Posamezna Številka 14 vinarjev. STev. 12. v iMani, v u, dne is. Jančarja u. LEIfl KI.VI. Velja po poŠti: i oelo leto naprej.. K 36- ea mesec 3-50 sa Renčijo oeloletno. „ 40-— sa ostalo Inozemstvo. „ 4«- V Ljnbljani na dom: la Mio leto naprej.. K 32 — za en meseo „ .. K 2-70 V spravi prejemali mesečno „ 2-50 5 Sobotna izdaja: Za oelo leto ..... K 8-. za Nemčijo oeloletno. „ 10 — »ostaloInozemstvo. „ 13 — Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkTat . . . . po 50 v za dva-ip večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popost po donovoru. sobotah dvojni tarif. ,• Poslano: -Enostolpna petitvrsta K 1-— Izhaja vsak dan lzvzemši nedelje in praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi itev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev, 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št 6. — Raonn poštne hranilntoe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188. Boj za samoodločbo. ^ Kakor iz goršičnega zrna vzraste visoko drevo, tako se je Wilsonov izrek o soglasju med vladajočimi in vladanimi, okrepljen po naukih ruske revolucije o sa-modoločbi, globoko ukoreninil v r."oder-no mišljenje in danes se je razširil po celem svetu tako, da moramo ž njim računati kot z zelo realnim političnim faktorjem. Ideja o samodoločbi narodov je vzrastla kar čez noč; skoraj nevidno in neopaženo, ker je njeno rast vsaj pri nas oviral smrtonosni in pogubni led politične cenzure, toda močni in zdravi organizem je prebil tudi to okovo in danes stoji pred nami in obvladuje vse naše politično mišljenje skoro I kot najmočnejša politična sila. Njeno moč lahko cenimo in merimo I po moči in sili odpora, ki se je vzdignil proti ti ideji od one strani, kateri obeta zapeti zadnjo pesem in jo tudi bo prej ali slej. Ideja o samodoločbi narodov je plod modernega demokratičnega naziranja o človeku m njegovem razmerju do države, Oziroma o narodu in o razmerju narodov do države. Zato je umevno, da sc je branijo In da se ji upirajo z vso silo tisti krogi, katerim je dosedanja teorija garantirala gospodstvo nad drugimi, oklepajo in oprijemajo se je pa tisti, ki se hočejo postaviti na lastne noge. Najhujši nasprotniki samodoločbc na-rodov so pruski junkerji in v njihov jarem vpreženi Vsenemci. Pruskemu junkerstvu kfw» prvi vrsti za to, da ohrani in utrdi če j mogoče za večno ne gospodstva države, ampak gospodstvo svoje kaste s p o -■ B O Č j o države in s spretnim izrabljanjem državnih institucij v svojo korist. iTako so delali vedno i$ hočejo delati še za bodoče čase, da se obdrže na površju kot socialna plast na podlagi p r e d pravic in zato se upirajo vsaki preuredbi države * modernem demokratičnem duhu. Iz tega njihovega naziranja izvira njihovo sovraštvo do pruske volilne reforme, ki bi utegnila lepega dne junkerskemu kraljestvu izpodbiti nekaj nog. Iz razprav ▼ pruskem deželnem zboru je jasno razvidno, kaj junkerje teži in boli in kako sil-i no mučna jim je misel, da bi smel voliti j I ubogi poljski težak v vzhodni Prusiji rav- ; no tako kakor njegov plemeniti grajščak j in veleposestnik. Ta misel jih trapi in mori tako, da so grozili celo z odpovedjo pokorščine do krone, če krona ne ustreže njihovim željam in dovoli demokratizmu le ponižen pogled v prusko deželno zbornico. To svoje prepričanje o notranji politiki so prenesli junkerji čisto dosledno tudi na vnanjo, ker niso tako nespretni kakor nekdanji — in tudi sedanji — naši diplomat-je, ki so zahtevali samovlado pač za Albance, lastnim narodom pa privoščijo komaj kakšno ljudsko šolo in še to le po tridesetletnih vojskah. Junkerjem je všeč kot zastopstvo n a r o d a samo njihovo lastno gospodstvo. Vredni h~atj~ pruskega junkerstva so ogrski grofje. Kar rmo rekli o junkerstvu, velja od becede do besede tudi za te. Edin razloček, ki jc p~ <-,mo navidezen, je ta, da lahko - a Ogrskem kot mnogojezični državi dosti ložje opazujemo izrabljanje n a -rodnostnega gibanja v socialno-stanovske svrhe. Ogrska grofovska politika vedno poudari, da bo trpel ma-žarski narod, če se udejstvi taka volilna reforma, ki bi ogrskim narodnostim prinesla nekaj političnih pravic. Vsak človek ve, da mažarski narod vsled moderne demokracijo ne. bi p av r.ič trpel, zlasti tisti narod ne, ki se mora iz te od narave tako bogato obdarjene dežele kar trumo-ma izseljevati v Ameriko, ker tako zahteva grofovski veleposestniški gospodarski zistem. Ogrska ljudstva, tudi mažarsko samo, bi pač utegnila nekoliko revidirati gospodarske razmere na Ogrskem, če bi prišla do polnoveljavne besede v parlamentu, a to gospodom grofom ne diši posebno in zato se boje prave, res demokratične volilne reforme, ne pa iz skrbi za politično moč mažarstv a. Kolikor in kar je res mažarskega na Ogrskem, bi ostalo v veljavi tudi pod demokratično vlado; mogoče še bolj krepko in zdravo kot sedaj, ker bi si ohranili tudi Mažari lahko vsako leto na tisoče ljudi doma, ki morajo sedaj broditi po svetu s trebuhom za kruhom, da se toliko bolj lahko košati in šopiri na gospodarskih razvalinah ljudstva grofov-sko gospodstvo. In kakor pruski junkerji, tako so tudi ogrski grofje dosledni: oni pobijajo demokracijo, kjer je posamezniku v prid, in pobijajo jo, kjer bi bila narodom v prid. Enim in drugim sc gre samo za okrepitev lastnega gospostva, pa makar pogine pod njem posameznik ali narod, ali pa ves svet. In kakor na Pruskem, tako pravijo tudi na Ogrskem, da so samo grofje sposobni, da zastopajo ves narod in da so njihove stanovske želje in njihove socialne tendence identične z željami in tendencami narodov. Da za-padna Evropa tega stališča dandanes ne razume več in mi tudi ne, to jih pa malo moti. Oni gonijo svojo; samo eno lepo lastnost imajo oboji, da so namreč dosledni. Bolj škodljivci