika 11. Satelitska slika 17. 2. 2009 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 2. 2009 ob 13. 2009 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on on February, 17 2009 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on February, 17 12 GMT 2009 at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on on February, 17 2009 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23. 2. 2009 ob 13. uri Figure 13. Mean sea level pressure on February, 23rd 2009 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 2. 2009 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on February, 26th 2009 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 23. 2. 2009 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on February, 23rd 2009 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 26. 2. 2009 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on February, 26th 2009 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 2. 2009 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on February, 23rd 2009 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 26. 2. 2009 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on February, 26th 2009 at 12 GMT 28 Podnebne razmere v zimi 2008/9 Climate in winter 2008/9 Tanja Cegnar K meteorološki zimi prištevamo mesece december, januar in februar. V visokogorju je bila temperaturno zima 2008/9 podobna kot v primerjalnem obdobju 1961-1990, torej v času, ko ogrevanje ozračja še ni bilo tako opazno, le snežna odeja je bila neobičajno debela, predvsem v zahodnih Julijcih. Na Kaninu zaradi obilice snega nekaj časa smučišče ni obratovalo. V nižinah je sneženje kar nekajkrat močno oviralo promet, prvič po dolgih letih so zaradi sneženja zaprli celo Letališče Jožeta Pučnika. Sicer pa je bilo po nižinah manj dni s snežno odejo kot v primerjalnem obdobju. V nižinskem svetu je bila povprečna zimska temperatura nekoliko višja od dolgoletnega povprečja, vendar v mejah običajne spremenljivosti in hladnejša od izjemno tople zime 2006/7, pa tudi od zime 2007/8. Mrzlih in ledenih dni je bilo manj kot običajno, kljub temu pa se je pod vtisom dveh milih zim tokrat zima zdela mrzla in dolga, kljub temu, da se rekordno nizkim temperaturam nismo niti približali. Sončnega vremena je bilo več kot običajno na jugozahodu države, na Dolenjskem in Koroškem pa ga je opazno primanjkovalo, temu primerno je bilo tudi nadpovprečno veliko oblačnih dni. Padavine so bile pogostejše in obilnejše kot v dolgoletnem povprečju. Po pričakovanju so jih največ namerili v Posočju. Povprečna decembrska temperatura je bila z izjemo visokogorja nad dolgoletnim povprečjem, kljub temu, da je bil konec leta mrzel. Pogoste padavine ob koncu novembra so se nadaljevale tudi v začetku decembra. Po nižinah je bilo več dežja kot snega, v gorah pa se je snežna odeja vztrajno debelila in novozapadli sneg je povečal nevarnost snežnih plazov. Padavin je bilo v prvi in drugi tretjini meseca veliko in prav povsod so pomembno presegle dolgoletno decembrsko povprečje, ponekod so zabeležili tudi po dvakrat in celo trikrat toliko padavin kot običajno. Sončnega vremena je opazno primanjkovalo, dolgoletno povprečje so nekoliko presegli le na Obali in Goriškem. Veliko bolj sivo je bilo v osrednji in vzhodni Slovenji, kjer niso dosegli niti dveh tretjin dolgoletnega povprečja. Povprečna januarska temperatura je bila v večjem delu Slovenije pod dolgoletnim povprečjem. Topleje je bilo le na zahodu in ponekod na severu države. Odkloni so bili v mejah običajne spremenljivosti. Izjemno obilna je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih. Padavin je glede na dolgoletno povprečje primanjkovalo le na jugozahodu in delu severozahodne Slovenije, drugod je bilo padavin precej več kot v dolgoletnem povprečju. Več kot 2,2-kratno količino padavin so zabeležili v večjem delu severovzhodne Slovenije; največji presežek je bil v Murski Soboti, kjer je bilo 2,5-krat toliko padavin kot običajno. Več sonca kot običajno je bilo le v jugozahodni Sloveniji in Goriških Brdih; drugod zaradi oblačnega vremena s pogostimi padavinami dolgoletnega povprečja osončenosti niso dosegli. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Povprečna februarska mesečna temperatura zraka je bila na Goriškem in v Julijcih nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, drugod je bilo le-to preseženo, vendar so bili odkloni v mejah običajne spremenljivosti. Skoraj povsod so namerili več padavin kot običajno, največji presežki glede na dolgoletno povprečje so bili v Pomur-ju, na severozahodu države in v pasu od Snežnika do Kamniško-Savinjskih Alp. Velika večina padavin je bila zabeležena v prvi tretjini meseca. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno le na severozahodu države, na Celjskem je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Največji presežek glede na dolgoletno povprečje so zabeležili v osrednji Sloveniji. Samo na Goriškem in Obali februarja 2009 niso zabeležili snežne odeje, gore pa so bile obilno zasnežene. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila z izjemo Kredarice povsod višja od dolgoletnega povprečja; v večini krajev so bila zimska jutra 1 do 2 °C toplejša kot običajno, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Najvišja odklona, ki presegata običajno spremenljivost, sta bila v Murski Soboti (2,5 °C) in Slovenj Gradcu (2,3 °C). Povprečna popoldanska temperatura je bila povsod v mejah običajne spremenljivosti; odklon je bil negativen v Ljubljani, Postojni, Novi vasi, Ratečah, Lescah in na Kredarici, največji je bil na Kredarici (-1 °C); v krajih s pozitivnimi odkloni le-ta večinoma ni presegel ene °C, največji odklon je bil na Obali (1,2 °C). Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2008/9 od povprečja 30-letnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2008/9 Murska Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2008/9 od povprečja 30-letnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2008/9 1°C 0°C Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v zimi 2008/9 od povprečja 1961-1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in winter 2008/9 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Povprečna temperatura zime 2008/9 je bila nad povprečjem, z izjemo Kredarice. V večjem delu Slovenije je bilo do 1 °C topleje kot običajno. Nad 1 °C toplejši od povprečja so bili Koroška, del Štajerske, severovzhodna Slovenija in Obala. Odkloni so v mejah običajne spremenljivosti povprečne zimske temperature zraka. Seveda ni pomembno le povprečje, dober pokazatelj temperaturnih razmer je tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Za prikaz pogostosti mrzlih zimskih juter smo izbrali prag -10 °C (slika 4). V vseh krajih so za dolgoletnim povprečjem zaostajali. V Ratečah je bilo 27 mrzlih dni, kar je 14 dni manj od dolgoletnega povprečja; največ mrzlih dni je bilo pozimi 1962/3, zabeležili so jih 62, najmanj v zimi 2006/7, ko so bili le trije taki dnevi. V Ljubljani je bilo 5 mrzlih dni (dva dni manj od povprečja), od sredine minulega stoletja je bilo brez mrzlih dni 9 zim, v zimi 1962/3 pa jih je bilo kar 31. V Novem mestu je bilo prav tako 5 mrzlih dni (povprečje je 10,5 dni), brez mrzlih dni je bila Ljubljana 7 zim, v zimi 1962/3 pa jih je bilo kar 38. V Prekmuiju so bili štirje mrzli dnevi (povprečje znaša 15 dni); brez mrzlih juter so bile tri zime, kar 48 tako mrzlih juter so našteli v zimi 1962/3. Veliko pogostejši so hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. V Ratečah so zabeležili 81 hladnih dni, kar je štiri dni manj od dolgoletnega povprečja, v zimi 1983/4 jih je bilo 91, samo 70 pa v zimi 2000/1. V Ljubljani jih je bilo 53, to je 10 dni manj kot običajno; od sredine minulega stoletja je bilo takih dni največ v zimi 1952/3, ko so jih našteli 80, najmanj v zimi 2006/7 (31). V Murski Soboti je bilo 60 hladnih dni, kar je 15 manj kot običajno; 89 hladnih dni je bilo v zimi 1998/9, samo 50 pa v zimi 1973/4. V Novem mestu je bilo 53 hladnih dni (17 manj od povprečja); najmanj hladnih dni je bilo v zimi 2006/7 (35 dni), v zimi 1962/3 jih je bilo kar 87. RATEČE LJL JBLJANA h ml milu, i - ■ .h .. Ii.......... 1 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 MURSKA SOBOTA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 NOVO MESTO 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below -10 °C Ledeni so dnevi, ko ostane temperatura ves dan pod lediščem. V Ratečah je bilo 27 ledenih dni, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja; največ jih je bilo v zimi 1968/9 (52 dni), najmanj pa 1974/5 le 4 dnevi. V Ljubljani je bilo 17 ledenih dni (3 dni manj od povprečja); najmanj jih je bilo v zimi 2006/7, največ v zimi 1962/3, bilo jih je 46. V Murski Soboti je bilo 18 takih dni, 6 manj kot običajno, največ jih je bilo v zimi 1962/3 (54 dni), najmanj pa 1974/5, samo dva dneva. V Novem mestu je bilo 20 ledenih dni, kar je toliko kot znaša dolgoletno povprečje; najmanj jih je bilo v zimi 2006/7, največ v zimi 1962/3, ko jih je bilo 51. 