236. storilki.
I Liibljaii, i Četrtek. II. oktobra 1915.
XLUIII. lolo.
.Slovenski Narod" velja v L|cbl(anl
na dom dostavljen:
celo leto naprej • • •  •  K 24*—
pol leta      „ «  a  •  •   ■ 12*—
četrt leta    „ • .  .  •   . 6*—
na mesec   „ • • • •  - 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22 — pol leta     m     . . • •   . il-— četrt leta     „      .  •   .  •   . 550 na mesec   „     » . . .   . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, vrcđsištvo: Hnaftova Klica št. 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34.
Izbaja vsak dan zvečer itvzcmši nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit Vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta SO vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo nafcčnine, reklamacije, inserati L t (L, io je adminštrativne stvari.
—— Posamezna številka velša 10 vinarjev. ,
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..narodna tiskana" te!eion št. 85.
•Slovenski Narod* velja pO poŠti:
za Avstro-Ogrsko: « za. Nemčijo:
celo leto skupaj naprej pol leta     „ „ četrt leta    „ „ na mesec   m „
K 25-— . 13— . 6-50 . 2-30
celo leto naprej ■ ~  ... -K 33*—:
za Ameriko in vse druge -dalele z celo leto naprej   ,  • •  • 2£ -35.—■
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Bnallova ulica št 5, telefon £185»
Voina med Bolgariio
4«
BOLGARSKO - SRBSKI BOJI SO PRIČELI.
Pariz, 13. oktobra. »Agence Ha-vas« javlja iz Niša dne 12. oktobra: Srbski tiskovni urad naznanja:
Bolgari so nas napadi! na fronti fe pri Knjaževcu.
BOLGARI SO NAPADLI Z DVEMA C DIVIZIJAMA.
v
K »Times« poročajo iz Aten: Bol-* garska armada je   pričela ofenzivo
^preti Srbiji v ^orovju Kadibogaz »'* (severno od gorovja Sv. Nikolaja) 50 km južno   Vidina   v   smeri na
Jftijaževac dvema divizijama.
Poročilo srbskega poslanika v Londonu.
Srbski poslanik v Londonu je sporočil angleškim listom: Bolgari so napadii srbske čete v torek ponoči v smeri na reko Vlašina. Vsi "bolgarski napadi so bili odbiti.
VOJNA   NAPOVED BOLGARIJE.
Oficijelnega poročila o vojni napovedi Bolgarije Srbiji še ni. Privatno pa se javlja: Bolgarija je v torek ob 11. zvečer napove d a 1 a S r b i j i vojno. Vojno napoved utemeljuje bolgarska vlada s tem. da je Srbija odklonila izročiti oni del Makedonije, ki je bil Bolgariji od četverozveze obljubljen.
»
BOJI OB DOLENJI DRINI. — NAPREDOVANJE NAŠIH CET JUŽNO BELGRADA.
Dunaj, 13. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašalo:
Jugovzhodno bojišče.
Naš napad napreduje povsodi navzlic naj!|utejšemu odporu sovražnika.
Ob dolenji Drini so vrgle naše čete Srbe iz več jarkov.
Južno Belgrada smo iztrgali sovražniku neko žilavo branjeno oporišče. Srbski protisunki so se vedno z velikimi izgubami za sovražnika ponesrečili.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer. fm!.
NEMCI SO JURIŠALI ŽELEZNIK IN VIŠINE OB TOPČIDERKI. — GALLVVITZOVA ARMADA JE PREKORAČILA CESTO POŽARE-VAC - GRADIŠTE.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 13. oktobra.
Balkansko bojišče.
Odpor Srbov je nicge! naše prodirale le maki zadržati. Južno Bel-grada smo jurišati vas Železnik in višine, vzhodno cd tam, na obeh straneh Tepčiderke. Napad na Poža-revac ugodno naprsdute. Prekoračili srno v južni smeri cesto Požarevac-Gradište.
Vrhovno arniadno vodstvo.
OFENZIVA  PROTI SRBIJI.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Nemške in avstrijske cele so prodrle za dvadnevna marša južno od Donave in Save. Srbi se skrajno trdovratno ustavljajo. V njihovem interesu je, zadržavati naše prodiranje čim dlje mogoče, da bi zagotovili četverozveznemu ekspedicijskemu zboru pod ugodnimi pogoji, poseči vmes in da bi preprečili, da bi se na srbskih tleh bolgarske čete združile z nemško - avstrijskimi. O začetku bolgarske ofenzive se čuje čez Pariz, da sta dne 12. oktobra dve bolgarski diviziji napadli Srbe pri Knjaževcu.
SRBSKO URADNO POROČILO.
Srbski generalni štab poroča 10. oktobra: Boji se ob vsi Donavi in Savi nadaljujejo. Po živahnem boju je prišel Belgrad v nemške roke. Sovražnikov cilj ie, prodiranje skezi Moravsko dolino. Sedaj poskuša odrezati Kostolac cd Dubavice. Tu napenja svoje glavne moči. Pri vasi Drenovac je imel sovražnik pri svojih brezuspešnih napadih ogromne izgube. Ob dolenji Drini smo ga vrgli na otok nazaj, ki ga je imel že od začetka operacij zasedenega.
BOLGARSKA OFENZIVA.
Bolgarske čete so udarile na Srbe pri Knjaževcu, ki leži v dolini reke Timok, cb železnici Niš - Zaje-čar, kakih 40 km severovzhodno Niša. Že ta prva operacija bolgarske armade nam dokazuje premišljenost bolgarskega vojnega načrta, ki je cčividno izdelan v najožji zvezi z veliko ofenzivo avstrijskih in nemških armad. Glavna naloga naše ofenzive je vzpostaviti čim najpreje in najdirektnejše zvezo s Turčijo. Glavna smer naše ofenzive proti Srbiji gre torej v dolini reke Morave na Niš. Te operacije bodo potekale tem uspešnejše in ugoanej^ čim bolj bo ž njimi v skladu sodelovanje bolgarske armade. Iz tega izhaja, da je zaenkrat glavna naloga bolgarskih čet čim najhitreje udariti na Niš ter hiteti po dolini Morave centralnima zaveznikoma nasproti. Vojaški strokovnjaki so si edini v tem, da je zbran gres bolgarske vojske v smeri na Pirci, eno krilo pa ima zadačo predirati v Timoško dolino in izvršiti tudi sunek ob železniški pregi Prahovo - Negothl - Paračin. Bolgarske operacije so torej naperjene v bok glavne armade, ki se s fronto proti severu brani proti prodiranju nemških in avstrijskih vojsk. Prvi sunek, ki so ga izvršili Bolgari, meri naravnost v srce glavne srbske pozicije pri Nišu, črta Niš - Knjaževac je najkrajša cd bolgarske meje sem. Ako si zavezniki pravočasno zasign-rajo železniško progo Beigrad - Niš — srbska meja (— Sofija) potem je glavni cilj velike ofenzive preti Srbiji že dosežen, pot v Carigrad odprta.
Gotovo je Bolgarija postavila primerno število svojih čet tudi ob makedonski meji. Toda makedonsko bojišče je zaenkrat le sporednega značaja, in bolgarske čete imajo tu predvsem le nalogo, da, če mogoče, porušijo železniško zvezo med Solunom in osrčjem Srbije, kar bi pomenilo popolno izoliranje sovražnika, katerega donavska pot je že itak zaprta. Makedonska železnica se na dveh točkah o?^asno nribii^uie bol-
garski meji in sicer pri Vranji in blizu Strumice.
Še le kadar bodo operacije v dolini Nišave in Morave končane, postane Makedonija zopet glavno srbsko - bolgarsko bojišče in mogoče je, da pride do nove bitke ob Bre-galnici.
Kako močna je srbska fronta proti Bolgariji.
Iz Sofije poročajo: Srbi so sprva koncentrirali na bolgarski meji 7 divizij. Ko pa je pričela mogočna avstrijska in nemška ofenziva, so Srbi večji del svojih, ob bolgarski meji se nahajajočih Čet, odpoklicali ter jih v veliki naglici poslali na sever. Iz Albanije so odkorakale skoro vse srbske čate, ki so opustile Šjak, Krojo in Kavalo. Le v Elbasanu in v Tirani so ostale male posadke. V Nišu vlada strahovito razburjenje. Srbski krogi menijo, da bodo prišle pomožne čete četverozveze šele koncem oktobra in da bo takrat že prepozno.
Niš izpraziijen.
Listi poročajo, da so Srbi evakuirah Niš. Državne oblasti so se preselile v Prištino, prebivalstvo je odšlo večinoma v zapadno - make-konske kraje.
Srbski četaši.
Iz Rima poročajo: Srbi organizirajo v Makedoniji in v celi Srbiji četaše. Ženske in stari možje se oborožujejo, da branijo državo. Srbski regularni vojski, ki šteje 300.000 mož, se bo pridružilo še nad 1 milijon četašev vsake starosti in obojega spola, ki so odločeni braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi.
Promet med Srbijo in Romunijo.
Bukarešta, 12. oktobra. (Kor. urad.) Romunska vlada je bila obveščena, da je železniški promet med Prahovo in Žaječarom iz vojaških ozirov ustavljen. Da pa se zveza med Srbijo in Romunijo ne pretrga popolnoma, se vrši na imenovani progi promet z avtomobili.
Srbska skupščina.
Stockholm, 13. oktobra. »Novo-je Vremja« poroča, da je prebivalstvo Srbije jako razburjeno. Vlada se je morala odločiti, da skliče skupščino na dan 14. oktobra. Ruski listi poročajo, da je srbska javnost ogorčena
nad zavezniki in jim očita, da podpirajo Srbijo samo z mrtvimi besedami.
Kralj Peter gre v Italijo?
»Vilag« javlja iz Soluna: Zdravniki so priporočili srbskemu kralju Petru, da naj se z ozirom na svoje slabo zdravstveno stanje preseli začasno v kako kopališče v južni Italiji.
Homatije v Albaniji.
Švicarski listi poročajo, da so vstaški Albanci zasedli mesto Tirana v Albaniji.
Italijani gredo preko Črne gore?
Iz Bukarešte poročajo: V Ceti-nje so prispeli italijanski general-štabni častniki. Pod predsedstvom kralja Nikita se je vršilo vojaško posvetovanje baje o prehodu italijanske armade preko Črne gore v Srbijo.
Zbiranje vojaštva v Solunu.
London, 13. oktobra. »Dailv News« javlja iz Aten: Prvotni operacijski načrt četverozveze je bil premenjen. Izkrcavame vojaštva v Solunu se nadaljuje. Čete pa se ne odpravljajo v malih oddelkih v notranjost dežele, marveč se zbirajo pri Solunu.
Srbije ni možno rešiti.
Lugano, 13. oktobra. »Corriere della sera« zahteva, naj se četvero-zvezne sile že vendar osredotočijo na eni točki. Dvomljivo je, če je dobro, spravljati dardanelske čete v Makedonijo. Vzlic vsem neuspehom vežejo čete na Galipoliju številne turške sile. Vkrcanje v sovražnem ognju ne bo lahka stvar. Velikega pomena bi bilo, če bi Rusija poslala vojaštvo v Bolgarijo. 150.000 mož četverozveznega vojaštva ne zadostuje. Tudi ne zadostuje edina železnica Solun - Skoplje za transport velikih množin vojaštva. Srbije ni mogoče rešiti, in, kakor je ta žrtev bolestna, prepustiti se jo mora njeni usodi. Moči se ne smejo cepiti.
ČETVEROZVEZA IN BALKAN.
