Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 41 / Leto 79 / 10. oktober 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PREBOLD Str. 10 Str. 7 ŠTORE Str. 4 Str. 22-23 INTERVJU LAŠKO Težave pri gradnji prizidka in dežurstvih Str. 9 PRIL OGA SPORED MARKO GREGORC »Klasični mediji nismo nebodigatreba« ŠT. 41 10. OKTOBER 2024 PET. 11. 10. SOB. 12. 10. NED. 13. 10. PON. 14. 10. TOR. 15. 10. SRE. 16. 10. ČET. 17. 10. »Zgodbe nekaterih kuharskih mojstrov so me zelo ganile« Ajda Mlakar ANŽE ZEVNIK, ALJOŠA TERNOVŠEK Ajda Mlakar Ajda Mlakar Ajda Mlakar Ajda Mlakar Ajda Mlakar Ajda Mlakar Ajda Mlakar Ajda Mlakar Ajda Mlakar Ajda Mlakar TV AKTUAL IN VESELJAK Kviz Vem!: »Preseneti jih začetek: tri, dva, ena, gremo ...« Nuša Konec – Juričič o duševnih stiskah: »Pomoč obstaja« ŽALEC Dirndli in lederhosen preplavili Žalec Str. 30-31 duševnih Vsi na kolo! Veliko število kolesarjev je minulo sončno soboto izkoristilo za vožnjo po novi kolesarski povezavi med Celjem, Štorami in Šentjur- jem. Množično kolesarjenje je bilo hkrati uradno odprtje 11,6 kilometra dolge pridobitve, od tega je 8,6 kilometra novozgrajenih površin za kolesarje. Asfaltirana povezava ima tri premostitvene objekte, in sicer most čez Hudinjo, most čez Voglajno v Štorah ter most čez Žikovski potok, ki skupaj merijo 130 metrov. Vrednost pogodbe je znašala skoraj devet milijonov evrov. V gaju bodo zabrneli gradbeni stroji Kdo bo novi lastnik štorske jeklarne? Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 4 1, 10. oktober 2024 AKTUALNO Oktobra se je začelo novo študijsko leto. Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je bilo v visokošolske zavode v Sloveniji 25. septembra vpisanih približno 57.724 študentov, od tega jih je bilo 2.335 prvič vpisanih v prvi letnik prve stopnje. V Celju imamo fakulteto za logistiko, fakulteto za ko- mercialne in poslovne vede, mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije, visoko zdravstveno šolo in visoko šolo za proizvodno inženirstvo. Univerza Alma Mater Europaea izvaja tudi študijski program fizioterapija. Nekateri programi so na voljo le v obliki izrednega študija, kar pomeni plačevanje šolnine in finančne težave nekaterih študentov. LARISA JEKNIĆ Študijsko leto v številkah Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je v Sloveniji tako na prvo stopnjo študija v štu- dijskem letu 2024/25 vpisanih približno 36.290 študentk in študentov, na drugo stopnjo 18.970 in na tretjo stopnjo 2.464 študentk in študentov. Največji delež vpisanih je redno vpisanih, preostali so vpisani na izredne študijske programe, e-študij in študij na daljavo. Na MFDPŠ Celje se je letos v prvi letnik univerzitetnega programa ekonomija v sodobni družbi vpisalo 30 študentov, od tega en izredni, v višješolski program poslovanje v sodobni družbi 68 rednih in dva izredna študenta. Na FKPV Celje, kjer izvajajo le izre- dni študij, se je v prvi letnik dodiplomskega visokošolskega študijskega programa komerciala vpisalo 28 študentov, 14 študentov programa poslovna informatika, 9 študentov pro- grama turizem in 24 študentov programa varnostni mene- džment. V dodiplomski visokošolski strokovni študijski program zdravstvena nega Fakultete za zdravstvene vede v Celju se je vpisalo 39 rednih in 53 izrednih študentov. Nekaterim plačljiv študij prestavlja finančno stisko Študij je lahko drag šport Sogovornik, ki ne želi biti imenovan, obiskuje visokošol- ski strokovni študijski program fizioterapija na Univerzi Alma Mater Europaea. Za vpis v tretji letnik dodiplomskega študija mu manjka še en izpit, vendar do danes še ne ve, ali se bo lahko pogojno vpisal. Prošnjo za pogojni vpis so mu zavrnili, zato je vložil pritožbo na odlo- čitev, na katero še čaka, in je še vedno v negotovosti glede svojega nadaljnjega izobraže- vanja. Visoka šolnina Sogovornika med drugim moti, da sta prva dva izpitna roka brezplačna, za tretji rok pa je treba odšteti sto evrov. Če se študent od izpita ne odjavi pravočasno ali se nanj prijavi prepozno, mu fakulteta zara- čuna 20 evrov. »Te cene se mi zdijo nesorazmerne in neupra- vičene glede na že tako zelo vi- soko šolnino, kar je zame zelo veliko denarja. Saj bi se vpisal na redni študij fizioterapije na Fakulteti za zdravstvene vede v Ljubljani, a takrat ni- sem dosegal omejitev, ki so za tamkajšnji program zaradi ve- likega zanimanja zelo visoke,« je pojasnil. V študijskem letu 2022/23, ko se je vpisal v prvi letnik programa, ki ga trenutno obiskuje, je bila omejitev za vpis v program fizioterapija na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Ljubljani 94 točk od 100, prijavilo se je 105 oseb, sprejeli pa so jih 60. »Vedel sem, da bo izredni študij zame velik finančni zalogaj, ampak si resnično želim postati fizi- oterapevt. Menim sicer, da je vsebina študijskega programa na fakulteti kakovostna, ven- dar me vseeno moti že omenje- no, saj mi otežuje pot do tega naziva,« je poudaril. Šolnina se je za študij fizioterapije na omenjeni univerzi tudi podra- žila. Šolnino za študijsko leto 2022/23, ko se je vpisal v prvi letnik, je sogovornik plačal v znesku 3.900 evrov, za drugi letnik je plačal že 4.300 evrov. Na spletni strani fakultete si- cer piše, da lahko študentje šolnino poravnajo v enem, dveh, petih ali osmih obrokih, pri čemer se pri plačilu na več obrokov za vsak obrok zaraču- na dodatnih 20 evrov za admi- nistrativne stroške. V primeru plačila na osem obrokov znaša prvi obrok petino cene šolnine, druge štiri petine pa so razde- ljene na mesečne obroke. Na vprašanje, zakaj je podražila šolnino, nam Univerza Alma Mater Europaea ni odgovorila. Iz veljavnega cenika je sicer še razvidno, da morajo študentje poleg šolnine plačati tudi vpi- snino, ki znaša sto evrov. Za primerjavo, višina letne šol- nine za izredni visokošolski strokovni študijski programa fizioterapija na Fakulteti za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec znaša 3.800 evrov, na Fakulteti za zdra- vstvene vede Ljubljana pa za isti program 4 tisoč evrov. Kako je na drugih fakultetah? Na Fakulteti za komercialne in poslovne vede (FKPV), Med- narodni fakulteti za družbene in poslovne študije (MFPŠ) in Fakulteti za zdravstvene vede v Celju morajo študentje pla- čati šele za četrto opravljanje izpita. Na FKPV to stane 85 evrov, na MFDPŠ 82 evrov, na Fakulteti za zdravstvene vede 70 evrov. Drugače je tudi glede vpisnine. Ta je na FKPV všteta že v ceno šolnine, na MFDPŠ znaša 50 evrov in je enotna za vse. Na Fakulteti za zdravstve- ne vede je to malo drugače, in sicer vpisnina znaša 80 evrov pri vpisu v prvi letnik dodi- plomskega študijskega pro- grama zdravstvena nega in 45 evrov pri vpisu v višji letnik is- tega programa. Na Fakulteti za logistiko v Celju vpisnina zna- ša 49,5 evra, podatka, katero opravljanje izpita je plačljivo, nismo dobili. Tudi bivanjska problematika V Klubu študentov občine Celje (KŠOC) se glede vpra- šanja, ali se jim zdijo visoke cene nekaterih študijskih pro- gramov upravičene, niso želeli opredeliti. Pojasnili so, da je to tema, ki ne zadeva njih in da naj vprašamo dotične fakul- tete, Študentsko organizacijo Slovenije ali ministrstvo. Ker Celje velja za študijsko središče savinjske regije, se pojavlja tudi vedno več vpra- šanj glede bivanjskih name- stitev za študente, ki prihajajo iz bolj oddaljenih krajev. Sicer so te na voljo v študentskem stolpiču v dijaškem domu na Ljubljanski cesti, kjer je na vo- ljo sto ležišč, sobe so dvopo- steljne. Tam lahko uporabljajo kuhinjo in pralnico, po dogo- voru tudi skupne prostore in fitnes, ves čas pa se lahko špor- tno udejstvujejo na zunanjem igrišču Mavs. Drugih kapacitet, ki bi bile na voljo študentom iz drugih krajev, trenutno ni, razen če bi se odločili za na- jem tržnih stanovanj, ki pa so velikokrat težko dostopna in vedno dražja. »Kljub umirjanju inflacije se študenti soočajo z visokimi stroški, še posebej s stroški bivanja, s čimer imajo seveda največ težav tisti, ki na študij prihajajo iz drugih kon- cev države. Ob pomanjkanju cenovno dostopnih kapacitet v javnih študentskih domovih mora tretjina študentov iskati posteljo na trgu, kjer kot naje- mniki niso konkurenčni zapo- slenim, zato je kakovostno sta- novanje po dostopni ceni zares težko dobiti,« je za STA poja- snil predsednik Študentske organizacije Slovenije Luka Mihalič. Ob tem je opozoril tudi na problematiko tujih študentov, ki v Sloveniji redno študirajo. Teh je toliko, kot je postelj v javnih študentskih do- movih, za katere pa ne morejo niti kandidirati. Navedel je, da v tem trenutku manjka vsaj 2 tisoč postelj v javnih študent- skih domovih, ob upoštevanju še tujih študentov vsaj še en- krat toliko, je še poročala STA. Foto: Andraž Purg Poleg visokih šolnin je problem študentov tudi pomanjkanje bivanjskih kapacitet. Opaziti je mogoče tudi razliko v ceni vpisnin med izobraževalnimi ustanovami – pri nekaterih je vključena v šolnino, drugod jo je treba plačati posebej. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 4 1, 10. oktober 2024 AKTUALNO Poleti so se začele po Rogatcu širiti govorice, da Hisense Gorenje Europe zapira tamkajšnji obrat, kjer izdelujejo komponente za hladilno-zamrzovalne apa- rate. Takrat v podjetju naših vprašanj niso želeli ko- mentirati, zdaj so potrdili, da bodo že ob koncu leto- šnjega leta močno zmanjšali proizvodnjo, obrat bodo zaprli do avgusta prihodnje leto. Podjetje bo vsem 120 zaposlenim ponudilo delo v Gorenjevih tovarnah v Velenju. Če delavci ponujenega dela ne bodo sprejeli, jim bo izplačalo odpravnino. Da ključavnica na obra- tu ni rešitev, ampak je treba najti druge možnosti, je prepričan župan Občine Rogatec Martin Mikolič. TINA STRMČNIK ZADETKI 21 16 18 11 16 8 20 5 Ali skuša multinacionalka kadrovsko pomanjkanje reševati z zaposlenimi iz Rogatca? Gorenje zapira obrat v Rogatcu V Hisense Gorenje Europe so potrdili, da bodo že ob koncu letošnjega leta močno zmanj- šali proizvodnjo v Rogatcu, obrat bodo zaprli do avgusta prihodnje leto. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Podjetje Hisense Gore- nje Europe obrat v Rogatcu zapira, ker z izdelavo kom- ponent za hladilno-zamrzo- valne aparate v tem kraju ni več konkurenčno. Proizvo- dnja omenjenih aparatov je namreč že leta v srbskem Valjevu. »Pri izdelavi apara- tov smo pod hudim cenov- nim pritiskom, zato bomo po zaprtju obrata v Rogatcu komponente kupovali pri zunanjih dobaviteljih. Prav tako nekaterih izdelčnih linij hladilno-zamrzovalnih apa- ratov, za katere smo v Ro- gatcu izdelovali komponen- te, ne proizvajamo več oz. aparati nimajo več takšnih komponent, kot jih v obratu v Rogatcu še lahko izdeluje- mo,« so pojasnili v službi za korporativno komuniciranje. Vsem zaposlenim bo pod- jetje ponudilo ustrezno dru- go delo v tovarnah Gorenja v Velenju in organiziralo avtobusni prevoz. »Izkuše- ne zaposlene namreč v na- ših tovarnah potrebujemo in jih želimo obdržati. Ker so prometne povezave do Rogatca precej neugodne in bo vožnja trajala več kot uro v eno smer, bomo zaposle- nim, ki bodo sprejeli delo v Velenju, zaradi tega ponudili poseben dodatek k plači,« so še sporočili. Družba Hisense Gorenje Europe bo stavbo v Rogatcu z zemljiščem skuša- la prodati. Je res prepozno za rešitve? Župan Občine Rogatec Martin Mikolič je dejal, da agonija glede napovedi zapi- ranja tamkajšnjega Gorenje- vega obrata traja že nekaj let. Direktor obrata Franc Košec je po besedah župana že ne- kaj časa napovedoval, da bo zaradi razvoja nove tehnolo- gije izdelave sestavnih delov za hladilno-zamrzovalne aparate in zaradi povečanih stroškov obrat verjetno moral zapreti vrata. »Verjetno želi ta gospodarska družba sestav- ne dele uvažati s Kitajske,« je povedal Mikolič, ki je bil tudi sam nekoč zaposlen v tej družbi, desetletje kot vodja razvoja v hčerinskem podje- tju Gorenja. Mikolič pričakuje, da bo družba Hisense Gorenje Europe ponudila še kakšno drugo rešitev za zaposlene v obratu, 55 jih je iz občine Rogatec, drugi so iz sosednjih občin. »Zelo slabo se mi zdi, da obrat v Rogatcu proizvaja dele le za Gorenje. Vsekakor ni dobro, če je obrat odvisen le od enega odjemalca. Nalo- ga vodstva je, da v letu dni najde rešitev za vse vpletene, še posebej za zaposlene. Vod- stvo naj razmisli o kakšnih alternativnih programih. Pri tem sem pripravljen sodelo- vati.« To, da bodo ljudje iz Ro- gatca in okolice odšli na delo v Velenje, se mu zdi malo verjetno. »Ko je v občini za- okrožila vest, da bo družba obrat zaprla, so predstavniki številnih podjetij v naši bli- žini povedali, da potrebujejo zaposlene. Živimo v času, ki ga zaznamuje splošno po- manjkanje delovne sile.« »Vsako delovno mesto v naši občini je dragoceno. Trenutno je delovnih mest dovolj, delavcev pa ni. Ne vemo pa, kaj bo čez nekaj let, zato je treba problematiko reševati iz tega vidika. Zapiranje obratov vpliva na lokalno skupnost in na družine zaposlenih. Imamo tudi nekaj primerov, ko sta v Gorenjevem obratu zaposlena oba zakonca,« še pravi Mikolič. Župan Rogatca Martin Mikolič: »Gorenje želi svojo problematiko pomanjkanja delovne sile v Velenju reševati tako, da bi tja vozilo delavce iz Rogatca. Zaposleni se s tem, glede na to, da je v eno smer več kot ena ura vožnje, ne strinjajo. To je edino pravilno.« »Ko strnem misli in pogle- dam nazaj, mi ni vseeno, kako so se stvari končale. Način, kot se je zgodil ob mojem koncu vodenja JZ Socio, ni bil tak, kot bi moral biti, a v življenju sprejmeš tudi takšne stva- ri kot nekaj dobrega.« Suzi Kvas, zdaj že nekda- nja direktorica JZ Socio »Poslušati še znamo, a vprašanje je, ali slišimo in ali znamo biti pri poslu- šanju potrpežljivi. Tega se lahko naučimo. Kajti nekdo bo rekel, da mu je bolje samo zato, ker ga je nekdo poslušal ali samo bil ob njem. In od tu gradimo.« Nuša Konec Juričič, speci- alistka javnega zdravja »Gorenje želi svojo proble- matiko pomanjkanja de- lovne sile v Velenju reševati tako, da bi tja vozilo delav- ce iz Rogatca. Zaposleni se s tem, glede na to, da je v eno smer več kot ena ura vožnje, ne strinjajo. To je edino pravilno.« Martin Mikolič, župan Ro- gatca »Med tednom so peči v jeklarni prižgane 24 ur na dan. Ko je cena elek- trike najvišja, peči tudi med tednom ugasnemo za uro ali dve. Slovenija res ni prijazna država do energetsko intenzivnih podjetij.« Jani Jurkošek, direktor družbe Štore Steel »Hiter ritem življenja, stres in premalo gibanja terjajo davek. Telo na težave opozarja tudi z bolečino. Marsikateri bi se lahko izognili, če bi si vsaj tu in tam privoščili masažo. Masaža ni pre- stiž, je skrb za telo.« Maruša Janžekovič, tera- pevtka Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 4 1, 10. oktober 2024 GOSPODARSTVO Družba Štore Steel letos s še nižjimi prihodki, a brez izgube Kdo bo novi lastnik štorske jeklarne? Od petih podjetij in skladov, ki naj bi se spomla- di zanimali za nakup družbe Štore Steel, je ostal le še en ponudnik. Za koga gre, v Štorah še ne morejo oziroma ne smejo razkriti, uradno je znano le, da mora do konca oktobra oddati zavezujočo ponudbo. Poslovanje jeklarne tudi letos ni najboljše. Prodala je še manj izdelkov kot lani, a bo po napovedih glavnega direktorja Janija Jurkoška končni izid ponovno pozi- tiven. Lani je imela 2,7 milijona evrov izgube. Družbo bo ob že sicer visokih stroških proizvodnje »udaril« še nov način obračunavanja omrežnine. Strošek zanjo naj bi na leto znašal kar 2 milijona evrov več. JANJA INTIHAR Jani Jurkošek je že pred po- letjem povedal, da si v družbi do konca leta ne obetajo nič dobrega. V prvem trimesečju so ustvarili dobre rezultate, celo boljše, kot so upali, pov- praševanje po njihovih jeklih pa je bilo že v drugem trome- sečju slabše od pričakovanega. Zaradi recesije v avtomobilski industriji, ki je njihov najve- čji kupec, je potreb po jeklih, kakršna proizvajajo, letos še manj kot prejšnja leta. Lani so prodali 131.600 ton jekla, kar je 10 tisoč ton manj kot predlani in tudi manj kot leta 2021. Le- tošnja količinska prodaja bo od lanske slabša za 15 odstot- kov, napoveduje Jurkošek, in bo znašala približno 120 tisoč ton. Z izjemo v letu 2020, ko je znašala 112 tisoč ton, bo to najslabša prodaja v zadnjih desetih letih. »Trgi so mrtvi,« pravi Jani Jurkošek. »Najbolj je upadlo povpraševanje proizvajalcev gospodarskih vozil. Že lani je celotna jeklarska industrija v Evropi prodala manj jekla, celo manj kot leta 2009, ko je po fi - nančnem zlomu ameriškega trga gospodarstvo zašlo v hudo recesijo. Letos so razmere še slabše, naši dejavnosti res ne gre dobro.« Zaskrbljujoče je, ker se Nemčija sooča z vedno večjo krizo v avtomobilski in- dustriji, nemški trg pa je za Štore Steel zelo pomemben, saj tam ustvari četrtino svojih prihodkov. Letos spet dobiček Finančnih načrtov, ki so jih imeli za letos, v Štorah ne bodo mogli uresničiti. Prihodkov od prodaje bo po Jurkoškovi oceni 15 odstotkov manj kot lani, ko so znašali 152 milijonov evrov in so bili od predlanskih nižji za petino. Bodo pa spet poslovali z dobičkom, ki bo neznaten. »Upam, da bo vsaj tako ime- novana pozitivna ničla,« pravi Jurkošek. Leta 2022 je jeklarna, ki je druga največja v Sloveniji, imela 10,5 milijona evrov čiste- ga dobička, lani je zabeležila izgubo v višini 2,7 milijona evrov. Razlog za izgubo so bili poleg slabše prodaje tudi visoki stroški za energente. Po napovedih naj bi jeklarski trg oživel šele v drugi polovici prihodnjega leta. »Do takrat bo treba preživeti,« pravi direktor. Kljub težavam v štorski jeklar- ni ne bodo upočasnili izvajanja svoje doslej največje naložbe. Gre za 24 milijonov evrov vre- den center sekundarne meta- lurgije, ki jim bo omogočil iz- delavo čistejših, visoko trdnih jekel ter nerjavnih in nekaterih orodnih jekel. Če bi kakorkoli spremenili načrte, bi to zvišalo stroške naložbe, za katero so pri Slovenski izvozni in razvoj- ni banki najeli ugodno posoji- lo, ki bi se z zamikom izvedbe zagotovo podražilo. Bodo pa na kasnejši čas morali presta- viti manjše naložbe. Omrežnina bo krepko zvišala stroške Nekaj naložb bodo s svo- jega seznama morali črtati tudi zaradi novega obračuna omrežnin, za katerega vlada in agencija za energijo trdita, da bo končni strošek oskrbe z električno energijo zvišal le za štiri ali pet odstotkov. »Morda za običajne odjemalce, nikakor pa ne za energetsko intenziv- no podjetje, kakršno je naše. Ocenili smo, da bomo zaradi novega načina obračunavanja za omrežnino na leto plačali 2 milijona evrov več. Višjih stroškov za energijo nikakor ne bomo mogli vključiti v cene svojih izdelkov, zato bo treba, da bi ostali konkurenč- ni, zmanjšati druge stroške,« napoveduje Jurkošek. Zdaj ko je naročil manj in proizvodnja ni v celoti zase- dena, se novim pravilom lah- ko nekoliko prilagajajo. Pred kratkim so na primer v času, ko bi jih omrežnina stala od 600 do tisoč evrov za megava- tno uro, zaustavili talilno peč, saj je bil strošek ponovnega za- gona nižji. Tega si v primerih, ko je naročil veliko in je treba čim prej izpolniti obveznosti do kupcev, ne bi mogli privo- ščiti, poudarja Jurkošek. »Med tednom so peči v jeklarni pri- žgane 24 ur na dan. Ob sobo- tah in nedeljah ne delamo, ker hočejo zaposleni imeti proste konce tedna. Ko je cena ele- ktrike najvišja, peči tudi med tednom ugasnemo za uro ali dve. Slovenija res ni prijazna država do energetsko intenziv- nih podjetij.« Bodo lastniki s ponudbo zadovoljni? Kot je znano, naj bi družba Štore Steel še letos dobila nove- ga lastnika. Od treh najresnej- ših kupcev je ostal le še eden, ki mora do konca oktobra od- dati zavezujočo ponudbo. Za koga gre, Jurkošek ne more razkriti. Poleg družbe Sij, ki je v Sloveniji vodilna proizvajal- ka jekla in je v večinski ruski lasti, naj bi v ožjem izboru ponudnikov ostala še nemški fi nančni sklad Mutares, ki je pred dvema letoma kupil ko- prski Cimos, in največja turška jeklarna Asil Çelik. Kdo od njih bo oddal končno ponudbo in koliko bo znašala kupnina, bo znano kmalu. Pred časom je bilo mogoče slišati, da lastniki pričakujejo najmanj 70 milijonov evrov. V konzorciju prodajalcev so Uni- or, ki ima največji, 29-odstotni lastniški delež, Družba poo- blaščenka Železar je lastnica petine jeklarne, Kovintrade in Dinos imata vsak 15-odstotni lastniški delež. Deset odstot- kov družbe Štore Steel je v la- sti same družbe, drugi lastniki, katerih deleži znašajo največ 1,5 odstotka, so nekdanji in sedanji vodilni delavci. Celjske poštne palače ni na seznamu Danes, v četrtek, bo največja spletna dražba nepremičnin v lasti Pošte Slovenije. Naprodaj so večji stavbi v Murski Soboti in Novi Gorici, deset prostorov nekdanjih poštnih poslovalnic, tudi v Vojniku in Laškem, ter dve zemljišči. Pošta Slovenije je lani poizvedovala, kakšno je zanimanje tudi za nakup poštne palače v Celju, vendar primernega kupca ni našla. Na naše vprašanje, ali nameravajo za poslovno stavbo, ki jo imajo v središču Celja, v kratkem spet iskati kupca, so v Pošti Slovenije odgovorili, da ponovitve prodajnega postopka zaenkrat ne predvidevajo. Ob lanski objavi, da zbirajo nezavezujoče ponudbe za svojo stavbo na Krekovem trgu v Celju, so v Pošti Slovenije navedli, da želijo s tem samo preveriti trg. V preteklosti naj bi bilo za nakup kar nekaj zanimanja, lani ni bilo nobene ponudbe. Očitno pogoji prodaje niso bili dovolj privlačni. Zneska, ki ga je želela za celjsko poštno palačo, pošta ni razkrila, povedala je le, da priča- kuje ponudbe v okviru tržnih cen. Na dveh nepremičninskih portalih, ki sta oglaševala prodajo, je bilo navedeno, da znaša cena 3 milijone evrov, kar je glede na velikost zgradbe in njeno lokacijo izjemno nizka številka. Celjska poštna palača, ki je razglašena za zgodovinski spomenik ter za kulturni spomenik lokalnega pomena, ima v kleti, pritličju, dveh nad- stropjih in mansardi malo več kot 3.660 kvadratnih metrov prostorov. Večinoma jih zaseda Pošta Slovenije, malo manj kot 600 kvadratnih metrov pisarniških prostorov imata v najemu dva najemnika. Ob iskanju more- bitnega kupca je pošta lani najavila, da bo njena poslovalnica, ki ima v pritličju 225 kvadratnih metrov prostorov, tudi po prodaji ostala v stavbi. Naprodaj prostori v Laškem in Vojniku Pošta v Laškem prodaja leta 1965 zgrajeno stavbo v Trubarjevi ulici. Parcela, na kateri stoji, meri malo manj kot 1.500 kvadratnih metrov, v stavbi, ki je že več let prazna, saj je pošta novo poslovalnico odprla na drugem mestu, a v isti ulici, je v dveh nadstropjih 680 kvadratnih metrov prostorov. Izklicna cena za nepremičnino je 381 tisoč evrov. Dvesto tisočakov manj znaša izklicna cena za 164 kvadratnih metrov ve- like nekdanje prostore pošte v Vojniku. Pošta Slovenije je v tem kraju nove prostore, ki so dvakrat večji od prejšnjih in bolj sodobni, odprla julija letos. JI NA KRATKO Za odkup lastnih delnic že 770 tisočakov Cinkarna Celje še naprej odkupuje lastne delnice. Po zadnjem nakupu v septembru jih ima zdaj v lasti malo več kot 296 tisoč, kar predstavlja 3,66 odstotka vseh izdanih delnic. Cinkarna je lastne delnice začela odkupovati julija, potem ko so njeni lastniki na seji skupščine sprejeli sklep, da lahko uprava družbe eno leto kupuje delni- ce, vendar skupni delež vseh lastnih delnic skupaj z delnicami, ki jih že ima, ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala. Cena za delnico ne sme biti nižja od 14 evrov in ne višja od 29 evrov. Za odkup delnic je cinkarna doslej porabila 770 tisoč evrov. Podjetja običajno lastne delnice odkupujejo, da z zmanjšanjem njihove ponudbe povečajo vrednost preo- stalih delnic na trgu ali pa želijo preprečiti, da bi večji del- ničarji postali še večji in bi lahko prevzeli kontrolni delež. Del podjetja podaril sinu Lastništvo uspešnega podjetja Pišek-Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah se je nekoliko spremenilo, a je družba ostala v lasti družine Pišek. Franc Pišek, ustanovitelj podjetja, je z izročilno pogod- bo 24-odstotni lastniški delež podaril sinu Francu Pišku mlajšemu, ki ima, kot je razvidno iz javnih objav, naslov stalnega prebivališča na Dunaju. Oče Pišek ima zdaj 75 odstotkov podjetja, lastnica enega odstotka je Marta Pišek. Družba Pišek-Vitli Krpan je največja proizvajalka traktorskih gozdarskih vitlov v Evropi. Lani je imela 61 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 6 milijonov evrov čistega dobička. Brezposelnost spet nižja V celjski območni službi zavoda za zaposlovanje so septembra v svojem registru imeli 5.032 brezpo- selnih oseb, kar je 1,8 odstotka manj kot avgusta in 5,9 odstotka manj kot septembra lani. Še bolj kot v celjski regiji je bila prejšnji mesec na medletni ravni nižja brezposelnost na območju sa- vinjsko-šaleške in koroške regije. V velenjski območni službi so konec septembra v svojih evidencah imeli 2.605 oseb, kar je 13,8 odstotka manj kot v enakem času lani. Tolikšnega odstotka znižanja ni imela no- bena druga območna služba v državi. Sprememba v vrhu Term Topolšica Terme Topolšica imajo od 1. oktobra novo vodstvo. Varjo Dolenc je na direktorskem mestu zamenjala Tjaša Ramšak, ki je v podjetju doslej vodila fi nančno službo. Večinska lastnica Term Topolšica, ljubljanska druž- ba Intus Invest, je Varjo Dolenc za direktorico imeno- vala šele pred približno dvema letoma. Dolenčeva, ki je bila tudi članica upravnega odbora v nepremičnin- skem podjetju Equinox, ki je povezano z lastniki term, je 1. oktobra postala članica uprave poslovne skupine Mladinska knjiga. Terme Topolšica so edino zdravilišče na Celjskem, ki se mu po koroni še vedno ni uspelo postaviti na noge. Lani so imele izgubo, ki sicer ni bila visoka, vendar je bilo leto 2023 že četrto leto zapored, ki ga je družba zaključila v rdečih številkah. JI Jani Jurkošek, glavni direktor podjetja Štore Steel: »Med tednom so peči v jeklarni prižgane 24 ur na dan. Ob sobotah in nedeljah ne delamo, ker hočejo zaposleni imeti proste konce tedna. Ko je cena elektrike najvišja, peči tudi med tednom ugasnemo za uro ali dve. Slovenija res ni prijazna država do energetsko intenzivnih podjetij.« Štorska jeklarna bo letos prodala približno 120 tisoč ton jeklenih izdelkov, kar je 15 odstotkov manj kot lani. (Foto: arhiv Štore Steel) Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 4 1, 10. oktober 2024 GOSPODARSTVO Družba Štore Steel letos s še nižjimi prihodki, a brez izgube Kdo bo novi lastnik štorske jeklarne? Od petih podjetij in skladov, ki naj bi se spomla- di zanimali za nakup družbe Štore Steel, je ostal le še en ponudnik. Za koga gre, v Štorah še ne morejo oziroma ne smejo razkriti, uradno je znano le, da mora do konca oktobra oddati zavezujočo ponudbo. Poslovanje jeklarne tudi letos ni najboljše. Prodala je še manj izdelkov kot lani, a bo po napovedih glavnega direktorja Janija Jurkoška končni izid ponovno pozi- tiven. Lani je imela 2,7 milijona evrov izgube. Družbo bo ob že sicer visokih stroških proizvodnje »udaril« še nov način obračunavanja omrežnine. Strošek zanjo naj bi na leto znašal kar 2 milijona evrov več. JANJA INTIHAR Jani Jurkošek je že pred po- letjem povedal, da si v družbi do konca leta ne obetajo nič dobrega. V prvem trimesečju so ustvarili dobre rezultate, celo boljše, kot so upali, pov- praševanje po njihovih jeklih pa je bilo že v drugem trome- sečju slabše od pričakovanega. Zaradi recesije v avtomobilski industriji, ki je njihov najve- čji kupec, je potreb po jeklih, kakršna proizvajajo, letos še manj kot prejšnja leta. Lani so prodali 131.600 ton jekla, kar je 10 tisoč ton manj kot predlani in tudi manj kot leta 2021. Le- tošnja količinska prodaja bo od lanske slabša za 15 odstot- kov, napoveduje Jurkošek, in bo znašala približno 120 tisoč ton. Z izjemo v letu 2020, ko je znašala 112 tisoč ton, bo to najslabša prodaja v zadnjih desetih letih. »Trgi so mrtvi,« pravi Jani Jurkošek. »Najbolj je upadlo povpraševanje proizvajalcev gospodarskih vozil. Že lani je celotna jeklarska industrija v Evropi prodala manj jekla, celo manj kot leta 2009, ko je po fi - nančnem zlomu ameriškega trga gospodarstvo zašlo v hudo recesijo. Letos so razmere še slabše, naši dejavnosti res ne gre dobro.« Zaskrbljujoče je, ker se Nemčija sooča z vedno večjo krizo v avtomobilski in- dustriji, nemški trg pa je za Štore Steel zelo pomemben, saj tam ustvari četrtino svojih prihodkov. Letos spet dobiček Finančnih načrtov, ki so jih imeli za letos, v Štorah ne bodo mogli uresničiti. Prihodkov od prodaje bo po Jurkoškovi oceni 15 odstotkov manj kot lani, ko so znašali 152 milijonov evrov in so bili od predlanskih nižji za petino. Bodo pa spet poslovali z dobičkom, ki bo neznaten. »Upam, da bo vsaj tako ime- novana pozitivna ničla,« pravi Jurkošek. Leta 2022 je jeklarna, ki je druga največja v Sloveniji, imela 10,5 milijona evrov čiste- ga dobička, lani je zabeležila izgubo v višini 2,7 milijona evrov. Razlog za izgubo so bili poleg slabše prodaje tudi visoki stroški za energente. Po napovedih naj bi jeklarski trg oživel šele v drugi polovici prihodnjega leta. »Do takrat bo treba preživeti,« pravi direktor. Kljub težavam v štorski jeklar- ni ne bodo upočasnili izvajanja svoje doslej največje naložbe. Gre za 24 milijonov evrov vre- den center sekundarne meta- lurgije, ki jim bo omogočil iz- delavo čistejših, visoko trdnih jekel ter nerjavnih in nekaterih orodnih jekel. Če bi kakorkoli spremenili načrte, bi to zvišalo stroške naložbe, za katero so pri Slovenski izvozni in razvoj- ni banki najeli ugodno posoji- lo, ki bi se z zamikom izvedbe zagotovo podražilo. Bodo pa na kasnejši čas morali presta- viti manjše naložbe. Omrežnina bo krepko zvišala stroške Nekaj naložb bodo s svo- jega seznama morali črtati tudi zaradi novega obračuna omrežnin, za katerega vlada in agencija za energijo trdita, da bo končni strošek oskrbe z električno energijo zvišal le za štiri ali pet odstotkov. »Morda za običajne odjemalce, nikakor pa ne za energetsko intenziv- no podjetje, kakršno je naše. Ocenili smo, da bomo zaradi novega načina obračunavanja za omrežnino na leto plačali 2 milijona evrov več. Višjih stroškov za energijo nikakor ne bomo mogli vključiti v cene svojih izdelkov, zato bo treba, da bi ostali konkurenč- ni, zmanjšati druge stroške,« napoveduje Jurkošek. Zdaj ko je naročil manj in proizvodnja ni v celoti zase- dena, se novim pravilom lah- ko nekoliko prilagajajo. Pred kratkim so na primer v času, ko bi jih omrežnina stala od 600 do tisoč evrov za megava- tno uro, zaustavili talilno peč, saj je bil strošek ponovnega za- gona nižji. Tega si v primerih, ko je naročil veliko in je treba čim prej izpolniti obveznosti do kupcev, ne bi mogli privo- ščiti, poudarja Jurkošek. »Med tednom so peči v jeklarni pri- žgane 24 ur na dan. Ob sobo- tah in nedeljah ne delamo, ker hočejo zaposleni imeti proste konce tedna. Ko je cena ele- ktrike najvišja, peči tudi med tednom ugasnemo za uro ali dve. Slovenija res ni prijazna država do energetsko intenziv- nih podjetij.« Bodo lastniki s ponudbo zadovoljni? Kot je znano, naj bi družba Štore Steel še letos dobila nove- ga lastnika. Od treh najresnej- ših kupcev je ostal le še eden, ki mora do konca oktobra od- dati zavezujočo ponudbo. Za koga gre, Jurkošek ne more razkriti. Poleg družbe Sij, ki je v Sloveniji vodilna proizvajal- ka jekla in je v večinski ruski lasti, naj bi v ožjem izboru ponudnikov ostala še nemški fi nančni sklad Mutares, ki je pred dvema letoma kupil ko- prski Cimos, in največja turška jeklarna Asil Çelik. Kdo od njih bo oddal končno ponudbo in koliko bo znašala kupnina, bo znano kmalu. Pred časom je bilo mogoče slišati, da lastniki pričakujejo najmanj 70 milijonov evrov. V konzorciju prodajalcev so Uni- or, ki ima največji, 29-odstotni lastniški delež, Družba poo- blaščenka Železar je lastnica petine jeklarne, Kovintrade in Dinos imata vsak 15-odstotni lastniški delež. Deset odstot- kov družbe Štore Steel je v la- sti same družbe, drugi lastniki, katerih deleži znašajo največ 1,5 odstotka, so nekdanji in sedanji vodilni delavci. Celjske poštne palače ni na seznamu Danes, v četrtek, bo največja spletna dražba nepremičnin v lasti Pošte Slovenije. Naprodaj so večji stavbi v Murski Soboti in Novi Gorici, deset prostorov nekdanjih poštnih poslovalnic, tudi v Vojniku in Laškem, ter dve zemljišči. Pošta Slovenije je lani poizvedovala, kakšno je zanimanje tudi za nakup poštne palače v Celju, vendar primernega kupca ni našla. Na naše vprašanje, ali nameravajo za poslovno stavbo, ki jo imajo v središču Celja, v kratkem spet iskati kupca, so v Pošti Slovenije odgovorili, da ponovitve prodajnega postopka zaenkrat ne predvidevajo. Ob lanski objavi, da zbirajo nezavezujoče ponudbe za svojo stavbo na Krekovem trgu v Celju, so v Pošti Slovenije navedli, da želijo s tem samo preveriti trg. V preteklosti naj bi bilo za nakup kar nekaj zanimanja, lani ni bilo nobene ponudbe. Očitno pogoji prodaje niso bili dovolj privlačni. Zneska, ki ga je želela za celjsko poštno palačo, pošta ni razkrila, povedala je le, da priča- kuje ponudbe v okviru tržnih cen. Na dveh nepremičninskih portalih, ki sta oglaševala prodajo, je bilo navedeno, da znaša cena 3 milijone evrov, kar je glede na velikost zgradbe in njeno lokacijo izjemno nizka številka. Celjska poštna palača, ki je razglašena za zgodovinski spomenik ter za kulturni spomenik lokalnega pomena, ima v kleti, pritličju, dveh nad- stropjih in mansardi malo več kot 3.660 kvadratnih metrov prostorov. Večinoma jih zaseda Pošta Slovenije, malo manj kot 600 kvadratnih metrov pisarniških prostorov imata v najemu dva najemnika. Ob iskanju more- bitnega kupca je pošta lani najavila, da bo njena poslovalnica, ki ima v pritličju 225 kvadratnih metrov prostorov, tudi po prodaji ostala v stavbi. Naprodaj prostori v Laškem in Vojniku Pošta v Laškem prodaja leta 1965 zgrajeno stavbo v Trubarjevi ulici. Parcela, na kateri stoji, meri malo manj kot 1.500 kvadratnih metrov, v stavbi, ki je že več let prazna, saj je pošta novo poslovalnico odprla na drugem mestu, a v isti ulici, je v dveh nadstropjih 680 kvadratnih metrov prostorov. Izklicna cena za nepremičnino je 381 tisoč evrov. Dvesto tisočakov manj znaša izklicna cena za 164 kvadratnih metrov ve- like nekdanje prostore pošte v Vojniku. Pošta Slovenije je v tem kraju nove prostore, ki so dvakrat večji od prejšnjih in bolj sodobni, odprla julija letos. JI NA KRATKO Za odkup lastnih delnic že 770 tisočakov Cinkarna Celje še naprej odkupuje lastne delnice. Po zadnjem nakupu v septembru jih ima zdaj v lasti malo več kot 296 tisoč, kar predstavlja 3,66 odstotka vseh izdanih delnic. Cinkarna je lastne delnice začela odkupovati julija, potem ko so njeni lastniki na seji skupščine sprejeli sklep, da lahko uprava družbe eno leto kupuje delni- ce, vendar skupni delež vseh lastnih delnic skupaj z delnicami, ki jih že ima, ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala. Cena za delnico ne sme biti nižja od 14 evrov in ne višja od 29 evrov. Za odkup delnic je cinkarna doslej porabila 770 tisoč evrov. Podjetja običajno lastne delnice odkupujejo, da z zmanjšanjem njihove ponudbe povečajo vrednost preo- stalih delnic na trgu ali pa želijo preprečiti, da bi večji del- ničarji postali še večji in bi lahko prevzeli kontrolni delež. Del podjetja podaril sinu Lastništvo uspešnega podjetja Pišek-Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah se je nekoliko spremenilo, a je družba ostala v lasti družine Pišek. Franc Pišek, ustanovitelj podjetja, je z izročilno pogod- bo 24-odstotni lastniški delež podaril sinu Francu Pišku mlajšemu, ki ima, kot je razvidno iz javnih objav, naslov stalnega prebivališča na Dunaju. Oče Pišek ima zdaj 75 odstotkov podjetja, lastnica enega odstotka je Marta Pišek. Družba Pišek-Vitli Krpan je največja proizvajalka traktorskih gozdarskih vitlov v Evropi. Lani je imela 61 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 6 milijonov evrov čistega dobička. Brezposelnost spet nižja V celjski območni službi zavoda za zaposlovanje so septembra v svojem registru imeli 5.032 brezpo- selnih oseb, kar je 1,8 odstotka manj kot avgusta in 5,9 odstotka manj kot septembra lani. Še bolj kot v celjski regiji je bila prejšnji mesec na medletni ravni nižja brezposelnost na območju sa- vinjsko-šaleške in koroške regije. V velenjski območni službi so konec septembra v svojih evidencah imeli 2.605 oseb, kar je 13,8 odstotka manj kot v enakem času lani. Tolikšnega odstotka znižanja ni imela no- bena druga območna služba v državi. Sprememba v vrhu Term Topolšica Terme Topolšica imajo od 1. oktobra novo vodstvo. Varjo Dolenc je na direktorskem mestu zamenjala Tjaša Ramšak, ki je v podjetju doslej vodila fi nančno službo. Večinska lastnica Term Topolšica, ljubljanska druž- ba Intus Invest, je Varjo Dolenc za direktorico imeno- vala šele pred približno dvema letoma. Dolenčeva, ki je bila tudi članica upravnega odbora v nepremičnin- skem podjetju Equinox, ki je povezano z lastniki term, je 1. oktobra postala članica uprave poslovne skupine Mladinska knjiga. Terme Topolšica so edino zdravilišče na Celjskem, ki se mu po koroni še vedno ni uspelo postaviti na noge. Lani so imele izgubo, ki sicer ni bila visoka, vendar je bilo leto 2023 že četrto leto zapored, ki ga je družba zaključila v rdečih številkah. JI Jani Jurkošek, glavni direktor podjetja Štore Steel: »Med tednom so peči v jeklarni prižgane 24 ur na dan. Ob sobotah in nedeljah ne delamo, ker hočejo zaposleni imeti proste konce tedna. Ko je cena elektrike najvišja, peči tudi med tednom ugasnemo za uro ali dve. Slovenija res ni prijazna država do energetsko intenzivnih podjetij.« Štorska jeklarna bo letos prodala približno 120 tisoč ton jeklenih izdelkov, kar je 15 odstotkov manj kot lani. (Foto: arhiv Štore Steel) Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 4 1, 10. oktober 2024 GOSPODARSTVO S to izjavo je Janko Rajgl, lastnik in direktor družin- skega podjetja Rajmax, potrdil, da nima nikakršnih na- menov sedeža podjetja, ki se uvršča med najbolj uspe- šne in prepoznavne proizvajalce stavbnega pohištva v Sloveniji, seliti iz Kozjega. Čeprav se prihodki podjetja z 39 zaposlenimi iz leta v leto povečujejo, mu, kot pra- vi, večji izziv kot poslovna rast predstavljata kakovost izdelkov in storitev. »Naša želja ni postati največji, tem- več najboljši.« K boljšim pogojem dela bodo zagotovo pripomogli novozgrajeni proizvodni prostori, v katere so namestili sodobnejše stroje, v dodatnih prostorih so tudi pisarne in prodajno-razstavni salon. Omenjene pridobitve naj bi prinesle nekaj dodatnih zaposlitev. BARBARA FURMAN V podjetju Rajmax so se zadnjih pet let soočali s pro- storsko stisko. Z najnovejšo naložbo, vredno 1,5 milijo- na evrov, so si na mestu, na katerem so leta 2003 zagna- li proizvodnjo, zagotovili dodatnih 1.500 kvadratnih metrov površin. Tako imajo zdaj skupaj na voljo 3.400 V podjetju Rajmax ob 25. obletnici odprli nove poslovno-proizvodne prostore »V Kozjem smo začeli, tu bomo ostali« Ponosni na novo proizvodno halo kvadratnih metrov prosto- rov. »V novo proizvodno halo smo lahko namestili sodob- ne stroje in dodatno teh- nološko opremo, kupljeno pred letom in pol. Vlaganje v izboljšanje delovnih pogo- jih ter v usposabljanja zapo- slenih je zelo pomembno za ohranjanje konkurenčnosti, saj se želimo širiti tudi na tuje trge,« je poudaril Janko Rajgl. Slovenija, Avstrija, Hrvaška Zadnja tri leta se osredo- točajo predvsem na proizvo- dnjo aluminijastega (ALU) stavbnega pohištva – oken in vrat. Po novem izdelujejo tudi notranje steklene stene, steklene in prezračevalne fasade, aluminijaste ograje, pergole, nadstreške. »Pov- praševanje po ALU-izdelkih se iz leta v leto povečuje, čeprav v našem podjetju še vedno prevladuje izdelava plastičnega stavbnega po- hištva,« je pojasnil in dodal, da približno 90 odstotkov prometa ustvarijo na slo- venskem trgu, svoja prodaj- na salona imajo v Ljubljani in Medvodah, dva manjša v Avstriji, prodirati so začeli tudi na hrvaški trg. Letno za približno 1.700 strank izdelajo približno 10 tisoč oken in 800 vhodnih vrat ter približno 500 izdelkov iz aluminija. Leta 2022 so prihodki znašali 7 milijo- nov evrov, lani 6,3 milijona evrov. V podjetju pričakuje- jo, da bodo približno tolikšni tudi letos. Zahvala sodelavcem »Podjetje ima lahko najso- dobnejšo opremo, a najbolj dragoceni so ljudje v njem. Tega se zavedam, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem prizadevnim sodelavcem, nekateri so z mano že od začetka. Zaposlujemo ljudi iz lokalnega okolja. Mladim nudimo priložnost, da pri nas razvijejo svoj talent, omogo- čimo jim tudi dodatno uspo- sabljanje in izobraževanje. Sedež podjetja je na podeže- lju, kar ima svoje prednosti in slabosti. Sem Kozjan, rad imam Kozje in tukajšnje lju- di. Med seboj smo zelo pove- zani. Zelo dobro sodelujemo z Občino Kozje. Res je tudi, da je logistika bolj zahtevna, kot če bi bili v večjem mestu. Velikokrat se pošalim, ko re- čem – iz Kozjega v Celje ni da- leč, iz Celja v Kozje pa zelo.« Zavezani trajnosti Okoljska osveščenost pod- jetju Rajmax ni tuja, saj upo- rabljajo obnovljive materia- le. »Smo zavezani trajnosti. Naše okno lahko v celoti re- ciklirate in iz njega izdelate nov izdelek. Že od leta 2011 nam dobavitelji zagotavljajo PVC-materiale brez svinca, v zadnjem letu so naredili tako imenovani bioprofi l, v kate- rem ni več prisotna nafta.« Poleg Janka in njegove žene Andreje so v delo v podjetju vključeni tudi vsi trije otroci Jaka, Anja in Nejc. »Pred petimi leti še nisem ve- del, ali se bodo pripravljeni vključiti v naš kolektiv, saj so bili premladi. Zdaj so to željo pokazali, kar naju z ženo zelo veseli. Zato smo brez pomi- slekov šli v širitev in posodo- bitev podjetja.« Ob 25. obletnici so v Rajmaxu posodobili tudi celostno podobo z novim logotipom in sloganom – Slovensko okno za prijetno toplino bivanja, ustvarjeno danes za jutri. Foto: Nik Jarh Uspešno poslovno zgodbo podjetja Rajmax bodo nadalje- vali tudi Andrejini in Jankovi otroci. Direktor Janko Rajgl: »Podjetje ima lahko najsodobnejšo opremo, a najbolj dragoceni so ljudje v njem. Tega se zavedam, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem prizadevnim sodelavcem.« »Pred petimi leti še nisem vedel, ali se bodo otroci pripravljeni vključiti v naš kolektiv, saj so bili premladi. Zdaj so to željo pokazali, kar naju z ženo zelo veseli.« Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Ko strnem misli in pogledam nazaj, mi ni vseeno, kako so se stvari končale. Način, kot se je zgodil ob mojem koncu vodenja JZ Socio, ni bil tak, kot bi mo- ral biti, a v življenju sprejmeš tudi takšne stvari kot nekaj dobrega,« pravi Suzi Kvas. Zavod je vodila 22 let ter v Celje pripeljala številne projekte in progra- me socialnega varstva. V tem času, kar ji priznavajo tudi v občini, je s svojimi sodelavci postavila zavod za zgled drugim ustanovam po Sloveniji, ki nudijo socialnovarstvene storitve ranljivim skupinam ljudi. A brez političnega vpliva na njeno neimenovanje za ponovno vodenje verjetno ni šlo, kar je, pravi, čutila. SIMONA ŠOLINIČ Še dve novi igrišči CELJE – V Celju se nadaljujejo naložbe v javno prostočasno infrastrukturo, ki je name- njena predvsem spodbujanju aktivnega preživljanja prostega časa. V krajevni skupnosti Teharje so po lanski obnovi športnega igrišča dobili tudi dodatne površine za igro otrok in obnovljene tribune, medtem ko se v krajevni skupnosti Trnovlje začenja obnova igrišča in površin pri tamkajšnjem gasilskem domu. Občina je s KS Teharje zasnovala projektno dokumentacijo, izbrala igrala in na zgornjem zelenem delu igrišča postavila nova igrala. Otroci in družine bodo lahko uporabljali novo dvojno gugalnico, previsni gugalnici na vzmet in kombinirano igralo s toboganom. Vre- dnost te naložbe je skoraj 60 tisoč evrov, od tega je teharska krajevna skupnost prispevala 20 tisočakov. V KS Trnovlje se bo v prihodnjih dneh začela celovita obnova močno dotrajanega športnega igrišča ter asfaltne površine pred gasilskim domom. Skupna vrednost teh del znaša 73 tisoč evrov, pri čemer bo Prostovoljno gasilsko društvo Trnovlje pri Celju prispevalo pet tisočakov za sanacijo dvorišča pred svojim poslopjem ob igrišču. Na športnem igrišču bodo odstranili dosedanjo igralno površino in poskrbeli za novo asfaltiranje, uredili odvodnjavanje, obnovili oba gola ter kupili nova košarkarska koša. SŠol Parkiraj in odpelji v Štorah CELJE, ŠTORE – Mestna občina Celje je začela ure- jati novo območje Parkiraj in odpelji / Park & Ride v Štorah, da bi spodbudila uporabo vlaka pri tistih, ki na delo v Celje oziroma predvsem v središče mesta prihajajo iz smeri Šmarja pri Jelšah, Šentjurja in Štor. Analize iz marca so namreč pokazale, da je prav iz te smeri največ dnevnih potovanj v Celje. »Priložnost za ureditev območja Parkiraj in odpelji smo našli na delno nezase- denem parkirišču v občini Štore, ki ima lokacijo ob regionalni cesti in je le ne- kaj korakov od železniške postaje. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami in z Občino Štore smo tako pilotno uredili brezplačno parkirišče, od koder je pot z vlakom v Celje dolga le od 4 do 5 minut. Na Krekovem trgu pri železniški postaji je tudi postaja Kolesce, zato se lahko tisti, ki imajo ob de- lovnem mestu postajo za iz- posojo koles, v službo pelje- jo tudi s kolesom,« pravijo v celjski občini. Med 7. in 18. oktobrom bo za dovoz na parkirišče ob železniški po- staji v Štorah iz smeri Šen- tjurja začasno prilagojena prometna ureditev. SŠOl Več denarja, več mestnih avtobusov CELJE – Mestna občina Celje je uspešno pridobila pravico do koriščenja 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev Eko sklada za sofinanciranje nakupa treh ele- ktričnih avtobusov in enega električnega kombija. Z novimi vozili bo občina povečala sistem javnega prevoza Celebus ter zagotovili širšo povezanost znotraj mestnih in primestnih območij. Na razpis Eko sklada, ki omogoča pridobitev subvencij za nakup novih avtobusov, se je občina prijavila v spomladan- skih mesecih, pred kratkim pa je prejela pozitivno odločbo o pridobitvi nepovratnih sredstev. Občina je tako upravi- čena do koriščenja finančne spodbude v skupni višini do 1.395.862,30 evra za vsa štiri vozila. Gre za tri električne avtobuse in za eno kombinirano vozilo. Ponudbe za nakup vozil so v okviru javnega naročila, ki so ga objavili tudi v Uradnem listu Evropske unije, že prejeli. Dobavitelji vozil bodo znani v kratkem, ko se bo končal pregled prispelih ponudb. SŠol CELJE – Po 22 letih zapušča uspešen javni zavod Grenak priokus političnega neimenovanja Suzi Kvas (Foto: Andraž Purg) Pri razpisih za vodenje JZ Socio v zadnjih mesecih ni šlo gladko. Kvasova brez dlake na jeziku pove, da je bila od- ločitev dela celjske politike o njenem neimenovanju vezana tudi na sodni postopek, kjer se je znašla kot odgovorna oseba Socia. Prvoobtožena v tem pri- meru, kjer gre za domnevno oškodovanje Evropske unije zaradi evropskih sredstev, je direktorica celjske družbe Grif- fin Tanja Čajavec, ne Kvasova. Tožilstvo Čajavčevi očita pre- slepitev pri pridobitvi posojila oziroma ugodnosti. Skupna škoda znaša 647 tisoč evrov. Čajavčeva je svoje podjetje leta 2017 prijavila za izvedbo pro- jektov socialne aktivacije, pri čemer naj bi navajala kar nekaj okoliščin, ki naj ne bi bile re- snične, kot so strokovna uspo- sobljenost in delovne izkušnje zaposlenih, ki naj bi delali kot strokovni sodelavci oziroma vodje teh projektov. Kvasova se je v tej zgodbi znašla, ker je Čajavčeva Socio navedla kot projektnega partnerja. Vendar Kvasova verjame, da bo sodi- šče na podlagi vseh dokazov ugotovilo, kot pravi, da »niti Socio niti jaz v tem primeru ni- sva pridobila nobenih sredstev ali se s tem okoristila«. Projektno partnerstvo Socia s prvoobtoženo Čajavčevo je pustilo svoj pečat na njenem delu, priznava: »Ne Socio ne jaz nisva storila nobene nepra- vilnosti in to bo proces poka- zal. Ne verjamem, da se mi bo dobro in uspešno. Žal mi je le, da zaradi neutemeljenih obtožb, za katere se bo izka- zalo, da niso resnične, mnogi pozabijo na vsa leta dobrega in uspešnega dela za lokalno okolje,« je jasna Kvasova. Ne skriva, da je uspešno delovanje Socia povzročilo, da so se na- njo kot na direktorico pogosto »lepili« tudi lokalni koristoljub- neži. »Marsikdo me je v tem času razočaral, saj sem jih spo- znala v pravi luči. So ljudje, ki stopajo s teboj samo zaradi nekaterih stvari in ne zaradi iskrenosti,« doda. Zavod predaja v dobre roke Ne glede na to, kako je po- litika v Celju »odločila«, da ne bo več direktorica tega zavo- da, Kvasova pravi, da vodenje zavoda predaja v dobre roke Ireni Romih, ki delovanje za- voda tudi dobro pozna. To je bila tudi želja Kvasove, in sicer da bi zavod vodil nekdo, ki ima izkušnje s socialnovarstvenimi storitvami. »Nova direktorica izhaja iz našega zavoda, 20 let je bila ob meni, spremljala je razvoj Socia, bila je tudi vodja proga- ma, ki ga izvajamo. Želim, da bi nadaljevala uspešno delo in da bodo imeli zaposleni še na- prej posluh in razumevanje za nadaljnji razvoj dejavnosti in pomoč uporabnikom ter ran- ljivim skupinam ljudi. Upam, da bodo programi socialnovar- stvenih storitev še naprej v Ce- lju dobro podprti in da se bodo razvijali v nove oblike,« dodaja Kvasova. Kakšno zanimanje je bilo dejansko v ozadju za to delovno mesto, kaže podatek, da se je med imeni kandidatov znašlo tudi kakšno iz lokalne politike … Javni zavod Socio je lani po- sloval pozitivno. V okviru za- voda delujeta materinski dom, kjer je bilo lani nameščenih 37 uporabnikov, ter zavetišče za brezdomce, kjer je bilo lani 30 uporabnikov. Socio izvaja še program Donirana hrana. Trgovci ali gostinci morajo ob koncu dneva zaradi poteka roka uporabe in drugih pred- pisov hrano dati v uničenje. Zdaj zaposleni v okviru javnih del vsak večer, ko se trgovine zaprejo, hrano prevzamejo in odpeljejo v razdelilnico, kjer jo naslednje jutro prevzamejo so- cialno ogroženi posamezniki in družine. T eh je bilo lani 420. V razdelilnici Socia so lani tako razdelili več kot 153 ton hrane, pripeljane iz 14 trgovin. Socio je ključni člen projekta Celje, zdravo mesto, ko aprila v sredi- šču mesta priredi Dan zdravja. Skrbi tudi za t. i. varne točke, ki so na dvajsetih lokacijah. Za- posleni Socia izvajajo terensko delo z odvisniki, jim svetujejo in jih motivirajo za zdravlje- nje od odvisnosti. Samo lani so zaposleni opravili več kot 10 tisoč stikov in pogovorov z uživalci nedovoljenih drog na našem območju. V Sociu delu- je tudi večgeneracijski center, v katerem z različnimi dogodki povezujejo vse generacije. Kvasova je nov izziv našla na položaju generalne sekre- tarke Socialne zbornice Slovenije, ki je tudi krovna orga- nizacija za področje socialnovarstvenih storitev v celotni državi. Vizija je, dodaja sogovornica, da imajo organiza- cije, ki izvajajo te storitve, pod okriljem Socialne zbornice varnost, hkrati pa ima zbornica tudi možnost povezave z ministrstvom, ki mora ne le slišati, ampak tudi upoštevati mnenja s terena in celotne socialnovarstvene stroke. potem kdorkoli opravičil. Zdaj to sploh ni več pomembno, je pa pomembno to, da pri sebi vem, da smo v Sociu delali Gre za tri električne avtobuse in za eno kombinirano vozilo. (Foto: Edo Einspieler – MOC) Urejeno novo igrišče na Tehar- jah (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Ko strnem misli in pogledam nazaj, mi ni vseeno, kako so se stvari končale. Način, kot se je zgodil ob mojem koncu vodenja JZ Socio, ni bil tak, kot bi mo- ral biti, a v življenju sprejmeš tudi takšne stvari kot nekaj dobrega,« pravi Suzi Kvas. Zavod je vodila 22 let ter v Celje pripeljala številne projekte in progra- me socialnega varstva. V tem času, kar ji priznavajo tudi v občini, je s svojimi sodelavci postavila zavod za zgled drugim ustanovam po Sloveniji, ki nudijo socialnovarstvene storitve ranljivim skupinam ljudi. A brez političnega vpliva na njeno neimenovanje za ponovno vodenje verjetno ni šlo, kar je, pravi, čutila. SIMONA ŠOLINIČ Še dve novi igrišči CELJE – V Celju se nadaljujejo naložbe v javno prostočasno infrastrukturo, ki je name- njena predvsem spodbujanju aktivnega preživljanja prostega časa. V krajevni skupnosti Teharje so po lanski obnovi športnega igrišča dobili tudi dodatne površine za igro otrok in obnovljene tribune, medtem ko se v krajevni skupnosti Trnovlje začenja obnova igrišča in površin pri tamkajšnjem gasilskem domu. Občina je s KS Teharje zasnovala projektno dokumentacijo, izbrala igrala in na zgornjem zelenem delu igrišča postavila nova igrala. Otroci in družine bodo lahko uporabljali novo dvojno gugalnico, previsni gugalnici na vzmet in kombinirano igralo s toboganom. Vre- dnost te naložbe je skoraj 60 tisoč evrov, od tega je teharska krajevna skupnost prispevala 20 tisočakov. V KS Trnovlje se bo v prihodnjih dneh začela celovita obnova močno dotrajanega športnega igrišča ter asfaltne površine pred gasilskim domom. Skupna vrednost teh del znaša 73 tisoč evrov, pri čemer bo Prostovoljno gasilsko društvo Trnovlje pri Celju prispevalo pet tisočakov za sanacijo dvorišča pred svojim poslopjem ob igrišču. Na športnem igrišču bodo odstranili dosedanjo igralno površino in poskrbeli za novo asfaltiranje, uredili odvodnjavanje, obnovili oba gola ter kupili nova košarkarska koša. SŠol Parkiraj in odpelji v Štorah CELJE, ŠTORE – Mestna občina Celje je začela ure- jati novo območje Parkiraj in odpelji / Park & Ride v Štorah, da bi spodbudila uporabo vlaka pri tistih, ki na delo v Celje oziroma predvsem v središče mesta prihajajo iz smeri Šmarja pri Jelšah, Šentjurja in Štor. Analize iz marca so namreč pokazale, da je prav iz te smeri največ dnevnih potovanj v Celje. »Priložnost za ureditev območja Parkiraj in odpelji smo našli na delno nezase- denem parkirišču v občini Štore, ki ima lokacijo ob regionalni cesti in je le ne- kaj korakov od železniške postaje. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami in z Občino Štore smo tako pilotno uredili brezplačno parkirišče, od koder je pot z vlakom v Celje dolga le od 4 do 5 minut. Na Krekovem trgu pri železniški postaji je tudi postaja Kolesce, zato se lahko tisti, ki imajo ob de- lovnem mestu postajo za iz- posojo koles, v službo pelje- jo tudi s kolesom,« pravijo v celjski občini. Med 7. in 18. oktobrom bo za dovoz na parkirišče ob železniški po- staji v Štorah iz smeri Šen- tjurja začasno prilagojena prometna ureditev. SŠOl Več denarja, več mestnih avtobusov CELJE – Mestna občina Celje je uspešno pridobila pravico do koriščenja 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev Eko sklada za sofinanciranje nakupa treh ele- ktričnih avtobusov in enega električnega kombija. Z novimi vozili bo občina povečala sistem javnega prevoza Celebus ter zagotovili širšo povezanost znotraj mestnih in primestnih območij. Na razpis Eko sklada, ki omogoča pridobitev subvencij za nakup novih avtobusov, se je občina prijavila v spomladan- skih mesecih, pred kratkim pa je prejela pozitivno odločbo o pridobitvi nepovratnih sredstev. Občina je tako upravi- čena do koriščenja finančne spodbude v skupni višini do 1.395.862,30 evra za vsa štiri vozila. Gre za tri električne avtobuse in za eno kombinirano vozilo. Ponudbe za nakup vozil so v okviru javnega naročila, ki so ga objavili tudi v Uradnem listu Evropske unije, že prejeli. Dobavitelji vozil bodo znani v kratkem, ko se bo končal pregled prispelih ponudb. SŠol CELJE – Po 22 letih zapušča uspešen javni zavod Grenak priokus političnega neimenovanja Suzi Kvas (Foto: Andraž Purg) Pri razpisih za vodenje JZ Socio v zadnjih mesecih ni šlo gladko. Kvasova brez dlake na jeziku pove, da je bila od- ločitev dela celjske politike o njenem neimenovanju vezana tudi na sodni postopek, kjer se je znašla kot odgovorna oseba Socia. Prvoobtožena v tem pri- meru, kjer gre za domnevno oškodovanje Evropske unije zaradi evropskih sredstev, je direktorica celjske družbe Grif- fin Tanja Čajavec, ne Kvasova. Tožilstvo Čajavčevi očita pre- slepitev pri pridobitvi posojila oziroma ugodnosti. Skupna škoda znaša 647 tisoč evrov. Čajavčeva je svoje podjetje leta 2017 prijavila za izvedbo pro- jektov socialne aktivacije, pri čemer naj bi navajala kar nekaj okoliščin, ki naj ne bi bile re- snične, kot so strokovna uspo- sobljenost in delovne izkušnje zaposlenih, ki naj bi delali kot strokovni sodelavci oziroma vodje teh projektov. Kvasova se je v tej zgodbi znašla, ker je Čajavčeva Socio navedla kot projektnega partnerja. Vendar Kvasova verjame, da bo sodi- šče na podlagi vseh dokazov ugotovilo, kot pravi, da »niti Socio niti jaz v tem primeru ni- sva pridobila nobenih sredstev ali se s tem okoristila«. Projektno partnerstvo Socia s prvoobtoženo Čajavčevo je pustilo svoj pečat na njenem delu, priznava: »Ne Socio ne jaz nisva storila nobene nepra- vilnosti in to bo proces poka- zal. Ne verjamem, da se mi bo dobro in uspešno. Žal mi je le, da zaradi neutemeljenih obtožb, za katere se bo izka- zalo, da niso resnične, mnogi pozabijo na vsa leta dobrega in uspešnega dela za lokalno okolje,« je jasna Kvasova. Ne skriva, da je uspešno delovanje Socia povzročilo, da so se na- njo kot na direktorico pogosto »lepili« tudi lokalni koristoljub- neži. »Marsikdo me je v tem času razočaral, saj sem jih spo- znala v pravi luči. So ljudje, ki stopajo s teboj samo zaradi nekaterih stvari in ne zaradi iskrenosti,« doda. Zavod predaja v dobre roke Ne glede na to, kako je po- litika v Celju »odločila«, da ne bo več direktorica tega zavo- da, Kvasova pravi, da vodenje zavoda predaja v dobre roke Ireni Romih, ki delovanje za- voda tudi dobro pozna. To je bila tudi želja Kvasove, in sicer da bi zavod vodil nekdo, ki ima izkušnje s socialnovarstvenimi storitvami. »Nova direktorica izhaja iz našega zavoda, 20 let je bila ob meni, spremljala je razvoj Socia, bila je tudi vodja proga- ma, ki ga izvajamo. Želim, da bi nadaljevala uspešno delo in da bodo imeli zaposleni še na- prej posluh in razumevanje za nadaljnji razvoj dejavnosti in pomoč uporabnikom ter ran- ljivim skupinam ljudi. Upam, da bodo programi socialnovar- stvenih storitev še naprej v Ce- lju dobro podprti in da se bodo razvijali v nove oblike,« dodaja Kvasova. Kakšno zanimanje je bilo dejansko v ozadju za to delovno mesto, kaže podatek, da se je med imeni kandidatov znašlo tudi kakšno iz lokalne politike … Javni zavod Socio je lani po- sloval pozitivno. V okviru za- voda delujeta materinski dom, kjer je bilo lani nameščenih 37 uporabnikov, ter zavetišče za brezdomce, kjer je bilo lani 30 uporabnikov. Socio izvaja še program Donirana hrana. Trgovci ali gostinci morajo ob koncu dneva zaradi poteka roka uporabe in drugih pred- pisov hrano dati v uničenje. Zdaj zaposleni v okviru javnih del vsak večer, ko se trgovine zaprejo, hrano prevzamejo in odpeljejo v razdelilnico, kjer jo naslednje jutro prevzamejo so- cialno ogroženi posamezniki in družine. T eh je bilo lani 420. V razdelilnici Socia so lani tako razdelili več kot 153 ton hrane, pripeljane iz 14 trgovin. Socio je ključni člen projekta Celje, zdravo mesto, ko aprila v sredi- šču mesta priredi Dan zdravja. Skrbi tudi za t. i. varne točke, ki so na dvajsetih lokacijah. Za- posleni Socia izvajajo terensko delo z odvisniki, jim svetujejo in jih motivirajo za zdravlje- nje od odvisnosti. Samo lani so zaposleni opravili več kot 10 tisoč stikov in pogovorov z uživalci nedovoljenih drog na našem območju. V Sociu delu- je tudi večgeneracijski center, v katerem z različnimi dogodki povezujejo vse generacije. Kvasova je nov izziv našla na položaju generalne sekre- tarke Socialne zbornice Slovenije, ki je tudi krovna orga- nizacija za področje socialnovarstvenih storitev v celotni državi. Vizija je, dodaja sogovornica, da imajo organiza- cije, ki izvajajo te storitve, pod okriljem Socialne zbornice varnost, hkrati pa ima zbornica tudi možnost povezave z ministrstvom, ki mora ne le slišati, ampak tudi upoštevati mnenja s terena in celotne socialnovarstvene stroke. potem kdorkoli opravičil. Zdaj to sploh ni več pomembno, je pa pomembno to, da pri sebi vem, da smo v Sociu delali Gre za tri električne avtobuse in za eno kombinirano vozilo. (Foto: Edo Einspieler – MOC) Urejeno novo igrišče na Tehar- jah (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Kolesarji, ki so se jim pridru- žili tudi predstavniki številnih kolesarskih klubov z našega območja ter tudi ljubitelji staro- dobnih koles, so se na pot po- dali pri Zgodovinskem arhivu Celje. Postanek so nato imeli pri Godčevem mostu v Štorah, kjer so jih gostoljubno sprejeli domačini, vožnjo so nadaljevali do Železniške postaje Šentjur, kjer so jih med drugim pozdra- vili župani vseh treh sodelujo- čih občin. Šentjurski župan mag. Mar- ko Diaci je med drugim pove- dal, da je od začetkov snovanja ideje o kolesarski povezavi mi- nilo več kot desetletje. »Vesel sem, da smo imeli pogum, voljo in energijo za uresniči- tev gradnje kolesarske steze, ki prinaša varnost, trajnost in mobilnost. Ko bomo zgradili še povezavo od Šentjurja proti Šmarju pri Jelšah, bo državna kolesarska povezava D1 vodila čez vso občino in verjamem, da jo bodo ljudje radi uporabljali.« Dodal je, da gre za projekt, ki ga bodo dobro unovčile različ- ne generacije, tudi naši zanam- ci, in se zahvalil vsem, ki so po- magali pri njegovi uresničitvi. Zgled za podobne naložbe Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je dejal, da kole- sarska povezava med Celjem, Štorami in Šentjurjem pomeni KOZJE – Občina je namenu predala sedem novih javnih najemnih stanovanj v novo- gradnji, ki jo je zgradila na mestu nekdanje Mačkove oz. Podlinškove hiše. Za na- ložbo, vredno približno 1,8 milijona evrov, je pridobila malo več kot 700 tisoč evrov evropskega sofinanciranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost. V občini je zdaj skupaj na voljo 74 javnih na- jemnih stanovanj. Stara statično ogrožena stav- ba je bila porušena, na njenem mestu je občina zgradila novo skoraj ničenergijsko stavbo s sedmimi javnimi najemnimi stanovanji, ki jih bo v najem oddajala po neprofitni naje- mnini. Nova večstanovanjska stavba je zgrajena v enakih zu- nanjih gabaritih in ima takšen videz, kot ga je imela Mačkova oz. Podlinškova hiša, ki je bila opredeljena kot kulturna de- diščina. Gradnja nove stavbe je bila skladna s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Županja Milenca Krajnc je za Novi tednik pred časom pojasnila, da bodo stanovanja med drugim na voljo za za- poslene, ki se bodo zaposlili v enoti doma starejših, ki bo v občini kmalu odprla vrata. Vseh 26 zaposlenih v enoti doma namreč verjetno ne bo iz Kozjega. V nagovoru ob odpr- tju nove naložbe je Krajnčeva še poudarila, da bo ta pridobi- tev prinesla novo življenje v središče kraja. »Želimo si, da bi se tukaj stanovalci dobro poču- tili, da bi našli zavetje toplega doma v čudovitem lokalnem okolju.« Več za javno stanovanjsko gradnjo Odprtja se je udeležil tudi minister za solidarno priho- dnost Simon Maljevac. Pove- dal je, da je sodelovanje med občinami in državo pri razvi- janju lokalnih stanovanjskih projektov ter odpiranju novih in cenovno dostopnih stano- vanj izjemnega pomena za CELJSKO – Namenu predali kolesarsko povezavo med Celjem, Štorami in Šentjurjem Velik korak za varnost, trajnost in mobilnost Lepo število kolesarjev je minulo sončno soboto izkoristi- lo za vožnjo po novi kolesarski povezavi med Celjem, Što- rami in Šentjurjem. Množično kolesarjenje je bilo hkrati uradno odprtje 11,6 kilometra dolge pridobitve, od tega je 8,6 kilometra novozgrajenih površin za kolesarje. Asfal- tirana povezava ima tri premostitvene objekte, in sicer most čez Hudinjo, most čez Voglajno v Štorah ter most čez Žikovski potok, ki skupaj merijo 130 metrov. Vrednost pogodbe je znašala skoraj devet milijonov evrov. TINA STRMČNIK Celjski župan Matija Kovač: »Ustrezna infrastruktura je osnova za spreminjanje navad občanov. Zdaj ko imamo nove kilometre kolesarskih povezav, bomo lahko več uporabljali kolesa, več bomo lahko hodili, manj se bomo vozili z avtomobilom.« ŠENTJUR – Ekipa, ki so jo sestavljali pred- stavniki šentjurskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, tamkajšnje gasilske zve- ze in civilne zaščite, je osvojila tretje mesto na jubilejnem, XXX. držav- nem preverjanju uspo- sobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 15 najboljših ekip iz cele Slovenije, je bilo minulo soboto v Ra- dovljici. Ekipe, ki so na regij- skih izbirnih preverjanjih dosegle najvišji odstotek točk, so se spopadle z zelo življenjskimi in vsakda- njimi izzivi, pokazale so, kako bi pomoč nudile v primeru delovne nesreče, tragičnega dogodka na pi- kniku, v primeru nesreče med turističnim ogledom lokalnih znamenitosti, prometne nesreče in po- dobno. Sodelujoče ekipe so morale uporabiti vsa znanja, veščine in tudi izkušnje s področja prve pomoči in tudi prve psi- hološke pomoči. Dodaten izziv je bil omejen čas, kratki so bili tudi odmori med posameznimi delov- nimi postajami. Šentjur- sko ekipo so sestavljali Roman Pevec, Uroš Siter, Blaž Vodopivc, Valentin Smole, Breda Županc in Tomaž Lavbič, vodil jo je Jernej Kolar. TS Nagrajeni za znanje prve pomoči Sedem novih javnih najemnih stanovanj Mačkovo hišo s sedmini javnimi najemnimi stanovanji sta namenu predala županja Občine Kozje Milenca Krajnc in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. (Foto: MSP) velik korak za zagotavljanje trajnostne infrastrukture in boljše povezljivosti v regiji. »To možnost za potovanje med našimi kraji že s pridom uporabljamo in se je izkaza- la kot čudovita pridobitev za vsakodnevno uporabo na poti v službo, šolo in za rekreacijo.« Po besedah Kovača je pove- zava lahko zgled za nadaljnje Kolesarska karavana je na pot krenila pri Zgodovinskem arhivu Celje. nadaljnji razvoj države. »Temu sodelovanju bomo v prihodnje dali še večjo veljavo, saj bo že s prihodnjim letom za javno sta- novanjsko gradnjo namenjenih 100 milijonov evrov letno. S tem želimo predvsem vplivati na kakovost življenj prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki si zaslužijo cenovno dostopen in kakovosten dom.« je poudaril. TS infrastrukturne naložbe na področju kolesarskih poti v re- giji. Vesel je, da bodo pristojni kmalu nadaljevali gradnjo ko- lesarske povezave proti Vojni- ku ter da sta že vzpostavljeni povezavi proti Laškemu in Žalcu. »Celje postaja regional- no kolesarsko vozlišče, kar je tudi odlična osnova za razvoj turizma, ki ga razvijamo v Slo- veniji. Vemo, da obiskovalcem naših krajev možnosti kolesar- jenja veliko pomenijo, zato so odločitve v vlaganju v takšno lokalno in državno infrastruk- turo pravilne.« Zahtevno pridobivanje soglasij Najdaljši odsek kolesarske povezave je v občini Štore. Tamkajšnji župan Miran Jur- košek je spomnil, da je bilo začetno snovanje projekta zelo težko. »Takrat je padlo kar ne- kaj grenkih in težkih besed. Če ne bi takrat pristopili na prav način, je veliko vprašanje, ali bi zdaj namenu lahko predali to kolesarsko pot.« Izpostavil je, da so sodelavci občinskih uprav opravili pomembno delo pri pridobivanju soglasij in sklepanju služnostnih po- godb. V Štorah so jih uredili več kot 50, bilo je več kot sto služnostnih upravičencev. Po besedah Jurkoška so župani vseh treh sodelujočih občin pri tem projektu dokazali, da znajo sodelovati. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k temu, da se lahko ljudje danes varno vozijo po kolesarski poti, še posebej lastnikom zemljišč ter podjetjema Štore Steel in Petrol energetika, ki sta za umeščanje kolesarske povezave dali števil- na soglasja. Pogoj za spreminjanje navad ljudi Državni sekretar na mi- nistrstvu za infrastruk- turo mag. Andrej Rajh je bil po prevoženi poti nav- dušen, da je naša država pridobila novo pomembno infrastrukturno naložbo. »Kolesarjenje je v Sloveniji vrsto let v razmahu, delež rekreativnih kolesarjev se v zadnjih letih skokovito povečuje. Konec septem- bra smo obeležili Evropski teden mobilnosti, ko smo na vseh ravneh države z različnimi dejavnostmi ši- rili osveščanje o pomenu trajnostne mobilnosti. Še naprej bomo skušali spod- bujati spremembe vedenja v smeri aktivne mobilnosti, kjer prednjači kolesarstvo.« Foto: Andraž Purg Takole so na cilj prikolesarili celjski, štorski in šentjurski župan Matija Kovač, Miran Jurkošek in Marko Diaci v družbi državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo mag. Andreja Rajha (skrajno levo). Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Z gradnjo dvosistemskega 80-kilovoltnega daljnovoda od Hidroelektrarne Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP) Laško leta 1924 je bil v Sloveniji in tudi širši regiji prvič omogočen daljši prenos električne energije. Ta prva daljnovodna povezava, ki je bila dolga kar 77 kilo- metrov, je sprožila skokovit družbeni in industrijski na- predek, tudi zato, ker je bila Hidroelektrarna Fala takrat najsodobnejša hidroelektrar- na v Evropi. Njeni vlagatelji so bili Švicarji, ki so kapital- sko obvladovali tudi tovarno. V Laškem so leta 1924 za upravljanje in vzdrževanje RTP prvič zaposlili štiričlan- sko ekipo, ki so jo sestavljali obratovodja, dva stikalca in ključavničar. Še isto leto so RTP Laško povezali tudi s Termoelektrarno Trbovlje, hkrati je bilo v tem obdobju vzpostavljeno še prvo para- lelno obratovanje v večjem obsegu. Zgodbo tega dela dedišči- ne v Laškem ohranja Muzej elektroprenosa Fala–Laško, ki sodi pod okrilje Elesa in je eden redkih tovrstnih mu- zejev v Evropi. Tudi ta laški muzej letos obeležuje okro- glo obletnico, in sicer 20 let delovanja. Odprli so ga 8. ok- tobra 2004 ob 80-letnici pre- nosne dejavnosti. V muzeju je na ogled približno pet tisoč eksponatov, ki jih dopolnjuje- jo zbirke različnih aparatov in naprav ter prikaz vzdrževal- nih del na električnih vodih. Energetika na prelomnici Elektrika je danes nekaj samoumevnega. Tako zelo je vpeta v naš obstoj, da jo LAŠKO – Obeležili zgodovinski mejnik elektri kacije na Slovenskem Nevidna sila, ki napaja naš vsakdanjik Slovenija letos obeležuje stoletnico prvega prenosa ele- ktrike med dvema krajema. Pred natančno stotimi leti je bila namreč električna energija prvič prenesena od svo- jega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razdelilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno pre- lomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo, saj pomeni začetek dejavnosti, ki jo danes opravlja družba Eles, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Jubilej so v Thermani Laško obeležili s slovesnostjo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade dr. Robert Golob. Višja omrežnina LAŠKO – Gospodinjstva v občini bodo od priho- dnjega meseca plačevala nekoliko več za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode z javnih po- vršin. Laški občinski svetniki so namreč na zadnji seji potrdili novo ceno omrežnine za omenjeno storitev. Cena storitve omenjene obvezne občinske gospo- darske javne službe je oblikovana iz višine omrežnine (vrednost infrastrukture) in višine storitve (stroški, ki se nanašajo na redno izvajanje dejavnosti). S sprejetjem elaborata o oblikovanju cene bo omrežnina za gospo- dinjstvo, ki ima en vodomer DN 20 in porabi približno 18 m³ vode mesečno, znašala 7,43 evra. Medtem ko cena storitve ostaja nespremenjena, to je 0,43 evra/m³. Mesečni strošek bo tako za povprečno gospodinjstvo višji za približno tri evre. Glavni razlog za dvig cene so po navedbah občinske uprave infrastrukturne izboljšave (gradnja kanalizacije, vodovodnega omrežja …). Nova potrjena cena bo veljala od novembra in bo prvič obra- čunana na decembrski položnici. BA Po nekaterih virih naj bi prav v laških termah leta 1882 zasvetila tudi prva žar- nica v Sloveniji. opazimo šele, ko je zmanj- ka. Kot je na slovesnosti ob stoletnici prvega prenosa ele- ktrike dejal premier Robert Golob, smo na prelomnici, ko se bomo morali odločiti, kako spremeniti proizvodni miks v državi in kako začeti prenos od premoga do odlo- čitve, kako naprej z jedrsko energijo. Kot je dodal, nas odločitev o jedrski energiji čaka do konca novembra. V tem času bo v pripravi tudi interventni zakon glede na- daljnje proizvodnje električ- ne energije v Šaleški dolini. »Energetika je na prelomni- ci zaradi podnebne krize, ki nas vse zadeva in s katero se moramo naučiti živeti,« je dejal premier. Ob tem je po- udaril pomen pripravljeno- sti na tovrstne izzive, ki nas morda čakajo v prihodnosti. V Sloveniji bomo zaradi ne- davnih odločitev in dogodkov v prihodnjih letih ostali brez pomembnega dela doma pro- izvedene električne energije. Uvoz električne energije se bo kratkoročno in srednjeročno nedvomno povečal in ključno vlogo pri zagotavljanju uvoza in zanesljivosti oskrbe drža- vljanov ter državljank bo po premierjevih besedah odigra- la družba Eles. Hkrati se bo, kot je dodal, z vse večjo sola- rizacijo in vse več obnovlji- vimi viri v sistemu izjemno povečal pomen stabilnosti elektroenergetskega omrežja. Direktor Elesa mag. Ale- ksander Mervar je dejal, da je delovanje podjetja najbolj- še takrat, ko se o njem ne govori in ne piše in ko nihče sploh ne ve, da obstaja, saj to pomeni, da dobro in učin- kovito opravlja svoje delo. »Čeprav bi si želel, da bi tako strokovna, laična javnost, iz- vršna kot zakonodajna oblast spoznale in priznale, da je Eles najpomembnejše infra- strukturno podjetje v naši državi, podjetje, ki skrbi in je odgovorno za nemoteno delovanje slovenskega elek- troenergetskega sistema.« Foto: Andraž Purg Predsednik Vlade RS Robert Golob, direktor družbe Eles Aleksander Mervar, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, župan Občine Laško Marko Šantej in mnogi drugi so se zbrali v Laškem na slovesnosti ob stoletnici prvega prenosa električne energije v Sloveniji. Kako pomembno vlogo danes opravlja družba Eles, je na slovesnosti izpostavil predsednik vlade Robert Golob. »Smo na prelomnici, ko se bomo morali odloči- ti, kako spremeniti pro- izvodni miks. V dese- tletju, ko bomo bolj kot danes odvisni od uvoza, bo Eles imel ključno vlo- go za nemoteno oskrbo z električno energijo,« je izpostavil. Zgodbo prvega prenosa elektrike in tega dela dediščine v Laškem ohranja muzej elektroprenosa, ki je eden redkih tovrstnih muzejev v Evropi. Tudi ta laški muzej letos obeležuje okroglo obletnico, in sicer 20 let delovanja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Potem ko so Laščani konec pomladi le dočakali začetek težko pričakovane gradnje prizidka k zdra- vstvenemu domu (ZD), so bila dela na gradbišču v zadnjem mesecu ustavljena. Pri gradnji so se namreč pojavile težave. Slednje imajo v ZD tudi pri zagotavlja- nju dežurne službe. Imajo pa v javnem zavodu tudi razloge za veselje. Center za krepitev zdravja Laško je namreč v teh dneh obeležil prvo leto uspešnega delovanja. Ob tem so se v ZD razveselili tudi novega reševalnega vozila. Še bolj povezani z občino VOJNIK – V občinski upravi so se odločili, da bodo naredili korak na- prej pri obveščanju občanov o dogaja- nju v lokalnem okolju. V sodelovanju s podjetjem Epicoro so zasnovali novo mobilno aplikacijo oziroma digitalno platformo, ki občanom omogoča ne- posredno sodelovanje in dejavno sou- stvarjanje skupnosti. »Prišli smo do spoznanja, da poti ob- veščanja občanov ne sledijo več sodobni tehnologiji in da del občanov ni obveščen o tem, kaj se v občini dogaja. Še vedno bomo obveščali s pomočjo javnih medi- jev ter občinske spletne strani in glasila. Ob tem uvajamo tudi novost, aplikacijo, ki jo je mogoče naložiti na mobilni tele- fon ali računalnik. Imenuje se Povezani z občino. Z njo želimo občanom poka- zati vsebine, ki jih občina obravnava. Objavljen je interaktivni zemljevid, na katerem je prikazano, kje občina izvaja naložbe, kje so zapore cest … Možna je tudi interaktivna komunikacija z obča- ni, ki lahko na preprost način opozorijo na kakšno težavo v svojem okolju … V občini bomo nato pripravili odgovore. Objavljali bomo tudi povabila na razne dogodke,« je pojasnil župan Branko Petre in poudaril, da uvedba aplikacije pomeni pomemben korak k digitalizaciji občinskih storitev. Aplikacija je bila razvita na podlagi usmeritev in potreb občine, kjer pravijo, da ne gre le za platformo za podajanje pripomb in pobud, temveč je aplikacija tudi most, ki bo povezoval občane z aktu- alnimi informacijami o delovanju občine. »S tem želimo okrepiti komunikacijo in transparentnost ter omogočiti občanom, da postanejo dejavni soustvarjalci naše skupnosti,« dodajajo v Občini Vojnik. Žiga Korošec iz podjetja Epicoro je dejal, da je bil pri razvijanju aplikaci- je največji izziv upoštevati široko cilj- no skupino uporabnikov in omogočiti, da je aplikacija pregledna in preprosta za uporabo tudi za starejšo generacijo. Uporaba aplikacije je sicer starostno omejena, namenjena uporabnikom nad 15 let. Projekt je Občino Vojnik stal 18 tisoč evrov. V občinski upravi si želijo apli- kacijo, ki so jo razvijali od maja letos in je zaživela minuli teden ob vojniškem občinskem prazniku, v prihodnje še nad- grajevati z vsebinami o društvenem utri- pu v občini, o turistični ponudbi, dodati nameravajo opomnik za prireditve … Kot je še dejal župan, bodo ob koncu eno- letnega obdobja med vsemi, ki si bodo omenjeno aplikacijo namestili, nekoga izžrebali in ga nagradili z električnim skirojem. Podeljevali bodo tudi meseč- ne nagrade. BA Novo mobilno aplikacijo Povezani z občino so predstavili (z leve): Žiga Koro- šec iz podjetja Epicoro, župan Branko Petre, direktorica vojniške občinske uprave Mojca Vodušek in strokovna sodelavka občine Petra Pehar Žgajner, ki je zasnovala celostno grafično podobo aplikacije. (Foto: BA) Težave pri gradnji prizidka in dežurstvih LAŠKO – V zdravstvenem domu obeležili prvo obletnico delovanja centra za krepitev zdravja in prevzeli novo reševalno vozilo Zgodba načrtovanja prizid- ka k ZD Laško se je vlekla vr- sto let. Po številnih zapletih je aprila letos župan z izbranim izvajalcem, podjetjem Ges, podpisal pogodbo za izvedbo del. Izvajalec je takoj zatem začel pripravljalna dela. Naj- prej je bilo treba porušiti del stavbe, ki je bila namenjena zobozdravstveni dejavnosti. Da bo gradnja v starem me- stnem jedru zahtevna tako zaradi prometne ureditve kot zaradi upoštevanja zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, je bilo jasno. Med deli so se pojavile še druge te- žave, je povedal laški župan Marko Šantej. Kot je poja- snil, je težave povzročala se- stava tal na večjih globinah v gradbeni jami, ki je odstopala od referenčnih podatkov. Za- radi novougotovljenih dejstev pri izkopu gradbene jame je prišlo do enomesečnega za- stoja del. »Projektant je pri pripravi projekta oziroma projektne dokumentacije sle- dil standardnim postopkom in upošteval trenutno znane referenčne podatke o nosil- nosti tal, kjer je na mestu prizidka zdravstvenega doma predhodno že stala stavba zobozdravstvenih ordinacij. Ko je izvajalec začel sonda- že oziroma izkop gradbene jame, je ugotovil odstopanja od referenčnih podatkov. Zato smo nemudoma začeli razširjeno in poglobljeno raz- iskavo tal, da smo v zadnjem mesecu s projektantom in z izvajalcem prišli do ustrezne tehnične rešitve, ki zagotavlja varno nadaljevanje gradnje oziroma zaščito gradbene jame ter je tudi stroškovno racionalna in optimalna,« je pojasnil. Izvajalec zdaj že nadaljuje dela na gradbišču, pri čemer župan verjame, da bodo lah- ko do konca oktobra ob ugo- dnem vremenu že pokazali tudi zabetonirano temeljno ploščo. Časovni načrt gradnje ostaja okvirno takšen, kot je bil, s približno enomesečnim podaljšanjem, kar pomeni, da bi bila gradnja predvidoma končana v začetku leta 2026. Ob tem naj bi se naložba, ki je ocenjena na 3,8 milijona evrov, zaradi dodatnih del v gradbeni jami podražila za nekaj 10 tisoč evrov. Težave z dežurstvi V ZD Laško se ob prostor- ski stiski že več let srečujejo tudi s problematiko zagota- vljanja dežurstev. Čeprav se zdravniki ob svojem rednem delu vključujejo tudi v opra- vljanje dežurne službe, mora- jo v ZD dodatno zagotavljati tudi zunanje zdravnike. To pomeni, da prihaja do večjih finančnih izzivov, saj urno postavko za dežurstvo zu- nanjih izvajalcev določa trg, pravi direktorica ZD Laško Vesna Vodišek Razboršek. Kot dodaja, zunanji izvajalci niso pripravljeni dežurati za enako plačilo kot zaposleni zdravniki v ZD Laško (57. plačni razred), kolikor bi jim pripadalo po uredbi ZZZS. V juliju je tako strošek zuna- njih izvajalcev za dežurstva zdravstveni dom stal doda- tnih več kot 26 tisoč evrov, medtem ko so stroški dela zaposlenih znašali približno 17 tisoč evrov. »Podoben ali celo naraščajoč trend žal pri- čakujemo tudi v naslednjih mesecih,« pravi Vesna Vodi- šek Razboršek. ZD Laško je v juliju za zagotavljanje de- žurne službe od ZZZS pre- jel približno 33.600 evrov, kar predstavlja 9.600 evrov minusa. To je po besedah direktorice za zdravstveni dom izjemen finančni zalo- gaj, ki bi lahko predstavljal resno nevarnost za poslova- nje, če se bo takšna praksa nadaljevala. Novo reševalno vozilo je pomembna pridobitev ne le za ZD Laško, ampak za celotno lokalno sku- pnost, saj bo omogočalo učinkovitejšo in varnejšo oskrbo bolnikov, sta poudarila župan Marko Šantej in direktorica ZD Laško Vesna Vodišek Razboršek. Potem ko so bila dela na gradbišču pri zdravstvenem domu približno mesec ustavljena, izvajalec gradnjo že nadaljuje. Tako naj bi bila predvidoma do konca meseca že zabetonirana temeljna plošča novogradnje. S podobnimi težavami se soočajo tudi drugi zdravstve- ni domovi v regiji. V ZD Laško si za rešitev težav prizadeva- jo na sistemski ravni. Imeli so že več sestankov z mini- strstvom, a končne rešitve še ni. Ponovno naj bi se sestali v teh dneh. Prizadevanja ZD Laško za rešitev omenjene problematike je podprl tudi laški občinski svet. Župan Marko Šantej je ob tem oce- nil, da je zdravstvena oskrba v občini dobra. Prednost ZD Laško je tudi, da zdravnica v Rimskih Toplicah še vedno sprejema neopredeljene bol- nike. So pa svetniki opozorili na problematiko zobozdra- vstva, potem ko je spomla- di iz zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah odšla zo- bozdravnica. Direktorica ZD Laško je dejala, da težavo re- šujejo z zunanjimi izvajalci, pri čemer se v prihodnjem letu obeta zaposlitev zoboz- dravnika, ki je zdaj štipendist zdravstvenega doma. Varnejša oskrba bolnikov Medtem so se v ZD Laško minuli teden razveselili no- vega reševalnega vozila. Za njegov nakup je zdravstveni dom odštel približno 200 tisoč evrov. Kot je ob ura- dnem prevzemu vozila dejal župan Marko Šantej, gre za pomembno pridobitev ne le za ZD Laško, ampak za ce- lotno lokalno skupnost. Ker je laška občina razvejana in ima veliko podeželja, mora biti flota reševalnih vozil ta- kšna, da lahko pride tudi do najbolj odročnih krajev obči- ne, je dejal. Nakup reševalnega vozila je največja letošnja naložba ZD Laško v sodobno opremo. »Novo vozilo omogoča učin- kovitejšo in varnejšo oskrbo bolnikov. V nujnih primerih, ko je vsak trenutek dragocen, je pomembno, da imamo na voljo najnovejšo tehnologijo, ki omogoča hiter in udoben prevoz obolelih,« je poudari- la direktorica Vesna Vodišek Razboršek. V ZD Laško v teh dneh obe- ležujejo tudi prvo obletnico delovanja centra za krepitev zdravja, ki so ga ustanovili z namenom krepitve preventiv- nega zdravstvenega varstva za prebivalce laške občine. Kot je dejala Vesna Vodišek Razboršek, je preoblikovanje zdravstvenovzgojnega centra v center za krepitev zdravja prineslo številne prednosti, med drugim širšo strokovno ekipo ter bogatejši program preventivnih dejavnosti. V enem letu so tako uspeli zgraditi močno in predano ekipo strokovnjakov, ki je do danes sodelovala s številnimi krajevnimi skupnostmi in or- ganizirala številne preventiv- ne dogodke, kar je prispevalo k več kot 1.500 individualnim svetovanjem, na delavnicah pa so zabeležili več kot 500 udeležencev. Foto: Andraž Purg BOJANA AVGUŠTINČIČ Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Z gradnjo dvosistemskega 80-kilovoltnega daljnovoda od Hidroelektrarne Fala do razdelilne transformatorske postaje (RTP) Laško leta 1924 je bil v Sloveniji in tudi širši regiji prvič omogočen daljši prenos električne energije. Ta prva daljnovodna povezava, ki je bila dolga kar 77 kilo- metrov, je sprožila skokovit družbeni in industrijski na- predek, tudi zato, ker je bila Hidroelektrarna Fala takrat najsodobnejša hidroelektrar- na v Evropi. Njeni vlagatelji so bili Švicarji, ki so kapital- sko obvladovali tudi tovarno. V Laškem so leta 1924 za upravljanje in vzdrževanje RTP prvič zaposlili štiričlan- sko ekipo, ki so jo sestavljali obratovodja, dva stikalca in ključavničar. Še isto leto so RTP Laško povezali tudi s Termoelektrarno Trbovlje, hkrati je bilo v tem obdobju vzpostavljeno še prvo para- lelno obratovanje v večjem obsegu. Zgodbo tega dela dedišči- ne v Laškem ohranja Muzej elektroprenosa Fala–Laško, ki sodi pod okrilje Elesa in je eden redkih tovrstnih mu- zejev v Evropi. Tudi ta laški muzej letos obeležuje okro- glo obletnico, in sicer 20 let delovanja. Odprli so ga 8. ok- tobra 2004 ob 80-letnici pre- nosne dejavnosti. V muzeju je na ogled približno pet tisoč eksponatov, ki jih dopolnjuje- jo zbirke različnih aparatov in naprav ter prikaz vzdrževal- nih del na električnih vodih. Energetika na prelomnici Elektrika je danes nekaj samoumevnega. Tako zelo je vpeta v naš obstoj, da jo LAŠKO – Obeležili zgodovinski mejnik elektri kacije na Slovenskem Nevidna sila, ki napaja naš vsakdanjik Slovenija letos obeležuje stoletnico prvega prenosa ele- ktrike med dvema krajema. Pred natančno stotimi leti je bila namreč električna energija prvič prenesena od svo- jega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razdelilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno pre- lomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo, saj pomeni začetek dejavnosti, ki jo danes opravlja družba Eles, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Jubilej so v Thermani Laško obeležili s slovesnostjo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade dr. Robert Golob. Višja omrežnina LAŠKO – Gospodinjstva v občini bodo od priho- dnjega meseca plačevala nekoliko več za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode z javnih po- vršin. Laški občinski svetniki so namreč na zadnji seji potrdili novo ceno omrežnine za omenjeno storitev. Cena storitve omenjene obvezne občinske gospo- darske javne službe je oblikovana iz višine omrežnine (vrednost infrastrukture) in višine storitve (stroški, ki se nanašajo na redno izvajanje dejavnosti). S sprejetjem elaborata o oblikovanju cene bo omrežnina za gospo- dinjstvo, ki ima en vodomer DN 20 in porabi približno 18 m³ vode mesečno, znašala 7,43 evra. Medtem ko cena storitve ostaja nespremenjena, to je 0,43 evra/m³. Mesečni strošek bo tako za povprečno gospodinjstvo višji za približno tri evre. Glavni razlog za dvig cene so po navedbah občinske uprave infrastrukturne izboljšave (gradnja kanalizacije, vodovodnega omrežja …). Nova potrjena cena bo veljala od novembra in bo prvič obra- čunana na decembrski položnici. BA Po nekaterih virih naj bi prav v laških termah leta 1882 zasvetila tudi prva žar- nica v Sloveniji. opazimo šele, ko je zmanj- ka. Kot je na slovesnosti ob stoletnici prvega prenosa ele- ktrike dejal premier Robert Golob, smo na prelomnici, ko se bomo morali odločiti, kako spremeniti proizvodni miks v državi in kako začeti prenos od premoga do odlo- čitve, kako naprej z jedrsko energijo. Kot je dodal, nas odločitev o jedrski energiji čaka do konca novembra. V tem času bo v pripravi tudi interventni zakon glede na- daljnje proizvodnje električ- ne energije v Šaleški dolini. »Energetika je na prelomni- ci zaradi podnebne krize, ki nas vse zadeva in s katero se moramo naučiti živeti,« je dejal premier. Ob tem je po- udaril pomen pripravljeno- sti na tovrstne izzive, ki nas morda čakajo v prihodnosti. V Sloveniji bomo zaradi ne- davnih odločitev in dogodkov v prihodnjih letih ostali brez pomembnega dela doma pro- izvedene električne energije. Uvoz električne energije se bo kratkoročno in srednjeročno nedvomno povečal in ključno vlogo pri zagotavljanju uvoza in zanesljivosti oskrbe drža- vljanov ter državljank bo po premierjevih besedah odigra- la družba Eles. Hkrati se bo, kot je dodal, z vse večjo sola- rizacijo in vse več obnovlji- vimi viri v sistemu izjemno povečal pomen stabilnosti elektroenergetskega omrežja. Direktor Elesa mag. Ale- ksander Mervar je dejal, da je delovanje podjetja najbolj- še takrat, ko se o njem ne govori in ne piše in ko nihče sploh ne ve, da obstaja, saj to pomeni, da dobro in učin- kovito opravlja svoje delo. »Čeprav bi si želel, da bi tako strokovna, laična javnost, iz- vršna kot zakonodajna oblast spoznale in priznale, da je Eles najpomembnejše infra- strukturno podjetje v naši državi, podjetje, ki skrbi in je odgovorno za nemoteno delovanje slovenskega elek- troenergetskega sistema.