kakor sovražniki samodoločbc so pa tisti, ki jo nosijo na jeziku, a jo kolnejo v srcu. O teh ne bomo govorili obširnejše za enkrat, ker stoje pod mogočnim varstvom slavne cenzure. Resnični prijatelji samodoločbe so pa vsi, ki so bili in so zatirani, ki trpe socialno in politično. Socialno kot posamezniki in politično kot narodi. Vsi ti se bojujejo za svoja privatna in politična prava, katera jim more dati edino-Ie pametno izvedena demokracija, ki ne pozna nobenih pred-pravic brez zaslug, ampak zahteva za vsakega, za posameznika in za narod, njemu primerno in prikladno mesto v družbi ljudi in narodov, kjer se naj prosto in svobodno razvija po svojih močeh v versko-nravnem, v političnem, socialnem in gospodarskem oziru. Vsi ti trpini so se danes naveličali prositi milosti in delati za druge, ampak hočejo, da se jim meri njihov delež na podlagi pravice. Ti trpini pravijo, da so oni sami država, da so oni sami narod, oziroma del države in del naroda, istopraven in enakopraven del kakor junkerji in grofje in zato zahtevajo, da imajo tudi oni pravico soodločevanja o tem, kaj se bo ž njimi godilo, kako se bo ž njimi postopalo in s tistim duševnim in materielnim imetjem gospodarilo, katero ustvarjajo pred vsem njihovi možgani in njihove roke. To so ideje zatiranih, ideje zapostavljenih; a tudi ideje modem- civilizacije, ki je še vedno zmagala nad bajoneti, na katere se opira junkerstvo in gro-fovstvo in pa v grofovski jarem vpreženi vsenemški in mažarski narodnostni šovinizem, ki tako voljno dela tlako narodni krivici, ne da ohrani narod kakor šovinistom na uho šepečejo grofje, ampak da oh rani socialne privilegije svojih delodajalcev, česar zaslepljeni šovinist seveda, ne vidi. Počasi sc pa zaslepljencem odpirajo j oči. Luč modernih idej sije od dne do dne j svetlejše in pred lučjo pravice gine tema j krivice, Junkerski duh leži danes v zad- j njih vzdihljejih. Sicer bije okrog sebe šc j precej divje, a to nas ne moti. Duh, ki je j rodil vojsko, da sebe ohrani, ni več živ i duh, ampak podoben je človeku, kateremu 1 sveti samo še morfijeva luč življenja. To mi vemo in na to zaupamo v svojem boju za pravico. Danes je ni več zmage, ne poraza, ki bi mogla določiti temu duhu drugačno usodo; gre samo za par let več ali manj življenja. In odkrito priznamo, da nam je to dejstvo lepa tolažba, ker nam zagotavlja lepšo bodočnost v luči pravice, a luč nam sveti na naši ravni poti, da se nam ni treba skrivati po kotih oportuniz- ma, ampak da gremo odprtih oči in jasnih obrazov proti svojemu cilju. Za ploiom. Nemški politiki, ki mislijo resno, vedo danes, da je jugoslovansko vprašanje najmanj tako važno kakor poljsko in da mora biti prej ali slej rešeno. Seveda želijo, da bi pri rešitvi tega vprašanja bili varovani njihovi interesi. Zato so v prvi vrsti proti združenju vseh Jugoslovanov, Hrvatov, Srbov in Slovencev, — v eni državno-pravni celoti. Zamislili so si pa drug načrt, katerega so hoteli izpeljati skupno z izvedbo personalne unije Poljske z Avstrijo meseca novembra lanskega leta. Hrvatom so hoteli dati avtonomijo in ločiti tako za vedno od njih Slovence. Za ta načrt so pridobili tudi kroge v Nemčiji, ki sanjajo o nemškem mostu preko Balkana, ki bi vezal Hamburg z Bagdadom. Toda vsled odločnega odpora avstrijskega parlamenta in vsled zunanjepolitičnih momentov je ta načrt za vedno propadel. Živi pa še vedno v nemških krogih, in sicer ne samo v avstrijskih, ampak tudi v političnih krogih Nemčije. Knez Lichnowski je bil pred vojno nemški veleposlanik v Londonu. Ta gotovo pozna politične niti sedanje dobe. In on zagovarja te dni v »Berliner Tagblattu« misel o ustanovitvi jugoslovanske države na jugu — seveda brez Slovencev, Trsta, Istre in Reke. Približno isto misel zastopa ta teden »Frankfurter Ztg.« v svojem članku o Hrvatih. V isti sapi pa priporoča Nemcem v Nemčiji, naj posvečajo našemu jugu večjo pozornost in naj si utrdijo pri nas svoje postojanke. Torej nemški načrt je, rešiti vprašanje na ta način, da se za vedno razbije slo-vensko-hrvatska skupnost in da se za vse večne čase napravi umeten prepad med Slovenci na eni in med Hrvati in Srbi na drugi strani. Tega nemškega načrta so se prvi javno oprijeli hrvatski frankovci, ki se zavzemajo samo za h r v a t s k o državo na podlagi hrvatskega državnega prava. Slovence odklanjajo. Hrvatska« nas je imenovala »balast«. Da so Nemci frankovsko misel simpatično pozdravili in da se v boju proti nam vedno nanjo sklicujejo, je čisto umljivo. Sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja, ki jc drugače gotovo idealno mislil, so preslepili nemški in vojaški krogi, da je akceptiral nemško-frankovski načrt z ble-stečo obljubo, da bo ta program definitiv- LISTEK. Sliki flrvaiov, Srbov in Slovencev. Piše P. Bohinjec. (Dalje.) Po smrti zadnjega Babenberžana sc je oženil češki kralj O t o k a r II, s sestro njegovo Marjeto in tako postal 1253 vojvoda Avstrijski. Ogrski kralj Bela IV. je dobil Štajersko po odstopu Jere, nečakinje zadnjega Babenberžana. To pa mu je Oto-kar II. vzel in se poročil z vnukinjo Bele IV. Pregovoril je tudi Filipa, brata zadnjega Šponhajmca, da ga je imenoval za dediča svojih dežel. Tako je dobil Oto-kar po smrti Ulrikovi (1269) tudi Koroško in skoro vso Kranjsko. Vladal je vse avstrijske in češke dežele, ki so segale od Krkonošev do Jadranskega morja, in je bil najmogočnejši državni nemški knez. 1273. je postal nemški cesar Rudolf Habsburški in začel boj proti Otokarju, ki ga je 1278 popolnoma premagal, omožil svojo hčer Guto z Vaclavom, sinom Otokarjevim, in oženil svojega sina Rudolfa s sestro Vaclavovo, 1282 so dovolili volilni knežje Rudolfu Habsburžanu "a državnem zboru v Avgsburgu, da po-deli svojima sinovoma Albertu in Rudolfu Avstrijo, Štajersko, Kranjsko in Slovenko marko. Že prihodnje leto jc Rudolf "mejil to podelitev samo na Albrehta, svojemu prijatelju Majnhardu Tirolskemu pa je zastavil Kranjsko in Slovensko marko, 1286 mu je dal v zajem tudi Koroško. Naslednik Majnhardov, sin Henrik »Koroški«, je umrl 1335 in po njem sta dobila Koroško in Kranjsko Oto »Veseli«, sin Albrehta I., in Friderik »Lepi« iz rodu Habsburžanov. Tako je zavladala habsburška rodbina koroškim in velikemu delu kranjskih Slovencev. Rudolf IV. (1358—65) jc vzel oglejskemu patrijarhu Slovenjigradec, Postojno, Vipavo, Lož itd. in napravil z. goriškimi grofi dedno pogodbo za Senožeče, Prem, Idrijo, Metliko, Črnomelj, Žužemberk, Viš-njogoro in Pazin. 