75 50 50 •a 25 25 0 0 50 50 = 25 = 25 0 0 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RATEČE LJUBLJANA 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 100 i MURSKA SOBOTA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Za Ljubljano, Kredarico in Mursko Soboto ter Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja (slika 6). V Ljubljani je bila v zimi 2008/9 najvišja temperatura 28. februarja 2009, izmerili so 16,3 °C, najnižja pa 9. januarja, -12,5 °C. V Ljubljani je bila na sedanji lokaciji meritev doslej najvišja temperatura v zimskih mesecih 19,7 °C v zimi 1997/8, najnižja pa v zimi 1955/6, ko je bilo -23,3 °C. Na Kredarici se je to zimo ohladilo na -22,6 °C (18. februar), najnižjo temperaturo doslej so izmerili v zimi 1984/5, bilo je -28,3 °C, nizko se je temperatura spustila tudi v zimah 1962/3 (-28 °C), 1978/9 (-27,8 °C) in 1955/6 (-27,7 °C). V zimi 2008/9 je bilo najtopleje 17. januarja, izmerili so 1,6 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 6. februarja, ko so izmerili 15 °C, najhladneje pa 9. januarja z -13,1 °C. V Biljah je bilo najtopleje 1. decembra, ko so izmerili 15,4 °C, najhladneje pa 4. januarja z -8,7 °C. Kljub temu, da je prav zima letni čas z največjim razponom naravne spremenljivosti, v zadnjih dvajsetih letih povsod prevladujejo pozitivni temperaturni odkloni od povprečja primerjalnega obdobja, kar potrjuje, da tudi povprečna zimska temperatura kaže trend naraščanja, tako v nižinskem kot tudi v gorskem svetu. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -8,4 °C, kar je 0,5 °C pod dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša je bila zima 1962/3 z -12,3 °C. Povprečna zimska temperatura zraka v Ratečah je bila -3,4 °C, to je 0,3 °C več od dolgoletnega povprečja; najbolj hladna doslej je bila zima 1962/3 s povprečno temperaturo -7,3 °C. V Murski Soboti je bila povprečna zimska temperatura zraka 0,7 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša zima je bila zima 1962/3 z -5,9 °C. V Novem mestu je bila povprečna temperatura zraka 0,8 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša zima je bila zima 1962/3 z -5 °C. V Ljubljani je bila povprečna temperatura zraka 0,9 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/3 s povprečno temperaturo -4,2 °C. V Portorožu je bila povprečna temperatura zraka 5,3 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/3 z 0,9 °C. Najtoplejša je bila povsod zima 2006/7. 100 75 75 ^ 50 50 25 25 0 75 75 50 = 50 25 25 0 0 32 53484848232332232323482323532323 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja C? 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -10 -15 -20 -25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 LJUBLJANA ^--v--y^^A v -- DEC JAN FEB DEC JAN FEB MURSKA SOBOT A \ J- mSJS v—V----MS DEC BILJE JAN FEB Aaa / ^ DEC JAN FEB Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature v zimi 2008/9 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961-1990 (debele črte) Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2008/9 (thin lines) and the average in the reference period 1961-1990 (bold lines) 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 8 i O 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 -2 -4 o (0 ro w 20 51/52 58/59 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 21. Number of days with precipitation at least 1 mm 51/52 58/59 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 50 50 40 30 20 10 - 50 50 40 40 c 30 = 30 20 10 10 0 0 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 22 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. Zima 2008/9 je bila s snegom precej radodarna predvsem v gorah in alpskih dolinah, po nižinah pa niso dosegli dolgoletnega povprečja dni s snežno odejo. V Ljubljani so v zimi 2008/9 zabeležili 34 dni s snežno odejo (povprečje je 50 dni); le en dan so zabeležili v zimah 1974/5 in 1988/9, kar 90 dni pa v zimi 1980/1. V Murski Soboti so z 20 dnevi za 18 dni zaostajali za dolgoletnim povprečjem; najmanj jih je bilo v zimah 1974/5 in 2006/7, kar 90 dni s snežno odejo je bilo v zimi 1962/3. V Ratečah, kjer pozimi sneg praviloma prekriva tla vse dni, je sneg ležal 90 dni (povprečje je 80 dni), 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 5 dni je tla prekrivala snežna odeja v zimi 1989/0. V Novem mestu so s 36 dnevi za 13 dni zaostali za dolgoletnim povprečjem; vse dni je tla prekrivala snežna odeja v zimi 1962/3, le dva dni je sneg ležal v zimi 1989/0. 0 51/52 58/59 100 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 NOVO MESTO 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 22. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 22. Number of days with snow cover at 7 a.m 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 51/52 58/59 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 150 -i LJUBLJANA m 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 Slika 23. Največja višina snežne odeje Figure 23. Maximum snow depth 600 500 400 EE ,0, B 300 c > 200 100 0 54/55 61/62 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 V Ljubljani je snežna odeja dosegla 23 cm (povprečje je 34 cm), kar je opazno manj od rekordnih 146 cm v zimi 1951/2; v dveh zimah pred tokratno je bila snežna odeja opazno nižja, pozimi 1988/9 snežne odeje ni bilo. V Murski Soboti so izmerili največ 7 cm, najdebelejšo snežno odejo so imeli v 100 75 75 ^ 50 = 50 25 25 0 75 75 = 50 50 25 25 0 0 50 0 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja zimi 1985/6 (61 cm), v zimi 1992/3 je snežna odeja dosegla komaj dva cm. V Novem mestu je snežna odeja dosegla 24 cm, kar 103 cm so namerili v zimi 1968/9, komaj 3 cm pa v zimi 1988/9. Na Obali in Goriškem snega ni bilo; kar je skoraj običajno, saj veliko zim na Goriškem in Obali mine brez snežne odeje; v zimi 1984/5 je na Goriškem zapadlo 17 cm snega. V Ratečah so namerili 163 cm snega, 68 cm več od povprečja in predstavlja peto najbolj zasneženo zimo doslej; največ snega je bilo v zimi 1951/2, kar 240 cm, samo 4 cm pa so imeli v zimi 1974/5. 500 400 300 200 100 0 NOV DEC JAN FEB Slika 24. Potek dnevne višine snežne odeje v novembru in zimi 2008/9 (modri stolpci) in v povprečju obdobja 1961-1990 (črna črte) Figure 24. Snow cover depth in November and winter 2008/9 (blue columns) and the average in the reference period 1961-1990 (black line) Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v novembru in zimi 2008/9 in povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 24), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju beležijo snežno odejo vse dni, na Kredarici je dosegla debelino 487 cm, kar je druga najvišja doslej; največja zimska debelina je bila 521 cm v zimi 1976/7, le 75 cm snega pa so namerili v zimi 2001/2. Vendar je potrebno poudariti, da je snežna odeja v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici navadno šele aprila. 1010 1000 990 ? 980 ■■p "B 970 960 950 LJUBLJANA A jA , A A ^ AM / 1 V V T v v DEC JAN FEB Slika 25. Potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v zimi 2008/9 (svetla črta) in v povprečju obdobja 19611990 (temnejša črta) Figure 25. Mean daily air pressure in winter 2008/9 (pink) and the average in the reference period 1961-1990 (dark line) Potek dnevnega zračnega pritiska smo prikazali za Ljubljano. V drugi polovici decembra in prvi polovici januarja smo imeli daljše obdobje visokega zračnega pritiska, takrat je bila zabeležena tudi najvišja vrednost te zime, v zadnji tretjini januarja se je pritisk spustil najnižje v zimi 2008/9, nizko se je spustil tudi v prvi tretjini februarja in na začetku decembra. 42 23902390235323482353239023907723902390239023 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica ccc 68 % 5 9 % SSE 39 m/s S 5 8 m/s N 91 % 191 m N 68 m/s 55 m NNW 7 5 m/s NNE 45 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje Slika 26. Vetrovne rože, zima 2OO8/9 Figure 26. Wind roses, winter 2OO8/9 9 o m N O 9 m/s 5 5 % N 16 m/s 7 O % NNW i° m/s 8 8 m NNE O.8 m/s NNW 13 %/s MME 3 6 % NNE 1.4 m/s 4 5 m NW o 9 m/s MC 15 9 % NE 1.1 m/s MU#1O6 % NW 1 1 m/s me 3 4 % NE 1.O m/s ME 16 % NE 4.O m/s 5O 6 % WNW 1 5 m/s CMC 4 5 % ENE O.8 m/s 5 1 m WNW 1 3 m/s cKic 1O5 % ENE 1.3 m/s eme 16 % ENE 3.3 m/s 5 6 % W 1.4 m/s 3 5 % E O 8 m/s 1O9 m E 15 m/s .„. 