« Foto: Andraž Purg Predsednik Vlade RS Robert Golob, direktor družbe Eles Aleksander Mervar, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, župan Občine Laško Marko Šantej in mnogi drugi so se zbrali v Laškem na slovesnosti ob stoletnici prvega prenosa električne energije v Sloveniji. Kako pomembno vlogo danes opravlja družba Eles, je na slovesnosti izpostavil predsednik vlade Robert Golob. »Smo na prelomnici, ko se bomo morali odloči- ti, kako spremeniti pro- izvodni miks. V dese- tletju, ko bomo bolj kot danes odvisni od uvoza, bo Eles imel ključno vlo- go za nemoteno oskrbo z električno energijo,« je izpostavil. Zgodbo prvega prenosa elektrike in tega dela dediščine v Laškem ohranja muzej elektroprenosa, ki je eden redkih tovrstnih muzejev v Evropi. Tudi ta laški muzej letos obeležuje okroglo obletnico, in sicer 20 let delovanja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Potem ko so Laščani konec pomladi le dočakali začetek težko pričakovane gradnje prizidka k zdra- vstvenemu domu (ZD), so bila dela na gradbišču v zadnjem mesecu ustavljena. Pri gradnji so se namreč pojavile težave. Slednje imajo v ZD tudi pri zagotavlja- nju dežurne službe. Imajo pa v javnem zavodu tudi razloge za veselje. Center za krepitev zdravja Laško je namreč v teh dneh obeležil prvo leto uspešnega delovanja. Ob tem so se v ZD razveselili tudi novega reševalnega vozila. Še bolj povezani z občino VOJNIK – V občinski upravi so se odločili, da bodo naredili korak na- prej pri obveščanju občanov o dogaja- nju v lokalnem okolju. V sodelovanju s podjetjem Epicoro so zasnovali novo mobilno aplikacijo oziroma digitalno platformo, ki občanom omogoča ne- posredno sodelovanje in dejavno sou- stvarjanje skupnosti. »Prišli smo do spoznanja, da poti ob- veščanja občanov ne sledijo več sodobni tehnologiji in da del občanov ni obveščen o tem, kaj se v občini dogaja. Še vedno bomo obveščali s pomočjo javnih medi- jev ter občinske spletne strani in glasila. Ob tem uvajamo tudi novost, aplikacijo, ki jo je mogoče naložiti na mobilni tele- fon ali računalnik. Imenuje se Povezani z občino. Z njo želimo občanom poka- zati vsebine, ki jih občina obravnava. Objavljen je interaktivni zemljevid, na katerem je prikazano, kje občina izvaja naložbe, kje so zapore cest … Možna je tudi interaktivna komunikacija z obča- ni, ki lahko na preprost način opozorijo na kakšno težavo v svojem okolju … V občini bomo nato pripravili odgovore. Objavljali bomo tudi povabila na razne dogodke,« je pojasnil župan Branko Petre in poudaril, da uvedba aplikacije pomeni pomemben korak k digitalizaciji občinskih storitev. Aplikacija je bila razvita na podlagi usmeritev in potreb občine, kjer pravijo, da ne gre le za platformo za podajanje pripomb in pobud, temveč je aplikacija tudi most, ki bo povezoval občane z aktu- alnimi informacijami o delovanju občine. »S tem želimo okrepiti komunikacijo in transparentnost ter omogočiti občanom, da postanejo dejavni soustvarjalci naše skupnosti,« dodajajo v Občini Vojnik. Žiga Korošec iz podjetja Epicoro je dejal, da je bil pri razvijanju aplikaci- je največji izziv upoštevati široko cilj- no skupino uporabnikov in omogočiti, da je aplikacija pregledna in preprosta za uporabo tudi za starejšo generacijo. Uporaba aplikacije je sicer starostno omejena, namenjena uporabnikom nad 15 let. Projekt je Občino Vojnik stal 18 tisoč evrov. V občinski upravi si želijo apli- kacijo, ki so jo razvijali od maja letos in je zaživela minuli teden ob vojniškem občinskem prazniku, v prihodnje še nad- grajevati z vsebinami o društvenem utri- pu v občini, o turistični ponudbi, dodati nameravajo opomnik za prireditve … Kot je še dejal župan, bodo ob koncu eno- letnega obdobja med vsemi, ki si bodo omenjeno aplikacijo namestili, nekoga izžrebali in ga nagradili z električnim skirojem. Podeljevali bodo tudi meseč- ne nagrade. BA Novo mobilno aplikacijo Povezani z občino so predstavili (z leve): Žiga Koro- šec iz podjetja Epicoro, župan Branko Petre, direktorica vojniške občinske uprave Mojca Vodušek in strokovna sodelavka občine Petra Pehar Žgajner, ki je zasnovala celostno grafično podobo aplikacije. (Foto: BA) Težave pri gradnji prizidka in dežurstvih LAŠKO – V zdravstvenem domu obeležili prvo obletnico delovanja centra za krepitev zdravja in prevzeli novo reševalno vozilo Zgodba načrtovanja prizid- ka k ZD Laško se je vlekla vr- sto let. Po številnih zapletih je aprila letos župan z izbranim izvajalcem, podjetjem Ges, podpisal pogodbo za izvedbo del. Izvajalec je takoj zatem začel pripravljalna dela. Naj- prej je bilo treba porušiti del stavbe, ki je bila namenjena zobozdravstveni dejavnosti. Da bo gradnja v starem me- stnem jedru zahtevna tako zaradi prometne ureditve kot zaradi upoštevanja zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, je bilo jasno. Med deli so se pojavile še druge te- žave, je povedal laški župan Marko Šantej. Kot je poja- snil, je težave povzročala se- stava tal na večjih globinah v gradbeni jami, ki je odstopala od referenčnih podatkov. Za- radi novougotovljenih dejstev pri izkopu gradbene jame je prišlo do enomesečnega za- stoja del. »Projektant je pri pripravi projekta oziroma projektne dokumentacije sle- dil standardnim postopkom in upošteval trenutno znane referenčne podatke o nosil- nosti tal, kjer je na mestu prizidka zdravstvenega doma predhodno že stala stavba zobozdravstvenih ordinacij. Ko je izvajalec začel sonda- že oziroma izkop gradbene jame, je ugotovil odstopanja od referenčnih podatkov. Zato smo nemudoma začeli razširjeno in poglobljeno raz- iskavo tal, da smo v zadnjem mesecu s projektantom in z izvajalcem prišli do ustrezne tehnične rešitve, ki zagotavlja varno nadaljevanje gradnje oziroma zaščito gradbene jame ter je tudi stroškovno racionalna in optimalna,« je pojasnil. Izvajalec zdaj že nadaljuje dela na gradbišču, pri čemer župan verjame, da bodo lah- ko do konca oktobra ob ugo- dnem vremenu že pokazali tudi zabetonirano temeljno ploščo. Časovni načrt gradnje ostaja okvirno takšen, kot je bil, s približno enomesečnim podaljšanjem, kar pomeni, da bi bila gradnja predvidoma končana v začetku leta 2026. Ob tem naj bi se naložba, ki je ocenjena na 3,8 milijona evrov, zaradi dodatnih del v gradbeni jami podražila za nekaj 10 tisoč evrov. Težave z dežurstvi V ZD Laško se ob prostor- ski stiski že več let srečujejo tudi s problematiko zagota- vljanja dežurstev. Čeprav se zdravniki ob svojem rednem delu vključujejo tudi v opra- vljanje dežurne službe, mora- jo v ZD dodatno zagotavljati tudi zunanje zdravnike. To pomeni, da prihaja do večjih finančnih izzivov, saj urno postavko za dežurstvo zu- nanjih izvajalcev določa trg, pravi direktorica ZD Laško Vesna Vodišek Razboršek. Kot dodaja, zunanji izvajalci niso pripravljeni dežurati za enako plačilo kot zaposleni zdravniki v ZD Laško (57. plačni razred), kolikor bi jim pripadalo po uredbi ZZZS. V juliju je tako strošek zuna- njih izvajalcev za dežurstva zdravstveni dom stal doda- tnih več kot 26 tisoč evrov, medtem ko so stroški dela zaposlenih znašali približno 17 tisoč evrov. »Podoben ali celo naraščajoč trend žal pri- čakujemo tudi v naslednjih mesecih,« pravi Vesna Vodi- šek Razboršek. ZD Laško je v juliju za zagotavljanje de- žurne službe od ZZZS pre- jel približno 33.600 evrov, kar predstavlja 9.600 evrov minusa. To je po besedah direktorice za zdravstveni dom izjemen finančni zalo- gaj, ki bi lahko predstavljal resno nevarnost za poslova- nje, če se bo takšna praksa nadaljevala. Novo reševalno vozilo je pomembna pridobitev ne le za ZD Laško, ampak za celotno lokalno sku- pnost, saj bo omogočalo učinkovitejšo in varnejšo oskrbo bolnikov, sta poudarila župan Marko Šantej in direktorica ZD Laško Vesna Vodišek Razboršek. Potem ko so bila dela na gradbišču pri zdravstvenem domu približno mesec ustavljena, izvajalec gradnjo že nadaljuje. Tako naj bi bila predvidoma do konca meseca že zabetonirana temeljna plošča novogradnje. S podobnimi težavami se soočajo tudi drugi zdravstve- ni domovi v regiji. V ZD Laško si za rešitev težav prizadeva- jo na sistemski ravni. Imeli so že več sestankov z mini- strstvom, a končne rešitve še ni. Ponovno naj bi se sestali v teh dneh. Prizadevanja ZD Laško za rešitev omenjene problematike je podprl tudi laški občinski svet. Župan Marko Šantej je ob tem oce- nil, da je zdravstvena oskrba v občini dobra. Prednost ZD Laško je tudi, da zdravnica v Rimskih Toplicah še vedno sprejema neopredeljene bol- nike. So pa svetniki opozorili na problematiko zobozdra- vstva, potem ko je spomla- di iz zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah odšla zo- bozdravnica. Direktorica ZD Laško je dejala, da težavo re- šujejo z zunanjimi izvajalci, pri čemer se v prihodnjem letu obeta zaposlitev zoboz- dravnika, ki je zdaj štipendist zdravstvenega doma. Varnejša oskrba bolnikov Medtem so se v ZD Laško minuli teden razveselili no- vega reševalnega vozila. Za njegov nakup je zdravstveni dom odštel približno 200 tisoč evrov. Kot je ob ura- dnem prevzemu vozila dejal župan Marko Šantej, gre za pomembno pridobitev ne le za ZD Laško, ampak za ce- lotno lokalno skupnost. Ker je laška občina razvejana in ima veliko podeželja, mora biti flota reševalnih vozil ta- kšna, da lahko pride tudi do najbolj odročnih krajev obči- ne, je dejal. Nakup reševalnega vozila je največja letošnja naložba ZD Laško v sodobno opremo. »Novo vozilo omogoča učin- kovitejšo in varnejšo oskrbo bolnikov. V nujnih primerih, ko je vsak trenutek dragocen, je pomembno, da imamo na voljo najnovejšo tehnologijo, ki omogoča hiter in udoben prevoz obolelih,« je poudari- la direktorica Vesna Vodišek Razboršek. V ZD Laško v teh dneh obe- ležujejo tudi prvo obletnico delovanja centra za krepitev zdravja, ki so ga ustanovili z namenom krepitve preventiv- nega zdravstvenega varstva za prebivalce laške občine. Kot je dejala Vesna Vodišek Razboršek, je preoblikovanje zdravstvenovzgojnega centra v center za krepitev zdravja prineslo številne prednosti, med drugim širšo strokovno ekipo ter bogatejši program preventivnih dejavnosti. V enem letu so tako uspeli zgraditi močno in predano ekipo strokovnjakov, ki je do danes sodelovala s številnimi krajevnimi skupnostmi in or- ganizirala številne preventiv- ne dogodke, kar je prispevalo k več kot 1.500 individualnim svetovanjem, na delavnicah pa so zabeležili več kot 500 udeležencev. Foto: Andraž Purg BOJANA AVGUŠTINČIČ Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Prebold je letos začela s prenovo gaja, s katero želi zagotoviti nov zunanji prireditveni prostor v naravi, ki bo namenjen različnim letnim in zimskim koncertom, predstavam, delavnicam, učilnicam na prostem in tudi športnim dejavnostim. V gaju so spomladi že požagali nevarna drevesa in pripravili gradbišče za začetek gradbenih del. V tem tednu se je začela uvedba v delo, nato bodo zabrneli stroji. Ureditev parka bo z zasaditvijo dreves predvidoma končana aprila naslednje leto. SINTIJA JURIČ Dom upokojencev z novim prizidkom POLZELA – Na mednaro- dni dan starejših, 1. okto- bra, so v Domu upokojencev Polzela slavnostno odprli nov prizidek. Malo več kot 2 tisoč kvadratnih metrov velik prizidek bo sodobne prostore zagotovil 54 stano- valcem. Od tega jih bo 20 nameščenih v enopostelj- nih in preostalih 34 v dvo- posteljnih sobah. Vrednost celotne naložbe je znašala približno 5,6 milijona evrov. Gradnjo prizidka so v pol- zelskem domu upokojencev začeli konec lanskega maja in jo s pridobitvijo pravno- močnega uporabnega do- voljenja končali 21. junija letos. Sledili sta nabava in montaža opreme, v začetku oktobra so dom tudi uradno odprli. Kot je poudarila di- rektorica doma upokojencev Eva Lenko, se s prizidkom kapaciteta v domu, kjer trenutno biva 224 stanoval- cev, ne povečuje, temveč so z naložbo zgolj zadostili standardom in normativom, ki predpisujejo nameščanje stanovalcev v eno- in dvopo- steljne sobe z lastno kopal- nico in straniščem. V prizidek bodo preselili 54 stanovalcev, ki bodo bivali v 20 enoposteljnih in 17 dvopo- steljnih sobah. Vrednost na- ložbe je znašala malo več kot 5,6 milijona evrov, od tega je približno 4,7 milijona evrov zagotovilo ministrstvo za so- lidarno prihodnost. Razliko v višini malo manj kot milijon evrov je dom upokojencev pokril z lastnimi sredstvi. SJ Novi prostori bodo starostnikom omogočili varno in udobno bivanje. (Foto: Dom upokojencev Polzela) PREBOLD – Pred gajem je celovita obnova, gradbena zasnova naj bi bila končana še letos V gaju bodo zabrneli gradbeni stroji Prenova gaja je po bese- dah preboldskega župana Marka Repnika povezana z idejo zaokrožene celote prireditveno-rekreacijskega prostora, ki bo nudil mo- žnosti rekreacije, oddiha in prireditev. Ker so v gaju že urejena igrala za otroke, prav tako je tam tudi zuna- nji fitnes, v bližini pa ima prostore še društvo upoko- jencev, želijo z ureditvijo parka spodbuditi tudi med- generacijsko sodelovanje. S povečanjem zunanjih pri- reditvenih površin, ki bodo namenjene širši javnosti in različnim kulturnim, turi- stičnim ter športnim ustvar- jalcem, želijo delno izkori- ščen prostor spremeniti v živahno in uporabno okolje. Kaj bodo uredili? Idejna zasnova krajinsko- -arhitekturne ureditve gaja predvideva več novosti, s ka- terimi bodo v občini izboljša- li življenjski slog prebivalcev in hkrati ustvarili prostor, ki z različnimi interesnimi dejavnostmi povezuje ljudi. »Krajinska zasnova zajema ureditev in utrditev osrednje ploščadi, ureditev poti, pre- mik otroških igral v osrednji prostor z ureditvijo nove snil preboldski župan. Kot je dodal, bosta gradbenim de- lom v naslednjem letu sledili še zasaditev zelenja in name- stitev opreme. Ureditev parka bo po njegovih besedah pred- vidoma končana prihodnjo pomlad. Celotna ureditev parka z vsemi vključenimi stroški projektne dokumentacije, nadzora del in prestavitve nizkonapetostnega priključ- ka je trenutno ocenjena na 336 tisoč evrov. Od tega je za ureditev preboldskega gaja občina s podjetjem Tegar podpisala pogodbo v višini približno 280 tisoč evrov z vključenim DDV. Zaradi povečanja vrednosti naložbe so občinski svetniki na pobudo župana na zadnji, 18. redni seji občinskega sveta sprejeli tudi sklep o prerazpo- reditvi proračunskih sredstev. Kot je na seji pojasnil župan, je občina za urejanje gaja pre- jela dve ponudbi – ena je bila od vrednosti projektantske ocene višja za 52 tisočakov, druga je bila po njegovih be- sedah še mnogo višja. Svetni- ki so se tako na seji soglasno strinjali, da se iz letošnjega občinskega proračuna iz po- stavke prometa za ureditev gaja prerazporedi 52 tisoč evrov z željo, da bi se lahko urejanje gaja čim prej začelo. S povečanjem zunanjih prireditvenih površin želijo v občini rešiti težavo širše skupnosti. S povečanjem zunanjih prireditvenih površin bodo tako rešili tudi težavo širše skupnosti. (Foto: Andraž Purg) SLOVENIJA – Vlada je minuli teden končala obravnavo 343 objektov, ki so bili na seznamu za morebitno odstrani- tev. Na zadnjem seznamu je za odstranitev predvidenih še 128 objektov. Skupno jih je tako za rušenje določenih 258. Od tega je ocenjenih 200, preostali bodo do konca meseca. Za odstranitev potrjenih še preostalih 128 objektov Vlada je sprejela še zadnji sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujna in v javno korist. Gre za 128 objektov na območju občin Braslovče, Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj, Nazarje, Mo- zirje, Prevalje, Kamnik, Slo- venj Gradec, Medvode, Luče in Gorenja vas – Poljane. Zdaj so izdani vladni sklepi za vseh 258 objektov, ki jih je po strokovni oceni treba odstraniti. Za 200 objektov so že opravljene tudi cenitve, preostalih 58 bo narejenih do konca meseca. Na seznamu za odstranitev, ki je bil ob- javljen januarja letos, je bilo najprej sicer 343 objektov, a so jih nato na podlagi strokov- ne presoje s seznama odstra- nili 85. V nadaljevanju postopka bo sledil podpis pogodbe, s kate- ro bo določena nadomestitev nepremičnine. Po zakonu lahko država lastniku objek- ta, določenega za odstranitev, zagotovi lastninsko pravico za enakovredni nepremičnini, razen če lastnik zahteva od- škodnino. Kot je po seji vlade povedal njen podpredsednik Matej Arčon, se večina lastni- kov odloča za odškodnino in si bodo novo domovanje ure- dili sami. Za možnost, da jim država zgradi nadomestitveni objekt, se po njegovih besedah doslej zanimajo trije upravi- čenci, niso se pa še dokončno odločili. Lastnik lahko sicer tudi sam predlaga nadomestno nepre- mičnino, ki jo nato država odkupi in lastništvo prenese nanj, če je s cenitvijo obeh ne- premičnin ugotovljena njuna enakovrednost. Če je vrednost objekta, predvidenega za od- stranitev, ocenjena višje od vrednosti predlagane nepre- mičnine, lahko razliko plača država, če je nižja, lahko raz- liko krije upravičenec. SJ varovalne površine, presta- vitev igral za fitnes ob pot, ureditev učilnice na prostem in učne poti ter dodajanje na- domestne urbane opreme,« je naštel preboldski župan Marko Repnik. V parku sta tako ob stavbi jamarskega kluba predvide- na javno stranišče in električ- ni priključek, ob njej bo tudi pitnik. V parku bodo tudi stena za balvansko plezanje in odprte zelene površine. Ob osrednjem prireditvenem prostoru bodo speljane tudi klopi, čez park bosta vodi- li tudi sprehajalna in čutna pot, tam bo tudi obnovljena hiška, namenjena decembr- skemu dogajanju. Celoten park bo ves čas objemala zelena zasaditev, vstopu vanj bosta namenjena glavni in stranski vhod. Začenjajo se gradbena dela Podjetje Tegar je uvedbo v delo začelo v tem tednu, nato bo sledil začetek grad- benih del. Gradbena zasnova parka bo po besedah župana dokončana predvidoma še le- tos. »Gradbena ureditev obse- ga izvedbo kanalizacijskega in vodovodnega priključka za objekt znotraj parka, od- vodnjavanje odpadnih me- teornih voda z asfaltiranega platoja in drenaže ter gradnjo javne razsvetljave,« je poja- Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 4 1, 10. oktober 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Prebold je letos začela s prenovo gaja, s katero želi zagotoviti nov zunanji prireditveni prostor v naravi, ki bo namenjen različnim letnim in zimskim koncertom, predstavam, delavnicam, učilnicam na prostem in tudi športnim dejavnostim. V gaju so spomladi že požagali nevarna drevesa in pripravili gradbišče za začetek gradbenih del. V tem tednu se je začela uvedba v delo, nato bodo zabrneli stroji. Ureditev parka bo z zasaditvijo dreves predvidoma končana aprila naslednje leto. SINTIJA JURIČ Dom upokojencev z novim prizidkom POLZELA – Na mednaro- dni dan starejših, 1. okto- bra, so v Domu upokojencev Polzela slavnostno odprli nov prizidek. Malo več kot 2 tisoč kvadratnih metrov velik prizidek bo sodobne prostore zagotovil 54 stano- valcem. Od tega jih bo 20 nameščenih v enopostelj- nih in preostalih 34 v dvo- posteljnih sobah. Vrednost celotne naložbe je znašala približno 5,6 milijona evrov. Gradnjo prizidka so v pol- zelskem domu upokojencev začeli konec lanskega maja in jo s pridobitvijo pravno- močnega uporabnega do- voljenja končali 21. junija letos. Sledili sta nabava in montaža opreme, v začetku oktobra so dom tudi uradno odprli. Kot je poudarila di- rektorica doma upokojencev Eva Lenko, se s prizidkom kapaciteta v domu, kjer trenutno biva 224 stanoval- cev, ne povečuje, temveč so z naložbo zgolj zadostili standardom in normativom, ki predpisujejo nameščanje stanovalcev v eno- in dvopo- steljne sobe z lastno kopal- nico in straniščem. V prizidek bodo preselili 54 stanovalcev, ki bodo bivali v 20 enoposteljnih in 17 dvopo- steljnih sobah. Vrednost na- ložbe je znašala malo več kot 5,6 milijona evrov, od tega je približno 4,7 milijona evrov zagotovilo ministrstvo za so- lidarno prihodnost. Razliko v višini malo manj kot milijon evrov je dom upokojencev pokril z lastnimi sredstvi. SJ Novi prostori bodo starostnikom omogočili varno in udobno bivanje. (Foto: Dom upokojencev Polzela) PREBOLD – Pred gajem je celovita obnova, gradbena zasnova naj bi bila končana še letos V gaju bodo zabrneli gradbeni stroji Prenova gaja je po bese- dah preboldskega župana Marka Repnika povezana z idejo zaokrožene celote prireditveno-rekreacijskega prostora, ki bo nudil mo- žnosti rekreacije, oddiha in prireditev. Ker so v gaju že urejena igrala za otroke, prav tako je tam tudi zuna- nji fitnes, v bližini pa ima prostore še društvo upoko- jencev, želijo z ureditvijo parka spodbuditi tudi med- generacijsko sodelovanje. S povečanjem zunanjih pri- reditvenih površin, ki bodo namenjene širši javnosti in različnim kulturnim, turi- stičnim ter športnim ustvar- jalcem, želijo delno izkori- ščen prostor spremeniti v živahno in uporabno okolje. Kaj bodo uredili? Idejna zasnova krajinsko- -arhitekturne ureditve gaja predvideva več novosti, s ka- terimi bodo v občini izboljša- li življenjski slog prebivalcev in hkrati ustvarili prostor, ki z različnimi interesnimi dejavnostmi povezuje ljudi. »Krajinska zasnova zajema ureditev in utrditev osrednje ploščadi, ureditev poti, pre- mik otroških igral v osrednji prostor z ureditvijo nove snil preboldski župan. Kot je dodal, bosta gradbenim de- lom v naslednjem letu sledili še zasaditev zelenja in name- stitev opreme. Ureditev parka bo po njegovih besedah pred- vidoma končana prihodnjo pomlad. Celotna ureditev parka z vsemi vključenimi stroški projektne dokumentacije, nadzora del in prestavitve nizkonapetostnega priključ- ka je trenutno ocenjena na 336 tisoč evrov. Od tega je za ureditev preboldskega gaja občina s podjetjem Tegar podpisala pogodbo v višini približno 280 tisoč evrov z vključenim DDV. Zaradi povečanja vrednosti naložbe so občinski svetniki na pobudo župana na zadnji, 18. redni seji občinskega sveta sprejeli tudi sklep o prerazpo- reditvi proračunskih sredstev. Kot je na seji pojasnil župan, je občina za urejanje gaja pre- jela dve ponudbi – ena je bila od vrednosti projektantske ocene višja za 52 tisočakov, druga je bila po njegovih be- sedah še mnogo višja. Svetni- ki so se tako na seji soglasno strinjali, da se iz letošnjega občinskega proračuna iz po- stavke prometa za ureditev gaja prerazporedi 52 tisoč evrov z željo, da bi se lahko urejanje gaja čim prej začelo. S povečanjem zunanjih prireditvenih površin želijo v občini rešiti težavo širše skupnosti. S povečanjem zunanjih prireditvenih površin bodo tako rešili tudi težavo širše skupnosti. (Foto: Andraž Purg) SLOVENIJA – Vlada je minuli teden končala obravnavo 343 objektov, ki so bili na seznamu za morebitno odstrani- tev. Na zadnjem seznamu je za odstranitev predvidenih še 128 objektov. Skupno jih je tako za rušenje določenih 258. Od tega je ocenjenih 200, preostali bodo do konca meseca. Za odstranitev potrjenih še preostalih 128 objektov Vlada je sprejela še zadnji sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujna in v javno korist. Gre za 128 objektov na območju občin Braslovče, Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj, Nazarje, Mo- zirje, Prevalje, Kamnik, Slo- venj Gradec, Medvode, Luče in Gorenja vas – Poljane. Zdaj so izdani vladni sklepi za vseh 258 objektov, ki jih je po strokovni oceni treba odstraniti. Za 200 objektov so že opravljene tudi cenitve, preostalih 58 bo narejenih do konca meseca. Na seznamu za odstranitev, ki je bil ob- javljen januarja letos, je bilo najprej sicer 343 objektov, a so jih nato na podlagi strokov- ne presoje s seznama odstra- nili 85. V nadaljevanju postopka bo sledil podpis pogodbe, s kate- ro bo določena nadomestitev nepremičnine. Po zakonu lahko država lastniku objek- ta, določenega za odstranitev, zagotovi lastninsko pravico za enakovredni nepremičnini, razen če lastnik zahteva od- škodnino. Kot je po seji vlade povedal njen podpredsednik Matej Arčon, se večina lastni- kov odloča za odškodnino in si bodo novo domovanje ure- dili sami. Za možnost, da jim država zgradi nadomestitveni objekt, se po njegovih besedah doslej zanimajo trije upravi- čenci, niso se pa še dokončno odločili. Lastnik lahko sicer tudi sam predlaga nadomestno nepre- mičnino, ki jo nato država odkupi in lastništvo prenese nanj, če je s cenitvijo obeh ne- premičnin ugotovljena njuna enakovrednost. Če je vrednost objekta, predvidenega za od- stranitev, ocenjena višje od vrednosti predlagane nepre- mičnine, lahko razliko plača država, če je nižja, lahko raz- liko krije upravičenec. SJ varovalne površine, presta- vitev igral za fitnes ob pot, ureditev učilnice na prostem in učne poti ter dodajanje na- domestne urbane opreme,« je naštel preboldski župan Marko Repnik. V parku sta tako ob stavbi jamarskega kluba predvide- na javno stranišče in električ- ni priključek, ob njej bo tudi pitnik. V parku bodo tudi stena za balvansko plezanje in odprte zelene površine. Ob osrednjem prireditvenem prostoru bodo speljane tudi klopi, čez park bosta vodi- li tudi sprehajalna in čutna pot, tam bo tudi obnovljena hiška, namenjena decembr- skemu dogajanju. Celoten park bo ves čas objemala zelena zasaditev, vstopu vanj bosta namenjena glavni in stranski vhod. Začenjajo se gradbena dela Podjetje Tegar je uvedbo v delo začelo v tem tednu, nato bo sledil začetek grad- benih del. Gradbena zasnova parka bo po besedah župana dokončana predvidoma še le- tos. »Gradbena ureditev obse- ga izvedbo kanalizacijskega in vodovodnega priključka za objekt znotraj parka, od- vodnjavanje odpadnih me- teornih voda z asfaltiranega platoja in drenaže ter gradnjo javne razsvetljave,« je poja- Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 4 1, 10. oktober 2024 KULTURA V Žički kartuziji je še do 24. oktobra na ogled raz- stava umetniških del ude- ležencev Likovne kolonije na Trebniku v Slovenskih Konjicah. Gostujoči umetni- ki Janja Kosi, Valerie Wolf Gang, Tejka Pezdirc, Nina Koželj, Gašper Capuder in Nik Erik Neubauer so prve oktobrske dni ustvarjali v slikovitem okolju dvorca Trebnik pod Konjiški goro. Izbor šestih sodelujočih umetnikov je opravila ume- tniška vodja kolonije, aka- demska slikarka Tina Konec, ki je povedala, da je likovna kolonija nastala na pobudo konjiškega župana Darka Ratajca. »Naš namen je, da v Slovenske Konjice pripeljemo umetnike iz celotne Sloveni- je in tako njim kot lokalne- mu prebivalstvu ponudimo kakovostno umetniško iz- kušnjo. Umetniki pet dni bi- vajo na dvorcu Trebnik. ki je obdan z naravo, s parkom, z gozdom in ribnikom. V njem je urejen delovni prostor, ki je namenjen tudi druženju med umetniki, izmenjavi idej, pristopov in vpogledov v različne načine umetniške- ga ustvarjanja,« je pojasnila Tina Konec in dodala, da je Likovna kolonija na Trebniku namenjena umetnikom mlaj- še in srednje generacije. Pri izboru upošteva kakovost in raznolikost njihovega ustvar- janja. Valerie Wolf Gang je mul- timedijska umetnica, filmska režiserka, videastka, tran- sdisciplinarna raziskovalka in mentorica. Njeno delo se Celjski slikar Rajko de Marti je prejšnji ponedeljek v celjskem Kajuhovem domu pripravil mednarodno razsta- vo del 19 avtorjev iz sedmih držav in pregledno razsta- vo svojih slik ob 35-letnici slikarskega ustvarjanja. Na razstavi je prvič sploh pred- stavljen psiho art, nova sli- karska umetniška smer, ka- tere utemeljitelj je de Marti. Razstava umetniških del bo v Kajuhovem domu na ogled do 14. oktobra. Najbolj zanimiv del razstave je poleg mednarodne udeležbe prva razstava del nove umetni- ške smeri, ki jo je de Marti poi- menoval psiho art. Razstava je prva v svetovnem merilu, slikar pa znotraj gibanja s pomočjo Celje obiskala vokalna skupina Jazzva »Skuhali« dober koncert V Plesnem forumu Celje so lahko pretekli četrtek poslu- šalci uživali v melodijah vokalne skupine Jazzva. Njeno ime izvira iz vsem dobro znane besede »džezva«, ki v slo- venščini pomeni posodo za kuhanje kave. Člani skupine z vsako skladbo, ki jo izvajajo, poskušajo najti poseben odnos in jo čimbolj doživeto ter pristno poustvariti za po- slušalce. Njihov repertoar sestavljajo pesmi različnih ža- nrov, vse od džeza do aranžmajev ljudskih pesmi. Ob tej priložnosti sta tako malo več o zasedbi povedala ustanovni član Jazzve in doktor znanosti Andrej Perdih ter džezovska vokalistka ter učiteljica petja Anja Hrastovšek, prav tako članica skupine. Koncert so izvedli v organizaciji Hiše kulture Celje. LARISA JEKNIĆ »Pel sem v več pevskih zbo- rih, med drugim tudi v okte- tu, kjer smo izvajali zabavno glasbo. Takrat sem si rekel, da ne bom pel le klasične glasbe in ljudskih pesmi, da želim še kaj več. In tako smo se z drugimi ustanovnimi čla- ni zbrali pred desetimi leti. Nekaj časa je stvar zorela, po- tem smo skuhali prav dobro džezvo,« se je pošalil Andrej Perdih, ki je sicer še edini originalni član Jazzve. »Prva leta so bile stvari precej divje in zasedba se je veliko spre- minjala,« je pojasnil. Aranž- maje za skladbe, ki jih pojejo, pišejo različni ljudje. »Včasih ga napišem jaz, včasih naša umetniška vodja, veliko ima- mo tudi dobrih prijateljev, ki nam jih pišejo,« je pove- dala Anja Hrastovšek. »Vsi aranžmaji, ki jih izvajamo, so napisani izrecno za nas in jih ne boste slišali pri nobe- nem drugem,« je dodala. Kot je pojasnila, skladbe, ki jih pojejo, izbirajo predvsem po navdihu. Organizirajo temat- ske koncerte, velikokrat pred- stavijo mešan repertoar, da se za vsaka ušesa najde vsaj ena skladba. Leta 2019 je Jazzva sodelovala tudi na tekmo- vanju za Evrovizijski zbor v švedskem Göteborgu, kamor jo je povabilo uredništvo za glasbo in balet Radiotelevizije Slovenija. Takrat jo je venček z različnih koncev Slovenije z naslovom Spominčice po- peljal do finala, kjer je na koncu osvojila tretje mesto. Zasedba je od Zveze kultur- nih društev Ljubljana dobila tudi zlato priznanje za uspe- he, ki jih dosega na področju zabavne vokalne glasbe, in za organizacijo festivala vokalne glasbe. Trenutno Jazzva šteje sedem članov, ki se v življe- nju ukvarjajo z različnimi stvarmi. Med drugim lahko v njihovih vrstah najdemo tudi zdravnika in ekonomi- sta. Skupino sestavljajo Anja Hrastovšek, Jasna Žitnik, Ju- lija Lubej, Andrej Jovanovski, Klemen Dovjak, Anej Kebrič in Andrej Perdih. V skupini lahko najdemo tudi doktorje znanosti, zdravnike in ekonomiste. (Foto: Andraž Purg) Ko je Trebnik umetniški atelje Udeleženci likovne kolonije med obiskom Žičke kartuzije (Foto: Nik Erik Neubauer) V Celju predstavljena nova umetniška smer osredotoča na vpliv tehno- logije, umetne inteligence in robotike na sodobno življenje. Na koloniji je sodelovala tudi kiparka Tejka Pezdirc. Njena dela izhajajo iz fascinacije nad tradicionalnim kiparskim ma- terialom – marmorjem, ki ga premišljeno umešča v razstav- ne prostore. Pogosto združuje marmor z različnimi materiali, kot so les, blago, guma in drugi umetni materiali, kar omogoča dodatno raziskovanje odnosov. Nik Erik Neubauer s fotogra- fijo poskuša zajeti vzdušje nekega časa in prostora. Nje- gove fotografije, objavljene na družbenih omrežjih, predvsem na Instagramu, so zaradi pre- poznavne estetike hitro pri- tegnile pozornost in postale priljubljene. Nina Koželj se ukvarja s kiparstvom, z grafi- ko in s prostorskimi postavi- tvami, pri čemer v svoja dela vključuje sodobno tehnologi- jo, ki ji pomaga pri izražanju vsebine, ter dodaja elemente igrivosti in humorja. Slikarka Janja Kosi pri svojem delu raziskuje prostore in urbane krajine. S pomočjo opazova- nja, prehajanja med prostori ali sprehajanja po nekih me- stih raziskuje, kako industrij- ski, bivalni, javni ali zasebni prostori vplivajo na bivalno kulturo in na naše življenje ter kako jo zaznamujejo s svojimi lastnostmi. Gašper Capuder je v prvi vrsti slikar, ki se pri svojem delu osre- dotoča na raziskovanje raz- ličnih vrst prostorov – tako fizičnih kot socialnih. Zani- ma ga, kako posameznika zaznamuje domač prostor oziroma kako na njegovo počutje vpliva delovno oko- lje. BF Rajko de Marti je utemeljitelj nove umetniške smeri psiho art. (Foto: Andraž Purg) spleta sodeluje z vedno več svetovnimi umetniki, ki se pridružujejo gibanju. Psiho art Nova umetniška smer izhaja iz umetnikov in na- stane kot posledica močnih čustev, travmatičnih dogod- kov in igre človeškega duha. »Je tudi neke vrste terapija, ki umetniku omogoča dru- gačno izražanje,« je o novi smeri povedal umetnik. O svojih delih znotraj psiho arta je povedal, da so nasta- la kot odziv na zastoj srca, ki ga je doživel pred nekaj leti. »Takrat sem bil skoraj uro mrtev, kar se vidi tudi na sli- kah,« je še povedal de Mar- ti. JF Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 4 1, 10. oktober 2024 NAŠA TEMA Rožnati oktober je mesec osveščanja o raku dojk Bolezen, ki ne izbira Rak dojke je v Sloveniji še vedno najbolj prevladujoča vrsta raka med žensko populacijo. Je bolezen, ki kljub napačnemu prepričanju mnogih ni omejena na neko starostno skupino ali zgolj na ženski spol. Po podatkih državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora zaradi raka dojk v Sloveniji letno v povprečju zboli več kot 1.500 žensk in od 10 do 15 moških. Zato so ustrezna diagnostika na primarni zdravstveni ravni, dobra obveščenost in podpora okolice ključnega pomena, da bolnice in bolniki uspešno in dostojanstveno prebrodijo to nelahko obdobje življenja in se s svojo boleznijo naučijo živeti čim bolj kakovostno. LARISA JEKNIĆ (Foto: Anna Tarazevich/Pexels) Ponovno v boj 33-letna Sara Gorišek je prvič zbolela pri 26 letih. (Foto: Andraž Purg) O Sari Gorišek, 33-letni mamici dveh otrok iz Šmar- ja pri Jelšah, smo pisali že leta 2021, ko je spregovorila o svoji diagnozi raka dojke, ki jo je dobila leta 2017. Ta- krat je bolezen uspešno pre- magala. Zdaj se je ponovno pojavila, vendar se je Sara v zdravljenje ponovno poda- la z enako bojevitostjo kot pred sedmimi leti. V času našega pogovora je bila utrujena od kemoterapi- je, kmalu jo je čakala še ena. A vendar je bila kljub temu iskriva, nasmejana in pripra- vljena povedati vse o svoji izkušnji brez dlake na jeziku. Rak odkrit po naključju »Leta 2017, ko sem prvič zatipala zatrdlino, se je to zgodilo čisto po naključju, in sicer med igro z otrokoma. Takrat sem hitro poklicala v Rogaško Slatino, kjer sem delala pripravništvo za radi- ološko inženirko, in so mi naredili ultrazvok. Rekli so, da ni cista, vendar da moram narediti še nekaj preiskav, da bodo ugotovili, kaj je. Dobila sem nujno napotnico za biop- sijo in mamografi jo v Splošni bolnišnici Celje. Biopsijo so mi naredili, mamografi jo pa so mi zavrnili, saj sem bila premlada. Nato sem šla z družino na morje. Po morju sem se odpravila v Zdravstve- ni dom Šmarje pri Jelšah, da bi povprašala o izvidu biopsi- je. Moja osebna zdravnica je takrat mislila, da že vem, da imam raka,« je povedala Sara. A takrat domov ni dobila nobenega izvida, zato ji ni bilo jasno, kaj ji želi zdrav- nica povedati. »Ko mi je re- kla, da je rezultat pozitiven, nisem vedela, kaj misli. Od- vrnila mi je, da je rak. Takrat so mi odpovedale noge. Vpra- »Imam dva otroka in moža. To mi je zadostna motivacija.« »Tudi ko gre človek na onkološki inštitut, tam ne vidi le starejših ljudi, temveč tudi tiste, ki so stari 20 let. šala me je, ali rabim kaj za pomiritev, a sem zavrnila, saj sem si rekla, da bom že zmogla brez.« Nato je povedala še možu, ki je bil zelo šokiran. Doma sta se- dla za mizo in razmišljala, kako bosta povedala otro- koma in bližnjim. »Otro- ka sta bila takrat še tako majhna, da nista razume- la, za kaj gre, ampak sem se vseeno odločila, da jima bom povedala. Hči je bila takrat stara 11 mesecev, sin je imel dve leti in pol in se še danes spomni, ko sem mu prvič povedala,« je razložila. Ob tem je poudarila, kako hvaležna je za vso podporo moža in svojih staršev, zmotil pa jo je odziv bližnje osebe, ki se je na njeno diagnozo odzvala tako, da je rekla, da »saj ni edina«, je razkrila Sara. »To me je takrat zelo pri- zadelo. Vem, da nisem edina, a vendar človeku v takšnih trenutkih lepa beseda veliko pomeni.« Ko je šla ponovno do osebne zdravnice, ji je ta rekla, da je povsem spreme- njena, Sara pa ji je odvrnila: »Imam dva otroka in moža. To mi je zadostna motivaci- ja.« Hitro je dobila napotnico za onkološki inštitut v Lju- bljani, kjer so naredili načrt njenega zdravljenja. Najprej je prejela kemoterapijo, saj je želel njen kirurg zmanjša- ti tumor, ki je bil takrat velik od štiri do pet centimetrov, zato da ne bi bilo treba od- straniti cele dojke. Prejema- la je šest kemoterapij na tri tedne, nato je januarja 2018 imela operacijo. Tumor se ni dovolj zmanjšal, zato ji je mo- ral kirurg vendarle odstraniti celo dojko. Dobila je tkivni razširjevalec, kasneje name- sto tega silikonski vsadek. Eno leto je morala jemati tudi biološka zdravila, vsake pol leta je imela pregled na on- kološkem inštitutu. Oktobra lani je v omenjeni ustanovi imela zadnjega, nato so jo za nadaljnje spremljanje napo- tili v center za bolezni dojk v Zdravstveni dom Ljubljana. Več kot le nedolžen mozolj Letos se je Sara ponovno soočila s slabo novico. »Ne- kega dne, ko sem se oblačila za v službo, sem na operira- ni dojki tik zraven brazgotine opazila mozolj. Ultrazvok so mi še isti dan naredili kar v službi in zdravnica me je pomirila, da najverjetneje ni nič, saj je videti vse lepo pre- krvavljeno,« je razložila Sara. Nato je odšla še na pregled v center za bolezni dojk, kjer ji je tamkajšnja specialistka prav tako zagotovila, da je vse v redu. »Vprašala me je, za- kaj me je tako strah, da saj ne more biti nič, in mi rekla, da se vidiva čez leto,« je pojasni- la. A Sara ni bila pomirjena. Čutila je, da mora ukrepati. Naročila se je pri svojem pla- stičnem kirurgu in tudi on je menil, da je stvar neškodljiva. Kljub temu ji je spremembo junija preventivno izrezal in jo poslal na preiskave. V začetku julija je Sara dobila klic. Kirurg ji je povedal, je izvid pozitiven. »Rekel mi je, da se je z mojim kirurgom na onkološkem inštitutu že vse dogovoril in da lahko grem tja že v naslednjih dneh,« je ra- zložila. Ko je prišla k njemu, ga je vprašala, kako je to mo- žno, on pa ji je odvrnil, da je tudi sam presenečen, saj naj bi bil to izjemno redek pojav. »Bil je isti tip raka kot prvič. Takrat mi je zagotovil, da me bo poslal na vse potrebne preiskave, odstranil silikon, kožo, vse,« je dodala. Konec avgusta je tako uspešno pre- stala operacijo. Vzorec so poslali na preiskavo in Sari kasneje povedali, da je bo- lezen k sreči omejena le na odstranjeno tkivo. A zdravni- ški konzilij se je zaradi pre- vidnosti vseeno odločil, da bo Sara ponovno prejemala kemoterapijo, in sicer enkrat tedensko po tri ure. Tokratna kemoterapija je blažja kot ti- sta, ki jo je prejemala, ko so ji prvič odkrili raka. Nato bo spet eno leto prejemala bio- loška zdravila. Pripada ji tudi naročilnica za lasuljo, vendar jo je zavrnila. »Že prvič nisem nosila lasulje in je tudi zdaj ne bom. Ko sem se prvič spopadala s to boleznijo, sem si jo enkrat nadela, ampak sem imela občutek, kot da me vsi gledajo, zato sem jo snela. Nato sem jo nosila še enkrat na poro- ki svoje priče, ki je takoj opazila, da se v njej ne po- čutim dobro. Rekla mi je, naj jo snamem. In sem jo. « Ker Sara nima več leve dojke, je dobila prsno protezo, ki, kot pravi, leži doma v škatli. »Ne poču- tim se dobro, če imam na sebi nekaj, kar ni del moje- ga telesa. Nekatere ženske lahko, kar je super, ampak jaz ne morem,« je poudari- la. V ta namen si je kupila navadno ohlapno kapo. Kako je njena družina sprejela diagnozo tokrat? »Otroka sta že dovolj ve- lika, da vesta, za kaj gre. Sin mi je rekel, da mi obljublja, da me ne bosta jezila«. Z mano sta šla tudi na prvi pregled na onkolo- ški inštitut. Povedala sem jima, da bom spet izgubila lase, in hči me je prosila, ali me lahko ona ostriže. Seveda sem ji dovolila. Zelo dobro sta se spopri- jela s to novico, a je res, da jima vedno povem vse,« je pojasnila Sara. Še vedno kot svojo najtršo skalo iz- postavlja svojega moža, ki jo tudi tokrat brezpogojno podpira. Sara želi, da bi več ljudi vedelo, da lahko bolezen doleti tudi mlade ljudi. »Tudi ko gre človek na onkološki inštitut, tam ne vidi le starejših ljudi, temveč tudi tiste, ki so sta- ri 20 let. Sploh si ne upam predstavljati, kaj bi lahko bilo, če se ne bi zavzela zase in za svoje telo ter pritiskala na zdravnike,« je opozorila. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 4 1, 10. oktober 2024 NAŠA TEMA OB ROBU LARISA JEKNIĆ »Rak dojk je dobro ozdra- vljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Zgodnje odkrivanje in posamezniku prilagojeno zdravljenje sta ključna, da se umrljivost vztrajno zmanjšu- je,« so pojasnili v združenju. Zato se bo v rožnatem okto- bru v sodelovanju z njihovimi članicami v njihovih krajih in občinah zvrstilo več kot 50 lokalnih dogodkov, na kate- Številne organizacije in stro- kovnjaki že leta kot pokvarjena plošča poudarjajo, da rak dojke in tudi mnoge druge oblike raka niso omejeni na neko starostno skupino, to je starejšo. Res je, da nekatere vrste raka po statistiki obolelih izrazito izstopajo v po- znejših letih življenja, a vendar si ne moremo zatiskati oči pred tem, da zbolevajo vedno mlajši ljudje. Zahodni neoliberalni sistem od nas zahteva neizprosen tem- po življenja, ki s seboj prinaša številne škodljive navade, od kajenja in načina prehranjevanja do stalne izpostavljenosti stresu. Seveda to ne pomeni, da trdim, da bo raka dobil vsak, ki živi nezdravo, saj so pomembni tudi drugi dejavniki, kot sta na primer genetski zapis posameznika in zgodovina bolezni v družini. Včasih je vse skupaj le loterija ali navadna smola. A vendar si želim, da bi lahko ta stereotip v družbi izkoreninili, saj je izjemno škodljiv za javno zdravje. Želim si, da bi mlade ljudi zdravstveni sistem jemal bolj resno in jih ne bi odslavljal le na podlagi njihove starosti. Na tej točki naj poudarim, da verjamem v zahodno me- dicino in njene strokovnjake in sem hvaležna, da lahko zaradi prelomnih odkritij v tej znanosti ži- vimo bolje in se nam življenjska doba podaljšuje. A po drugi strani moramo biti tudi konstruktivno kritični in se za svoje zdravje bojevati, če nam telo sporoča, da nekaj ni v redu. Nismo pametnejši od zdravnikov, vendar mi svoje telo poznamo najbolje. Sara Gorišek je zaradi lastne samoiniciativnosti imela srečo v nesreči. Marsikdo je nima. Nihče ni premlad! Specialistka splošne kirurgije Lučka Cankar je pojasnila, da je število bolnikov v ambulanti za bolezni dojk v Splošni bol- nišnici Celje od leta 2008 precej naraslo. V ambu- lanti sicer ne obravnavajo le bolnikov z rakom dojke, temveč tudi tiste, ki imajo druge težave z dojkami. Ob tem je opozorila na ustreznost napotnic, ki jih bolniki dobijo za to am- bulanto, saj te po njenem mnenju niso vedno upravi- čene in jemljejo dragocen čas, ki bi ga lahko zdrav- niki namenili tistim, ki morajo zaradi narave svo- je bolezni biti obravnavani prednostno. »Nazadnje smo imeli v ambulanti v enem dnevu 29 bolnikov, kar je občutno preveč. Na srečo je bil le majhen delež tistih, ki so imeli raka, vendar bi ravno za slednje potrebovali več časa,« je poudarila Lučka Cankar. Radiološka kriza pustila posledice Od začetka delovanja am- bulante za bolezni dojk do zdaj so se po mnenju Can- karjeve z vidika diagnostike zelo dobro organizirali na radiološkem oddelku celj- ske bolnišnice. Med diagno- Ključno je samopregledovanje Po podatkih državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora to bolezen delimo na neinvazivne vrste raka, ki jih odkrijejo približno sto na leto, in na invazivne vrste raka, ki jih odkrijejo od 1.200 do 1.300 letno. Invazivne vrste raka se delijo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER-2 pozitivne in HER-2 negativne. Kar tri četrtine vrst raka dojk je hormonsko odvi- snih. V okviru programa so med 1. januarjem in 30. junijem letos opravili mamografijo pri 61.521 ženskah, na povabilo se jih je odzvalo 79 odstotkov. Od tega so raka dojk odkrili pri 335 ženskah. Ob tem so opozorili, da ima ženska, ki ima sorodnico z rakom dojk v prvem kolenu, lahko dva- do trikrat večjo ogroženost za nastanek raka dojk kot ženska, ki tega v družinski anamnezi nima, sploh če je zbolela sorodnica, mlajša od 50 let. Najbolj ključnega pomena je samopregledovanje. Dojke se pravilno pregleda tako, da je treba sistematično pretipati obe dojki, a tudi pazduhi in nadključnični loži. Poleg novonastalih zatrdlin je potrebna tudi pozornost glede sprememb v velikosti in obliki dojk, barvi kože dojk, uvlečenosti bradavic ali izcedka iz bradavic. Splošna kirurginja Lučka Cankar pojasnjuje, da je zdravljenje raka dojke vedno bolj konzervativno. (Foto: osebni arhiv) Zdravljenje vedno bolj konzervativno stičnimi sredstvi sta med drugim debeloigelna biop- sija in označevanje netipnih tumorjev, zato so lahko ki- rurgi operirali tudi slednje. Lani se je v bolnišnici zače- la radiološka kriza. »Nasta- le so težave z radiološkim oddelkom in ko je veliko zdravnikov zapustilo našo bolnišnico, je med drugim odšel tudi zdravnik, ki se je najbolj ukvarjal z dia- gnostiko na tem področju. Na srečo je ostal v javnem zdravstvenem sistemu in zdaj dela v Splošni bolnišni- ci Trbovlje. Z njim imamo dogovor, da lahko bolnike pošiljamo tja. A smo vse- eno izgubili zelo pomem- ben del naše ustanove in tako ne moremo v korak z uveljavljenimi smernicami diagnostike in zdravljenja,« je opozorila Cankarjeva. Od vzpostavitve ambulante za bolezni dojk se je spreme- nilo veliko stvari, je poja- snila. »Kar zadeva kirurgi- jo, je zdravljenje vedno bolj konzervativno, kar pomeni, da poskušamo ohraniti čim več. Vedno večji poudarek je tudi na drugih oblikah zdravljenja,« je pojasnila. Strah zaradi stigme Cankarjeva meni, da je odzivnost žensk, ki so va- bljene v program Dora, do- ber, a da še vedno obstaja delež takšnih, ki se ne bodo nikoli odzvale. Nekaj je tudi takšnih, predvsem med sta- rejšimi, ki se na opozorilne znake nikoli ne odzovejo in pridejo šele, ko je bole- zen že močno napredovala, bodisi zaradi strahu bodisi zaradi stigme, ki jo beseda rak prinaša. »V obravnavi smo imeli že tudi starejšo gospo, ki je prišla z odprto rano na dojki, ki so jo od- krili, ko so ji delali EKG. Ne vemo, kako dolgo je to skri- vala, verjetno še kar nekaj časa po tem, ko je zatipala zatrdlino. Njena družina je bila pretresena.« Cankarje- va je opozorila tudi, da se z boleznijo večinoma soo- čajo ženske, vendar je pri- bližno odstotek še vedno moških, ki zbolijo zaradi raka dojke. »Opažam, da imajo drugačen odnos do svoje bolezni, kot ga imajo ženske. Med drugim verje- tno tudi zato, ker se dojke v družbi dojema kot nekaj izrecno ženskega,« je deja- la. Po mnenju Cankarjeve veliko ljudi raka dojke kot vsako drugo vrsto raka še vedno povezuje s smrtjo. Te bolezni na žalost res ne preživijo vsi, saj je to odvisno od številnih de- javnikov, med drugim tudi od oblik raka dojke, ki so različno agresivne. Ven- dar medicina napreduje iz dneva v dan in možnosti preživetja se boljšajo, zato veliko bolnikov po prebole- li bolezni živi kakovostno. Je pa res, da na splošno za mlajše ženske velja slabša prognoza kot za starejše, saj je pri njih rak veliko- krat bolj agresivne narave. Zato Cankarjeva meni, da bi bilo pametno znižati sta- rostno mejo za povabilo v presejalne programe za od- krivanje raka dojke. Pomembnost osveščanja in obveščanja V sklopu rožnatega oktobra so nam več o raku dojk po- vedali tudi v združenju Europa Donna Slovenija, ki družbo osvešča ne le o raku dojk, temveč tudi o raku rodil. Zdru- ženje deluje od leta 1997 in podpira bolnike ter njihove svojce ob soočanju z diagnozo, med zdravljenjem in po njem ter se kot zagovornik bolnikov vključuje v dejavnosti zdravstvene politike in ustanov, ki so vpete v obravnavo raka dojk in raka rodil ter si prizadeva za rešitve, ki pri- našajo enakopravno strokovno obravnavo vseh obolelih. V združenju Europa Donna Slovenija izvajajo številne programe osveščanja o raku dojk (Foto: arhiv združenja Europa Donna Slovenija) rih nagovarjajo ljudi po vsej Sloveniji. Na dogodkih so prisotne članice združenja, ki z veseljem odgovarjajo na vprašanja in govorijo o svoji izkušnji z boleznijo. Podpora bolnikom in njihovim svojcem Združenje od leta 2017 iz- vaja tudi program Roza, v okviru katerega bolnikom in njihovim svojcem nudi različ- ne oblike psihosocialne moči. Program spodbuja obolele, da s svojimi dejavnostmi pri- spevajo k izboljšanju svojega zdravja in zmanjšanju dejav- nikov tveganja bolezni, ter jim pomaga, da obdobje soočanja z diagnozo, zdravljenja in po zdravljenju preživijo kako- vostno, brez dodatnih obre- menilnih posledic za fizično in psihično zdravje. Ministr- stvo za zdravje sofinancira program. V okviru programa delujejo tri sekcije, in sicer sekcija mladih za ženske, ki zbolijo pred 40. letom, sekci- ja za ženske z rakom rodil in sekcija z ženske z napredova- lim rakom. Organizirajo tudi skupinska in individualna psihoterapevtska srečanja za bolnike, delavnice čuječnosti in sproščanja, tabor za otroke in podporni skupini za svojce in žalujoče svojce. Sekcija za ženske z napredovalim rakom je izjemnega pomena, saj se mora v družbi, kjer sta bole- zen in smrt še vedno tabu, o tem več govoriti, bolnikom z napredovalo boleznijo pa omogočiti dostojanstveno ži- vljenje, ki ga lahko kljub mno- gim nasprotnim prepričanjem živijo lepo in polno. Skupino je združenje vzpostavilo leta 2019, vodi jo psihoterapevtka Tatjana Romšek Poljšak. Z bolnicami se srečujejo dva- krat mesečno. V združenju Europa Donna tako vabijo vse bolnike ali njihove svojce, ki imajo kakršnakoli vprašanja, da jim pišejo. Opozarjajo tudi na delovne razmere bolnikov Lani je združenje v okvi- ru projekta Povratek na delo organiziralo tudi tri okrogle mize, kjer so strokovnjaki spregovorili o tem, s katerimi stvarmi se bolnice in bolniki soočajo, ko se morajo po zdra- vljenju, ki je velikokrat agre- sivno in ima stranske učinke, vrniti na delo. »Po več letih izkušenj iz svetovalnega tele- fona smo ugotovili, da gre za večplastno problematiko, ki poleg bolnikov v veliki meri zadeva tudi delodajalce in zakonodajalce,« so pojasnili v združenju. Ob tem so opo- zorili, da vračanje na delo po dolgotrajnem bolniškem sta- ležu ni stresno le za bolnike, temveč tudi za delodajalce, kar vpliva na ohranitev delov- nega mesta bolnikov. Dolgo- trajni postopki, pomanjkanje komunikacije, negotovost gle- de tega, kdaj se bodo bolniki vrnili na delo, predstavlja le peščico številnih težav, s ka- terimi se soočata obe strani, najbolj pa seveda trpijo bolni- ki. Zato je iskanje učinkovitih sistemskih rešitev ključnega pomena. V združenju so za konec želeli opozoriti še na to, na kar opozarjajo celo leto: »Za zgodnje odkrivanje raka je res pomembno, da posame- zniki skrbijo za svoje zdravje, poznajo svoje telo in v prime- ru morebitnih sprememb, ki jih opazijo med rednim me- sečnim samopregledovanjem dojk, ne odlašajo z obiskom osebnega zdravnika ali gine- kologa. Seveda so danes te storitve včasih težje dostopne. Vendar je treba vztrajati in pri- ti do zdravnika, ki jih bo na- potil na nadaljnje preiskave.« Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 4 1, 10. oktober 2024 NAŠA TEMA Rožnati oktober je mesec osveščanja o raku dojk Bolezen, ki ne izbira Rak dojke je v Sloveniji še vedno najbolj prevladujoča vrsta raka med žensko populacijo. Je bolezen, ki kljub napačnemu prepričanju mnogih ni omejena na neko starostno skupino ali zgolj na ženski spol. Po podatkih državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora zaradi raka dojk v Sloveniji letno v povprečju zboli več kot 1.500 žensk in od 10 do 15 moških. Zato so ustrezna diagnostika na primarni zdravstveni ravni, dobra obveščenost in podpora okolice ključnega pomena, da bolnice in bolniki uspešno in dostojanstveno prebrodijo to nelahko obdobje življenja in se s svojo boleznijo naučijo živeti čim bolj kakovostno. LARISA JEKNIĆ (Foto: Anna Tarazevich/Pexels) Ponovno v boj 33-letna Sara Gorišek je prvič zbolela pri 26 letih. (Foto: Andraž Purg) O Sari Gorišek, 33-letni mamici dveh otrok iz Šmar- ja pri Jelšah, smo pisali že leta 2021, ko je spregovorila o svoji diagnozi raka dojke, ki jo je dobila leta 2017. Ta- krat je bolezen uspešno pre- magala. Zdaj se je ponovno pojavila, vendar se je Sara v zdravljenje ponovno poda- la z enako bojevitostjo kot pred sedmimi leti. V času našega pogovora je bila utrujena od kemoterapi- je, kmalu jo je čakala še ena. A vendar je bila kljub temu iskriva, nasmejana in pripra- vljena povedati vse o svoji izkušnji brez dlake na jeziku. Rak odkrit po naključju »Leta 2017, ko sem prvič zatipala zatrdlino, se je to zgodilo čisto po naključju, in sicer med igro z otrokoma. Takrat sem hitro poklicala v Rogaško Slatino, kjer sem delala pripravništvo za radi- ološko inženirko, in so mi naredili ultrazvok. Rekli so, da ni cista, vendar da moram narediti še nekaj preiskav, da bodo ugotovili, kaj je. Dobila sem nujno napotnico za biop- sijo in mamografi jo v Splošni bolnišnici Celje. Biopsijo so mi naredili, mamografi jo pa so mi zavrnili, saj sem bila premlada. Nato sem šla z družino na morje. Po morju sem se odpravila v Zdravstve- ni dom Šmarje pri Jelšah, da bi povprašala o izvidu biopsi- je. Moja osebna zdravnica je takrat mislila, da že vem, da imam raka,« je povedala Sara. A takrat domov ni dobila nobenega izvida, zato ji ni bilo jasno, kaj ji želi zdrav- nica povedati. »Ko mi je re- kla, da je rezultat pozitiven, nisem vedela, kaj misli. Od- vrnila mi je, da je rak. Takrat so mi odpovedale noge. Vpra- »Imam dva otroka in moža. To mi je zadostna motivacija.« »Tudi ko gre človek na onkološki inštitut, tam ne vidi le starejših ljudi, temveč tudi tiste, ki so stari 20 let. šala me je, ali rabim kaj za pomiritev, a sem zavrnila, saj sem si rekla, da bom že zmogla brez.« Nato je povedala še možu, ki je bil zelo šokiran. Doma sta se- dla za mizo in razmišljala, kako bosta povedala otro- koma in bližnjim. »Otro- ka sta bila takrat še tako majhna, da nista razume- la, za kaj gre, ampak sem se vseeno odločila, da jima bom povedala. Hči je bila takrat stara 11 mesecev, sin je imel dve leti in pol in se še danes spomni, ko sem mu prvič povedala,« je razložila. Ob tem je poudarila, kako hvaležna je za vso podporo moža in svojih staršev, zmotil pa jo je odziv bližnje osebe, ki se je na njeno diagnozo odzvala tako, da je rekla, da »saj ni edina«, je razkrila Sara. »To me je takrat zelo pri- zadelo. Vem, da nisem edina, a vendar človeku v takšnih trenutkih lepa beseda veliko pomeni.« Ko je šla ponovno do osebne zdravnice, ji je ta rekla, da je povsem spreme- njena, Sara pa ji je odvrnila: »Imam dva otroka in moža. To mi je zadostna motivaci- ja.« Hitro je dobila napotnico za onkološki inštitut v Lju- bljani, kjer so naredili načrt njenega zdravljenja. Najprej je prejela kemoterapijo, saj je želel njen kirurg zmanjša- ti tumor, ki je bil takrat velik od štiri do pet centimetrov, zato da ne bi bilo treba od- straniti cele dojke. Prejema- la je šest kemoterapij na tri tedne, nato je januarja 2018 imela operacijo. Tumor se ni dovolj zmanjšal, zato ji je mo- ral kirurg vendarle odstraniti celo dojko. Dobila je tkivni razširjevalec, kasneje name- sto tega silikonski vsadek. Eno leto je morala jemati tudi biološka zdravila, vsake pol leta je imela pregled na on- kološkem inštitutu. Oktobra lani je v omenjeni ustanovi imela zadnjega, nato so jo za nadaljnje spremljanje napo- tili v center za bolezni dojk v Zdravstveni dom Ljubljana. Več kot le nedolžen mozolj Letos se je Sara ponovno soočila s slabo novico. »Ne- kega dne, ko sem se oblačila za v službo, sem na operira- ni dojki tik zraven brazgotine opazila mozolj. Ultrazvok so mi še isti dan naredili kar v službi in zdravnica me je pomirila, da najverjetneje ni nič, saj je videti vse lepo pre- krvavljeno,« je razložila Sara. Nato je odšla še na pregled v center za bolezni dojk, kjer ji je tamkajšnja specialistka prav tako zagotovila, da je vse v redu. »Vprašala me je, za- kaj me je tako strah, da saj ne more biti nič, in mi rekla, da se vidiva čez leto,« je pojasni- la. A Sara ni bila pomirjena. Čutila je, da mora ukrepati. Naročila se je pri svojem pla- stičnem kirurgu in tudi on je menil, da je stvar neškodljiva. Kljub temu ji je spremembo junija preventivno izrezal in jo poslal na preiskave. V začetku julija je Sara dobila klic. Kirurg ji je povedal, je izvid pozitiven. »Rekel mi je, da se je z mojim kirurgom na onkološkem inštitutu že vse dogovoril in da lahko grem tja že v naslednjih dneh,« je ra- zložila. Ko je prišla k njemu, ga je vprašala, kako je to mo- žno, on pa ji je odvrnil, da je tudi sam presenečen, saj naj bi bil to izjemno redek pojav. »Bil je isti tip raka kot prvič. Takrat mi je zagotovil, da me bo poslal na vse potrebne preiskave, odstranil silikon, kožo, vse,« je dodala. Konec avgusta je tako uspešno pre- stala operacijo. Vzorec so poslali na preiskavo in Sari kasneje povedali, da je bo- lezen k sreči omejena le na odstranjeno tkivo. A zdravni- ški konzilij se je zaradi pre- vidnosti vseeno odločil, da bo Sara ponovno prejemala kemoterapijo, in sicer enkrat tedensko po tri ure. Tokratna kemoterapija je blažja kot ti- sta, ki jo je prejemala, ko so ji prvič odkrili raka. Nato bo spet eno leto prejemala bio- loška zdravila. Pripada ji tudi naročilnica za lasuljo, vendar jo je zavrnila. »Že prvič nisem nosila lasulje in je tudi zdaj ne bom. Ko sem se prvič spopadala s to boleznijo, sem si jo enkrat nadela, ampak sem imela občutek, kot da me vsi gledajo, zato sem jo snela. Nato sem jo nosila še enkrat na poro- ki svoje priče, ki je takoj opazila, da se v njej ne po- čutim dobro. Rekla mi je, naj jo snamem. In sem jo. « Ker Sara nima več leve dojke, je dobila prsno protezo, ki, kot pravi, leži doma v škatli. »Ne poču- tim se dobro, če imam na sebi nekaj, kar ni del moje- ga telesa. Nekatere ženske lahko, kar je super, ampak jaz ne morem,« je poudari- la. V ta namen si je kupila navadno ohlapno kapo. Kako je njena družina sprejela diagnozo tokrat? »Otroka sta že dovolj ve- lika, da vesta, za kaj gre. Sin mi je rekel, da mi obljublja, da me ne bosta jezila«. Z mano sta šla tudi na prvi pregled na onkolo- ški inštitut. Povedala sem jima, da bom spet izgubila lase, in hči me je prosila, ali me lahko ona ostriže. Seveda sem ji dovolila. Zelo dobro sta se spopri- jela s to novico, a je res, da jima vedno povem vse,« je pojasnila Sara. Še vedno kot svojo najtršo skalo iz- postavlja svojega moža, ki jo tudi tokrat brezpogojno podpira. Sara želi, da bi več ljudi vedelo, da lahko bolezen doleti tudi mlade ljudi. »Tudi ko gre človek na onkološki inštitut, tam ne vidi le starejših ljudi, temveč tudi tiste, ki so sta- ri 20 let. Sploh si ne upam predstavljati, kaj bi lahko bilo, če se ne bi zavzela zase in za svoje telo ter pritiskala na zdravnike,« je opozorila. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 4 1, 10. oktober 2024 NAŠA TEMA OB ROBU LARISA JEKNIĆ »Rak dojk je dobro ozdra- vljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Zgodnje odkrivanje in posamezniku prilagojeno zdravljenje sta ključna, da se umrljivost vztrajno zmanjšu- je,« so pojasnili v združenju. Zato se bo v rožnatem okto- bru v sodelovanju z njihovimi članicami v njihovih krajih in občinah zvrstilo več kot 50 lokalnih dogodkov, na kate- Številne organizacije in stro- kovnjaki že leta kot pokvarjena plošča poudarjajo, da rak dojke in tudi mnoge druge oblike raka niso omejeni na neko starostno skupino, to je starejšo. Res je, da nekatere vrste raka po statistiki obolelih izrazito izstopajo v po- znejših letih življenja, a vendar si ne moremo zatiskati oči pred tem, da zbolevajo vedno mlajši ljudje. Zahodni neoliberalni sistem od nas zahteva neizprosen tem- po življenja, ki s seboj prinaša številne škodljive navade, od kajenja in načina prehranjevanja do stalne izpostavljenosti stresu. Seveda to ne pomeni, da trdim, da bo raka dobil vsak, ki živi nezdravo, saj so pomembni tudi drugi dejavniki, kot sta na primer genetski zapis posameznika in zgodovina bolezni v družini. Včasih je vse skupaj le loterija ali navadna smola. A vendar si želim, da bi lahko ta stereotip v družbi izkoreninili, saj je izjemno škodljiv za javno zdravje. Želim si, da bi mlade ljudi zdravstveni sistem jemal bolj resno in jih ne bi odslavljal le na podlagi njihove starosti. Na tej točki naj poudarim, da verjamem v zahodno me- dicino in njene strokovnjake in sem hvaležna, da lahko zaradi prelomnih odkritij v tej znanosti ži- vimo bolje in se nam življenjska doba podaljšuje. A po drugi strani moramo biti tudi konstruktivno kritični in se za svoje zdravje bojevati, če nam telo sporoča, da nekaj ni v redu. Nismo pametnejši od zdravnikov, vendar mi svoje telo poznamo najbolje. Sara Gorišek je zaradi lastne samoiniciativnosti imela srečo v nesreči. Marsikdo je nima. Nihče ni premlad! Specialistka splošne kirurgije Lučka Cankar je pojasnila, da je število bolnikov v ambulanti za bolezni dojk v Splošni bol- nišnici Celje od leta 2008 precej naraslo. V ambu- lanti sicer ne obravnavajo le bolnikov z rakom dojke, temveč tudi tiste, ki imajo druge težave z dojkami. Ob tem je opozorila na ustreznost napotnic, ki jih bolniki dobijo za to am- bulanto, saj te po njenem mnenju niso vedno upravi- čene in jemljejo dragocen čas, ki bi ga lahko zdrav- niki namenili tistim, ki morajo zaradi narave svo- je bolezni biti obravnavani prednostno. »Nazadnje smo imeli v ambulanti v enem dnevu 29 bolnikov, kar je občutno preveč. Na srečo je bil le majhen delež tistih, ki so imeli raka, vendar bi ravno za slednje potrebovali več časa,« je poudarila Lučka Cankar. Radiološka kriza pustila posledice Od začetka delovanja am- bulante za bolezni dojk do zdaj so se po mnenju Can- karjeve z vidika diagnostike zelo dobro organizirali na radiološkem oddelku celj- ske bolnišnice. Med diagno- Ključno je samopregledovanje Po podatkih državnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojk Dora to bolezen delimo na neinvazivne vrste raka, ki jih odkrijejo približno sto na leto, in na invazivne vrste raka, ki jih odkrijejo od 1.200 do 1.300 letno. Invazivne vrste raka se delijo na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne ter HER-2 pozitivne in HER-2 negativne. Kar tri četrtine vrst raka dojk je hormonsko odvi- snih. V okviru programa so med 1. januarjem in 30. junijem letos opravili mamografijo pri 61.521 ženskah, na povabilo se jih je odzvalo 79 odstotkov. Od tega so raka dojk odkrili pri 335 ženskah. Ob tem so opozorili, da ima ženska, ki ima sorodnico z rakom dojk v prvem kolenu, lahko dva- do trikrat večjo ogroženost za nastanek raka dojk kot ženska, ki tega v družinski anamnezi nima, sploh če je zbolela sorodnica, mlajša od 50 let. Najbolj ključnega pomena je samopregledovanje. Dojke se pravilno pregleda tako, da je treba sistematično pretipati obe dojki, a tudi pazduhi in nadključnični loži. Poleg novonastalih zatrdlin je potrebna tudi pozornost glede sprememb v velikosti in obliki dojk, barvi kože dojk, uvlečenosti bradavic ali izcedka iz bradavic. Splošna kirurginja Lučka Cankar pojasnjuje, da je zdravljenje raka dojke vedno bolj konzervativno. (Foto: osebni arhiv) Zdravljenje vedno bolj konzervativno stičnimi sredstvi sta med drugim debeloigelna biop- sija in označevanje netipnih tumorjev, zato so lahko ki- rurgi operirali tudi slednje. Lani se je v bolnišnici zače- la radiološka kriza. »Nasta- le so težave z radiološkim oddelkom in ko je veliko zdravnikov zapustilo našo bolnišnico, je med drugim odšel tudi zdravnik, ki se je najbolj ukvarjal z dia- gnostiko na tem področju. Na srečo je ostal v javnem zdravstvenem sistemu in zdaj dela v Splošni bolnišni- ci Trbovlje. Z njim imamo dogovor, da lahko bolnike pošiljamo tja. A smo vse- eno izgubili zelo pomem- ben del naše ustanove in tako ne moremo v korak z uveljavljenimi smernicami diagnostike in zdravljenja,« je opozorila Cankarjeva. Od vzpostavitve ambulante za bolezni dojk se je spreme- nilo veliko stvari, je poja- snila. »Kar zadeva kirurgi- jo, je zdravljenje vedno bolj konzervativno, kar pomeni, da poskušamo ohraniti čim več. Vedno večji poudarek je tudi na drugih oblikah zdravljenja,« je pojasnila. Strah zaradi stigme Cankarjeva meni, da je odzivnost žensk, ki so va- bljene v program Dora, do- ber, a da še vedno obstaja delež takšnih, ki se ne bodo nikoli odzvale. Nekaj je tudi takšnih, predvsem med sta- rejšimi, ki se na opozorilne znake nikoli ne odzovejo in pridejo šele, ko je bole- zen že močno napredovala, bodisi zaradi strahu bodisi zaradi stigme, ki jo beseda rak prinaša. »V obravnavi smo imeli že tudi starejšo gospo, ki je prišla z odprto rano na dojki, ki so jo od- krili, ko so ji delali EKG. Ne vemo, kako dolgo je to skri- vala, verjetno še kar nekaj časa po tem, ko je zatipala zatrdlino. Njena družina je bila pretresena.« Cankarje- va je opozorila tudi, da se z boleznijo večinoma soo- čajo ženske, vendar je pri- bližno odstotek še vedno moških, ki zbolijo zaradi raka dojke. »Opažam, da imajo drugačen odnos do svoje bolezni, kot ga imajo ženske. Med drugim verje- tno tudi zato, ker se dojke v družbi dojema kot nekaj izrecno ženskega,« je deja- la. Po mnenju Cankarjeve veliko ljudi raka dojke kot vsako drugo vrsto raka še vedno povezuje s smrtjo. Te bolezni na žalost res ne preživijo vsi, saj je to odvisno od številnih de- javnikov, med drugim tudi od oblik raka dojke, ki so različno agresivne. Ven- dar medicina napreduje iz dneva v dan in možnosti preživetja se boljšajo, zato veliko bolnikov po prebole- li bolezni živi kakovostno. Je pa res, da na splošno za mlajše ženske velja slabša prognoza kot za starejše, saj je pri njih rak veliko- krat bolj agresivne narave. Zato Cankarjeva meni, da bi bilo pametno znižati sta- rostno mejo za povabilo v presejalne programe za od- krivanje raka dojke. Pomembnost osveščanja in obveščanja V sklopu rožnatega oktobra so nam več o raku dojk po- vedali tudi v združenju Europa Donna Slovenija, ki družbo osvešča ne le o raku dojk, temveč tudi o raku rodil. Zdru- ženje deluje od leta 1997 in podpira bolnike ter njihove svojce ob soočanju z diagnozo, med zdravljenjem in po njem ter se kot zagovornik bolnikov vključuje v dejavnosti zdravstvene politike in ustanov, ki so vpete v obravnavo raka dojk in raka rodil ter si prizadeva za rešitve, ki pri- našajo enakopravno strokovno obravnavo vseh obolelih. V združenju Europa Donna Slovenija izvajajo številne programe osveščanja o raku dojk (Foto: arhiv združenja Europa Donna Slovenija) rih nagovarjajo ljudi po vsej Sloveniji. Na dogodkih so prisotne članice združenja, ki z veseljem odgovarjajo na vprašanja in govorijo o svoji izkušnji z boleznijo. Podpora bolnikom in njihovim svojcem Združenje od leta 2017 iz- vaja tudi program Roza, v okviru katerega bolnikom in njihovim svojcem nudi različ- ne oblike psihosocialne moči. Program spodbuja obolele, da s svojimi dejavnostmi pri- spevajo k izboljšanju svojega zdravja in zmanjšanju dejav- nikov tveganja bolezni, ter jim pomaga, da obdobje soočanja z diagnozo, zdravljenja in po zdravljenju preživijo kako- vostno, brez dodatnih obre- menilnih posledic za fizično in psihično zdravje. Ministr- stvo za zdravje sofinancira program. V okviru programa delujejo tri sekcije, in sicer sekcija mladih za ženske, ki zbolijo pred 40. letom, sekci- ja za ženske z rakom rodil in sekcija z ženske z napredova- lim rakom. Organizirajo tudi skupinska in individualna psihoterapevtska srečanja za bolnike, delavnice čuječnosti in sproščanja, tabor za otroke in podporni skupini za svojce in žalujoče svojce. Sekcija za ženske z napredovalim rakom je izjemnega pomena, saj se mora v družbi, kjer sta bole- zen in smrt še vedno tabu, o tem več govoriti, bolnikom z napredovalo boleznijo pa omogočiti dostojanstveno ži- vljenje, ki ga lahko kljub mno- gim nasprotnim prepričanjem živijo lepo in polno. Skupino je združenje vzpostavilo leta 2019, vodi jo psihoterapevtka Tatjana Romšek Poljšak. Z bolnicami se srečujejo dva- krat mesečno. V združenju Europa Donna tako vabijo vse bolnike ali njihove svojce, ki imajo kakršnakoli vprašanja, da jim pišejo. Opozarjajo tudi na delovne razmere bolnikov Lani je združenje v okvi- ru projekta Povratek na delo organiziralo tudi tri okrogle mize, kjer so strokovnjaki spregovorili o tem, s katerimi stvarmi se bolnice in bolniki soočajo, ko se morajo po zdra- vljenju, ki je velikokrat agre- sivno in ima stranske učinke, vrniti na delo. »Po več letih izkušenj iz svetovalnega tele- fona smo ugotovili, da gre za večplastno problematiko, ki poleg bolnikov v veliki meri zadeva tudi delodajalce in zakonodajalce,« so pojasnili v združenju. Ob tem so opo- zorili, da vračanje na delo po dolgotrajnem bolniškem sta- ležu ni stresno le za bolnike, temveč tudi za delodajalce, kar vpliva na ohranitev delov- nega mesta bolnikov. Dolgo- trajni postopki, pomanjkanje komunikacije, negotovost gle- de tega, kdaj se bodo bolniki vrnili na delo, predstavlja le peščico številnih težav, s ka- terimi se soočata obe strani, najbolj pa seveda trpijo bolni- ki. Zato je iskanje učinkovitih sistemskih rešitev ključnega pomena. V združenju so za konec želeli opozoriti še na to, na kar opozarjajo celo leto: »Za zgodnje odkrivanje raka je res pomembno, da posame- zniki skrbijo za svoje zdravje, poznajo svoje telo in v prime- ru morebitnih sprememb, ki jih opazijo med rednim me- sečnim samopregledovanjem dojk, ne odlašajo z obiskom osebnega zdravnika ali gine- kologa. Seveda so danes te storitve včasih težje dostopne. Vendar je treba vztrajati in pri- ti do zdravnika, ki jih bo na- potil na nadaljnje preiskave.« Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 4 1, 10. oktober 2024 KRONIKA Neupravičeno klical policijo V ponedeljek je občan poklical 113 in povedal, da so ga zaklenili v počitniško hišico v Pletovarju. Ob prihodu na kraj so policisti ugotovili, da je bil klicatelj pijan. Prav tako se je pokvarila ključavnica na vratih, zaradi česar ni mogel iz hiše. Ker je neupravičeno klical policijo, mu je bila izrečena sankcija po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. JF Mesec požarne varnosti Oktober je v Sloveniji že tradicionalno mesec požarne varnosti. Uprava za zaščito in reševanje, Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev ter Slovensko združenje za požarno varstvo letos s sloganom Požarna varnost – bodi pripravljen, bodi varen opozarjajo na pomen preprečevanja po- žarov v domačem okolju. Spodbujajo tudi k razmisleku o možnih vzrokih za požare, o preventivnih ukrepih in pravilnem ravnanju ob požaru. JANŽE FRIC Ob začetku meseca požarne varnosti so iz Gasilske zveze Slovenije sporočili, da veči- na požarov, približno 60 od- stotkov, nastane v domačem okolju. Ti požari povzročijo 70 odstotkov vseh smrtnih žr- tev. Približno četrtina požarov v domačem okolju nastane ponoči, med deseto uro zve- čer in šesto zjutraj. Med po- membnimi vzroki za nastanek požarov v domačem okolju so predvsem slabe navade pri ljudeh, saj približno četrtino vseh požarov, ki se končajo s smrtnimi žrtvami, povzročijo cigaretni ogorki, kar 40 odstot- kov jih povzročijo napake, ki so posledica alkoholizma. V bližajočem se zimskem času nastane veliko požarov v stanovanjskih objektih tudi zaradi slabo vzdrževanih di- movodnih naprav, prižganih sveč v novoletnem času ter uporabe sveč in kresničk na suhih novoletnih jelkah. Pogosto zagori v kuhinji V kuhinji največkrat pride do požara, saj je v njej veliko naprav, ki oddajajo toploto. Tam najdemo plinske naprave z odprtim plamenom, elek- trične štedilnike in štedilnike na trdo gorivo, opekače kru- ha, grelnike vode, namizne žare in podobno. Kot pravijo v gasilski zvezi, so lahko varni vsi tipi štedilnikov, če so teh- nično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih var- nega dela. Najbolj nevarni za nastanek požara pri hrani, ki jo pozabimo na štedilniku, so klasični električni štedilniki. T o so štedilniki, pri katerih kuhal- na plošča še nima termostata za nadzor temperature. Nevarnost preobremenjenih vozil V Centru varne vožnje na Vranskem so v ponedeljek predstavili zaključke pro- jekta in praktični prikaz vpliva teže tovornega vozila na dolžino zavorne poti. Kot ugotavlja analiza opravlje- nih testiranj, je zavorna pot preobremenjenih tovornih vozil daljša. Pilotni projekt na temo za- vorne poti preobremenjenih tovornih vozil je v sodelova- nju s pogodbenimi partnerji AMZS ter podjetjema Cestel in Man pripravila direkcija za infrastrukturo. Kot so po- jasnili v direkciji, so projekt v povezavi s tovornjaki pripra- vili, ker je kinetična energija tovornih vozil precej večja od Policisti na terenu preverjajo obremenjenost tovornih vozil. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Kradel zobne ščetke Celjski policisti so pri nad- zoru cestnega prometa ustavi- li športno vozilo tujih registr- skih označb ter z voznikom, državljanom Češke, opravili postopek. Kot so kasneje ugo- tovili, je prevažal stvari, ki naj bi bile ukradene. Med postopkom so policisti ugotovili, da je imel v vozilu več zobnih in medzobnih ščetk in nastavkov zanje ter ne- kaj igralnih konzol, za katere ni znal pojasniti izvora. Pri na- daljnjem preverjanju so ugoto- vili, da je voznik osumljen sto- ritve več kaznivih dejanj tatvin, zaradi česar so mu predmete, ki jih je imel v vozilu, zasegli. Ščetke in druge stvari je ukra- del v več trgovinah po Slove- niji. Zasežene stvari so bile vredne najmanj 5 tisoč evrov. 33-letnega češkega državljana so kazensko ovadili. Sšol Češki državljan je nakradel za več tisoč evrov zobnih in medzobnih ščetk. (Foto: PUC) Gasilci zato svetujejo, naj se pri obnovi kuhinje odločimo za indukcijsko kuhalno ploščo. Ta tip kuhalne plošče ima ve- čji izkoristek energije in deluje le takrat, ko je na njej ustre- zna posoda. Deluje tako, da ustvarja neko magnetno polje, in predstavlja velik napredek tudi iz vidika požarne varnosti. Preventiva požarov Požaru v domačem okolju se ob upoštevanju preventivnih ukrepov lahko izognemo, ob že nastalem požaru pa lahko s pravilnim ukrepanjem prepre- čimo večjo škodo na stavbi in poškodbe ljudi. Požare v domačem okolju lahko preprečimo že med gradnjo ali obnovo doma, in sicer tako, da v stanovanje namestimo gasilnike, vgradi- mo požarne alarme in avto- matske naprave za gašenje in podobno. Pomembno je tudi, da imamo dobro organizira- no stanovanje. To pomeni, da gorljive snovi odmaknemo od virov vžiga, ustrezno čistimo in vzdržujemo hišo oziroma stanovanje ter imamo ustrezno urejene evakuacijske poti. Kot pravijo v gasilski zvezi, je pomemben ukrep aktivne požarne zaščite v domačem okolju požarni alarm. Alarmi delujejo tako, da čim prej od- krijejo produkte zgorevanja, kot so dim, toplota in svetloba, ter tako opozorijo na morebi- ten požar. Požarnih alarmov ne nameščamo v kote prostorov, saj jih dim najkasneje doseže. Prav tako požarnih alarmov ne nameščamo v bližino štedilni- kov, senzor dima v požarnem alarmu je namreč zelo občutljiv na pojav dimnih delcev, kar po- meni, da bo javljalnik piskal ob vsaki peki palačink, odprtju de- lujoče pečice in podobno. Foto: arhiv NT/Andraž Purg Varni doma Celjski gasilci svetujejo Kaj storimo, če v stanovanju zagori tako močno, da sami požara ne moremo pogasiti? • Vsi stanovalci se umaknejo na prosto. • Poskušamo odstraniti jeklenke s plinom. • Zapremo čim več oken in vrat. • Izklopimo glavno električno stikalo . • O požaru obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 in sosede. Celjski gasilci še opozarjajo, da naj se ne zadržujemo v dimu in se ne vračamo v zadimljen prostor zgolj zato, da bi rešili osebne predmete. Požar se namreč lahko razvije zelo hitro. Oktober je mesec požarne varnosti. energije osebnih vozil, nesre- če tovornih vozil pa imajo tudi precej težje posledice. Masa vozila zelo pomembna Raziskava je pokazala, da na zaviranje vozila vplivajo hitrost, kakovost pnevmatik, stanje vozišča, temperatura asfalta, odzivni čas in pred- vsem masa vozila. Večja kot je, daljšo zavorno pot pome- ni. Praktično testiranje so izve- dli v centru varne vožnje na Vranskem, kjer se je izkazalo, da pri dvoosnih vozilih teža ni imela bistvenega vpliva, ga je pa imela pri štiri- in peto- snih vozilih, pri čemer je na dolžino zavorne poti vplivala tudi temperatura zavor. Kot je še pokazal projekt, je za večje osveščanje o tej pro- blematiki potrebno izobra- ževanje vseh udeležencev v prometu, nujno potrebno bo tudi izobraževanje odloče- valcev. JF, STA Rop nad mestnim parkom Prejšnji teden v petek popoldne sta v gozdu nad mestnim parkom v Celju neznana storilca napadla 38-letnega moškega z ljubljanskega območja. Storilca sta ga huje poškodovala in mu ukradla denar- nico, bančni kartici, mobilni telefon in ključe vozila. JF Vlomil v avto Prejšnji teden je neznanec iz osebnega avtomobila odtujil levo vzvratno ogledalo. Vozilo je bilo parkirano v Gorici pri Slivnici. Z dejanjem je lastnico oškodoval za najmanj 150 evrov. JF Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 4 1, 10. oktober 2024 ŠPORT Hokejisti moštva RST Pe- llet Celje so prvič zmagali v novi sezoni Alpske lige. V petem krogu so premagali vodilni Kitzbühel s 4 : 2. Za trdno vodstvo sta najprej v prvi tretjini v razmaku manj kot minute zadela Jure So- tlar in Lovro Kumanović, v uvodu druge tretjine je So- tlar v 23. minuti dosegel še tretji celjski gol. Dušan Konda in Lan Tominc o željah celjskega kajakaškega kluba »Brez ›motenj‹ v olimpijski ciklus« Trenutno ima Kajak-kanu klub Nivo Celje tri mušketirje, ki vihtijo dvodelna vesla na divjih vodah v kajaku. To so Martin Srabotnik, Lan Tominc in Jan Ločnikar. Četrti (ali prvi) bi še vedno lahko bil Simon Brus, a je zelo zgodaj končal športno pot. DEAN ŠUSTER Vsi trije imajo možnost, da se čez štiri leta oziroma nekoliko prej po- tegujejo za nastop na olimpijskih igrah. Pred Lanom svetla prihodnost Letos je bil najboljši med njimi Lan Tominc. O njem je predsednik kluba Dušan Konda govoril: »Lan bi lahko letos storil še več, toda njegov trener Aleš Kuder, Lan in jaz smo zelo zadovoljni s sezono. Star je 22 let. V kajaku to pome- ni, da je rosno mlad. Peter Kauzer ima 41 let, Giovanni de Gennaro 32, Jiri Prskavec in Joe Clarke po 31. Medalje na velikih tekmovanjih so osvajali oziroma jih še osvajajo v zrelih letih. Zelo redki mladeniči se prebijejo na oder za zmagovalce. V zadnjih letih jih je sicer več, ker imajo predstavniki velesil odlične pogoje. Lan je sezono končal na osmem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na svetovnem prvenstvu v kategoriji U23 v Lipto- vskem Mikulašu je osvojil bronasto kolajno. Ne smemo pozabiti, da bi brez dotika vratc zmagal. In kdo je brez napak odpeljal progo, a po- časneje kot Lan? To je bil Francoz Anatole Delassus, ki je pri 23 letih zmagovalec svetovnega pokala.« Že kroji svetovni vrh V aprilu je Lan v Tacnu zmagal na izbirni tekmi za uvrstitev v sloven- sko reprezentanco. Boljši je bil tudi od letošnjega evropskega in olimpij- skega prvaka de Gennara. To je bil nek pokazatelj, da je sposoben krojiti svetovni vrh tudi med člani. Nastopil je na petih tekmah svetovnega poka- la, dvakrat se je uvrstil v finale. Na predzadnji tekmi v Ivrei je osvojil če- trto mesto s tremi dotiki. Bilo je zelo nenavadno, kajti pred zadnjim na- stopajočim je bil kljub trem dotikom med najboljšimi tremi, ki so čakali na razplet. Tudi Lan Tominc si srč- no želi progo bližje svojemu domu. »Zadnja tri leta sem živel v Ljubljani zaradi študija in mi je bilo nekoliko lažje. Toda od 7. razreda osnovne šole sem se spomladi skoraj vsak dan vozil iz Celja v Tacen in nato nazaj. Samo z vožnjo izgubiš vsaj dve uri, ko je gneča, še bistveno več. Vedno smo hiteli proti Tacnu po koncu po- uka, vračali smo se, ko se je največ avtomobilov stekalo proti Štajerski. Izpostavljaš se na cesti, tudi čolne smo pobirali na in ob njej. Domača proga bi bila za nas velik privilegij. Težko si predstavljam, da bi lahko po desetminutni vožnji od doma sedel v čoln in veslal na divji vodi.« Magisterij bo počakal O tej temi je spregovoril tudi Kon- da: »Proga v Celju bi zagotovila vrsto generacij vrhunskih tekmovalecv. V Celju imamo glede športne infra- strukture vse. Zato menim, da smo zdaj na vrsti mi. Upam, da bodo Martin, Lan in Jan takrat, ko bo nova proga zgrajena, še tekmovali.« Letos je Lan Tominc končal študij ekono- mije v Ljubljani. Zdaj se bo popolno- ma osredotočil na šport: »Magisterij bo prišel na vrsto po koncu športne poti. Olimpijski ciklus bom začel brez ›motenj‹, ki bi me ovirale pri rednem treningu. Za študij bo še čas, zdaj se bom popolnoma posvetil kajaku na divjih vodah.« Uganka ostajata Peter Kauzer (letos 3. v svetovnem pokalu) in njegova odločitev glede ponovnega olimpijskega nastopa, izjemno kako- vosten je še mladi Žiga Lin Hočevar (5. v svetovnem pokalu). Padel Kitzbühel, danes tarča Jesenice Spomin na veselje po januarski zmagi nad Jeseničani Lan med vožnjo v Liptovskem Mikulašu, kjer je osvojil tretje mesto na SP v kategoriji U23. (Foto: arhiv KKK Nivo Celje) Dušan Konda in Lan Tominc (Foto: DŠ) Gostje so zaostanek zniža- li v 44. minuti, pred koncem pa tvegali z igro brez vratarja. To je 20 sekund pred koncem izkoristil Danil Carkovski za 4 : 1. Kitzbühel je nato v pre- ostanku dvoboja sicer še do- segel svoj drugi zadetek. Zelo neučinkoviti Kapetan Jure Sotlar je pri- znal, da se je ekipi odvalil ka- men s srca: »V uvodu sezone smo doživeli štiri poraze. Na voljo smo imeli 12 točk, osvo- jili smo eno. Glede na zaplete na omenjenih tekmah bi lah- ko osvojili vsaj devet točk. A ni se nam izšlo. Še naprej smo verjeli vase, saj smo bili boljši od ekip iz Bregenza in Salzburga, a nas je drago sta- la neučinkovitost. Zavedali smo se, da lahko premagamo vsakogar. In to se je izkaza- lo proti Kitzbühlu.« Tisti, ki radi stavijo rezultate, so nas obvestili, da je bila kvota za zmago Celja 9. »V Zell am Se- eju je bila celo 30. Vem, da bomo še trn v peti vsem eki- pam, še zlasti v Celju.« Torej bi ljubitelji stav danes lahko napovedali … »Ne, ne, v to se ne bom spuščal. Obljubimo lahko le bojevitost in trud do zadnje sekunde. Upam, da bomo s pomočjo navijačev zadržali tri točke doma.« Zmaga v pravem trenutku Sotlar je omenil še gosto- vanje v Zell am Seeju, kjer so bili strelci Jakob Bernard ter Ukrajinca Danil Carkovskij in Bohdan Panasenko: »Pred potjo bi takoj podpisali, da nam pripade točka. A neod- ločen izid po rednem delu in poraz po dodatnih strelih še vedno bolita, kajti še nekaj minut pred iztekom 60 mi- nut smo bili v igri za zmago. Usodni sta bili napaka in ne- izkušenost.« Tekme v Avstriji se je dotaknil tudi trener Gal Koren: »Pet minut pred kon- cem smo vodili s 3 : 1. Tako grobih dveh napak, kot smo si ju privoščili v končnici, si ne smemo dovoliti danes proti Jesenicam. Zelo se veselimo slovenskega derbija, za naše fante predstavlja poseben iz- ziv. Zmaga proti Kitzbühlu je prišla v pravem trenutku. Vra- tar Brandner je bil izjemen. Ne smemo pozabiti, da sta zaradi poškodb manjkala iz- kušena branilca Nik Grahut in Miha Logar.« V torek so celjski vitezi v državnem prvenstvu gostili ekipo Slavije. DŠ Foto: Andraž Purg Ukrajinca Bohdan Panasenko (v modrem dresu levo) in Danil Carkovskij (desno) sta se izkazala v Zell am Seeju. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 4 1, 10. oktober 2024 ŠPORT Z udeležbo na tekmi Da- nubia Series 1 v poljskem Sanoku sta letošnjo sezono začela dva celjska hitrostna drsalca na kratke proge Vid Gal in Filip Škof. Med 200 hitrostnimi drsal- ci, ki so bili pretežno iz vzho- dnega dela Evrope, se je bolje znašel Škof. Že na začetku se- zone je pokazal dobro pripra- vljenost, saj je takoj izboljšal osebni rekord na 500 metrov. S tem rezultatom se je zelo približal preboju v državno reprezentanco. V kategoriji junior C boys je osvojil de- seto mesto. Na dvakrat daljši razdalji je bil 25., na 1.500 metrov pa 28. Za reprezen- tantom Vidom Galom ni ena najboljših tekem. »Počutim se, kot da nisem mogel dati vsega od sebe. Na tekmi na 1.500 metrov me je namreč turški drsalec izrinil pred ovinkom in sem padel. Turški drsalec je bil kaznovan, sam pa nisem napredoval v finale A.« Na tekmovanju Olimpij- ski upi v Budimpešti se bosta celjskim drsalcem pridruži- la tudi najhitrejša slovenska hitrostna drsalca na kratke Filip Škof (levo) in Vid Gal (Foto: arhiv DK Celje) Opazen napredek Filipa Škofa proge Dina Špan in Tibor Komerički, ki se trenutno v madžarski prestolnici pripravlja tudi na tekme svetovnega mladinskega pokala in na člansko sve- tovno pr venstvo. DŠ Primorce so v tekmi 6. kroga nadigrali s kar 43 : 24. Najbolj učinkovita sta bila Mai Marguč z enajstimi in Luka Perić s sed- mimi goli. Iz ugodja v srhljivko Že 132. savinjsko-šaleški derbi so v uvodnih minutah obeležili meti gostov v okvir celjskega gola (pet do 15. minu- te), kar so domačini s pridom izkoristili. Pri rezultatu 7 : 3 je trener Gorenja Zoran Jovičić moral prvič zahtevati minuto odmora. Prednost so rokome- taši Celja vztrajno poviševali, najvišja je bila pri izidu 18 : 11. V drugem polčasu so državni prvaki iz Velenja trdovratno zniževali zaostanek. V zadnji minuti bi lahko Oleksandr Onufrienko odločil zmagovalca z golom za 29 : 26, a je z ugo- dnega položaja zgrešil vrata. Na 28 : 27 je nemudoma znižal Jernej Drobež. Celjani so uspeli zadržati žogo v svojih rokah, nekaj trenutkov pred zvokom sirene pa je končni izid postavil Andraž Makuc. »Ostati trdno na tleh« Kapetan Žiga Mlakar skr- bi za nadzor nad mladimi soigralci: »Naša ekipa je dala vse od sebe. Zahvaljujem se navijačem, ki so poskrbeli za vzdušje, primerno temu derbi- ju. V prvem delu smo prikazali Celjski rokometaši so proti Gorenju imeli že sedem golov naskoka Vodijo, a o naslovu državnega prvaka nočejo razmišljati Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 5. krogu 1. slo- venske lige v dvorani Zlatorog premagali državne prvake iz Velenja z 29 : 27 in nenadejano zadržali vodilni položaj na lestvici. Tega so potrdili v nedeljskem popoldnevu, ko so bili zelo razigrani proti Koprčanom. DEAN ŠUSTER Vodstvo celjskega kluba je zapisalo: »7. marca smo doživeli eno največjih zmag v sodobni zgodovini kluba. Zmago, ki je rešila življenje. Zmago, ki je dokazala, da s solidarnostjo in z zavzetostjo ne poznamo meja. Zmago, da smo lahko danes vsi skupaj nasmejani in dobre volje v Zlatorogu.« Vabilu na tekmo so se odzvali Andrea, Maja, Nataša, Petra, Domen, Urh, Edvin in Aljoša, ki so se med tekmo lige prvakov primerno odzvali in pomagali gospodu Daniju. Klub se je zahvalil tudi zdravnikoma Tadeju Jugu in Sašu Djuriću, navijačem Florijanom, ki so z zastavo pokrili dogajanje, navijačem Gudmeja, ki so storili enako, predstavnikom nujne medicinske pomoči, policistom in vsem, ki so strokovno ravnali in rešili privrženca celjskega kluba. Spominska darila sta predala predsednik kluba Gregor Planteu in direktor Miroslav Benicky. (Foto: Slavko Kolar) Čeprav poraz za nikogar v tem obdobju lige ni usoden, se je na parketu dvorane Zlatorog vnela prava rokometna bitka. Luka Perić je predstavil svojo paleto raznovrsnih metov. Paulo Pereira: »Mladi igralci morajo bolje nadzorovati čustva. Imeli so že sedem golov prednosti. Potem so padli v dramatično končnico.« našo najboljšo igro v tej sezo- ni. V nadaljevanju smo malce popustili, a smo hkrati ostali mirni ter zadržali zadostno razliko za osvojitev dveh točk.« Takšnega točkovnega izkupič- ka celjske ekipe najbrž ni nihče pričakoval. »Dobro smo vadi- li v pripravljalnem obdobju. Vemo, da bo tako izenačenih in napetih tekem v tej sezoni še veliko, kar je za mlade igralce dobrodošlo. Morda so si že na uvodnih tekmah v tej sezoni nabrali dovolj izkušenj, da so v zadnjih dveh minutah proti Gorenju znali ohraniti trezno glavo.« Celje je očitno konku- renčno favoritom, a Mlakar je poudaril: »Moramo ostati trdno na tleh, mladih igralcev zmage ne smejo ponesti v višave. Leto- šnji sistem je poseben, najbolj pomembno je, da bomo v naj- boljšem možnem stanju pred zaključnim delom sezone.« Pereira ponosen na ekipo Najbolj učinkovit pri zmago- valcih je bil Luka Perić s šesti- mi goli: »Čeprav je bila za nami naporna preizkušnja v Novem mestu, smo prikazali pravi zna- čaj. V čast mi je, da sem del te ekipe. Razmišljali bomo samo o naši naslednji tekmi. Mnogo ekip je zelo izenačenih.« Tre- ner Paulo Jorge Pereira je opo- zoril na nekaj zelo pomembnih zadev: »To sta samo dve točki. Večina ekip še ni na polnih obratih zaradi novega sistema tekmovanja. Odločitev bo padla v naslednjem letu. Naša ekipa raste. Mladi igralci morajo bo- lje nadzorovati čustva. Imeli so že sedem golov prednosti. Potem so padli v dramatično končnico. Zdržali so pritisk, ponosen sem nanje.« Dodal je: »Pogled na lestvco je lep, toda moramo biti iskreni. Lahko bi tudi izgubili prve štiri tekme. O tem se veliko pogovarjamo. Lahko se zdaj veselimo, toda čaka nas veliko dela. O naših možnostih v končnici sezone je preuranjeno govoriti. Velenjač- ni, ki so zelo kakovostni, točno vedo, kdaj bo padla odločitev o prvaku. Mi moramo izboljšati še veliko stvari.« Tadej Mazej in Uroš Miličević sta dodala po pet golov. Gal Gaberšek je zbral šest obramb, Jan Češek še eno več. Za Gorenje je Tine Poklar dosegel sedem in Tilen Sokolič šest zadetkov. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 4 1, 10. oktober 2024 ŠPORT Pogled na prvoligaško lestvico je zdaj lepši Porazu na Portugalskem je sledil podvig v Mariboru Najbrž ne obstaja lepša stvar pred odhodom na odmor zaradi reprezentančnih tekem, kot je zmaga v Mariboru. Celjski nogometaši so »vijoličaste« premagali že drugič v 19 dneh. Obakrat jim je to uspelo v izdihljajih štajerskega derbija. Nogometaši Celja so v 1. krogu konferenčne lige v gosteh izgubili proti Vitorii s 3 : 1. DEAN ŠUSTER V svojem prvem ligaškem nastopu evropskih tekmovanj so gostovali v Guimaraesu pri favoriziranem tekmecu, ki so ga v lanskih kvalifikaci- jah izločili. Globoko rano so mu lani avgusta zadali tudi Denis Popović, Gregor Bajde, Lovro Bizjak, Matic Vrbanec in Metod Jurhar, ki jih ni več v celjskem moštvu, Želja je višji ritem Tokrat so bili Portugalci prevelik zalogaj za zasedbo, Preostali izidi 11. kroga 1. SNL: Kalcer Radomlje – Nafta 2 : 0, Mura – Domžale 0 : 1, Primorje – Bravo 1 : 0 in Olimpija – Koper 0 : 1. Koprčani so doslej prejeli le štiri gole, Celjan Metod Jurhar je v Stožicah obranil še strel z enajstmetrovke. Lea Bartelme: »Osredotočile smo se na agresivno pokrivanje gostij. Nalogo smo nedvomno dobro opravile.« Zelo prepričljive v nepopolni postavi Košarkarice Cinkarne Celje prav tako kot celj- ski hokejisti nastopajo v mednarodnem regional- nem tekmovanju, in sicer v ligi Waba. V 1. krogu so pričakale igralke bol- garske Montane in jim z odlično obrambo dopu- stile zgolj 51 točk. Varovanke trenerja Da- mirja Grgića so jih dose- gle 75. Nepričakovana razlika Najboljša strelka je bila s 15 točkami Lea Bartel- v kateri so manjkali poškodo- vana Žan Karničnik in Mark Zabukovnik ter kaznovani Mario Kvesić. Trener Albert Riera je imel na klopi ob dveh vratarjih le še štiri igralce, kar je za resen klub nepojmljivo. A to se ni zgodilo prvič. To- krat med rezervisti ni bilo niti enega branilca. V 61. minuti so Portugalci povedli s 3 : 0. Kasneje so imeli nekaj imeni- tnih priložnosti za še precej višje vodstvo. Toda v drugi minuti sodniškega dodatka je Aljoša Matko dosegel častni zadetek. Trener Albert Rie- ra ni bil jezen na igralce: »To sem jim povedal v slačilnici. Morali smo sprejeti poraz, saj so bili tekmeci boljši od nas. Igrajo v hitrejšem ritmu. Ima- jo kakovostnejše zadnje po- daje. Nismo bili mi slabi, oni so preprosto boljši. Vsakič, ko smo dobili žogo, smo jo hitro izgubili. Nismo je bili zmožni zadržati. Vitoria ima petkrat višji proračun od našega klu- ba. Ves čas pravim, da mora- mo dvigniti ritem slovenske lige in seveda tudi naše ekipe. V domačem prvenstvu je naš ritem zadosten za uspehe, v evropskih tekmovanjih pa je marsikaj drugače.« Izkoristili številčno prednost V nedeljo so nogometaši Celja navdušili v Ljudskem vrtu. V 11. krogu 1. slovenske lige so premagali Maribor z 2 : 1. Najprej so zaostajali, toda po izključitvi Jana Repasa sta zadela Armandas Kučis in Ed- milson. To je bila tretja zmaga gostov v tem krogu. Maribor- sko zelenico so teptali tudi domači navijači, ki so hoteli napasti Celjske grofe. Ko se je vse umirilo, je Riera pove- dal: »Naš uvod v dvoboj je bil nekoliko slabši, kot smo si ga želeli. Ko so tekmeci začeli verjeti, da nas lahko ranijo, smo se znašli v težavah. Toda kasneje smo v večjem delu dvoboja imeli nadzor. Morda bi bil rezultat brez rdečega kartona drugačen, a bili smo boljši in smo imeli priložno- sti.« Španec je še dodal, da po- raz na Portugalskem ni imel velikega vpliva na psihološko pripravljenost moštva. V oči je padla dobra predstava 32-le- tnega vezista Iniga Eguarasa. Igralci prihajajo tako pogosto, da jih včasih nimajo časa uvr- stiti na spletno stran. Foto: Andraž Purg me: »Naša prenovljena ekipa se je zbrala pred približno dvema tednoma, zato nismo vedele, v kakšnem stanju je. Obenem tudi nismo poznale dobrih lastnosti spremenjene ekipe Montane. Osredotoči- le smo se na agresivno po- krivanje gostij. Nalogo smo nedvomno dobro opravile. V napadu bomo sčasoma bolj uigrane. Prišla bo tudi večja natančnost pri metih. Tako visoke zmage seveda nismo pričakovale.« Obetaven začetek sezone Maja Uranker je dodala 13 točk, Blaža Čeh in Leticia So- ares sta jih dosegli po 12. Za- radi zvina gležnja je manjkala 23-letna Američanka Cayla King. »Ob čestitkah igralkam se zahvaljujem občinstvu za spodbudo. Nedvomno smo se dobro pripravili in odi- grali zelo dobro v obrambi ter zaustavili zelo visoko Av- stralko Sarah Boothe. Čeprav nismo bili zelo razpoloženi v napadu, smo zmagali z vi- soko razliko. Glede na to, da smo šele začeli sezono, sem zadovoljen s prvo tekmo,« je govoril trener Damir Grgić. Včeraj so Celjanke gostovale v Banja Luki pri ekipi Orlovi, v sredo, 23. oktobra, se bodo v dvorani Gimnazije Celje – Center pomerile še z ekipo iz Zadra. DŠ Foto: Andraž Purg Vratar Matjaž Rozman je bil odličen v kritičnih trenutkih v Ljudskem vrtu. Edmilson je lani poleti na prvi tekmi z Vitorio v 96. minuti znižal zaostanek na 3 : 4, čemur skoraj nihče ni pripisoval posebnega pomena. Toda Gregor Bajde je bil z golom v gosteh začetnik senzacije. Edmilson je v nedeljo pozorno spremljal akcijo Aljoše Matka in z golom odločil štajerski derbi. LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 11 6 4 1 17:5 22 MARIBOR 11 6 3 2 23:10 21 KOPER 11 6 2 3 11:4 20 CELJE 11 6 2 3 20:15 20 BRAVO 11 5 4 2 17:10 19 MURA 11 5 2 4 12:11 17 PRIMORJE 10 4 0 6 10:19 12 KALCER 10 2 2 6 8:13 8 NAFTA 11 2 1 8 8:22 7 DOMŽALE 11 0 2 8 6:23 5 Igralke in strokovni štab Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Tudi fotografija priča, da se je na sezono s trdim treningom dobro pripravila Andjela Demirović, ki še ni dopolnila 16 let. Lea Bartelme se je dobro znašla na vseh položajih. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 4 1, 10. oktober 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 10. 10. 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Celje Svet Hermanovih prijateljev Odprtje avtorske razstave 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Povest o nitkah Odprtje fotografske razstave Andreje Ravnak; po odprtju sledi avtoričino potopisno-fotografsko predavanje 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Viktorijine skrivnosti Predstavitev knjige avtorice Nataše Meznarič 20.00 Celjski dom Sestrstvo v Celju. 30 festival mesto žensk: Okus za dramo Predstava belgijske plesalke Lée Dubois 20.00 Dom kulture Velenje Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija Gašperja Berganta in Žana Papiča PETEK, 11. 10. 18.00 Gledališče Celje Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno Premiera za vabljene in izven 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Ipavčeva paleta VII – Domov Odprtje razstave del VII. Ipavčeve palete 18.00 Galerija Velenje Koncert s kantavtorjem Aleksandrom Novakom Ob mednarodnem dnevu bele palice, ki je posvečen slepim in slabovidnim 19.00 Rdeča dvorana Velenje Vikend bo! Koncert, 15 let ansambla Vikend z gosti 19.30 Kulturni center Laško Večerja bedakov Komedija Špas teatra SOBOTA, 12. 10. 10.00 in 17.00 Gledališče Celje Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno Abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven 18.00 Kulturni center Laško Sledi Koncert KD Anton Tanc 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gledališko-glasbeni abonma Gustav: Sosedje Komedija, abonma in izven; Mestno gledališče Ljubljansko 19.30 Celjski dom Tin Vodopivec: Elektro Banana Stand up komedija 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Zajtrk Abonma Klub in izven, Laura Krajnc, vokal in violina, Sven Horvat, kitara in vokal in Neža Pavlovič, kontrabas NEDELJA, 13. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe Brezplačno javno vodenje po razstavi 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Musica academica X, Art academica III Koncert mladih glasbenikov študentov in dijakov glasbenih šol iz občin Šentjur in Dobje TOREK, 15. 10. 