1364 si je nadel naslov »vojvoda Kranjski« in ustanovil novo mesto Rudolfovo. 1374 je umrl zadnji goriški grof Albert in Habsburžani so podedovali istrsko grofijo Pivko in Slov, marko z Metliko. Rudolf IV. in Leopold III. je dobil Štajersko, Koroško, Kranjsko, Slov. marko, Metliko, Istro, 1. 1379., 1. 1382. pa tudi Trst. Leopoldov sin Ernst »Železni« je dobil Štajersko, Koroško in Kranjsko (Inneroster-reich), 1. 1411. je stoloval v Gradcu (umrl 1424) ter se je dal zadnji ustoličiti na Go-sposvetskem polju 18. marca 1414. Ernesta jc nasledoval Friderik III., nemški cfcsar, kot notranjeavstrijski vojvoda. 1457 je umrl Ladislav, zadnji Habs-buržan iz albertinske vrste in po njegovi smrti je prenehala personalna unija med Avstrijo, Ogrsko in Češko Iz razkosanih slovenskih pokrajin v 15. veku se je zopet jela snovati nekaka enota pod vlado celjskih grofov. Po rodbinskih in prijateljskih vezeh so si ti znali pridobiti obsežna posestva na Sp. Štajerskem in Kranjskem in so tako postali najmogočnejši gospodarji v slovenskih deželah. Grof Herman (1385—1434) je bil kranjski deželni glavar in si je pridobil grofijo Zagorje, Medmurje in Slavonski banat. Bosenski kralj Štefan T v r d k o (1353—91) je bil njegov stričnik in ga jc napravil celo za dediča Bosni. Ta Tvrdk o jc nameraval ustanovili veliko jugoslovansko državo, zato je pomagal Hrvatom v boju zoper Ogre in tudi zato pristopil h katoliški veri, da bi s tem olajšal združitev Hrvatske in Bosne. Zal da je Herman Celjski preveč držal z Ogri — njegova hčer je bila žena ogrskega kralja Žige — in tako preprečil združitev Hrvatske in Dalmacije z Bosno. Hermanov sin Friderik II. je bil tudi državni knez ogrski. Zadnji celjski grof je umrl nasilne smrti (1456) in njegova posestva jc dobil nemški ccsar Friderik III. Tega naslednik Maks je zopet združil v svoji roki vse habsburške dežele 1490; 1. 1500 je podedoval Bistriško dolino in grofovino Goriško z Gradiško in Idrijo. Odslej sc je utrjevala hrvatsko - slovenska vzajemnost le v turških bojih, vendar ni prišlo do kake državno-pravne preosnove v jugoslovanskih deželah. Tudi v kmečkih uporih za Matija Gubca najdemo sledi hrvatsko-slo-venske vzajemnosti. Za dobe verske reformacije se pojavi hrvatsko-slovenska vzajemnost zlasti na književnem polju. Izza 14. veka se je gla-goljalo po Slovenskem, luteranski predi-kanti so delovali po Hrvatskem in Slovenskem, Hrvatje in Slovenci so bili eno, dasi je Trubar bolj nagibal na Hrvatsko ter je izvolil dolenjsko narečje za književni jezik, izpopolnujoč ga s hrvatskim jezikom. Duš evno stališče naroda mu je bilo izhodišče, a ne ideal, omenja Lončar. Najslavnejši nemški cesar, naslednik Maksov, Karo! V. (1519—56) jc prepustil 1521 svojemu bratu Ferdinandu Avstrijo, Štirijo, Koroško in Kranjsko, na pritožbo kranjskih stanov pa 1522 tudi Slovensko marko, Istro, Gorico in Reko. 24. oktobra 1526 so češki stanovi po bilvi pri Mo-haču prostovoljno priznali dedne pravice Ferdinandu, ravno tako nekateri ogrski stanovi. Tudi Hrvatje so izvolili po smrti zadnjega jagelonskega kralja Ljudovika II. na gradu Ccfinjc na novega leta dan 1527 Ferdinanda I. za svojega kralja, nadejaje sc, da bodo v zvezi z avstrijskimi deželami lažje branili krščansko vero pred Turki. Slavonci so izvolili za kralja Iv. Zapo-Ijo. Tudi 1619, ko so se vzdignili češki in ogrski protestantje, so Hrvatje ostali zve- ^li in cn redili InkrKuvot« Ji —— -ii t.. — i .iwbov/vuoKv) uiuaoiljO« (Dalj*.) no še pred koncem leta 1917. istočasno s persona^n-i unijo Poljske z Avstrijo rešen. Nadškof dt. Stadlcr jc frankovski nemški program v toliko stilistično spopolnil, da je napravil Slovencem poklon in jim obljubil podpirati njihova stremljenja po svobodi, V svoj državnopravni program nas ni vzel, zato jc v bistvu kakor fran-kovci proti združitvi Slovencev z ostalimi Jugoslovani. Mož, ki je akceptiral nemško-fran kovski, izrečno proti Slovencem naperjeni program, je dr. šusteršič, Nc razumemo kako sc mora človek, ki je Slovenec, ogrevati za program, ki izločuje Slovence iz skupnega jugoslovanskega združenja. Ta politika služi le nemško-mažarskim kori stim. Da pridobi zase vladne kroge, je ob razložil dr. Šusteršič svoj program predvsem pred dunajskim forom (»Informa ti on«, Rcichspost«). Nemško nacionali stično časopisje je bilo polno hvale o tem slovenskem frankovcu, ki podpira nemška stremljenja na jugu. Kljub temu pa dr. Šusteršič na eni strani še danes ni preklical svojega podpisa na državno-pravni listini dne 30. majnika, ker ve, da sc ne more vpreti javnemu mnenju. V nemškem časopisju se je že davno izrekel proti jugoslovanski deklaraciji. V svoji »Resnici« jo jc dosedaj le od strani napadal, danes pa )e očito nastopil proti nji. V zadnji številki svojega lista piše med drugim: »Stanek-Korošceva politika (delo za jugoslovansko deklaracijo. Op. ur.) stoji na napačni podlagi.« — »Ta politika se ne more končati drugače, kakor z velikim polomom.