Štev 24.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina V gotovčini plačana.
14. juni 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst, Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči l|4, 1|2 ali celo stran, dobi 25 % popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Sami vdarci.
Od zadnjih volitev so pretekli dobri štirje meseci, od otvoritve parlamentarnoga dela pa komaj trije. Pred novo narodno sküpščino je stopila. Pašičova vlada radikalov i Pribičevičove demokratov. Kak radikali tak tüdi demokratje so šli v volilni boj z velkimi obečanji, da bodo pomagali urdnikom s tem, da izdelajo uradniški zakon, kmečkomi ljüdstvi s poledelskimi krediti invalidom z invalidskim zakonom, trgovcom obrtnikom, vpokojencom, z ednov rečjov vsakšemi i vsem, samo naj oddajo svoje glase za njih. Ka pa so spunili od teh obljüb ?
Najprle so zglasali dvanajstine, ki so za narod milijardsko breme, posebno za Slovence. Za nje sta glasüvala tüdi slovenskiva demokrata Pivko i Žerjav. S tem sta pomagala güliti slovenskoga kmeta, šteromi sta prle obečavala nebesa.
Uradnikom — kak je pisalo njegovo časopisje — Žerjav ne šteo pomagati, ar neso volili njega.	
Invalidom je vlada „pomagala“ z invalidskim davkom. Namesto, da bi izdelala zakon, ki bi vredio invalidsko podporo, je naložila na nje davek, Slovenskiva demokrata sta tüdi pri tom pomagala.
Da pa tüdi delo he bi bilo brezplačno, je naložila 2 procenili delovni davek, ki zadene vsakšega, ki si mora z žülavimi rokami slüžiti krüh. Da sta pri tom pomagala tüdi Žerjav i Pivko, ne trbe posebi povdarjati.
Po tom so prišla na vrsto drüga „darila.“ — Vlada i izdelala stanovanjski zakon, s šterim nemrejo biti zadovolni ne hišni gospodari i ne najemniki. Zvün radikalov i Pribičevičovih demokratov so ga vse parlamentarne stranke odklonile. Se slabsi je tiskovni zakon, ki zabranjüje, da bi se po listaj obsojalo krivično i nepošteno postopanje oblasti. Podobnoga tiskovnoga zakona nemajo v niednoj demokratičnoj državi. Vlada pa se je spravila tüdi na delo, da bi zatrla naše obstoječe zadrülniitvo i je z zakonom podvrgla oblasti ministerstva.
To pa ne zadosta. Vdarjajo nas tüdi v kulturnom i verskom pogledi. Pribičevič je izdao razpis, po šterom so orepovedana vsa verska i plemenska drüštva. Potom je dao izdelati šolski zakon, šteroga skriti namen je, zatreti slovenstvo — piše najmre, da se morajo deca pcučevati v „srbsko-hrvalsko-slčvenskom“ jeziki — i odpraviti verski pouk. Izdelan je tüdi zakon za vero, šteri je za katoličansko cerkev v novom pogledi tak krivičen i poniževalen, da ga moremo vsi katoličani z vsov odločnostjov odklanjati.
Povdariti moramo, da sta pri vsem tom sodelovala tüdi našiva slovensko demokrata, ki sta pred volitvami trobila v svet, da se b ta vseširom i vsigdar borila za pravice slovenskoga naroda. Komaj sta prišla v Belgrad, sta nas zatajila i se vpregla v jarem Pašič-Pribičevičove politike. Dobro bo, če si to zapomnimo, da se ne bomo dali več za nos voditi.
NEDELA
l. po Risalaj. — Evang. sv. Mataja 28, 18—20. — ldite teda i včite vse narode.
