189 številka.
Ljubljana, v soboto 20. avgusta 1904.
[VIL leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nodoijc in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peterostopne petit vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, Ca ee trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi na] se izvole* frankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, apravnistvo pa v pritličja. —
Upravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
u1
„Otrinki", „štreberčki", „Tartuffi" itd.
. . . meminisse juvabit. Bilo  je v kranjskem deželnem
zboru dne 27. septembra 1892, torej par tednov potem, ko se je bil izvršil v Ljubljani I. slovenski katoliški shod. Na dnevnem redu je bil proračun deželnega zaklada za 1-1893. in na poročevalski tribuni je zavzemal mesto — poal. Suklje. Pričakovati je bilo v generalni debati tudi izjav glede na omenjeni katoliški shod, ki je bil manifestacija nanovo spečeue slovenske klerikalne stranke in njenega programa ter je kot tak tudi naravnost izzival druge, neklerisaine stranke na odgovor in cdpor. Vendar sta pa poslanca Hriba? in dr. Tavčar, ki sta v debati o drugih stvareh obširno govorila, le mimogrede in z malo besedami orne njala kat. shoda, in nemško velepc-sestvo je ta dogodek celo ignonir&io. A tisti, ki se jo čutil poklicanega, da mora nekako »ex professo« ohr&Ču-nati s katoliškim shodom in njegovimi posledicami, jo bil »trezni«, k nobeni večjih strank pripadajoči proračunski poročevalca Š u kije. Kar je tedaj govoril, govoril je torej prostovoljno in kr.kor je vse kazalo, le vsled indignacije, k tero rodi najpristnejše notranja prepričanje. Obračunal je pa s katoliškim sholom in njegovimi zahtevami tako odioono in temeljito, da mu je ves neklerikalni živelj hvalo vedel, medtem ko so klerikalci tiste dni z zobmi škripali, posebno pa dr. Ivan Susteršič, katerega je Šuklje tedaj tako neusmiljeno osmešil kot »špekulativnega odvetniškega koncipijenta«. Danes, ko je Suklje sam na sebi tak čudež doživel, da je poiabil vso svojo preteklost in da niti najmanjšega svojega »greha« nič več ne spominja, bo za širše, zlasti mlajše kroge dvakrat zanimivo, ako reproduciramo tista mesta iz njegovega končnega poročevalskega govora v rečeni  seji,  katera  se  nanašajo na
novo klerikalno stranko med Slovenci.
Evo (ih!
Potu. Š u k 1 j e je najprvo naglasa!, da je bil v sredi tistega boja 1. 1873. in 1874., da je »do danes bil jako neutralen opazovalec sedanjega raapora« ... »ali s takimi nazori, kakor so se v zadnjem času pojavili, sprijazniti se nikakor ne moremo«. Govoril je nadalje (po steno-grafienem zapisniku):
»Gospoda moja, za kaj se pa gre? Kar se sedaj zahteva, to je nadvlada, diktatura cerkvene oblasti nad vsemi pojavi javnega, slovstvenega, umetfeljnega in socialnega življenja (Živahno odobravanje in pritrjevanje v središču in med somišljeniki na levi) in gospoda moja, to Je stvar, proti kateri moramo odločno oporekati, ker bi ugonobila in zamorila narodno prihodnost našo in vsak duševni napredek. (Burno odobravanje na središču in med somišljeniki na levi. Poslanec Klun: Ni res!) Tovariš Klun pravi, da ni res, ali jaz bodem s par kratkimi vzgledi dokazal, da je res, vsaj bi me veselilo, če je pomota na moji strani«...
Gosp. Šuklje je potem navajal, kake se večina kranjske duhovščine upira umetnosti v slovstvu, pesništvu in kiparstvu ter je nadaljeval (po ste-icogr&fi<3nera zapisniku):
»Vzemimo vedo. Veda ne more izhajati broz podstave prostega raziskavanja. Kakor hitro bi se pa pri nas kdo podal na to polje, takr>j ste mu za petami in očitate mi* brezverstvo — in v politiki, gospoda moja ?Kam pa zagazimo, Če bi bil res diktat cerkvenega pastirja tudi v političnih vprašanjih edino odločilen? Ne govorim samo od škofov, 9aj bi slovenski narodnjak prišel v veliko zadrego ... Pa ne le od škofov moramo biti zavisni, več se zahteva od nas. Mi smo pri zadnjem shodu na ljubljanskem strelišču z nekim Čudnim strmenjem čitali besede, ki niso bile nikjer opo-
rekane, da je namreč eden izmed gospodov izustil znameniti izrek: Zadnji kaplan se je več učil, nego prvi posvetni učenjak. (Smeh v središču)
„Gospoda moja, na tej podlagi sodelovanje s posvet nim rizumniitvom pač ni mogoče. Imeli bodete nekoliko takih mož, ali to so redke izjeme, prave bele vrane — kateri bi iz prepričanja se vdali takemu vodstvu, kateri bi se iz prepričanja pridružili takim nazorom . . . Kar je pa drugih, kar jih sitar dobite, tO so vam otrinki, ki bodo iskali le lastno svojo korist in ničesar druzega. Mogoče, da bodete imeli kakega dpekulativnega odvetniškega koncipijenta, (Smeh v središču), ki si s tem misli pripraviti večjo klijentelo za svojo pisarno, potem boste še imeli tiste male politične »štreber -čke«, ki hrepene po mandatih, do katerih nimajo nobene pravice, niti po svoji preteklosti, niti po Bvojih zaslugah, niti po svojem znanju. To so vam oni značaji, o katerih je bil Molierd svoje dni spisal svojega Tartuf fea. (Živahna veselost in odobravanje v Bredišču). To so tisti ljudje, ki pri vsakem bGgosiužnem činu skrbe, da pridejo v javnost, da svet pač izve, kako so pobožni. Imejte jih, gospoda, obdržite si jih, koristili vam dosti ne bodo, mi drugi pa, ki imamo nekoliko prepričanja, nekoliko značaja, mi ne moremo ničesar drugega reci, nego s Na taki podstavi poravnati se, nam absolutno ni mogoče. (Živahno odobravanje v središču). Reagirati moram na neke besede tovariša dr. Tavčarja, sodim namreč, da jih je kolega Klun fundamentalno napačno razumel. Gospod kanonik Klun je interpretiral neki pnsua v Tavčarjevem govoru tako, da je dejal: dr. Tavčar je klical celo na* redno stranko k stari složnosti. K-k   lepa bi bila ta misel in vsakdo
izmed nas bi to prav srčno želel: ali v današnjih razmerah ni nade, da bi se uresničilo tako upanje in zato mislim, da sem prav razumel tovariša Tavčarja, ako pravim, da je on mislil posvetno r a z um n i i t v o (Posl. dr-Tavčar: Tako je! Odobravanje v središču) in brez ovinkov moram reči, kar se mene tiče in tiste peščiae somišljenikov, kar jih imam v tej zbornici, tudi mi smo pripravljeni odjenjati nekoliko v tem, kar nas je ločilo od teh gospodov, da se skupno vsi razumniki slovenski v bran postavimo proti nasilstvu, kakor smo ga doživeli v zadnjem času«.
Tako stencgrafiČni zapisnik »in perpetuam rei memoriam«. Kdor tu čita, kako odločno, skoraj da vehementno poslanec Šuklje odklanja najmanjšo dotiko z nazori klerikalizma bodisi za svojo osebo, bodisi za vsakega posvetnega razumnika, kako že naprej smeši tiste spekulativne otrinke, štreberČ&e in Tartuff**, ki se edincle kot taki utegnejo vdati klerikalnemu vodstvu — kdor pa ja doživel, da isti Šuklje jo vdere za vsemi tistimi otrinki, štreberčki in Tartuffi, da isti Šuklje se celo podvrže vodstvu nekdanjega »špekulativnega odvetniškega koncipijenta«: tisti mora le obžalovati slovenski narod, da si hoče pomagati s takimi značaji na svojem trnjevem potu, pomilovati pa tudi vsakega v javnosti stoječega moža, ki se na tak način zgodovinsko korn-promituje. £a svarilen zgled slovenske mladine smo podali to žalostno-zanimivo reminiscenco. Klerikalni stranki pa nič ne zamerimo, kakor je Šaklje zaničljivo dejal: Imejte ga, gospoda, obdržite Bi g-i, koristil vam dosti ne bode!