« »Po zaslugi dr. Korošca in tovarišev je slovenski narod zašel v nevarnost, da izgubi v kratki dobi od maja meseca sem, kar je pridobil na veljavi in ugledu skozi dolgo vrsto let pod modrim političnim vodstvom dr. šusteršiča.« Poslancu Gostinčarju pravi zaničljivo: »jugoslovanski državnik Gostinčar«, načelniku S. L. S. prelatu Kalanu pa »jugoslovanski prelat Kalan«. ... Toda ne samo to. Danes si ze drzne dr. Šusteršič v svojem listu agitirati proti izjavam občin, podpisom žen in deklet za jugoslovansko deklaracijo, s tem, da pise: »Izjave občin, podpisi žen in deklet — vse to naj jim (Jugoslovanskemu klubu. Op. ur.) služi v ta namen, da ob polomu svoje politike reko: »Ne mi, ti so krivi.« Sedanja politična taktika dr. šusteršiča je s tem dovolj označena: Dr. šusteršič čaka za plotom, kako se bodo stvari razvile. Če bi se deklaracija v najbližji bodočnosti ne uresničila, potem bi vstal in rekel: »Glejte, saj sem vedno govoril, opozarjal in svaril pred jugoslovansko idejo!« ,,.,.. Če bi se zgodilo, da bi ne dobili jugoslovanske države, potem bi bil dr. Šusteršič ji a Slovenskem edini krivec, ker skusa neopravičeno vzbuditi med ljudstvom strah pred bodočnostjo in dvom o lzpelp-vosti jugoslovanske deklaracije, ker ovira stremljenje po svobodi in mistificira o mišljenju slovenskega naroda neslovensko javnost, ker ovira delo Jugoslovanskega kluba in naših državnih poslancev, kosajoč se v- napadih nanje z najhujšim nemško-nacionalnim časopisjem. Toda ni nas strah pred bodočnostjo, ne bojimo se ljudi, ki stoje za plotom. Jugoslovanska deklaracija bo postala dejstvo slej ali prej. Pridobili smo že sedaj mnogo: ljudstvo se je zavedelo, misel samostojne države mu je prešla v kri in ali mislite, da bo ta misel še kdaj zaspala? Balfour 8 vojnih čili. Angleški zunanji minister B a 1 f o u r je imel v Edinburgu velik govor o vojnih ciljih entente, v katerem je izvajal: Predsednik Združenih držav Wilson ni v svoji izjavi izgovoril nobene besede, ki bi kazala sebičnost ali malenkostno narodno niče-murnost. Vse, kar je rekel priča o veliki moralnosti in veliki odkritosrčni ljubezni do svobode ter o simpatiji za boj vseh narodov, velikih in malih, proti sovražnikom svobode. Najnovejše izjave Lloyda Geor-ge-a in zadnji \Vilsonov govor ne vsebujejo ničesar, kar ne bi bili že v prejšnjih izjavah povedali državniki, ne izvzemši izjav prejšnjega ministrskega predsednika As-quita, ki je že naznanil naše vojne cilje, le da so se ti cilji sedaj jasnejše in določnejše izrekli. Nihče, ki prebira zgodovinske listine, ne bo niti za trenotek rekel, da se je duh, ki preveva Veliko Britanijo in njene zaveznike, kakorkoli izpremenii. Mi .nismo šli v vojno za sebične smotre in nočemo nadaljevati vojne za dosego takih ciljev. V enem oziru je opaziti pri naših nasprotnikih majhno izpremembo v mišljenju. Osrednji velesili sta kljub prejšnjim pozivom Wilsona in kasnejšim pozivom enten-tinih državnikov, da bi naznanili svoje vojne cilje. Samo Nemčija je v neki izjavi izrekla mnenje, da bi bilo dobro za človeštvo, če bi se mogle po vojni stvari urediti tako, da bi se mogli v bodoče vojni izogniti. Ne vemo, če je bila ta izjava Nemčije resno mišljena. Dejstvo samo, da je Nemčija izrazila željo po taki ureditvi po vojni, še ne pomeni poboljšanja v njenem ravnanju. Dokler Nemci niso spoznali, kaj je zanje pravzaprav vojna, je njihova filozofija sploh odmevala načela, da spada vojna med božje naredbe na zemlji, da jc v njej napredek človeštva, da je zmaga močnejšega nad slabejšim zato tukaj, da se zagotovi napredek in da uspeh v boju zahteva plačila. Vsekakor je smatrati kot majhno izboljšanje, da se izrekajo Nemci sedaj za stvar miru, za mednarodno razsodišče in za mednarodni dogovor, da se v bodoče izognemo vojnim katastrofam. S tem pa še nikakor ni dokazano, da se Nemci zavedajo, da mora njihovo ravnanje vzbujati pravi moralni gnus. Nato je minister prešel na belgijsko vprašanje in rekel med drugim: Predstavite si enkrat, kaj je Nemčija storila Belgiji in kako hoče Belgijo prepustiti samo sebi, ako jo po vojni sploh zapusti. Kakor veste, je v Nemčiji veliko število državnikov, ki pravijo, da bi bila za Nemčijo zločinska neumnost, Belgijo prepustiti. #Tir-pitz, do pred kratkim najvplivnejši cesarjev minister, vrhovni poveljnik nemške mornarice in iznajditelj podmorske vojne, je ob neki priliki rekel, da bi bil za Nemčijo smrten udarec, ako bi morala prepustiti Antwerpe in belgijsko severnomorsko obal. Nekoč je T'rpitz celo dokazoval, da mora Nemčija v tej vojni dobiti ne samo Ostendc in Zeebriigge, marveč tudi Calais in Boulogne. Iz tega govori seveda eks-tremna nemška šola. Toda tudi pametni, zmerni remški možje, ki priznavajo, da treba Belgijo vrniti, odklanjajo načelo, da bi morala Nemčija Belgijo postaviti v prejšnji stan. Nemčija je oplenila Belgijo vseh surovin ;n strojev. Če je ohranila obrat v rudnikih, je to storila edinole za lastne svrhe in če nemški vojaki jutri zapuste Belgijo, bodo pustili za seboj uničeno stradajoče prebivalstvo. Belgija ni Nemčiji ničesar storila. Nemčija je bila nasproti Belgiji vezana po pogodbi, katero bi morala radi časti spoštovati. Nje"e obveznosti so priznavali njeni najvišji dostojanstveniki, a kljub temu so te obveznosti raztrgali kakor cunjo. Prazen je izgovor na vojaško potrebo. Pa naj jim že bo. Vendar bi moral potem narod, ki-ir^a le še iskrico veli-kodušja v sebi in se zaveda, da treba mednarodne pogodbe spoštovati, reči: Nismo mogli drugače, toda sedaj, ko je neposredna nujna sila minila, hočemo seveda vse storiti, da popravimo škodo in nesrečo, katero smo bili prizadejali našim nedolžnim sosedom. Minister je nato nadaljeval: Velika zasluga I.loyd Georgevih in Wilsonovih izjav je, da sedaj jasno poznamo cilje, za katere se borimo, pa tudi cilje, za