Zveličar je meo od večnih časov določeno, kak dugo bo hodo na zemli. Njegova naloga je bila, da človeško prižge luč prave istine, da njemi pokate pot, štera vodi k zadnjemi cili človeškoga živlenja, da s svojim trplenjom i smrtjov zvrši odküpilno delo, da z njim zadosti svojemi nebeskomi Oči i da z vstanenjnom odpre nebesko kraleslvo, štero je zapro prvi greh na zemli — nepokorščina Adama i Eve. — Kristuš je vse to zvršo, zato je prišeo čas, da zemlo kak človek zapüsti.	
A ka bo z njegovim naukom po njegovom odhodi? Što bo nadele vodo človeški rod po poti, štero je on pokazao ? Što bo nadelüvao njegovo delo, štero se konča z zadnjov sodbov, gda vsakši prejme svoje plačilo i kaštigo? —„Idite teda i včite vse narode!“ — je naročo svojim apoštolom. To so bile njegove zadnje reči, to je bio njegov teštament, šteromi je dodao
samo še. „1 glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.“
Apoštoli so poslali teda njegovi nasledniki. Njim se je dala naloga, da do konca sveta širijo na zemli bože kralestvo i da je razširijo po celom sveti, tak da bo „edna ovčarnica i eden pastir,“ tak da bo zdrüžen ves človeški rod v ednoj samoj velkoj drüžini, — v cerkvi Kristušovoj, „Dana mi je vsa oblast v nebi i na zemli“ — je pravo i je dao to oblast apoštolom. Istinsko vso oblast jim je dao. Ne samo oblast na zemli, nego tüdi v nebesaj. Ob drügoj priliki je najmre povedao: „Ka bote zavezali na zemli, bo zavezano tüdi v nebesaj, ka bote odvezali na zemli, bo odvezano tüdi v nebesaj“. S tem njim je dao pravico, da smejo zapirati i odpirati nebeska vrata, ar kak bodo delali na zemli, tak se zgodi tüdi v nebesaj.
Tüdi apoštoli so zapüstili zemlo. Odselili so se k svojemi Gospodi po plačilo, štero so si zaslüžili s svojim trplenjom. Što pa je bio za njimi postavlen za izvršrvalca Kristušovoga teštamenta? — Dühovniki. Oni majo tisto oblast, štero je dao Kristuš apoštolom, oni so poherbali oblast odvezanja i zadržanja grehov, oni so čuvari Kristušovoga nauka i voditeli njegove cerkve. I ravno zavolo toga se zaganja brezverski svet v nje. Samo zato jih šče vničiti. Če ne bi bilo dühovnikov, tüdi Kristušovoga nauka ne, ar nebi bilo nikoga, što bi ga širo. Brez Kristušovoga nauka pa tüdi vera v pravoga Boga ne bi živela v človeških srcaj. Kristuš je najmre pravo: Jaz i Oča sva edno, što mene ne pozna, ne pozna tüdi tistoga, ki me je poslao. — Krivi apoštoli se zaganjajo v dühovnike. a vničiti jih ne bodo mogli, ar Kristuš je dao svedočanstvo: „I glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta.“
Glasi.
Slovenska Krajina.
Zahvala. Predstavniki pa dijaki z Martinišča se iz celoga srca zahvalimo vsem tistim dobrotnikom, ki so nam od jeseni pa dozdaj po-
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Med pogovorjanjom je Elemér vse povedao vandraši, ka se je do zdaj z njim zgodilo. Vandraš je pomilüvalno kimao z glavov.
— Glej, glej. Mislo sem, da sem jaz najsirmaškejši, najbole preganjani človek na sveti. A tvoj stališ je še hüši. Se zna, zdaj že niti krajcara penez nemaš sirmaček.
— Mam bogme. Samo da tistoga nesam mogeo dati za voz, ar ka če bo trbelo za drügo. Se na priliko prehladim med potjov. Ne najdem vsigdar tak dobrosrčnoga človeka, kak ste vi.
I tüdi vi neste meli hrane.
— To je že istina.
I če tüdi ne bo trbelo, prišparam. Prav pride, če bom šo za inaša.