Ženeva, 13. oktobra. Francoska vlada je ukazala internirati vse na francoskem živeče Bolgare, ki so sposobni za vojaško službo
Ženeva, 13. oktobra. Pri odhodu bolgarskega poslaništva iz Pariza ni bilo na kolodvoru nobenega uradne-
OdvBtRikava skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
-Torej, ko me je obiskal, sem ga peljala v knjižnico. Vedno seveda nisem mogla biti pri njem. 2e zaradi drugih poslov. Časih sem torej šla iz sobe. Ko sem tisti dan enkrat nenadoma nazaj prišla, sem našla Du-ero*a, ko je ravno v predal Vaše pisalne mize spravljal neke papirje, zavite v modrobarven omot.«
»Ah, torej ni tega on storil. To bi si bila lahko mislila, pač res, to bi si bila lahko mislila. Toda, da je to storil sluga Frederika Boldona, tega zopet ne razumem. Toda, povejte. Jujija. kaj se je zgodilo dalje.«
»Kaj pa delaš, sem vprašala Duerota,« je nadaljevala Julija. »Du-erot mi je smehljaje odgovoril, da ste mu Vi dali tiste papirje in ključ ter mu naročili, naj jih dene v predal Vaše pisalne mize.«
Ladv Ada Bcldonova je planila s stola in novic prijela Julijo za roko.
»Torej je bila proti meni prava zarota... zarota z namenom, me
vpropastiti . . ., ah . . . Toda, jaz še vedno ne razumem vsega .. nadaljujte, Julija!«
»To je vendar čudno, sem rekla Duerotu, da ni milostiva tega meni naročila Duerot pa je dejal, da ne želite milostiva, da bi kdo za te papirje izvedel. Morala sem Duerotu slovesno obljubiti, da ne bom nikomur nič o tem omenila. Toda sinoči sem čitala v časopisju poročilo o sodni obravnavi... in čitala sem tudi, kaj ste Vi, milostiva, izpovedali ...«
»Le dalje, Julija, le dalje!«
»Pa sem si koj mislila, da stvar z Duerotovimi papirji ni prav v redu. Hotela sem Duerota vprašati, a ga nisem dobila.,«
»Zakaj, nesrečnica, mi niste tega že prej povedali?«
»Saj nisem slutila, da me je Duerot nalagal. Zaklenil je mizo in ker je imel ključ, sem si pač mislila, da je vse prav in v redu.«
Lady Ada Boldonova je zopet sedla na stol kraj kamina in stisnila obraz med dlani.
»Hugh mu tega papirja ni dal, to je brez dvoma,« je govorila sama s seboj. »Gotovo je dobil Frederik Boldon oporoko in jo s posebnim namenom dal tihotapsko spraviti v mojo pisalno mizo. Lahko je torej, da je Hugh sploh popolnoma nedol-
žen. In jaz — kaj vse sem jaz o njem mislila! Jaz sem storila!«
Zopet je Iady Boldonova planila k Juliji in se krčevito oklenila njenih rok. Vsa je drhtela razburjenja in besede le bruhala iz sebe.
»Julija! Če hočete količkaj popraviti nesrečo, ki ste jo provzročili s svojim molčanjem, potem hitite kar morete v Temple. Tam stanuje odvetnik Or Neil. Počakajte malo, da vam spišem zanj kratko pismo. Na vsak način ga morate semkaj pripeljati. Če bi bilo potrebno, lahko tudi njemu vse to poveste, kar ste mi pravkar razodeli. To bo gotovo odločilo, da pojde brez odlašanja sem. Recite mu. da moram vsekakor še nocoj ž njim govoriti. Pozvonite zdaj in naročite služkinji, naj pokliče izvoščeka; ne, ne. pohitite raje sami do portirja, da vam preskrbi voz. Ta čas spišem jaz pismo.«
O* Neil je bil slučajno doma, ko je dobil obvestilo Iady Boldonove. Komaj je bil preletel pismo, je že pograbil klobuk in površnik in tako hitel iz hiše,da ga je Julija komaj dohajala. Iz pisma je O' Neil vedel samo to, da bi mu lady Boldonova rada čim prej nekaj jako važnega povedala. Rad bi bil pa vedel še kaj več in je začel izpraševati Julijo, a ta ni hotela ničesar povedati, kajti mučil jo je strah, da je svojega bivšega lju-
bimca spravila v nevarnost ali celo v nesrečo. Vest je časih prav slab kažipot. Tako je bilo tudi pri Juliji. Vest ji je očitala, da je prelomila kakor prisega svečano obljubo, dano Duerotu, da bi molčala o vsem kar je videla in kar ji je Duerot povedal. Najraje bi bila zdaj iz spomina lady Boldonove izbrisala vse, kar ji je v svoji razburjenosti razodela in najraje bi bila ušla, da bi je ne mogel nihče spominjati na njeno pripozna-nje. Ves čas vožnje je zakrknjeno molčala in le od strani pogledovala na čudovito razvnetega in radovednega O' Neiia.
Ta razvnema O' Neilova je Še narasla, ko mu je ladv Boldonova s kratkimi stavki povedala, kaj ji je razodela njena služkinja Julija.
»Kaj je zdaj storiti?« je vprašala lady Boldonova. »Kake korake bi kazalo napraviti. Bodite mi prijatelj in svetujte mi!«
»Na to vprašanje, milostiva prijateljica, je jako težko odgovoriti,« je nervozno menil O' Neil in si s prsti segel v lase, kakor bi hotel šiloma iztresti iz glave srečno misel. »Na vsak način bi bilo treba najprej dobiti v roke tega Duerota ali kako bi ga bilo najbolje prijeti, da bi pri-poznal resnico, o tem še sam nimam jasnega pojma. Za zdaj bo najbolje, da mi vaša molčeča služkinja
celo stvar sama pove. Izpraševal sem jo že na potu pa je nisem mogel pripraviti do tega, da bi bila le eno besdico zinila.«
Pričo Iady Boldonove se Julija ni mogla več ustavljati O' Neilovim vprašanjem s trdovratno molčečnostjo. Ponovila je to, kar je bila že prej povedala lady Boldonovi, ni je pa bilo pripraviti do tega, da bi bila povedala, kje stanuje Duerot.
»Kako ste vendar neumni. Julija,« je vzkliknila lady Boldonova nejevoljno. »Kaj mislite, da ne vem, kje stanuje Frederik Boldon? Pri njem se bo že izvedelo, kje tiči Duerot. Če hočete slušati moj svet, potem se nikdar ne držite tega malopridnega pustolovca, ki vas itak ne bo nikdar vzel, a če bi ga vi svarili, Če bi mu vi rekli . . .«
O' Neil je z naglim zamahom roke dal Ia<dy Boldonovi znamenje, naj neha.
»To je brez dvoma, da Duerot ni iz lastnega nagiba vtihotapil oporoke v pisalno mizo lady Boldonove,« je odločno izpregovoril O' Neil. »Storil je to po naročilu kake druge osebe. Duerotu ne bo nihče mogel dokazati, da se je zavedal, kako dejanje je zakrivil in se mu zato po mojem prepričanju ne more ničesar zgoditi.«
(Dalje prihodnjič.)
ga zastopnika. Osobje je moralo odpotovati v različnih vagonih.
Berolin, 13. oktobra. Tudi belgijska vlada je pretrgala stike z Bolgarijo.
Stokholm, 13. oktobra. Ko je došlo v Petrograd poročilo ruskega poslanika v Atenah, so se vsi ministri sešli v stanovanju Sazonova na posvetovanje. Sazonov je rekel, da so dogodki na Grškem največji uspeh nemške diplomacije. Izkrcanje v Solunu je po odstopu Venizelo-sa ponesrečena akcija. Položaj izkr-canega vojaštva je obupen. Sazonov je po brzojavni agenturi razposlal opis balkanske diplomatične akcije, dokazujoč, da so vojaški neuspehi na Poljskem provzročili diplomatič-ni poraz na Balkanu. »Novoe Vrem-ja« polemizira proti ruski balkanski diplomaciji, češ, da je bila vedno slabo podučena in doživljala poraz za porazom.
Petrograd, 13. oktobra. Razpravljajoč o balkanskem položaju, pravi »Reč«, da je edino sredstvo proti politiki kralja Konstantina in kralja Ferdinanda podžiganje vse razburjenosti grškega in bolgarskega naroda proti kraljema. »Novoe Vremja« pravi, da je kralj Konstantin, odpu-stivši Venizelosa, storil pravi državni prevrat. Pustil ga je namenoma do zadnjega trenotka na krmilu, da bi njega in njegovo stranko presenetil. Puščal je ententi prijazne kroge v nejasnosti, da bi naenkrat z največjim uspehom zadal ententi najhujši udarec. Kje je ruska 'balkanska diplomacija, ki je v zadnjih mesecih na Balkanu doživela udarec za udarcem. Skrivnostno postopanje vlade ne dopušča javnemu mnenju nikake kritike, s toliko večjo opravičenostjo je treba zdaj spričo tako neugodnega uspeha izreči protest
Bukarešt. 13. oktobra. »Secolo« javlja, da se je Rusija na pritisk zaveznic odločila, poslati Srbiji vojaško pomoč. V vojnem ministrstvu se posvetuje posebna komisija, kako se naj to stori.
Stokholm, 13. oktobra. Na slovanskem banketu, ki je bil zadnje dni v Petrogradu, je Bašmakov izjavil, da je glavni krivec sedanjega položaja na Balkanu ruska diplomacija, ki je doprinesla dokaz svoje nezmožnosti.
Odhod bolgarskega poslanika iz Londona.
London, 13. oktobra. Reuterjev biro: Bolgarskemu poslaniku so bili izročeni potni listi. Francoski ministrski predsednik o položaju na Balkanu. Pariz, 13. oktobra. V včerajšnji seji parlamenta je ministrski predsednik Viviani, pojasnjujoč položaj na Balkanu, najprej pojasnil, da je po drugi balkanski vojni v Bukureštu sklenjeni mir ostavil v bolgarskem kralju in v bolgarskem narodu veliko jezo. Cetverozveza se je trudila, da poravna nasprotja in ustvari novo edinstvo na Balkanu. Vzlic temu rri bilo mogoče pridobiti bolgarsko vlado za odkrito sodelovanje, dasi so bile Romunska,Grška in Srbija pripravljene na žrtve. Pri Romunski niso bila prizadevanja brez uspeha, ker je bila Romunska naklonjena novi balkanski zvezi. Da bi bolgarski narod uzadovoljila, je zahtevala cetverozveza od Srbije težke koncesije. Srbski narod je resigniral in je mislil na kompenzacije, ki naj zago-tove zmago entente. Stališče Srbije je pripravilo grško vlado na to, da je ostala pri politiki čakanja, dočim je bolgarska vlada na četverozvezne predloge odgovorila dvoumno, se obenem pogajala s sovražniki četverozveze, podpisala pogodbo s Turčijo in prevzela napram Nemčiji obveznosti. Spričo tega postopanja je cetverozveza umaknila svoje predloge in s tem dobila zopet svobodne roke. Da podpremo Srbijo, moramo skozi Solun. Pogoji, pod katerimi smo izkrcali vojaštvo v Solunu in nam napravljeni sprejem, pričajo, kako brezmiselno je primerjanje našega izkrcanja s postopanjem Nemčije v Belgiji. Naša glavna skrb je, bramba naše fronte in osvobojen je zasedenih delov z energičnimi prizadevanji. Soglasje med francosko in angleško vlado je popoln. Že zdaj se sporazumevata Francija in Angleška dogovorno z zavezniki, da pomagamo Srbiji in zagotovimo na korist Srbiji, Romunski in Grški bukareški mir, za katerega jamčimo. Francoska in angleška vlada sta edini v tem, koliko čet treba. Rusija se pridruži svojima zaveznicama, da podpre Srbijo. Nikdar ni bilo soglasje med zaveznicami večje, nikdar nismo imeli večjega zaupanja v zmago.