katere se bori Nemčija. Kaj torej ovira mir? Pred- ; vsem okolnost, da se vojni cilji obeh strank ne dajo združiti. Iz enostavne označbe naših vojnih ciljev in iz dejstva, da se sovražnik brani o teh ciljih razpravljati, vemo, da se bori ravno za nasprotno nego mi. Mi vemo, da morajo nemški mladeniči v mesnico, da se izpodkopava gospodarski položaj Nemčije ter uničujejo nemške finance samo zato, da se nc popravi leta 1871. storjena krivica, da se prepreči popolno italijansko narodno zedinjenje, da se ne popravi krivica, ki jo je storil nemški cesar leta 1792., ko je razdelil Poljsko. Naši sovražniki nadaljujejo vojno tudi zato, da Turčiji vrnejo Mezopotamijo in Arabijo, da spravijo Jeruzalem zopet pod oblast Carigrada in da izroče Grčijo zopet tistim, ti so jo bili izdali. To je slika nemških vojnih ciljev, ki naj si jo nemško ljudstvo, ki mesec za mesecem toliko, trpi, dobro ogleda in spozna, da se vojna ne nadaljuje za varnost Nemčije, marveč za častihlepne cilje. Balfour je nato opisoval neizmerne težave, ki stoje na poti ustanovitvi predlagane zveze narodov, katero treba zgraditi na temelju take razdelitve dežela, ki ne 3i kršila pravičnosti in svobode. Trpljenje Rumunije se mora ozdraviti, Črnogora mora dobiti odškodnino in narodni življi osrednjih velesil, ki so toliko časa trpeli pod nemškim pojmovanjem pravice in kulture, morajo dobiti možnost, da žive svoje lastno življenje. Balfour je končal: Ogromne so žrtve, ki so jih doslej doprinesli Anglija in njeni zavezniki ter jih bodo morali še doprinesti. Toda cilji so vredni-teh naporov, kajti vse trenotne vojne strahote niso tako hude, kakor bi bile posledice, ako bi sc ta vojna končala z nemškim mirom. VsenemSko zborovanje v Beljaku. V Beljak so v nedeljo dne 13. t. m. sklicali koroški Vscnemci shod, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri se najprej toplo zahvaljujejo avstrijski, pa tudi nemški armadi za izvojevane zmage. Ker pa ne samo zunanji — tako pravi resolucija dalje — marveč tudi notranji sovražniki ogrožajo moč in varnost države, pred vsem pa varnost in posestno stanje nemškega naroda v Avstriji, izražajo zboroval-ci trdr>" prepričanje, da mora biti obstoj enotne r- Avstrije zajamčen le tedaj, ako bodo imeli Nemci v njej zagotovljeno svoje posestno stanje in svojo vodilno vlogo. V ta namen smatrajo zborovalci za neobhodno potrebno, da se izpolnijo naslednje zahteve na polju zunanje in notranje politike kakor tudi na polju gospodarskega življenja. Na polju zunanje politike. 1. Izkoristiti se morajo velikanski vojni uspehi proti sovražnikom, primerno žrtvam nemškega ljudstva. Dosedanje državne meje se morajo primerno popraviti, da se zavaruje bodoči razvoj in preprečijo morebitni napadi sosedov. 2. Vzdrževati in poglobiti zvezo z nemško državo v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru. 3. Zunanja politika se mora demokratizi-rati. 4. Brezpogojno se mora zavrniti namera, da se notranjepolitične zadeve (kakor ureditev razmerja narodov do države) napravljajo za predmet meddržavnih pogajanj ali mirovnega sklepa; zahteva ali pripustitev vmešavanja sovražnih držav pri ureditvi notranjih državnih zadev se mora ožigosati kot veleizdajalstvo. Na polju notranje politike. 1. Popolno vpoštevanje nemškonacio-nalnih zahtev pri neobhodno potrebni preureditvi Avstrije in brezpogojna prednost nemško nacionalnih zahtev pred državnimi od strani nemških ljudskih zastopnikov (dobesedno iz »Grazer Tagblatta«), kakor so to nenemški narodi v Avstriji že desetletja in tudi sedaj v svetovni vojski z velikim uspehom delali. S samimi zahvalami za svojo zvestobo do države se nemško ljudstvo v bodoče ne more več zadovoljiti; pač pa mora priti do veljave prepričanje, da vsako škodovanje nemško nacionalnih koristi v Avstriji ne slabi samo avstrijskega nemštva, marveč tudi državo kot tako. 2. Izločitev Galicije iz zveze zapadno avstrijskih dežel. 3. Zahteve Čehov po lastni državi se morajo načelno odkloniti in trajno zagotoviti nemštvo v sudetskih deželah. 4. Nasproti jugoslovanskim zahtevam se morajo načelno odkloniti vsi načrti, ki merijo na odcepitev dežel ali delov dežel, v kolikor bi se s tem zaprla ali zožila za razvoj države in nemštva brezpogojno potrebna, čez Kranjsko in Primorsko vodeča pot do Jadranskega morja, posebno do tržaškega pristanišča. (Torej frankovski načrt: Jugoslavija brez Slovencev. Op. ur.) 5. Tržaško pristanišče se mora razširiti. Ustanovi naj se v Trstu nemška pa-roplovna šola. 6. Uvede naj se nemški državni jezik. 7. Ljudske ,šole naj se spopolnijo, uči-teljstvo naj pride v štiri najnižje činovne razrede državnih uradnikov. 8. Državna uprava naj se demokrati- zira. 9. Načelna odklonitev in nasprotovanje proti vsakemu razširjenju deželne avtonomije, ki bi ogrožala enotni značaj Avstrije. Nadalje zahtevajo zborovalci, naj se času primerno spopolni volilna pravica za dežele in občine in odpravi preživela in krivična predpravica v veleposestvu. Odpravi naj se tudi politični preutež Ogrske in napove najostrejši boj proti gospodarski in politični nadvladi internacionalnega ži-dovstva. Končno so zborovalci stavili še več različnih zahtev gospodarskega značaja. Vse te zahteve označujejo zborovalci kot minimum tega, kar je vsak Nemec v Avstriji brez razlike strank upravičen zahtevati. Preirol v nemški politiki. — Usoda ruskih zahodnih provinc. Pogajanja v Brestu Litovskem so zastala. V Berlinu se vrše važni posveti pri cesarju. V Brestu Litovskem se razpravlja o samoodločbi narpdov. Ruska delegacija zastopa stališče o samoodločbi narodov. Odgovorila sta ruskim delegatom general Hoffmann in državni tajnik dr. pl. Kiihlmann. General Hoffmann je rožljal s sabljo in povedal, da so boljševiki ponoči od 