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XXXVIII. Dne 10. februarja  1903 zjutraj je prišel iz Vato?elj v R cmanje po
škofu Naglu imenovani novi kaplan Josip Krančič. Na veliko čudo je prišlo v vas le par orožnikov, pa£ pa jih je bilo vse polno zunaj po polju. Govorilo se je celo, da je prišel onega dne v sosednji Boi-št tudi c. kr. okrajni glavar koperski. Najbrž so gospoda mislili, da bodo Ric-manjci s silo branili gospodu K r a n-čiču spraviti njegovo pohištvo v farovi. 2e gori smo omenili, da ni bi) g. Krančič že radi svoje mladosti in neizkušenosti za Riomanje, kar je pozneje tudi sam škof Nagi priznal. O sposobnostih g. Josipa Krančiča nočemo tu nadalje razpravljati.
Ljudje iz Vatovelj, kjer je bil do tedaj g. KrančiČ v službi, so grede v Trst pripovedovali Ricmanjcem, s katerimi so se po cestah slučajno sešli, da je on g. K r a n č i č , pre-jemši dekret imenovanja za Ric-manje, pripovedoval po V a -t o v 1 j a h , da bo on v 14 dneh vgnal Ricmanjce v kozji rog, da jim bo on izbil iz glave staroslovenskomaSo in tudi samostojnožupnijo ter da jih bo zopet podredil dolinski župniji.
Pač skrajne neumestne in nepremišljene besede, katere je moral KrančiČ govoriti, ker sicer bi si jih Vatovci gotovo sami ne izmislili.
Ko je pa po svojem prihodu v Ricmanje videl, da ni nobenega človeka v cerkev, je začel posamezne Ricmanjce nagovarjat', naj se vdajo, češ, da bo tudi njemu škof Nagi dovolil maševati staroalovensko mašo samo da se mora prej naučiti čitati gla-golico.
Da škof Nagi pa staro-slovenska maša, to gre skup kakor ogenj in voda!
A nikdar ni pa omenil, da boškofNagltudi vstane-vil v Ricmanjih samostojno Župnijo.
Ne bodemo tu natanko opisovali dogodkov, ki so ee vršili v R orna-
Kozak.
JL Bogom torej, Ivan StefanoviČ!" je dejal stari bradati vojskovoj Mihajlo Nikolajevič mlademu častniku. „Da se srečno zopet vidimo!"
„Z Bogom, prijatelj!" so pozdravljali tovariši Ivana. Njemu pa je igral ponosen nasmeh okoli usten, ko je sedel v sedlo. Izročena mu je bila nevarna naloga ; skozi sovražne vrste je moral prenesti važno vest drugemu oddelku ruske vojske.
„V dveh urah sem tam !u je rekel in naglo zamahnil z roko v pozdrav. „Moj ,Sokol' leti kakor strela. Z Bogom, bratje!" Nalahko je stisnil konja s stegni, da se je spustil v dir.
„Bog in sreča junaška!" so klicali
za njim.
Ivan StefanoviČ jih je komaj Še slišal, bil je že daleč spredaj pri stražah. Nepremično so stali nekateri ko-zaki za grmovjem, držali konje za uzde; drugi pa so sedeli ali ležali na roani travi; dolge sulice so imeli zapičene v zemljo in cvili okoli njih vajeti.'\
„Port Artur," je naglo in tiho izrekel geslo, ko je došel do straže in hitreje je jahal dalje v vedro poletno jutro.
Iz jasnomodrega neba je sijalo žarko solnce na nerodovitno, pusto pokrajino. Iz daljave je slišal zamolklo grmenje topov in gosti prasket pušek. Rahlo se jc zazibaval zrak in so zatre petavaia tla. Nikjer pa ni bilo videti sovražnika niti smodnikovega dima. V bližini je bilo vse tiho.
Hitreje mu je utripalo srce od ra-
V
dosti in ponosa. Ivan StefanoviČ je bil kozak z dušo in telesom. Konj, orožje, car in Rusija, to mu je bilo vse na svetu. In zdaj je bil na potu, da si pridobi veliko zaslugo za obožavanega carja in za strastno ljubljeno domovino. Nikdar v svojem življenju se ni čutil tako srečnega kakor danes. Kaj poreko oče in mati, brata in sestra, če dobe glas, kako junaško je izvršil važno in nevarno nalogo. Kako ponosna bo nanj nevesta Vasilisa, ko se vrne s križem domov! Bodi najpogumnejši med pogumnimi, molila bom zate, mu je rekla, ko mu je slonela poslednjič na prsih in poljubljala ga vedno zopet iznova s svojimi prožnimi rdečimi ustnicami.
Solza mladeniške navdušenosti in ginjenosti mu je kanila iz oči, ko se je spominjal svoje hrabre ljubice. Kaj bi dal, da bi ga mogla videti danes, kako bo švignil sredi skozi japonske voje.
Sokol je dirjal rahlo in naglo; komaj so se dotikala njegova kopita tal. Na črni svileni grivi in na gladkem vratu se mu je lesketal solncni svit, ko je letel konj kakor po zraku, kakor bi hotel tekmovati z vetrom. Kakor demant so se iskrile velike oči žlahtni živali; široko je odpirala nozdrvi in srkala vase sveži jutranji zrak. Ponosni jezdec na ponosnem konju sta hitela mimo grmičevja in dreves in skal kakor be-goten sen.
Ivan se je bližal hribu, ki so bile za njim raztresene japonske čete. Lotila se ga je nekaka svečana razburjenost. Zdelo se mu je, da je vanj uprtih tisoč in tisoč ruskih oči, polnih pričakovanja. Čutil je, da je v njegovih rokah usoda tisoč in tisoč ruskih vojakov, čutil je, da je v njegovih rokah sreča marsikatere matere, žene, neveste in sestre, sreča marsikaterega očeta, brata, prijatelja. In više je vzdignil glavo in srce se mu je širilo od veselega ponosa.
Prijezdil je na vrh hriba. Daleč tam spredaj so se pomikale temne po-
stave. Hitro je pogledal skozi daljnogled. To so bili japonski oddelki; izginili so za gozdom. Že se je veselil, da mu bo zdaj pot prosta. Zavriskal bi od veselja. Kmalu pa je zapazil tu-intam temne pike, ki so se premikale počasi in včasi izginile za drevjem in grmičevjem. To so bile sovražne patrulje. Nestrpno je čakal, da je bilo dvoje patrulj dovolj daleč narazen.
Zdaj je bilo vse odvisno od tega, ali bo zadel pravo smer ali ne, ali bo prišel zadosti daleč mimo stalnih straž, ki morajo biti skrite tam zadaj.
Počakal je še trenotek. Srce mu je bilo do vratu, mišice so mu jele trzati. Čutil je, kako ga stiska nekaj v grlu. Nejevoljno je vzdignil glavo.
„Naprej, Sokol!"
Težko je zadri a val iskro žival. Krenil je za grmovjem po hrbtu hriba in potem navzdol v dolinico, posuto z drobnim peskom. Tukaj se je manj slišal topot konjskih kopit. Počasi je jahal dalje. Že je slišal japonske trobente in ukaze, že je razločil pisane našitke na njih uniformah.
„Zdaj, Sokol, pokaži, kaj moreš!"
Mlasknil je z jezikom in precej se je spustil Sokol v dir. Sredi med dve straži je ravnal jezdec konja. Naenkrat
je počilo in zažvižgalo po zraku. Prestrašeni konj je stisnil ušesa nazaj. Počil je strel za strelom. Ivan je za-mižal, pa le za trenotek. Le naprej, naprej! Le tam je rešitev!
Vsi njegovi živci so napeti do skrajne mere in krčevito se prijemajo mišice sedla. Vsaka sekunda utegne privesti smrt. Konj leti kakor strela, jezdec se z obrazom skoraj dotika vihrajoče grive. Prasketanje sovražnih pušk ponehava in polagoma utihne popolnoma.