Četverozvezne sile med seboj. Pariz, 12. oktobra.   Govoreč o balkanskem položaju, zahteva večji ( del časopisja, naj se ustanovi stalen j ^^t.z^stoapjitkov četverozveze. Tv1
svet naj bo opravičen, da pri novih vprašanjih in vseh pogajanjih takoj ukrene, kar treba, da bo sedaj nedoločna politika imela potrebno enotnost in se v prihodnje ne bo več izgubljal dragoceni čas. Ker so dogodki prenesli težišče vojne na Balkan, se ne sme opustiti odposlatev pomožne armade Srbiji. Vprašanje je samo, kje naj se dobi potrebno vojaštvo. Včerajšnja rahla namigavanja časopisja so postala dnes določnejša. Vsi listi, zlasti »Temps«. »Echo de Pariš« in »Journal des dčbats« poudarjajo, da Francija in Angleška, ki sta doslej nosili najtežja bremena, ne moreta še balkanske fronte preskrbovati z vojaštvom in z municijo. Italiji in Rusiji se očita, da pazita le na svoje interese in odrekata vsako sodelovanje na Balkanu. Solidarnost četverozveze se mora povsod vojaško in diplomatično udejstvova-ti, Rusija mora v Varni izkrcati čete, Italija jih mora poslati ali v Solun, ali čez Črno goro.
Francoska očitanja Italiji.
Geneva, 13. oktobra. »Temps« piše v ostrem tonu, da Italija preveč dolgo odlaša svojo odločitev glede sodelovanja. Pogajala se je brezkončne mesece v Parizu in v Londonu glede § 7. trozvezne pogodbe, ki se tiče balkanskega vprašanja, predno je Avstro - Ogrski napovedala vojno. Zdaj neče pomagati pri rešitvi balkanskega problema, ker se boji vojne z Nemčijo. Uvideti pa mora, da vojne na eni fronti ne more brez konca nadaljevati, zdaj je prišel čas za skupno delovanje.
POLITIČNI PROGRAM NOVE GRŠKE   VLADE.  — VENIZELOS O POLITIKI GRŠKE.
Atene, 11. oktobra. Ministrski predsednik Zaimis je podal naslednjo izjavo v parlamentu: Predstavši se zbornici, smatra vlada za svojo dolžnost, da po vernem preudarku mednarodnega položaja, prizna kot svojo dolžnost, opirati svojo politiko ob tisto podlago, katere se drži Grška od začetka evropske vojne. V boljše varstvo življenjskih interesov naroda, bo naša nevtralnost za sedaj oborožena. Naše prihodnje postopanje se bo ravnalo po dogodkih, katerih razvoj zasleduje vlada z vso pozornostjo. Vlada je prepričana, da jo bodo narodni zastopniki v teh kritičnih urah podpirali. — Venize-los je izjavil, da neče nihče v deželi notranjih nemirov. Z ozirom na sedanji položaj bo večina zbornice podpirala vlado, dokler vlada ne zapusti stališča, o katerem je zbornica že glasovala. Če bi ne bilo pogodbe s Srbijo, bi nas naš interes silil, zapustiti nevtralnost vselej, kadar bi se hotela druga država na naše stroške povečati Ne gre za to, da vemo, ali naj začnemo vojno ali ne, marveč vedeti moramo, kdaj nam je začeti vojno. Nikakor ne smemo pustiti Bolgarski, da bi Srbijo podrla in potem nas napadla z vsemi silami. Narodova duša si pravi, da je v interesu Grške, da se Bolgarija razbije. Če zmaga Bolgarska, bi bilo Grštvo popolnoma uničeno. Venizelos je izrekel željo, naj bi se izkazalo, da je politika nove vlade boljša, kakor je bila njegova.
Atene, 12. oktobra. Agence d* Athenes: Parlament je bil po izjavah ministrskega predsednika Žaimisa in Venizelosa odgođen do prihodnjega meseca.
Grška nevtralnost.
Milan, 13. oktobra. »Corriere della sera« javlja, da imajo rimski politični krogi po izjavi grškega ministrskega predsednika Zaimisa vtis, da bi Grška le tedaj šla v vojno proti Bolgarski, če bi bila od Bolgarske direktno ogrožena Tudi ni nemogoče, da obstoji tajen grško - bolgarski dogovor.
Posebno lastnoročno pismo grškega kralja  bolgarskemu  kralju Ferdinandu.
Iz Sofije poročajo: Kralj Ferdinand je sprejel v avdijenci grškega politika Sophulisa, ki mu je izročil lastnoročno pismo kralja Konstantina.
Grški poslanik je posetil ministrskega predsednika Radoslavova. kateremu je izjavil, da zavzema sicer tudi nova grška vlada stališče oborožene nevtralnosti, da pa želi ohraniti prijateljske odnošaje z Bolgarijo. Radoslavov je vzel to izjavo z zadoščenjem na znanje.
Venizelos redivivus?
»Corriere della sera« si da Iz Aten poročati, da smatrajo tamkajšnji politični krogi za mogoče, da se Venizelos skoro zopet povrne na krmilo (?)
Rusija in Romunska. Berolin, 13. oktobra. »Vossische Zeitung« javlja, da romunski ministrski predsednik Bratianu ne bo dovolil, da bi šle ruske čete čez Romunska v Botearjio
Vojna z Italijo.
ŽIVAHNO   DELOVANJE ITALIJANSKE ARTILJERIJE NA TIROLSKI IN PRIMORSKI FRONTI.
Dunaj, 13. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Včeraj popoldne so pričeli Italijani živahno obstreljevati visoko planoto Lavarone s topovi težkega in srednjega kalibra.
Tudi proti posameznim odsekom primorske fronte je razvijala sovražna artiljerija večjo delavnost. Poskus italijanskih infanterijskih oddelkov, se približati Vršiču in tolminskemu mostišču, je bil odbit. V se-vero - zapadnem delu dcberdobske visoke planote smo prisilili sovražnika z ognjenim napadom, da je v begu opustil svoja najsprednejša kritja.
Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H d f e r, fm!.
m m
ITALIJANSKO BOJIŠČE.
Dolgo časa je bila pozornost javnosti obrnjena na italijansko bojišče, v glavnem, ker so Italijani nastopali kot veliki vojskovodje in prvovrstni vojaki — na papirju namreč — in razglašali, da s par sunki zasedejo vse Primorje, vdro na Koroško in osvoje Trentin. Javnost je pričakovala sijajnih italijanskih uspehov, ki bi zagotovili italijanskemu kralju in Cadorni slavno ime v zgodovini, ali vse napovedi uspehov so ostaJe le napovedi, vsi napori so se razbili in javnost je začela občudovati izredno odporno silo avstro-ogr-ske južno - zapadne armade. Kakor da bi zaklicali z Doberdoba, s Kalvarije in s Krna Italijanom: Stoj! tako hitro se je ustavil in ostal je pri samih poskusih, brezuspešnih sunkih in napadih. Nikamor naprej! In Italijan ne more nikamor naprej ob Soči, ne ob koroški, ne ob tirolski meji. Zadnje čase čujemo samo poročila o zaletavanju Italijanov sedaj na Lavaronsko visoko planoto, sedaj na Vršič, na tolminsko mostišče, katerega spcdno področje bi tako radi zavojevali Italijani, sedaj na Doberdob, vedno pa zadostujejo sla-bejši ali močnejši sunki s strani braniteljeva in Italijan beži s krvavo glavo. Časih se čujejo glasovi o novi ofenzivi, o velikih pripravah, ali vse izzveni v prazno napovedovanje. Zima se bliža in Cadorna pada v vedno večjo brezpomembnost, ob vso veljavo je spravil svoje bojišče in javnost se obrača od njega . . .
Podrobnosti iz zadnjih bojev: Ob koroški fronti se vrše praske zlasti v plockenskem odseku. Dne 12. oktobra je italijanska artiljerija tam močno streljala, ne pa da bi bila mogla količkaj vznemiriti naše čete. S Kastranjskega vrha je sovražnik odšel.Naše čete so našle tam obilo municije in oprave. Pri Bovcu in Tolminu streljajo časih prav živahno. Pred Mrzlim vrhom so imeli Italijani opetovano velike izgube. Številni mrtvi alpinci leže pred našimi pozicijami. Pred goriškim mostiščem je skoro popoln mir. Večja artiljerijska delavnost velja Dober-dobski planoti. Dne 11. zvečer so Italijani z vso ljutostjo streljali na severni del Kraške visoke planote,
ali kmalu je ponehalo to brezuspešno streljanje. Sovražni letalci letajo dan na dan nad Krasom. Sovražni dvokrovnik je metal brezuspešno bombe na prazno Kostanjevi-c o. Streljali so nanj naši obrambni topovi in dvokrovnik se je moral spustiti precej poškodovan na tla na pesku ob Soči pri Petovljah. — Na Lavaronski planoti, kjer so imeli Italijani zadnje dni zopet občutne izgube, vlada sedaj precejšen mir. Vse svoje eksponirane pozicije so Italijani zapustili. Med Gardskim jezerom in Adižo pri Brentonicu je hotelo okoli 300 Italijanov napasti kraje San Antonio in Crosa-n o, ali ogenj naših patrulj jih je hitro pregnal. V dolini Ledvo sta dve naši lovski patrulji pregnali sovražne oddelke, katere je podpirala tudi njihova artiljerija. Enega oficirja in 13 mož so izgubili Italijani, naši niso imeli nobene izgube.
Sestreljeni italijanski zrakoplovi.
S Krasa poročajo: Dne 12. t. m. so sestrelili naši topničarji velik italijanski zrakoplov. Padel je na do-berdobsko planoto. Pretekli teden je bil sestreljen na tla neki drugi italijanski zrakoplov.
Eksplozija na oklopnici »Benedetto Brin«.
Iz Rima se poroča, da višji oficirji, ki so preiskovali vzroke eksplozije oklopnice »Benedetto Brin«, so prišli do prepričanja, da je nastala eksplozija vsled zločinskega naklepa. Par ur pred eksplozijo je bila na krovu neka dama, ki je imela dovoljenje za to iz mornariškega ministrstva. 474 mož je poginilo ob eksploziji.
Italijansko vojno posojilo.
Ženeva, 12. oktobra. »Tribuna« javlja, da je ministrski svet v Rimu sklenil, da predloži parlamentu, ki bo sklican v novembru, predlogo za vojno posojilo, po kateri se zahteva posojila 4 milijarde lir.
Neveljavne prodaje, cesije in druge oddaje nepremičnin.
Rim, 13. oktobra. General Cadorna je odredil, da v okupiranem ozemlju od 14. maja dalje do dneva, katerega se še določi, izvršene prodaje, cesije in druge oddaje nepremičnin, pravic in kreditov, kakor tudi rubežni in hipoteke na nepremičnine, so brez vsake pravne veljave, takisto tudi cesije trgovskih ali industrijskih obratov in sploh vsak akt, ki hoče kako avstrijsko osebo ali korporacijo nadomestiti z drugo osebo v svojem prvotnem pravnem razmerju. Izvzeti so slučaji, v katerih se podeli na podlagi prošenj posebno odobrenje najvišjega poveljstva.