30. na 31. december v Minsku kongres Belo-rusov z bajoneti razgnali. Z orožjem so boljševiki poizkušali vsiliti Ukrajini svojo voljo. Izjavil je, da Nemčiji zadoščajo dosedanje izjave raznih korporacij, da ne izprazni Kurskega, Litve, Rige in otokov zaliva Rige. Državni tajnik pl. Kiihlmann je povedal, da se pač bodočnost pogajanj v Brestu Litovskem nc predstavlja v rožnatih barvah. V Brestu Litovskem so torej takore-koč prišli do mrtve tqčke. Ali jo bodo prešli? Boljševiki vsaj do zdaj odločno zagovarjajo svoje stališče o samoodločbi narodov, a ravno tako odkrito zastopa tudi Hoffmann stališče nemške generalitete, ki zahteva, naj se zavarujejo meje Nemčije proti Rusiji. V Berlinu se zdaj živahno pogajajo. »Vorwarts«, glasilo socialnih demokratov, je pisal dne 14. t. m.: Danes je kritični dan prve vrste. Na posvetih pri cesarju med vrhovnim vojnim vodstvom in kanclerjem ne gre le za vzhqdna vprašanja, marveč s« bo odločil ves zunanji in notranji položaj Nemogoče ni, da se izprazni program ir zasuče bodoči kurz in da sestavijo anek-sijski program. Mogoče je, da Kiihlmann ir Hertling ne ostaneta več dolgo na svojih mestih. »Berliner Tageblatt« je previdno poročal, da je kancler grof Hertling zadnje dni bolehal. Nemški poslanik v Haagu dr. Rosen in veleposlanik grof Bernstorff sta prišla v Berlin. ^ -v Reči pa moramo to-le, da je sicer političen položaj v Berlinu zelo, zelo napet, a da se razširjajo govorice, kakor je to ob takih prilikah običajno, ki si popolnoma nasprotujejo. Dejstva sO: Cesar Viljem s« je 13. t. m. dolgo razgovarjal s Hindenbur-gom, nato so se posvetovali Hindenburg, Ludendorff in kancler. Dne 14. t. m. so se pa udeležili posveta vsi člani vlade, nem-ski cesarjevič in državni tajnik Kiihlmann ki se je pripeljal iz Bresta Litovska. Splošno se opaža, da pridobivajo n A vplivu Vsenemci. Resni politični krog: trde, da se poljsko vprašanje ne bo rešilo v avstrijskem smislu. Velenemci napenjajo vse sile, da vplivajo na cesarjevo okolico. Močno se govori, da kancler odstopi. Večina nemškega državnega zbora se trdno drži svojih v julijski resoluciji izraženih nazorov. Pripravljajo se na velik« politične boje. Kancler namerava ta tedeq govoriti o položaju dvakrat: v sredo v glavnem odseku nemškega državnega zbo-ra, o notranjem položaju pa v pruski go< sposki zbornici. »Vossische Zeitung« je pisala: Spre jem kanclerja in Ludendorffa pri cesarju je uvedel rešitev vojaških in političnih vprašanj. V bistvenih točkah sta se vojaško in politiško vodstvo sporazumeli v vo> jaškem smislu. »Nordd. Allgem. Ztg.« je pisala pod nadpisom: »Dejstvo in govori* ce«: Ni res, da je danes sklican kronski! svet. Ni nobenih stvarnih diferenc, ki bi sej morale v kronskem svetu rešiti. Listi tudij sicer netočno poročajo. Ni res, da sta pri šla pl. Kiihlmann in veleposlanik gro Bernstorff v Berlin. Tako se je opisaval položaj v Berlin® v ponedeljek. X X X V ponedeljek je bil položaj v Berlina skoraj še bolj kakor v nedeljo napet. V cesarjevem gradu in v kanclerjevi palači je vladalo veliko vrvenje: posveti so se kar vrstili. Vse ve, da gre za važne reči, a po. drobnosti niso znane. Listi poročajo pravzaprav le o zunanjostih, o avtentičitih be sedah se ne poroča. Vzdržuje se vest, di namerava kancler odstopiti Socialni demokratje izjavljajo, da pri« čakujejo s skrbjo in s strahom bodočih dogodkov. Drugi krd|ji govore, da se bo grof Hertling odpovedal sklepom državnozbor* ske večine in da bo zasledoval nov kurz, Velenemci se ponašajo zelo zmagovito. Govorilo se je celo, da so se pri cesar ju posvetovali le o vojaških pripravah in da se niso pečali z, dogodki v Brestu Litovskem in tudi ne s kanclerjevo krizo. Beležila se je tudi vest, da so pogajanja v Brestu Litovskem prekinjena in da pripravljajo novo podjetje. Čim manj se ve, kaj da razpravljajo pri cesarju, tim bolj se ugiba,/ kakor je to že navada, če se stvari tajnoj obravnavajo. »Vossische Ztg.« in »Berlin. Tagebl sodita, da je zopet oživelo nasprotstvo med generali in diplomati. Najbrže bo cesar tako odločil, da bodo vse vodilne osei be ostale in da se vodilni možje sporaz* umejo. Najbrže bodo določili delokrog političnih in vojaških oblasti tako, da se protislovja ne bodo več v taki meri ponavljala kakor zdaj, ko cel svet ve, da bi po Velenemcih našuntani generali radi ko-mandirali večino nemškega državnega zbora. XXX Glede na pogajanja v Brestu Litov-skem pravi »Fremdenblatt«: »Ruskim zastopnikom bomo gotovo priznali pravico, da stavljajo zahteve, saj se za to pogajamo. Zadnja pogajanja pa dokazujejo, da se bo moralo težko delati, da se spravijo s sveta protislovja in nasprotstva. Kaj so storili Rusi v Brestu Litovskem? Zahteva/i so, naj se odloči' usoda Kurskega, Litve, Rige in otokov potom ljudskega glasovanja; general Hoffmann je pa rekel, da so te pokrajine že govorile; Kiihlmann se je pa previdno izognil odgovoru. V prijetnem položaju se Kiihlmann res ni nahajal, ker sta se tako Nemčija kakor Avstrija izjavili za samoodločbo narodov. Kar tiče Kurskega, Estonskega|in Litve, gre to za obal, ki ni posebno široka, a zato tim važnejša, ker leži tudi Riga tam: tretje rusko najvažnejše pristanišče. Rusko-Poljsko so Rusi pripravljeni odstopiti, a za dežele ob morju jim gre, da jih ohranijo. Sicer pa dogodki v Brestu Litovskem le izražajo to, kar se v Nemčiji godi. Tam se ločijo duhovi v dva tabora: generaliteta in njih zavezniki, Velenemci in velenemško misleči konservativni junkerji, na drugi strani večina državnega zbora, ki odklanja nasoroli Rusiji silo. Z generaliteto je imel Bismark neprestano boje: 1. 1866., 1. 