5 O % W 6.4 m/s W 14 m/s E 3 3 m/s 1 8 % WSW O8 m/s ece 55 % ESE 1.O m/s 5 6 m WSW 12 m/s ece 6 6 % ESE 1.4 m/s o 5 m WSW 5 5 m/s ece 5 5 % ESE 4.9 m/s 13 4 % SE 1.4 m/s SW 1 3 %/s 4 8 % SE 1.1 m/s SW O.7 m/s 17 5 m SE 6.O m/s SW 3.1 m/s 1 5 % SSW O.8 m/s cce 1OO % SSE 1.5 m/s 7 3 m SSW 13 m/s ccc 3 5 m SSE 1.3 m/s o 6 m SSW 5 5 m/s 8 3 m SSE 6.3 m/s _ 3 3 % S 14 m/s 3 o m S 13 m/s S 5 5 m/s 1 4 % N 5 5 m/s N io m/s N o 9 m/s 1 3 % NNE 13 m/s 1 7 % NNW 1 9 m/s 1 7 % NNE 3 5 m/s NNW 1.O m/s NNW O.7 m/s NNE 1.O m/s me 5 6 % NE 54 m/s 5 O % NW O.7 m/s 1OO m NE 1.5 m/s ME 5 7 % NE 5.3 m/s NW 1.1 m/s NW 3.O m/s 5 8 m WNW 1 4 m/s eme 8 9 % ENE 5.1 m/s 44 m WNW 1 o m/s ENE 59 m/s KA, 1 9 % W 17 m/s 4 5 % E 3 4 m/s .„. 3 o % W 15 m/s 56 8 m E 5 7 m/s »„. 9 7 % W 1 o m/s WSW 5 -1 %/s 119 % ESE 5 9 m/s 4 3 % WSW 1 3 m/s ece 57 7 % ESE 5 i m/ 1O3 m WSW O 9 m/s 1.6 % SW 59 m/s __ 38 3 % SE 3.6 m/s 4.9 % SW 1.4 m/s CE 5 4 % SE 1.6 m/s 9.5 % SW O.9 m/s 55 m SE O.7 m/s SSW 5 5 %/s cce 5 3 % SSE 1 5 m/s 8.1 % SSW 1 1 m/s cce 4 9 % SSE O.9 m/s SSW 1.5 m/s 7.3 % S 13 m/s S 13 m/s 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v zimi 2008/9. Preglednica 1. Meteorološki podatki v zimi 2008/9 Table 1. Meteorological data in winter 2008/9 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 -1,0 0,4 2,9 -4,5 13,5 -16,0 554 198 42 41 Kredarica 2514 -8,4 -0,5 -6,0 -10,8 1,6 -22,6 304 90 456 142 90 487 Rateče-Planica 864 -3,4 0,3 1,2 -7,1 13,0 -17,6 201 79 525 200 90 163 Bilje pri N. Gorici 55 4,1 0,7 9,1 0,1 15,4 -8,7 348 1 07 478 151 0 0 Letališče Portorož 2 5,3 1,3 10,0 1,8 15,6 -7,1 353 117 292 142 0 0 Godnje 295 3,1 0,8 8,0 -0,1 15,0 -7,5 343 423 136 3 5 Postojna 533 0,4 0,4 3,8 -2,3 13,2 -13,0 272 1 01 485 144 28 20 Kočevje 468 -0,5 0,2 3,5 -3,6 16,5 -18,6 450 153 41 29 Ljubljana 299 0,9 0,8 3,6 -1,6 16,3 -12,5 175 1 04 417 158 34 23 Bizeljsko 170 0,8 0,7 4,0 -2,0 15,8 -13,0 248 135 26 18 Novo mesto 220 0,8 0,9 4,0 -1,9 16,0 -15,1 171 78 299 166 36 24 Črnomelj 196 0,8 0,3 4,7 -2,7 17,3 -19,0 413 169 27 20 Celje 240 0,4 1,0 4,3 -2,8 15,7 -13,8 175 80 319 172 20 22 Maribor 275 0,7 0,8 4,0 -2,1 14,3 -11,8 191 86 257 161 42 19 Slovenj Gradec 452 -0,7 1,5 3,2 -3,6 13,8 -16,2 189 74 345 213 45 35 Murska Sobota 188 0,7 1,5 4,0 -2,2 15,0 -13,1 164 84 207 173 20 7 Lendava 190 1,2 0,9 4,8 -1,7 15,0 -11,7 243 107 17 25 LEGENDA/LEGEND: NV - nadmorska višina (m) OBS - število ur sončnega obsevanja TS - povprečna temperatura zraka (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) RR - višina padavin (mm) TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RP - višina padavin v % od povprečja TM - povprečni temperaturni minimum (°C) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) Za vrednotenje razmer še vedno uporabljamo obdobje 1961-90, saj se takrat posledice naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju še niso tako očitno odražale na vremenskih in podnebnih razmerah. Tudi večina predpisov in standardov je še vedno narejena na osnovi podatkov tega obdobja. SUMMARY Mean air temperature in winter 2008/9 was above the 1961-1990 normals with exception of the high mountains. Temperature anomaly up to 1 °C was registered in the most of Slovenia, above 1 °C was warmer in Koroška region, part of Štajerska region, in north-eastern Slovenia and on the Coast. Precipitation was the most abundant in Zgornje Posočje, where more than 750 mm fell. In Žaga precipitation exceeded 1050 mm. On the Coast and in Dolenjska, most of Štajerska region and in Prek-murje between 200 and 300 mm fell. The long-term precipitation average was exceeded everywhere, on some stations in north-western part of the country and in Koroška region twice the normal precipitation was registered. In lowland the snow cover duration was bellow the normals, in the mountains and in the Alpine valleys snow cover was abundant; in the western Julian Alps snow cover was exceptionally deep. Sunshine duration was exceeded in southwestern and part of western Slovenia and in Ljubljana with surroundings. The least sunshine according to average, up to 80 %, was in Koroška region and in part of Štajerska and Dolenjska region. 44 Meteorološka postaja Dravograd Meteorological station Dravograd Mateja Nadbath V Dravogradu, na severu Slovenije, se nahaja padavinska meteorološka postaja. Dravograd je kraj v Zgornji Dravski dolini. Postaja je v kraju od leta 1886. Slika 1. Geografska lega postaje (sliki 1 in 4: Atlas okolja, ARSO; sliki 2 in 3: Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Figure 1. Geographical position of station (from: Atlas okolja, ARSO and Interaktivni atlas Slovenije, 1998) Postaja je na nadmorski višini 385 m, na levem bregu Drave, na prisojnem pobočju. Pluviometer je na opazovalkinem vrtu. Od opazovalkine hiše je instrument oddaljen 10 m v smeri proti jugu, ravno toliko metrov je oddaljen od sosednje hiše na zahodu. V okolici pluviometra so še brajda na zahodni in severovzhodni strani, na severni strani je manjša vrtna lopa, na jugu pa je na strmem pobočju več nizkih sadnih dreves. Na vsaki padavinski postaji, tudi v Dravogradu, preko celega dne opazujemo pomembnejše atmosferske pojave (megla, slana, rosa, vrsta padavin (dež, toča, sneg, ...), viharni veter, nevihta itd.), čas začetka in konca vseh vrst padavin in važnejših atmosferskih pojavov. Enkrat dnevno, ob 7. uri po krajevnem času (ob 8. uri v poletnem času), pa merimo višino padavin in višino snežne odeje in novozapadlega snega. Na padavinski postaji opravlja opazovanja in merjenja priučen prostovoljni opazovalec. Opazovalci vse meritve in opazovanja vnašajo v padavinsko poročilo, ki ga mesečno pošiljajo na Urad za meteorologijo. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Meteorološka postaja Dravograd, proti severu (leva) in jugu slikana aprila 2007 (foto: P. Stele) Figure 2. Meteorological station Dravograd, photo was taken to the north (left) and to the south in April 2007 (Photo: P. Stele) Slika 3. Skica Dravograda, izdelana leta 1936 (avtorica: opazovalka Terezija Fiauš); z zeleno je označena lokacija meteorološke postaje v času avgust 1925-avgust 1936; z rdečo pa lokacija v času avgust 1936-september 1942 Figure 3 Sketch of Dravograd, made in 1936 by Terezija Fiauš; locations of meteorological station are marked: with green for period August 1925-August 1936 and with red for August 1936-September 1942 V Dravogradu smo z meteorološkimi meritvami začeli januarja 1886; kraj se je pod Avstro-Ogrsko imenoval Unterdrauburg. Prva prekinitev meteoroloških meritev in opazovanj je bila konec leta 1919. V tem času je bila to postaja III. reda, kar pomeni, da so poleg padavin in snežne odeje merili tudi temperaturo zraka. Avgusta 1925 so meritve in opazovanja ponovno stekla in so trajala do konca marca 1941. Od julija do konca septembra so meritve in opazovanja potekala še leta 1942. V tem času smo merili le višino padavin. Po II. svetovni vojni so se meteorološka opazovanja in meritve spet nadaljevala. V času od avgusta 1945 do konca junija 1949 je bila v Dravogradu sinoptična postaja, merili smo najširši nabor meteoroloških spremenljivk. Vzporedno s sinoptično postajo so pri elektrarni od leta 1947 potekale meritve in opazovanja tudi na padavinski postaji. Od julija 1949 do konca leta 1959 je bila v kraju klimatološka postaja, od leta 1960 dalje pa je tu samo padavinska postaja; meritve potekajo neprekinjeno do danes. Prvi opazovalec je bil Lenart Voglar, avgusta 1925 je z opazovanji in meritvami nadaljeval Volbenk Serajnik, sledili sta mu Terezija Fiauš in Ana Jevšenak. Po II. svetovni vojni so meteorološke meritve in opazovanja vršili: Ana Jevšenak, Jožica Pirnar, Nada Pristovnik, Janko Kuhar, Bernard Potočnik, 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Nikola Ignjatovič, Starika Hristovsola, Mirko Grgič, Slavko Pap, Viktor Gambret , Franc Ozvatič, Ivo Križevnik in Jože ter Betka Gostenčnik. Slednja opazuje še danes. V Dravogradu pade v referenčnem povprečju (1961-1990) letno 1135 mm padavin. Letno povprečje za zadnjih 18 let (1991-2008) je 1025 mm padavin; leta 2008 jih je padlo 1027 mm. ooo rWIKA ' OGHIHJ^KA LFIL JJUH. " -t* ■w KLEN K r-P| I.'HLHI' aoozr^-LCTAii-.-.L ¿CLNL.IE Fl Hg it ilih:::RÜ bnrflH* ■_E □ E H [■> L-Irli! -3 hrt L HO n:- BO J1 |fWK TS-TO G* po d} ¿i » ¡24 K- |iruar Slika 2. Cvetenje malega zvončka (Galanthus nivalis) v Sloveniji (povprečje za obdobje 1951-2007) Figure 2. Flowering of snow drop (Galanthus nivalis) in Slovenia (average, period of reference 1951-2007) Zimskim razmeram primerno je bilo nizko tudi izhlapevanje, med 0,2 in 0,3 mm vode dnevno. Izjema je bilo Primorje, kjer so vetrovni dnevi nekoliko povečali izhlapevanje, do povprečno 1,0 mm vode na dan. Mesečna vsota izhlapele vode je bila v večjem delu Slovenije manjša od 10 mm, v Primorju pa okoli 30 mm (preglednica 1), povsod kar nekajkrat nižja od količine padavin, ki so bile povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem. Vsaj polovico dni je bilo deževnih, nekateri med njimi so bili tudi sneženi dnevi. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, februar 2009 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, February 2009 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 8.1 8.2 12.6 12.2 1.8 2.4 3.1 3.5 9.8 9.7 -1.2 -0.2 4.9 5.2 10.7 9.8 0.1 0.8 5.4 5.6 Bilje 5.9 6.1 11.3 10.8 1.2 1.8 3.0 3.4 11.7 11.0 -1.1 -0.3 4.1 4.3 9.9 8.9 -0.2 0.4 4.3 4.6 Lesce 1.0 1.0 7.4 6.2 0.0 0.2 0.2 0.5 7.4 6.2 -3.0 -1.0 2.1 1.7 11.3 6.8 -2.1 -0.8 1.1 1.0 Slovenj Gradec 0.8 0.6 3.5 2.8 0.2 0.2 -0.2 -0.1 3.5 2.7 -1.7 -1.3 0.4 0.2 3.9 1.3 -1.6 -1.2 0.4 0.2 Ljubljana 1.2 1.2 7.6 6.5 0.1 0.2 0.8 1.0 8.4 6.6 -2.7 -0.7 2.8 2.5 11.8 8.5 -1.3 -0.5 1.5 1.5 Novo mesto 2.6 2.6 6.1 5.6 1.0 1.0 1.5 1.5 5.7 5.1 0.0 0.2 3.2 3.0 8.3 7.2 0.1 0.2 2.4 2.3 Celje 2.5 2.2 10.5 8.3 0.2 0.2 1.3 1.3 8.4 6.1 -2.0 -0.4 3.1 2.8 10.2 8.2 -0.9 -0.1 2.2 2.1 Maribor-letališče 3.0 3.0 9.0 8.1 -0.2 0.1 0.2 0.6 6.4 5.6 -2.8 -1.1 1.7 1.6 9.3 7.0 -0.6 -0.3 1.6 1.8 Murska Sobota 2.8 2.3 10.3 7.1 -0.2 -0.2 0.2 0.5 7.8 6.4 -2.4 -1.1 2.1 1.7 12.1 8.6 -0.5 -0.4 1.6 1.5 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) ■tai(5crn) max1. ■ Tial(5crn) min Portorož "tai(5cm) ma* BT!al(5cm) min Ljubljana ta i (5 c m) max. HT!al(5cm) min Murska Sobota Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, februar 2009 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, February 2009 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, februar 2009 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, February 2009 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 89 22 34 1 45 -19 41 2 1 44 -2 6 0 0 6 4 288 75 10 Bilje 66 14 27 108 -14 20 1 0 20 -3 1 0 0 1 1 225 41 2 Postojna 33 5 13 51 -3 6 0 0 6 -1 0 0 0 0 0 87 9 0 Kočevje 27 2 10 39 -15 2 0 0 2 -8 0 0 0 0 0 70 6 0 Rateče 5 0 1 6 -8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 0 0 Lesce 17 7 8 32 -7 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 51 0 0 Slovenj Gradec 18 3 10 31 -2 2 0 0 2 -2 0 0 0 0 0 48 2 0 Brnik 13 7 8 28 -10 0 0 0 0 -3 0 0 0 0 0 44 0 0 Ljubljana 28 12 30 70 4 0 0 4 4 -6 0 0 0 0 0 105 4 0 Sevno 33 4 22 60 -3 6 0 3 9 -1 0 0 0 0 0 89 12 0 Novo mesto 33 9 22 63 -1 3 0 2 5 -8 0 0 0 0 104 10 0 Črnomelj 40 11 23 74 -3 9 0 5 14 -4 0 0 0 0 105 14 0 Bizeljsko 38 7 19 64 -6 6 0 2 8 -5 0 0 0 0 100 8 0 Celje 31 6 14 51 -9 4 0 0 4 -8 0 0 0 0 82 7 0 Starše 38 5 15 58 -8 10 0 2 12 -1 0 0 0 0 90 16 0 Maribor 38 6 20 64 -1 9 0 2 10 -1 0 0 0 0 102 14 0 Maribor-letališče 39 4 15 58 -7 11 0 0 11 -1 0 0 0 0 93 15 0 Murska Sobota 39 6 17 62 6 9 0 2 12 2 0 0 0 0 94 16 0 Veliki Dolenci 34 4 19 57 -3 7 0 2 9 -2 0 0 0 0 83 12 0 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V severozahodni, severni in severovzhodni Sloveniji je padla 4 do 5-kratna količina običajnih padavin. Tako za razliko od prejšnjih let ogroženost naravnega okolja pred požari ni bila velika. Na Vipavskem pa so bili dnevi tudi dobro prepihani. Tam je burja predstavljala nevarnost za pšenične posevke, zlasti zato, ker je hladen veter izsuševal in odnašal vrhnjo plast zemlje in odkrival razrastišča. V osrednji Sloveniji je zapadlo od 25 do 30 cm snega, na Notranjskem še kakšen centimeter več. V severovzhodni Sloveniji debelina snežne odeje ni presegla 10 cm. V zimi (2008/9), od novembra do konca februarja, so bila tla pokrita s snegom v osrednji Sloveniji do 40 dni, v severovzhodni Sloveniji pa do 18 dni. V prvi tretjini meseca so občasno previsoke temperature zraka talile snežno odejo in popolnoma zasitile tla z vodo ter vztrajno polnila rečna korita. Bregove so prestopile Sotla in Dravinja, najhuje pa je bilo na ilirskobistriškem, kjer je reka Reka poplavila del mesta in okoliških vasi in tudi nekaj kmetijskih površin. Presežna voda je ponekod, zlasti na Ljubljanskem barju, zastajala na površini tal. Dokler so bila tla prekrita s snegom, so bile temperature tal blizu 0 °C. Ob toplih dneh so se temperature tal čez dan dvignile do 5 °C, na Obali in Goriškem celo do 10 °C. V območjih, kjer ni bilo snežnega pokrova, pa so se v hladnih nočeh temperature v vrhnjem sloju tal spustile pod 0 °C. Površinski sloj tal je občasno zamrzoval (preglednica 2, slika 3) RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY In February cold spells alternated to winter warm spells. In the most of the country monthly average temperature ranged from 1 to 2 °C, the exceptions were the Primorje region (4 to 5 °C) and the Alpine region where monthly averages remained close to -2.4 °C. The accumulation of temperature remained below the average, retaining most of the vegetation in deep quiescence. The exceptions were the early spring harbingers (hazel, snow drop and alder), which very first flowers were observed in February with no distinct decline earlier from the average. Abundant precipitation exceeded the evapotranspiration. Soil was abundantly wet and in the surface layer temporarily froze. Only in Primorje region strong bora wind temporarily dried the soil surface and sweeping of the soil. 54 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v februarju Discharges of Slovenian rivers in February Igor Strojan Vodnatost rek je bila februarja obilna. Pretoki so bili v povprečju 84 % večji kot navadno. K obilnosti vodnatosti so največ prispevala povečanja pretokov od 7. do 9. februarja. Pretoki so bili veliki v večjem delu države. Na pojav velikih pretokov je močno vplivalo taljenja snega. Več rek je prestopilo bregove. Poplavljale so reke Ljubljanica, Krka in večina manjših rek v severovzhodnem delu države (Ščavnica, Rogatnica, Pesnica), katerih pretoki so imeli ob visokovodnih konicah tudi 10 in več letno povratno dobo. Časovno spreminjanje pretokov Pretoki rek so bili v začetku februarja mali do srednji. 5. februarja so pretoki pričeli postopno naraščati, najprej v južnem delu države, kasneje tudi v ostalih predelih. Na večini rek so bili pretoki največji 7. februarja. Pretoki rek v severovzhodnem delu države so bili največji 8. in 9. februarja. Po povečanju pretokov so se ti vse do konca meseca večinoma zmanjševali (slika 3). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili na Dravinji, Savi v spodnjem toku, Krki, Ljubljanici in reki Reki. Pretoki so bili večinoma največji od 6. do 11. februarja (slika 3 in preglednica 1). Vsi srednji mesečni pretoki rek so bili občutno večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši pretoki so bili večinoma nekoliko večji kot navadno. Najmanjši so bili pretoki Soče in Vipave. Pretoki so bili najmanjši od 21. do 28. februarja (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in February 84 % higher if compared to discharges of long-term period 1971-2000. From 7 to 9 February some rivers also flooded. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja CATEZ 1,75 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek februarja 2009 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the February 2009 mean discharges of Slovenian rivers compared to February mean discharges of the long-term period BORL+FORMIN - GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 I RADOVLJICA 13 15 17 ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 29 31 -HRASTNIK -ČATEŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 -VELIKO SIRJE 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek februarja 2009 Figure 2. The February 2009 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 13 SOLKAN 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja iS 7. I 5 ! 3. a 2. 