Giolitti.
Lugano, 13. oktobra. Giolitti je odpotoval včeraj iz Cavourja v Tu-rin. Popoldne ga je posetilo več prijateljev, jeden izmed njih ga je opozoril, da so znamenja nezadovoljnosti, ki vladajo v parlamentaričnih krajih proti Salandri in Sonninu, vedno očitnejša. Giolitti je na to odgovoril, da v sedanjih časih je dolžan vsak poštenjak, da vlado podpira z vso vdanostjo radi splošne blaginje. #
Položaj na severni fronti.
NEIZPREMENJEN   POLOŽAJ NA RUSKEM BOJIŠČU.
Dunaj, 13. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Pri Burkanovu ob Strvpi so četrti, od včeraj javljenih ruskih napadov odbili avstro - ogrski in nemški bataljoni. Sicer na severovzhodu nikakfh posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. f ml.
• m
ODBITI RUSKI NAVALI PRI DVIN-SKU, MJADSOLSKEM JEZERU IN PRI SMORGONU. — BOMBE NA DVINSK. — USPEH LINSINGENO-VIH ČET IN BOTHMERJEVE ARMADE.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. ur.) Wolffffov urad poroča:
Vzhodno bojišče.
Veliki glavni stan 13. oktobra.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Zapadno Dvinska se  ie razbil
Sovražnikovi poskusi, polastiti se od nas zasedenih otokov v Mjadsol-skem jezeru, so se ponesrečili. Ruski napad, severo - vzhodno Smorgona, ki je dospel do naših ovir, je bil odbit.
Eden naših zrakoplovov je izdatno bombardiral preteklo noč utrjeno in s četami napolnjeno mesto Dvinsk.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Nič novega.
Armadna skupina generala von Linsingena.
Sovražnik je bil pregnan iz svojih pozicij pri Rudki Bjelski Volski ter vržen nazaj čez Črto Alcksan-drijskih višin, severno od tam.
Nemške čete armade generala grofa Bothmerja so vrgle sovražnika Iz več pozicij, severo - zapadno Hajworonke, jugo - zapadno Bur-kanova.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKA OFENZIVA,
Pariz, 13. oktobra. (Kor. urad.) Ew*^aiec »Journala« y. ruskem
glavnem stanu brzojavi ja: Razvitek dogodkov na Balkanu ne sme imeti za posledico, da bi se pozabilo na najglavnejše bojišče, v kakršno se sedaj razvija rusko. Mi se ne nahajamo več v onem času, ko so mogli Nemci izkoriščati pomanjkanje municije pri Rusih in so mogli premagovati pehoto. Danes so naši zavezniki na fronti 140 vrst med Drisviat-skim jezerom in ozemljem Smorgona začeli z ofenzivo in prete, da prodro nemško fronto. Oni vznemirjajo nemške vojne sile, ki napadajo Dvinsk. Učinki reorganizacije ruske armade se občutijo od dneva do dneva.
ZAPADNO BOJIŠČE.
FRANCOSKI NEUSPEHI V CHAM-PAGNI IN V VOGEZIH.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. ur.) VVolrtov urad poroča:
Veliki glavni stan 13. oktobra.
Zapadno bojišče.
Angleški sunki severo - vzhodno od Vermelles so biii z lahkoto odbiti.
Vzhodno Souchez so izgubili Francozi zopet nekaj kosov jarkov,v katerih so se dne 11. oktobra še mogli držati.
, V Champagni se je snoči ponesrečil francoski napad južno od Ta-hure. Danes zjutraj na istem mestu ponovljeni, v več valovih izvršeni napad, se je popolnoma razbil.
V Vogezih so izgubili Francozi del svojih pozicij na zapadnem pobočju Schratzmannle.
Vrhovno armadno vodstvo.
Novo francosko zračno brodovje.
»Voss. Ztg.,« poroča: Angleški in amerikanski poročevalci javljajo, da je organizirala francoska vojna uprava velikansko zračno brodovje, ki sestoji iz treh divizij bojnih aero-planov. Največji aeroplani so obdani z oklopi, imajo na krovu 2 topa ter strojne puške ter po 12 mož posadke. Manjše zračne križarke so takisto zelo dobro oborožene ter razvijajo brzino 90 milj. Nove zračne divizije bodo skoraj pričele delovati. Francozi jih hočejo porabiti za ofenzivne in defenzivne namene. Vsaka divizija bo obstojala iz več velikih bojnih aeroplanov, primernega števila zračnih križark ter mnogo manjših izvidnih oziroma opazovalnih letal.
DELCASSE — ODSTOPIL.
Pariz, 13. oktobra. Agence Ha-vas javlja: Ministrski predsednik Viviani je v ministrskem svetu naznanil, da mu je minister zunanjih del Delcasse izročil prošnjo za vstopi Demisija je bila sprejeta. Ministrski predsednik Viviani prevzame poleg predsedstva v kabinetu tudi ministrstvo zunanjih del.
Francoski ministrski svet.
Pariz, 12. oktobra. Pod predsedstvom Poincare-a so se včeraj pozno popoldne sešli v EIysee-u ministri na posvetovanje o diplomatič-nem in vojaškem položaju in o raznih vprašanjih, ki se tičejo parlamenta.
Angleški parlament.
London, 12. oktobra. Poslanska zbornica: Ministrski predsednik Asquith je naznanil, da bo državni tajnik sir Edward Grev dne 14. t. m. govoril o balkanskih razmerah. Grev je izjavil, da namerava vlada bombaž in bombažne izdelke proglasiti za blago, iz katerega se izdeljujejo razstreliva in prepovedati izvoz takega blaga v dežele, ki meje ob Nemčijo in Avstro - Ogrsko.
Švedski protest.
Stokholm, 13. oktobra. Švedska vlada je naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj protestira proti kršenju švedske nevtralnosti, katero kršenje je zakrivil angleški podmorski čoln v Baltiškem morju.
Izjava dalmatinskega deželnega odbora.
Zadar, 13. oktobra. (Kor. urad.) Z ozirom na vesti, ki so se opetovano pojavile v četverozveznem časopisju o početju posameznih oseb iz jugoslovanskih dežel monarhije in tudi iz Dalmacije, ki porabljajo svoje prebivanje v inozemstvu, da pod pretvezo zastopanja narodnih idealov v obliki jako dvomljive pustolovske politike agitirajo proti monarhiji, je deželni odbor dalmatinski kot poklicani zastopnik avtonomnih interesov dežele pred kratkim storil soglasen, za javnost namenjen sklep, ki pribija, da odklanja prebivalstvo Dalmacije vsako skupnost z ljudmi iz svojih vrst, ki kaj počenjajo, kar bi bilo v nasprotju s tradicijonalno, v sedanji vojni novic potrjeno zvestobo Dalmacije cesarju in monarhiji. Kot tolmač lojalnih čustev dalmatinskega prebivalstva, obsoja deželni
odbor najodločneje vsako akcijo, ki [ dišču ob skrajni italijanski meji, Mu-
bi postavila prihodnjost Dalmacije izven okvira monarhije. Ta spontana izjava avtonomne deželne uprave je našla izreden odmev v celi deželi in so tudi že občinski zastopi izrekli svojo solidarnost s stališčem deželnega odbora in dali dostojnega iz-
lič, finančni nadstražnik v Breginju, neki Mokri in vsi črnovojniki iz Breginja. Pismo je pisano po nemško.
Svojega svaka Andreja Cigliča
išče Josip Maraž, črnovojnik, straž-ni oddelek v Šempeterski vojašnici
raza svojemu dinastičnemu in državi   v Ljubljani, naznanil bi mu rad smrt
zvestemu mišljenju v navdušenih lo-jalnostnih brzojavkah.
jvoda L
t.
Včeraj smo naznanili smrt nadvojvode Ludovika Salvatorja.
Nadvojvoda Ludo vik Salvator se je rodil kot tretji sin velikega vojvode Leopolda II. Toskanskega dne 4. avgusta 1847. v Florenci.   Bil je brat nadvojvode   Ivana Salvatorja (Orth). 2e v svoji mladosti je kazal nadvojvoda Ludovik Salvator svoje posebno nagnjenje do naravoslovja in vedne  študije,  v naravoslovju, podpirane zlasti od najboljših praž-kih učenjakov, v slikarstvu, v jezikoslovju, so  odtegnile nadvojvodo oni poti, po kateri   navadno hodijo visoki   princi, Ludovik Salvator je pripadel duševnemu in učenjaškemu svetu. Gibal se je v učenjaških krogih, proučaval, pisal, potoval. Ko je bil star 24 let, je izdal svoje prvo delo »Zur Heimatskunde«.   Potem je potoval do rti   Bon   na afrikanski obali, katero   je tudi   popisal, leta 1876. je izdal »Los Angeles v južni Kaliforniji, cvetka iz zlate dežele«. Neko  drugo  delo  je naslovljeno: »Rund um die Erde, ohne es zu \vol-len«; leta 1890. je obelodanil skico o flelgolandu. Vsi ti mali spisi so bili priprava za velika dela.   Napisal je v svoji lepi vili pri Trstu in na svoji jahti »Nixe« delo v 3 zvezkih »Eine Spazierfahrt in Golf von Korinth« in krasno delo v sedmih zvezkih »Die Balearen«, ki je dobilo priznanje na parižki svetovni razstavi, potem so dela »Marchen aus Mallorca«, »Die liliparisehen Inseln«, »Biserta«, »Can-nosa«. Vsi njegovi spisi so preveti poezije, polni čustvovanja in vsaki vrsti se pozna, da jo je napisal mož globokih študij in širokega opazovanja. Cesarska akademija znanosti ga je imenovala za   svojega častnega člana, geografično društvo mu je podelilo rianerjevo kolajno.   Spisal je več del, med njimi »Lose Blatter aus Abbazia «...
Pokojni nadvojvoda je živel jako priprosto, mirno, v svoje študije zatopljen. Ni ljubil slovesnosti, visokih naslovov, ni bil prijatelj komplimentov, čutil se je človeka jednake-ga drugim, ko je potoval, je bil »pisatelj Neufeld« in če so ga kje spoznali pa nagovorili »cesarska visokost«, je skomignil z ramami, kakor da bi ne veljal nagovor njemu. Kot sin juga je živel najraiše ob morju. Tekom zadnjih štirideset let je bival skoro izključno na jugu in se vozil na svoji jahti okoli po sredozemskem morju, ob Aziji, Afriki in Ameriki. Jahti je poveljeval on sam. Jako rad je bival na Balearih, kjer je imel tudi posestvo.
V Miljah pri Trstu je bival dolgo časa. Vse ga je poznalo, vse gledalo s spoštovanjem na čestitljivega moža močne široke postave prijaznega prikupljivega obraza. Z vsakim, s 'komur je prišel v dotiko, je rad govoril, revežem je bil dobrotnik. Nosil se je čisto priprosto, prav v navadni obleki z mornariško čepico se ie vozil ali je hodil okoli. Kdor ni vedel, kdo je, je mislil na prvi hip, da ima pred seboj starega odsluženega mornarja.