Moder guč. Da bi bar jaz meo telko pameti. Hja, lehkomiseln sem bio. Inačiša bi bila moja usoda, če bi znao na stran djati par rajnškov. A zdaj že jih več nigdar ne bom meo.
— Toga nemrete praviti. Bog je dober, že da.
-- No vüpanji se že ne odpovem, da,da; a zanašati se itak ne vüpam.
Nenavadna pijača je že začnola vplivati na utrüjenoga dečka. Zategnjeno, zmešano je gučao. Na roko naslonjeno je sedo, naskori pa je tüdi glavo nagno na trato. Zaspao je. Od vročine i mamlive pijače. Gda se je zbüdo, se njemi je videlo, da ma drevje že jako dugo senco.
Kesno more biti.
Poglednoti je šteo vöro.
Obüpno je vido, da je žep prazen. Nehote je segno tüdi v drügi žep, v šteroga je djao malo penez.
Preminoli so tüdi penezi. A vandraš tüdi. Gotovo, da je on od neso. Sam rad ga je napojo. Znao je, da bo v toj vročini morao zaspati od mamlive pijače i te ga lehko na lep način oropa. Hüdodelni tolvaj! Najbrezbožnejši lump na sveti. Šteri edno sirmaško dete oropa.
Jokao, z nogami tukeo je v čemeraj, v obüpanosti. 	
A ka pomaga, kakšteč bo rovao zemlo z nogami včemeraj. Vkradnjeni penezi i odnešena vöra neso tam zakopani. 	
Za peneze še njemi ne bi bilo žao. Falaček krüha bi njemi med potjov že dala kakša smilena vertinja. A zavolo vöre ne žalüje samo, nego se tüdi sramüje. Spomin Šebeščenovoga mojstra. Dar dobrosrčnosti za pot. Večno bi ga spominjala, če bi njemi tüdi gda dobro šlo, na prag velke živlenjske šole, na prvi odločen stopaj. Pozlatiti jo je šteo sledkar; na to je mislo. I tüdi te ponižne senje se je popaščo prerezati brezsrčen razbojnik.
A zakaj tüdi dopüsti Bog kaj takšega ? Ali Zakaj püsti k človeki dobroga nakanenja vraga? Ar to more biti samo šatanska miseo usode, da njemi na pot ravno na tistom mesti postavi tistoga ležečega živana, gde vodi pot k strici.
A večer se bliža; iti, paščiti se mora.
— Drügikrat bode bole pazliv; šepeče sam sebi. — Ne spüsti se v pogovor z nikšim
sumlivim tihincom. Ar cotava obloka ne vsigdar vredna pomilüvanja Samo za to slüži v dostih slučajaj, da zakrije nagoto grehov.
Tmično je že postalo, gda je prišeo do Goherovih vrat. Prašnat trüden. Komaj je že vlekeo noge.
Gohér je vöni na podstenji stao i kadio iz pipe. Začüdeno je potegno kadeči se predmet iz vüst, gda je zagledao dečka med vrati. Prle kak bi na poklon lehko odpro vüsta je že zakričao:
— Kak vüpaš se priti ? Što te je püsto se, ka?
Dečko je za trenutek vtihno od sirovoga glasa, s šterim je pitao. Bio je tüdi trüden. Počivati so morali tüdi možgani za hip.
— Gospod ravnatel; — Je jeclao nazadnje.
— Ka? On te je poslao ?
— On.
— Se zna ! lzklüčen si. Pot, gor pot i dol pot.
— Nesem izklüčen. Ne istina. Zavolo drügoga me je poslao gospod ravnatel. Lehko pitate v pismi.
— Rad bi znao, Zakaj te je poslao?
— Ar ste mi vi oskrbnik. Pravo je, da vi morale dati privolenje v to, ka ščem.
— Ti ščeš? — Je še bole srdito pravo Gohér. Ka ščeš ? Nikaj nemreš šteti (hoteti.) Tvoje je boganje.
— Ja, znam — je odgovoro dečko. Zato je pravo ravnatel, da naj pridem se. Od postaje sem peški prišeo.