1871., ali bo Hertling kos generalom? Kar pa tiče Velenemcev, ti niso popolnoma edini glede na vojne smotre na vzhodu. Del Velenemcev zahteva, da bodi meja tam, kjer se raztezajo strelski jarki, drugi del Velenemcev pa govori le o tem, naj se na vzhodu in na severu meja zavaruje, a njih zahteve so meglene. Zanimiva so poročila iz Berlina, vedno več jih je, da se vprašanje Poljske ne bo rešilo v avstrijskem smislu. Ali nameravajo Velcnemci anektirati Rusko Poljsko in opustiti zahteve glede na rusko obal? Zakaj grof Czernin zdaj, ko so dosegla pogajanja v Brestu Litovskem svoj višek, tako trdovratno molči, je neumljivo. Kratka opazka v »Fremdenblattu«, da bo delo pri pogajanjih še težko, pač ne more zadovoljiti, ko gre za tako važno, velepomembno vprašanje miru v času, ko se že itak male množine kruha ljudem krčijo. Politične novice. -f Cesarska zahvala, »Slovenski Ljudski Stranki«, v roke gospoda načelnika prelata Andreja K a 1 a n v Ljubljani. Po Najvišjem naročilu čast mi je sporočiti vsled ukaza c. kr. ministrskega predsednika z dne 1. januarja 1918, št. 9376/M. P. ex 1917, Najvišjo zahvalo za vdanostno izjavo, katero je podal zbor zaupnikov »Slovenske Ljudske Stranke« povodom zborovanja dne 27. decembra 1917. C. kr. deželni predsednik: Attems 1. r. '+ Javen ljudski shod v Kostanjevici fla Dolenjskem dne 10. januarja 1918, v znani gostilni pri Severju. Cfje sobi in prostorna veža, vse se je napolnilo. Zbo-rovalci iz kostanjeviške, križevskc in šentjernejske občine. Več ali manj so bile zastopane tudi vse druge občine kostanje-viškega in krškega sodnega okraja. Shod otvori kostanjeviški župnik. Predseduje ohm. Slovenec z Goriške, župnik Franke. Poslanec dr. P o g ač n i k : Dolgo dobo so bili nemogoči shodi, onemogočen državni zbor. Ljudstvo ni moglo do besede. Kriva je temu zastarela ureditev države. Mora se preurediti v demokratičnem smislu. Nikdar več ne sme biti v rokah treh grofov odločevanje o vojski in miru, — Slovenci smo že imeli svojo državo. Državo so nam zatrli, razdelili so nas, uničiti nas niso mogli, Z drugimi Jugoslovani smo en narod, razdeljen sicer po umetnih mejah v razne dežele in vrhutega v dve večji polovici, da so lažje zatirali nas Nemci, brate na oni strani pa Mažari; mej jezika pa ni mogoče najti. Tu smo ob meji dežele, ki spada pod mažarsko krono, vendar nikomur ni treba tolmača, ko gre na ono stran, in nikomur, ki pride semkaj. Ker smo se tudi v vojski borili skupaj za habsburško hišo in za skupno domovino, zaslužimo, da nam dajo prostost v samostojni državi, kjer nas ne bodo več tlačili tujci. Naravno in pravično je torej, kar zahtevamo v jugoslovanski deklaraciji. Ves narod mora biti edin v tej zahtevi. Obsodbe so vredni vsi tisti, ki skušajo kršiti edinost. — Podrobno razloži vladno predlogo nameravanega vinskega davka in njega škodljivost za vinorejce ter odpor Jugoslovanskega kluba proti temu davku, — Poslanec H 1 a d n i k govori o vplivu vojske na gospodarstvo. Vlada išče kritja za vedno rastoče državne izdatke. Pomaga si z zvišanjem raznih davščin, kolkovnih pristojbin. S tem upa dobiti 300 milijonov dohodkov, z zvišanjem davka na sladkor 80 milijonov. Pri tem še vsa vojna posojila ostanejo odprta. Samih obresti za dosedanja vojna posojila bo letno 5 milijard. Vsled pomanikanja denarja se je tiskalo že nad 15 milijard novih bankovcev. Namerava se davek na borzne kupčije in na vojne dobičke. Temu se uoirajo bogataši po zastopnikih v gosposki zbornici. — Zašli smo v velike težave glede preživljanja. Pred vojsko smo pridelali letno 143 milijonov kvintalov krušnega žita. Na osebo je prišlo 150 kg. Kar je manikalo do 200 kg, je bilo treba uvažati od drugod. Letos se je pridelalo le 56 kg na osebo. Kdo more s tem shajati? Uvažati ni mogoče. Zanašali smo se na Rumunijo. Nemčija je pobrala večino, za nas je le nekaj malega ostalo. Na italijanski fronti je bil velik plen. Po večini je šel na Nemško. Naše zaloge bodo v kratkem izčrpane. Rekvi-rirati ni kaj. Aprovizacija ne bo mogla daiati, ker nima kje vzeti. Zato naj vsakdo sedaj varčuje, dokler še kaj ima. Sicer spomladi ne bo kaj deti v lonec. — Šentiernejski kaplan K a p š utemeljuje točko: Bodimo edini! "freba je zlasti v teh časih edinosti med Jugoslovani. Treba, da prlini stražimo naše lepe dežele in naše bogato morie. Napačno jc besedilo pesmi *Morje adrijansko«: Nekdaj bilo si slovansko... Ali to morie ni še tudi sedaj slo- vansko?! Po krivici si ga hočejo lastiti Nemci, Mažari in Italijani. Nimajo do njega nikake pravice. Kaj ne prebiva tu stoletja Jugoslovan? ... Edini moramo biti tudi mi v krški dolini, da bomo kos gospodarskim skrbem po vojski. — Vse govornike je ljudstvo poslušalo z velikim zanimanjem in spremljalo z živahnimi pri-trjujočimi medklici, ki so bili med poročilom o vinskem davku in rekvizicijah naravnost burni. Čule so se ogorčene pritožbe zaradi brezobzirnega odjemanja pridelkov, ko kmet niti za skrajno silo ni imel zase. Sejati ne bo mogoče, ker semen ne bo. — Poslanec Hladnik: Vsak ima pravico, ohraniti zakonito mero za družino in za seme. Če bi komisar zahteval več, dajte stehtati pred dvema pričama in pritožbo pošljite Jugoslovanskemu klubu.« — Shod je z Dunaja pozdravil dr. Korošec: »Zadržan, ne morem priti. Vsem zborovalcem jugoslovanski pozdrav!