Pokojni nadvojvoda se je preselil lani iz Milj v Gorico. Dolgo časa je bival v »Parkhotelu«, potem je vzel v najem krasno Ceconijevo vilo z obsežnim vrtom ob Solkanski cesti. Vsako jutro ob 8. uri se je peljal k maši v stolno cerkev. 2ivel je tiho in mirno v krogu svojih služabnikov in vedno pri svojem študiju. Ko se je pričakovalo napoved vojne s strani Italije, so gledali Goricam na nadvojvodo, češ, dokler je on tu, se nam ni še ničesar bati. Ko pa je bil dobil poročilo, da naj odpotuje, smo vedeli, da je bila ura napovedi nove vojne ... Ob jadranski obali, na Goriškem, v Trstu, v Dalmaciji,  kjer je
njegovega strica Mihaela. Ciglič je stanoval pred vojno z Italijo v Šte-verjanu v Brdih hišna štev. 185. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na omenjeni naslov.
Evakuirane! iz Kotora in sela Dohote v Dalmaciji poročajo, da so jih povsodi, kamor so prišli, dobro sprejeli, tako v Mariboru, v Lipnici, Gradcu in na Dunaju. Potovali pa so 7 dni in 6 noči brez prestanka. O njih se je bila raznesla vest, da so evakuirani radi vohunstva, Ker pa to ni res in jih to boli, so se obrnili do oblasti v Boki Kotorski, naj v javnosti pojasni, da so take vesti iz trte izvite.
Istrski begunci na Moravskem.
Raztreseni so po vaseh političnega okraja moravske Trzebove, in sicer so sedaj v 64 vaseh. So iz Krnice, Proštine, Rokija, Alture, Muntiča, Ližnjana, Medulina, iz Kanfanaršči-ne, iz vasi Zabroniči, Juršiči, iz Bar-banščine in Sentvincenščine. Živijo med Nemci v privatnih hišah, po nekaterih hišah jih je preveč. Udali so se že v svojo usodo, le tupatam soglasno tožeče izrečejo srčno željo, da bi se mogli skoro vrniti. Vsaka obitelj je dobila nekaj potrebnih reči, dobijo pa tudi zimsko obleko in čevlje, ker je že nastopila zimo.VSvi-tavi podučuje v hrvatski šoli Josip Svjetličič 60 otrok. Treba pa je otvoriti še nekaj hrvatskih šol. V Greifendorfu stanuje 112 Medulin-cev v temnih, smradljivih prostorih po krivdi tamkajšnjega župana. Tako poroča iz Moravske Trzebove v preljskem »Hrvatskem listu« nad-pop in župnik Dmitar - Paval čur-kovič.
Vsposobljenostni izpiti v Ka-stvu. Vsposobljenostni izpiti za učitelje ljudskih in meščanskih šol v Kastvu se bodo vršili dne 8. novembra 1.1.
V Splitu je otvorila avstro-ogr-
ska banka zopet svojo filiialko,
Umrl je v Splitu profesor Ante K a r g o t i č, star komaj 28 let. Čutil je v sebi časnikarski poklic, zato je kmalu zapustil šolo v Opatiju. V Zagrebu je bil dlje časa sotrudnik »Slobodne Riječi«, pozneje urednik.
Splitsko »Naše Jedinstvo« piše: »N. P. gospod Heinold, notranji minister, je posetil na nekaterih krajih slovenske begunce, ali posetiti hoče tudi naše begunce iz istr. primorja. Ko bo med njimi, priporočamo mu, da si zabeleži v notes, kak jezik govorijo in ko se prepriča, da govorijo hrvatski in slovenski, naj gre k naučnemu ministru in ga vpraša: Zakaj niso imeli svojih šol v istrskem primorju? Potrebno je bilo, da jim je dala šole družba sv. Cirila in Metoda. Ali to je bilo poprej, odslej ne bo več tako, kajti pravica priča, da mora našemu ljudstvu tudi po Istri postaviti šole (tudi v Trstu) država in tudi državni obziri. Ako so dosedaj mislili na Dunaju, da je potrebno na našo škodo dvigati Italijana, sigurno so se do sedaj prepričali, da treba odslej tudi radi "državne koristi dati tudi Hrvatom in Slovencem, kar je hrvatskega in slovenskega.«
Za državnega poslanca na Reki je izvoljen mesto sedanjega župana dr. Via član italijanske liberalne stranke Ossoinac (reete Osojnjak).
Reški občinski svet je sklenil, razobešati na občinskih poslopjih poleg reške mestne zastave, vedno tudi madžarsko trobojnico.
Madžarske in italijanske šole na Reki. V madžarske šole na Reki je vpisanih letos 3353 učencev in učenk. V italijanskih šolah jih je 3687.
M i NjiiDiHiii m
Kaikor je znano, je vsi en nezadržnega prodiranja zveznih armad proti vzhodu in s tem provzročene-ga zdaljšanja etapnih linij, ter vsled nefcoč rešil iz morskih valov nekega J prenosa napadanja daleč notri ubo-mornarja,  ostane   med   prebival-   go na komunikacijah, v rusko ozem-stvom plemeniti pokojnik nepoza- | Ije, morala nastati  težko občutna
ben. Kot učenjak je pustil s svojimi deli za seboj neizbrisne sledi.
Iteti iz primorffl dežel.
omejitev v vojnopoštni službi. — Posebno se je morala odkloniti pripustitev prometa z zavitki Četam na bojnem polju in je bilo vrhutega treba začasno ustaviti tudi promet z blagovnimi vzorci. — Višje armadno Iz italijanskega vjetništva je I poveljstvo se je popolnoma zaveda-pisal g. breginjskemu županu Anton I lo dalekosežnosti teh omejitev, pa Culot, finančni nadstražnik, katere- I ni moglo preprečiti te neizogibnosti ga so Italijani prijeli v Breginju ob I v očigled vzrokov, ležečih izven meji, kjer je služboval in ga odpelja- I njegovega območja, li s seboj v Cremono z drugimi vred. I Edina možnost, ki je bila dana. Poroča, da se nahaja tam Fran Ur- I se je sestojala v tem, da se kar mo-bančič, Kotlarjev, iz Kobarida, Fran I goče hitro in energično ukrene vse gkur, posestnik i* trafikant y Robs- ■ potrebno, y svrho  da se  stvorjie J
predpogoji za zopetno otvoritev zaprtih službenih panog. Glede vseh teh priprav bodi poudarjeno, da se vojna pošta boljše opremi z avtomobili. — Vsled teh priprav z ene strani in vsled razvoja zadevnih operacijskih razmer z druge strani je nastala v predpogojih za službeni obrat vojne pošte polagoma ona sprememba, ki je provzročila če ne ravno na enkrat, pa vsaj po malem zopetno otvoritev zaprtih službenih panog. Tako je bilo mogoče že v juliju pripustiti prometu najprej blagovne vzorce na večji del vojnih pošt. — K prvi grupi vojnopoštnih uradov so zaporedoma prihajale vedno nove grupe in tudi v preteče-nem tednu se je znatno povečalo število onih vojnopoštnih uradov, ki so odprti za promet z blagovnimi vzorci. — Ali tudi kar se tiče prometa vojnopoštnih zavojev, je c. in kr. višje armadno poveljstvo spoznalo prvi pripravni trenotek za vspostavitev istega in je že začetkom meseca septembra otvorilo precejšnje število vojnopoštnih uradov prometu vojnopoštnih zasebnih zavojev. — Temu se pridruži začenši z dne 4. oktobra prav obsežno število vojnopoštnih uradov, ki se objavijo po-sebe. Ostali vojnopoštni uradi za katere mora ostati, z ozirom na poti in komunikacijske razmere promet z zavoji začasno še nadalje zaprt, se odpro razpošiljanju zavitkov v prvem ugodnem trenotku, ki kakor je pričakovati, ni več prav daleč. — Po pridobljenih skušnjah ni mogoče shraniti vseh vojnopoštnih zavitkov, ki vedno prihajajo v neštevilnih množinah, v prostorih za zbirališča zavitkov, ki se zamorejo dobiti v zaledju, in tudi ni izvedljivo, da bi se take ogromne množine odpremljale na obstoječih prometnih cestah z od-premnimi sredstvi, ki so na razpolago.
Da se zamorejo vpoštevaii skladiščne in transportne priložnosti in se prepreči popolna opustitev za gospodarske odnošaje nad vse voznega prometa zasebnih zavojev, je bilo treba glede zavitkov na bojiio polje izbrati gotove predmete pošiljanja kakor tudi gotove dnevne predaje, ter določiti, da se smejo razpošiljati izključno le vojaško - opremni predmeti, obleka in tobak s pritiklinami (smodke, svalčice in tobak, pipe, cevke za smodke, svalčice, eerna in železna vžigala z lunto), vojnopoštni zavitki pa oddajati samo v ponedeljek, v torek in v sredo vsakega tedna. Poštni uradi so upravičeni in dolžni, da za poskušnjo zaukažejo predajniku pred sprejemom odpreti zavoje ali jih po sprejemu sami odpreti, da se prepričajo o dopustnosti vsebine.
Zavitki z nedopustno vsebino se ne sprejmejo ali ne odpremljajo dalje, temveč povrnejo predajniku proti izterjanju povratne poštnine.
Dovoz zavojev vojnopoštnim uradom se bo vršil samo od slučaja do slučaja, kakor bodo dopuščale operacijske razmere, potemtakem šele po daljšem ležanju. — Jestvine in drugi kvarljivi predmeti bodo torej pravilnoma, tudi če se spregledajo, odpremijo in ne vrnejo predajniku dospeli prejemniku v največ slučajih v neužitnem in zdravju škodljivem stanju. Pošiljanje jestvin bi torej pomenilo le tratiti živež.
Veliko število vojnopoštnih zavitkov, ki se je nabralo iz prejšnjih poslatev v raznih skladiščih za najdene zavitke v zaledju, izhaja deloma iz slabega' omotan ja, deloma tudi iz nepravilnega nastavljanja. Iz dotičnih naslovov se ne da dognati ne naslovljenec ne pošiljatelj. Potrebno je torej skrbno paziti na omot in pravilno naslovljenje.
Pošiljanje zavitkov iz enega na druge vojnopostne urade je na bojnem polju neizvedljivo. Nezadostno naslovljeni zavitki se bodo torej vračali pošiljatelju.
Kakor na drugih poljih, tako je tudi pri rnstitntiji vojne pošte potreba složnega in zastopnega skupnega delovanja najširših krogov prebivalstva z vojno in civilno državno upravo, da se doseže koristen uspeh.
Vojna uprava je ukrenila vse, da omogoči izdaten promet vojnopoštnih zavitkov, civilne poštne uprave bodo napele vse moči, da se bo ta promet vršil brez zadržka. Če se občinstvo pri uporabi vojne poste samo omeji na ono mero, ki ubrani preobremenjenju zavoda z odvečnimi in brezkoristnimi pošiljatvami, bo vojna uprava zamogla promet z voj-nopoštnimi zavitki ne samo stalno vzdržati, marveč po obdelanju dovoza vsakočasno nujnih predmetov omogočiti cek> razpošiljanje manj nujnih stvari (užitni predmeti, ki se lahko drže)._
Spominjajte so »Rdečega križa".
St. 16.310.
5©mcs>eani!
263<
Ko obhaja presvetli cesar in Najvišji naš gospod, obdan z ndanostjo in ljubeznijo avstrijskih narodov, svoj 85. imendan, ko zmagono8no plapolajo črno-žolti prapori na novih bojiščih, stopa pred Vas domovina, da ji preskrbite sredstev za vojne potrebe ter ustvarite tako podlago za končno zmago. Ne samo dolžnost, temveč tudi Čast vsakega Ljubljančana zahteva, da se pri ti priliki s polnim srcem in s polno roko oklene ljubljene svoje domovine! Ljubljana, kateri je bilo dostikrat v ponos, dajati dobre zglede mestom na jugu, bodi tudi pri ti priliki prva, ki pokaže, da, kar se tiče domoljubja, ne ostaja za nobenim drugim avstrijskim mestom.