— Tak trbe. Zakaj nesi pisao, da ščeš priti. Se zna, trdokoren si tüdi zdaj, kak vsigdar.
2
N O V I N E
7. juni 1925.
magali z živežom. Radi bi dali v Novine imena vsakšega, nego to bi dugo šlo. Gda smo začnoli z Martiniščom i smo že meli više 40 dijakov, so nas Vnogi spitavali, s koj mo živeli. Pravili smo: Nikelko dajo dijaki, drügo dobri lüdje. na vse to pa Bog pošle svoj blagoslov, pa pridemo do konca. Pa istina. Niti zrna smo ne pripravili, pa smo itak meli vse najpotrebnejše, čiravno nas je vseh vküp do 50. To smo pa z vekšega dobili po občinah. Dobili smo žito, pšenico, proso, kukorico, graj, krumple, zelje, repo, sadje, bilice, olij, zabio. Večkrat je što prineso krüh, melo, mleko, med, pa kaj takšega. Dobili smo tüdi kokoši, dvoje prasec, pa 180 1 izabele. Za to   leto smo preskrbleni. Za drügo leto (od septembra do julija 1926) smo pa gvišni, ka nas dobri lüdje ne zavržejo. Vsaki den molimo za dobro letino kak tüdi za vse dobrotnike. Bog naj Vam bogato poplača že na tom sveti, najbole pa na onom.
Žižki. Orlice v Žižki so priredile akademijo na risaosko nedelo. Cela prireditev je jako dobro izpadla, posebno, če pomislimo, ka so si naša dekleta same vse pripravlale. Jako dobro so telovadile proste vaje. Tüdi igri sta bili dobri, vidi se, ka so že nešterne prav dobre igralke. Tamburaški zbor se je pa izvrstno izkazao. Vstaja, vstaja novo živlenje v Prekmurji. Vztrajajte Orlice na svojoj poti, da tüdi potegnete za seov drüge fare. Skoro nas pa povabite na kakšo prireditev.
Na karmelsko nedeljo, 19. jul. obhajajo pri Sv. Trojici v Slov. gor. vsi tisti tretjeredniki, šteri so že 50 i več let redovniki sv. Frančiška, svoj jubilej. Do zdaj se jih je že blüzi 40 pri voditeo oglasilo. To bo nekaj spodbüdno lepoga. Natančnejši spored se bode še sporočo.
Kde so zdaj? Vse naše občine so protesterale, da bi se v gimnaziji v Soboti ukinila dva razreda, minister Pribičevič pa se je na to nikaj ne ozirao, nego je dao ukinati razrede. I kde so zdaj demokratje (napredni!). ka bi nam pomagali, kda nam njihov strankarski voditeo, prosvetni minister zapera škole ?
Cükajo se za Prekmurje. G. Radič je v svojem zapori sestavo plan, po šterom bi bio pripravlen pogoditi se z radikali. On zahteva nešterne pokrajine, kde bi gospodaro, med temi tüdi Prekmurje. Zavolo toga ga napada demokratsko „Jutro“ i pravi. „Radič zahteva, da se njemi izroči v eksploatacijo prekmurski kmet.“ — Istina, nas samo vsi ščejo eksploatirati (dolnesti) tak radičevci kak demokratje, pomaga pa nam ne nihče, zato nam ne trbej nikoga, mi ščemo biti svoji, ar nas dolnesti resan vsi dobro znajo.