Globoko je vzdihnil Ivan, ali tedaj je zagledal od leve oddelek japonskih konjenikov. Že so zagledali tudi oni njega in naravnost proti njemu so obrnili konje. Vsak trenutek so rasle temne postave, že je mogel razločiti kozak tope rumene obraze z divjimi poševnimi očmi. Pred njimi je jezdil majhen Častnik na Črnem konju; njegova gola sablja se je lesketala v solucu in za-gorevala kakor ozek zlat plamen. Za trenutek je obrnil glavo k svojim ljudem in jim zakričal nekaj. Nato se je odcepil oddelek čete, da bi prestregel Rusu pot spredaj. Streljal ni nihče. Hoteli so imeti kozaka živega.
Ivan je vzdignil levico k zobem in z enim potegljajcm razparal rokav,
njih skozi onih par mesecev, kar je bil tam ^ KranČič, ker bo še v ži Tem apomiau, tu hoćemo samo konstatirati, rfa na način, kakor so v Ricmanjih v tej dobi postopali trža-ški škofijski ordinarijat, njega razni odposlanci, dolinski župnik, sam kapelan Krančič ter raznovrstne posvetne oblastnije, na čelu seveda o. kr. okrajno glavarstvo kopersko, na ukaz grofa Goesia in grofa Maren-zija, ni bilo nikakor pripravno, da umiri in pridobi prebivalstvo v Ricmanjih, ampak da ga še bolj raz-kači in ogorči.
Vemo, da vsega, kar se je v tem času zgodilo v Ricmanjih, ni bil kriv sam g. KrančiČ, on je moral po višjem nalogu tako delati ali pa hajd iz Ric-maoj, kam v Istro v kako puščavo, oziroma ga je čakala suspenzija, pri ljubljeno orožje dr. Nagla! On in orožniki so dobili natančne ukaze, kako da morajo z ljudstvom v Rio manjih postopati. Vsako najmanjšo stvar so moraliova-diti c. kr. okrajnemu sodišču, oziroma okrajnemu glavarstvu v Kopru. Tržaški škof dr. Nagi je hotel izvršiti vsezgrda, z brutalno silo, kjer bi bilana mestu le ljubezen; no beseda ljubezen, ta največja čednost krščanska, ta se ne nahaja v slovarju katoliškega škofa dr. Nagla!
Cesar niso hoteli prijaviti oblast-nijam orožniki, to je moral storiti duhovnik JosipKrančič.
Končno nista sama c. kr. okrajno sodišče in o. kr. okrajno glavarstvo V Kopru hotela več sprejemati vseh podlih in malenkostnih ovadb, ki so jima dan na dan prihajale iz Rio-manj. A glej, tu je dobil KrančiČ od tržaškega o r d i n a r i -jata ukaz, da mora od pošiljati ovadbe direktno na ordinarijat, kateri je potem potom tržaškega namestništva prisilil vsaj okrajno glavarstvo, da je moralo reagovati prati Ricmanjcem! Neka tuja oseba, ki je par tednov po prihodu g. Krančiča prišla nekega večera v poslu v farovž, je slišala, kako je ravno gospod KrančiČ glasno prebral neki dopis tržaškega škofijskega ordinarijata ter je prebravši g a , v b k 1 i k n i 1: »Kaj mislijo na ordinarijatu, da bom jaz na Ricmanj oe z revolverjem streljal?«
Kakšne ukaze je moral prejemati g. KrančiČ od tržaškega ordinarijata, kaže navedeni slučaj!
Znan je tudi neki slučaj, da ni na ovadbo orožnikov c. kr. okrajno sodišče v Kopru hotelo par oseb radi neke malenkosti kaznovati, sam zastopnik državnega pravnika je od obtožbe odstopil, no, kaznoval jih je potem c. kr. okrajni glavar vsakega
kjer je imel vŠito važno poročilo voj-skovoja Mihajla Nikolajeviča. Papir je bil shranjen v drobni okrogli * kapsuli iz kovine. Ivan je prijel kapsulo z zobmi in jo shranil v ustih.
Nekaj težkega mu je leglo na prsi. Sokol je bil sicer mnogo hitrejši od japonskih konj, toda Ivan se je bal, da bi se mu ne spoteknil, zakaj tla so bila zdaj blatna in močvirna.
Vedno bliže prihaja drhal, živ klopci č ljudi in konj. Telo ob telesa, sedlo ob sedlu topota mnogoglava pošast s topim grmenjem po tleh. Ivan je upognjen z životom in glavo nad konjevim vratom in gleda venomer proti zasledovalcem. Sokol naj si izbira sam pot, da ne stopi v jamo in si ne izvine noge.
Vesel nasmeh zaigra kozaku na razgretem rdečem obrazu; njegov konj je prehitel zasledovalce, ki so jahali od leve naravnost proti njemu. Treba je uiti Se četi, ki se je odcepila in namerava zastaviti pot spredaj.
Sokol dirja daije kakor besen, ušesa tišči h glavi, široko otvorjene nozdrvi mu trepečejo, bele pene pokrivajo uzde in lete na tla kakor snežinke. Ivan meri razdaljo med sabo in konjeniki; če vztraja Sokol le še dve minuti, potem sta rešena.  Hitro seže
kar b tridnevnim zaporom. To <je bilo spomladi 1903!
Inkdajsta nastopila to kazen? čudni slučaj, par dni potem, ko je isšel v »Slovenskem Narodu« prvi članek ts razprave. Med najvećim delom na polju bU morala v zapor!
Kaj se vse dogaja pri nas!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Poročilo   admirala Rejoen-stejna o pomorski bitki dne 10. i m.
Admiral Rejsenstejn poroča carju Nikolaju in Šanghaja: V sredo 10. t. m. ob 5. uri zjutraj je odplula nada eskadra iz notranjega pottarturškega pristanišča. Ladje, pred katerimi bo pluli parniki, določeni za odstranjevanje min, so dospele iz luke ob poi deveti uri dopoldne. Na čelu je plul »Cesarevič«, ki je imel zastavo poveljnika celega brodovja admirala Vitheftš, temu so sledili »Retvizan«, »Pobjeda«, »Peresvjet«, na katerem je vihrala zastava poveljnika oklopnic, admirala kneza Uhtomskega, »Saba-etopol«, »Poltava«, »Askold« z zastavo poveljnika križark admirala Rejcdnetejna, »Palada« in »Diana«. Na čelu torpedovk je plula križsrka »Novik«. Prvi oddelek torpedovk je jadral pred admiralsko ladjo »Ca-sarevič«. Dve topničarki in drugi torpedni oddelek so služ li v zaščito krila. Lazaretna ladja »Mongolija«, ki je nosila zastavo »Rdečega križa«, je bila najzadnja. Z minami posejano redo smo prepluli brez vsake nesreče, vendar pa smo v to rabili oeii dve uri. Ob 9. uri dopoldne je dala admiralska ladja signal »V V 1 a d i v o s t o k«.
V trenotku, ko smo odpluli, so se jele sovražne ladje zbrati na raznih točkah.
Ob V*H uri dop. so se parniki,
ki so odstranjevali min?, vrnili pod eskorto topničark in drugega tor-pednega oddelka v Port Artur, dočim bo OBtale ladje plule naprej s hitrostjo 8 do 13 vozlov. Sovražno bro-dovje se je ekrtnilo in nam zssto-pilo pot. Naše ladje, ki so sprva plule na levo, bo se obrnile na desno in se s pomočjo protipara oddaljile od sovražnika. Ćim se je sovražno brodovje približalo do strelne daljave, se je pričel boj. »Askolda«, ki je plul za »Poltavc«, je zadel sovražni projektil na dimniku, vsled česar je eden izmed kotlov postal nerabljiv. Japonsko brodovje se je vedno bolj približevalo in ko se je nam približalo na 40 vozlov, se je ob s/*6\ uro zvečer pričel boj znova. »Cesarevič« je spremenil svoj kurz in plul /»daj za bojno vrsto; istočasno m o opazili signal: Admiral izroča poveljstvo najstarejšemu admiralu. To je bil admiral knez Uhtomski.
jezdec po nogajki, kratkem usnjenem biču s svinčeno kroglo na koncu, in ga zavihu' v zraku. Nejevoljno zmaje Sokol z glavo, češ, saj storim, kar morem.