Podpisujte torej v najizdatnejši meri tretje vojno posojilo!
Nikdo, ki količkaj zmore, naj se ne skrije v kot, vsak naj si je v svesti noč in dan, da nas zove domovina, s katero stojimo in pademo!
V LJubljani, dne 6. oktobra 1915.
Župan: dr. Ivan Tavčar.
Dnevne vesti.
— Slovenski junak. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Prav izjemen dokaz uspešne hrabrosti pred sovražnikom je doprinesel infanterist Jevnišek 2. stotnije c. in kr. 87. pešpolka. Storil je junaštvo, ki pač zasluži, da je izve širša javnost. Oddelek, kateremu je pripadal, je nezadržno jurišal na sovražne pozicije. Streljanje na flanko iz pušk in strojnih pušk je ustvarjalo velike vrzeli v naših vrstah in položaj naših na-padajočih čet je postajal kritičen. Tedaj je Jevnišek izročil za njim idočemu tovarišu svojo puško, vzel od kompanije mu zaupano harmoniko v roke in drvel na čelu oddelka naprej. Ves iz sape od dolgega juri-šanja, je začel z razkrito glavo na svojem instrumentu svirati cesarsko pesem. Njemu sledeče moštvo je zapelo cesarsko pesem in prepevaje so kolone zajurišale sovražne pozicije. Tudi pri vdrtju v pozicije in temu sledečemu zasledovanju sovražnika, je ostal Jevnišek, igraje na harmoniki patrijotične melodije, na čelu oddelka. Predlagan je za visoko odlikovanje.
— Prva žrtev italijanske vojne na Koroškem. Dva dni po napovedi vojne, dne 25. maja, so počili prvi streli na mejah koroške dežele. Prvi vojak, ki je padel, je bil učitelj, Štefan K a c j a n, ki je služboval 5 let v Gorjah pri Beljaku. Meseca januarja je vstopil v armado kot enoletni prostovoljec, v maju je postal korporal. Na straži ob meji ga je dne 25. maja zadela sovražna krogla. Truplo pokojnega so prenesli v Celovec, v torek je bil pogreb.
— V ruskem vjetništvu. Svoje stalno bivališče sta naznanila v vjetništvu Alojzij S e d e j in Avgust L u-1 i k. Pišeta, da sta se vozila od Om-ska 14 dni po reki Irtiš proti kitajski meji in bivata sedaj v Ustkame-nogorsku; imata privatno sobo skupaj. Ustkamenogorsk se nahaja v guberniji Semipalatinskaja. Imata na dan 4 ure prosto, a na izprehodu jih spremlja vojak z nasajenim bajonetom.
— Iz ruskega vjetništva na potu proti domu. Ključavničarski pomočnik Fran Skalar, rojen 21. januarja 1882 v Ljubljani ter pristojen v Št. Vid nad Ljubljano, oče štirih otrok v starosti od 4—8 let, ki je bil zaposlen pri tvrdki Žabkar, je bil vpoklican takoj začetkom mobilizacije ter bil na nogi ranjen in vjet v prvotnih bojih na ruskem bojišču. V Rusiji so mu odrezali nogo in ga potem z drugimi, za vojsko nezmožnimi vjetniki poslali domov. Mož je sedaj na Dunaju, kjer mu bodo napravili umetno nogo, da si bo zamogel po danih mu močeh služiti svoj kruh in preživljati svojo družino.
— Mestna elektrarna ljubljanska je bila že zadnja leta pred vojno v zimskih večerih tako obtežena, da se je pričelo misliti na povečanje strojnih naprav. — Letos pa se je poleg raznih tržaških uradov s številnim u radništvom naselilo v Ljubljani polno vojaških bolnišnic in drugih vojnoeraričnih pisarn, delavnic, skladišč itd., ki so vse električno razsvetljene in uporabljajo električni tok tudi za gonilno silo. Poleg tega je nastalo v jeseni pomanjkanje petroleja, vsled česar je tudi tako občinstvo, ki se tekom 181etnega obstoja mestne elektrarne ni zanimalo za električno luč, začelo v ogromnem številu naročati električne inštalacije. Tekom jeseni letos se je elektrarni priklopilo že preko 200 novih privatnih konsumentov in ravno toliko jih še čaka na električno luč. Tega velikanskega navala pa ljubljanska elektrarna ne prenese, ker parna naprava ne zadošča več in se tudi v sedanjih časih ne more povečati. Upravni odbor mestne elektrarne je za sedaj sklenil, da se bodo nadajje privatne inštalacije, iz-
vrševale samo v posebnega ozira vrednih slučajih, medtem ko se vse druge napeljave odlože na poznejši čas. Poleg tega se občinstvo opozarja, da zlasti v trgovinah, pisarnah in delavnicah, kjer se luč rabi samo do C. ali 7. zvečer, ko so elektrarniški stroji najbolj obteženi, kolikor mogoče štedi z električnim tokom. Reklamne razsvetljave in razkošna luč v izložbah se mora omejiti in električni motorji naj v večernih urah do 7. ure mirujejo. Ako bi ta opomin ne zadoščal, tedaj bo mestna elektrarna primorana, sama reducirati privatnikom porabo električnega toka v ve-| černih urah. Zamudnim plačnikom j pa se bo tok odvzel. Vojaškim zavo-j dom se potrebno množino električ-| nega toka, ki že presega ekvivalent 10.000 normalnih žarnic, mora dodajati, dolžnost prebivalstva je torej, omejiti se na najpotrebnejšo razsvetljavo, da ne bo potreba izdajati strožjih odredb.
— Neznosna draginja kislega zelja. Na mestnem trgu se prodaja letos kislo zelje, po tako visoki ceni, da se lahko imenuje ta draginja, oderuštvo prve vrste in to še posebno revnejših slojev. Kdo je pa kriv te neznosne draginje? Željarji kupijo še po razmeroma pravilni ceni glave, ko jih potem zrežejo in skisajo, prodajajo to zelje v katerem je polovico vode, brez tehtnice, na tak način. Kaj poreče k temu davčna administracija pri odmeri osebne dohodnine takim prodajalcem? Tem neznosnim in nad vse žalostnim razmeram naj se odpo-more, ako ne gre na drug način, pa naj se naroči kislo zelje z Morav-skega, katero ima letos zelo nizke cene. Revnejšim slojem bode s tem zelo veliko pomagano.
— Petrolejske karte. Pogosto se pripeti, da pri nas primanjka petroleja in kadar ga potem kak trgovec zopet dobi, takrat je na dotično trgovino tak naval, da je srečen, kdor more dobiti petroleja za prvo silo. Pri tem se pa vsakokrat dogajajo take nerednosti, da se ljudje, ki imajo denar, preskrbe za dlje časa. Taki ljudje pošljejo hkratu več svojih, oziroma drugih otrok po petrolej in ga dobe. Nasprotno morajo- ljudje, kateri niso z denarjem založeni, ostati brez njega, ker je na ta način ves petrolej naenkrat razprodan. Med te ljudi spadajo tudi vsi revni dijaki. Revež se ne more podnevi učiti, ko je prekratek, prisiljen je torej, nadaljevati učenje ponoči, toda, kako, ko si še za*drag denar ne more preskrbeti razsvetljave. Prosimo vljudno, naj bi se temu nedostatku takoj od-pomoglo na ta način, da se vpeljejo vsaj za čas zime in šole petrolejske karte, podobne kartam za olje v Trstu, tako da bo tudi revnejšim ljudem in dijakom pomagano.
— Iz politične službe. Okrajni komisar okrajnega glavarstva v Sežani, dr. Josip M o s e 11 i g, ki je sedaj v Voloski, je premeščen k na-mestništvu v Trstu.
— Pričetek šolskega leta 1915/16 na šišenski deški in dekliški osem-razrednici v Ljubljani. Na šišenski deški in dekliški osemrazrednici v Ljubljani se prične šolsko leto 1915/16 z vpisovanjem v ponedeljek, dne 18. oktobra in v torek, dne 19. oktobra 1915 v bivši občinski hiši, vselej od 8. do 11. dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Druge podrobnosti se izvedo pri vpisovanjem samem.
— Ravnateljstvo c. kr. moškega učiteljišča goriškega, sedaj v Ljubljani, se je preselilo na Radeckega cesto št. 20/1.
— Sestanek zdravnikov se vrši sedaj vsak petek v restavraciji pri »Roži«. Prvi sestanek jutri, v petek, dne 15. oktobra, ob 8. zvečer.
— Divji kostanj. Podpisano skladišče kupuje divji kostanj v naravno - suhem in zdravem stanu za ceno na licu mesta 12 K za 100 kg. — C. in kr. etapno, osja^ovaln^ skj^šjfc
06
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 (K. u. k. Etappenverpflegsmagazin).
Kramafski in živinski semenj v Postojni se dne 18. oktobra 1915 ne vrši, ker ga je c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni prepovedalo.
Umor orožnika. V Kal pri Radečah sta prišla minoli teden, kakor smo že poročali, dva moža in sta v gostilni-popivala ter potem s krč-marjem kvartala. Moža sta imela precej denarja in je baje krčmar pri kvartaiiju od njiju priigral kakih 1300 kron. Ko sta se odpravljala iz gostilne, sta zahtevala, naj jima krčmar vrne denar, ki ga je priigral; grozila sta mu, da ga ustrelita, nakar jima je krčmar vrnil denar. V noči od 8. na 9. oktober sta ta dva moža prenočila pri nekem kmetu na Studencu. Kmetu sta se zdela sumljiva in obvestil je skrivaj orožnike v Ratečah. Ob 5. zjutraj sta vstopila y hišo dva orožnika, a sumljiva tujca sta začela na nju takoj streljati. Stražmojster Pugelj je bil zadet v prsi in je takoj umrl, vicestražmoj-ster pa je bil trikrat zadet v glavo in smrtiionevanio poškodovan. Razbojnika sta vzela puški in municijo orožnikov ter pobegnila. Zdaj ju lovi 30 orožnikov. Eden izmed zločincev je star okoli 26 let, srednje velikosti, močan, se drži pri hoji malo naprej, ima podolgast obraz, črne male brke in črne lase. Drugi mora biti star okoli 30 let in je nekoliko manjši od prvega, plavolas, male brke, baje ima desno roko pokvarjeno. Oba imata čedno temno obleko. Oblast dima je na sledu.
Drzen poskus vloma. V Mali vasi ob: va Šenčur, je priš«.1 zjutraj ckoli 6. do hiše posestnice Frančiške irontelj neki neznan človek, oblečen temno, hotel je nato viomiti v hfšo skozi vrata z vso silo. Onega človeka je opazila 151etna hči Marija Trontelj in se je iz strahu pred rijim zaprla v sobo zaeno z dveletnim otrokom. Neznanec ie zlezel skozi okno v vežo, vzel sekiro in Lote! vdreti v sobo. Deklica pa je šla skozi okno ven iz hiše, vzela s seboj otroka in klicala na pomoč. Lopov je nato pobegnil, ne da bi bil mogl kaj odnesti.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 26. septembra do 3. oktobra 1915 67 volov, 5 bikov, 69 krav, 1107 prašičev, 85 telet, 131 koštrunov, zaklane živine se je vpeljalo 41 prašičev, 23 telet, 3 govedi ter 1214kg mesa. Š
— Zrebanie razredne loterije (5. razred, 5. dan.) 30.000 K dobi 36609, s 20.000 K dobe 41497, 48858, s 5000 K dobe 7195, 37676, s 2000 K dobe 7517, 12784, 16099, 23725, 28071, 31164, 43849, 50997, 57886, 58871, 60382, 67355, 69688, 70347, 73801. 74567, 94846, 101213. Po 1000 kron dobe 324, 1986, 7162, 7445, 8750, 10126, 11752, 19258, .19590, 21795, 22446, 32106, 37043, 37399, 44445, 51956, 52803, 53637, 53855, 58202, 62211, 65513, 72053, 73065, 74288, 76066, 81137, 83911, 87958, 88053, 88585, 93141, 94293, 94463, 95053, 101976, 102347, 103973, 104222, 108496.