V „Mörszkoj Krajini“ je bilo „Poszlano,“ v šterom „napadjeni grozijo, ka bodo zavolo članka: „Prekmurske vage“ objavlenoga v „Novinah“ tožili. Naj le težijo, bar bo prilika pred sodnijöv dokazati, ka je istina, ka so nešterne vage v Prekmurji jako pomenjklive. Mamo že pa več slučajov, ka se naši kmetje tožijo, ka živina strašno dosta „zgübi“ par vor na svojoj teži. Zdaj, kda ma že itak živina sramotno nizke cene proti drügim predmetom, se ešče krivično vaga, ka je kmet tüdi od te strani biti | ■ Članek: „Mi i oni“ je jako v živo zadeo. Gospod Moricz Frek je blagovolo napisati interesantno pismo v „Mörszko Krajino“, kde pravzaprav ne pove nikaj, ar na te članek tüdi nemre odgovarjati z dokazi, ar je preveč istinski. „Filos“ je ne nikši filozof (pomeni to vse kaj drügo), le skromen opazüvalec. razmer je. Brez vsake filozofije se lehko vidi Očitne namene dva madjarskiva prekmürskiva lista, šteriva tak strašno branita „pravice zatiranih.“ Pri prvoj priliki ešče dodamo malo več k tomi članki ar smo gledoč na nekšo zabranitev madiarskih predg v sobočkoj cerkvi i na pisanje „Krajine“ i „Szabadsága“ dobili resan zanimive podatke.
Domača politika.
Pogajanja. Pri nas se vršijo samo vsigda pogajanja. Što bi vladao, resnoga dela v državnoj politiki po nega. Pogajanja med radikali i radičovci so tak daleč prišla, ka se zdaj vidi, ka se Radič samo zato pogaja z radikali, ka bi rešo svojo osebo iz neprijetnoga položaja, iz voze. To so sprevidili tüdi radičovi poslanci, zato Vlada med njimi jako velko nezadovolstvo proti Radiči.
Zakon o kmetijskih kreditih je sprejeti, za njega so glasüvali radikali i samostojni demokrati, cela opozicija je proti, ar od toga zakona kmetje nemajo nikšega haska. Naši poslanci so predlagali, naj bi tü slüžilo za peldo slovensko zadrüžništvo, štero je kmetom na najvekši hasek.
Naši poslanci so vložili pitanje na finančnoga, trgovinskoga i poljedelskoga ministra, kaj mislijo včiniti, ka se vzdigne izvoz naše živine i tak dobi živina bolšo ceno.
Svetovna politika.
Bolgarija. Krvavi režim v toj deželi divja naprej. Usmrčenja opozicionalcov so na dnevnom redi, što more, beži iz države, ar je živlenje vsakšega, što je proti vladi, na kocki.
Madjarska. Bivši madjarski minister Benitzky je obtožo javno državnoga upravitela Hortyja, ka je kriv pri dvema političnimi umoroma. Zavolo toga je dala vlada Benitzkyja zapreti. Opozicija pa zahtevle, da se Hortyjova afera razčisti, zato je pričaküvati v kratkom zanimive dogodke v Madjarskoj.
Kitajska. Tü so izbruhnoli upori domačinov proti tüjcom. Uporniško gibanje podpirajo domači dijaki, šteri zahtevajo, da vsi Evropejci Kitajsko zapüstijo. Vmes ma tü roke tüdi boljševiška Rusija.
Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
11. Kmečka Izobrazba.
VIII.
Varaško živlenje je za kmečke deklice itak škodlivo. Zakaj ? Je že tak na sveti, da se ženska rada pokaže s svojov lepotov i oblekov — tüdi kmečke deklice. Gda pridejo v varaš, mislijo, da so postale „gospodične“, zato se morajo tak oblačiti, kak varaške „frajlice“. Kratke i vozke janke morajo meti. Klobük (krščak) pa na vsakšo vižo. Posledica toga je, da zavržejo svojo kmečko obleko, začnejo pa se tüdi sramüvati svojega kmečkoga pokolenja. Za par let pridejo domo i ka so? „Ne ftič ne miš“ — pravi slovenski pregovor. Neso kmetice i ne „frajlice“. Kmetice neso, ar njim za kmečko delo ne, nego bi kvečjemi kühanco vzele v roko, gospodstva pa nemrejo špilati, ar v kmečko hišo gospod ne spada. Da zavolo takših kmečki stan trpi, je Čisto gotovo.