Tedaj se pokaže globok in širok jarek. Kakor paica zleti Sokol preko njega in veselo zavriska Ivan v srcu. Japonci pa obstanejo vsi ob tej oviri, le eden jo preskoči in hiti kozaku na proti. Že sta si le par korakov narazen.
Naenkrat se vzdigne Ivan v stremenih in izdere sablo iz nožnice, v dragem trenutku je ob strani Japonca, za hip mu pogleda v zlobne majhne oči, pogleda njegov rumeni obraz z ljuto stisnenimi usti in redkimi brkami — in v zraku se zablisne kozaški meč. Zevajoča rana se odpre Japonca na obrazu od čela do ust in kri brizgne visoko v zrak. Kakor divja zver zatuli ranjenec; počasi zdrsne s konja, se lovi v zraku in obvisi v stremenih. Preplašeni konj vleče svojega jahača po zemlji proti jarku in povsodi za njima so tla krvava.
Ivan je izpodbodel konja in ga zasukal proti nizkemu grebenu. Ko so Japonci videli, da ne dobe kozaka živega, so jeli streljati za njim. Ivan je dirjal kakor v omotici dalje in kmaln dospel  preko  grebena.   Šele  zdaj je
Ker sem videl, da je sovrstnik skušal našo eskadro, ki se je bal jela pred uničujočim ognjem sovražnih oklopnio v polnem redu umikati, obkoliti, sem se odločil brez odlaganja prodreti vrsto sovražnih ladij in sioer na mestu, kjer sem vedel, da bo odpor najslabši, ter sem dal svojemu oddelku signal, da mi naj sledi. Z »Askoldom« na čelu sem plul proti sovražniku in pri tej priliki je »Aakolda« zadela prva japonska granata. Za »Askoldom« je plul »Novik« in nekoliko bolj zadaj »Palada« in »Diana« Križarke so si morale izvoje-vati pot med 4 kriiarkami 2. reda in več torpedovkami na eni strani in med kriiarkami tipa »MaouŽima« na drugi strani. Ts ladje so naše križarke obsipale s projektih'. »Askold« je nameril svoje brsostrelne topove na sovražne križarke in poškodoval tri od njih, dočim je neka druga japonska križarka tipa »Asama« jela goreti in se je umaknila, vsled česar je postala »Askold u« pot prosta. Kljub temu so Japonci »Atkolda« še vedno zasledovali. Boj, ki je trajal okoli 20 minut, je bil silno ljut ; sovražni projektili so padali na naše ladje kakor toča. Navzlic temu se je posrečilo prodreti sovražno bojno vrsto in z »Askoldom« na čelu bo odplule »P slad a«, »Diana« in »No vik«j>ro t i jugu. Japonske križarke bo nas zasledovale, toda mi smo se s hitrostjo 20 vozlov skoro oddaljili od sovražnega brodovja. Med tem se je zmračilo, da nisem več videl niti »Palade«, niti »Diane«. Križarki »Novik«, ki ima veliko hitrost, sem dal popolno svobodo, tembolj ker je bil načrt za izpad naših ladij že preje določen in se je naznanil vsakemu ladjinemu poveljniku.
Ker je »Askold« vsled poškodb porabii ogromno premoga, je moral opustiti namen, pluti v Vladivostok, in se je z ozirom na to odpravil v Šanghaj, kamor je dospei 13. t. m. Padlo je 11 mož, med njimi poročnik Jaklicki, ranjenih pa jo 15 mož težko, 29 pa lahko.
Uradno poročilo o boju vladi-vostoške eskadre.
Brzojavka namestnika Aleksejeva z dne 17. t. m. se glasi: Predlagam Vašemu veličanstvu poročilo poveljnika vladivostoške eskadre, ki se je 16. t. m. fl križarkama »Rosija« in »Gromoboj« vrnil v Vladivostok.
Dne 14. t. m. ob pol 5. uri zjutraj sem plul z »Rosijo«, »Gromo-bojern« in »Rjurikom« s polnim pa rom med Fusanom in otokom Cu-šimo, kar sem opazil 8 milj severno sovražno   brodovje,   obstoječe   iz 4
videl, da ga je zadela krogla v bok. Začutil je pekoče bolečine.
Tiščal je robec ob rano, toda kri je tekla venomer in kmalu je bil'ves
robec moker. Ožeti ga je moral dvakrat, preden je dospel ves truden v ruski tabor. Komaj je oddal poročilo, je že omedlel. Položili so ga s konja na nosilnico.
Obvezali so mu rano in mu dali konjaka. Zopet je odprl trudne oči. Po ušesih mu je šumelo, pred očmi so mu zaplesali rdeči kolobarji. Komaj je spoznal generala, ki seje sklonil k njemu in mu stiskal roko.
„Ivan StefanoviČ, resili ste dvaj-settisoČ Rusov lu je dejal general. „Cast in hvala takemu junaku! Takoj moramo spremeniti fronto !"
„Rešil . . je mrmral Ivan in solze veselja so mu prišli v oči! „Oh . . . Rusija  moja . . . Vasilisa, Vasilisa!"
Njegovo truplo je pretresel kratek sunek, glava mu je klonila nazaj. Tiho so stali ruski oficirji okoli njega.
„Rusija. . . Vasilisa . . . Sokol!" —
Njegov konj je stopil k njemu; žalostno je gledal mrtvega gospodarja, in generalu se je zdelo da blesti v de-mantnih očeh kozakovega konja nekaj kakor solza. D«
oklopnih križark tipa »Ivate«. Takoj smo spremenili kurs in pluli proti Beverovihodu, da bi dospeli na široko morje. Toda sovražnik nam jo zasto-pil pot in nas prisilil k boju, ki se jo pričel ob petih zjutraj. Ob istem času je priplulo s juga še več sovražnih križark tipa »N a-ni vse Krenili amo a hitrostjo 17 voslov proti severovzhodu in že smo mislili, ds ss nam posreči naš manever, nakar jo »Rjurik« zaostal in signalizira), da mu krmilo več ne funkoijonira. Dal sem mu torej signal, da si naj pomaga s stroji, in sem nadaljeval prvotni svoj kurz. Ker som pa opazil, da konem-trujejo vse japonske križarke svoj ogenj na »Rjurika«, aem se okrenil in ga vzel v zaščito, da bi mu dal priložnost popraviti krmilo. Medtem amo opazili, da ste se Japoncem pridružili še dve novi križarki. Istočasno jo »Rjurik« signaliziral, da ne moro naprej. Mi smo mu dali signal »V Vladivostok« ter odpluli proti severu; »Rjurik« je nam sledil z največjo hitrostjo. Ob pol 9. uri pa je močno zaostal in videli smo, da se je boril z dvema japonskima križarkama, nakar smo ga izgubili iz vida, ker nas je admiral Kamimura s 4 oklepnimi kriŽarkami nepretano zasledoval. Ntskoliko pred 10. uro jo sovražnik odkril najbolj uničujcČ ogenj v vsem boju, da smo mislili, da se je šele pričel glavni napad. Na naše največje presenečenje pa so je oddaljilo sovražno ladjevje od nas, ustavilo ogenj in odplulo proti zapadu.
Boj je trajal pet ur. »Rosija« ima 11 poškodb pod vodno črto, »Gromoboj« pa 6. Častnikov jo padlo in bilo ranjenih skoro polovica, od moštva pa skoro 25 odstotkov. Vzpričo teh okolnosti je bilo absolutne nemogoče, pričeti znova boj in se vrniti tja, kjer je »Rjurik«, ki se je nahajal najmanj 30 milj bolj proti jugu.
Izpred Port Ariurja.
Japonci so, kakor poroča »Dai!y Telegraph« iz Č fua, pozvali generala Stesija, naj jim izroči trdnjavo pod temi-le pogoji: 1. Vaa ruska posadka portarturška je Bvobodnain se sme prosto združitizarmado generala Kuropatkina;
2. vsi nevojaki se odpošljejo na mikadove stroške, kamorkoli žele in 3 general Steselj ima za to izročiti Japoncem intaktno trdnjavo in vse vojno ladje.