-r ■ mm.
* Ustavljen list. »Slovenskv Dennik«, ki je izhajal v Budimpešti kot glasilo ogrskih Slovakov, je uradno ustavljen.
* Machar — konfisciran. Praško državno pravdništvo je konfisciralo odličnega češkega pesnika J. G. Ma-charja „Golgato" in prvi del „Confi-teorja*.
* Masarvk na Angleškem. Ko-respondenčni urad javlja: Kings Col-legs na londonskem vseučilišču je sklenil ustanoviti šolo za slovanske jezike in ie imenoval za učitelja bivšega praškega profesorja Masaryka.
■ Ruski slikar Makovskij je ponesrečil, vozeč se z izvoščekom, v čigar voz se' je zaletel avtomobil. Makovskij je bil že 70 let star in je zavzemal odlično mesto med modernimi ruskimi historičnimi slikarji. Njegovo najznamenitejše delo je slika „Rusalke".
* Ruski samostani za vojne stroške. Iz Petrograda poročajo: Sveti sinod je sprejel predlog vlade, da nai se da na razpolago za obrambo države tretjino ruskih samostanskih zakladov. '
* Častni doktorji budimpeštanske univerze. Juristična fakuita budimpeštanske univerze je sklenila .imenovati nadvojvodo Jožefa, grofa Tiszo, generala feldmaršala von Ma-ckensena in turškega vojnega ministra Enver pašo za častne doktorje.
* Tizianova slika »Umor Lu-krecije«. C. kr. akademija lepih umetnosti na Dunaju je kupila pred par leti na dražbi umetnin, ki jo je priredila tvrdka Pisko, neko staro sliko. Profesor Jettmar je ogledoval sliko in izjavil, da je to umetnina, delo Tiziaiiovo.Potrdii je to tudi ravnatelj berotinskega muzeja Bode.
* Odšli s srbsko armado. Hrvatski uradni list prijavlja tretji sklep zagrebškega sodnega stola o konfiskaciji premičnega in nepremičnega imetja 39 oseb iz Surčina, ki so na sumu in v preiskavi, da so zakrivili zločin proti vojni sili države in veleizdaje ter so se pridružile srbski armadi in z njo odšle.
* Jabolka iz Amerike. Iz Rotter-dama poročajo, da se je v Zedinjenih državah severoameriških ustanovil poseben odbor, ki nabira poln par-nik jabolk, da jih popelje v Evropo. Ta jabolka so namenjena za vojake vseh držav in naj dobi vsak vojak, zdrav ali bolan, vsaj eno jabolko. Denar za nakup jabolk so darovali dobrodelni ljudje. Parnik se odpelje dne 19. oktobra iz Amerike in pride sredi novembra v Evropo. Jabolka bodo veljala poldrugi milijon kron. Razdelila jih bodo med vojake društva »Rdečega križa«.
* Zvit hrvatski ulanec. Hrvatski ulanec, Stjepan Pavlica, je bil poslan k nekemu oddelku, da odda važno povelje. Popoti ga je zajelo 15 koza-kov, ki so sulicami šli nad njega. Papir s poveljem je požrl, potem pa se vdal Rusom. Ko je bil zaslišan, je pripovedoval na dolgo in široko o avstro - ogrskih četah, potem so ga oddali med vjetnike. Pavlica se je kmalu naveličal vjetništva, zbežal je ponoči, dobil neko kmečko obleko in se katil dolgo časa okoli. Slednjič * je dobil v nekem hlevu konja, hitro skočil nanj, streljali so za njim keza-ki, ali Pavlica se je srečno vrnil k svojemu polku.
* Papirnati rešilni čolni za podmorske čolne. Japonski viceadmiral Jokavama je iznašel način sestave papirnatih čolnov, da se rnore rešiti moštvo podmorskih čolnov v slučaju nesreče. Papir »hashikirazu« imenovan, ki je že sam po sebi jako trden, sestoieč iz murvinih niti, se preparira tako, da drži vodo, vsled česar je še bolj trden kakor poprej. Dva lista tako prirejenega papirja se zlepita skupaj tako trdno, da jih dva človeka ne moreta raztrgati, pa če napneta vso svojo moč. Ta papir leži lahko pod vodo cele ure, ne da bi izgubil svojo trdnost. Čoln je pravzaprav neke vrste plav, sesto-
i č
ječ iz več papirnatih cevi, v katere se navleče zraka in ki so razvrščene kakor hlodi po plavu.
♦ Motorni čolni proti podmorskim čolnom. Kakor poročajo inozemski listi, sta naročili Rusija in Angleška v Ameriki večje število motornih Čolnov, ki razpolagajo baje z vozno hitrostjo 50 morskih milj na uro. Vsak tak čoln bo oborožen z dvema ali tremi lahkimi topovi. Motorni čolni bodo služili v glavnem za lov na sovražne podmorske Čolne. Njihova visoka vozna hitrost jih vzposablja, da napadejo podmorske čolne poprej, nego se morejo skriti pod morsko višino. Tako namreč se poroča iz Amerike, v mornariških krogih pa so mnenja, da nikakor ni pripisovati tako velikega učinkovanja tem čolnom, kajti podmorski čolni se morejo že sedaj zbog svojega dobrega oboroženja spustiti v strelski boj, kakor se je to že zgodilo v sedanji vojni.
* Rodbinska drama. Bogati veleposestnik, 541etni grof Karel Zed-witz, na gradu Griin pri Ašu na Češkem, se je nameraval poročiti z bivšo družabnico svoje umrle druge žene, hčerko nekega trgovca iz Draž-dan. Dne G. oktobra bi imela biti poroka. Dva dni preje pa je grof nenadoma umri, zadet od kapi. V pe:ek so odprii na gradu testament in pokazalo se je, da je stari grof imenoval svojo zaročenko za univerzalno
I dedičinjo velikega premoženja. Ko je ♦ notar testament prečitak se je naj-j mlajši sin umrlega grofa, Hugon Zed-i v/itz, podal v stransko sobo ter se J ustrelil v prsi. V brezupnem stanju I so <£a prepeljali v bolnišnico. Zaro-j čenka umrlega starega grofa se je j prestrašena vrnila v Draždane ter s noče o dedščini ničesar več slišati.
Vprašanje   razsvet!|ave   je za i vsako odprto prođajalnico dandanes j največje važnosti, da se zbudi zani-j manje občinstva. Tudi delavniški in ! tvorniški obrati, kjer ie   treba ek-I saktno izdelovati boljše delo, je ne-\ utrpijiva dobra in zadostna razsvet-j liava. Ko se je elektrika izza uvedbe j žarnic s kovinsko žico zaradi cenenosti splošno razširila,   nam zopet poročajo nadalfne napredke pri izdelovanju  električnih   žarnic. Sie-
mens - Schuckertovim tvomicam se je posrečilo po sistemu takozvanih poiwattnih svetiljk, spraviti na trg sedaj tudi manjsvečne žarnice za notranjo razsvetljavo, ki nasproti navadnim žičnim svetiljkam spričo učinkovito bele luči in boljše razdelitve svetlobe ob enaki množini svetljivosti omogočajo precejšen prihranek toka. Ob enaki porabi kakor pri navadnih žičnih svetiljkah dajo poleg ugodnejše razdelitve luči nekako 40% več svetlobe. Te nove svetiljke, ki se kot nove svetiljke Wotan tipa »G« dobivajo pri elektrarnah in instalaterjih, utegnejo širše kroge spodbosti, da od dosedanje svoje razsvetljave preidejo k električni luči.
Govori set da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Umrli so v Ljubliani:
Dne 10. oktobra: Vilko Bukov-nik, magistratni komisar, 34 let, Blei-\veisova cesta 20. — Olga Zhuber pl. Okrog, zasebnica, 63 let, Rimska cesta 24. — Rudolf Klabouch, poddesetnik v rezervni vojaški bolnici v uršulinskem samostanu.
Dne 11. oktobra: Marija Reich, delavka, 69 let, Radeckega cesta 22. — Konrad Seifert, knjigovez, 40 let, Skofia ulica 15.
Dne 12. oktobra: Josip Schott, vodja zemljiške knjige, 57 let, Tabor 6. — Ivan Trontelj, rejenec - hi-ralec, 9 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnišnici.
Dne 9. oktobra: Matija Trampuš, tesar, 62 let. — Marjana Balantič, dni-narica, 52 let.
list obsega 6 sin ni.
Meteorolosično poročilo.
ViiUu «id morje« 306*2
Sredn i zračni tlak 7SS mi
o
13.
14.
Čas opazovanja	Stanje baro* metra v mm	5 c-» a* _ ex B S o sa t—	Vetrovi	Nebc
2. pop. 9.zv.	738-9 738 9	14-7 120	si. jj^ah. brezvetr.	del. oblač, oblačno
7. zj.	738-1	107	si. jzah	
Srednja včerajšna temperatura 120°. norm. 10-9«. Padavina v 24 urah mm 15 5.
IP
Kdor* Odci B*abi dosadno vsak dan, po naših današnjih znanostih kar najbolje neguje zobe in ustai
Cena  veliki   siekltrnlcl  kron   2"—f mali stekEenici kron 1°20.
!
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ako raa^sciifia
_ in to nemudoma storite,
1 srečka avstrijsl-ipa nečega krila
1 srečka ogrshepa rdežega križa
1 srečko budirnceStanske bazilike
1 dobiini lisi 3°jo zirnli. srečk iz Ista 1883
1 dobitni list 4% oorsk. hia. srečk ii i. 1384
Mesečni obrok za fsefi pet srečk oz. dcbitnfk listov samo S kron.
IL-
12 žrebanj vsako leto. glavni dobitki 63Q*
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zastonj!
Pojasnila ln igralni načrt pošilja brezplačno
Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana.
Izborno se je obneslo za to« Jake v vojski in sploh za vsakega kot najboljše
bol oblažajoče mazanje
pri preblajenju; reumatizmu, gibtu. influenci,  prsni, vratni  in bolofti v hrbtu
Dr. Rio h ter-j a
Sidro-Linim
caDSlel
£noomz; Sidro-Pain-ExpB!l8r.
Steklenica kron. —80, 140, 8.—.
Dobiva se v lekarnah ali
direktno V Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, i., Elizabetna cesta 6. Dnevno rasposiljanje.
>a .G*.
Najnovejša električna žarnica za hišno razsvetljavo. Prekaša po blesku vse druge svetiljke. Pripravna za notranjo razsvetljavo
vsake vrste.
			Utr *			m
						
Dobiva se pri boljših inštalacijskih obrtih.
Jlflad mornar, strojni;; ^dčasinifa korespondence 3 mlaci j veselo damo. Dopisi pod šifro „J?udt tf O." S- K S-^}iiars" Pola t. S^fe imajo prednost*
čebulo
krasno, suho štajersko robo, prodajam po najnižji ceni. JAKOB KLE-MENČIČ, — Moiga.ice pri Ptuju.