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Upaj si, bodi ti! Predstava skupine English Playhouse I. OŠ Žalec 19.00 Kulturni center Laško Osrednja prireditev 17. Bralne značke za odrasle s pravljičarko Anjo Štefan in harmonikarjem Janezom Dovčem 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Odprtje jubilejne razstave in predstavitev zbirke pesmi Stanke Kopušar 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Tim Jančar, klavir Abonma Klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepet s Timom Jančarjem SREDA, 16. 10. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Senca brez človeka Predstavitev knjige avtorice Nataše Konc Lorenzutti 18.00 Špital za prjatle Celje Predstavitev Vsesledja in Supernove Prireditev bodo popestrili mladi glasbeniki Glasbene šole Celje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Skalpel Pogovor z avtorjem knjige Urošem Ahčanom 19.19 Mestna knjižnica Velenje Kmet na dveh kolesih Predstavitev knjige avtorja Sergeja Kosmana 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 1: Zagrebški kvartet Ob 105. obletnici Zagrebškega kvarteta, 130-letnici rojstva nemškega skladatelja Erwina Schulhoffa in 200-letnici rojstva češkega skladatelja Bedřicha Smetane Praznik kozjanskega jabolka ČETRTEK, 10. 10. 19.00 Dom krajanov v Podsredi Aškerčev večer, posvečen bo Kajetanu Koviču SOBOTA, 12. 10. 10.00 Trg Podsreda Slavnostno odprtje Praznika kozjanskega jabolka in podelitev naziva Carjevič leta 2024 Dogodek bo odprla predsednica RS Nataša Pirc Musar 10.00 do 18.00 Trg Podsreda Sejem regionalnih izdelkov Tržnica, predstavitev društev in združenj, predstavitev predelovalnice jabolčnega soka, tekmovanje in družabne igre, ustvarjalnice za otroke, bogat kulturni program 11.00 Slovensko-bavarska hiša v Podsredi Odprtje razstave gob Gobarskega društva Kozjansko Kozje 12.00 Trg Podsreda Tekmovanje v peki »štrudla« za naziv Štrudlmojstr/ca 14.00 Prireditveni šotor v Podsredi Podelitev blagovne znamke Sožitje- Kozjanski park 16.00 Prireditveni šotor v Podsredi Tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupu 18.00 Prireditveni šotor v Podsredi Zabava pod šotorom z glasbeno zasedbo S. O. S. Kvintet NEDELJA, 13. 10. 10.00 do 17.00 Trg Podsreda Sejem regionalnih izdelkov Tržnica in bogat kulturni program, predstavitev društev in združenj, ustvarjalnica za otroke 10.30 Start: na začetku trga v Podsredi Družabno kolesarjenje Z jabko na kolo 11.00 Start: na začetku trga v Podsredi Rekreativni tek na grad Podsreda S kozjanskim jabolkom v Podsredi do bolj zdravega življenja Druge prireditve ČETRTEK, 10. 10. 15.00 Start: Evropska ploščad Rogaška Slatina Rogaški tek 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Deklamacije za najmlajše z domačinko Tanjo Zagorščak in odprtje 15. sezone Ježkovega nahrbtnika 17.00 OŠ Franja Malgaja Šentjur Poletavci – poletni bralci Zaključna prireditev 18.00 Knjižnica Podčetrtek Japonska Potopisno predavanje Amande Pajek 18.00 Spodnja dvorana KD Šmarje pri Jelšah Afrika Potopisno predavanje Tadeja Bolte 19.19 Knjižnica Velenje Bali Potopisno predavanje Francija Horvata PETEK, 11. 10. 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zala Djurić in Matej Zemljič Pogovorno popoldne z igralcema iz serije Skrito v raju 18.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Z jadrnico po fjordih severne Norveške Potopisno predavanje Barbare Popit SOBOTA, 12. 10. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 13.00 Cankarjeva cesta Velenje Bolšji sejem Sejem rabljenih stvari 9.00 Celje – staro mestno jedro 2. Maksimilijanov dan Pihalna promenada, lov za zakladom, točke srečanja pri mestnih ponudnikih, grižljaj v mestu, glasovi lajne, slikarska razstava, slikanje v živo in razstava na prostem Sveti Maksimilijan Celjski 9.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Teden otroka – menjalnica igrač in otroških oblačil, delavnica z zelišči in glino 9.00 in12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Fotohiša Pelikan Dnevi evropske kulturne dediščine Javno vodstvo 10.00 do 18.00 Celjski sejem Razstava mačk V nedeljo od 10.00 do 17.00 11.00 Anin dvor Rogaška Slatina Teden otroka: Izdelava grafik z Erno Ferjanič Namenjeno otrokom od 6. leta starosti; vstop prost 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Izdelava zapestnice iz ličja, Vida Antolinc 15.00 Tehnopark Celje Gosenica fani in znanstvenica Ana Edinstveno raziskovanje skozi igro, eksperimentiranje in znanstveno predstavo 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik, delavnica, Brigita Božičko in peka kostanjev, prikaz, prodaja pečenih kostanjev 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Magical wonders Večer čarovnij in iluzij, nastop mednarodno nagrajenih čarodejev NEDELJA, 13. 10. 13.00 Igrišče na Slivnici 60. obletnica Čebelarskega društva Slivnica pri Celju 15.00 Vinska gora, večnamenska dvorana Prav luštno je res na deželi Veselo popoldne 16.00 Kulturni dom Rogatec Družina poje in igra Predstavile se bodo pojoče družine iz Rogatca in okolice PONEDELJEK, 14. 10. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Habsburška smetana na Brionih: Državna služba kot ključ do vstopa Predavateljica bo predstavila zgodbo Jurija Turka, ki je služboval na Brionih pred prvo svetovno vojno TOREK, 15. 10. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Kako se počutim, ko … Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Na Zvezdi Celje V Celje po veselje Jesenske ustvarjalnice in predstave za otroke, nagrajevanje nakupov pri mestnih ponudnikih 17.00 Osrednja knjižnica Celje Kako zmanjšamo možnost okužbe dihal? Predavanje 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šola za starše – Vzgoja za odgovornost Predavanje logoterapevta in psihoterapevta mag. Martina Lisca 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Ježki se pripravljajo na zimsko spanje Ustvarjalnica za otroke in starše SREDA, 16. 10. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 11.00 Kavarna Celjski dom Mišični krči – da bo manj bolelo Predavanje Tanje Zorin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Vila Bianca Velenje Velenje – mesto cvetja Zaključna prireditev s podelitvijo 18.00 Mladinski center Žalec Zvočna kopel z gongi 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Tajska in Vietnam Potopisno predavanje Matica Javornika 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva Dobrodelne prireditve SOBOTA, 12. 10. 21.00 Max klub Velenje Morje za vse otroke Dobrodelni koncert s Klaro Klančnik; izkupiček bo namenjen letovanju otrok iz socialno šibkejših družin iz Šaleške doline NEDELJA, 13. 10. 17.00 do 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Človek – človeku Jubilejni 20. dobrodelni koncert; izkupiček bo namenjen socialno ogroženim članom MDI Žalec Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafiki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Ste me hoteli videti strto? / Muzej človekovih pravic; do 27. 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, razstava fotografa Go- rana Bertoka; do 8. 12. Likovni salon Celje: Modri sev, mednarodna skupinska razstava; do 17. 11. Drevesna hiša, mestni gozd Ce- lje: Gozdne zgodbe 2, razstava ilustracij Nee Likar, do 31. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Vstop prost, fotografska razstava Brigite Koklič; do 30. 10. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe; do 13. 10. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava Po sledeh zapra- šenih žalskih pisem; do 16. 10. Knjižnica Šentjur: Potujoča razstava, Peš po domačih krajih: Popotni dnevniki Alme M. Karlin 1934-1936; do 30. 10. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 10. Galerija Velenje: Stupica - od dedka do vnukinje, razstava ilu- stracij; do 12. 10. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Maček Muri in Muca Maca (1984- …), gostujoča fotografsko-dokumentarna raz- stava; do 8. 10; Atrij: Na zeleno barvam svet, Pikina fotografska razstava; do 18. 10. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 10. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 4 1, 10. oktober 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremlja te vedno in povsod! (S. Gregorčič) V SPOMIN Mineva 40 let, ko je star 60 let zaprl oči in odšel v večnost JURIJ BELAK iz Trnovca 42, Dramlje (3. 4. 1924–8. 10. 1984) Imeli smo srečo, da smo bili z njim. Dal nam je sebe, svoje misli, nasvete in želje, naučil nas je sprejemanja življenja, kot se je postavilo pred nas. Njegova modrost nas spremlja na naših poteh tudi danes, do takrat, ko se ponovno sre- čamo tam onkraj. Vsi njegovi p Deseto leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN ANGELA SKALE iz Tratne ob Voglajni 9 Gorica pri Slivnici (23. 4. 1930–10. 10. 2014) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni 541 24-mnzc-hermaninprijatelji-vabilo-ok.indd 1 15. 09. 2024 19:05:24 C M Y CM MY CY CMY K Vabilo SVET HERMANOVIH PRIJATELJEV nt.pdf 1 1. 10. 2024 08:46:14 ALMA M. KARLIN POTI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 13. oktober 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: Zaprto Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA MKČN OKTOBER 2024 LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH Praznjenja malih komunalnih čistilnih naprav v Mestni občini Celje in občinah: Vojnik, Dobrna in Štore klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Poroke Laško Poročila sta se: Angelika VASLE iz Založ pri Polzeli in Kristjan REZEC iz Sedraža pri Laškem. MOTORNA VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, in APN Tomos, kupim. Telefon 031 783-047. 538 STROJI PRODAM VILE za prenos bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. 539 OPREMA PRODAM MALO rabljeno plinsko peč Vaillant poceni prodam. Telefon 040 200-320. 543 AKUSTIKA PRODAM HARMONIKO znamke Hohner, 120-basno, Lucia IVP, prodam. Telefon 070 610-013. 549 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, brezove, rdeče, triko- lor in zelenojajčne, prodamo in dostavi- mo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n ZAJCE, 10 EUR/eden, večje zajce, od 4 do 5 kg, 25 EUR/eden, in tri lepe peteline, 10 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 546 KOKOŠI nesnice, rjave, črne in grahaste, že v nesnosti, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. 513 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 250 kg, kupimo. Kupimo tudi telice in krave za zakol. Telefon 031 832-520. 535 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLKA bobovec, so na tleh in na drevesu, v Šmarju, dostop z avtomobilom, prodam. Telefon 031 314-396. 545 OSTALO PRODAM METRSKA drva, bukev in jesen, drva so suha, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 041 271-038. 504 NOVE »arance« za prašiče, cena 250 EUR, in koše, prodam. Telefon 041 854-351. 544 SUHA bukova, hrastova ali mešana drva, metrska ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 070 367-257. 547 300-litrsko cisterno, ohranjeno kot novo, prodam. Telefon 041 455-707. 550 BUKOVA drva, metrska ali razžagana, pro- damo. Možna dostava na dom. Štore in okolica. Telefon 041 324-225. 551 KUPIM HLODOVINO lubadarja in teličke, težke 200 kg, tudi kravo, kupim. Telefon 068 681- 374. 528 POTREBUJEM AVTOMOBILSKO prikolico ali bivalni kontejner potrebujem. Telefon 071 298-526. 541 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Smrti Celje Umrli so: Martin ZIDAN- ŠEK iz Šentjurja, 85 let, Ma- rija TURNŠEK iz Žalca, 82 let, Vrha nad Laškim, 82 let, Olga ZOREC iz Laškega, 92 let. Šentjur Umrli so: Antonija ZABU- KOŠEK iz Laz pri Dramljah, 98 let, Martin IPŠEK iz Uniš, 88 let, Ana TKALEC iz Tratne pri Grobelnem, 80 let, Ljudmila GOBEC iz Šentjurja, 90 let. Velenje Umrli so: Viktor DREV iz Šoštanja, 81 let, Terezija GOLČER iz Šoštanja, 98 let, Anton PERGOVNIK iz Vele- nja, 89 let, Marija VODOVNIK iz Šmartnega ob Paki, 63 let, Anton ZAJC iz Šoštanja, 78 let, Franc MLINAR iz Velenja, 95 let, Jožef Karol JAVORNIK iz Velenja, 82 let. Ljubo BEŠKOVNIK iz Žalca, 75 let, Vojko KARNIČNIK z Vranskega, 59 let, Anton VRABL iz Žalca, 80 let, Mari- ja ANTONIĆ iz Celja, 90 let, Amalija TURNŠEK iz Celja, 81 let, Živojin ĐOGATOVIĆ iz Vojnika, 76 let, Magdalena MIRNIK iz Celja, 93 let, Zofi ja PAULIN iz Košnice pri Celju, 89 let, Josip HAMER iz Celja, 88 let. Laško Umrli so: Viktor SKUBIC iz Laškega, 83 let, Franc SA- LOBIR iz Mrzlega polja pri Jurkloštru, 90 let, Slavko MULEC iz Celja, 72 let, Stan- ko URAJNIK iz Olešč, 71 let, Ferdinand PODBREZNIK iz Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 4 1, 10. oktober 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 10. 10. 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Celje Svet Hermanovih prijateljev Odprtje avtorske razstave 18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Povest o nitkah Odprtje fotografske razstave Andreje Ravnak; po odprtju sledi avtoričino potopisno-fotografsko predavanje 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Viktorijine skrivnosti Predstavitev knjige avtorice Nataše Meznarič 20.00 Celjski dom Sestrstvo v Celju. 30 festival mesto žensk: Okus za dramo Predstava belgijske plesalke Lée Dubois 20.00 Dom kulture Velenje Fejmiči: Sama sta najboljša Komedija Gašperja Berganta in Žana Papiča PETEK, 11. 10. 18.00 Gledališče Celje Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno Premiera za vabljene in izven 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Ipavčeva paleta VII – Domov Odprtje razstave del VII. Ipavčeve palete 18.00 Galerija Velenje Koncert s kantavtorjem Aleksandrom Novakom Ob mednarodnem dnevu bele palice, ki je posvečen slepim in slabovidnim 19.00 Rdeča dvorana Velenje Vikend bo! Koncert, 15 let ansambla Vikend z gosti 19.30 Kulturni center Laško Večerja bedakov Komedija Špas teatra SOBOTA, 12. 10. 10.00 in 17.00 Gledališče Celje Ida Mlakar Črnič: O kravi, ki je lajala v luno Abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven 18.00 Kulturni center Laško Sledi Koncert KD Anton Tanc 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gledališko-glasbeni abonma Gustav: Sosedje Komedija, abonma in izven; Mestno gledališče Ljubljansko 19.30 Celjski dom Tin Vodopivec: Elektro Banana Stand up komedija 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Zajtrk Abonma Klub in izven, Laura Krajnc, vokal in violina, Sven Horvat, kitara in vokal in Neža Pavlovič, kontrabas NEDELJA, 13. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dvorec Novo Celje Procesi spominjanja in pozabe Brezplačno javno vodenje po razstavi 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Musica academica X, Art academica III Koncert mladih glasbenikov študentov in dijakov glasbenih šol iz občin Šentjur in Dobje TOREK, 15. 10. 10.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Upaj si, bodi ti! Predstava skupine English Playhouse I. OŠ Žalec 19.00 Kulturni center Laško Osrednja prireditev 17. Bralne značke za odrasle s pravljičarko Anjo Štefan in harmonikarjem Janezom Dovčem 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Odprtje jubilejne razstave in predstavitev zbirke pesmi Stanke Kopušar 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Tim Jančar, klavir Abonma Klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepet s Timom Jančarjem SREDA, 16. 10. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Senca brez človeka Predstavitev knjige avtorice Nataše Konc Lorenzutti 18.00 Špital za prjatle Celje Predstavitev Vsesledja in Supernove Prireditev bodo popestrili mladi glasbeniki Glasbene šole Celje 19.00 Občinska knjižnica Žalec Skalpel Pogovor z avtorjem knjige Urošem Ahčanom 19.19 Mestna knjižnica Velenje Kmet na dveh kolesih Predstavitev knjige avtorja Sergeja Kosmana 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 1: Zagrebški kvartet Ob 105. obletnici Zagrebškega kvarteta, 130-letnici rojstva nemškega skladatelja Erwina Schulhoffa in 200-letnici rojstva češkega skladatelja Bedřicha Smetane Praznik kozjanskega jabolka ČETRTEK, 10. 10. 19.00 Dom krajanov v Podsredi Aškerčev večer, posvečen bo Kajetanu Koviču SOBOTA, 12. 10. 10.00 Trg Podsreda Slavnostno odprtje Praznika kozjanskega jabolka in podelitev naziva Carjevič leta 2024 Dogodek bo odprla predsednica RS Nataša Pirc Musar 10.00 do 18.00 Trg Podsreda Sejem regionalnih izdelkov Tržnica, predstavitev društev in združenj, predstavitev predelovalnice jabolčnega soka, tekmovanje in družabne igre, ustvarjalnice za otroke, bogat kulturni program 11.00 Slovensko-bavarska hiša v Podsredi Odprtje razstave gob Gobarskega društva Kozjansko Kozje 12.00 Trg Podsreda Tekmovanje v peki »štrudla« za naziv Štrudlmojstr/ca 14.00 Prireditveni šotor v Podsredi Podelitev blagovne znamke Sožitje- Kozjanski park 16.00 Prireditveni šotor v Podsredi Tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupu 18.00 Prireditveni šotor v Podsredi Zabava pod šotorom z glasbeno zasedbo S. O. S. Kvintet NEDELJA, 13. 10. 10.00 do 17.00 Trg Podsreda Sejem regionalnih izdelkov Tržnica in bogat kulturni program, predstavitev društev in združenj, ustvarjalnica za otroke 10.30 Start: na začetku trga v Podsredi Družabno kolesarjenje Z jabko na kolo 11.00 Start: na začetku trga v Podsredi Rekreativni tek na grad Podsreda S kozjanskim jabolkom v Podsredi do bolj zdravega življenja Druge prireditve ČETRTEK, 10. 10. 15.00 Start: Evropska ploščad Rogaška Slatina Rogaški tek 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Deklamacije za najmlajše z domačinko Tanjo Zagorščak in odprtje 15. sezone Ježkovega nahrbtnika 17.00 OŠ Franja Malgaja Šentjur Poletavci – poletni bralci Zaključna prireditev 18.00 Knjižnica Podčetrtek Japonska Potopisno predavanje Amande Pajek 18.00 Spodnja dvorana KD Šmarje pri Jelšah Afrika Potopisno predavanje Tadeja Bolte 19.19 Knjižnica Velenje Bali Potopisno predavanje Francija Horvata PETEK, 11. 10. 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zala Djurić in Matej Zemljič Pogovorno popoldne z igralcema iz serije Skrito v raju 18.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Z jadrnico po fjordih severne Norveške Potopisno predavanje Barbare Popit SOBOTA, 12. 10. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 13.00 Cankarjeva cesta Velenje Bolšji sejem Sejem rabljenih stvari 9.00 Celje – staro mestno jedro 2. Maksimilijanov dan Pihalna promenada, lov za zakladom, točke srečanja pri mestnih ponudnikih, grižljaj v mestu, glasovi lajne, slikarska razstava, slikanje v živo in razstava na prostem Sveti Maksimilijan Celjski 9.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Teden otroka – menjalnica igrač in otroških oblačil, delavnica z zelišči in glino 9.00 in12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Fotohiša Pelikan Dnevi evropske kulturne dediščine Javno vodstvo 10.00 do 18.00 Celjski sejem Razstava mačk V nedeljo od 10.00 do 17.00 11.00 Anin dvor Rogaška Slatina Teden otroka: Izdelava grafik z Erno Ferjanič Namenjeno otrokom od 6. leta starosti; vstop prost 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Izdelava zapestnice iz ličja, Vida Antolinc 15.00 Tehnopark Celje Gosenica fani in znanstvenica Ana Edinstveno raziskovanje skozi igro, eksperimentiranje in znanstveno predstavo 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik, delavnica, Brigita Božičko in peka kostanjev, prikaz, prodaja pečenih kostanjev 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Magical wonders Večer čarovnij in iluzij, nastop mednarodno nagrajenih čarodejev NEDELJA, 13. 10. 13.00 Igrišče na Slivnici 60. obletnica Čebelarskega društva Slivnica pri Celju 15.00 Vinska gora, večnamenska dvorana Prav luštno je res na deželi Veselo popoldne 16.00 Kulturni dom Rogatec Družina poje in igra Predstavile se bodo pojoče družine iz Rogatca in okolice PONEDELJEK, 14. 10. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Habsburška smetana na Brionih: Državna služba kot ključ do vstopa Predavateljica bo predstavila zgodbo Jurija Turka, ki je služboval na Brionih pred prvo svetovno vojno TOREK, 15. 10. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Kako se počutim, ko … Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.00 Na Zvezdi Celje V Celje po veselje Jesenske ustvarjalnice in predstave za otroke, nagrajevanje nakupov pri mestnih ponudnikih 17.00 Osrednja knjižnica Celje Kako zmanjšamo možnost okužbe dihal? Predavanje 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šola za starše – Vzgoja za odgovornost Predavanje logoterapevta in psihoterapevta mag. Martina Lisca 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Ježki se pripravljajo na zimsko spanje Ustvarjalnica za otroke in starše SREDA, 16. 10. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 11.00 Kavarna Celjski dom Mišični krči – da bo manj bolelo Predavanje Tanje Zorin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Vila Bianca Velenje Velenje – mesto cvetja Zaključna prireditev s podelitvijo 18.00 Mladinski center Žalec Zvočna kopel z gongi 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Tajska in Vietnam Potopisno predavanje Matica Javornika 19.00 MC Šmartno ob Paki – dvorana Marof Zadovoljna in iskriva Dobrodelne prireditve SOBOTA, 12. 10. 21.00 Max klub Velenje Morje za vse otroke Dobrodelni koncert s Klaro Klančnik; izkupiček bo namenjen letovanju otrok iz socialno šibkejših družin iz Šaleške doline NEDELJA, 13. 10. 17.00 do 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Človek – človeku Jubilejni 20. dobrodelni koncert; izkupiček bo namenjen socialno ogroženim članom MDI Žalec Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafiki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Ste me hoteli videti strto? / Muzej človekovih pravic; do 27. 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: Prišla bo smrt in imela bo tvoje oči, razstava fotografa Go- rana Bertoka; do 8. 12. Likovni salon Celje: Modri sev, mednarodna skupinska razstava; do 17. 11. Drevesna hiša, mestni gozd Ce- lje: Gozdne zgodbe 2, razstava ilustracij Nee Likar, do 31. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Vstop prost, fotografska razstava Brigite Koklič; do 30. 10. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe; do 13. 10. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava Po sledeh zapra- šenih žalskih pisem; do 16. 10. Knjižnica Šentjur: Potujoča razstava, Peš po domačih krajih: Popotni dnevniki Alme M. Karlin 1934-1936; do 30. 10. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 10. Galerija Velenje: Stupica - od dedka do vnukinje, razstava ilu- stracij; do 12. 10. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Maček Muri in Muca Maca (1984- …), gostujoča fotografsko-dokumentarna raz- stava; do 8. 10; Atrij: Na zeleno barvam svet, Pikina fotografska razstava; do 18. 10. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 10. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 4 1, 10. oktober 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremlja te vedno in povsod! (S. Gregorčič) V SPOMIN Mineva 40 let, ko je star 60 let zaprl oči in odšel v večnost JURIJ BELAK iz Trnovca 42, Dramlje (3. 4. 1924–8. 10. 1984) Imeli smo srečo, da smo bili z njim. Dal nam je sebe, svoje misli, nasvete in želje, naučil nas je sprejemanja življenja, kot se je postavilo pred nas. Njegova modrost nas spremlja na naših poteh tudi danes, do takrat, ko se ponovno sre- čamo tam onkraj. Vsi njegovi p Deseto leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN ANGELA SKALE iz Tratne ob Voglajni 9 Gorica pri Slivnici (23. 4. 1930–10. 10. 2014) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni 541 24-mnzc-hermaninprijatelji-vabilo-ok.indd 1 15. 09. 2024 19:05:24 C M Y CM MY CY CMY K Vabilo SVET HERMANOVIH PRIJATELJEV nt.pdf 1 1. 10. 2024 08:46:14 ALMA M. KARLIN POTI JAVNO VODSTVO Nedel ja , 13. oktober 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: Zaprto Novi TEDNIK št. 13 31.03.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022 JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA MKČN OKTOBER 2024 LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH april: BRDCE NAD DOBRNO KANJUCE SVETINA SVETLI DOL JAVORNIK ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI LAŠKA VAS PRI ŠTORAH Praznjenja malih komunalnih čistilnih naprav v Mestni občini Celje in občinah: Vojnik, Dobrna in Štore klikni! Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si Poroke Laško Poročila sta se: Angelika VASLE iz Založ pri Polzeli in Kristjan REZEC iz Sedraža pri Laškem. MOTORNA VOZILA KUPIM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, in APN Tomos, kupim. Telefon 031 783-047. 538 STROJI PRODAM VILE za prenos bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. 539 OPREMA PRODAM MALO rabljeno plinsko peč Vaillant poceni prodam. Telefon 040 200-320. 543 AKUSTIKA PRODAM HARMONIKO znamke Hohner, 120-basno, Lucia IVP, prodam. Telefon 070 610-013. 549 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, brezove, rdeče, triko- lor in zelenojajčne, prodamo in dostavi- mo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n ZAJCE, 10 EUR/eden, večje zajce, od 4 do 5 kg, 25 EUR/eden, in tri lepe peteline, 10 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 546 KOKOŠI nesnice, rjave, črne in grahaste, že v nesnosti, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. 513 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 250 kg, kupimo. Kupimo tudi telice in krave za zakol. Telefon 031 832-520. 535 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLKA bobovec, so na tleh in na drevesu, v Šmarju, dostop z avtomobilom, prodam. Telefon 031 314-396. 545 OSTALO PRODAM METRSKA drva, bukev in jesen, drva so suha, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 041 271-038. 504 NOVE »arance« za prašiče, cena 250 EUR, in koše, prodam. Telefon 041 854-351. 544 SUHA bukova, hrastova ali mešana drva, metrska ali kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 070 367-257. 547 300-litrsko cisterno, ohranjeno kot novo, prodam. Telefon 041 455-707. 550 BUKOVA drva, metrska ali razžagana, pro- damo. Možna dostava na dom. Štore in okolica. Telefon 041 324-225. 551 KUPIM HLODOVINO lubadarja in teličke, težke 200 kg, tudi kravo, kupim. Telefon 068 681- 374. 528 POTREBUJEM AVTOMOBILSKO prikolico ali bivalni kontejner potrebujem. Telefon 071 298-526. 541 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Smrti Celje Umrli so: Martin ZIDAN- ŠEK iz Šentjurja, 85 let, Ma- rija TURNŠEK iz Žalca, 82 let, Vrha nad Laškim, 82 let, Olga ZOREC iz Laškega, 92 let. Šentjur Umrli so: Antonija ZABU- KOŠEK iz Laz pri Dramljah, 98 let, Martin IPŠEK iz Uniš, 88 let, Ana TKALEC iz Tratne pri Grobelnem, 80 let, Ljudmila GOBEC iz Šentjurja, 90 let. Velenje Umrli so: Viktor DREV iz Šoštanja, 81 let, Terezija GOLČER iz Šoštanja, 98 let, Anton PERGOVNIK iz Vele- nja, 89 let, Marija VODOVNIK iz Šmartnega ob Paki, 63 let, Anton ZAJC iz Šoštanja, 78 let, Franc MLINAR iz Velenja, 95 let, Jožef Karol JAVORNIK iz Velenja, 82 let. Ljubo BEŠKOVNIK iz Žalca, 75 let, Vojko KARNIČNIK z Vranskega, 59 let, Anton VRABL iz Žalca, 80 let, Mari- ja ANTONIĆ iz Celja, 90 let, Amalija TURNŠEK iz Celja, 81 let, Živojin ĐOGATOVIĆ iz Vojnika, 76 let, Magdalena MIRNIK iz Celja, 93 let, Zofi ja PAULIN iz Košnice pri Celju, 89 let, Josip HAMER iz Celja, 88 let. Laško Umrli so: Viktor SKUBIC iz Laškega, 83 let, Franc SA- LOBIR iz Mrzlega polja pri Jurkloštru, 90 let, Slavko MULEC iz Celja, 72 let, Stan- ko URAJNIK iz Olešč, 71 let, Ferdinand PODBREZNIK iz Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 4 1, 10. oktober 2024 INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje Naročniška akcija bo trajala do 20. 11. 2024. SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 4 1, 10. oktober 2024 Št. 41/ Leto 79 / Celje, 10. oktober 2024 Str. 30–31 Str. 26–27 Poljub ne spremeni krastače v princa … Ko se kosmatinci postavijo na ogled Pod streho že 8. Savinjski Oktoberfest Lovro Stepišnik velja za pr- vega slovenskega potujočega knjižničarja. Knjige je nosil v košu od kmetije do kmetije in jih posojal ljudem. To je po- čel sam ali mu je pri tem kdo pomagal. Po enem mesecu je knjige zamenjal in ponovno šel na pot. Lovra Stepišnika zato štejemo za prvega po- tujočega knjižničarja ne le v Sloveniji, ampak tudi širše v tem delu Evrope. Namen prvih potujočih knjižnic na Slovenskem je bil spodbujati branje in pismenost, še pose- bej v tistih okoljih, ki so bila izrazito izpostavljena priti- skom ponemčevanja. Mož s košem knjig je tako spodbu- jal rabo slovenskega jezika in krepil narodno zavest. Mož s košem knjig Letos mineva 190 let od rojstva prvega slovenskega po- tujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Ob jubileju je Občina Vojnik v sodelova- nju z Osrednjo knjižnico Celje, s Knjižnico Josipa Vošnja- ka Slovenska Bistrica in z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije slovesno odkrila spominsko obeležje na pročelju Knjižnice Vojnik ter odprla potujočo razstavo o Lovru Ste- pišniku. Postavila je tudi tri knjigobežnice. Te stojijo in va- bijo k izposoji knjig pri Podružnični osnovni šoli Socka, v trgu Nove Cerkve ter nasproti vojniške knjižnice. Na gozdni učni poti Modrijanov je tudi gozdna knjižnica. BOJANA AVGUŠTINČIČ Poslanstvo potujočih knjižnic danes Ideja o obuditvi spomina na Lovra Stepišnika se je porodila Srečku Mačku iz domoznan- skega oddelka Osrednje knji- žnice Celje. Projekt je nato povezal Občino Vojnik, knji- žnice, društva, vojniško šolo in posameznike. »Vesela sem, da so se spomnili na mojega pra- pradedka. Bil je eden tistih, ki so preprostim ljudem omogo- čali, da so lahko brali, kar vča- sih ni bilo dostopno vsakemu. Takšnih projektov bi lahko bilo tudi danes še več, zlasti za sta- rejše, ki sami ne morejo v knji- žnice,« je dejala Stepišnikova prapravnukinja Nataša Čebulj. Da Lovro Stepišnik tudi danes povezuje, je poudarila predsednica Zveze bibliote- karskih društev Slovenije Da- mjana Vovk in dodala, da sta vloga in poslanstvo potujočih knjižnic danes enako pomemb- ni kot v Stepišnikovih časih. »Njegova vizija o dostopnosti knjig vsakomur ostaja temelj našega delovanja. Kot je on nekoč s košem knjig obiskoval ljudi v odročnih krajih, tako da- nes bibliobusi prinašajo znanje in kulturo v vsak kotiček naše dežele. Stepišnikova zapuščina nas uči, da lahko s svojo preda- nostjo in z ljubeznijo do knjig spreminjamo življenje posa- meznikov in bogatimo celotno skupnost.« V Sloveniji je trenutno dva- najst potujočih knjižnic. Kot je dejala direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonca Bajc, v Celju svoje potujoče knjižnice oziroma bibliobusa še nimajo, pri čemer verjame, da bodo v knjižnici v naslednjih letih uresničili tudi to pridobitev. Se je pa v Vojniku ob odkritju spominskega obeležja Lovru Stepišniku ustavil bibliobus Posavske potujoče knjižnice. Lovro Stepišnik velja tudi za »zavetnika« knjižničarjev. Po njem se namreč imenuje spo- minski sklad, ki je bil ustano- vljen pred 25 leti z namenom zbiranja sredstev za fi nanci- ranje razvojnih projektov in strokovnega dela na področju potujočega knjižničarstva. Pohorski mlinar, zaljubljen v knjige Stepišnik je širši javnosti si- cer malo znan. Rodil se je leta Spominsko obeležje Lovru Stepišniku sta na pročelju Knjižnice Vojnik odkrila predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Damjana Vovk in vojniški župan Branko Petre. 1834 v Arclinu pri Vojniku, vendar se je družina kmalu preselila pod Ptujsko Goro. Tam sta namreč starša, kmet Gašper in njegova žena Neža, kupila mlin, kjer se je Lovro učil mlinarskega dela. Šole ni obiskoval, vendar se je s pomo- čjo lastne vedoželjnosti in žu- pnika Karla Križa naučil brati in pisati. Za Stepišnikovo širje- nje obzorja so bili pomembni tudi izobraženi kmet Miha Ru- šnik, škof Anton Martin Slom- šek in pesnik Jurij Vodovnik. Stepišnikov mlin je bil shajali- šče vaščanov, pripovedovalcev in potujočih pevcev, k njemu je svoje knjige in pesmi prina- šal tudi Jurij Vodovnik. Lovro Stepišnik je knjige prepisoval in jih posojal svojim sosedom. Leta 1863 je s pomočjo dr. Jo- sipa Vošnjaka ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico Bukvarnica, ki je služila tudi kot podpora tamkajšnji osnov- ni šoli. Foto: Andraž Purg Odkritja spominske plošče v Vojniku sta se udeležili tudi pravnukinja in prapravnukinja Lovra Stepišnika – Marija Majda Gunčer (levo) in Nataša Čebulj. Prvi slovenski potujoči knjižničar Lovro Stepišnik dobil spominsko obeležje Prvi slovenski potujoči knjižničar Lovro Stepišnik je knjige v košu nosil po vaseh in jih posojal ljudem. To- krat ga je upodobil ljubiteljski gledališki igralec Peter Mlakar iz KUD Lojzeta Avžnerje Zgornja Ložnica. Str. 24 Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 4 1, 10. oktober 2024 INFORMACIJE Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje Naročniška akcija bo trajala do 20. 11. 2024. SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 4 1, 10. oktober 2024 Št. 41/ Leto 79 / Celje, 10. oktober 2024 Str. 30–31 Str. 26–27 Poljub ne spremeni krastače v princa … Ko se kosmatinci postavijo na ogled Pod streho že 8. Savinjski Oktoberfest Lovro Stepišnik velja za pr- vega slovenskega potujočega knjižničarja. Knjige je nosil v košu od kmetije do kmetije in jih posojal ljudem. To je po- čel sam ali mu je pri tem kdo pomagal. Po enem mesecu je knjige zamenjal in ponovno šel na pot. Lovra Stepišnika zato štejemo za prvega po- tujočega knjižničarja ne le v Sloveniji, ampak tudi širše v tem delu Evrope. Namen prvih potujočih knjižnic na Slovenskem je bil spodbujati branje in pismenost, še pose- bej v tistih okoljih, ki so bila izrazito izpostavljena priti- skom ponemčevanja. Mož s košem knjig je tako spodbu- jal rabo slovenskega jezika in krepil narodno zavest. Mož s košem knjig Letos mineva 190 let od rojstva prvega slovenskega po- tujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Ob jubileju je Občina Vojnik v sodelova- nju z Osrednjo knjižnico Celje, s Knjižnico Josipa Vošnja- ka Slovenska Bistrica in z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije slovesno odkrila spominsko obeležje na pročelju Knjižnice Vojnik ter odprla potujočo razstavo o Lovru Ste- pišniku. Postavila je tudi tri knjigobežnice. Te stojijo in va- bijo k izposoji knjig pri Podružnični osnovni šoli Socka, v trgu Nove Cerkve ter nasproti vojniške knjižnice. Na gozdni učni poti Modrijanov je tudi gozdna knjižnica. BOJANA AVGUŠTINČIČ Poslanstvo potujočih knjižnic danes Ideja o obuditvi spomina na Lovra Stepišnika se je porodila Srečku Mačku iz domoznan- skega oddelka Osrednje knji- žnice Celje. Projekt je nato povezal Občino Vojnik, knji- žnice, društva, vojniško šolo in posameznike. »Vesela sem, da so se spomnili na mojega pra- pradedka. Bil je eden tistih, ki so preprostim ljudem omogo- čali, da so lahko brali, kar vča- sih ni bilo dostopno vsakemu. Takšnih projektov bi lahko bilo tudi danes še več, zlasti za sta- rejše, ki sami ne morejo v knji- žnice,« je dejala Stepišnikova prapravnukinja Nataša Čebulj. Da Lovro Stepišnik tudi danes povezuje, je poudarila predsednica Zveze bibliote- karskih društev Slovenije Da- mjana Vovk in dodala, da sta vloga in poslanstvo potujočih knjižnic danes enako pomemb- ni kot v Stepišnikovih časih. »Njegova vizija o dostopnosti knjig vsakomur ostaja temelj našega delovanja. Kot je on nekoč s košem knjig obiskoval ljudi v odročnih krajih, tako da- nes bibliobusi prinašajo znanje in kulturo v vsak kotiček naše dežele. Stepišnikova zapuščina nas uči, da lahko s svojo preda- nostjo in z ljubeznijo do knjig spreminjamo življenje posa- meznikov in bogatimo celotno skupnost.« V Sloveniji je trenutno dva- najst potujočih knjižnic. Kot je dejala direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonca Bajc, v Celju svoje potujoče knjižnice oziroma bibliobusa še nimajo, pri čemer verjame, da bodo v knjižnici v naslednjih letih uresničili tudi to pridobitev. Se je pa v Vojniku ob odkritju spominskega obeležja Lovru Stepišniku ustavil bibliobus Posavske potujoče knjižnice. Lovro Stepišnik velja tudi za »zavetnika« knjižničarjev. Po njem se namreč imenuje spo- minski sklad, ki je bil ustano- vljen pred 25 leti z namenom zbiranja sredstev za fi nanci- ranje razvojnih projektov in strokovnega dela na področju potujočega knjižničarstva. Pohorski mlinar, zaljubljen v knjige Stepišnik je širši javnosti si- cer malo znan. Rodil se je leta Spominsko obeležje Lovru Stepišniku sta na pročelju Knjižnice Vojnik odkrila predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Damjana Vovk in vojniški župan Branko Petre. 1834 v Arclinu pri Vojniku, vendar se je družina kmalu preselila pod Ptujsko Goro. Tam sta namreč starša, kmet Gašper in njegova žena Neža, kupila mlin, kjer se je Lovro učil mlinarskega dela. Šole ni obiskoval, vendar se je s pomo- čjo lastne vedoželjnosti in žu- pnika Karla Križa naučil brati in pisati. Za Stepišnikovo širje- nje obzorja so bili pomembni tudi izobraženi kmet Miha Ru- šnik, škof Anton Martin Slom- šek in pesnik Jurij Vodovnik. Stepišnikov mlin je bil shajali- šče vaščanov, pripovedovalcev in potujočih pevcev, k njemu je svoje knjige in pesmi prina- šal tudi Jurij Vodovnik. Lovro Stepišnik je knjige prepisoval in jih posojal svojim sosedom. Leta 1863 je s pomočjo dr. Jo- sipa Vošnjaka ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico Bukvarnica, ki je služila tudi kot podpora tamkajšnji osnov- ni šoli. Foto: Andraž Purg Odkritja spominske plošče v Vojniku sta se udeležili tudi pravnukinja in prapravnukinja Lovra Stepišnika – Marija Majda Gunčer (levo) in Nataša Čebulj. Prvi slovenski potujoči knjižničar Lovro Stepišnik dobil spominsko obeležje Prvi slovenski potujoči knjižničar Lovro Stepišnik je knjige v košu nosil po vaseh in jih posojal ljudem. To- krat ga je upodobil ljubiteljski gledališki igralec Peter Mlakar iz KUD Lojzeta Avžnerje Zgornja Ložnica. Str. 24 Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 4 1, 10. oktober 2024 Nuša Konec – Juričič ob svetovnem dnevu duševnega zdravja INTERVJU Zadnja desetletja jo poznamo kot neizmerno bojevnico za boljše duševno zdravje in za boljše zdravje v družbi nasploh. Prim. Nuša Konec – Juričič, dr. med., in specialistka javnega zdravja. Zaposlena je v celjski območni enoti Na- cionalnega inštituta za javno zdravje. Vsa ta leta je gonilna sila celjske enote, s svojim znanjem in strokovnostjo je velik zgled svojim mlajšim kolegom, hkrati je vir motivacije za ljudi, ki jim pomaga s svojim delom. Izjemen pečat je pustila predvsem na področju osveščanja o duševnem zdravju in ne motimo se, če zatrdimo, da nosi največ zaslug za to, da je danes na Celjskem manj samomorov in več virov pomoči ljudem v duševnih stiskah. V bistvu s svojim delom rešu- je življenja. 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, zato pogovor začneva s podatkom mednarodne raziskave za celotno evropsko regijo, ki kaže, da je bilo leta 2019 v Sloveniji od 12 do 13 odstotkov oseb, ki imajo vsaj eno diagnosticirano duševno ali vedenjsko motnjo, v celotni Evropi pa je ta odstotek znašal 15 odstotkov. Torej ti podatki za Slovenijo niso tako slabi, a še vedno bi bili lahko še boljši, dodaja sogovornica. SIMONA ŠOLINIČ 22 Nuša Konec – Juričič ob svetovnem dnevu duševnega zdravja Zadnja desetletja jo poznamo kot neizmerno bojevnico za boljše duševno zdravje in za boljše zdravje v družbi nasploh. Prim. Nuša Konec – Juričič, dr. med., in specialistka javnega zdravja. Zaposlena je v celjski območni enoti Na- cionalnega inštituta za javno zdravje. Vsa ta leta je gonilna sila celjske enote, s svojim znanjem in strokovnostjo je velik zgled svojim mlajšim kolegom, hkrati je vir motivacije za ljudi, ki jim pomaga s svojim delom. Izjemen pečat je pustila predvsem na področju osveščanja o duševnem zdravju in ne motimo se, če zatrdimo, da nosi največ zaslug za to, da je danes na Celjskem manj samomorov in več virov pomoči ljudem v duševnih stiskah. V bistvu s svojim delom rešu- je življenja. 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, zato pogovor začneva s podatkom mednarodne raziskave za celotno evropsko regijo, ki kaže, da je bilo leta 2019 v Sloveniji od 12 do 13 odstotkov oseb, ki imajo vsaj eno diagnosticirano duševno ali vedenjsko motnjo, v celotni Evropi pa je ta odstotek znašal 15 odstotkov. Torej ti podatki za Slovenijo niso tako slabi, a še vedno bi bili lahko še boljši, dodaja sogovornica. Duševne stiske: pomoč obstaja »Po podatkih iste med- narodne raziskave se od- stotek oseb z diagnosticira- no duševno ali vedenjsko motnjo med letoma 2005 in 2022 ni bistveno spremenil. Tudi v praksi na primarni in sekundarni ravni zdravstva opa- žamo, da število obiskov odraslih zaradi težav v duševnem zdravju ostaja zadnje desetletje precej ne- spremenjeno, medtem ko se izrazi- to povišuje število obiskov otrok in mladostnikov, starih do 19 let. Pri mladostnikih in odraslih opažamo porast stresnih in prilagoditvenih ter tesnobnih motenj, pri starejših porast demence. Narašča število obiskov odraslih v programih zunaj zdravstva, na primer v psiholoških svetovalnicah Posvet, enako tudi število mladih odraslih, ki iščejo podporo v spletni svetovalnici pro- grama To sem jaz. Ljudi, ki imajo čustvene stiske, ki še niso duševne motnje, je veliko in število teh je vedno večje. Nekateri stiske še ob- vladajo sami, spet drugi ne vedo, da so na voljo viri pomoči, mnogi pa so bolj osveščeni in pridejo po nasvet, še preden bi se stiska prevesila v bo- lezen, duševno ali telesno. Menim, da je ravno povečanje virov preprosto dostopne strokovne pomoči eden od možnih načinov, s katerim lahko ome- jujemo ali blažimo resnejše težave v duševnem zdravju.« Pred desetletji je za našo regijo veljalo, da je imela visoko stopnjo samomorilnosti. Vi ste ves čas vpeti v osveščanje na področju duševnega zdravja in imate izjemno zaslugo, da je ta stopnja zdaj nižja. Osveščanje je resnično doprineslo k temu, da. Stopnja samomora se je v za- dnjem desetletju v primerjavi z obdobjem pred letom 2000 znižala za 36 odstotkov, kar pomeni, da je bilo letno od 110 do 120 samomorov, zadnja leta ta številka znaša v povprečju 75. Torej veliko manj izgubljenih življenj in svojcev, ki trpijo, a kljub temu je številka še vedno visoka. Še vedno slišimo tudi nekatere strokovnjake, ki pravijo, da je samomorov danes več, ampak to ne drži, manj jih je. Res pa je, da so nekateri primeri v javnosti morda bolj opazni, ali pa se o njih več piše in to lahko zavede, pa tudi škodi. Tudi dodatni viri pomoči so pripomogli k zni- žanju samomorilnosti. Veliko smo o prepre- čevanju samomorilnosti izobraževali ne le splošno javnost, ampak tudi strokovnjake, in sicer o tem, kako pravočasno prepozna- ti samomorilno ogroženost. Leta 2001 smo začeli preventivni program za mlade To sem jaz, leta 2006 je nastala prva skupina za po- moč osebam z depresijo in njihove svojce, štiri leta kasneje smo zasnovali svetoval- nico za ljudi v stiski Tu smo zate, v zadnjih letih spodbujamo ustanavljanje centrov za duševno zdravje, na voljo so telefonske šte- vilke za pomoč v stiski. Na eni strani so torej viri pomoči, na drugi pa osveščanje ter na- predek v zgodnejšem prepoznavanju težav, v pristopih pomoči in zdravljenju. Veliko je bilo narejeno pri obravnavah depresije, pa tudi pri njeni prepoznavnosti ter uspešnem zdravljenju z zdravili. Vse to in seveda tudi izboljšanje socialnih in ekonomskih razmer je doprineslo k zmanjšanju samomorilnosti. Manj samomorov pa ne pomeni, da ljudje doživljajo manj stisk. Razmere niso idealne. Neverjeten tempo življenja, razvoj, digitali- zacija, siromašenje osebnih stikov, pa tudi negotovosti, podnebne nesreče in vojne so nekaj, česar ne bomo rešili samo z dodatnimi viri pomoči, torej z gašenjem požara – vse to zahteva širše družbene razmisleke in pristo- pe, humanizem. Trenutno se veliko govori o zakonu o psihoterapiji, ki naj bi uredil razmere na tem področju. Na trgu je danes veliko kva- ziterapevtov, ki lahko človeku v stiski celo škodijo, saj nimajo ustreznega znanja. di po večni sreči, ravnovesju, veselju, kar pa seveda ni možno, ni življenjsko. Zato je tako pomembno, da jim v pogovorih znamo razložiti, kdaj gre le za stisko, ki jo lahko prebrodijo sami ali ob naši podpori. Mla- dim pogosto povemo, da so stiske norma- len del življenja, ki jih včasih lahko rešijo sami, včasih pa vsi potrebujemo koga, ki nam pomaga, da nas morda samo posluša, je z nami, nam svetuje ali včasih namesto nas nekaj naredi. Tu pogosto poudarjam večjo ali manjšo ranljivost ljudi oziroma večjo ali manjšo opremljenost z neko notranjo ener- gijo, psihološko trdnostjo in veščinami za reševanje stisk. Nekateri imajo tega več prirojenega, veliko k temu prispeva okolje. Psihično odpornost lahko v življenju razvi- jamo in utrdimo. Duševne motnje pa so več kot običajna stiska, imajo svoje značilnosti. Ena od teh je, da človek dlje časa težko vsa- kodnevno deluje in to se neugodno odraža v čustvih, mislih, vedenju ali telesu, ponavadi pa v kombinaciji naštetega. Mladi danes doživljajo svet drugače kot starejše generacije. S katerimi duševnimi stiskami se najpogosteje soočajo? Marsikdaj so prestrašeni, tesnobni, ne znajo se odločati, slabo spijo, se izogibajo stikom z drugimi, soočajo se s paniko, so jezni, žalostni, imajo težave z učenjem in še in še. Ne vedo, kako najti fanta, punco, muči jih spolna identiteta. Velikokrat med pogovorom z mladimi zaznamo, da jim manjkajo veščine s področja komunikacije, asertivnosti, torej kako pravilno povedati o problemu nekomu, na katerega se ta nanaša, manjkajo jim veščine odločanja, postavljanja zase, sporočanja, reševanja problemov. To so namreč temeljne veščine, ki se jih oseba uči od otroštva. Morda se na tem področju kaže primanjkljaj zaradi novih principov vzgoje. Danes imajo nekateri otroci, seveda ne vsi, tudi vsega preveč, mislim v materialnem smislu. Na drugi strani ni učenja odgovor- nosti od otroštva. Imamo otroke in mlado- stnike, ki iščejo pomoč v stiski, še preden so sami poskušali neko težavo rešiti. Starši se namreč mnogokrat odzovejo, še preden otrok spozna, da bi lahko nek problem rešil sam. Na drugi strani so otroci s težavami, ki jim ne morejo biti kos, ker gre za težave, ki bi jih morali reševati odrasli. Gre za težave doma v odnosu med starši, starši in otro- ki, za vrstniško nasilje in podobno. Otrok na neki razvojni stopnji teh težav ne zmore rešiti sam, pogosto o njih zelo težko sprego- vori in se pri tem izgublja v stiski. Nov način vzgoje in sodobni svet, v katerem živimo, ljudi silita v to, da želimo hitre rešitve in odgovore in mnogi ne znamo počakati in se potruditi. Nekdo ima vse veščine, vendar nima potrpljenja ali volje za trud. »Poslušati še znamo, a vprašanje je, ali slišimo in ali znamo biti pri poslušanju potrpežljivi. In tega se lahko naučimo. Kajti nekdo bo rekel, da mu je bolje samo zato, ker ga je nekdo poslušal ali samo bil ob njem. In od tu gradimo. Treba si je vzeti čas, opaziti, prisluhniti in slišati.