General Steselj je   na   tO odgO voril:    »Dokler   bo   ostal na utrdbah le Še  eden mož, se bo Port Artur branil!«
15. t. m. so Japonci z vso močjo naskočili Port Artur. Prodirali 80 preko obširnega polja, kjer so Rusi položili mine. Na-krat se je slišal strahovit pok in na tisoče trupel je
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest.
m
(Dalje.)
Tudi cerkev je bila nabito polna a navzočni so bili sami kmetski ljudje iz hribov in iz oddaljenih vasi, in med njimi mnogo več žensk nego moških. Vrhniških tržanov ni bilo skoro nič v cerkvi in to je župnika jezilo, da je bil ves zelen jeze, kajti tržani so pri darovanju vedno polagali srebrnike, Časih pa tudi kak cekin na krožnik, med tem ko je bilo ta dan pričakovati samo bakrenega drobiža. To je pa Župnika peklo, kajti ljubil je denar nad vse in taksiral vernost svojih ovČic vedno le po visoČini njihovth daril.
Ko je vstopila ZavrŠanova družba, je tolsti ljubljanski kanonik na prižnici ravno popisoval peklenske strahote. Slikal je te muke in strahote tako, da je stare ženice kar spreletaval mraz in 80 se boječe prckriževale. Kanonik je natančno obrazložil, kako hudiči pogubljene duše peko in cvro, 8 kakimi instrumenti jih trpinčijo in kako nji hove bolečine povečujejo. Potem pa je začel popisovati nebeške radosti, katerih so deležni izveličani kristjanje.
zletelo v zrak. Najmanj 10.000 Japoncev jo bilo ubitih. Eno baterijo artiljerijo, dva švadrona ko-njanisein p o 1 1U v i « i j © pehote so uničile v 8vie. Kakor trava zjutraj, ko jo t osi kosec, tako so ležala mrtva »ijpla Japoncev na polju.
Vkljub temu pa bo Japonci 17. t. m. znova napadli trdnjavo, a b o bili na isti način odbiti, kakor dva dni prejo. Njihovo izgube so naravnost strahovite. Splošno se sodi, ds bo izgubili najmanj 20.000 mož. Japonoi bo zadnje dni, prodno bo mesto naskočili, gnali pred Babo velike čredo volov preko mest, kjer eo mislili, da se nahajajo mine. Teh volov so bo na to večinoma polastili Rusi V trdnjavi je bilo ob začetku vojne 300000 ton premoga. V noči pomorske bitke so se vrnile v luko ladje »Pobjeda«, »Rstvizan«, »Peresvjet«, »Poltava«, »Sebastopol«, »Diana« in tudi »P a -1 a d a« o kateri pravi admiral Tcgo, da se jo potopila. Od toga dne to brodovje neprestano ob-streljava japonske pozicije. 16 t. m. so ruske topni-čarke in torpedovke napadlo japonsko armado v Lujizinom zalivu in ji pro-vzročili ogromne izgube.
Boj med topničarkami.
Admiral Togo poroča: Dve japonski topničarki, ki sto križarili v bližini Haupin^oava, ste 11. t. m. opazili ruski topničarki »Giljak« in »Otvažni«, ki ste obstreljevali japonsko vojsko. Japonci bo napadli ruske ladje. »Gitjak« je zadela krogla, da se je umaknil v Port Artur.
Iz Tokija pa se poroča iz privat nega vir*.   Neka ruska topničarka tipa »Otvažni« je pri Liaotešanu zadela ob mino in bo potopili v četrtek
zvečer ob 8. uri.
Ta vest je popolnoma neverjetna! Izključeno je namreč, da bi male ladje, kakor topničarke in torpedovke, ki plujejo takorekoČ na vodni površini, mogle zadati na mine, ki so zgolj določene za križarke in oklop-nice!
Z mandžurskega bojišča.
Rusko br*ojavno ngentatvo poroča iz Mukđena: Na bojišču |e vse mirno. Na južnem krilu so se Japonci umaknili v Hajčeng, na vzhodnem krilu pa so oddaljeni od Liaojanga 27 vrst. Predstraie pa 80 druga od druge oddaljene samo o vrst. Mali ppopadi so vsak dan na dne r nem redu. Pričakuje se, da se v nekaj dneh prične odločilna bitka.
»Lokalanzeigrr«   v  Bt-rolinu pa javlja, da so  se Japonci umaknili v čanČau;   tudi   desno krilo Kuroki jeve armado se je umaknilo. Kakor
Oslje <* pr»ilof|i. 9M
— Kaj ne, ljubi kristjani, pečem janjček s sladko repico Vam diši? Tadi šarkelj,  masten   in   rahlo   pečen, je znamenita jed. Ali kaj je  vse   to proti užitkom, ki   čakajo   verne   kristjane v nebeškem kraljestvu. Vi pa se branite nebeške sreče in zaničujete duhovnike, ki vam branijo v pekel in vas sprav ljajo v nebesa. Oh, človek je pač H| njen  k slabemu!   Kakor  sili breneelj konju pod rep, tako silite vi gn ljudje v pekel; mi duhovniki pa stojimo pred peklom in migamo in Vas podimo na pot, ki vodi k z veličanju. A kako nam Vi to plačujete? Z grdo nehva ležuostjo. Vsakega vinarja Vam je žal, ki ga morate dati za čast boljo. Obšel Vas je napuh, da na besede duhovniku že nič več ne daste. Ali ne veste, da govori iz duhovnika sv. Duh.
Erazem se je nejevoljno  obrnil in rekel glasno:
— Idimo! Tega človeka ni poslu Sati. Jaz le ne pojmim, kako more biti kdo tako neumen in verjeti, da sv. Duh  govori  iz  take  nečedne posode, kakor je ta tolsti kanonik.
Kanonik je v cerkvi Še dolgo raz grajal, ali vzlic temu je bil župnik z denarnim  uspehom njegove propovedi jako nezadovoljen,   kajti   „oJer*   se je kaj slabo obnesel.
se kaže, so Japonci ustavili svoje prodiranje proti Muk-d e n u. Dežuje neprenehoma, kar zlasti otežuje voj^Tui"^*:ije.
Zadnje po" sr/e admirala Vit-hefta.
Iz Tsingtava se brzojavlja: Ruski častniki oklopnice »Cesarevič'« pripo vedujejo, đa je bil zadnji signal admirala Vithefta, predno ga je zadela smrtonosna granata: »Spominjajte se carjevega ukaza in ne vrnite se več v Port Artur!«
Odločilni trenotek se bliža.
»Novoje Vremja« zatrjuje, daje že napočil odločilni trenotek in da bo general Kuropatkin v najkrajšem času pričel z ofenzivo. List nadalje naglasa, da bo imela vojna v prihodnjih šestih meseoih popolnoma drug značaj, kakor do sedaj. Rudija b? stopila na celi črti v ofenzivo in bo jela potiskati Japonce proti jugu.
O baltiškem brodovju.
»Narodni Listy« so dobili od svojega posebnega poročevalca v Petro-gradu brzojavko, da se je prva divizija baltiškega brodovja 13. m. m. odpravila na pot na Daljni Vztok. Pruga divizija odpluje, čim se vrne domov veliki knez C.ril. Prva divizija bo čakala druge pri rtu Horn.
Japonske torpedovke v Čifu.
Reuterjev urad poroča, da ste včeraj zjutraj pripluli v pristanišče Cifu dve japonski torpedovki, a ste zopet zapustili luko tekom pol ure. Na širokem morju pred pristaniščem križari pet japonskih torpedovk. Kaj Japonci nameravajo, ni mogoče uganiti.
Izgube na križarkah „Rosija" in „Gromoboj11;
Namestnik Aleksejev poroča dodatno, da je bilo na križarkah »Ro* sija« in »Gromoboj« v zadnjem boju ubitih 135 mož, 307 pa jih je bilo ranjenih. Namestnik Aleksejev biva sedaj v Vladivostoku in si je osebno ogledal križarki, ki ste se vrnili v Vladivostok. Aleksejev hvali v navdušenih besedah hrabrost ruskih pomorščakov, ki so se borili kakor levi proti močnejšemu sovragu.