2633
Išče se
2641
komptoarist
zmožen vseh pisarniških del, obeh deželnih jezikov in se razume na sod-nijske zadeve. Nastop čim preje mogoče. Naslov pove upr. »Slov. Nar*
w 2643
Življenje
je vredno več kakor 800 kron. Kdor si ga hoče v vojski sigurno ohraniti, naj piše na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Življenje 800".
Modni salon F. jjarborič
^. Jftildner nasl
= Ljubljana, Jrfestm trg štev. ? =
priporoča svojo veliko jotogo kinčanih
klobukov, pralnih oblik, peres, cvetlic i i d.
Vedno velika izbera žalnih klobukov.
^boravila točno in ceno. Popravila točno in ceno.
<3
Mesečna sobo
■
lepo meblovana se takoj odda« Sv. Petra cesta št 4, I. nadstr.,
leVO- 2604
Razgled na cesto.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo, veščega tudi nemščine, sprejme Ferdinand Spilar, trgovec z mešanim blagom v St. Petru na Notranjskem. Ponudbe
:n zadnje šolsko izpričevalo je poslati I na gorenji naslov. 2635
2640
srednje postave si išče zabavno a tudi resno in zavedno Slovenko v Ljubljani kot tova lisico do 19 l. Ponudbe se prosi do sobote na upravništvo »Slov. Naroda« pod »Septembrska noč 2640". Tajnost zajamčena
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, išče stalna stranka v mestu ali bližnji okolici za takoj ali za november.
Ponudbe pod „Zračno stanovanje/
2647" na upravn. »Slov. Naroda«. 2647
+
1- --v
—     f f£-
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, brat svak in stric
Franci Grabrijan
trgovski sotradnik, kot pešec c. kr. domobranskega pešpolka,
dne 23. julija pri sv. Martinu pri Gorici bil ranjen in 24. julija izdihnil svoje mlado cvetoče življene v 20. letu svoje starostu
Pokopan je v Prvačini pri Gorici.
Prerano umrlemu bodi blag spomini
METLIKA, 11. oktobra 1915.
Žalujoča rodbina.
GrabrlJ;
2634
parfutnerija, fotografična manufaktura itd.
I
Ustanovljena leta 1897.
$nton Kane
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago.
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
309
Ceniki zastonj in franko
St 4170.
SANATORIUM -EMONA
za-notranje - in-kirurgicne -bolezni. •porodnišnica
LUUBLUANA • komenskega- ulica 4 ^F-zi3r^yr^:pRrwQj«DR'FR. DERGANC
Jubilejne ustanove.
J600
leto
Trgovska In obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za
1915:
Kuharica
srednje starosti, dekle z dobrimi izpričevali, ieli siuibo premeniti, če je mogoče pri obitelji brez otrok, vstop takoj ali pozneje.
Prijazne ponudbe  pod „Kuharica/
2637" na upravn. »Slov. Naroda«. 2637
SHT" Spretnega
špecerista
zmožnega   obeh   deželnih jezikov, sprejme   takoj   Viktor Woggv
Celje.
:645
kupujem po maksimalnih cenah, ki jih je 8. t. m. izdalo trgovsko ministrstvo JOSIP PRESKEB, LJubljana. Poljanska cesta 73. 2646
Gospodična išče v mestu ali pa izven mesta zračno in svetlo
stanovanje
ter priproste hrano. Ponudbe na
upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Domačinka 2639". 2639
Iščem poštenega, zanesljivega
2644
M. Spreiizer,
trgovec. Vojaška ulica štev. 2.
ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilni ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzet. 2031
Veletrgovina R. Stermecki
Celje št. 15,
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo: Krasne 3523 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje,
perilo in modne predmete.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana. Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
3" in krstni opravi, n
a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (S po 50 K in 10 po
20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske;
b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po
20 K) za uboge cnemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske;
c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove
kranjskih obrtnikov ter
d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle
vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj se pošljejo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 10. novembra 1915. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosite-Ijica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Nafnovep^ izbera
~ umetniških in drugih —
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
fjubljana Prešernova ulica štev. 7.
E 394/15-15.
Dražbe
le.
2628
Dne 16. novembra 1915 predpoiudne ob 10. uri bo pri c. kr.
okrajnem sodišču v izbi Št. 30, na podstavi s lem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:
zemljiška knjiga Kranjska deželna deska vi. št. 1047 grajščinsfeo poslopje Sreberničo s ca 90 ba gozda, 18 ha njiv, 2 ha travnika, 1 ha Trta cenilca vrednost 103 246 K, p riti bita a cenilna vrednost 570 K, najmanjši ponndek 69.211 K; zemljiška knjiga Vel. Podljuben vi. št. 150 90 a travnika cenilna vrednost 2.713 K, najmanjši ponudek 1.809 K; zemljiška knjiga Ždinjavas vi. št 208
92 a vinogradov, klet, 50 a travnika cenilna vrednost 5.066 K,
pritiklina cenilna vrednost 115 K, najmanjši ponudek 3.454 K; zemljiška knjiga Ždinjavas vi. št. 209 3 a travnika cenilna vrednost 28 K, najmanjši ponudek 19 K.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. IV.,
dne 6. oktobra 1915.
V ponatisu je izšel
::   znameniti roman
AMERIKANKA
(Francoski spisal Pierre de Coulevain.)
Naročila sprejema:
„]taro9na knjigarna", Ijubljana, Prešernova nlica.
Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto
3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s pošto 4 K 90 v.
Zaradi izrednih poštnih razmer ni mogoče tega dela pošiljati na ogled in se dobiva le proti vposiljatvi denarja v naprej ali
pa po postnem povzetju.
Prešernove slike
prodaja in pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonač v Ljubljani.
Ceaa sliSsi 5 kron. C72
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
- .".  Vzajemno  zavarovalna banka v Pragi.   .-. - .•.
Rezervni fondi K 71,946.392-26. — Izplačane odškodnine in kapitalije K 145,150.178-29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. ——- Vea pojasnila daje t--
Generalno zastopstvo v Ljubljani ^L^?rn£en?ula^^ i Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine, proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor Z Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
l
3JC
MM6
7324^59
92
36
Telefon Ste*. 16.
Telefon *tev. IS.
Leta 1878. ustanovljena delniška družba
*29 Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — =^= Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Črkostavce
sprejme takoj proti dobri plači
: „Narodna tiskarna" v Ljubljani. :
•avl
kostanj
šahe ćesplje, snhe kraške, laneno In konoplfeno seme, bučna srna. proso, krompir, ielod, ieilee (Knopper\ orehe, vosek, vinski kamen, snhe gobe, predivo, svete sadje, sploh vse deželne pridelke
veletrgovin fin\on Kolenc, Celje.
Istotako tudi prstna oljnate in petrolejske sode, vse vrste vreće, steklenice s zavojem sa mineralno vodo.
Ovčjo volno
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
117
J. GROBELNIK,
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 22.
in učenec se sprejmeta takoj v trgoviao z mešanim blagom PAVEL KUNSTEH, S tur je pri Ajdovščini.
2584
šiffilja
se sprejme takoj.
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
2566
za traiiko gsp želi dobiti mesto.
Naslov pove upr.  »Sloven. Naroda«.
2528
Sprejme se takol trgovski
irii ali Mm
izurjena v železnini, pri 2398
FRANCU PICEKU,
trgovina z železnim in  špec. blagom
v Ribnici, - Kranjsko.
ouonje
obstoječe iz 1 ali 2 sob s kuhinjo (meblovano ali tudi ne) išće mala uradniška družina tak o j ali s 1. novembrom. 2611 Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „iiradnik 2611".
Več dobrih
25%
gSF" sprejme tvrdka ~VI
Andref Gerne,
stavbeno podjetje Sv. Petra cesta št. 23.
Zidarji 5—6 K težaki 3—4.
prodajalka
za papirno trgovino in devocionalije.
Imeti mora večletno prakso v tej stroki, biti vešča slovnično pravilno nemškega jezika in tudi slovenskega. Ponudbe v nemškem   jeziku   na   St« Joselsve-
reins Buch & Papierhandlnng, Celovec, Bismarckring štev. 13«
2609
Modni saion
Ljubljana
Osebno hbrane
novosti 3 Dunaja.
tPriporoča; največjo i^bero klobukov
Eidovshf* ulica št. 3   Dvorski trg t.   3 a dame in deklice kakor tudi bogato
■lik*
3alogo žalnih klobukov. 2unanja naročila na *3biro 3 obratno pošto.
Solidno blago.
^ooravila točno in vestno.
*?ri3nano ni3ke cene.
:
M
:
Blagovni oddelek
»ilie banke i L podile v
Szabadka, Ogrska
dokler ka] zaloge in v kolikor
□
nndl veletricem In preprodajalcei cene so porastejo za gotov denar
Sprejmem takoj 2631
•    VI V %\
za malo in veliko delo. Svan Magdić, LJubljana, v hotelu pri Maliču.
2 d
sprejme mestni učite!* na hrano in stanovanje. 2621
Kje,   pove   upravništvo »Slov. Naroda«.
1
tik železniške postaje 2613
se da v nojem ali na račun.
Naslov, pove uprav.  »Slov. Naroda«,
E9ovi*Sieiii
2579
2448
□
lil
III
X X
NI
Santos Superior kava za ceno K 380-— Santos Prima 99   390" —
Guatemala GA » 430'—
Costarika CA „ 490-—
Matagalpa MA „ 520-—
Biser (Perl) PA „ 520-
Bibera Lampong Bibera Tellichery Holand. kumena (kima) Marseille milo 72% Vaniljna čokolada Olje čisto oljkovo Olje Sesam Jafffa Zdrob (greš, kašica) A/10 Prima ogrske salame
Vso cene valjajo m 100 kg s skladttča Siabadka v originalnih balah, omotih, sabojlb tal sodčkih. Jfaročbe so ob poslatvl denarja naprej izvršujejo takoj. Manjie naročbe so Izvršujejo v poitnlh zavojčkih po 5 kg s povzetjem, Soda izvrinje Jih banktai veletrtec s 5% prlbltka. Pri banUnem veJetržcu so lahko dobi tudi la glaoo rti po K 3-20 ta Is Baagon rit po K 2-80 sa 1 kg.
■9
99
99 99 99 99
:
1:1
1:1
335«— 145-— 192— 440--450-— 480-— 105-— 1100--
□
1
1:
sestosoiec
se sprejme takoj v lekarni
A. Susteršiea
v Krškem,--Dolenjsko.
28 let star, vajen špecerijske stroke ter deželnih pridelkov, z večletno prakso, Ž3li službe v kaki večji špecerijski trgovini, v mestu ali na deželi. Sprejme tudi kako drugo primerno službo. Spričevala na razpolago. Nastopi lahko s 1. novembrom. — Naslov pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 2591
laližlaiBliiiiiia
sprejme
tvrdka Nagias y Ljubljani.
2630
§B8T   Išče se
hod
Ž
pri rešilni postaj!. Sprejem 1. novembra t. 1. Prosto stanovanje. Plača po dogovoru.
!)jS
CSV
80 sprejme isiotam. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
Oglasiti se je  pri Jos. Turku,
Radeckega cesta 3. 2632
Vodilna znamka 80 naši svetovnoznani  „Turu!" čevli
9
domače čevljarske industrije
URTJL
tovarne čevljev akcijske družba ALFRED FRANKEL kom. družba
Prodajalna v Ljubljani
Henrik Seljak
zastopstvo 2201
Prešernova ulica st. 52.
MSF
4452
9C
D+.4/+C
80