1 0 r 1 n n n n n Iff ¥ t nT X ill 111 if : ijl± .JL ij ; i // v//// / v / / f □ Qvk februar 2009 □ Qvk feb 1971 - 2000 4,0 ž ^3,0 5 H i 2,0 I 1,0 0,0 s Z / / / / / ^ / / / / / / / □ Qsr februar 2009 □ Qsr feb 1971 - 2000 5,0 £ 4,° s S £ 3,0 2,0 1,0 0,0 Hi ^ ✓ / / / / / / / f /' / / / / / / f / '/ / / / / A. □ Qnp februar 2009 □ Qnp feb 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki februarja 2009 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in February 2009 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki februarja 2009 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in February 2009 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Februar 2009 nQnp | sQnp | vQnp Februar 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 82 21 47,9 71,2 106 DRAVA BORL+FORMIN * 176 22 65,4 116 223 DRAVI NJA VIDEM * 5,9 21 2,7 5,5 11,2 SAVINJA VELIKO SIRJE 19,0 28 7,5 17,5 40,4 SOTLA RAKOVEC * 5,5 28 1,3 3,5 8,2 SAVA RADOVLJICA * 22,0 26 5,5 10,1 19,7 SAVA ŠENTJAKOB 40,0 1 20,7 35,9 89,3 SAVA HRASTNIK 123 27 51,2 79,4 104 SAVA ČATEŽ * 155 28 51,9 132 366 SORA SUHA 11,0 28 3,1 8,0 24,4 KRKA PODBOČJE 21,0 28 7,0 21,4 45,7 KOLPA RADENCI 18,0 28 4,4 15,2 33,8 LJUBLJANICA MOSTE 41,0 28 5,0 25,2 105 SOČA SOLKAN 14,8 19 12,1 28,6 75 VIPAVA DOLENJE 3,6 28 2,0 3,8 7,2 IDRIJCA PODROTEJA 2,4 26 1,0 2,1 3,3 REKA C. MLIN 4,2 28 0,8 2,4 5,7 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 137 63,9 91,1 161 DRAVA BORL+FORMIN * 272 132 167 270 DRAVI NJA VIDEM * 20,8 3,5 11,8 26,2 SAVINJA VELIKO SIRJE 61,7 11,7 37,3 87,5 SOTLA RAKOVEC * 20,1 1,9 10,6 33,3 SAVA RADOVLJICA 37,2 8,8 21,7 72,9 SAVA ŠENTJAKOB 82 27,3 59,7 193 SAVA HRASTNIK 251 61,4 119 198 SAVA ČATEŽ * 415 90,4 237 596 SORA SUHA 32,2 4,57 16,9 56,9 KRKA PODBOČJE 94,4 10,6 50,24 123 KOLPA RADENCI 91,1 8,96 48,6 128 LJUBLJANICA MOSTE 105 10,3 54,2 154 SOČA SOLKAN 115 24,1 64,5 218 VIPAVA DOLENJE 15,9 3,0 9,4 28,2 IDRIJCA PODROTEJA 10,3 1,8 7,0 22,4 REKA C. MLIN 31,5 1,0 9,6 28,2 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 403 9 85 170 438 DRAVA BORL+FORMIN * 547 9 171 273 533 DRAVI NJA VIDEM * 99,3 8 4,8 45,7 149 SAVINJA VELIKO SIRJE 234 7 12,8 154 446 SOTLA RAKOVEC * 46,7 9 2,2 45,7 197 SAVA RADOVLJICA * 114 7 24,1 72,2 372 SAVA ŠENTJAKOB 324 7 51,1 199 900 SAVA HRASTNIK 703 7 90,8 275 595 SAVA ČATEŽ * 1294 8 116 601 1685 SORA SUHA 108 7 5,3 72,3 294 KRKA PODBOČJE 272 9 16,6 127 295 KOLPA RADENCI 352 7 12,6 252 742 LJUBLJANICA MOSTE 204 7 15,7 139 242 SOČA SOLKAN 501 7 50,0 341 1419 VIPAVA DOLENJE 52,0 7 3,6 41,0 113 IDRIJCA PODROTEJA 47,0 6 2,2 44,1 151 REKA C. MLIN 260 11 1,7 67,2 174 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki rek februarja 2009 ob 7:00 * discharges in February 2009 at 7:00 a.m. 58 Temperature rek in jezer v februarju Temperatures of Slovenian rivers and lakes in February Barbara Vodenik Februarja je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 4,9 °C, obeh največjih jezer pa 1,9 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,5 °C višja, temperatura obeh največjih jezer pa za 0,9 °C nižja. Glede na prejšnji mesec so se reke ohladile v povprečju za 1,1 °C, jezeri pa za 0,9 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v februarju Po kratkotrajni ohladitvi v začetku meseca so temperature v nekaj dneh narasle in 8. oz. 11. februarja dosegle najvišje mesečne vrednosti. Temperature rek so se, z izjemo Idrijce v Podroteji, zatem postopoma zniževale vse do konca druge tretjine meseca, ko so bile pri večini izbranih rek izmerjene najnižje mesečne vrednosti. Proti koncu meseca so se temperature rek spet nekoliko zvišale. Temperatura Blejskega jezera kaže podobno spreminjanje, le da so amplitude veliko manjše. Bohinjsko jezero je bilo cel mesec zamrznjeno. Blejsko jezero je bilo od Bohinjskega v povprečju toplejše za 3,8 °C. -MURA - G.RADGONA - - SAVINJA-VELIKO SIRJE -SAVA-RADOVLJICA ■ SAVA - ŠENTJAKOB pa 5 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - IDRIJCA-PODROTEJA ■ K. BISTRICA - KAMNIK TE 5 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - SAVINJA-NAZARJE ■ - SAVINJA-LASKO Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v februarju 2009 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2009 measured daily at 7:00 AM 15 15 U 10 15 15 •o 10 •o 10 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja -LJUBLJANICA - MOSTE ■ SOCA - SOLKAN 9 11 13 -KRKA-PODBOČJE 19 21 23 25 - - SORA-SUHA 7 9 11 13 -BLEJSKO J. - MLINO 17 19 21 23 25 27 29 31 BOHINJSKO J. - SVETI DUH 15 15 Ü 10 rj 10 15 15 rj 10 Ü 10 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v februarju 2009 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2009, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v januarju so bile 1 °C višje, obeh jezer pa 0,6 °C nižje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 1,5 °C (Sora v Suhi) do 7,1 °C (Idrijca v Podroteji). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 3,2 °C, Bohinjskega pa 0 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju, in sicer za 1,9 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 3,5 °C (Sora v Suhi) do 7,8 °C (Idrijca v Podroteji). Povprečna temperatura rek je bila 4,9 °C, kar je za 0,5 °C več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 3,8 °C, Bohinjskega pa 0 °C, kar je za 0,2 °C, oziroma 1,6 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Bohinjskem jezeru, in sicer za 1,6 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje enake obdobnim vrednostim, temperaturi jezer pa za 1,3 °C nižje. Najvišje temperature rek so bile od 5 °C (Mura v Gornji Radgoni) do 8,8 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 4,6 °C, kar je enako obdobni vrednosti, Bohinjskega pa 0 °C, kar je 2,6 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Bohinjskem jezeru, in sicer za 2,6 °C. Bohinjsko jezero je bilo cel mesec zamrznjeno. 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v februarju 2009 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2009 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Februar 2009 Tnk °C dan Februar obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 2.2 18 0.1 2.1 4.0 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 2.5 20 0.0 1.6 5.6 SAVA RADOVLJICA 3.1 3 0.0 1.4 4.2 SAVA ŠENTJAKOB 4.5 20 0.8 3.0 5.2 IDRIJCA PODROTEJA 7.1 3 4.5 7.0 8.1 K. BISTRICA KAMNIK 3.7 19 0.2 3.6 7.0 SAVINJA NAZARJE 2.1 19 0.0 0.7 3.8 SAVINJA LAŠKO 1.8 20 0.0 0.7 4.0 LJUBLJANICA MOSTE 4.5 21 1.0 4.5 7.8 KRKA PODBOCJE 5.4 21 0.0 3.5 6.6 SORA SUHA 1.5 19 0.0 1.1 4.2 REKA CERKVEN. MLIN 3.1 2 0.0 1.3 5.0 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 3.6 1.8 4.1 6.7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 4.1 1.2 3.9 6.4 SAVA RADOVLJICA 4.6 0.9 3.2 5.3 SAVA ŠENTJAKOB 5.2 2.8 4.6 6.1 IDRIJCA PODROTEJA 7.8 5.7 7.6 8.4 K. BISTRICA KAMNIK 5.1 1.6 5.0 8.5 SAVINJA NAZARJE 4.1 0.1 2.7 5.4 SAVINJA LAŠKO 4.0 0.3 3.1 6.0 LJUBLJANICA MOSTE 5.0 2.9 6.0 9.9 KRKA PODBOCJE 6.9 1.0 5.8 8.3 SORA SUHA 3.5 0.3 3.2 6.4 REKA CERKVEN. MLIN 5.3 0.0 3.9 8.2 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 4.9 8 3.2 5.9 9.8 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 5.5 11 2.8 6.1 9.1 SAVA RADOVLJICA 5.9 8 3.5 5.0 7.0 SAVA ŠENTJAKOB 5.8 11 4.6 6.1 7.8 IDRIJCA PODROTEJA 8.0 5 6.7 8.0 8.7 K. BISTRICA KAMNIK 6.4 8 3.4 6.4 10.4 SAVINJA NAZARJE 6.2 8 1.0 5.0 7.8 SAVINJA LAŠKO 5.8 8 0.8 5.8 8.9 LJUBLJANICA MOSTE 5.6 12 3.6 7.6 9.8 KRKA PODBOCJE 8.8 8 3.0 7.9 10.0 SORA SUHA 6,3 8 1.8 5.3 9.2 REKA CERKVEN. MLIN 6.8 7 0.0 6.5 11.2 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Februar 2009 Tnk °C dan Februar obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 3.2 18 0.0 1 1.2 3.5 5.2 0.0 0.8 3.7 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 3.8 0.0 2.2 4.0 5.7 0.0 1.6 5.1 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 4.6 5 0.0 1 3.0 4.6 6.0 0.0 2.6 6.8 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers in February were 0,5 °C higher, whereas the temperatures of Slovenian lakes were 0,9 °C lower. 62 Višina in temperatura morja v februarju Sea levels and temperature in February Mojca Robič Srednja mesečna višina morja v februarju je bila močno nadpovprečna, tudi najvišja in najnižja mesečna višina sta bili nadpovprečni. Morje je kar desetkrat preseglo opozorilno vrednost in poplavilo nižje ležeče dele obale. Srednja temperatura morja je bila nekoliko nadpovprečna, in se preko meseca ni veliko spreminjala. Razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo je bila le 1.6oC. Višina morja v februarju Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo prvo polovico meseca je bilo morje močno nadpovprečno, v drugi polovici pa povprečno visoko. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja februarju 2009 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of February 2009 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: feb.09 feb 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 231 180 206 230 NVVV 324 232 281 344 NNNV 141 102 127 164 A 183 130 154 180 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude 60 50 40 30 20 '§■ 10 S I 0 i -10 o -20 A -H Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v decembru 2008 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti v februarju 2009. Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in February 2009. 