« — Shod je trajal dve in pol ure. Po shodu je poslanec Hladnik nad dve uri neprestano sprejemal pritožbe in prošnje posameznih zborovalcev, tolažil in dajal nasvete s toliko ljubeznivostjo, da ga ljudstvo ne more prehvaliti. — Shod se je soglasno izrekel za sledeče resolucije: 1, Ljudski shod v Kostanjevici na Dolenjskem dne 10, januarja 1918 se z navdušenjem pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba za zedinjeno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom. — 2, Ljudski shod izraža iskreno željo, naj bi imelo človekoljubno prizadevanje sv očeta in našega cesarja za mir čimprejc popoln uspeh, — 4. Ljudski shod izreka Jugoslovanskemu klubu in zlasti našemu poslancu Hladniku popolno zaupanje, — 5. Ljudski shod ogorčeno obsoja dr. Šusteršičev izstop iz Jugoslovanskega kluba in poizkušano razdružitev S. L, S. ter izraža odločno prepričanje, da je ustanavljanje novih strank v sedanji resni dobi za slovenski narod škodljivo. — 6. Ljudski shod najodločneje protestira zoper protipostavne rekvizicije in zahteva, da se takoj ustavijo. + Nemškutars^a mestna občina Brežice se je v zadnii obč. seji izjavila oroti jugoslovanski deklaraciji, ki gre za tem, da odtrga cesarju in državi zveste nemške (nemškutar.) jezikovne otoke od države in jih posloveni. Štajerska nemškutarija vidi svojo rešitev le v nedeljivosti Štajerske. Nemške poslance poziva, naj nastopijo z vsemi sredstvi proti uresničenju jugos^-vanske države, ko bi kaj pomagalo! Koliko trpe pred strahom,, ki se imenuje jugoslovanska država. -f Nemška iznajdljivost. »Salzburger Volksblatt« pravi, da stremi ententa za tem, da bi Avstrijo razdružila, čeprav je Lloyd George v svojem zadnjem govoru to tajil. List piše dalje: »Mi vemo tudi, da gotovi — in žal zelo širni — krogi našega slovanskega prebivalstva z vso silo na ve-leizdajalski način delujejo za te ententine želje, Ta stremljenja naših Čehov, Jugoslovanov itd, se bodo, enkrat zbujena, nadaljevala tudi po koncu te svetovne krize in samo Avstrija, v kateri bo imel nemški živelj dovolj močno zastopstvo, se bo mogla upirati nadaljnjemu delovanju vseh teh centrifugalnih sil. Okrepitev nemškega življa v Avstriji in v avstrijskem državnem zboru, to je, kar potrebujemo, da se Avstrija ohrani močna. Močna Avstrija je pa tudi — zadnja tri leta so to dokazala — življenjska korist Nemčije in vseh njenih članov, torej tudi Bavarske.« — Da se tej nujni nemški potrebi odpomore, priporoča list, naj se Bavarska na primeren način priklopi Avstriji. Le na ta način da je mogoče zadostno okrepiti nemški živelj v Avstriji in ohraniti nemško nadvlado. — Nemci so res iznajdljivi! Kaj vse so si že doslej izmislili, da bi spremenili svojo numerično manjšino v Avstriji v večino! Že v mirnih časih so pri ljudskih štetjih z občevalnim jezikom in raznimi nedopustnimi sredstvi iz-kušali zvišati število Nemcev v Avstriji. Med vojsko so nas izkušali zatreti s preganjanji, in ker vse to ni nič pomagalo, naj jim pride sedaj na pomoč Bavarska in okrepi nemški živelj. Seveda je drugo vprašanje, ali bo Nemčija s takimi načrti zadovoljna. -f Zopet denuncirajo. Nedeljska »Marburger Zeitung« vpije, da je jugoslovanska deklaracija veleizdajalska in kliče na pomoč državno pravdništvo, naj nastopi proti dr. Korošcu in njegovim pristašem po § 58. drž. zak. Če pa tega ne stori, potem naj ta paragraf odpravijo tudi za Nemce v Avstriji. — Dostavljamo, da hoče »Marburger Zeitung« z drugo besedo reči, da bi se. potem Nemci izjavili proti naši monarhiji in za Nemčijo pod vlado Hohenzolcrcev. + Boljševike in menjševike imajo tudi na Reki. Te dni sta imeli obe stranki sestanek, seveda so njiju sklepi deloma različni, in sicer: Boljševiki so sklenili: na magistratu se sprejemajo madžarske vloge, na katere sc tudi madžarsko odgovarja; vsi oglasi in napisi na magistratu naj bodo madžarski in italijanski; ulični napisi naj bodo madžarski in italijanski kakor tudi na tramvaju: ker je razmerje pre- bivalstva na Reki (blagor mu, ki to verjame) 1:2 (na Hrvate in Slovence se sploh ne ozira), zato naj število uradnikov odgovarja temu razmerju (2 Italijana in 1 Madžar); podžupan in vsi namestniki šefov glavnih uradov morajo biti Madžari. — Menjševiki so tudi deloma za zahteve boljševikov, razlikujejo se le v nekaterih točkah. Pravijo namreč: Madžarske vloge in dopisi se morejo reševati tudi v italijanskem jeziku; napisi ne morajo biti tudi madžarski; namestniki šefov ne morajo biti Madžari, ampak je dovolj, da znajo madžarsko. Tako boljševiki in menjševiki na Reki. — Seveda na Hrvate in Slovence se prav nič ne ozira. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli na Reki do 20.000 Hrvatov in okoli 5000 Slovencev, v resnici pa imajo Hrvati in Slovenci velikansko večino, toda — nobenih pravic. Reškemu magistratu se ne zdi niti vredno, da bi razpisal volitve za hrvatski sabor, čeprav bi po ogrsko-hrvatski nagodbi to moral storiti. In na vse to hrvatsko-srbska koalicija — molči! . . , -f Wilsonova mirovna poslanica in časopisje centralnih držav. Nemško časopisje, ki hujska na vojno, se ostro razpisuje proti Wilsonovi mirovni poslanici. »Arbeiterzeitung« dostavlja k tej pisavi: »Bismarck je nekoč povedal, da mora končno vsaka država plačati okna, katera razbije njeno časopisje. Bojni pohod proti Wilsonovi poslanici nas bo lahko dratfo stal. Utegne nanraviti povsod v svetu vtis, da nočemo splošnega miru pod pravilnimi, za vse narode sprejemljivimi pogoji. Bati se je, da to pomnoži voino razpol oženie v deželah entente in tako nreoreči skleo m'ru v bližnii bodočnosti. Če hočeio vlade Nemčije in Avstri;e miru, potem je naoačno tolmačenje Wilsonove poslanice neumnost, katere ne more nihče zagovarjati. Če hočejo miru, potem se morajo javno izjaviti, da smatraio štirinajst Wilsonovih točk — seveda ne da bi vsako posamezno hrezoočoino sorejeli — za pri-nravno po-llatfo mirovnih notfaiani in da so nrinravliene stoniti n^ t®j nodlarfi v no-čaiania. ^e vlade centralnih držav tega ne store, bodo same nomnožile nezaupanje proti svoiim namenom,« -'- Voč «'>Tr>s1-ih nos-stev ie orif'o ni! čas v M arih tu v slovenje roke. Sev^a vse to ni všeč vsener^iV; »Marburger 7*1.«, ki ostro nan^la dr. Kor<">š~a in mu oč'ta, dn sto" on m slovenski nro-nadnn^i v Mariboru.. Nada':e pravi ime-nnvmi Mpf. J* nn^e *-''a