Razpust državnega zbora,
Dunaj, 19. avgusta. Dasi so se vesti o razpustu državnega zbora takoj dementovala od poklicane strani, vendar piše »Information« iz »dcbro poučenih krogov«, da tak korak nikakor ni izključen, ker so politične oblasti že za ta namen sestavile statistični materijal.
Nemci vedno protestujejo,
Lvov, 19. avgusta. Ugledna poljska revija »Przeglad Polski" piše z ozirom na najnovejše nemške proteste zaradi slovanskih paralelk v Šleziji: -Kamorkoli pogledamo v Avstriji, vidimo nemški upor proti vsaki, tudi najmanjši  koncesiji   v   prilog drugim
Po maši je bilo pred cerkvijo še dosti živahnejše kot poprej. Suhi kapucin je bil na svoj Štant obesil velike £ kričečimi hojami poslikane podobe. Na eni strani je visela podoba, na kateri se je videlo, kako grozovito hudiči grešnike po peklenskem ognju premetavajo, na drugi strani je visela ravno tako strahotna podoba, predstavljajoča Kristusovo trpljenje iu smrt. Kapucin pa je kričal na vso moč in vabil ljudi k sebi.
— Kaj ste obsedeni, da nič ne mislite, kako bo po smrti. Še en čas bodete hodili po tej zemlji, potem pa pride smrtna ura. Namesto da bi mislih na nebesa, pa mislite na gostilne.
Pred štantom se je prikazalo jedro kmetsko dekle. Kapucin jo je popadel za krilo.
— Ti si necistnica, je zakričal °ad prestrašenim dekletom. Nič ni treba ^jiti! Mene ne premotiš! Kupi si odpustek, drugače si pogubljena. Samo osem grošev velja.
Dekle se je kapucinu iztrgalo iz rok in zbežalo. Kapucin se je obrnil na drugo stran in pograbil mladega fanta.
— Ti, fant, od kod pa si? ga je vprašal.
avstrijskim narodom. Dokler se bodo držali Nemci temeljnega naziranja, da se njihova posest ne sme spremeniti, dotle v Avstriji ne bo miru. Vse v naravi in v Življenju se spreminja, le avstrijski Nemci mislijo, da se pri njih ne more in ne sme nič spremeniti. VoČigled takemu principu se ne more v parlamentu z Nemci ustvariti nikoli večina. Kako morejo po opavski i n t e š i n s k i a f e r i računati z zvezo s Poljaki? Kako morejo računati na zvezo z Italijani po dogodkih v Inomostu ? Ni čuda, da veČina avstrijskih patrijotov pod takimi razmerami zgubi upanje, da bi se posrečilo parlamentarnim potom zopet uvesti v Avstriji mir in red.u
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budapešta, 19. avgusta. Danes ob 10. dopoldne je imel državni zbor kratko formalno sejo pod predsedstvom podpredsednika barona Feilitzscha, ki je le naznauil, da je magnatska zbornica sprejela zakonske predloge, ki jih je dognala poslanska zbornica. Sklenilo se je, da se vse predloge predlože kralju v saukcijo; nato se je zasedanje zopet odgodilo do dne 10. oktobra.
Mirovna pogodba med Avstro-Ogrsko in Anglijo.
London, 19. avgust*. Kakor se poroča angleškim listom, je bila posledica sestanku med cesarjem Francom Jožefom in kraljem Edvardom v Marijinih varih ta, da se sklene mirovna pogodba med obema državama.
Dunaj, 19. avgusta. Resnica da je angleška vlada že pred meseci sprožila pri avstro ogrskem ministrstvu zunanjih zadev mise , naj bi se sklenila mirovna pogodba med Avstro Ogrsko in Anglijo. O tem predmetu se vrše od tedaj vztrajne študije v dunajskem ministrstvu zunanjih zadev.
Iz Srbije.
B e 1 g r a d, 19. avgusta. Rojstni dan avstriiskega cesarja se je praznoval tukaj s slovesno mašo v kapelici avstro-ogrskega poslaništva, kateri so prisostvovali člani srbske vlade in zastopniki raznih vlad. Po maši je sprejemal avstro-ogrski poslanik baron Floto v čestitke.
Bel grad, 19. avgusta. Ministrski svet je sklenil, da zahteva od državnega sveta 100.000 dinarov kredita za slavnosti kronanja kralja.
Belgrad, 19. avgusta. Zveza srbskih učiteljev je imela tukaj skupščino. Kralj je sprejel danes vse skup-ščinarje v avdijenci.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 19. avgusta. Zadnji čas se je dognalo več slučajev, da se ženske udeležujejo bojev med vstaši. Vstaško Četo, ki je dne 12. t. m. napadla vas Agomenico v petriškem okrožju, zažgala štiri hiše ter ubila neko Bolgarko, je vodila ženska po imenu Daskalica. Tudi med vstaši, ki so  bili   dne   11.  t.  m. v  spopadu s
— Iz Bevk.
— Ob, iz Bevk! Oh, kako se ti meni smiliš! Oh, koliko boš ti trpel v peklu! Ali naj ti povem zakaj.
Fant je bil tako presenečen, da ni mogel ničesar odgovoriti, kapucin pa se je nagnil k fantu in mu zašepetal na uho:
— Ti si ubijalec in prešestnik. Oh, jaz te dobro poznam. Pogubljen boš, če si ne kupiš odpustka. Samo dvanajst grošev velja. Ceneje ne more tak grd grešnik, kakor si ti, priti v nebesa.
Fant je malo pomišljal, šel dvakrat, trikrat okrog štanta, potem pa odštel zahtevane groše.
Tako je Šla kupčija dalje in kapucinova skrinjica se je hitro polnila. Ko je kapucin zagledal ZavrŠana in njegovo družbo, se je obrnil k nji in smeje se, je začel po nemški vabiti, naj kaj kupi.
— Tudi za take, ki niso več prave vere, imam lepe reči v zalogi, je rekel kapucin. Le pristopite! Jaz že vem, kaj ima gospoda rada !
Vzel je s štanta dve poli in jih ponudil Završanu. Na eni je bil naslikan
Turki pri Tehovem ranjeni, so našli eno Bolgarko, o kateri so turški častniki izpovedali, da je prva na Turke streljala.
Sofija, 19. avgusta. Tudi bolgarska vlada imenuje mejuega nadzornika, ki bo s turškim nadzornikom 'H i m d i pašo dognal nekatera preporna vprašanja glede mej. Himdi paša je prišel v ta namen najprej v Solijo, od tukaj pa je odšel v Skoplje.
Solun, 19. avgusta. Tukaj prevladuje mnenje, da bi Turčija ugodila zahtevam Avstro-Ogrske in Rusije glede pomnožitve orožnikih častnikov, ako bi se Anglija ne upirala tem zahtevam. Velika ovira za izvedbo reform je tudi najnovejša propaganda med srbsko inteligenco, ki deluje za zbližavanje med Srbi in Albanci, samo da se vzame Avstrijcem vsak povod, postopati proti Albancem ter s takim izgovorom zasesti Macedonijo. Z Albanci pa je tudi Srbom težko izhajati, ker gredo le za ropom. Zadnji čas sta se zopet organizovali dve novi albansko-turški četi, ki počenjate vsakovrstne grozovitosti nad kristjani. Druga velika četa se bavi le z ropom ter je samo v enem okraju vzela prebivalcem nad 5000 goveje živine.
Bolgarija se oborožuje.
Sofija, 19. avgusta B )lgarski vojni minoster zahteva od sobranja izrednega kredit« 20 milijonov frankov za ustanovitev in oborož tev 54 baterij. Rizun tega se namerava nabaviti tadi več konj.
Z ruskega dvora.
Petrograd, 19 avgusta. Dosedanji prestolonaslednik, veliki knez Mihail, se je baje zaročil s črnogorsko princezinjo Ksenijo. — Veliki knez Ciril se je vrnil z inozemstva. — Krst velikega kneza Alekseja Nikolajeviča, prestolonaslednika, bo dne 29. t. m. brez običajnih slovesnosti.
Plehvejev morilec.