40 30 20 10 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 ^—Odkloni višin morja — Odkloni zračnih pritiskov Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila v primerjavi z obdobjem 1960-90 močno nadpovprečna, celo višja od najvišje izmerjene v obdobju. Tudi najvišja in najnižja mesečna višina sta bili nadpovprečni. Izjemno velika 183 cm je bila mesečna amplituda (preglednica 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja gladina 141 cm je bila izmerjena 25. februarja ob 16:00, najvišja, 324 cm, kar je 30 cm nad obalno črto, pa 8. februarja ob 8:30 (preglednica 1 in slika 2). V prvi polovici februarja je vremensko dogajanje zelo pestro in je močno vplivalo na višino morja. Morje je bilo močno povišano in je kar desetkrat preseglo opozorilno vrednost in za kratek čas poplavilo najnižje ležeče dele obale. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 3 5 7 9 11 13 19 21 23 H Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja februarja 2009 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in February 2009 and difference between them (Hres) 11 13 15 17 19 21 23 25 Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v februarju 2009 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in February 2009 Ha 350 300 250 200 150 100 50 35 7 9 27 dP Vs Vv 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Predvidene višine morja v aprilu 2009 80 T 11:34 22:25 12:16 22:46 13:48 23:00 17:16 22:25 17:58 18:16 5:16 18:37 60 -- - 40 -- 20 -t —t v 0 -- v t* K A * v i A A v f ■s S -M i; -20 -- Jr ) V 4 I * \ 5 1 \ V 6 v 1 - -40 -- A 4 -60 -80 4:58 16:34 5:25 16:58 5:57 17:24 6:45 21 :12 8:31 10:28 1:00 11:31 11:01 22:01 11:52 22:31 13:07 22:57 14:55 23:25 60 40 -t t- A 20 r 4 t • X v / \ 'S 0 \ <- v L "i"1 v % n 7t \ ) 1 V 2 -20 J 4 1- \ n v 0 h v 2 3 J -40 t <- A i t— \ i -60 J -80 4: 3 4 6 :0 7 5 :1 3 1 6:4 6 6 : 01 1 7 :4 3 7 :0 1 1 9 :5 2 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v aprilu 2009 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in April 2009 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v februarju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v decembru je bila nekoliko nadpovprečna glede na obdobje 1992-2006. Temperatura se je prvih deset dni zviševala, nato stagnirala in se med 15. in 19. februarjem spustila za stopinjo in pol. Do konca meseca se nato ni več mnogo spreminjala. Razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo je bila le 1.6 °C (slika 5, preglednica 2). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v februarju 2009 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in February 2009 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v februarju 2009 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 15-letnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in February 2009 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Februar 2009 °C Februar 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 8.5 Tsr j 9.3 Tmax 1 10.1 5.7 6.8 7.6 7.3 8.5 10.0 9.5 10.6 12.2 SUMMARY Mean se level in February was extremely high. The highest and the lowest sea levels were also above average comparing to long-term period. The highest sea level 324 cm was recorded on February 8th. Sea temperature was little higher than average, the amplitude was very small, only 1.6 °C. 66 Zaloge podzemnih vod v februarju 2009 Groundwater reserves in February 2009 Urša Gale Februarja so v aluvialnih vodonosnikih prevladovale nadpovprečne vodne zaloge. V osrednjem delu Prekmurskega polja, na Vrbanskem platoju ter na Murskem, Ptujskem in Ljubljanskem polju so bile zabeležene zelo visoke zaloge podzemnih vod. Po dveh letih in pol so se gladine podzemne vode v osrednjem delu Apaškega polja dvignile na običajno raven. Podzemna voda je po petih mesecih zopet dosegla višino dna vodnjaka v Brunšviku na Dravskem polju. Podpovprečne vrednosti nivojev podzemnih vod so bile poleg osrednjega dela Dravskega polja zabeležene še v vodonosniku Vipavske doline in v delu vodonosnika Kranjskega polja, kjer je režim nihanja odvisen od vodnatosti reke Kokre. Gladine vode na območju izvirov Dinarskega krasa so bile v prvi polovici nad običajnimi vrednostmi, v drugi polovici pa so se na nekaterih merilnih mestih znižale pod dolgoletno povprečje. Padavine so bile v februarju na območjih večine aluvialnih in kraško razpoklinskih vodonosnikov presežene, ponekod pa so bile v razponu običajnih mesečnih vrednosti. V višjih alpskih in predalpskih legah so se februarja padavine pojavljale v obliki snega, v nižinah pa je večinoma padal dež. Na območju aluvialnih vodonosnikov je bil padavinski presežek največji na območju Murske kotline, kjer je padlo za polovico več padavin, kot je značilno za ta mesec. Tudi na območju vodonosnikov Vipavsko-Soške doline in Ljubljanske kotline je bil februarja zabeležen padavinski presežek, vendar ta ni presegal ene tretjine običajnih februarskih količin. Na območju vodonosnikov Celjske in Dravske kotline je padla povprečna količina padavin. Na območju visokega dinarskega krasa in v zaledju izvira Bilpe je februarja padlo približno toliko padavin, kot je značilno za ta mesec. Na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov je bil padavinski presežek največji v zaledju izvira Velikega Obrha. Tam so zabeležili približno dve petini padavin več, kot znaša dolgoletno povprečje. Večina padavin je padla v prvi polovici meseca. Tedaj je bilo dni brez padavin zelo malo. Februarja so se gladine podzemne vode na nekaterih merilnih mestih zvišale, na nekaterih pa znižale. Dvigi podzemne vode so prevladovali v vodonosnikih Murske, Dravske in Ljubljanske kotline, upadi pa v vodonosnikih Brežiškega in Čateškega polja ter v spodnje Savinjski in Vipavsko-Soški dolini. Največji absolutni dvig je bil s 107 cm zabeležen na merilnem mestu v Mostah na Kranjskem polju. Največji relativni dvig je bil februarja zabeležen na Apaškem polju v Žepovcih, kjer se je podzemna voda dvignila za 32 % največjega razpona nihanja na merilnem mestu. Največji upadi so bili v februarju zabeleženi v Medlogu v spodnji Savinjski dolini. Na merilnem mestu 1941 Medlog, kjer je režim nihanja odvisen predvsem od dotokov iz obrobja vodonosnika in od infiltracije padavin, je bil februarja zabeleženo 277 cm znižanje gladine, kar predstavlja 66 % znižanja glede na največji razpon nihanja na merilnem mestu. V istem kraju, vendar na merilnem mestu 1730 Medlog, je znižanje gladine znašal 137 cm, kar znaša 53 % razpona nihanja na tem merilnem mestu. Merilno mesto 1730 Medlog je locirano ob reki Savinji, katera pogojuje režim nihanja gladine podzemne vode na tem območju. Izviri visokega dinarskega krasa so bili pretežni del februarja nadpovprečno vodnati, gladine izvirov nizkega dinarskega krasa pa so se nad dolgoletnim povprečjem bile le prvo polovico meseca, nato pa znižale pod običajne vrednosti. Informacijo o hidrološkem režimu nam poleg zveznega spremljanja vodostajev lahko poda tudi specifična električna prevodnost izvirske vode. S tem parametrom ocenjujemo mineralizacije vode. Nihanje vrednosti specifične električne prevodnosti vode je na krasu praviloma obratno sorazmerna nihanju gladine vode na izviru (sliki 1 in 2). 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja □ Nivo —SEP Slika 1. Nihanje gladine in specifične električne prevodnosti vode na izviru Podroteje. Figure 1. Water level and specific electrical conductivity oscillation at Podroteja spring. □ Nivo—SEP Slika 2. Nihanje gladine in specifične električne prevodnosti vode na izviru Bilpe. Figure 2. Water level and specific electrical conductivity oscillation at Bilpa spring. Slika 3. Deževni februarski dan v Bovški kotlini (foto: K. Kroflič) Figure 3. Rainy day in the beginning of the February in Bovec basin (Photo: K. Kroflič) Gladine podzemnih vod so se februarja zvišale na večini merilnih mestih vodonosnikov Murske, Dravske in Ljubljanske kotline, zaradi česar je prišlo do povečanja vodnih zalog. Zaradi upada podzemne vode na večini merilnih mest spodnje Savinjske doline, Krško-Brežiške kotline in Vipavsko-Soške doline so se zaloge podzemnih vod v tem mesecu zmanjšale. V primerjavi z istim mesecem pred enim letom je bilo februarja letos stanje zalog podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih bolj ugodno. Februarja 2008 so bile na večini merilnih mest na območju vodonosnikov Apaškega polja, Vrbanskega platoja ter Dravskega, Kranjskega in Sorškega polja zabeleženi zelo nizke gladine podzemne vode. Nizke zaloge so februarja pred enim letom prevladovale tudi v vodonosnikih Krškega in Šentjernej skega polja ter v vodonosnikih spodnje Savinjske doline, doline Kamniške Bistrice in Vipavsko-Soške doline. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje 100 70 40 10 -20 -50 -80 -110 -140 -170 S- & 4> c£ <£> ■f , Skopice - Krško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Britof - Kranjsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 ^ ¿P ^ J> ¿P ^ ^ & <& ^ & <*? & <š> ,<5> Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 & <*? & d? MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2009: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2009: onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 42 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM25 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v februarju 2009 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in February 2009 mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA postaja month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. OMS Ljubljana Ljubljana Figovec 98 8 26 0 0 0 11 0 0 Ljubljana Bežigrad 96 3 28 0 0 0 6 0 0 Maribor center 87 9 20 0 0 0 14 0 0 DMKZ Celje 96 6 28 0 0 0 14 0 0 Trbovlje 93 5 49 0 0 0 14 0 0 Hrastnik 96 6 34 0 0 0 8 0 0 Zagorje 91 7 30 0 0 0 14 0 0 Nova Gorica 95 4 14 0 0 0 9 0 0 OMS Ljubljana Vnajnarje 96 1 13 0 0 0 5 0 0 Šoštanj 96 3 80 0 0 0 17 0 0 Topolšica 95 3 88 0 0 0 19 0 0 EIS TEŠ Veliki Vrh 96 9 204 0 0 0 28 0 0 Zavodnje 96 4 72 0 0 0 25 0 0 Velenje 96 2 37 0 0 0 10 0 0 Graška Gora 96 5 80 0 0 0 23 0 0 Pesje 95 4 51 0 0 0 14 0 0 Skale mob. 96 2 104 0 0 0 23 0 0 Kovk 94 7 76 0 0 0 16 0 0 EIS TET Dobovec 86 8 93 0 6 0 20 0 0 Kum 95 3 23 0 0 0 9 0 0 Ravenska vas 96 5 32 0 0 0 12 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 86 12 28 0 0 0 17 0 0 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v februarju 2009 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in February 2009 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / MERILNA MREŽA month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 98 84 252 4 4 0 180 Ljubljana Bežigrad UB 93 48 147 0 0 0 112 Maribor center UT 94 42 119 0 0 0 87 DMKZ Celje UB 89 26 95 0 0 0 59 Trbovlje UB 92 17 52 0 0 0 35 Murska S. Rakičan RB 87 17 68 0 0 0 22 Nova Gorica UB 96 43 122 0 0 0 75 Koper UB 95 26 90 0 0 0 35 OMS Ljubljana Vnajnarje RB 93 6 42 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje RB 95 6 66 0 0 0 Skale mob. RB 96 12 61 0 0 0 EIS TET Kovk RB 96 9 39 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* RB 56 4 42* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v februarju 2009 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in February 2009 MERILNA MREŽA mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad* UB 92 1.0 2.6* 0* Maribor center UT 96 0.7 1.6 0 DMKZ Celje UB 96 1.0 2.1 0 Trbovlje UB 95 1.1 2.6 0 Krvavec RB 95 0.2 0.4 0 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v februarju 2009 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in February 2009 MERILNA postaja podr month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MREZA >CV % pod cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan Krvavec RB 96 82 105 0 0 103 0 0 Iskrba RB 94 48 124 0 0 116 0 0 Otlica RB 95 70 131 0 0 124 1 1 Ljubljana Bežigrad UB 96 22 115 0 0 100 0 0 DKMZ Maribor center UB 95 26 74 0 0 69 0 0 Celje UB 96 29 96 0 0 76 0 0 Trbovlje UB 94 29 103 0 0 88 0 0 Hrastnik SB 96 34 110 0 0 93 0 0 Zagorje* UT 89 20 98* 0* 0* 66* 0* 0 Nova Gorica UB 90 26 106 0 0 80 0 0 Koper UB 96 50 100 0 0 85 0 0 Murska S. Rakičan* RB 87 34 72* 0* 0* 66* 0* 0 OMS Ljubljana Vnajnarje RB 100 69 140 0 0 133 1 1 MO Maribor Maribor Pohorje RB 79 64 99 0 0 93 0 0 EIS TEŠ Zavodnje RB 96 59 105 0 0 103 0 0 Velenje UB 96 41 111 0 0 90 0 0 EIS TET Kovk RB 96 53 100 0 0 90 0 0 EIS TEB Sv.Mohor* RB 89 47 101* 0* 0* 98* 0* 0 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v februarju 2009 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in February 2009 MERILNA mesec dan / 24 hours kor. MREŽA >MV faktor postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. DMKZ Ljubljana Bežigrad UB 100 39 68 9 21 1.24 Ljubljana BF* (R) UB 100 38 69 7 21 OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 99 55 96 12 31 1.30 DMKZ Maribor center UT 99 37 70 5 16 1.19 MO Maribor Maribor Tabor UB 100 33 58 3 17 1.30 EIS Celje EIS Celje* UT Celje UB 100 40 61 10 27 1.12 Trbovlje UB 99 48 114 12 28 1.27 DMKZ Zagorje UT 100 55 95 17 30 1.30 Murska S. Rakičan RB 91 29 55 2 20 1.22 Nova Gorica UB 99 33 64 4 8 1.20 Koper UB 81 26 60 1 1 1.30 Iskrba (R) RB 100 16 26 0 5 OMS Ljubljana Vnajnarje* RB EIS TEŠ Pesje RB 98 22 42 0 9 Skale mob. RB 100 23 42 0 11 1.30 EIS TET Prapretno RB 91 30 46 0 13 1.30 EIS Anhovo Morsko (R) RI 89 30 86 2 7 Gorenje Polje (R) RI 100 39 109 7 9 ** Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilnik je v popravilu / No data due to lightnig stroke - monitor is in repair (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v februarju 2009 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in February 2009 MERILNA Cmax MREZA postaja podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF. UB 100 28 51 DKMZ Maribor center UT 100 28 51 Maribor Vrbanski plato UB 100 25 54 Iskrba RB 86 11 24 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v pg/m3 v februarju 2009 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m3 in February 2009 MERILNA mreZa postaja podr. 0/ % pod etil- m,p- o- n- iso- n-benzen toluen benzen ksilen ksilen heksan heptan oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad* UB Maribor* UT Opomba: ni podatkov zaradi okvare merilnikov / no data due to the monitoring malfunction Ljubljana Figovec Ljubljana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Vnaj narj e Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 5 10 15 20 25 30 35 40 cp(^g/m3) ■ št.prekoračitev urne MV od začetka leta g št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v februarju 2009 ter število prekoračitev mejne urne in mejne dnevne koncentracije Figure 1. Mean SO2 concentrations in February 2009 with the number of exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Figove c Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlje Nova Gorica Koper Mursla S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk Sv.Mohor* I I 150 Mg/m3 I Cp (|g/m3) Cmax ur. (|g/m3) I št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v februarju 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in February 2009 with the number of 1-hr limit value exceedences 0 Ljublj ana Bežigrad 1 1 1 1 1 Maribor center 1 1 1 1 Celje 1 1 1 Velenje 1 1 1 1 1 m T Trbovlj e 1 1 O Hrastnik 1 1 1 Zagorj e * 1 1 1 1 1 Nova Gorica ■ 1 1 1 Koper 1 1 1 Murska S. Rakičan* 1 1 Vnaj narj e 1 1 1 1 1 Maribor Pohorj e 1 1 P Krvavec 1 1 D Ž Iskrba 1 1 1 3 Otlica 1 1 Zavodnj e 1 1 1 1 1 Kovk 1 1 1 Sv.Mohor* , 1 1 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(|g/m3) g št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta g št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v februarju 2009 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v februarju 2009 Figure 3. Mean O3 concentrations in February 2009 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Ljubljana BF* (R) Ljubljana Figovec . 1 1 1 1 1 Maribor center . 1 1 1 1 1 Maribor Tabor 1111111111111............................... , , 1 1 EIS Celje* 1 1 lil 1 , . 1 1 1 Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica .................................... 1 1 1 1 1 Koper Iskrba (R) ....................... : : 1 1 1 Vnajnarje* 1 1 1 1 1 1 ■ 1 1 1 Pesje Skale mob. Prapretno ■m.....................1.............. 1 1 1 1 ■ 1 1 1 1 1 Morsko (R) ■ 1 1 1 1 1 Gorenje Polje (R) , , , 1 0 10 20 30 40 50 60 cp(|g/m3) g št.prekoračitev 24-urne MV ||| št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v februarju 2009 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in February 2009 with the number of 24-hrs limit value exceedences 140 Ljubljana Bež. -£-Maribor center -------Celje -g-Trbovlje Zagorje -x-Koper ---Nova Gorica ---Murska S.Rakičan Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|ig/m3) v februarju 2009 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (ig/m3) in February 2009 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja —■—Ljubljana BF —■—Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (|ig/m3) v februarju 2009 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (ig/m3) in February 2009 SUMMARY Air pollution in February 2009 was lower than in January, except slightly higher ozone. February was unseasonably warm, temperature inversions were less frequent in the days of dry weather. The limit daily concentration of PM10 was exceeded up to 17 times at Zagorje traffic station in the region of Zasavje, which - regarding air quality - has very unfavourable conditions. SO2 concentrations were low with slightly higher values around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. The far highest NO2 concentrations with four exceedences of the hourly limit value occurred at the traffic urban spot of Ljubljana-Figovec. CO and ozone were below the limit values. 