« Zakon o psihoterapiji, ki je bil že predlo- žen, a ne sprejet, določa poklic psihotera- pevta in pogoje zanj. Čeprav je glede zako- na veliko pripomb, upam, da bo dozorel in preprečil to, kar navajate. Psihoterapevt, ki bo izpolnjeval vse strokovne standarde in pogoje izobraževanj, supervizij, mentorstva, bo dobil certifi kat oziroma licenco, ki jo bo moral obnavljati. In to naj bi bilo objavljeno javno. Če bo človek, ki bo potreboval pomoč, dovolj osveščen, da si bo ta seznam pogledal, bo natančno vedel, h komu gre in kakšno znanje ima terapevt. Vemo, da so v vsakem poklicu tako dobri strokovnjaki kot slabi, zato moramo biti pri tej zakonodaji modri, postaviti je treba trdne standarde in temelje, pooblastila in nadzor. Ali menite, da ljudje razumejo, kdaj je duševna stiska glede na življenjske okoli- ščine normalna, ali je mnoge, ko začutijo, da se v njih nekaj dogaja, tudi strah, da imajo duševno motnjo? Duševne stiske ne izbirajo let ali družbe- nega statusa, vsi se z njimi soočamo tako ali drugače. Gre za stiske v smislu zaskrblje- nosti, žalosti, jeze, tesnobe, negotovosti … Res je, da v svetovalnicah ali ambulantah pogosto vidimo, da se ljudje teh občutkov prehitro prestrašijo in že razmišljajo, da imajo duševno bolezen. Morda se to doga- ja tudi zaradi številnih družbenih zapove- Opažate, da predvsem mladi zaradi so- dobne tehnologije poiščejo pomoč prej kot odrasli? Razlike zaradi vpliva digitalnih možnosti, ki jih mladi bolj poznajo, obstajajo. Ampak tudi odrasli danes zaradi težav v duševnem zdravju in zaradi čustvenih stisk hitreje in pogumneje poiščejo pomoč kot v preteklosti. Leta 2000 sem začela na področju duševnega zdravja delati intenzivneje in vidim, da se je v tem času na področju iskanja pomoči veliko spremenilo. Nove generacije večkrat želijo hitre in instant rešitve. To je lahko posledica digitalizacije in hkrati razpršene, nepoglobljene pozornosti. Treba je vedeti, da nekaterih težav ne moremo razrešiti hitro, ker zahtevajo več časa in truda. Starejšim je to bližje, znajo počakati ali morda nekoliko potrpeti. Danes nekateri raziskovalci že ome- njajo izraz »hiperinfl acija težav duševnega zdravja«. To pomeni, da ogromno dostopnih informacij o različnih duševnih težavah in boleznih daje občutek, da je s človekom ne- kaj narobe. Ravno zato se zgodi, da mnogi zaprosijo za pomoč, še preden izkoristijo vse svoje potenciale in zmožnosti. Ko govoriva o vzrokih … Ali človeka naj- večkrat v duševno stisko pahnejo odnosi? Slabi, neurejeni odnosi so lahko primarni vzrok duševne stiske, prav tako lahko pov- sem drugi razlogi slej ko prej pripeljejo do Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 4 1, 10. oktober 2024 INTERVJU Viri pomoči v čustveni stiski v savinjski regiji: Osebni zdravnik Centri za duševno zdravje odraslih ZD Celje 03/54 345 37 in 03/54 34 445 ZD Velenje 03/89 95 467 in 03/89 95 608 ZD Šentjur: 03/74 62 401 in 051 37 84 49 Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ZD Velenje 03/89 95 563 ZD Celje 03/54 34 323 Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate Celje, Laško, Mozirje in Velenje: 031 704 707, info@posvet.org Spletne svetovalnice in telefoni za pomoč v stiski www.tosemjaz.net TOM, telefon za otroke in mladostnike 116 111(od 12. do 20. ure) Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (od 19. in 7. ure). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123(24 ur na dan). Društvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 več informacij na www.zadusevnozdravje.si težav v odnosih in posledično do duševne stiske. V svetovalnicah v okviru Posveta se velikokrat srečujemo z ljudmi, ki imajo te- žave v partnerskih odnosih ali težave zaradi pretirane obremenitve doma, na primer za- radi skrbi za starše ali otroke. Vzroki so tudi preobremenitve v šoli ali službi. Razlogi za duševno stisko so še lastna bolezen ali bole- zen bližnjega, ki zamaje duševno ravnovesje, tragični dogodki, nenadne situacije. Kako se bo posameznik odzval na takšne situacije, je odvisno tudi od njega samega. Poznamo ljudi, ki gredo skozi življenje in dogodke, ki bi druge povsem strli, pokončno in stoično. In tu sva pri ranljivosti in psihični trdnosti ter opremljenosti z veščinami in zmogljivostmi za soočanje s težavami, o katerih sva govorili prej. Hkrati je treba vedeti, da je to, kako se bo nekdo soočil s težavami, odvisno še od tega, kaj točno je stisko povzročilo, kako dol- go stiska že traja, in od tega, ali je oseba že kdaj prej imela podobne izkušnje. Pomemb- no je še, v kakšnem stanju se človek sooči z nečim: ali je zdrav ali ni, kakšna je njegova osebnost, ali ima ob sebi nekoga, na katerega se lahko opre. Razlogov za stiske je veliko, so različni, pomembno je, kako se nekdo zna, zmore in želi z neko težavo soočiti. Toda obremenitev in težkih življenjskih okoliščin je zaradi hitrega tempa življenja vedno več. Vas je strah, da bo posledično več tudi duševnih stisk? Da. Razgibanost življenja je zelo hitra. Veliko je izzivov in tudi možnosti. A vemo, da tudi priložnosti, če jih je preveč, člove- ka zmedejo, saj bi želel vse, a to ne gre. Če na širši družbeni ravni, torej v domačem, delovnem okolju in okolju, ki nas obkroža nasploh, ne bo premikov, se bojim, da bodo stiske ljudi naraščale. Potreb po strokovnja- kih s področja duševnega zdravja bo vedno več in strokovnjakov nikoli ne ne bo dovolj. Res je tudi, da veliko stisk izvira iz delov- nega okolja človeka. Rešitev torej ni samo v tem, da delodajalec zaposlenim omogoča možnosti zdrave prehrane, bone, vstopnice za fitnes ali bazene ter svetovanja in podob- no. To je sicer zelo dobro in pohvalno, a ne bo koristilo, če bomo kot delodajalci zapo- slenega telesno in duševno izčrpali. Delovni procesi morajo biti zasnovani tako, da jih ljudje zmorejo obvladovati. V raziskavah se kaže, da zaposleni o negativnih stresorjih v zvezi največkrat poročajo o preobremenje- nosti, časovnih pritiskih, preveliki količini administracije in o nejasnih navodilih, šele nato o težavah v odnosih, ki pa so spet lahko posledica vsega naštetega. Torej je tudi v službah premalo pogovo- ra. Če so delovne naloge nejasno podane, pomeni, da ni bilo to ustrezno povedano ali dogovorjeno. Dobro vprašanje. Govorjenja je zelo veliko, a je na žalost pogosto površinsko. Komu- nikacija je enakovreden pogovor, spoštljiv, pošten in mora naslavljati teme in vprašanja, ki so za vse udeležene v pogovoru pomemb- ni. Takšnih pogovorov je tako v službi kot doma malo. Razlogi za to so pomanjkanje časa, prevelika razpršenost človeka, a tudi neznanje o poglobljenih pogovorih. Na tem področju se kaže velik primanjkljaj. Oseba mora znati o nečem pravočasno spregovoriti, druga oseba mora povedano sprejeti in se na to pravilno odzvati. Mnogi danes raje molčijo ali se v pogovoru zapletejo v jezo. Komu- nikacijska znanja so tako pri mladostnikih kot pri odraslih pomembna in nepogrešljiva. Hkrati, če se vrneva v delovno okolje, mora- mo vedeti, da tudi vodje oziroma delodajalci niso vedno v najboljšem položaju. Tudi oni imajo pritiske od »zgoraj navzdol in obra- tno«. Za vodje je zato pomembno, da imajo organizacijske spretnosti, da obvladajo meh- ke veščine in komunikacijo. Ko smo brskali po spletu, smo ugotovili, da je ogromno virov pomoči, tudi brezplač- ne, čeprav se vzporedno velikokrat govori o dolgih čakalnih dobah. Reciva, da nekdo ta trenutek začuti hudo duševno stisko. Ali lahko takoj dobi pomoč? Da. Če je čustvena stiska zelo huda in je človek ne zdrži več, je na voljo dežurna ambulanta psihiatrične bolnišnice, pokliče lahko v center za duševno zdravje ali pomoč poišče tudi na urgenci. Gre torej za prvo raz- bremenitev v neki situaciji in prvo pomoč. Odvisno je tudi od tega, kdaj človek stisko doživi, vsi viri pomoči ne delujejo 24 ur na dan. Ves čas je na voljo telefon v duševni sti- ski in – kot sem rekla – dežurna psihiatrična ambulanta. Ljudje na to velikokrat pozabijo, priznati je namreč treba, da je bilo področje duševnega zdravja dolga leta zapostavljeno in stigmatizirano. Drži pa, da na področju pomoči otrokom in mladostnikom s težava- mi v duševnem zdravju primanjkuje strokov- nega kadra in se soočamo z daljšimi čakalni- mi dobami. Problem je, kot sva že omenili, tudi neurejeno področje psihoterapije. Kakor koli, glede na leta nazaj trdim, da je trenu- tnih virov pomoči za pomoč v duševni stiski veliko. Opažam pa, da jih mnogi ne poznajo, pa ne le splošna javnost, tudi strokovnjaki, zato se osveščanje na tem področju nikoli ne konča. Še vedno je veliko ljudi, ki ne upajo zaprositi za pomoč, čeprav ta obstaja. Morda jih je strah ali celo sram, kar še vedno izvira iz stigme … … torej je duševna stiska še vedno tabu? Da, spregovoriti o tem, da boli v duši, je mnogim še vedno težko, čeprav je danes bo- lje, kot pred desetletji. Ravno na področju osveščanja o tem delamo ogromno. Obsta- jajo ljudje, ki se v hudi stiski nekomu ne morejo takoj zaupati, morda čakajo, da nji- hovo stisko opazijo drugi in jih o tem vpra- šajo. Ljudje smo različni. Tudi pri nudenju pomoči. V Sloveniji radi pomagamo, spo- mnimo se na lansko ujmo, koliko ljudi je priskočilo na pomoč sosedom, prijateljem, popolnim neznancem. Pri duševnih stiskah ni problem to, da nekdo ne želi pomagati, ampak bolj v tem, ali zna pomagati. Dobro je, da smo opremljeni z znanjem iz prve psihološke pomoči. Tudi ta obstaja tako kot prva pomoč pri telesnih težavah. Pri prvi psi- hološki pomoči se ljudje naučijo osnovnih pristopov, kako prepoznati stisko nekoga, kako pristopiti k njemu in kako pomagati. Nekateri imajo to znanje skoraj vrojeno, so pa ljudje, ki takšnega pristopa ne poznajo in se ga lahko naučijo. V sklopu programa Mira – Nacionalnega programa za duševno zdrav- je pripravljamo tudi tečaje o prvi psihološki pomoči, ki se jih lahko udeleži vsak, tudi delovni kolektivi in organizacije. Pomembno je vedeti, kako zaznati in pristopiti k človeku v stiski, kajti včasih nas pri pomoči zanese in komu prehitro podajamo možne rešitve ali takšna pomoč koga preveč osebno preo- bremeni. Zato je dobro vedeti, kako se znati pogovarjati in poslušati v takšnih primerih. Foto: Andraž Purg »Starši se namreč mnogokrat odzovejo še preden otrok spozna, da bi lahko nek problem rešil sam. Na drugi strani pa so otroci s težavami, ki jim ne morejo biti kos zato, ker gre za težave, ki bi jih morali reševati odrasli. Gre za težave doma v odnosu med starši, starši in otrokom, medvrstniško nasilje in podobno. Otrok na določeni razvojni stopnji teh težav ne zmore rešiti sam, pogosto o njih zelo težko spregovori in se pri tem izgublja v stiski.« »Prizadevamo si tudi, da bi programe krepitve čustvenih in socialnih kompetenc, komunikacije in reševanja težav vnesli še bolj v šolski prostor, da bi mlade od otroštva naprej, pa tudi kasneje odrasle, izobraževali o tem. S tem znanjem bodo šli lažje skozi življenje.« Prim. Nuša Konec – Juri- čič, dr. med., specialistka javnega zdravja. Je tudi vodja oddelka za nena- lezljive bolezni v celjski območni enoti NIJZ ter strokovna vodja sedmih svetovalnic Posvet – Tu smo zate v vzhodni Slo- veniji. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 4 1, 10. oktober 2024 INTERVJU Viri pomoči v čustveni stiski v savinjski regiji: Osebni zdravnik Centri za duševno zdravje odraslih ZD Celje 03/54 345 37 in 03/54 34 445 ZD Velenje 03/89 95 467 in 03/89 95 608 ZD Šentjur: 03/74 62 401 in 051 37 84 49 Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ZD Velenje 03/89 95 563 ZD Celje 03/54 34 323 Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate Celje, Laško, Mozirje in Velenje: 031 704 707, info@posvet.org Spletne svetovalnice in telefoni za pomoč v stiski www.tosemjaz.net TOM, telefon za otroke in mladostnike 116 111(od 12. do 20. ure) Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (od 19. in 7. ure). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123(24 ur na dan). Društvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 več informacij na www.zadusevnozdravje.si težav v odnosih in posledično do duševne stiske. V svetovalnicah v okviru Posveta se velikokrat srečujemo z ljudmi, ki imajo te- žave v partnerskih odnosih ali težave zaradi pretirane obremenitve doma, na primer za- radi skrbi za starše ali otroke. Vzroki so tudi preobremenitve v šoli ali službi. Razlogi za duševno stisko so še lastna bolezen ali bole- zen bližnjega, ki zamaje duševno ravnovesje, tragični dogodki, nenadne situacije. Kako se bo posameznik odzval na takšne situacije, je odvisno tudi od njega samega. Poznamo ljudi, ki gredo skozi življenje in dogodke, ki bi druge povsem strli, pokončno in stoično. In tu sva pri ranljivosti in psihični trdnosti ter opremljenosti z veščinami in zmogljivostmi za soočanje s težavami, o katerih sva govorili prej. Hkrati je treba vedeti, da je to, kako se bo nekdo soočil s težavami, odvisno še od tega, kaj točno je stisko povzročilo, kako dol- go stiska že traja, in od tega, ali je oseba že kdaj prej imela podobne izkušnje. Pomemb- no je še, v kakšnem stanju se človek sooči z nečim: ali je zdrav ali ni, kakšna je njegova osebnost, ali ima ob sebi nekoga, na katerega se lahko opre. Razlogov za stiske je veliko, so različni, pomembno je, kako se nekdo zna, zmore in želi z neko težavo soočiti. Toda obremenitev in težkih življenjskih okoliščin je zaradi hitrega tempa življenja vedno več. Vas je strah, da bo posledično več tudi duševnih stisk? Da. Razgibanost življenja je zelo hitra. Veliko je izzivov in tudi možnosti. A vemo, da tudi priložnosti, če jih je preveč, člove- ka zmedejo, saj bi želel vse, a to ne gre. Če na širši družbeni ravni, torej v domačem, delovnem okolju in okolju, ki nas obkroža nasploh, ne bo premikov, se bojim, da bodo stiske ljudi naraščale. Potreb po strokovnja- kih s področja duševnega zdravja bo vedno več in strokovnjakov nikoli ne ne bo dovolj. Res je tudi, da veliko stisk izvira iz delov- nega okolja človeka. Rešitev torej ni samo v tem, da delodajalec zaposlenim omogoča možnosti zdrave prehrane, bone, vstopnice za fitnes ali bazene ter svetovanja in podob- no. To je sicer zelo dobro in pohvalno, a ne bo koristilo, če bomo kot delodajalci zapo- slenega telesno in duševno izčrpali. Delovni procesi morajo biti zasnovani tako, da jih ljudje zmorejo obvladovati. V raziskavah se kaže, da zaposleni o negativnih stresorjih v zvezi največkrat poročajo o preobremenje- nosti, časovnih pritiskih, preveliki količini administracije in o nejasnih navodilih, šele nato o težavah v odnosih, ki pa so spet lahko posledica vsega naštetega. Torej je tudi v službah premalo pogovo- ra. Če so delovne naloge nejasno podane, pomeni, da ni bilo to ustrezno povedano ali dogovorjeno. Dobro vprašanje. Govorjenja je zelo veliko, a je na žalost pogosto površinsko. Komu- nikacija je enakovreden pogovor, spoštljiv, pošten in mora naslavljati teme in vprašanja, ki so za vse udeležene v pogovoru pomemb- ni. Takšnih pogovorov je tako v službi kot doma malo. Razlogi za to so pomanjkanje časa, prevelika razpršenost človeka, a tudi neznanje o poglobljenih pogovorih. Na tem področju se kaže velik primanjkljaj. Oseba mora znati o nečem pravočasno spregovoriti, druga oseba mora povedano sprejeti in se na to pravilno odzvati. Mnogi danes raje molčijo ali se v pogovoru zapletejo v jezo. Komu- nikacijska znanja so tako pri mladostnikih kot pri odraslih pomembna in nepogrešljiva. Hkrati, če se vrneva v delovno okolje, mora- mo vedeti, da tudi vodje oziroma delodajalci niso vedno v najboljšem položaju. Tudi oni imajo pritiske od »zgoraj navzdol in obra- tno«. Za vodje je zato pomembno, da imajo organizacijske spretnosti, da obvladajo meh- ke veščine in komunikacijo. Ko smo brskali po spletu, smo ugotovili, da je ogromno virov pomoči, tudi brezplač- ne, čeprav se vzporedno velikokrat govori o dolgih čakalnih dobah. Reciva, da nekdo ta trenutek začuti hudo duševno stisko. Ali lahko takoj dobi pomoč? Da. Če je čustvena stiska zelo huda in je človek ne zdrži več, je na voljo dežurna ambulanta psihiatrične bolnišnice, pokliče lahko v center za duševno zdravje ali pomoč poišče tudi na urgenci. Gre torej za prvo raz- bremenitev v neki situaciji in prvo pomoč. Odvisno je tudi od tega, kdaj človek stisko doživi, vsi viri pomoči ne delujejo 24 ur na dan. Ves čas je na voljo telefon v duševni sti- ski in – kot sem rekla – dežurna psihiatrična ambulanta. Ljudje na to velikokrat pozabijo, priznati je namreč treba, da je bilo področje duševnega zdravja dolga leta zapostavljeno in stigmatizirano. Drži pa, da na področju pomoči otrokom in mladostnikom s težava- mi v duševnem zdravju primanjkuje strokov- nega kadra in se soočamo z daljšimi čakalni- mi dobami. Problem je, kot sva že omenili, tudi neurejeno področje psihoterapije. Kakor koli, glede na leta nazaj trdim, da je trenu- tnih virov pomoči za pomoč v duševni stiski veliko. Opažam pa, da jih mnogi ne poznajo, pa ne le splošna javnost, tudi strokovnjaki, zato se osveščanje na tem področju nikoli ne konča. Še vedno je veliko ljudi, ki ne upajo zaprositi za pomoč, čeprav ta obstaja. Morda jih je strah ali celo sram, kar še vedno izvira iz stigme … … torej je duševna stiska še vedno tabu? Da, spregovoriti o tem, da boli v duši, je mnogim še vedno težko, čeprav je danes bo- lje, kot pred desetletji. Ravno na področju osveščanja o tem delamo ogromno. Obsta- jajo ljudje, ki se v hudi stiski nekomu ne morejo takoj zaupati, morda čakajo, da nji- hovo stisko opazijo drugi in jih o tem vpra- šajo. Ljudje smo različni. Tudi pri nudenju pomoči. V Sloveniji radi pomagamo, spo- mnimo se na lansko ujmo, koliko ljudi je priskočilo na pomoč sosedom, prijateljem, popolnim neznancem. Pri duševnih stiskah ni problem to, da nekdo ne želi pomagati, ampak bolj v tem, ali zna pomagati. Dobro je, da smo opremljeni z znanjem iz prve psihološke pomoči. Tudi ta obstaja tako kot prva pomoč pri telesnih težavah. Pri prvi psi- hološki pomoči se ljudje naučijo osnovnih pristopov, kako prepoznati stisko nekoga, kako pristopiti k njemu in kako pomagati. Nekateri imajo to znanje skoraj vrojeno, so pa ljudje, ki takšnega pristopa ne poznajo in se ga lahko naučijo. V sklopu programa Mira – Nacionalnega programa za duševno zdrav- je pripravljamo tudi tečaje o prvi psihološki pomoči, ki se jih lahko udeleži vsak, tudi delovni kolektivi in organizacije. Pomembno je vedeti, kako zaznati in pristopiti k človeku v stiski, kajti včasih nas pri pomoči zanese in komu prehitro podajamo možne rešitve ali takšna pomoč koga preveč osebno preo- bremeni. Zato je dobro vedeti, kako se znati pogovarjati in poslušati v takšnih primerih. Foto: Andraž Purg »Starši se namreč mnogokrat odzovejo še preden otrok spozna, da bi lahko nek problem rešil sam. Na drugi strani pa so otroci s težavami, ki jim ne morejo biti kos zato, ker gre za težave, ki bi jih morali reševati odrasli. Gre za težave doma v odnosu med starši, starši in otrokom, medvrstniško nasilje in podobno. Otrok na določeni razvojni stopnji teh težav ne zmore rešiti sam, pogosto o njih zelo težko spregovori in se pri tem izgublja v stiski.« »Prizadevamo si tudi, da bi programe krepitve čustvenih in socialnih kompetenc, komunikacije in reševanja težav vnesli še bolj v šolski prostor, da bi mlade od otroštva naprej, pa tudi kasneje odrasle, izobraževali o tem. S tem znanjem bodo šli lažje skozi življenje.« Prim. Nuša Konec – Juri- čič, dr. med., specialistka javnega zdravja. Je tudi vodja oddelka za nena- lezljive bolezni v celjski območni enoti NIJZ ter strokovna vodja sedmih svetovalnic Posvet – Tu smo zate v vzhodni Slo- veniji. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 4 1, 10. oktober 2024 INFORMACIJSKI CENTER O DVOŽIVKAH Kolarjeva domačija je bila povezana z življenjem nekda- njega dosmrtnega predsednika Socialistične federativne repu- blike Jugoslavije, maršala Josi- pa Broza Tita, ki se je na Treb- če rad vračal na obisk k svoji teti Ani Kolar, rojeni Javeršek, in sestrični Ani Kostanjšek. Domačija je bila pomemben del Kozjanskega regijskega parka, in sicer vse od njegovih začetkov, ko je bil leta 1981 ustanovljen kot Spominski park Trebče. Zadnja leta je bila zaprta, letos so jo prenovili in V Kozjanskem parku v sklopu 25. Praznika kozjanskega jabolka odprli Žabjo domačijo Poljub ne spremeni krastače v princa … Veste, katere dvoživke živijo v Kozjanskem parku in okolici? Kje se razmnožujejo? Kako se oglašajo? Zakaj so zaščitena živalska vrsta? Kdo v pomladnih mesecih rešuje njihova življenja? Odgovore na ta in številna druga vprašanja, povezana z dvoživkami, najdete v Žabji domačiji ob ribniku Trebče v občini Bistrica ob Sotli. Vrata je odprla v začetku tedna. Tudi mi smo z zanimanjem pokukali vanjo. Pred tem je bila Žabja domačija Kolarjeva domačija. BARBARA FURMAN v njej uredili informacijski cen- ter za dvoživke, ki so ga poi- menovali Žabja hiša. Upravlja ga javni zavod Kozjanski park. Razstavne predmete iz nekda- nje Kolarjeve hiše so premesti- li v bližnjo stavbo in bodo še vedno na ogled obiskovalcem. Edina v Sloveniji Ribnik Trebče predstavlja pomembno mrestišče mnogih dvoživk. Po besedah biologinje Anje Bolčina vanj spomladi iz okoliških gozdov množično prihajajo na mrestenje zelene in rjave žabe, krastače, sekulje in rosnice, tudi pupki. »Ker je to območje za populacije dvo- živk zelo pomembno za raz- množevanje in življenje, se je v okviru projekta Life Amphi- con porodila zamisel za ure- ditev informacijskega centra za dvoživke. Zamisel smo v Kozjanskem parku uresničili s pomočjo evropskih sredstev,« je pojasnila. Občina Bistrica ob Sotli, ki je lastnica hiše, je zagotovila denar za nekatera obnovitvena dela. Na novo so jo prekrili s slamnato streho ter prenovili tla in fasado. V Žabji domačiji so pred- stavljene tiste vrste dvoživk, ki jih najdemo v Kozjanskem parku in na bližnjih zavaro- vanih območjih Natura 2000. Predstavljeni so habitati, v katerih živijo in se razmnožu- jejo. Obiskovalci se bodo lah- ko seznanili tudi s številnimi drugimi zanimivostmi iz sveta dvoživk ter z dejavniki njihove ogroženosti. Nekaterim vrstam dvoživk bodo lahko tudi pri- sluhnili,« je še pojasnila Anja. Žabja domačija je Sloveniji edina informacijska točka, ki je namenjena zgolj predstavi- tvi dvoživk. Selitev je lahko nevarna Vsako pomlad, ko postajajo dnevi vedno toplejši, se dvo- živke prebudijo iz zimskega spanja v gozdovih in se zač- nejo seliti do bližnjih mlak in ribnikov. Brez pomoči zaposle- nih v Kozjanskem parku in šte- vilnih prostovoljcev bi mnogo dvoživk med prečkanjem ceste končalo pod kolesi avtomobi- lov. Zato spomladi ob cesti postavijo ogrado in jih ročno prenašajo čez cesto. T ovrstna akcija na Trebčah je najstarejša v Sloveniji, saj traja že petindvajset let. K sodelova- nju vabijo posameznike vseh generacij, tako šolske skupine kot starejše. Seveda lahko dvo- živkam na njihovih svatovskih poteh pomagajo tudi vozniki z obzirno vožnjo. Učna pot Obiskovalci Žabje domačije se lahko sprehodijo po učni poti, ki je speljana okoli ribnika Trebče, in s pomočjo informa- tivnih tabel spoznavajo življe- nje dvoživk od spomladanskih selitev do jesenskih priprav na prezimovanje. Del ribnika je namenjen samo dvoživkam. »S postavitvijo lesene ograde smo preprečili, da bi vanj priplavale ribe, ki bi pojedle ličinke dvo- živk oziroma paglavce,« je po- jasnila sogovornica in dodala, da poznamo repate in brezrepe dvoživke. Brezrepe dvoživke so rjave in zelene žabe, krastače, česnovke, urhi, ki na območje Kozjanskega parka pridejo ob- časno, ter zelene rege, ki tu še niso bile opažene. In katere so repate dvoživke? To so moče- rad, pupek in človeška ribica. To ni res! Večina ve, da poljub ne spremeni krastače v princa, a mnogi še vedno verjamejo, da dotik kože krastače ali njen urin povzročita rast bradavic. Je to res? Biologinja Anja Bolči- na odločno odkimava. »Ne, to ni res! Je pa res, da ima večina dvoživk strup, ki ni nevaren za človeka, ampak za njihove ple- nilce, predvsem kune in lisice. Strup dvoživke varuje pred bakterijami in drugimi mikro- organizmi, saj imajo vlažno in občutljivo kožo.« V Sloveniji živi 19 domoro- dnih vrst dvoživk. Vse so zašči- tene, ker so ogrožena živalska vrsta. Del leta preživijo v vodi, del leta na kopnem. Dvoživke so bioindikatorji – pokazatelji stanja okolja. V svojem zaple- tenem življenjskem krogu so vezane na vodne in kopenske habitate, ki so vedno manj ka- kovostni ali povsem uničeni. Predvsem zaradi zasutja in onesnaženja njihovih mre- stitvenih prostorov ter zaradi velikopoteznih regulacij rek in hidromelioracij močvirnih območij. Foto: Nik Jarh S fotografom naju je prijazno sprejela biologinja Anja Bolčina. Hiša ima prenovljeno streho, fasado in tla. Razstava je zastavljena tudi interak- tivno. Lahko slišite, kako se oglašajo dvoživke. Okoli ribnika je speljana učna pot. Obiskovalci se lahko podrobneje seznanijo z življenjem dvoživk. V Sloveniji je to edini informacijski center, namenjen le dvoživkam. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 4 1, 10. oktober 2024 V STRMINAH Anja Petek iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu in Pa- tricija Verdev iz Celja sta z Ano Baumgartner in Uršo Kešar v odmaknjenih gorah nad dolino Lalung v indijski Himalaji preplezali štiri prvenstvene smeri. Med njimi po dolžini in zahtevnosti izstopa dvatisočmetrska smer Here comes the sun oz. Prihaja sonce. Gre za smer po vzhodnem grebenu na še neosvojen šesttisočak Lalung I. Petkova in Verdevova sta jo osvojili po petih plezalnih dneh in težavnost vzpona ocenili z najvišjo stopnjo fran- coske šeststopenjske lestvice. Trenutek, ko sta pred sabo v živo zagledali cilj, ki sta si ga prej pol leta ogledovali na fotografiji, je Patricija Verdev opisala kot »občutek, ko se ti uresničijo sanje in te preplavijo mravljinci«. TINA STRMČNIK Izjemen uspeh mladih alpinistk iz Gornjega Grada in Celja Prvi sledili soncu v neosvojenih himalajskih smereh »V prvi vrsti sem zelo srečna, da je bila odprava uspešna, da ni imela nobena članica večjih zdravstvenih težav, da smo se imele super, če izpustim obiske medvedov, in da smo se domov vrnile vse z nasmeškom na obrazu,« pravi Celjanka Patricija Verdev. Druga naveza v alpinistični odpravi, Ana Baumgartner (AO PD Ljubljana Matica), in Urša Kešar (AO PD Kranj), se je v času vzpona naveze Petek-Verdev zaradi Uršinih težav z višino vrnila v bazni tabor, nato pa uspela preplezati dve prvenstveni smeri v bližnji granitni severni steni. Anja Petek, najuspe- šnejša slovenska alpinistka zadnjih let, na vrhu Lalunga I (Foto: Patricija Verdev) Slovenske alpinistke so se iz Himalaje vrnile s štirimi osvojenimi prvenstvenimi smermi, med katerimi izstopa dosežek Anje Petek in Pa- tricije Verdev. (Foto: Anja Petek) Z leve: Patricija Verdev, Anja Petek, Ana Baumgartner in Urša Kešar. (Foto: Patricija Verdev) Patricija Verdev tretji plezalni dan na vzhodnem grebenu šesttisočaka Lalung I (Foto: Anja Petek) Gorska skupina Lalung v regiji Ladak v indijski Hima- laji omogoča zanimive in zelo odmaknjene alpinistične cilje. V Planinski zvezi Slovenije so pojasnili, da je bilo to obmo- čje zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in je posledično slabo raziskano. Da je res tako, se je potrdilo že na začetku ženske alpinistič- ne odprave Lalung 2024, ko so alpinistke uslužbence Pla- ninske zveze Indije v Delhiju seznanile o obstoju nekaterih hribov v dolini Lalung, za ka- tere omenjeni uradniki sploh Kljub dobri vremenski napove- di sta morali že sredi drugega plezalnega dne na grebenu po- staviti šotor in bivakirati zaradi snežnega meteža, ki je trajal še cel tretji dan. Četrti dan sta se zbudili v sončno jutro. Čeprav sta plezanje nadaljevali pozno v noč, še vedno nista dosegli vrha. Peti dan na grebenu je od deklet spet zahteval ogromno vztrajnosti in volje. »Ob 1.30 ponoči sva izplezali še zadnje mešane raztežaje in se odpra- vili k počitku. Na mestu bivaki- ranja nama je veter v trenutku neprevidnosti in utrujenosti grebenu imela krizo, verjetno zaradi velike fizične obreme- nitve in občasnega občutka, da nahrbtnik nosi njo in ne ona njega. »Očitala sem si, da sem premalo trenirala, da sem prepočasna. T o so bile misli ob tem, ko sem vse vlagala v pre- mikanje, a ni šlo nikamor.« A ob odkritem pogovoru z Anjo in z njeno moralno podporo je kriza izpuhtela v trenutku in njuna odisejada se je lahko nadaljevala, je pojasnila celjska alpinistka. Hvaležna je, da sta z Anjo v pripravljalnem obdo- bju na odpravo razvili zelo do- ber odnos in se povezali. Anja Petek je prvič plezala v neznanem, deviškem svetu, oteženem z višinskimi izzivi v ženski navezi. »Med vzponom sem doživljala dodatno mero odgovornosti in verjamem, da so jo čutile tudi druge. Lahko se sliši utopično, vendar sem sama pri sebi vzpon doživela precej bolj resno kot prvenstvene vzpone kdajkoli prej.« Udeleženke si bodo odpravo zapomnile tudi po več kot de- setih bližnjih srečanjih z med- vedi, ki so v baznem taboru iskali hrano. To ni njun prvi uspeh Prvenstvene smeri v indijski Himalaji še zdaleč niso edini tovrstni dosežki članic naveze. Iz Planinske zveze Slovenije so sporočili, da je Anja Petek, ki je po poklicu psihoterapev- tka, zadnja leta najuspešnejša slovenska alpinistka. Bila je na odpravah v Kirgiziji (2017) in dvakrat v Peruju (2019 in 2022), kjer je med drugim z Andrejem Ježem in s Peruj- cem Aritzom Monasteriom preplezala prvenstveno smer v do takrat še nepreplezani vzhodni steni Hualcana (6165 m). Tudi v Alpah, kjer se je v zadnjih letih podpisala pod 19 prvenstvenih smeri, izstopa- jo njeni zimski vzponi, med njimi vzpon v Heckmaierjevi smeri v severni steni Eigerja in prva zimska ženska ponovitev Čopovega stebra v Triglavski severni steni s soplezalcem Petrom Boričem, s katerim sta letos opravila tudi prvo zimsko trilogijo Skalaških smeri v Špi- ku, Škrlatici in Triglavu v enem zamahu. Patricija Verdev, sicer diplo- mirana inženirka agronomije, dela v gostinstvu in občasno na področju urejanja okolice. Kot popotnica je Indijo obiskala že leta 2018, največ alpinistične kilometrine si je nabrala v Al- pah, Dolomitih in Tatrah, kjer se je udeležila tudi taborov Komisije za alpinizem PZS. Pri odpravi v indijsko Himalajo se je po Anjinih besedah izkaza- la tudi pri organizaciji, sploh glede dogovarjanja z indijsko planinsko zvezo in s tamkaj- šnjo agencijo. močne difuzne svetlobe nista znali prepoznavati terena in nista bili prepričani, kje je v tistem snegu in slabi vidljivo- sti vrh. »A potem se je trideset metrov pred vrhom skozi di- fuzno svetlobo prebilo sonce in nama osvetlilo najin glavni vrh, kar je bilo kot znamenje, kam morava,« sta zapisali. Pojasnili sta, da imena sme- ri, ki jih osvojita, izražajo oseb- no oz. duhovno noto. Simboli- zirajo življenjsko popotovanje alpinistk, himalajsko pot obeh članic naveze. »Imena govorijo še o tem, da se tudi v življenju ob nekih prelomnicah oz. ko se končajo neke zgodbe, ve- dno vse stvari uredijo in je vse v redu. Sonce je prispodoba za toplino, svetlobo, ki nas vedno v hribih pomiri,« je pojasnila izkušena Gornjegrajčanka. Več ur popolne zbranosti Po besedah Patricije Verdev je bil vzpon zelo naporen, terjal je veliko volje, energije, zbra- nosti in vere. »Že dostop do vznožja grebena je bil zahteven zaradi razbitega ledenika in se- rakov. Potem se je samo še sto- pnjevalo, vključno z zadnjim delom sestopa z ledenika, ki je od naju terjal osem ur popolne zbranosti in previdnosti.« Celjska alpinistka je čutila slabost pri sestopu s prvega ogleda ledenika in doline, si- cer pa ni imela drugih znakov višinske bolezni. Drugi ali tre- tji dan je med plezanjem na niso vedeli. Pri pridobivanju informacij se niso mogle za- nesti niti na lokalne nosače, ki so jim dali napačne podatke o tem, na kakšni višini bo nji- hov bazni tabor. Namesto na predvideni višini 5.000 metrov je bil tabor na 4.100 metrih, kar je za dekleta pomenilo, da so za dostop do vrhov, ki so jih želela obiskati, potrebovala dodaten dan ali dva. Nosači jim niso omenili niti tega, da je mesto baznega tabora hkrati domovanje medvedov. Veter odpihnil palice šotora Jasne dni nestanovitnega vremena so članice odprave izkoristile za aklimatizacijo in 31. avgusta sta Anja Petek (Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka) in Patricija Verdev (Alpinistični odsek Planinske- ga društva Celje – Matica) že preplezali prvenstveno smer Connection. Za osvajanje 1.400 metrov dolge smeri sta potrebovali 15 ur in bivakirali na 5.300 metrih. Petega septembra so vsa štiri dekleta pristopila do na- prednega baznega tabora na višini 4.800 metrov, kjer se jim je prvič sramežljivo poka- zal veličastni Lalung I, kar je še okrepilo motivacijo naveze Petek-Verdev. Dekleti sta po prihodu v bazni tabor pripravi- li nahrbtnike za večdnevno pu- stolovščino in z enodnevnim dostopom čez zelo zahteven ledenik dosegli začetek vzho- dnega grebena gore Lalung I. odpihnil palice od šotora. Do takrat sva bili že vajeni biva- kiranja v steni in naju spanje v tako imenovani bivak vreči ni pretirano šokiralo.« Naslednje jutro je bilo zelo megleno, za- radi česar sta, kot sta zapisali v poročilu odprave, ki jo je pod- prla tudi Planinska zveza Slo- venije, težko razbirali neznan teren do vrha Lalunga I, kamor sta priplezali po lažjih snežnih pobočjih ob devetih zjutraj. Prihaja sonce! Mladi alpinistki sta ime smeri nadeli po tem, kako sta doživljali dogajanje na gori. »Hvaležni sva bili, kadar je svetilo sonce. Ko ga ni bilo, sva ga komaj čakali in upali, da se bo pojavilo.« Ko sta bili tik pred osvojenim ciljem, zaradi Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 4 1, 10. oktober 2024 370 PASEM PSOV NA OGLED Prava paša za oči Ko se kosmatinci postavijo na ogled Od preteklega četrtka do nedelje je bila na Celjskem sejmu Evropska razstava psov, ki je ena večjih tudi v sve- tovnem merilu. Udeležilo se je je približno 17 tisoč kosmatih lepotcev iz več kot 60 držav. Da je bilo v teh dneh na Celjskem sejmu zbranih toliko kosmatih lepotcev, je bilo mogoče zaznati po vsem Celju, saj je marsikdo od sodelujočih prosti čas izkoristil tudi za obiske turističnih točk ali mestnega središča. SIMONA ŠOLINIČ novane specialke, kar pomeni razstave za posamezne pasme. V nedeljo je bil tudi vrhunec razstave, in sicer izbor najlep- šega psa. Vsak dan so sicer po končanem rednem delu izbi- rali tudi najlepše pse dneva v posamezni skupini. Nazadnje je bila tovrstna razstava v Slo- veniji leta 2010. Namen tako velike razstave, kot se je zgodila v Celju, je po- leg strokovnega sodelovanja tudi promocija vzreje in vzgoje psov ter sobivanja psa in člo- veka, so sporočili iz Kinološke zveze Slovenije. Razstava je na Celjski sejem privabila ogro- mno obiskovalcev, med njimi tudi veliko otrok. Vzporedno V štirih tekmovalnih dneh tega pasjega evropskega do- godka je organizatorka Kino- loška zveza Slovenije izpeljala tri tipe razstav. Predstavljeni so bili psi 370 različnih pasem. Prvi dan je bila dopoldne med- narodna razstava Platinum winner, vse naslednje tri dni so se dopoldne vrstile evrop- ske razstave, v petek in soboto popoldne so sledile tako ime- Nedvomno sta razstava in druženje prinesla ogromno novih pasjih poznanstev in vezi. Vsaka dlaka na svojem mestu Videz in nega psa sta ključnega pomena na razstavi. Priprave … Počitek med »naporno« razstavo Slovenska kinolo- ška zveza združuje 130 kinoloških dru- štev, v katerih se la- stniki lahko posve- tujejo o nakupu ter vzgoji svojega psa ter se seznanijo z informacijami, ka- kšne pogoje mora imeti pes za bivanje. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 4 1, 10. oktober 2024 370 PASEM PSOV NA OGLED Na razstavi tudi avtohtona slovenska pasma Na razstavi so sodelovali tudi slovenski kosmati lepotci, med njimi tudi kraški ovčarji, ki so slovenska avtohtona pasma psov, ki jo je priznala tudi Mednarodna kinološka zveza. Celotna populacija kraškega ovčarja je majhna, saj šteje le pribli- žno 900 psov. Večina kraških ovčarjev je nastanjena v Sloveniji, pravijo v Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Izvor kraškega ovčarja sega v stari vek, v 8. stoletje pred našim štetjem. »Vzreja kraškega ovčarja kot pastirskega psa je bila nekoč vezana izključno na ovčar- stvo in tip selitvene paše, ki je značilen za slovenski Kras. Danes je tradicionalna vzreja kraškega ovčarja razpršena in razširjena po celotnem območju države,« pravijo v društvu. Ovčarske pasme so sicer bolj hitre, delavne in učljive kot na primer pastirske pasme. Pripadniki prve skupine psov stalno pazijo, da je vsa čreda skupaj, in jo naganjajo v ogra- de, medtem ko pastirski psi poležavajo, vendar so kljub temu stalno budni. V Sloveniji imamo torej eno avtohtono pasmo psov, to je kraški ovčar, v Kinološki zvezi Slovenije pa si prizadevajo, da bi svetovna zveza kot drugo slovensko avtohtono pasmo priznala tudi pasmo koroški žigec. Slovenski lastniki kraških ovčarjev so na minuli razstavi sodelovali tudi v krožnem mimohodu, to pasmo so predstavili tudi najmlajšim. Kraški ovčar, pasma, na katero je Slovenija lahko ponosna. (Foto: FB Kraški ovčarji Psarna srednjedravska) so na razstavi gostili tudi 500 otrok iz okoliških osnovnih šol. Kot je za medije dejal pred- sednik Kinološke zveze Slove- nije Hari Arčon, je ob takšnih dogodkih pomembno tudi širiti kinološko kulturo in osvešča- ti čim več ljudi, da se aktivno ukvarjajo s psi. Kinološka zveza je ob tem dogodku hkrati osve- ščala o tem, kako pomembno je, da tisti, ki želijo, psa kupijo v Sloveniji, saj so pri nas psi vzre- jeni po standardih in tudi gene- tika je sledljiva. V Sloveniji se je letos skotilo približno 4.500 mladičev, vsi so pregledani, še navajajo v kinološki zvezi. Foto: Andraž Purg Pri razstavi in tekmovanju šteje- ta tudi pravilna hoja in drža. Mnogo pasjih lepotcev je razstav že vajenih in natančno vedo, kako se nastaviti fotografu. 6. 12. 2024 • ARENA STOŽICE PRODAJA VSTOPNIC GENERALNA POKROVITELJA POKROVITELJI + GOSTJE PRESENEČENJA DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO LIMA LEN NEDA UKRADEN KVATROPIRCI KVATROPIRCI KVATROPIRCI KVATROPIRCI KOKTELSI DOMENICA www.event24.si ARENA STOŽICE 8. 11. 2024 - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - MC STOJAN - - MC STOJAN - - MC STOJAN - - MC STOJAN - - MC STOJAN - - MC STOJAN - www.event24.si Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 4 1, 10. oktober 2024 370 PASEM PSOV NA OGLED Prava paša za oči Ko se kosmatinci postavijo na ogled Od preteklega četrtka do nedelje je bila na Celjskem sejmu Evropska razstava psov, ki je ena večjih tudi v sve- tovnem merilu. Udeležilo se je je približno 17 tisoč kosmatih lepotcev iz več kot 60 držav. Da je bilo v teh dneh na Celjskem sejmu zbranih toliko kosmatih lepotcev, je bilo mogoče zaznati po vsem Celju, saj je marsikdo od sodelujočih prosti čas izkoristil tudi za obiske turističnih točk ali mestnega središča. SIMONA ŠOLINIČ novane specialke, kar pomeni razstave za posamezne pasme. V nedeljo je bil tudi vrhunec razstave, in sicer izbor najlep- šega psa. Vsak dan so sicer po končanem rednem delu izbi- rali tudi najlepše pse dneva v posamezni skupini. Nazadnje je bila tovrstna razstava v Slo- veniji leta 2010. Namen tako velike razstave, kot se je zgodila v Celju, je po- leg strokovnega sodelovanja tudi promocija vzreje in vzgoje psov ter sobivanja psa in člo- veka, so sporočili iz Kinološke zveze Slovenije. Razstava je na Celjski sejem privabila ogro- mno obiskovalcev, med njimi tudi veliko otrok. Vzporedno V štirih tekmovalnih dneh tega pasjega evropskega do- godka je organizatorka Kino- loška zveza Slovenije izpeljala tri tipe razstav. Predstavljeni so bili psi 370 različnih pasem. Prvi dan je bila dopoldne med- narodna razstava Platinum winner, vse naslednje tri dni so se dopoldne vrstile evrop- ske razstave, v petek in soboto popoldne so sledile tako ime- Nedvomno sta razstava in druženje prinesla ogromno novih pasjih poznanstev in vezi. Vsaka dlaka na svojem mestu Videz in nega psa sta ključnega pomena na razstavi. Priprave … Počitek med »naporno« razstavo Slovenska kinolo- ška zveza združuje 130 kinoloških dru- štev, v katerih se la- stniki lahko posve- tujejo o nakupu ter vzgoji svojega psa ter se seznanijo z informacijami, ka- kšne pogoje mora imeti pes za bivanje. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 4 1, 10. oktober 2024 370 PASEM PSOV NA OGLED Na razstavi tudi avtohtona slovenska pasma Na razstavi so sodelovali tudi slovenski kosmati lepotci, med njimi tudi kraški ovčarji, ki so slovenska avtohtona pasma psov, ki jo je priznala tudi Mednarodna kinološka zveza. Celotna populacija kraškega ovčarja je majhna, saj šteje le pribli- žno 900 psov. Večina kraških ovčarjev je nastanjena v Sloveniji, pravijo v Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Izvor kraškega ovčarja sega v stari vek, v 8. stoletje pred našim štetjem. »Vzreja kraškega ovčarja kot pastirskega psa je bila nekoč vezana izključno na ovčar- stvo in tip selitvene paše, ki je značilen za slovenski Kras. Danes je tradicionalna vzreja kraškega ovčarja razpršena in razširjena po celotnem območju države,« pravijo v društvu. Ovčarske pasme so sicer bolj hitre, delavne in učljive kot na primer pastirske pasme. Pripadniki prve skupine psov stalno pazijo, da je vsa čreda skupaj, in jo naganjajo v ogra- de, medtem ko pastirski psi poležavajo, vendar so kljub temu stalno budni. V Sloveniji imamo torej eno avtohtono pasmo psov, to je kraški ovčar, v Kinološki zvezi Slovenije pa si prizadevajo, da bi svetovna zveza kot drugo slovensko avtohtono pasmo priznala tudi pasmo koroški žigec. Slovenski lastniki kraških ovčarjev so na minuli razstavi sodelovali tudi v krožnem mimohodu, to pasmo so predstavili tudi najmlajšim. Kraški ovčar, pasma, na katero je Slovenija lahko ponosna. (Foto: FB Kraški ovčarji Psarna srednjedravska) so na razstavi gostili tudi 500 otrok iz okoliških osnovnih šol. Kot je za medije dejal pred- sednik Kinološke zveze Slove- nije Hari Arčon, je ob takšnih dogodkih pomembno tudi širiti kinološko kulturo in osvešča- ti čim več ljudi, da se aktivno ukvarjajo s psi. Kinološka zveza je ob tem dogodku hkrati osve- ščala o tem, kako pomembno je, da tisti, ki želijo, psa kupijo v Sloveniji, saj so pri nas psi vzre- jeni po standardih in tudi gene- tika je sledljiva. V Sloveniji se je letos skotilo približno 4.500 mladičev, vsi so pregledani, še navajajo v kinološki zvezi. Foto: Andraž Purg Pri razstavi in tekmovanju šteje- ta tudi pravilna hoja in drža. Mnogo pasjih lepotcev je razstav že vajenih in natančno vedo, kako se nastaviti fotografu. 6. 12. 2024 • ARENA STOŽICE PRODAJA VSTOPNIC GENERALNA POKROVITELJA POKROVITELJI + GOSTJE PRESENEČENJA DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO LIMA LEN NEDA UKRADEN KVATROPIRCI KVATROPIRCI KVATROPIRCI KVATROPIRCI KOKTELSI DOMENICA www.event24.si ARENA STOŽICE 8. 11. 