Petrograd, 19. avgusta. Morilca ministra Plehv^ja so baje spoznali. I -st i se zove S asa nov, je bil popreje v Moskvi dijak ter je sin bogatega lesnega trgovca v okraju Saratov. Nadalje se je baje tudi dognalo, da je sokrivec umora neki Si korak i j, ki je po atentatu vrgel usodni Zab >j v Nevo. Tretji med zaprti.ni, neki Braunstein, je sicer politično sumljiv, a pri atentatu ni bil soudeležen.
Priklopljenje otoka Krete Grški.
Rim, 19 avgusta. Grški princ Jurij se poda kot višji komisar otoka Krete v Racconigi, da se pogaja s kraljem za podaltšanje sedanje oblike vladanja na Kreti, ker so tudi kre-Čanski prebivalci odločno proti temu, da bi se Kreta priklopila G -čiji ter bi se v tak**m slučaj b lo bati naravnost vstije.
Novi boji v Somaliji.
Rim, 19 avgusta. V italijanski Somahji   so   se  vzdignili domačini.
gorostasen kanonik, spodaj pa so bili tiskani Luthrovi verzi:
l anonici, der Bichof Kuecht, Auch aus đcs Lucifera gesehlecht; Kin >vciasen Chorrock trugens an, Auch Pelzkappen sie mussten han^ Ihr Iloras beten sie allzeit, Das Herze war davofl gar \veit; Nor schlemmten, lebten in ilen Saus, Ich lioff, es sci nun mit ihni aua.
Na drugi poli pa so bile okrog velike cerkve naslikane vsakovrstne živali. Pod sliko je bila tiskana znana Fischartova zabavljica:
Die Heuclilcr stelleu sicli \vie Schaf
Umi lauern wic ein Fuchs im Sclilaf.
Die Sau zeigt an die Epikurer,
I Me 1'lrundsiiu, Mastsclovein, Bauchknccli, Hurcr,
Wie gemeinglich ist der IMaftVnln-nI,
Der diesea Heiligthuin aich nahrt.
Der Bock ueut die liuhe Geistlichkeit
Mit der atinckenden Fleischlichkeit.
Take liste so v onih časih razŠir-jevali katoličani proti evangelistom in in evangeliki proti katoličanom. Podjetni kapucin pa je oboje prodajal.
Končno je kapucin z veliko slovesnostjo vzel iz svoje skrinje malo Škatljico.
— Ljudje kristjanski, je rekel z največjo resnobo, tukaj imam nekaj, česar ni  dobiti za noben  denar, kar
Te dni je prillo do bitke med 300 italijanskimi aikariji in domačini. D i-mačini so imeli 67 mrtvih in 150 ranjenih, dočim niso Italijani baje imeli nikakih izgub. Somaloi oblegajo kraj Merko ob morju.
Dopisi.
Iz Idrije« Poštenost naših klerikalnih dopisunov. »Slovenec", ta živ dokaz vseobče propalosti kranjskih božjih namestnikov, je prevzel po žalostnem poginu »Slovenskega Listau nalogo so boto za soboto blatiti in obrekovati svoje politične nasprotnike. Po večini se za ščuvauja, sramotenja in obrekovanja „Slovenčevaa nismo zmenili, kaj še odgovarjali, ker je božji namestnik Osvald brez vsake dostojnosti in časti, in nas kot tak ni zmožen žaliti, drugič pa so bile notice v „Slovencu", ali tako bedaste, da so vzbudile pri nas le pomi-lovaleu nasmeh o duševnem stanju naših klerikalcev, ali pa so bile tako lažnjive, da se je lažnjivost na prvi pogled spoznala in ni bilo treba šele na to opozarjati. Molčali pa smo tudi, ker se nam ni zdelo vredno tratiti dragoceni čas za brezplodno pisarjenje in, bodi odkrito povedano, hoteli smo, da poneha ono vedno in brezvestno napadanje in zbadanje od nasprotne strani. A prepričali srno se, da kakor se pijanec ne spreobrne in naj se trikrat vpiše v družbo treznosti, tako se tudi klerikalec ne more očistiti, pa naj se še večkrat koplje v pristni lurški vodi (ue Smolnikarjevi). Osvald ne more živeti v miru, njegova zlodejska, pardon blagoslovljena narava zahteva večnega sovraštva in prepira. On, božji namestnik skrbi za to, da „Slovencua ne primanjkuje ob sobotah, ko mora imeti prilogo, napadov na politične svoje nasprotnike, koje božji namestniki pri ,Slovencu' z največjo slastjo vzprejemajo in še z večjim dopadajenjem priobču-jejo. Nikdar pa tudi ni v zadregi, kaj hoče pisati, vse mu prav pride, da le more obrekovati in sumničiti. Sobotni „Slovenec" je priobčil zopet to potrju-joco notico: »Naš magistrat lepo prosi posestnike kake sobe, da bi jo ob prihodu vojakov prepustili častniku. Pozabi pa, da bi tudi po odhodu vojakov poslal dotičnim posestnikom ono svoto, katero sprejme vselej, preden vojaki zapuste mesto. Kdor se sam ne potrudi na magistrat pa nič ne dobi, in ker marsikateri tega ne ve, se sumniči, da gredo dotični zneski v neprave roke. — G. župan! Ker smo tako dobri, da prepustimo svoje stanovanje za Častnike, bodite nam nasproti toliko postrežljivi, da nam pošljete, kolikor nam gre, saj postrežljivih moči imate dovolj." V tej kratki notici se sumniči občinski urad, da poneverja denar, ki ga plača vojni erar občini kot odškodnino za nastanjenje vojakov. Kak«>r navadno, je tudi to pot zapisrl Osvald sumničenje, ne da bi imel, kakor smo se prepričali, za to kak dokaz. Vse plačilo od vojakov se vknjiži med dohodke občine, in če se kak posestnik ne zglasi za odškodnino, ostane dotični znesek občini, katera ima navadno mnogo večje stroške z vojaki, kakor pa prejme povračila. »Neprave roke" je toraj občiua sama, in tej lahko privošči ono malenkostno svotico klerikalni trgovec, kojemu so vojaki precej dobička pustili. Komur pa je ležeče na odškodnini, se bo pa že potrudil k občini, da dobi dotični znesek. Neznana nam je javua blagajua, ki bi prejemke vročala strankam na dom. Sicer pa ne mislimo, da je bila piscu teh vrstic res na misli skrb za posestnike, da dobe odškodnino, ampak prilika, da zamore podtikati ob
pa pomaga proti kugi, toči, proti vsem boleznim iu nesrečam. Glejte ljudje, tu je nekaj tistega sena, na katerem je počival naš Zveličar in Gospod Jezus Kristus v Nazarctu.
Kapucin je odprl Škatljico, v kateri je bilo nekoliko navadnega sena in ga pokazal ljudem.
— To je relikvija, ki je ne dam iz rok, ki je ni dobiti za nobeu denar na svetu. Naš samostan varuje to relikvijo kot največjo svetinjo. Ali tistim, ki so preskrbeli za svoje duše s tem, da so kupili škapulirjev in odpustkov, tistim dovolim, da poduhajo to seuo. Že to Vam bo pomagalo proti vsem boleznim.
Ljudje so kar instinktivno stegnili vratove in duhali seno, ki jim ga je kapucin držal pod nosove.
V tem trenutku pa je v Erazmu zavrela kri. Planil je med ljudi, udaril kapucina po roki, da je Škatljica odletela na stran in se je seno raztreslo, potem pa je prebrnil kapucinu Štant in trgal ter teptal odpustke iu škapu-lirje in papeževe blagoslove, med tem ko so se ljudje strahoma odmaknili od njega, kakor da je blazen ali obseden. (Dalje prih.)
črnskemu uradu brez povoda ponever-jenje, in to je prvo in najbolj bogo-slažno delo sedanjih kranjskih božjih namestnikov. Res, božji namestniki par
excellence!