Kak najdale teda v kraj od varaškoga živlenja, tem bolše za nas. I naloga kmečke izobrazbe je tüdi, da čuva kmečkoga človeka pred vplivom varaškoga živlenja.	 (Dale.)
Podpirajte Novine!
  Žandarmerijsa stanica v Dobrovniki išče
kuharico
s takojšnim nastopom; plača po dogovoru.
MALI OGLASI.
NAJBOLŠI CEMENT, VAPNO, cigeo i črep, kovački premog. deske, late itd., se dobi letos po polovičnoj ceni na vseh železniških(štacijaj) postajaj v Prekmurji. Stalna zaloga vsigdar pri g. Bratina, Križevci pri Ljutomeru, ki je glavni zastopnik stavbenoga matejijala za Prekmurje.
Pri 
Weissenstern trgovci
v Doljni Lendavi
se dobijo novi „MÖVE‘‘ i „WAFFEN“ biciklini, mašini za obrtnike i švelje. Z dobrostanjom na kratko vreme na rate se (B)	tüdi dobi. 
Posestvo obstoječc Iz 15 oralov njiv in travnikov, poslopje v dobrom stanji z dvojimi koli i živinov vred se po jako ugodnoj ceni proda. —- Pita se pri GLANZ JOHANI Žepovci 52. Apače.
fabrika I lofherr Sclirantz ešče skoro nova se ugodno oda. Ogleda in varaša se pri Francu Hamler, posestniku v Sratovcih Št. 9. pošta Slatina-Radenci.
V MEDJIMURJI
se proda že 30 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, z  jajci, z točilnicov po ugodnoj ceni zavolo preselitve. Oda se tüdi v najem. Železniška postaja. — Naslov v tiskarni (B) BALKÁNYI, D. Lendava.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDOŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
küpite najfalej iz stalne-
zaloge od najpogostejše do
najfinejše kakovosti, delam tüdi po naročbi     i po lastnom risanji po najugodnejših cenah.
Mijo Hollenberger Čakovec
(B) Strossmajerova ul.
vajenec iz poštene drüžine v pekarijo FRANC DERKAČ na CANKOVI.
Za obleko je oskrbljeno.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Malo lepo posestvo
oddaljene od Gor. Radgone
eno uro pri okrajni cesti v zelo milem okraju, arondirano 8 do 12 oralov površja i sicer: njive, travnike, velik sadonosnik, šuma (gozd), zidana hiša, hlev, šupa pokrito z opeko v bližini veleposestva se po ugodni ceni proda. ---- Pojasnila pri gosp.
FISCHER
Plitvički vrh pri Gornji Radgoni.
Pozor 
kovači, zidari!
Zaloga najbolšega angleškoga kovačkoga voglenja, šteroga do zdaj nindri ne dobile, kak tüdi vapna i portlandcementa. Črep i cigco iz radgonske i borejske opekarna na kolodvori v Beltincih.
Martin Brumen, železna trgovina Beltinci.
Razprodaja inventarja
in raznega manufaklurnega blaga
konkurzne mase PREKMURSKE GOSPODARSKE ZADRUGE v DOLNJI LENDAVI. Blago se lahko ogleda vsak delavnik dopoldne in popoldne. Reflektanti naj pošljejo svoje oferte v posebnih zapečatenih ovitkih, bodisi za vso blago, bodisi za posamezne partije z navedbo kupnine, ki jo ponudijo, na naslov upravitelja konkurzne masekr. notarja v Dolnji  Lendavi. Ponudbe se odprejo na okrajnem sodišču v Dolniji Lendavi dne 1. julija letos po likvidaclji prijavlenih terjatev. Za slučaj sprejema oferte, plačati je takoj vso kupnino na roki upravnika konkurzne mase in odstraniti vse kupljeno blago iz trgovinskega lokala, za slučaj zavrnitve ofera vrši se 1. julija 1925 od 14. ure dalje javna dražba inventarja in blaga ter dvomliivih terjatev.
Rudolfa Kramer
Tisk; ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.