83 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - februar 2009 Earthquakes in Slovenia - February 2009 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2009 zapisali 170 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 43 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za eno uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2009 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - februar 2009 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in February 2009 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Prebivalci Slovenije so v februarju čutili dva potresa. Prvi potres je bil 6. februarja ob 2. uri in 18 minut po UTC, oziroma 03:18 po lokalnem, srednjeevropskem času. Potres je imel magnitudo 2,4, njegovo žarišče je bilo v bližini Podbočja. Poročila o tem, kako so ga prebivalci čutili, so prispela iz Podbo-čja, Kostanjevice na Krki, Brežic, Cerkelj ob Krki, Krškega, Krške vasi, Leskovca pri Krškem, Jesenic na Dolenjskem, Šentjerneja, Gradca v Beli krajini in okoliških krajev. Prebivalci v bližini JE Krško so pomislili, da se kaj dogaja na elektrarni. Kljub majhni moči je potres domnevno povzročil nekaj poškodb na starih in zapuščenih objektih v epicentralnem območju. 16. februarja ob 15. uri in 44 minut po UTC (16:44 SEČ) so se zatresla tla v okolici Metlike. O tem so poročali prebivalci Metlike, Suhorja, Semiča, Kostanjevice na Krki in okoliških krajev. Potres magnitude 2,0 je ponekod spremljalo bobnenje. Konec februarja se je povečala seizmična aktivnost v okolici Gorenje vasi, kjer je bilo zabeleženih veliko šibkih potresov. Najmočnejši v seriji je imel magnitudo 1,9. Ni podatkov, da bi te potrese čutili prebivalci bližnjih krajev. Februarja smo za omenjena potresa poslali 243 vprašalnikov o potresnih učinkih, v letu 2009 pa skupno 1.265 vprašalnikov. 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - februar 2009 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - February 2009 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2009 2 1 3 42 45,74 15,40 2 1.0 Žumberak, Hrvaška 2009 2 2 7 7 46,02 14,29 5 1,0 Žažar 2009 2 2 21 33 46,28 13,64 8 1,3 Kobarid 2009 2 3 2 30 46,45 13,55 14 1,9 Cave del Predil, Italija 2009 2 4 2 12 45,44 15,46 13 1,2 Duga Resa, Hrvaška 2009 2 4 16 30 46,31 13,60 8 1,0 Bovec 2009 2 6 1 40 45,86 15,49 5 1,3 Podbočje 2009 2 6 2 18 45,86 15,47 9 III* 2,4 Podbočje 2009 2 6 12 58 45,85 15,49 5 1,3 Podbočje 2009 2 6 14 56 46,52 13,86 9 1,0 Gozd Martuljek 2009 2 6 15 31 45,85 15,49 7 1,6 Podbočje 2009 2 7 18 0 46,27 16,55 29 1,5 Ludbreg, Hrvaška 2009 2 7 23 20 45,63 14,23 13 1,1 Zagorje - Bač 2009 2 8 14 37 45,43 14,37 7 1,3 Klana, Hrvaška 2009 2 9 8 44 46,57 15,33 3 1,1 Janževski Vrh 2009 2 9 9 10 45,85 15,49 6 1,1 Podbočje 2009 2 10 17 56 45,67 15,58 15 2,4 Petrovina, Hrvaška 2009 2 10 21 39 45,33 15,14 15 1,9 Vrbovsko, Hrvaška 2009 2 11 13 23 45,71 15,58 5 1,6 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2009 2 14 18 1 45,40 14,46 14 1,2 Gorski Kotar, Hrvaška 2009 2 14 18 2 45,42 14,48 15 1,2 Gorski Kotar, Hrvaška 2009 2 15 2 14 45,92 15,89 15 1,3 Sljeme, Hrvaška 2009 2 16 0 32 45,88 15,57 6 1,2 Brežice 2009 2 16 15 44 45,70 15,32 7 III* 2,0 Metlika 2009 2 17 16 12 45,96 14,33 20 1,5 Vrhnika 2009 2 21 18 42 45,97 16,09 17 1,5 Medvednica, Hrvaška 2009 2 22 1 44 46,89 16,14 1 1,3 Kuzma - Trdkova 2009 2 23 13 43 46,33 13,61 7 1,0 Bovec 2009 2 24 6 9 45,39 14,49 20 1,4 Gorski Kotar, Hrvaška 2009 2 25 3 51 46,45 13,57 9 1,0 Cave del Predil, Italija 2009 2 25 9 24 46,10 14,78 12 1,7 Moravče 2009 2 26 4 12 46,11 14,17 14 1,3 Gorenja vas 2009 2 26 5 53 46,07 15,08 8 1,1 Svibno 2009 2 26 7 21 46,11 14,17 16 1,9 Gorenja vas 2009 2 26 7 35 46,11 14,17 13 1,2 Gorenja vas 2009 2 26 8 19 46,11 14,17 13 1,1 Gorenja vas 2009 2 26 8 20 46,14 14,05 14 1,0 Cerkno 2009 2 26 9 0 46,11 14,17 14 1,4 Gorenja vas 2009 2 26 10 33 46,11 14,17 17 1,7 Gorenja vas 2009 2 26 10 38 46,10 14,16 14 1,0 Gorenja vas 2009 2 26 10 39 46,11 14,17 15 1,8 Gorenja vas 2009 2 26 19 18 45,70 14,16 11 1,0 Pivka 2009 2 28 15 51 46,11 14,17 14 1,7 Gorenja vas 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - februar 2009 World earthquakes - Februar 2009 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2009 Table 2. The world strongest earthquakes - Februar 2009 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) Kepulauan 11.2. 17:34:50,5 3,88 N 126,39 E 6,8 7,2 7,2 20 Talaud, Indonezija 18.2. 21:53:45,1 27,42 S 176,33 W 6,8 7,2 6,9 25 otočje Kermadec 20.2. 03:48:48,5 34,24 N 73,87 E 5,4 5,4 10 Pakistan V Kašmirju je bilo vsaj 44 ranjenih. Sprožilo se je nekaj zemeljskih plazov. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2009. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120" 60' 30' ■30" ■60' -120" -60" O OO 6 7 8 Magnituda □ 0 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2009 Figure 2. The world strongest earthquakes - February 2009 88 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger4, Tanja Cegnar V letu 2009 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. V slednjem smo z meritvami letos začeli šele 11. februarja. Februarja je bil v zraku na vseh merilnih mestih cvetni prah leske, jelše, tisovk in cipresovk, na Obali tudi jesena in bresta. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Kopru, in sicer 1.102 zrn, v Ljubljani 272 zrn, v Mariboru pa 206 zrn. V Mariboru in Ljubljani je največ cvetnega prahu prispevala jelša, v Kopru pa cipresovke in tisa. 400 300 200 100 Koper Ljubljana Maribor 1 3 5 7 9 11 13 -F-F-F-F^- 15 17 19 21 -P -F 23 25 27 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v februarju 2009 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, February 2009 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku februarja 2009 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru februarja 2009 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, February 2009 0 jelša leska ci preso vke/tiso vke jesen brest % Koper 7.B 1G.2 76.2 1.B 1.B 97.B Ljubljana 13.2 66.5 16.2 G.G G.G 96.G Maribor 24.B 6B.9 1.9 G.G G.G 95.6 Preglednica 2. Vsota dnevnih koncentracij jelše v februarju v letih 2007, 2008 in 2009 Table 2. The month totals Alnus pollen counts in Februaries 2007, 2008 and 2009 2007 2008 2009 Koper 137 56B B6 Ljubljana 41G 3244 36 Maribor 57G 6B2G 51 4 Inštitut za varovanje zdravja RS B9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sezona pojavljanja cvetnega prahu se je začela v začetku februarja, vendar jo je po začetnem zagonu zavrlo vreme z nizkimi temperaturami. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom se je ponovno povečala v zadnjem tednu februarja. Medtem ko je bila obremenjenost zraka s cvetnim prahom v lanskem februaiju izredno visoka, je bilo letošnje leto še skromnejše od leta 2007 (preglednica 2). 350 co E N O > LU Koper Ljubljana ^^ Maribor CIPRESOVKE / TISOVKE I LjJ P i—F^r-P r- i—i—i—F—t—i—i—i—i—r P -F -r P- ^ Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk februarja 2009 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, February 2009 CO E Ž cn N o > LU I- >W 120 100 80 60 40 20 0 ^ Koper Ljubljana Maribor LESKA JJj 11 13 15 17 19 M P« Jll 21 23 25 27 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu lesk februarja 2009 Figure 3. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, February 2009 35 CO E N O > >w 10 Koper Ljubljana ^^ Maribor JELŠA I | p r P | P Pi P+T P P -M4 U 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2009 Figure 4. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, February 2009 3 5 7 9 3 5 7 9 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E ž tr N o > LU I- >W Koper Ljubljana Maribor JESEN 1 II.....IUI 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena februarja 2009 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, February 2009 CO E Ž tr N > LU h- >co Koper Ljubljana Maribor BREST H—I—I—I—I—h III I I I 11 13 15 17 19 21 H-h 19 21 23 25 27 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta februarja 2009 Figure 6. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, February 2009 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in February 2009: Cypress and Yew family, Hazel, Alder, Ash and Elm. 8 6 4 2 0 3 5 7 9 8 6 4 2 0 3 5 7 9 91 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012008 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.