2024 - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - JOVAN PERIŠIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - SEKA ALEKSIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - DARKO LAZIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - SANJA VUČIĆ - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - BRESKVICA - - MC STOJAN - - MC STOJAN - - MC STOJAN - - MC STOJAN - - MC STOJAN - - MC STOJAN - www.event24.si Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 4 1, 10. oktober 2024 SPOZNAVANJE TRADICIJE Združenje turističnih kmetij Slovenije je za novi- narje organiziralo že peto dvodnevno kulinarično potovanje po turističnih kmetijah. Tokrat jih je pot popeljala na območje Zgornje Savinjske doline, kjer so spoznavali raznoliko podeželje, se udeležili tradi- cionalnih delavnic in prisluhnili zanimivim zgodbam gospodinj ter gospodarjev kmetij. Bogat dvodnevni program je spremljala okusna domača kulinarika, saj so novinarji na svoji poti ves čas okušali tradici- onalne lokalne dobrote, kot sta ajdnek in obrnjenik. Na obisku na turistični kmetiji Stoglej v Lučah smo se jim za kratek čas pridružili tudi mi. SINTIJA JURIČ Kaj vse ponujajo zgornjesavinjske turistične kmetije? Novinarji odkrivali zgornjesavinjsko podeželje Poznamo več vrst turistič- nih kmetij. Kmetije z nasta- nitvijo v sobah in apartma- jih ter izletniške kmetije, vinotoče in osmice, ki ponu- jajo samo hrano in pijačo. Na teh prevladujejo domači, slovenski gosti. V Združenju turističnih kmetij Slovenije so dvodnev- no kulinarično potovanje za slovenske novinarje prvič organizirali leta 2022. Letno zanje pripravijo dve študij- ski potovanji. Letos spomladi so tako obiskali podravsko in pomursko regijo, jeseni je na vrsto prišla Zgornja Savinjska dolina. »Namen potovanja je, da slovenski novinarji spoznajo ponudbo turističnih kmetij na obmo- čju Zgornje Savinjske doline. Naš cilj je, da na to območje privabimo čim več sloven- skih domačih gostov, ki so najpomembnejši gostje na naših turističnih kmetijah,« je o razlogih za organizaci- jo pojasnila specialistka za turizem na kmetijah v Kme- tijsko-gozdarskem zavodu Celje Renata Kosi. Razgibano in pestro potovanje Novinarji so se minuli to- rek z avtobusom odpravili iz prestolnice in študijsko potovanje začeli s sezon- skim zajtrkom na turistični kmetiji Korošec v Ljubiji pri Mozirju. Po ogledu kmetije so pot nadaljevali v Brine- čev kmečki mlin, kjer so ob ogledu starih orodij in na turistični kmetiji Zgor- nji Zavratnik pod Raduho delavnico polstenja, ki velja za tradicionalno obrt tega območja. Odpravili so se tudi na domačijo Metulj v Krnici, kjer so imeli pokuši- no gozdarske jedi obrnjenik z belo kavo. Z avtobusom Novinarjem smo se pridružili na turistični kmetiji Stoglej, kjer so se s turizmom začeli ukvarjati že leta 1932. Čas je bil tudi za fotografiranje. Renata Kosi »Domači gostje so še vedno najpomembnejši gostje na turističnih kmetijah. Res je, da v glavni poletni sezoni prevladujejo gostje iz tujine, vendar od septembra do junija kmetije večinoma obiskujejo domači gostje,« je poudarila Renata Kosi. Gospodarica Milena je za goste pripravila pravo kmečko kosilo. Za predjed je postregla domačo jetrno pašteto na sveže pečenem kruhu. Za glavno jed so bili na mizi svinj- ska pečenka, pražen krompir, ajdovi štruklji s proseno kašo, zelenjavni narastek in mešana solata. Za sladico je postregla s krhkimi flancati z beljakovo peno. slovenskih novinark in novi- narjev iz različnih medijskih hiš, ena novinarka je prišla tudi iz Italije. »Zelo nas ve- seli, da novinarji pokažejo zanimanje za ta dogodek. Všeč jim je, da lahko iz prve roke vidijo pristno ponudbo na podeželju in kmetijah ter lahko potem pripravijo članke za naše goste in po- trošnike. Letos je med nami tudi predstavnica Italije, opazili smo namreč, da se na turističnih kmetijah po- večuje tudi delež italijanskih gostov,« je poudarila Renata Kosi. Kot je še dodala, je veli- ko novinarjev tudi »stalnih« udeležencev, ki se redno udeležujejo tega potovanja in odkrivajo turistično ponud- bo kmetij po celotni državi. Naslednjo leto jih bo pot tako vodila po turističnih kmetijah Dolenjske z Belo krajino in po kmetijah severnega dela Primorske. Foto: Andraž Purg pripomočkov za mletje žit poskusili tudi hišne piško- te, narejene iz lokalne moke in masla. Pot so nadaljevali mimo Ljubnega ob Savinji do turistične kmetije Bukovje, kjer so imeli pokušino zgor- njesavinjskega želodca. Tam so se naučili izdelati tudi aj- dnek, ki velja za značilno jed Zgornje Savinjske doline. Celodnevno potovanje so ob večerji in druženju zaključili na turistični kmetiji Visoč- nik na Teru, ki leži na več kot 1.100 metrih nadmorske višine. Nič manj pestro dogajanje ni sledilo drugi in hkrati za- dnji dan potovanja. Po zajtr- ku so se novinarji odpravili proti Lučam, kjer so imeli so se nato odpravili še proti eni najstarejših turističnih kmetij v državi, h kmetiji Stoglej, kjer jih je pričakalo tradicionalno kmečko kosi- lo. Dvodnevno potovanje so zaključili na turistični kme- tiji Lenar v Logarski dolini, kjer so se pred odhodom v Ljubljano posladkali še z dobrotami. Uvid v ponudbo iz prve roke Kulinaričnega potovanja se je tokrat udeležilo deset Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 4 1, 10. oktober 2024 SVET ENERGIJ Inženirka logistike je postala terapevtka Maruša Janžekovič je našla svoje novo poslanstvo, ki jo osrečuje Da za nove življenjske oziroma poslovne izzive ni nikoli prepozno, dokazuje Maruša Janžekovič, ki je še pred kratkim kot inženirka logistike delala v enem od logističnih centrov, nato je v bližini Slovenskih Konjic odprla masažno-terapevtski salon. Gre za dva povsem različna svetova, priznava. Povod, da je zapustila ene- ga in stopila v drugega, so bile sino- ve težave z zdravjem. Zaradi želje, da bi mu lahko pomagala, se je na različnih izobraževanjih poglobila v energije, njihovo delovanje in učin- kovanje. Danes je mojstrica reikija in terapevtka svetlobne terapije Bi- optron. »Ne predstavljam si več, da bi počela kaj drugega kot pomagala sebi in drugim. Neopisljivo lep obču- tek je to,« pravi. BARBARA FURMAN Pravi, da je že v odraščajočih letih svojo domišljijo prenašala na liste, kasneje tudi na platno, zelo rada je risala tudi grafi te in junake iz risank. Njene risbice so bile pogo- sto razstavljene na hodnikih osnovne šole, v srednji ekonomski šoli je njen talent opazil profesor likovne umetnosti. V njej je že takrat tlela tiha želja po samostojni razstavi. In želja se ji je po več letih uresničila, saj je imela lani razstavo mandal v Graščini Oplotnica. Sesul se ji je svet Kazalo je, da bo izbrala študij, po- vezan z umetnostjo, a se je vpisala na fakulteto za logistiko in po pri- dobljenem nazivu diplomirana in- ženirka logistike delala v kar nekaj podjetjih, nazadnje v enem od lo- gističnih centrov. Je mama treh otrok, ki so osmi- slili in obogatili njeno življenje, saj se ob njih nenehno uči in osebnostno raste, pravi. Prizna- va, da se ji je sesul svet, ko je rodila sina multialergika. »Bil je alergičen na mleko, jajca, gluten, vse koščičasto sad- je in vso zelenjavo, konzervanse, bar- vila, krompirjev škrob, mačjo dla- ko in klor. Imel je rane po celem telesu in hude te- žave s črevesjem. Koža ga je srbela in pekla, težave so mu blažili na različ- ne načine. Vrstile so se številne neprespane noči. Takrat še ni bilo na voljo toliko trgovin s prehrambenimi izdel- ki, ki bi bili primernimi zanj. Primorani smo se bili voziti v oddaljena me- sta, da smo mu kupovali ustrezno hrano. Včasih sem mu kaj spekla doma. Predvsem sem dosledno skrbela, da je imel vedno na voljo zdravo, svežo in »Hiter ritem življenja, stres in premalo gibanja terjajo davek. Telo na težave opozarja tudi z bolečino. Marsikateri bi se lahko izognili, če bi si vsaj tu in tam privoščili masažo. Masaža ni prestiž, je skrb za telo.« Sesul se ji je svet Kazalo je, da bo izbrala študij, po- vezan z umetnostjo, a se je vpisala na fakulteto za logistiko in po pri- dobljenem nazivu diplomirana in- ženirka logistike delala v kar nekaj podjetjih, nazadnje v enem od lo- Je mama treh otrok, ki so osmi- slili in obogatili njeno življenje, saj se ob njih nenehno uči in osebnostno raste, pravi. Prizna- va, da se ji je sesul svet, ko je rodila sina multialergika. »Bil je alergičen na mleko, jajca, gluten, mu blažili na različ- ne načine. Vrstile so se številne neprespane noči. Takrat še ni bilo na voljo toliko trgovin s prehrambenimi izdel- ki, ki bi bili primernimi zanj. Primorani smo se bili voziti v oddaljena me- sta, da smo mu kupovali ustrezno hrano. Včasih sem mu kaj spekla doma. Predvsem sem dosledno skrbela, da je imel vedno na voljo zdravo, svežo in bil, kot sta bo- ben djembo in oceanski boben, na človeka. Zato smo kupili ta glas- bila in danes v na- šem domu ustvarjajo prijetnejše vzdušje.« Ravno te dni je Maruša končala tečaj kundalini re- ikija. To je, pojasni, zelo močna energija, ki človeka prizemljuje in vzpo- stavlja povezavo s spodnjimi energetskimi čakrami v našem telesu, predvsem s koren- sko čakro. Je prav tako učinkovita tehnika pri sproščanju energijskih blokad in vzpostavlja- nju energetskega ravnovesja v telesu. Lani je opravila še tečaj za učiteljico joge za otroke ter tečaj intuitivne masaže, ki vključu- je sprostilno, terapevtsko, športno in klasično masažo. Usposobila se je še za izvajanje sve- tlobne terapije Bioptron ter masaž z ventu- zami. Ventuze so nekakšne skodelice, ki jih terapevt polaga na kožo na različnih delih telesa, s čimer odpravlja glavobole ter bole- čine v hrbtu ali sklepih. To še ni vse. Končuje tudi tečaj naravnega pomlajevanje obraza z naravnimi pilingi in kremami. »Imam še eno skrito željo. A naj zaenkrat ostane še skrita,« doda z nasmehom. Na samostojno pot Odločila se je, da bo pridobljeno znanje prenesla v prakso, zato je pustila redno službo v logistiki in v stavbi Hiša zdravja v Perovcu pri Slovenskih Konjicah odprla masažno-terapevtski salon. Nekatere stranke prihajajo zgolj zaradi sproščanja, a je več tistih, ki jih pestijo išias ali bolečine v hrb- tenici zaradi sesedanja vretenc in ukleščenih živcev. »Hiter ri- tem življenja, stres, premalo gibanja, dolgo- trajno sedenje za računalni- kom in števil- ni drugi vzroki terjajo davek. Telo na težave opozarja tudi z bolečino. Marsi- kateri bi se lahko izognili, če bi si vsaj tu in tam privoščili masa- žo, ki sprošča telo, omogoča psihično sprostitev, poživi krvni obtok in uravnava metabolizem. Masaža ni prestiž, je skrb za telo,« še poudarja so- govornica, ki izdeluje tudi nakit in mandale. Kot pravi, nosi vsaka mandala svoj pomen in edinstveno sporočilo. »Največkrat mi stran- ke povede, kakšne barve oziroma odtenke želijo imeti v svoji mandali. Ljudje jih imajo v svojem domu zato, ker jih fi zično in psi- hično umirjajo ter sproščajo.« Tudi človek je mandala Mandala pušča sledi povsod v naravi – v cvetju, školjki, morski zvezdi in snežinki. Najbolj očitne so mandale v prerezu plodov sadja in drevesa. »Tudi človek je mandala, saj se rodimo iz mandale. Jajčna celica ima enako obliko kot maternica, v kateri se razvija plod. Ko se rodi- mo, spoznavamo svet skozi oči, ki predstavlja- jo še en primer mandale. Prav tako so mandala ženske prsi, iz katerih novorojenček sesa mle- ko. V približno treh mesecih sem prodala kar 40 večjih mandal, ki sem jih ustvarila. To me zelo veseli, saj ljudje očitno poznajo njihov pomen in dobrodejno delovanje.« Zadovoljna je, da je naposled našla delo, ki jo osrečuje in navdihuje. »Res si ne pred- stavljam več, da bi počela kaj drugega kot pomagala sebi in drugim. Neopisljivo lep ob- čutek je to. Ljudje smo čudežna bitja in kljub vedno bolj napredujoči znanosti še vedno ne povsem raziskana. Ljudje iščemo poti do zdravja in dobrega počutja na različne nači- ne. Prepričana sem, da pomoč vedno obstaja, le poiskati jo je treba.« Foto: Andraž Purg nepredelano prehrano. In tudi, da je bil čim manj izpostavljen stresu. Poleg tega se je zdra- vil z bioresonanco,« se spominja napornega in stresnega triletnega obdobja, ki se je končalo uspešno. Danes je njen sin zdrav fant in to brez diete. Svet energij Sinove težave so izostrile njeno občutljivost za energije, tako pozitivne kot negativne. »Ve- dno bolj sem postajala pozorna na to, kako se počutim. Opazila sem, da moje počutje vpliva na počutje mojih otrok. Če se nisem poču- tila dobro, sem slabše počutje zaznala tudi pri njih in obra- tno. Ko sem bila umirjena in zadovoljna, so bili takšni tudi oni.« Zato jo je vedno bolj vleklo v svet energij in alternativnega zdravlje- nja. Željna je bila tovr- stnega znanja. Najprej je opravila tečaj usui reikija. To je tehnika s polaganjem rok in z dotikom, kar prinaša olajša- nje in blaženje bolečine, po- jasni. »Najprej sem se nauči- la, kako si z usui reikijem lahko poma- gam sama, kasneje še, kako lahko pomagam drugim. Poleg tega sem preu- čevala spro- ščujoče učinke nekaterih glas- »Sin je bil alergičen na mleko, jajca, gluten, vse koščičasto sadje in vso zelenjavo, konzervanse, barvila, krompirjev škrob, mačjo dlako in klor. Imel je rane po celem telesu in hude težave s črevesjem.« Obiskali smo jo v njenem masa- žno-terapevtskem salonu v Perovcu pri Slovenskih Konjicah. smo kupili ta glas- bila in danes v na- šem domu ustvarjajo prijetnejše vzdušje.« Ravno te dni je Maruša končala tečaj kundalini re- bolečino. Marsi- kateri bi se lahko izognili, če bi si vsaj tu in tam privoščili masa- žo, ki sprošča telo, omogoča Obiskali smo jo v njenem masa- žno-terapevtskem salonu v Perovcu pri Slovenskih Vsaka mandala nosi univerzalno sporočilo, pravi. (Foto: osebni arhiv) Maruša je naposled našla delo, s katerim lahko pomaga sebi in drugim. Poudarja, da masaža ni prestiž, je skrb za delo. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 4 1, 10. oktober 2024 ŽALEC V ZNAMENJU PIVA Dirndli in lederhosen preplavili Žalec Pod streho že osmi Savinjski Oktoberfest Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos polna obi- skovalcev Savinjskega Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slo- venije. Kot je že v navadi, se je dogodek začel s Hmeljar- skim likofom, etnološko prireditvijo Združenja hmeljarjev Slovenije, nadaljeval pa z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organizatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. JANŽE FRIC Ko je bil sod prazen, se je začela zabava. Najprej je na- stopil Ansambel Unikat, ki je razgreto občinstvo še bolj ogrel, za njim je na oder 8. Savinjskega Oktoberfesta sto- pila Alya. Nadaljevanje tradicije Letošnji Savinjski Oktober- fest je bil že osmi zapovrstjo. Pobudnica prireditve, velika ljubiteljica in poznavalka ba- varske tradicije Marija Petre, ki je zaslužna, da ta praznik obeležujemo tudi v osrčju Spodnje Savinjske doline, je povedala, da so podobno prireditev priredili že prej, a je Savinjski Oktoberfest po- treboval nekaj časa, da se je prijel med Savinjčani. »Za- dovoljni smo s prireditvijo, odzivi nanjo so zelo dobri. Še posebej moram pohvaliti sodelavce in vse, ki so pripo- mogli, da je letošnji Savinjski Oktoberfest uspel,« je pove- dala in dodala, da so bili nad prireditvijo navdušeni tudi gostje iz tujine. »Skoraj niso mogli verjeti, da v Spodnji Sa- vinjski dolini priredimo tako lep Oktoberfest,« je še dodala Petretova. Dirndli in lederhozen Tradicionalna oprava, ki se spodobi za Oktoberfest, tudi letos ni manjkala v sloven- ski prestolnici hmeljarjev in pivovarjev. V Žalcu je žirija tudi letos izbrala naj dirndl. Za razliko od prejšnjih let, ko so zbirali najštevilnejšo skupi- no fantov, oblečenih v leder- hosen, so letos izbrali tudi naj lederhozen. Kot je povedala pobudnica prireditve Marija Petre, sta dirndl in lederho- sen oprava, ki sta sinonimna podobnimi prireditvami po vsem svetu. Člani žirije, ki je zbirala naj dirndl in naj lederhosen, so poudarili, da je bila izbi- ra težka in da upajo, da bo letošnji izbor k sodelovanju obiskovalce spodbudil tudi v naslednjih letih. Najprej Hmeljarski likof Dogajanje je odprla po- vorka, v kateri so sodelovali mažoretke iz Liboj, Godba Zabukovica, mladi hmeljarji, praporščak, aktualni hmeljar- ski par, letos sta to starešina Vinko Štorman in hmeljska princesa Anja Kupec Oset, številne starešine in princese, Laški pivovarji s praporom, člani folklorne skupine Kobu- la, člani Turističnega društva Braslovče in člani hmeljarskih družin. Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slove- nije, je povedal, da si na priho- dnjih Savinjskih Oktoberfestih želi večjo udeležbo savinjskih hmeljarjev, in poudaril, da je hmelj, ki ga pridelajo v Spo- dnji Savinjski dolini, zelo ka- kovosten. Foto: Nik Jarh Člani žirije so izbrali naj dirndl in naj lederhosen. Lanska hmeljska princesa in stare- šina sta prestol predala novima. Z zabijanjem pipe v sod se je začel 8. Savinjski Oktoberfest. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 4 1, 10. oktober 2024 ŽALEC V ZNAMENJU PIVA 8. Savinjski Oktoberfest se je začel s povorko skozi Žalec. Organizatorji so z gosti tudi nazdravili. Do jutranjih ur je udeležence 8. Savinjskega Oktoberfesta zabavala Alya. Z Ansamblom Unikat je zapela prihodnja nevesta Klara. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 4 1, 10. oktober 2024 ŽALEC V ZNAMENJU PIVA Dirndli in lederhosen preplavili Žalec Pod streho že osmi Savinjski Oktoberfest Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos polna obi- skovalcev Savinjskega Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slo- venije. Kot je že v navadi, se je dogodek začel s Hmeljar- skim likofom, etnološko prireditvijo Združenja hmeljarjev Slovenije, nadaljeval pa z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organizatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. JANŽE FRIC Ko je bil sod prazen, se je začela zabava. Najprej je na- stopil Ansambel Unikat, ki je razgreto občinstvo še bolj ogrel, za njim je na oder 8. Savinjskega Oktoberfesta sto- pila Alya. Nadaljevanje tradicije Letošnji Savinjski Oktober- fest je bil že osmi zapovrstjo. Pobudnica prireditve, velika ljubiteljica in poznavalka ba- varske tradicije Marija Petre, ki je zaslužna, da ta praznik obeležujemo tudi v osrčju Spodnje Savinjske doline, je povedala, da so podobno prireditev priredili že prej, a je Savinjski Oktoberfest po- treboval nekaj časa, da se je prijel med Savinjčani. »Za- dovoljni smo s prireditvijo, odzivi nanjo so zelo dobri. Še posebej moram pohvaliti sodelavce in vse, ki so pripo- mogli, da je letošnji Savinjski Oktoberfest uspel,« je pove- dala in dodala, da so bili nad prireditvijo navdušeni tudi gostje iz tujine. »Skoraj niso mogli verjeti, da v Spodnji Sa- vinjski dolini priredimo tako lep Oktoberfest,« je še dodala Petretova. Dirndli in lederhozen Tradicionalna oprava, ki se spodobi za Oktoberfest, tudi letos ni manjkala v sloven- ski prestolnici hmeljarjev in pivovarjev. V Žalcu je žirija tudi letos izbrala naj dirndl. Za razliko od prejšnjih let, ko so zbirali najštevilnejšo skupi- no fantov, oblečenih v leder- hosen, so letos izbrali tudi naj lederhozen. Kot je povedala pobudnica prireditve Marija Petre, sta dirndl in lederho- sen oprava, ki sta sinonimna podobnimi prireditvami po vsem svetu. Člani žirije, ki je zbirala naj dirndl in naj lederhosen, so poudarili, da je bila izbi- ra težka in da upajo, da bo letošnji izbor k sodelovanju obiskovalce spodbudil tudi v naslednjih letih. Najprej Hmeljarski likof Dogajanje je odprla po- vorka, v kateri so sodelovali mažoretke iz Liboj, Godba Zabukovica, mladi hmeljarji, praporščak, aktualni hmeljar- ski par, letos sta to starešina Vinko Štorman in hmeljska princesa Anja Kupec Oset, številne starešine in princese, Laški pivovarji s praporom, člani folklorne skupine Kobu- la, člani Turističnega društva Braslovče in člani hmeljarskih družin. Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slove- nije, je povedal, da si na priho- dnjih Savinjskih Oktoberfestih želi večjo udeležbo savinjskih hmeljarjev, in poudaril, da je hmelj, ki ga pridelajo v Spo- dnji Savinjski dolini, zelo ka- kovosten. Foto: Nik Jarh Člani žirije so izbrali naj dirndl in naj lederhosen. Lanska hmeljska princesa in stare- šina sta prestol predala novima. Z zabijanjem pipe v sod se je začel 8. Savinjski Oktoberfest. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 4 1, 10. oktober 2024 ŽALEC V ZNAMENJU PIVA 8. Savinjski Oktoberfest se je začel s povorko skozi Žalec. Organizatorji so z gosti tudi nazdravili. Do jutranjih ur je udeležence 8. Savinjskega Oktoberfesta zabavala Alya. Z Ansamblom Unikat je zapela prihodnja nevesta Klara. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 4 1, 10. oktober 2024 ZA MLADE IN REKRATIVCE V soboto so bile razmere za tek odlične Na stadionu Kladivarja že osmič Tek celjskih knezov V soboto dopoldne je Atletsko društvo Kladivar Celje že osmič izvedlo tek za mlade in rekreativce. Udeležilo se ga je tudi nekaj zelo dobrih atletov. Ob pol desetih so se preizkusili otroci. DEAN ŠUSTER Kasneje sta sledila teka na pet in deset kilometrov. »V idealnih pogojih« Tokrat tekači niso zapustili stadiona, temveč so nizali le kroge na tartanski podlagi. Stadion zdaj nosi ime Kla- divar Cinkarna Celje. Priso- tne je pozdravil predsednik domačega društva Stane Rozman: »Vzrok, da danes ne boste tekli proti Šmartin- skemu jezeru, je spodrsljaj našega kluba, za kar se vam opravičujemo. Vreme je zelo ugodno. Glede na to, kakšno je bilo še pred nekaj dnevi, lahko rečem, da boste tekli v skoraj idealnih pogojih. Upam, da boste uživali. Ti- stim, ki se boste udeležili Ljubljanskega maratona, že- lim, da bi dananšnjo pripravo dobro izkoristili.« Živkova in Botolin V teku na 5.000 metrov sta bila najhitrejša mlada celjska aduta Tia Tanja Živko in Vid Botolin, ki sta si od starta do V Kranju je bilo prvo državno prvenstvo v teku na pet kilometrov. V članski konkurenci sta naslova osvojila člana Atletskega društva Kladivar iz Celja Klara Lukan (15:41) in Jan Kokalj (14:47). cilja sama narekovala ritem. Živkova je progo pretekla v 17 minutah in 32 sekundah. Za njo so se zvrstile njene šte- vilne klubske sotekmovalke Maša Weber, Brina Vogrin Cingesar, Hana Jost, Alina Ševcova … Botolinov čas je bil 14 minut in 42 minut. Tudi drugi in tretji sta bila člana Kladivarja, Žiga Jan (17:17) in Matic Krašovec (17:18). Na 13. mesto se je uvrstil 44-letni Tomaž Pliberšek, ki je že prej poskrbel za nemoten potek prireditve. Arzenškova in Navodnik Tek na 10 kilometrov je po Rozmanovem mnenju spadal med najmnožičnejše v Slove- niji. Med 19 ženskami je bila najhitrejša Urška Arzenšek (40:14), ki je pred nekaj leti zaradi študija opustila vadbo pri Kladivarju. Za njo so v cilj pritekle Renata Vetrih, Darinka Presečnik, Kristina Arh, Erika Juvan, Laura Gregorinčič, Hi- jacinta Žohar … Deset kilome- trov je preteklo kar 50 moških. Zmagal je domačin Simon Na- vodnik (35:01) pred Dejanom Laznikom (36:10), Boštjanom Bruncem (36:12), Klemnom Jančičem, Aleše, Zelenikom, Francijem Kravcarjem … Na stadionu sta bila oba držav- na rekorderja na omenjenih razdaljah, Celjana Peter Svet na krajši in Stane Rozman na dvakrat daljši progi. Foto: Andraž Purg Po mnenju Staneta Rozmana smo v Celju videli najmnožičnejši tek na deset kilometrov v Sloveniji. Najhitrejša v teku na 10.000 metrov je bila Urška Arzenšek, ki je zgodaj končala tekmovalno pot. Tekačic in tekačev ni motilo, da so tekli le na stadionu. Potem ko je Vid Botolin svoje delo na pet kilometrov že opravil, je spodbujal Tio Tanjo Živko, ki je prav tako imela »solo tek«. Spominske medalje je otrokom podelila Jolanda Čeplak. Na daljši progi je bil najboljši Simon Navodnik. Lani je s sedmim mestom na Ljubljanskem maratonu osvojil naslov državnega prvaka. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 4 1, 10. oktober 2024 V GASILSKI UNIFORMI Mlade Andražanke ponosno zastopajo svoj kraj Nadebudne gasilke osvajajo uspehe V majhnem kraju Andraž nad Polzelo mlade gasilke že 20 let sodijo v sam svetovni gasilski vrh. Mladinke, stare od 12 do 16 let, s svojo srčnostjo, predanostjo in z vztrajnostjo nizajo številne uspehe. Letos so si tako ponovno prislužile vozovnico za mednarodno gasilsko mladinsko olimpijado, ki je bila poleti v italijanskem Trentinu. Tam so osvojile zavidljivo 10. mesto in Andraž nad Polzelo ponovno uvr- stile v vrh svetovne gasilske elite. SINTIJA JURIČ Priprave na tako pomem- ben dogodek, kot je gasilska mladinska olimpijada, po be- sedah predsednice mladinske komisije pri PGD Andraž nad Polzelo Lidije Krk trajajo kar nekaj časa. Mlade gasilke so si vozovnico za gasilsko olimpijado »pritekmovale« na aprilskem izbirnem tekmova- nju Gasilske zveze Slovenije, kjer so dosegle 2. mesto. Pri- pravljenost so nato morale nadgrajevati do julijskega olimpijskega nastopa, kjer so barve Slovenije zastopali še mladinke iz PGD Zbilje in mladinci iz PGD Zgornjega »Ko si enkrat v gasilskih vodah, to postane tvoj način življenja,« pravi Lidija Krk iz PGD Andraž nad Polzelo. Lidija Krk: »Še posebej stisnemo zobe zadnji mesec pred preizkušnjo, ko marsikdo na stranski tir postavi druge popoldanske interesne dejavnosti, četudi so plačljive, in se vestno pripravlja na tekmo.« Olimpijsko mladinsko ekipo so pod mentorstvom Davida Krka in Iztoka Drobeža sestavljale Taja Pajenk, Neli Stankovič, Judita Kužnik, Pia Maria Satler, Patricija Krk, Ema Stankovič, Sara Glušič, Tinkara Krk, Ana Brunšek, Anja Kužnik in Ela Robek. Tuhinja ter iz PGD Drenov Grič – Lesno Brdo. Za najboljša mesta se je na olimpijadi potegovalo kar 58 gasilskih enot, ki so se pome- rile v vaji z ovirami in v šta- feti na 400 metrov z ovirami. Mlade Andražanke so tako ponovno nastopile ob boku gasilskih velesil, kot so Av- strija, Češka, Hrvaška, Italija in Poljska, kjer so se s hitrim štafetnim časom, a z majhno napako pri vaji z ovirami vse- eno uvrstile med najboljših deset ekip. Gasilstvo je način življenja Da gasilstvo v Andražu nad Polzelo »živi« in da tam niče- sar ne prepuščajo naključju, dokazuje tudi njihov način dela. Mlade krajane namreč skušajo čim prej povabiti k sodelovanju v prostovoljnem gasilskem društvu. »Ko si enkrat v gasilskih vodah, to postane tvoj način življenja,« pove Lidija Krk. »Pred večjimi tekmovanji imamo vaje vsaka dva dni. Še posebej stisne- mo zobe zadnji mesec pred preizkušnjo, ko marsikdo na stranski tir postavi druge popoldanske interesne dejav- nosti, četudi so plačljive, in se vestno pripravlja na tekmo.« Omenila je še, da so se mladinke med pripravami na olimpijado med drugim udeležile intenzivnih sku- pinskih priprav slovenske mladinske reprezentance v Vipavi, kjer so se z drugimi ekipami izpopolnjevale v različnih gasilskih veščinah in tekmovalnih disciplinah. Dobrodošle so bile simula- cije tekmovanj, kjer so lahko preizkusile svoje sposobnosti v realnih pogojih. Spremlja- li so jih sodniki, mentorji in vodstvo reprezentance. Od zlata minilo več kot 20 let Pod okriljem PGD Andraž nad Polzelo sicer tekmuje pet mladinskih skupin. Dve se- stavljajo pionirke, eno pionir- ji (od 6 do 11 let), poleg mla- dink so dejavni še mladinci, ki so na letošnjem izbranem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije osvojili 7. mesto. Vseh skupaj je dejavnih 60 otrok, za katere skrbi devet mentorjev. Mladinke PGD Andraž nad Polzelo so na mladinski gasil- ski olimpijadi, ki jo vsaki dve leti organizira mednarodna gasilska organizacija CTIF, si- cer nastopile že večkrat. Olim- pijado je pred dvema letoma v Celju gostila Gasilska zveza Slovenije, pri organizaciji so takrat sodelovali tudi člani Gasilske zveze Žalec. Andra- žanske mladinke iz žalske gasilske zveze so tedaj nasto- pile tudi v Celju, leta 2019 so tekmovale v švicarskem Mar- tignyju, leta 2017 so na 21. mladinski gasilski olimpijadi v avstrijskem Beljaku dose- gle tretje mesto. Leta 2005 so nastopile tudi v Varaždinu na Hrvaškem. Do zdaj največji uspeh so zabeležile leta 2003, ko so na olimpijskih igrah v Kapfenbergu v Avstriji postale olimpijske prvakinje. Foto: arhiv PGD Andraž nad Polzelo Mladinke z mentorjema pred odhodom v Italijo Gasilke so na olimpijadi spodbujali številni slovenski navijači. Vse ekipe, ki letos tekmujejo pod okriljem PGD Andraž nad Polzelo. Pred olimpij- skim ognjem na olimpijadi Po večurni vožnji z olimpijade so bile mladinke ponovno v svojem domačem kraju. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 4 1, 10. oktober 2024 V GASILSKI UNIFORMI Mlade Andražanke ponosno zastopajo svoj kraj Nadebudne gasilke osvajajo uspehe V majhnem kraju Andraž nad Polzelo mlade gasilke že 20 let sodijo v sam svetovni gasilski vrh. Mladinke, stare od 12 do 16 let, s svojo srčnostjo, predanostjo in z vztrajnostjo nizajo številne uspehe. Letos so si tako ponovno prislužile vozovnico za mednarodno gasilsko mladinsko olimpijado, ki je bila poleti v italijanskem Trentinu. Tam so osvojile zavidljivo 10. mesto in Andraž nad Polzelo ponovno uvr- stile v vrh svetovne gasilske elite. SINTIJA JURIČ Priprave na tako pomem- ben dogodek, kot je gasilska mladinska olimpijada, po be- sedah predsednice mladinske komisije pri PGD Andraž nad Polzelo Lidije Krk trajajo kar nekaj časa. Mlade gasilke so si vozovnico za gasilsko olimpijado »pritekmovale« na aprilskem izbirnem tekmova- nju Gasilske zveze Slovenije, kjer so dosegle 2. mesto. Pri- pravljenost so nato morale nadgrajevati do julijskega olimpijskega nastopa, kjer so barve Slovenije zastopali še mladinke iz PGD Zbilje in mladinci iz PGD Zgornjega »Ko si enkrat v gasilskih vodah, to postane tvoj način življenja,« pravi Lidija Krk iz PGD Andraž nad Polzelo. Lidija Krk: »Še posebej stisnemo zobe zadnji mesec pred preizkušnjo, ko marsikdo na stranski tir postavi druge popoldanske interesne dejavnosti, četudi so plačljive, in se vestno pripravlja na tekmo.« Olimpijsko mladinsko ekipo so pod mentorstvom Davida Krka in Iztoka Drobeža sestavljale Taja Pajenk, Neli Stankovič, Judita Kužnik, Pia Maria Satler, Patricija Krk, Ema Stankovič, Sara Glušič, Tinkara Krk, Ana Brunšek, Anja Kužnik in Ela Robek. Tuhinja ter iz PGD Drenov Grič – Lesno Brdo. Za najboljša mesta se je na olimpijadi potegovalo kar 58 gasilskih enot, ki so se pome- rile v vaji z ovirami in v šta- feti na 400 metrov z ovirami. Mlade Andražanke so tako ponovno nastopile ob boku gasilskih velesil, kot so Av- strija, Češka, Hrvaška, Italija in Poljska, kjer so se s hitrim štafetnim časom, a z majhno napako pri vaji z ovirami vse- eno uvrstile med najboljših deset ekip. Gasilstvo je način življenja Da gasilstvo v Andražu nad Polzelo »živi« in da tam niče- sar ne prepuščajo naključju, dokazuje tudi njihov način dela. Mlade krajane namreč skušajo čim prej povabiti k sodelovanju v prostovoljnem gasilskem društvu. »Ko si enkrat v gasilskih vodah, to postane tvoj način življenja,« pove Lidija Krk. »Pred večjimi tekmovanji imamo vaje vsaka dva dni. Še posebej stisne- mo zobe zadnji mesec pred preizkušnjo, ko marsikdo na stranski tir postavi druge popoldanske interesne dejav- nosti, četudi so plačljive, in se vestno pripravlja na tekmo.« Omenila je še, da so se mladinke med pripravami na olimpijado med drugim udeležile intenzivnih sku- pinskih priprav slovenske mladinske reprezentance v Vipavi, kjer so se z drugimi ekipami izpopolnjevale v različnih gasilskih veščinah in tekmovalnih disciplinah. Dobrodošle so bile simula- cije tekmovanj, kjer so lahko preizkusile svoje sposobnosti v realnih pogojih. Spremlja- li so jih sodniki, mentorji in vodstvo reprezentance. Od zlata minilo več kot 20 let Pod okriljem PGD Andraž nad Polzelo sicer tekmuje pet mladinskih skupin. Dve se- stavljajo pionirke, eno pionir- ji (od 6 do 11 let), poleg mla- dink so dejavni še mladinci, ki so na letošnjem izbranem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije osvojili 7. mesto. Vseh skupaj je dejavnih 60 otrok, za katere skrbi devet mentorjev. Mladinke PGD Andraž nad Polzelo so na mladinski gasil- ski olimpijadi, ki jo vsaki dve leti organizira mednarodna gasilska organizacija CTIF, si- cer nastopile že večkrat. Olim- pijado je pred dvema letoma v Celju gostila Gasilska zveza Slovenije, pri organizaciji so takrat sodelovali tudi člani Gasilske zveze Žalec. Andra- žanske mladinke iz žalske gasilske zveze so tedaj nasto- pile tudi v Celju, leta 2019 so tekmovale v švicarskem Mar- tignyju, leta 2017 so na 21. mladinski gasilski olimpijadi v avstrijskem Beljaku dose- gle tretje mesto. Leta 2005 so nastopile tudi v Varaždinu na Hrvaškem. Do zdaj največji uspeh so zabeležile leta 2003, ko so na olimpijskih igrah v Kapfenbergu v Avstriji postale olimpijske prvakinje. Foto: arhiv PGD Andraž nad Polzelo Mladinke z mentorjema pred odhodom v Italijo Gasilke so na olimpijadi spodbujali številni slovenski navijači. Vse ekipe, ki letos tekmujejo pod okriljem PGD Andraž nad Polzelo. Pred olimpij- skim ognjem na olimpijadi Po večurni vožnji z olimpijade so bile mladinke ponovno v svojem domačem kraju. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 4 1, 10. oktober 2024 BRALCI POROČEVALCI Ni izgovora, tudi ti zmoreš Žalska Nikolaja dobro obrodila Člani Društva savinjskih vinogradnikov so v petek, 27. septembra, na čelu s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom že 17 . opravili trgatev Nikolaje, potomke najstarejše trte iz Maribora, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Trgatev je bila že drugo leto na dan turizma. Zato so se na prizorišču pred obrambnim stolpom v Žalcu zbrala in s svojo dejavnostjo predstavila turistična društva iz občine Žalec. Vse udeležence je pozdravil župan Janko Kos in jim čestital za odlično predstavitev. Udeležence je pozdravil tudi predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvester Marič. Voditeljica Neža Zagoričnik je predstavila vse udeležence, povedala nekaj o trti Nikolaji in obrambnem stolpu, pred katerim raste. Omenila je več obletnic, in sicer 20-letnico po- saditve potomke najstarejše trte na svetu Nikolaje, 30-letnico delovanja Društva savinjskih vinogradnikov in 500-letnico od postavitve obrambnega stolpa. Nato so udeleženci ob zvokih harmonikarja Tima Vasleta opravili trgatev Nikolaje, ki je kljub slabi letini zelo bogato obrodila. Grozdov so našteli malo manj kot sto, a tudi dozorelost grozdja je bila zavidljiva. Izjemen pomen društev Sledila je predstavitev številnih društev, ki so združena v Zvezi turističnih društev Občine Žalec. To so Društvo savinj- skih vinogradnikov, Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec, TD Galicija, TD Šempeter, TD Vrbje, TD Poni- kva, TD Petrovče, TD Griže, Turistično-olepševalno društvo Lipa Gotovlje, Turistično-kulturno društvo Levec, Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, Združenje hmeljarjev Slovenije. Člani teh društev pomagajo pri orga- nizaciji in izvedbi dogodkov, vodenih ogledov, delavnic in kulturnih prireditev. Pomembno je tudi njihovo prizadevanje za izobraževanje in osveščanje javnosti o trajnostnem turizmu ter varovanju naravne in kulturne dediščine. Tudi zato se je zveza odločila, da bo letošnji svetovni dan turizma imel slogan Turizem z dušo: ohranjamo, varujemo, spoštujemo Savinjsko dolino. »Izbrali smo ga, da bi poudarili trajnostni in odgovorni turizem. Poudarek je na ohranjanju naravne in kulturne dediščine Savinjske doline, kar vključuje zaščito naravnih virov, zgodovinskih znamenitosti, dediščine in lokalnih tradicij,« je povedala Petra Žagar, predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec. Dodala je, kako po- membni so varovanje okolja in narave, zmanjševanje negativ- nih vplivov turizma na okolje, spodbujanje ekoloških praks in trajnostnih načinov potovanja. »Vse se začne pri spoštovanju lokalne skupnosti, kulture in načina življenja v kraju ter pri povezovanju tako prostovoljnih društev kot drugih zavodov in organizacij v kraju. Le skupaj bomo dosegli, da bo naša Savinjska dolina postala pomembna in nepogrešljiva desti- nacija vsakega turista,« je še povedala Žagarjeva. TT Male sive celice pri učencih »v odlični formi« Torta za praznovanje obletnice mesta V petek, 20. septembra, je Velenje praznovalo 65 let od uradnega odprtja mestnega središča. Prireditev je imela čudovit kulturni program, ki so ga pripravila lokalna društva. Krajani so uživali v raznovrstnih nastopih, dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje pa so poskrbeli za kulinarično razvajanje. Razdelili so 650 rudarskih nabodal in veliko praznično torto, ki jo je slovesno razrezal župan MOV Peter Dermol. MARIJANA NOVAK Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje je 25. sep- tembra na celjskem Starem gradu pripravila prireditev Ni izgovora, tudi ti zmoreš. Že tradicionalno so se poklonili vsem najuspešnejšim dijakom, ki so preteklo šolsko leto končali šolanje. Vpisali so jih v zlato knjigo. Dijake je nagovoril eden od zlatih maturan- tov in jih skušal motivirati ter opomniti na to, kako pomembno je imeti v življenju cilje. skem letu. Spomnimo, da so dijaki z mentorjem Matejem Vebrom postali svetovni prva- ki v robotiki, v šoli pa je na- stal najbolj gledan slovenski film leta 2024 Šepet metulja. Ravnateljica omenjene šole Simona Črep je poudarila pomen vrednot, zapisanih v kodeksu sožitja, za katere se včasih zdi, da izgublja- jo mesto v naši družbi. Gre predvsem za sprejemanje in spoštovanje drug drugega. MATEJA ZORKO PAVŠAR Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije le- tos praznuje 65. obletnico, zato je bila prireditev preplet preteklosti in sedanjosti. Na prireditvi sta nastopila nek- danja dijaka Vid Palčnik, ki je zdaj študent ter pevec Kle- men Finkšt s svojim Smooth bandom. Dijaki prvih letnikov so podpisali tudi kodeks so- žitja ter se tako zavezali k spoštovanju desetih pravil spoštljivega in vključujočega vedenja. Gost prireditve je bil pod- župan Mestne občine Celje Samo Seničar, ki je izpostavil največje dosežke dijakov in učiteljev šole v preteklem šol- Osnovno šolo Frana Kranj- ca, ki to šolsko leto praznuje častitljivih 70 let, odlikuje vrsta nazivov. Ponosni smo, da smo kulturna, Unescova, strpna, zdrava in ekošola, kar pridno upravičujejo naši učenci. V ekokvizu so učen- ci preteklo leto na regijskem tekmovanju osvojili prvo me- sto in drugo mesto v držav- nem delu tekmovanja. Praznuje tudi televizijska mladinska oddaja Male sive ce- lice, v kateri našo šolo uspešno zastopajo učenci 7 ., 8. in 9. ra- zreda. V sredo, 11. septembra, je bil pisni del predtekmova- nja Male sive celice, v katerem sta iz naše šole tekmovali dve ekipi. Na naslednjo raven pred- tekmovanja se je uvrstila ekipa učencev naše šole, ki je zbrala v pisnem delu več točk. Ekipi, ki jo sestavljajo učenci Ani Jug (7. b), Jaka Felc (8. a) in Žiga Krajnik (9. a), se je torej uspelo uvrstiti med osem najboljših ekip v celjski regiji. V sredo, 18. septembra, je sledil ustni del predtekmovanja v OŠ Fra- nja Malgaja Šentjur. Naša eki- pa je tekmovala z ekipo iz OŠ Kozje, jo premagala in se tako uvrstila v studijski del tekmo- vanja, kamor se uvrstijo le štiri ekipe. Od prijavljenih 326 ekip se v studiu pomeri le 32 ekip. Našo ekipo iz OŠ Frana Kranj- ca Celje čaka velik izziv in naše učence boste lahko spremljali in zanje stiskali pesti pred ma- limi zasloni v decembru. Ponosni na učence stiskamo pesti zanje. MARUŠA HORJAK in NINA MIKLAVŽINA V Šmarju pri Jelšah od maja sprejemajo turiste in druge goste v prenovljenem Ticu v Skazovi hiši, del katere je tudi stalna krajevna razstava o Francu Skazi in novejši zgodo- vini Šmarja pri Jelšah. Novi prostori so odlično obiskani, k čemur pripomore tudi to, da je obisk brezplačen v sklopu delovnega časa Tica oz. po dogovoru. Dan odprtih vrat Skazove hiše torica razstave Mateja Žagar je obiskovalce popeljala skozi Skazovo krajevno razstavo, kjer smo spoznali, kdo je bil Franc Skaza in kako je bilo videti življenje v Šmarju v 19. stoletju. V Skazovi hiši je tudi RKS – Območno združenje Šmar- je pri Jelšah, kjer so se otroci srečali s prvo pomočjo in polni zanimivih vtisov odšli v vrtec oz. šolo. S takšnimi dogodki Zavod TŠM Šmarje pri Jelšah v so- delovanju s Knjižnico Šmarje pri Jelšah in RKS – Območnim združenjem Šmarje pri Jelšah želi mlade navajati na lokalne znamenitosti in jih na nefor- malen način izobraževati ter osveščati o domačem kraju. GREGOR KRAJNC ci iz Vrtca Šmarje pri Jelšah in nekoliko kasneje še otroci tretjih razredov OŠ Šmarje pri Jelšah. Ogledali so si čudovite sten- ske poslikave v veži in digi- talno mizo, virtualno so tudi prekolesarili bližnje kraje. Av- Čeprav ni še niti leto od od- prtja, je bil v torek, 1. oktobra, dan odprtih vrat Skazove hiše. Že zjutraj so jo obiskali otro- Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 4 1, 10. oktober 2024 BRALCI POROČEVALCI Ni izgovora, tudi ti zmoreš Žalska Nikolaja dobro obrodila Člani Društva savinjskih vinogradnikov so v petek, 27. septembra, na čelu s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom že 17 . opravili trgatev Nikolaje, potomke najstarejše trte iz Maribora, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Trgatev je bila že drugo leto na dan turizma. Zato so se na prizorišču pred obrambnim stolpom v Žalcu zbrala in s svojo dejavnostjo predstavila turistična društva iz občine Žalec. Vse udeležence je pozdravil župan Janko Kos in jim čestital za odlično predstavitev. Udeležence je pozdravil tudi predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvester Marič. Voditeljica Neža Zagoričnik je predstavila vse udeležence, povedala nekaj o trti Nikolaji in obrambnem stolpu, pred katerim raste. Omenila je več obletnic, in sicer 20-letnico po- saditve potomke najstarejše trte na svetu Nikolaje, 30-letnico delovanja Društva savinjskih vinogradnikov in 500-letnico od postavitve obrambnega stolpa. Nato so udeleženci ob zvokih harmonikarja Tima Vasleta opravili trgatev Nikolaje, ki je kljub slabi letini zelo bogato obrodila. Grozdov so našteli malo manj kot sto, a tudi dozorelost grozdja je bila zavidljiva. Izjemen pomen društev Sledila je predstavitev številnih društev, ki so združena v Zvezi turističnih društev Občine Žalec. To so Društvo savinj- skih vinogradnikov, Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec, TD Galicija, TD Šempeter, TD Vrbje, TD Poni- kva, TD Petrovče, TD Griže, Turistično-olepševalno društvo Lipa Gotovlje, Turistično-kulturno društvo Levec, Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, Združenje hmeljarjev Slovenije. Člani teh društev pomagajo pri orga- nizaciji in izvedbi dogodkov, vodenih ogledov, delavnic in kulturnih prireditev. Pomembno je tudi njihovo prizadevanje za izobraževanje in osveščanje javnosti o trajnostnem turizmu ter varovanju naravne in kulturne dediščine. Tudi zato se je zveza odločila, da bo letošnji svetovni dan turizma imel slogan Turizem z dušo: ohranjamo, varujemo, spoštujemo Savinjsko dolino. »Izbrali smo ga, da bi poudarili trajnostni in odgovorni turizem. Poudarek je na ohranjanju naravne in kulturne dediščine Savinjske doline, kar vključuje zaščito naravnih virov, zgodovinskih znamenitosti, dediščine in lokalnih tradicij,« je povedala Petra Žagar, predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec. Dodala je, kako po- membni so varovanje okolja in narave, zmanjševanje negativ- nih vplivov turizma na okolje, spodbujanje ekoloških praks in trajnostnih načinov potovanja. »Vse se začne pri spoštovanju lokalne skupnosti, kulture in načina življenja v kraju ter pri povezovanju tako prostovoljnih društev kot drugih zavodov in organizacij v kraju. Le skupaj bomo dosegli, da bo naša Savinjska dolina postala pomembna in nepogrešljiva desti- nacija vsakega turista,« je še povedala Žagarjeva. TT Male sive celice pri učencih »v odlični formi« Torta za praznovanje obletnice mesta V petek, 20. septembra, je Velenje praznovalo 65 let od uradnega odprtja mestnega središča. Prireditev je imela čudovit kulturni program, ki so ga pripravila lokalna društva. Krajani so uživali v raznovrstnih nastopih, dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje pa so poskrbeli za kulinarično razvajanje. Razdelili so 650 rudarskih nabodal in veliko praznično torto, ki jo je slovesno razrezal župan MOV Peter Dermol. MARIJANA NOVAK Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje je 25. sep- tembra na celjskem Starem gradu pripravila prireditev Ni izgovora, tudi ti zmoreš. Že tradicionalno so se poklonili vsem najuspešnejšim dijakom, ki so preteklo šolsko leto končali šolanje. Vpisali so jih v zlato knjigo. Dijake je nagovoril eden od zlatih maturan- tov in jih skušal motivirati ter opomniti na to, kako pomembno je imeti v življenju cilje. skem letu. Spomnimo, da so dijaki z mentorjem Matejem Vebrom postali svetovni prva- ki v robotiki, v šoli pa je na- stal najbolj gledan slovenski film leta 2024 Šepet metulja. Ravnateljica omenjene šole Simona Črep je poudarila pomen vrednot, zapisanih v kodeksu sožitja, za katere se včasih zdi, da izgublja- jo mesto v naši družbi. Gre predvsem za sprejemanje in spoštovanje drug drugega. MATEJA ZORKO PAVŠAR Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije le- tos praznuje 65. obletnico, zato je bila prireditev preplet preteklosti in sedanjosti. Na prireditvi sta nastopila nek- danja dijaka Vid Palčnik, ki je zdaj študent ter pevec Kle- men Finkšt s svojim Smooth bandom. Dijaki prvih letnikov so podpisali tudi kodeks so- žitja ter se tako zavezali k spoštovanju desetih pravil spoštljivega in vključujočega vedenja. Gost prireditve je bil pod- župan Mestne občine Celje Samo Seničar, ki je izpostavil največje dosežke dijakov in učiteljev šole v preteklem šol- Osnovno šolo Frana Kranj- ca, ki to šolsko leto praznuje častitljivih 70 let, odlikuje vrsta nazivov. Ponosni smo, da smo kulturna, Unescova, strpna, zdrava in ekošola, kar pridno upravičujejo naši učenci. V ekokvizu so učen- ci preteklo leto na regijskem tekmovanju osvojili prvo me- sto in drugo mesto v držav- nem delu tekmovanja. Praznuje tudi televizijska mladinska oddaja Male sive ce- lice, v kateri našo šolo uspešno zastopajo učenci 7 ., 8. in 9. ra- zreda. V sredo, 11. septembra, je bil pisni del predtekmova- nja Male sive celice, v katerem sta iz naše šole tekmovali dve ekipi. Na naslednjo raven pred- tekmovanja se je uvrstila ekipa učencev naše šole, ki je zbrala v pisnem delu več točk. Ekipi, ki jo sestavljajo učenci Ani Jug (7. b), Jaka Felc (8. a) in Žiga Krajnik (9. a), se je torej uspelo uvrstiti med osem najboljših ekip v celjski regiji. V sredo, 18. septembra, je sledil ustni del predtekmovanja v OŠ Fra- nja Malgaja Šentjur. Naša eki- pa je tekmovala z ekipo iz OŠ Kozje, jo premagala in se tako uvrstila v studijski del tekmo- vanja, kamor se uvrstijo le štiri ekipe. Od prijavljenih 326 ekip se v studiu pomeri le 32 ekip. Našo ekipo iz OŠ Frana Kranj- ca Celje čaka velik izziv in naše učence boste lahko spremljali in zanje stiskali pesti pred ma- limi zasloni v decembru. Ponosni na učence stiskamo pesti zanje. MARUŠA HORJAK in NINA MIKLAVŽINA V Šmarju pri Jelšah od maja sprejemajo turiste in druge goste v prenovljenem Ticu v Skazovi hiši, del katere je tudi stalna krajevna razstava o Francu Skazi in novejši zgodo- vini Šmarja pri Jelšah. Novi prostori so odlično obiskani, k čemur pripomore tudi to, da je obisk brezplačen v sklopu delovnega časa Tica oz. po dogovoru. Dan odprtih vrat Skazove hiše torica razstave Mateja Žagar je obiskovalce popeljala skozi Skazovo krajevno razstavo, kjer smo spoznali, kdo je bil Franc Skaza in kako je bilo videti življenje v Šmarju v 19. stoletju. V Skazovi hiši je tudi RKS – Območno združenje Šmar- je pri Jelšah, kjer so se otroci srečali s prvo pomočjo in polni zanimivih vtisov odšli v vrtec oz. šolo. S takšnimi dogodki Zavod TŠM Šmarje pri Jelšah v so- delovanju s Knjižnico Šmarje pri Jelšah in RKS – Območnim združenjem Šmarje pri Jelšah želi mlade navajati na lokalne znamenitosti in jih na nefor- malen način izobraževati ter osveščati o domačem kraju. GREGOR KRAJNC ci iz Vrtca Šmarje pri Jelšah in nekoliko kasneje še otroci tretjih razredov OŠ Šmarje pri Jelšah. Ogledali so si čudovite sten- ske poslikave v veži in digi- talno mizo, virtualno so tudi prekolesarili bližnje kraje. Av- Čeprav ni še niti leto od od- prtja, je bil v torek, 1. oktobra, dan odprtih vrat Skazove hiše. Že zjutraj so jo obiskali otro- Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 4 1, 10. oktober 2024 BRALCI POROČEVALCI Jesenski nogometni turnir V Salezijanskem mladin- skem centru Celje se trudi- mo, da bi otrokom in mladim poleg tradicionalnih progra- mov, kot sta zimski in pole- tni oratorij med zimskimi in poletnimi počitnicami, tudi med šolskim letom ponudili pestro paleto različnih dejav- nosti. Želimo si, da bi otroke in mlade spodbudili h giba- nju in da bi zapravili manj časa pred mobilnimi telefoni in drugimi zasloni. Tako smo po uspešnem lanskem turnirju tudi letos septembra organizirali jesen- ski nogometni turnir, kjer so se za pokal bojevale štiri eki- pe prihodnjih uspešnih no- gometašev. Enkrat tedensko so tako igrišče zavzeli nogo- metaši, ki so ves teden kovali takšne in drugačne taktike, kako premagati nasprotnika in se uvrstiti v fi nale. Tekme so bile v duhu pošte- ne igre, saj želimo otrokom in mladim pokazati, da je šport lepši brez nasilja oziroma agresije. Po napeti tekmi za prvo mesto so zmagovalci turnirja in ponosni lastniki pokala postali člani ekipe NK Šampion. Vodstvo mladinskega cen- tra že razmišlja o novih špor- tnih turnirjih, ki bodo do- stopni vsem. Poleg športnih turnirjev se začenja nova sezona dejavnosti, imeno- vana Veseli ponedeljek, kjer bodo otroci in mladi skupaj ustvarjali umetniške izdelke, se preizkusili v kuhanju in skupaj pripravljali različne jedi. KLEMENTINA FIDLER Goba velikanka Šentjurčan Svit Čater se je pred dnevi s svojim očetom Martinom od- pravil na sprehod v gozd. Razveselil se je gobe dežnikarice velikanke. Dežnikarica, ki je tehtata 365 gra- mov, je imela premer klobuka 29 cen- timetrov. Družini Čater je zagotovo teknila kot okusen obrok. TS Gimnazija Celje – Center je s partnerji iz Finske in Nem- čije uspešno končala tretji del mednarodnega projek- ta Gibanje in prostovoljstvo za vse življenje, ki ga vodi Šolski center Valkeakoski na Finskem. Cilja projekta sta bila spodbujanje telesne dejavnosti in prostovoljnega dela kot načinov za izboljša- nje fi zičnega in psihičnega zdravja. Poleg fi nskega par- tnerja je v projektu sodelo- vala tudi Poklicna šola Frie- drich List iz Hamma. Cilji projekta so bili poveča- ti motivacijo za vseživljenjsko telesno dejavnost, spodbu- jati prostovoljstvo in razviti digitalne kompetence, ki bi pripomogle k širjenju pri- dobljenih izkušenj. Projekt je vključeval mednarodno sodelovanje, organizacijo športnih dogodkov, izmenja- vo praks in krepitev socialnih ter medkulturnih kompetenc. Za Gimnazijo Celje – Center so tovrstni projekti izjemnega pomena, saj dijakom in učite- ljem omogočajo širitev obzo- rij, pridobivanje izkušenj ter razvoj globalne miselnosti. Sodelovanje v takšnih pro- jektih spodbuja medkulturni dialog, povezovanje z vrstni- ki in s strokovnjaki iz tujine ter osebni in strokovni razvoj udeležencev. Koordinatorica projekta je bila Metka Krajnc Sevšek, pri izvedbi sta sode- lovali še Tina Bradeško in Barbara Arlič Kerstein. Eki- po dijakov so sestavljali Bor Golob, Hana Boj, Taja Kotnik, Ema Lesjak, Taja Križman Ve- cej in Ajda Ramšak. Številne dejavnosti Med obiskom dijakov in profesorjev v Celju so ude- leženci sodelovali v številnih dejavnostih, vključno s pro- stovoljstvom in športnimi dogodki, kar je poudarilo pomembnost gibanja in ak- tivnega državljanstva. Sode- lujoči so imeli 23. septembra na Gimnaziji Celje – Center predstavitev šole in lokalnih prostovoljskih dejavnosti. Udeleženci so sodelovali pri teambuildingu, športnih dejavnostih in skupnih pro- jektih. Sledili so številni izleti in dejavnosti: izlet v Velenje in Šoštanj, ogled Muzeja pre- mogovništva Slovenije ter dejavnosti z lokalnimi gasil- ci, pohod na Stari grad Celje in obisk NK Z’dežele ter RK Pivovarna Laško, kjer so ude- ležence pozdravili podžupan Samo Seničar, vodja prosto- voljcev Dragana Jusupović in direktor kluba Miro Benicky. Projekt se je končal 27 . sep- tembra s podelitvijo potrdil in pozitivnimi vtisi o uspe- šno končanem tednu. Stkala so se nova prijateljstva, pri- dobljene so bile dragocene izkušnje, mnogi udeleženci so se vključili v prostovoljno delo. V šoli deluje tudi krožek Dobrodelne roke, ki ga vodi profesorica Metka Krajnc Sevšek, trenutno iščejo pro- stovoljce za sodelovanje z RK Pivovarna Laško. METKA KRAJNC SEVŠEK Sprejeli nove dijake gastronomskih programov V Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje smo v torek, 24. septembra, slavnostno medse sprejeli dijake prvih letnikov programov pomočnik v biotehniki in oskrbi, gastro- nomske in hotelske storitve ter gastronomija in turizem, smer gastronomija. Nagovorila jih je ravnateljica Helena Zupanc, dijaki višjih letnikov pa so jim pripravili kulinarično pogostitev. Dogodek so zaznamovali tudi gostje, med njimi nekdanji dijaki, zdaj uspešni gastronomi, ter predstavnika Združenja Škmer, ki po- vezuje kuharje Mediterana in evropskih regij, gospa Alma Harasić Bremec in gospod Željko Neven Bremec. Ambasador omenjenega združenja za Slovenijo gospod Dušan Veršec, je poudaril pomen gastronomskih poklicev na trgu dela ter izpostavil povezavo med gastronomijo in turizmom kot pomembnima panogama v Sloveniji. Ustvarjalni duh je prežemal dogodek z željo, da bi dijake nav- dušili za nadaljnje izobraževanje in poklicno pot v gastronomiji. SIMONA POMPE Podelitev nemških jezikovnih diplom V Ekonomski šoli Celje smo ob evropskem dnevu jezikov, ki ga obeležujemo 26. septembra, podelili nem- ške jezikovne diplome De- utsches Sprachdiplom Pro I. S tem mednarodno prizna- nim certifi katom, ki ga pode- ljuje Konferenca ministrstva za kulturo ZR Nemčije, dijaki dokazujejo znanje nemščine na strokovnem področju. Koristno ga lahko uporabijo pri iskanju zaposlitve, imajo pa tudi možnost opraviti di- plomo na drugi stopnji, ki je potrebna za študij na nem- ško govorečih univerzah. Ravnateljica Marjeta Nosan in mentorica priprave na nemško jezikovno diplomo Tatjana Ivšek sta potrdilo o znanju nemščine na stopnji A2 podelili dijakinjam obeh oddelkov 4. letnika programa ekonomska gimnazija, in si- cer Maji Ofentavšek, Evi Selič, Branki Jelača, Merimi T urkić, Žani Gaberšek in Nini Benić. MAJA JERIČ RAZINGER Gibanje in prostovoljstvo za vse življenje Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 4 1, 10. oktober 2024 AKTUALNA PONUDBA Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca oktobra 2024! 03 490 03 36 www.zniders.com Nova trgovina Svet posode je svoja vrata odprla letos poleti na Ipavčevi ulici 21 v Celju. Je novo stičišče za vse ljubitelje kuhanja in kakovostne kuhinjske opreme. Trgovina prinaša raznolikost ponudbe posode vseh vrst – od klasične emajlirane posode do sodobnih kuhinjskih pripomočkov, ki združujejo tradicijo in sodobne smernice. Svet posode ni le trgovina, temveč prostor, kjer se prepletajo bogata kulinarična dediščina in sodobni pristopi. Obiskovalci lahko na enem mestu odkrijejo širok izbor kakovostnih izdel- kov, primernih za kuhanje, pečenje, praženje, dušenje in druge kulinarične podvige. Podjetje je na slovenskem trgu prisotno že 30 let. Prijazno osebje z veseljem pomaga pri izbiri najbolj primernih izdelkov za vaše potrebe. Zakaj izbrati emajlirano posodo? Emajlirana posoda se vrača kot ena najboljših izbir za sodobno kuhinjo. Izdelana je iz naravnih materialov brez škodljivih kemi- kalij, kar zagotavlja zdravo in varno pripravo hrane. Gladek in neporozen površinski sloj preprečuje vpijanje okusov in vonjav, zato jedi ohranijo pristen okus. Emajl je tudi izjemno odporen na praske in visokotemperaturne spremembe, kar pomeni, da je posoda trpežna in ob skrbni rabi lahko služi več generacijam. Poleg uporabnosti je emajlirana posoda znana po svoji estet- ski vrednosti. Na voljo je v različnih barvah in vzorcih, ki lahko po- pestrijo vsako kuhinjo ter ji dodajo pridih elegance in nostalgije. Izbira emajlirane posode je tudi okolju prijazna odločitev, saj je izdelana iz trajnostnih materialov in ima dolgo življenjsko dobo. Rdeči emajl in bele pike – ikona domače kuhinje Med ponudbo Sveta posode izstopa legendarna rdeča emaj- lirana posoda z belimi pikami, ki je že mnogo generacij zaščitni znak domačih kuhinj. Ta klasični vzorec prinaša pridih nostal- gije in domačnosti ter združuje estetsko vrednost z izjemno uporabnostjo. Rdeča posoda z belimi pikami izvira iz sredine 20. stoletja in je postala sinonim za domačnost in toplino. Njena živahna barva simbolizira veselje do kuhanja in družinskega življenja, bele pike dodajo pridih igrivosti in tradicije. Poleg loncev in ponev so na voljo tudi skodelice, džezve, peka- či in drugi pripomočki s tem prepoznavnim vzorcem. Ta posoda ni le lepa na pogled, ampak tudi izjemno praktična. Emajlirana površina omogoča preprosto čiščenje, odporna je na praske in primerna za vse vrste kuhališč, vključno z indukcijo. Z izbiro rdeče posode z belimi pikami v svojo kuhinjo vnesete kanček tradicije in veselja. Popestri lahko tako klasične kot so- dobne kuhinje ter služi kot čudovit okrasni element. Ta posoda je tudi odlično darilo za ljubitelje kuhanja, ki cenijo kakovost in tradicijo. Izdelana je iz visokokakovostnih materialov, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo. Ob skrbni rabi ta posoda služi več ge- neracijam, kar jo naredi okolju prijazno. Zakaj vlagati v kakovostno posodo? Kakovostna posoda je ključna za uspešno kuhanje. Omogo- ča enakomerno porazdelitev toplote, kar pripomore k boljšim rezultatom in okusnejšim jedem. V Svetu posode boste našli širok izbor posode iz različnih materialov, primernih za vse vrste kuhališč. Ne glede na to, ali ste začetnik v kuhinji ali izkušen kuhar, boste našli izdelke, ki ustrezajo vašim potrebam in željam. Naložba v kakovostno posodo prinaša dolgoročne koristi. Ne le da bo posoda zdržala dlje, tudi priprava hrane bo lažja in bolj prije- tna. Kakovostna posoda je varna za uporabo, ne vsebuje škodljivih snovi in pripomore k bolj zdravemu načinu kuhanja. Cuckoo Cups: Srčna blagovna znamka v Svetu posode V trgovini Svet posode je poseben kotiček namenjen srčni slo- venski blagovni znamki Cuckoo Cups (www.cuckoo.si), ki se s svo- jimi edinstvenimi izdelki vrača v domače okolje. Po zaprtju prilju- bljenega Kukušnjaka se blagovna znamka Cuckoo Cups ponovno predstavlja ljubiteljem kakovostnih emajliranih izdelkov v Celju. Očarljivi emajlirani in leseni izdelki omenjene blagovne znamke, oblikovani v Sloveniji, bodo s čudovitim »cuckoo« oblikovanjem prebudili nostalgijo ter spomine na taborniške ognje, družinske piknike in babico, ki je ob jutrih sedela ob krušni peči s skodelico žitne kave v roki. Blagovna znamka Cuckoo Cups je znana po izvirnih, trajnostnih izdelkih, izdelanih z ljubeznijo in s kreativno energijo. Vsak potisk na izdelkih je ročno ustvarjen in odraža srčnost ter iskrenost ustvar- jalcev. Posebnosti ponudbe Med izdelki še posebej izstopajo ročno izdelane lesene deske »Jejte, jejte, bom še narezal/-a«. Te deske niso le praktičen kuhinjski pripomoček, temveč tudi čudovit dodatek, ki s hudomušnim napisom in z naravnim videzom popestri vsak dom. V ponudbi Cuckoo Cups boste našli tudi emajlirane lončke, džezve, krožnike, skledice, cedila, lonce, kuhalnice in mnogo drugega. Izdelani so iz kakovostnih in zdravju neškodljivih ma- terialov, ob skrbni rabi bodo z zabavnimi napisi in gra kami razveseljevali tudi prihodnje generacije. Personalizacija izdelkov Cuckoo Cups ponuja možnost personalizacije izdelkov z večnim potiskom, ki ne zbledi. Tako lahko svojim najdražjim podarite edinstveno in osebno darilo, ki bo ohranjalo posebne trenutke. VABLJENI v SVET POSODE. www.svetposode.si Ipavčeva ulica 21, Celje (zraven Carglass-a Celje) info@svetposode.si 051 / 207 - 278 pon - pet 7:30 - 15:30 Emajlirana posoda je ena najboljših izbir za sodobno kuhinjo Odkrijte čarobnost emajlirane posode v trgovini Svet posode Celje, mesto z bogato zgodovino in kulturno dediščino, že od nekdaj goji posebno ljubezen do emajlirane posode. Ta simbol kakovosti, trajnosti in estetike povezuje generacije slovenskih gospodinjstev. Emajlirani lonci, džezve in skodelice so prinašali toplino ter nostalgičen pridih preteklosti, spominjajoč na čase, ko so se družine zbirale ob skupnih obrokih in delile svoje zgodbe. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 4 1, 10. oktober 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. AlBuM S CEljSKEGA Celjski mestni park, 1930–40 Fotografija prikazuje kostanjev drevored v mestnem parku in brv, ki je povezovala levi in desni breg reke Savinje. V ozadju sta vidna del Stare grofije in zvonik cerkve sv. Danijela. Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografijo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini. Mestni park; 1930-40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,5 x 14,9 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 27. Pripravil: Damir Žerič, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Iz zapisnikov Narodne či- talnice na Vranskem · iz zapisnika prve seje občnega zbora za leto 1898, ki je bila 26. novembra 1897 … »Poročilo knjižničarja o stanji knjig in o njegovem delovanji se ni vršilo, tudi o časnikih se je poročilo opustilo, ker je bila ta zde- va itak vsim udom dobro znana. Obravnavani so bili časniki: Slovenec za 5 Fl. (Goldinarjev) »Südst. Post« za 6K (kron) 45 kr (krajcar- jev), »Slovenski narod« za 15 gld (Goldinarjev) 10 kr (krajcarjev), Reichswehr za 5h (helerjev) 20, Domovina za 3h (helerje) 5 kr (krajcar- jev) in Mir.« · III. Odborova seja dne 12. december 1897 V zapisniku te seje je med drugim zapisano: »Izposo- jevanje knjig vrši se vsako nedeljo in v praznikih ob 1 uri do dveh popoldne (s tem se prejšnji sklep o tej stvari razveljavi, in sicer za to, ker bi znala ura od 11h do 12h koga motiti pri obisku isto- časnega cerkvenega opravi- la. Pomočnik knjižničarju se ne imenuje, ker gospod knji- žničar nanj ne reflektuje, vendar nima knjižničar nič proti, ako mu kdo, morebiti gospod Kramar, pri tem delu pomaga.« · Iz zapisnika pri glavnem zborovanju čitalnice dne 28. decembra 1902 … … »knjižničarjevo poroči- lo izostane, ker ni navzočen. Naroči pa se mu, da poda račun o stanju knjižnice, ker za njo je odgovoren le on. Knjige se lepo uredijo, da jih potem prevzame novi knjižničar … … Odbor se precej kon- stituira in sicer sledeče: G. M. Jezovšek, predsednik, g. Jos. Rotner, pred. Name- stnik, č. g. Evald Vračko, tajnik in blagajnik, g. Ivan Jakše, knjižničar. Izmed predlogov sprejme- jo se sledeči: Čitalnica pre- stavi se v poslopje kaplanije, v tako imenovano spraševal- no sobo, da se tudi priprosto ljudstvo zmore čitanja ude- ležiti, zato se temu zniža letnina na 1K. Naročijo se leposlovni listi, več sloven- skih tednikov: Sl. Gospodar. Domovina, Mir, Domoljub, Jež. Društvo podpira Slov. Matico, društvo sv. Mohorja, Slovansko knjižnico. Dru- štvo skrbi tudi za razvedrilo, pospešuje godbo in petje …« · Iz zapisnika pri glavnem zborovanju čitalnice dne 29. decembra 1901 … »Na to je poročal knjižni- čar: V knjižnici je 474 knjig, katerih pa se je letos malo čitalo. Nekoliko je razposo- jenih a ne vrnjenih. Zvona lanskega leta manjka 12. št. Zbor je k temu poročilu pripomnil, naj se knjižničar naprosi, da se vsa knjižnica revidira in manjkajoče knji- ge od posojevalcev iztirja. G. c. kr. svet. J. Rotner opomni, da on da 1 iztis manjkajoče 12. št. »Zvona«, da bode po- polni letnik, kar se še hvale- žnostjo sprejme.« Se nadaljuje. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem (8) Iz zapisnika prve seje občnega zbora za leto 1898, ki je bila 26. novembra 1897. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 4 1, 10. oktober 2024 AKTUALNA PONUDBA Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca oktobra 2024! 03 490 03 36 www.zniders.com Nova trgovina Svet posode je svoja vrata odprla letos poleti na Ipavčevi ulici 21 v Celju. Je novo stičišče za vse ljubitelje kuhanja in kakovostne kuhinjske opreme. Trgovina prinaša raznolikost ponudbe posode vseh vrst – od klasične emajlirane posode do sodobnih kuhinjskih pripomočkov, ki združujejo tradicijo in sodobne smernice. Svet posode ni le trgovina, temveč prostor, kjer se prepletajo bogata kulinarična dediščina in sodobni pristopi. Obiskovalci lahko na enem mestu odkrijejo širok izbor kakovostnih izdel- kov, primernih za kuhanje, pečenje, praženje, dušenje in druge kulinarične podvige. Podjetje je na slovenskem trgu prisotno že 30 let. Prijazno osebje z veseljem pomaga pri izbiri najbolj primernih izdelkov za vaše potrebe. Zakaj izbrati emajlirano posodo? Emajlirana posoda se vrača kot ena najboljših izbir za sodobno kuhinjo. Izdelana je iz naravnih materialov brez škodljivih kemi- kalij, kar zagotavlja zdravo in varno pripravo hrane. Gladek in neporozen površinski sloj preprečuje vpijanje okusov in vonjav, zato jedi ohranijo pristen okus. Emajl je tudi izjemno odporen na praske in visokotemperaturne spremembe, kar pomeni, da je posoda trpežna in ob skrbni rabi lahko služi več generacijam. Poleg uporabnosti je emajlirana posoda znana po svoji estet- ski vrednosti. Na voljo je v različnih barvah in vzorcih, ki lahko po- pestrijo vsako kuhinjo ter ji dodajo pridih elegance in nostalgije. Izbira emajlirane posode je tudi okolju prijazna odločitev, saj je izdelana iz trajnostnih materialov in ima dolgo življenjsko dobo. Rdeči emajl in bele pike – ikona domače kuhinje Med ponudbo Sveta posode izstopa legendarna rdeča emaj- lirana posoda z belimi pikami, ki je že mnogo generacij zaščitni znak domačih kuhinj. Ta klasični vzorec prinaša pridih nostal- gije in domačnosti ter združuje estetsko vrednost z izjemno uporabnostjo. Rdeča posoda z belimi pikami izvira iz sredine 20. stoletja in je postala sinonim za domačnost in toplino. Njena živahna barva simbolizira veselje do kuhanja in družinskega življenja, bele pike dodajo pridih igrivosti in tradicije. Poleg loncev in ponev so na voljo tudi skodelice, džezve, peka- či in drugi pripomočki s tem prepoznavnim vzorcem. Ta posoda ni le lepa na pogled, ampak tudi izjemno praktična. Emajlirana površina omogoča preprosto čiščenje, odporna je na praske in primerna za vse vrste kuhališč, vključno z indukcijo. Z izbiro rdeče posode z belimi pikami v svojo kuhinjo vnesete kanček tradicije in veselja. Popestri lahko tako klasične kot so- dobne kuhinje ter služi kot čudovit okrasni element. Ta posoda je tudi odlično darilo za ljubitelje kuhanja, ki cenijo kakovost in tradicijo. Izdelana je iz visokokakovostnih materialov, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo. Ob skrbni rabi ta posoda služi več ge- neracijam, kar jo naredi okolju prijazno. Zakaj vlagati v kakovostno posodo? Kakovostna posoda je ključna za uspešno kuhanje. Omogo- ča enakomerno porazdelitev toplote, kar pripomore k boljšim rezultatom in okusnejšim jedem. V Svetu posode boste našli širok izbor posode iz različnih materialov, primernih za vse vrste kuhališč. Ne glede na to, ali ste začetnik v kuhinji ali izkušen kuhar, boste našli izdelke, ki ustrezajo vašim potrebam in željam. Naložba v kakovostno posodo prinaša dolgoročne koristi. Ne le da bo posoda zdržala dlje, tudi priprava hrane bo lažja in bolj prije- tna. Kakovostna posoda je varna za uporabo, ne vsebuje škodljivih snovi in pripomore k bolj zdravemu načinu kuhanja. Cuckoo Cups: Srčna blagovna znamka v Svetu posode V trgovini Svet posode je poseben kotiček namenjen srčni slo- venski blagovni znamki Cuckoo Cups (www.cuckoo.si), ki se s svo- jimi edinstvenimi izdelki vrača v domače okolje. Po zaprtju prilju- bljenega Kukušnjaka se blagovna znamka Cuckoo Cups ponovno predstavlja ljubiteljem kakovostnih emajliranih izdelkov v Celju. Očarljivi emajlirani in leseni izdelki omenjene blagovne znamke, oblikovani v Sloveniji, bodo s čudovitim »cuckoo« oblikovanjem prebudili nostalgijo ter spomine na taborniške ognje, družinske piknike in babico, ki je ob jutrih sedela ob krušni peči s skodelico žitne kave v roki. Blagovna znamka Cuckoo Cups je znana po izvirnih, trajnostnih izdelkih, izdelanih z ljubeznijo in s kreativno energijo. Vsak potisk na izdelkih je ročno ustvarjen in odraža srčnost ter iskrenost ustvar- jalcev. Posebnosti ponudbe Med izdelki še posebej izstopajo ročno izdelane lesene deske »Jejte, jejte, bom še narezal/-a«. Te deske niso le praktičen kuhinjski pripomoček, temveč tudi čudovit dodatek, ki s hudomušnim napisom in z naravnim videzom popestri vsak dom. V ponudbi Cuckoo Cups boste našli tudi emajlirane lončke, džezve, krožnike, skledice, cedila, lonce, kuhalnice in mnogo drugega. Izdelani so iz kakovostnih in zdravju neškodljivih ma- terialov, ob skrbni rabi bodo z zabavnimi napisi in gra kami razveseljevali tudi prihodnje generacije. Personalizacija izdelkov Cuckoo Cups ponuja možnost personalizacije izdelkov z večnim potiskom, ki ne zbledi. Tako lahko svojim najdražjim podarite edinstveno in osebno darilo, ki bo ohranjalo posebne trenutke. VABLJENI v SVET POSODE. www.svetposode.si Ipavčeva ulica 21, Celje (zraven Carglass-a Celje) info@svetposode.si 051 / 207 - 278 pon - pet 7:30 - 15:30 Emajlirana posoda je ena najboljših izbir za sodobno kuhinjo Odkrijte čarobnost emajlirane posode v trgovini Svet posode Celje, mesto z bogato zgodovino in kulturno dediščino, že od nekdaj goji posebno ljubezen do emajlirane posode. Ta simbol kakovosti, trajnosti in estetike povezuje generacije slovenskih gospodinjstev. Emajlirani lonci, džezve in skodelice so prinašali toplino ter nostalgičen pridih preteklosti, spominjajoč na čase, ko so se družine zbirale ob skupnih obrokih in delile svoje zgodbe. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 4 1, 10. oktober 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. AlBuM S CEljSKEGA Celjski mestni park, 1930–40 Fotografija prikazuje kostanjev drevored v mestnem parku in brv, ki je povezovala levi in desni breg reke Savinje. V ozadju sta vidna del Stare grofije in zvonik cerkve sv. Danijela. Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografijo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini. Mestni park; 1930-40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,5 x 14,9 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 27. Pripravil: Damir Žerič, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Iz zapisnikov Narodne či- talnice na Vranskem · iz zapisnika prve seje občnega zbora za leto 1898, ki je bila 26. novembra 1897 … »Poročilo knjižničarja o stanji knjig in o njegovem delovanji se ni vršilo, tudi o časnikih se je poročilo opustilo, ker je bila ta zde- va itak vsim udom dobro znana. Obravnavani so bili časniki: Slovenec za 5 Fl. (Goldinarjev) »Südst. Post« za 6K (kron) 45 kr (krajcar- jev), »Slovenski narod« za 15 gld (Goldinarjev) 10 kr (krajcarjev), Reichswehr za 5h (helerjev) 20, Domovina za 3h (helerje) 5 kr (krajcar- jev) in Mir.« · III. Odborova seja dne 12. december 1897 V zapisniku te seje je med drugim zapisano: »Izposo- jevanje knjig vrši se vsako nedeljo in v praznikih ob 1 uri do dveh popoldne (s tem se prejšnji sklep o tej stvari razveljavi, in sicer za to, ker bi znala ura od 11h do 12h koga motiti pri obisku isto- časnega cerkvenega opravi- la. Pomočnik knjižničarju se ne imenuje, ker gospod knji- žničar nanj ne reflektuje, vendar nima knjižničar nič proti, ako mu kdo, morebiti gospod Kramar, pri tem delu pomaga.« · Iz zapisnika pri glavnem zborovanju čitalnice dne 28. decembra 1902 … … »knjižničarjevo poroči- lo izostane, ker ni navzočen. Naroči pa se mu, da poda račun o stanju knjižnice, ker za njo je odgovoren le on. Knjige se lepo uredijo, da jih potem prevzame novi knjižničar … … Odbor se precej kon- stituira in sicer sledeče: G. M. Jezovšek, predsednik, g. Jos. Rotner, pred. Name- stnik, č. g. Evald Vračko, tajnik in blagajnik, g. Ivan Jakše, knjižničar. Izmed predlogov sprejme- jo se sledeči: Čitalnica pre- stavi se v poslopje kaplanije, v tako imenovano spraševal- no sobo, da se tudi priprosto ljudstvo zmore čitanja ude- ležiti, zato se temu zniža letnina na 1K. Naročijo se leposlovni listi, več sloven- skih tednikov: Sl. Gospodar. Domovina, Mir, Domoljub, Jež. Društvo podpira Slov. Matico, društvo sv. Mohorja, Slovansko knjižnico. Dru- štvo skrbi tudi za razvedrilo, pospešuje godbo in petje …« · Iz zapisnika pri glavnem zborovanju čitalnice dne 29. decembra 1901 … »Na to je poročal knjižni- čar: V knjižnici je 474 knjig, katerih pa se je letos malo čitalo. Nekoliko je razposo- jenih a ne vrnjenih. Zvona lanskega leta manjka 12. št. Zbor je k temu poročilu pripomnil, naj se knjižničar naprosi, da se vsa knjižnica revidira in manjkajoče knji- ge od posojevalcev iztirja. G. c. kr. svet. J. Rotner opomni, da on da 1 iztis manjkajoče 12. št. »Zvona«, da bode po- polni letnik, kar se še hvale- žnostjo sprejme.« Se nadaljuje. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem (8) Iz zapisnika prve seje občnega zbora za leto 1898, ki je bila 26. novembra 1897. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 4 1, 10. oktober 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Sonce v vašem znaku vam daje veliko vitalne energije, zato bo počutje temu primer- no iz dneva v dan boljše. Ne razmišljajte o tem, kaj želite, ampak se raje zavedajte, kaj imate. Imeli boste občutek, da vam uhajajo niti iz rok. Pomi- rite svojega nemirnega duha in poglejte iz drugega zornega kota vse, kar se dogaja. Pred vami je uspešno, sprememb polno obdobje, ki se ga lahko samo veselite. Nekdo se vam je skrivoma prikradel v srce, zato boste na- redili vse, da zadeve na ljube- zenskem področju napredujejo. Negotovost in sumničavost bo- sta zgolj le preteklost in ponov- no boste izžarevali prepričanost vase. V nedeljo bo Merkur, ki je zadolžen za delo in dogovarja- nje, vstopil v vaš znak. Odlična novica za vas, saj bo vse pote- kalo bolj gladko. V poslovnem smislu vam bo v prihodnjih dneh uspel veliki met. Dolgo časa ste bili v ozadju, kar nikakor ni vaša tipična lastnost. Vendar se je to izka- zalo za premišljeno in modro potezo. Sedaj prihaja drugač- no obdobje, lahko se ga samo veselite. Vaša samozavest se bo močno dvignila, zato boste poželi kar nekaj odobravanja in morebiti celo zavisti v svo- jem okolju. Pred vami je večja sprememba, na katero ste tako dolgo čakali. Neko idejo boste končno tudi delili s partnerjem. V četrtek, 10. 10., bo Luna v vašem znaku tvorila prvi krajec. Mogoče se boste poču- tili malce slabše, energija bo nekoliko v upadu. Strah vam je že v preteklosti mnogokrat onemogočal napredovanje, zato skušajte narediti vse, da se mu postavite po robu. Zave- dajte se, da gre za kratkotrajen vpliv. Ideja, kako preživeti kar najbolj pester teden, vam bo kar padla z neba. Ne razmi- šljajte preveč, sledite svoji ideji! med vikendom bo Luna po- tovala po vašem znaku, zato boste živahni, družabni, pov- sod vas bo polno. Ti dnevi bodo prav prijetni, izkoristite jih tudi v partnerskem odnosu. V preo- stanku tedna se boste umirili in skušali z nasmeškom klju- bovati slabi volji, ki jo boste ob- časno občutili. Ker ni vse tako, kot ste si zamislili, vam včasih zmanjkuje energije. Nekdo vam bo skušal dopovedati, kje rav- nate napak. Aspekt Saturna v vašem znamenju vas bo za trenutek ustavil na vaši poti. Kljub raz- meram, ki vladajo v vašem življenju, se odlično držite. Občutek, da na vseh področjih pričenjate na novo, vas bo spre- mljal tudi v teh dneh. Seveda je potrebno tudi, da se znebite ti- stega, ki ga nikakor ne potrebu- jete več. V ljubezni vas morda čaka prav v teh dneh, še zlasti ob pričetku novega tedna, ne- kaj odločilnega. Odprite oči in srce, lepo vam bo! Razmišljali boste o mar- sičem. Celo o tem, da so za vse, kar vam ne ugaja, krivi drugi. Nikar ne bodite vraže- verni, saj v bistvu ni čisto nič narobe. Dnevi bodo potekali zelo uspešno in od vas samih je odvisno, kako boste sebi v dobro obrnili neko zadevo. V ljubezni boste imeli obilo le- pih trenutkov. Misli se vam bodo vračale v preteklost in prebudili se bodo lepi spomi- ni. Razmišljali boste o nakupu in prodaji. Ne boste vedeli, kaj storiti najprej. Ne čudite se, da vam zadeve uhajajo iz rok. Po eni strani ste pripravljeni za srečo potrpeti, po drugi strani pa ste muhasti in nepredvi- dljivi. Pazite, vi sami ste sreče kovač, zato se ne prenaglite. Ste tik pred tem, da se zdani. Saj veste, noč je najbolj črna prav pred sončnim vzhodom! Zato bodite strpni, tolerantni in pozitivno naravnani. Mogoče ste mnenja, da za- mujate najbolj ugodno obdo- bje, vendar v resnici ni tako. Vse ima svoj smisel in namen. Pozneje boste ugotavljali, za- kaj je bilo to dobro. Ste v ob- dobju, v katerem se vam obeta kar nekaj večjih sprememb. Ne glede na okoliščine boste srečni in prodorni kot že dol- go ne. Disciplina bo igrala po- membno vlogo. Ne odlašajte tistega, kar je nujno potrebno! Mars je še vedno vaš zave- znik, vendar istočasno tudi prinaša občasno kar preveč energije. Zaradi tega je zelo pomembno, da ste fi zično bistveno bolj aktivni in da viške energije pokurite z več gibanja, rekreacije in fi zično zahtevnejšega dela. Možnosti, da popravite napako iz prete- klosti, je kar nekaj, čas pa je tudi zelo ugoden. Dobro se bo- ste zabavali v prijetni družbi, čeprav sprva ne bo videti tako. Zanimiv teden je pred vami, v katerem se boste zelo dobro izkazali. Popolnoma se lahko predate osebi, ki je trenutno na višku svojih ustvarjalnih moči. Svobodno se boste poču- tili ne glede na obveznosti, ki vas obremenjujejo. Vse je stvar duha, to ste že zdavnaj ugo- tovili. Ne boste dovolili, da se vam izmuzne lepa priložnost. Čeprav boste mogoče menili, da čas zanjo še ni primeren, ne boste mirovali. In tako je tudi prav. Mogoče se boste v neki situ- aciji težje znašli, vendar nič hudega. Naj vas nikar ne moti, če nekdo neprestano tekmuje z vami. To je odraz tega, da imate svoj slog in ste kariz- matična osebnost. Pred vami je pomembnejša odločitev in ugodna priložnost, ne boste je ne zamudili ne zapravili. Ob pričetku novega tedna velja previdnost. Lahko, da boste preveč impulzivni. Ohranite notranji mir in občutek za pravo smer! Jabolka Buček ima težave pri matematiki. Košir mu poskuša pomagati: »No, pomisli. Imaš šest jabolk in ti vzamem eno. Koliko ti jih ostane?« Buček skomigne: »Pojma nimam, v šoli računamo le s hru- škami.« Šola »Mama, danes spet najraje ne bi šel v šolo. Tovarišice se vedno derejo name, otroci se norčujejo iz mene, še čistilke me postrani gledajo …« »Le pojdi, sine, le pojdi. Navsezadnje si star 50 let in kot ravnatelj šole moraš dajati dober zgled!« Optimist Kateri moški je največji optimist na svetu? Tisti, ki vsakih pet let pogleda v poročni list, če mu je že potekel. Darilo Mož je imel zelo zahtevno ženo. Z nobenim darilom nikoli ni bila zadovoljna. Enkrat ji je kupil zlat nakit, drugič kristal, tretjič krzno … Dokler nekoč ni imel dovolj. Šel je na Žale in ji kupil parcelo ter ji za rojstni dan poklonil darilni bon. Žena je bila osupla in po dolgih letih enkrat le ni zinila nobene. Je bilo spet leto naokoli, rojstni dan, darila pa nič. Ga žena povpraša: »A letos mi pa nič nisi kupil?« »Ne, ker še tistega od lani nisi izkoristila!« Voščilnica Francelj pride v knjigarno in vpraša mlado prodajalko: »Ali imate novoletne voščilnice z napisom Moji edini najdražji ljubezni?« »Imamo.« »Dvajset mi jih zavijte.« Križanka »Kar naprej buljiš v te križanke!« se huduje žena. »Ali ne bi mogel posvetiti kakšne lepe besede meni?« »Seveda, draga. Koliko črk pa naj bi imela?« Pet milijonov Mož in žena gresta taborit. Proti večeru najdeta lep prostor- ček v gozdu in začneta postavljati šotor. Ženo zanima: »Sva res našla najboljši prostor?« »Seveda,« odgovori mož, »pet milijonov komarjev se zago- tovo ne moti.« Polži Žena pošlje moža na tržnico, naj kupi kilogram polžev, da bodo imeli za kosilo francosko specialiteto. Mož se odpravi, vendar na poti s tržnice sreča prijatelja, s katerim se že dolgo nista videla. Po kratkem pogovoru zavijeta v bližnjo gostilno in zvrneta nekaj kozarčkov. Pozno zvečer se mož z vrečko polžev vrne domov, pred vhodnimi vrati zloži polže na tla in pogumno pozvoni. Žena vsa razjarjena odpre vrata in še preden odpre usta, mož pogleda polže in reče: »No, pojdite, polžki moji, že tako smo pozni!« Delavnica. Popravljamo vse mogoče in nemogoče. (Potrkaj, zvo- nec ne dela!) Presenečenje, na katerega vedno upam. Biološka zaščita pred komarji Poceni nastanitev na jadranski obali Avto sem nama- zal z odstranje- valcem rje. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 4 1, 10. oktober 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Sonce v vašem znaku vam daje veliko vitalne energije, zato bo počutje temu primer- no iz dneva v dan boljše. Ne razmišljajte o tem, kaj želite, ampak se raje zavedajte, kaj imate. Imeli boste občutek, da vam uhajajo niti iz rok. Pomi- rite svojega nemirnega duha in poglejte iz drugega zornega kota vse, kar se dogaja. Pred vami je uspešno, sprememb polno obdobje, ki se ga lahko samo veselite. Nekdo se vam je skrivoma prikradel v srce, zato boste na- redili vse, da zadeve na ljube- zenskem področju napredujejo. Negotovost in sumničavost bo- sta zgolj le preteklost in ponov- no boste izžarevali prepričanost vase. V nedeljo bo Merkur, ki je zadolžen za delo in dogovarja- nje, vstopil v vaš znak. Odlična novica za vas, saj bo vse pote- kalo bolj gladko. V poslovnem smislu vam bo v prihodnjih dneh uspel veliki met. Dolgo časa ste bili v ozadju, kar nikakor ni vaša tipična lastnost. Vendar se je to izka- zalo za premišljeno in modro potezo. Sedaj prihaja drugač- no obdobje, lahko se ga samo veselite. Vaša samozavest se bo močno dvignila, zato boste poželi kar nekaj odobravanja in morebiti celo zavisti v svo- jem okolju. Pred vami je večja sprememba, na katero ste tako dolgo čakali. Neko idejo boste končno tudi delili s partnerjem. V četrtek, 10. 10., bo Luna v vašem znaku tvorila prvi krajec. Mogoče se boste poču- tili malce slabše, energija bo nekoliko v upadu. Strah vam je že v preteklosti mnogokrat onemogočal napredovanje, zato skušajte narediti vse, da se mu postavite po robu. Zave- dajte se, da gre za kratkotrajen vpliv. Ideja, kako preživeti kar najbolj pester teden, vam bo kar padla z neba. Ne razmi- šljajte preveč, sledite svoji ideji! med vikendom bo Luna po- tovala po vašem znaku, zato boste živahni, družabni, pov- sod vas bo polno. Ti dnevi bodo prav prijetni, izkoristite jih tudi v partnerskem odnosu. V preo- stanku tedna se boste umirili in skušali z nasmeškom klju- bovati slabi volji, ki jo boste ob- časno občutili. Ker ni vse tako, kot ste si zamislili, vam včasih zmanjkuje energije. Nekdo vam bo skušal dopovedati, kje rav- nate napak. Aspekt Saturna v vašem znamenju vas bo za trenutek ustavil na vaši poti. Kljub raz- meram, ki vladajo v vašem življenju, se odlično držite. Občutek, da na vseh področjih pričenjate na novo, vas bo spre- mljal tudi v teh dneh. Seveda je potrebno tudi, da se znebite ti- stega, ki ga nikakor ne potrebu- jete več. V ljubezni vas morda čaka prav v teh dneh, še zlasti ob pričetku novega tedna, ne- kaj odločilnega. Odprite oči in srce, lepo vam bo! Razmišljali boste o mar- sičem. Celo o tem, da so za vse, kar vam ne ugaja, krivi drugi. Nikar ne bodite vraže- verni, saj v bistvu ni čisto nič narobe. Dnevi bodo potekali zelo uspešno in od vas samih je odvisno, kako boste sebi v dobro obrnili neko zadevo. V ljubezni boste imeli obilo le- pih trenutkov. Misli se vam bodo vračale v preteklost in prebudili se bodo lepi spomi- ni. Razmišljali boste o nakupu in prodaji. Ne boste vedeli, kaj storiti najprej. Ne čudite se, da vam zadeve uhajajo iz rok. Po eni strani ste pripravljeni za srečo potrpeti, po drugi strani pa ste muhasti in nepredvi- dljivi. Pazite, vi sami ste sreče kovač, zato se ne prenaglite. Ste tik pred tem, da se zdani. Saj veste, noč je najbolj črna prav pred sončnim vzhodom! Zato bodite strpni, tolerantni in pozitivno naravnani. Mogoče ste mnenja, da za- mujate najbolj ugodno obdo- bje, vendar v resnici ni tako. Vse ima svoj smisel in namen. Pozneje boste ugotavljali, za- kaj je bilo to dobro. Ste v ob- dobju, v katerem se vam obeta kar nekaj večjih sprememb. Ne glede na okoliščine boste srečni in prodorni kot že dol- go ne. Disciplina bo igrala po- membno vlogo. Ne odlašajte tistega, kar je nujno potrebno! Mars je še vedno vaš zave- znik, vendar istočasno tudi prinaša občasno kar preveč energije. Zaradi tega je zelo pomembno, da ste fi zično bistveno bolj aktivni in da viške energije pokurite z več gibanja, rekreacije in fi zično zahtevnejšega dela. Možnosti, da popravite napako iz prete- klosti, je kar nekaj, čas pa je tudi zelo ugoden. Dobro se bo- ste zabavali v prijetni družbi, čeprav sprva ne bo videti tako. Zanimiv teden je pred vami, v katerem se boste zelo dobro izkazali. Popolnoma se lahko predate osebi, ki je trenutno na višku svojih ustvarjalnih moči. Svobodno se boste poču- tili ne glede na obveznosti, ki vas obremenjujejo. Vse je stvar duha, to ste že zdavnaj ugo- tovili. Ne boste dovolili, da se vam izmuzne lepa priložnost. Čeprav boste mogoče menili, da čas zanjo še ni primeren, ne boste mirovali. In tako je tudi prav. Mogoče se boste v neki situ- aciji težje znašli, vendar nič hudega. Naj vas nikar ne moti, če nekdo neprestano tekmuje z vami. To je odraz tega, da imate svoj slog in ste kariz- matična osebnost. Pred vami je pomembnejša odločitev in ugodna priložnost, ne boste je ne zamudili ne zapravili. Ob pričetku novega tedna velja previdnost. Lahko, da boste preveč impulzivni. Ohranite notranji mir in občutek za pravo smer! Jabolka Buček ima težave pri matematiki. Košir mu poskuša pomagati: »No, pomisli. Imaš šest jabolk in ti vzamem eno. Koliko ti jih ostane?« Buček skomigne: »Pojma nimam, v šoli računamo le s hru- škami.« Šola »Mama, danes spet najraje ne bi šel v šolo. Tovarišice se vedno derejo name, otroci se norčujejo iz mene, še čistilke me postrani gledajo …« »Le pojdi, sine, le pojdi. Navsezadnje si star 50 let in kot ravnatelj šole moraš dajati dober zgled!« Optimist Kateri moški je največji optimist na svetu? Tisti, ki vsakih pet let pogleda v poročni list, če mu je že potekel. Darilo Mož je imel zelo zahtevno ženo. Z nobenim darilom nikoli ni bila zadovoljna. Enkrat ji je kupil zlat nakit, drugič kristal, tretjič krzno … Dokler nekoč ni imel dovolj. Šel je na Žale in ji kupil parcelo ter ji za rojstni dan poklonil darilni bon. Žena je bila osupla in po dolgih letih enkrat le ni zinila nobene. Je bilo spet leto naokoli, rojstni dan, darila pa nič. Ga žena povpraša: »A letos mi pa nič nisi kupil?« »Ne, ker še tistega od lani nisi izkoristila!« Voščilnica Francelj pride v knjigarno in vpraša mlado prodajalko: »Ali imate novoletne voščilnice z napisom Moji edini najdražji ljubezni?« »Imamo.« »Dvajset mi jih zavijte.« Križanka »Kar naprej buljiš v te križanke!« se huduje žena. »Ali ne bi mogel posvetiti kakšne lepe besede meni?« »Seveda, draga. Koliko črk pa naj bi imela?« Pet milijonov Mož in žena gresta taborit. Proti večeru najdeta lep prostor- ček v gozdu in začneta postavljati šotor. Ženo zanima: »Sva res našla najboljši prostor?« »Seveda,« odgovori mož, »pet milijonov komarjev se zago- tovo ne moti.« Polži Žena pošlje moža na tržnico, naj kupi kilogram polžev, da bodo imeli za kosilo francosko specialiteto. Mož se odpravi, vendar na poti s tržnice sreča prijatelja, s katerim se že dolgo nista videla. Po kratkem pogovoru zavijeta v bližnjo gostilno in zvrneta nekaj kozarčkov. Pozno zvečer se mož z vrečko polžev vrne domov, pred vhodnimi vrati zloži polže na tla in pogumno pozvoni. Žena vsa razjarjena odpre vrata in še preden odpre usta, mož pogleda polže in reče: »No, pojdite, polžki moji, že tako smo pozni!« Delavnica. Popravljamo vse mogoče in nemogoče. (Potrkaj, zvo- nec ne dela!) Presenečenje, na katerega vedno upam. Biološka zaščita pred komarji Poceni nastanitev na jadranski obali Avto sem nama- zal z odstranje- valcem rje. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 4 1, 10. oktober 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 642 SUDOKU 643 SUDOKU 334 REŠITEV SUDOKU 333 Nagradni razpis: VEZNIK IN V ČASU PREŠERNA PREDEL MARIBORA TEŽKO 3 t EVROPSKA DENARNA ENOTA BRAZILSKI DENAR PETER ŽONTA ODVOD V RAZLIČNE SMERI VERGIL JE AVTOR … PREVAJA GOVOR AVTOR MOSTA NA DRINI ANDRIĆ RAZLAGALCI (PESMI) ŠVEDI SO SOSEDI … MOTI, OTEŽUJE PRASTAR POMENI … STAR Povsod z vami KORALNI OTOK ELEKTRO SLOVENIJA ČISTILNI PRAŠEK (POG.) ČUDOVITE AMERIŠKA DETEKTIV- SKA SERIJA … JE ZAPELJALA KAČA DEKLE (ANG.) ZNAMKA AMERIŠKIH FOTOGRAF- SKIH FILMOV DOLG (NEM.) TAK, KI RAD VELIKO JÉ VOLK JE POJEDEL … KAPICO NEKD. IME ŠRILANKE GORA …, TISTI JE NOR, KI GRE GOR IGOR JURIČ NEKDANJA RIMSKA PROVINCA IZDELUJE OČALA GLAVNI MESTI EVROPSKIH SOSED PASJE HIŠICE ZNIŽANI TON H F. LAINŠČEK: LOČIL BOM … OD VALOV ŽUŽELKA S SVETILNIM ORGANOM IZGUBIŠ UPANJE ŠPANIJA (ORIG.) PREMAZ ZA LES GEOMETRIJ- SKO TELO HIŠA S PETIMI LOČENIMI STANOVANJI DALJŠA ČASOVNA OBDOBJA TAKI, KI NE DELAJO RADI TEŽKA KOVINA NAGAJIV, NORČAV YVES … LAURENT TEŽNJA, USMERITEV ZA SOLATO CAPRESE UPORABIMO … BAZILIKO OPIS, PRIKAZ KIM …-SUNG JAMES J…CE: ULIKSES DVE SLEDI REZILA DELJIV Z 2 PETER … ZNA LETETI GLAVNO ME- STO LATVIJE DOMAČE BRANJE KATERI (ZASTAR.) SVETNIŠKI … MRTEV (VOJAK) IZGLED, IMIDŽ ENERG. CEN- TRA V JOGI POD KOŽO … VSI KRVAVI NESOLJENE … GORANA DRAGIĆA JE DRAGON MEDNAROD- NA OZNAKA ESTONIJE SESTAVINA LAS, NOHTOV … TAKO DALJE KIKIRIKIJI JASNOVIDEC KRADLJIVEC AGROPOP: HEJA, … OBVLADAJO KOVAČIJA JE … ZA KOVANJE DOPISNIK IZ LONDONA KASTELIC NEKD. AM. PREDSEDNIK (HERBERT) MERI HI- TROST AVTA STOJI KOT … BOG ŠARMIRA DRŽAVNO PRVENSTVO LETVAN POMENI … Z LETVAMI STRUPENE KAČE RAHEL VETER DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJAL- CEV PLUG (STAR.) CELJSKA TOVARNA GRŠKI BOG LJUBEZNI LATNIKI SLOVENSKI PATER IN ZDRAVILEC (SIMON) PRIPOMO- ČEK ZA LOV NA ŽIVALI VESELJE, SREČA ČETRTNA SKUPNOST ZAZNAVA S TIPANJEM RADIJ PREBIVALCA EGIPTA HODNIK KATASTRSKI URAD (POG.) POŽENIVA SE 6 1 17 7 21 11 9 8 16 22 10 5 12 3 4 18 2 13 20 14 19 15 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 17 22 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 40: Vedno aktivni Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado (majico Novega tednika & Radia Celje) prejmejo: Angela Žveplan iz Škofje vasi, Mojca Janežič z Vranskega in Mira Kovač iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prine- sete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po ele- ktronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 15. oktobra. Novi TEDNIK št. 41 10. 10. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 4 1, 10. oktober 2024 PISANI SVET Ko sanje postanejo resničnost Kar so bile pred nekaj leti le še sanje, je zdaj postala resničnost. Kdor želi v miru kolesariti med Celjem, Štorami in Šen- tjurjem, stran od glavne ceste in kolone motornih vozil, lahko pedale zdaj v miru poganja na kolesarski poti, ki povezuje vse tri občine. Sobotnega odprtja se je udeležilo lepo število kolesarskih navdušencev, od pred- stavnikov različnih kolesarskih klubov do ljubiteljev starodobnih kolesarjev. Prišli so tisti, ki na svojih »specialkah« skozi naše kraje odbrzijo kot blisk, in tisti, ki se jim pri spoznavanju naših krajev nikamor ne mudi ter si pričarajo lep družinski izlet. Cilj sobotnega množičnega kolesarjenja je bil na šentjurski železniški postaji, kjer je obiskovalce pričakalo še pestro dogajanje prireditve Bučn'ce. TS, foto: Andraž Purg Da je dan na kolesu recept za dobro preživeto soboto, meni pod- župan Mestne občine Celje Samo Seničar, ki je h kolesarjenju spodbudil še svojo družino. Dogajanje sta popestrila tudi lika Alme M. Karlin in Josipa Pelikana, ki sta nedavno navdušila tudi v promocijskem videu nove kolesarske povezave. Lika znanih Celjanov sta upodobila Anton Kukovič in Aurelia Karina Zupanc. Smolar zapel učiteljem in vzgojiteljem Pretekli teden je bila v Celjskem domu slovesnost ob svetovnem dnevu učite- ljev. Celje ga je praznovalo s koncertom za vzgojitelje in učitelje celjskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. V poklon učiteljskemu pokli- cu je tako nastopil kantav- tor Adi Smolar. Zbrane je nagovoril župan Mestne občine Celje Matija Kovač, ki je izpostavil vzor- no sodelovanje lokalne sku- pnosti s celjskimi šolami in vrtci ter pomen pedagoškega dela za prihodnost družbe in sveta. Miha Gartner, predse- dnik območnega odbora Sin- dikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki je poleg občine organiziral dogodek, je izpostavil pomen sodelovanja tudi takrat, ko so pogledi sodelujočih različni, cilj pa je enak. SŠol Odkrili kip Antona Novačana V I. gimnaziji v Celju so spomnili na svetovljansko držo Antona Novačana. (Foto: I. gimnazija v Celju) Pred dnevi so v I. gimnaziji v Celju slavnostno odkrili doprsni kip Antona Novačana. Gre za kiparsko delo v Celju živečega ruskega umetnika Olega Ambartsumyana. Novačan, sicer pisatelj, pesnik, dramatik in diplomat Kraljevine Jugoslavije, je bil tudi nekdanji dijak ome- njene gimnazije. Z odkritjem kipa se je gimnazija na nekoliko drugačen način ozrla v 215-letno zgodovino šole, ob čemer se je spomnila na bogastvo duha, plemenitost srca in svetovljansko držo tega nenavadnega, a v vseh pogledih izjemnega človeka. Novačan je znan po tem, da je prepotoval velik del sveta. »Po nižji gimnaziji v Celju je pobe- gnil od doma in v težkih razmerah nadaljeval šolanje v Karlovcu in Varaždinu, kjer je maturiral. Vedno je bil izjemno samozavesten, v svojem razmišljanju in dejanjih pa svetovljan. Na začetku prve svetovne vojne so ga kot neustrašnega slovanofila za pol leta zaprli v Celju in Gradcu, nato je študiral v Pragi in tam doktoriral iz prava,« so sporočili iz I. gimnazije v Celju. Po vojni se je Novačan začel ukvarjati s politiko, kralj Aleksander ga je kot konzula najprej poslal v Romunijo. Kot diplomat je služboval še v drugih državah. Kasneje se je preselil v Argentino, kjer je tudi umrl. SŠol Dišalo po ulični hrani Preteklo soboto je bila v Celju Karavana okusov, ki je na Krekov trk pripeljala pisane tovornjake ter prikolice hrane in pijače. To je bil letošnji še zadnji festival ulične prehrane. Po dobrotah je dišalo vse do nedelje, vonj po ulični hrani pa je v mesto privabil tudi ogromno obiskovalcev in privržencev hrane »na kolesih«. Tovrstna karavana okusov traja že štiri sezone. Poleg omamnega vonja se po ulicah mest, v katerih festival priredijo, valijo še melodije gostujočih glas- benikov. Med ponudniki so bili tudi tovornjak s pivom, prikolica z vaflji, vinoteka na kolesih, prikolica s testeninami, pitami, hot dogi in z burgerji. SŠol In srce je spregovorilo Medobčinska splošna knjižnica Žalec vsako leto v začetku oktobra pripra- vi tradicionalno srečanje stanovalcev domov upoko- jencev ter varovancev dru- štev in varstveno-delovnih centrov v Spodnji Savinjski dolini. Prireditev Ko spre- govori srce, zmore glava, zmorejo roke je z bogatim kulturnim programom po- novno ogrela srca vseh obi- skovalcev in nastopajočih. Na tradicionalnem sre- čanju so se v avli Doma II. slovenskega tabora v Žal- cu zbrali in z recitali ter s petjem nastopili stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela, Zavoda sv. Rafaela Vransko, VDC Muc Braslovče, VDC Saša - enota Maksi Žalec in Medobčinskega društva So- žitje Žalec. Zbrane je uvo- doma pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, stanovalce in varovance so z izbranimi besedami nagovo- rili tudi predstavniki občin Žalec, Prebold in Braslovče ter poslanec državnega zbo- ra Aleksander Reberšek. Na prireditvi so se zahvalili tudi prostovoljkam žalske med- občinske splošne knjižni- ce, ki mesečno obiskujejo domove upokojencev in se s stanovalci družijo na bral- nih oz. pogovornih urah. S tem namenom enkrat me- sečno knjižnico obiskujejo tudi varovanci društev in varstvenih centrov. Priredi- tev sta obogatili še godba veteranov žalske univerze za tretje življenjsko ob- dobje pod vodstvom mag. Marka Repnika in dramska skupina vzgojiteljic Mari- onetke, ki je s pantomimo odigrala pravljico Rdeča ka- pica. SJ Tudi letos je Medobčinska splošna knjižnica s tradicionalno prireditvijo napolnila srca. (Foto: Nik Skerbiš) (Foto: Nik Jarh) (Foto: Andraž Purg)