Iz Postojne. Počasi a vendarle se je pričelo v zadnjem času obračati kolo napredka v Postojni. Slovenščina je dobila tudi pri slavni jamski komisiji nekoliko več veljave. Odločujoči faktorji so b'agovolili upoštevati nasvet v »Slov. Narodu-, da se da znamenitim samonemškim napisom zaslužena modra pola ter računa z dejstvom, da prihaja vedno več nele nemških, ampak tudi slovanskih zlasti Čeških gostov v jamo. Kolesa so se obrnila predno so dospeli pretekli mesec Sokoli v Postojno, a kakor da so bila preveč zarjavela, ustavila so se zopet; posledica : pred vhodom v jamski park triumtira zopet samonemški napis „(Jrotteu. — Značilno je dejstvo, da je treba v notranjski prestolici šele opozarjati, da je samonemški napis nele za Postojnee — vsaj Nemcev domaČiuov bi zamanj iskal tudi z Diogenovo svetilko v našem trgu —, ampak tudi za goste — Slovane naravnost provokacija. Celo južna železnica skuša tupatam nekoliko ugoditi opravičenim zahtevam glede napisov, jamska komisija pa, če tudi ne naravnost, pač pa s svojo mlačnostjo spominja na ono dobo, ko se je skrbno pazilo, da se ni v oficialnih krogih — kamor so spadali tudi slušatelji takrat še trirazredne ljudske šole — spregovorila domača beseda in da se ni podrl od vlade jim v varstvo izročeni steber nemškega mostu do Adrije. Želimo torej nekoliko več pravičnosti in malo manj mlačnosti. Oprostite, g. urednik, da omenim še en slučaj, ki osvetljuje tukajšnje razmere. Nekemu domačinu zida hišo škoibv arhitekt Trumler iz Ljubljane. Gospod polir iu štirje nemški zidarji so ustanovili začasno malo nemško naselbino, ki pa je že po dvamesečnem obstanku postala skrajno nepriljubljena pri vsem obližju. Prinesli so ti »Strammdeutsche" dobro mero pristno nemške kulture s seboj. Začetkom se ni brigal zanje nihče domaČih. Ko so pa svojo prirojeno arogantnost in brezmejno surovost od dne do dne očitneje kazali in to celo napram s t a-rim docela miroljubnim ljudem, je vplivalo to obnašanje na „krainisehe Hunde, Schw .... itd. itd." premalo pomirjevalno. Gostoljubnost in prijaznost domačinov so ti zidarji-kulturouosci zlorabljali v toliki me;i, da je vsakdo želel, da bi skoro izginili iz našega prijaznega trga. V torek je sedelo zvečer par domačih fantov v neki gostilni. Ko pride nato trojica omenjenih >tajcr-cev-nemcev, pričela je zadnja brez vsakega povoda izzivati in klicati domačine na korajžo. „Z\vanzig Kraner auf drei Steirf«" in slične poulične prijaznosti so bile v pozdrav. Pri kratkem spopadu, ki je sledil nastopu Nemcev, je bil eden domačih fantov, ki je prišel mirit s policajem, ranjen na glavi, eden Nemcev pa je »dobil malo čutit- z istim stolom, ki ga je zagnal par tre-notkov prej proti domačinom. Druga dva nemška junaka sta že v začetku zbežala z noži v rokah. — Akeravno so zadostovali trije »kranjski psi", da so pokazali trem oboroženim junakom vrata, je veudar žalostno, da se ne more poskrbeti, da bi živeli domačini v miru pred korajžnimi nemškimi pri-vaudranci in da ne bi, kar poudarjam izrecno, jemali surovi tujci, ki jih krasi le nenavadna lenoba in naklonjenost pijančevanju, delavcu - domačinu košček kruha! Trpka beseda nam sili v javnost. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". (Sic!)
Slovenac o Kraljevici.
U podlistku 181. br. »Slov. Naroda" od 10. avgusta, pod naslovom rOd Reke do Senja", počinje neki Slovenac svoje članke, u kojima opisuje naša primorska mjesta. Do sada je jedau od »najkarakterističujik** opisa onaj, koji se tiče uaše ubave Kraljevice.
Radi onakvog pisma — čovjek, koji objektivno rasudjnje naše prilike — mor a zaključiti dvoje: Ili nije dotični pisac pri zdravom razumu, ili je jako bolestan na moždjatiima.
Ako je pri zdravom razumu, onda je g. pisac hotimično učinio neoprostivi bezobrazluk: napisao na pregršt laži, i dirnuo u čast i poštenje Siovenkiuja i Slovenaca, koji ovdje za Ijetue sezone borave, a da ue govorimo, da se takovim pisanjem radi proti interesom našega mjesta. —
Ako je dotični pisac bolestan na moždjanima, onda mu mi opraštamo, ali mu preporučamo, da za svoju bolest i/.abere sebi drugo mjesto i^u. pr. Steu-jevac, Studenec), ili ako bi mu bilo tamo predrago — neka se zataČe u pustinju, daleko od ljudi i društva, gdje će uživati božanstven mir, a hraniti se može lišćem i kukcima, stanovati u malom šatoru — a to ne će biti drago.
Kvo mu prijateljskoga savjeta, jer tako neće biti na neugodnost i štetu nama i drugima, a sabi će pristediti malo bolji glas, nego što si ga je stekao onim pisanjem — ne samo medju nama Kraljevčauima, nego i medju svim
stranima, ne isključujuć ni jedne narodnosti. — Tričarije i gluparije, Sto ih pisac iznaša u svojoj radnji, nije vrijedno ni spomenuti, a kamoli kušati pobijati. Ali sve bi se to lako mimoislo, da pisanje njegovo ne prelazi granice pristojnosti.
Citirati ću onaj passus:
— — — Ker si celo olikani Slovenci štejejo v posebno čast svojo nezmerno spretnost v uničevanju alkohola, so često pripravljeni razgrajati ponoči. Celo „dame" se ne stidijo potikati se do polnoči po kavarnah in gostilnah in potem vračati se z glasnim petjem i nebrzdanim kro bo tanjem v družbi p rep i ti h gospodov domov, ter krasti miru in počitka potrebnim ljudem (tu misli samo na sebe. Pis.) spanje.
Moguće, da je tajisti gospodin napisao, da su i dame p rep i te, sad opetuje opet jednu podvalu na njih, da idu u društvu rprepitih gospodov".
Te su riječi tako uvredljive naravi, jer bacaju crnu sjenu na poštenje Slo-venkinja i Slovenaca, koji ovdje borave. A njihov je život na ladanju Jtako pristojan, da takova Šta može napisati samo — klevetnik tndjega poštenja. Ako Slovenkinje do ponoći pjevaju, tko im pametan može zamjeriti. Po onakovim noćima, kakovih ima Kraljevica, pjevati do ponoći — zove te na svoje krilo majka Priroda — pa da ćeš se zatući u postelju ! . . . Ne, ne, razumui ljudi znadu cijeniti božanstvenu ljepotu Prirode u našoj ubavnoj Kraljevici, odazivlju se njezinom siren-skom glasu.
A ako taj gospodin — još jednom porućujemo — ne nalazi ovdje mira, mi ne možemo biti njegove bolesti robovi, za koju neka drugje traži lijeka. U veselom mjestu, kakva je Kraljevica — ne trebamo takovih gostova, koji onda puni srdžbe odlaze odanle, i misleći, da će time ublažiti svoju bolest, nalaze u mjestu svaku sitnicu, što nije v redu — i onda trube po listovima, tako prosto i bezobrazno — da čovjeku, kakov je taj gospodin — (isključujuć ovdje njegovu bolest) — ni pošto ne dolikuje . . .
Neka primi rpozdravu od Kra-ljevcana, a uvrijedjeni Slovenci i Slovenke učiniti će već svoje . . .
Hanibal Capponi,
student pharmacije.
Pšice iz ribniške doline.
§ 187. Zloglasni kaplan Gnidovec iz Dolenje vasi se je v nedeljo zopet nekoliko podrgnil ob liberalce. Izgovarjal pa se je, da udriha po njih iz gole ljubezni. No, potem smo pa enaki; saj tudi mi streljamo pšice na blagoslovljene buče — iz gole ljubezni.
§ 188. Isti Gnidovec je pridigoval: „V svetem pismu res najdemo izrek: Ako te kdo udari po desnem licu, nastavi mu še levo! Toda, to je le dober svet, nikjer pa ni zapovedano, da se po njem ravnajmo." Lej ga, no! Saj tudi mi tako trdimo. Še nikoli nismo hvalili tega izreka. Naše geslo je: Če te kdo vščipue, upili ga, če je tudi maziljen! Za kaj pa so pšice? Kajne, kako se lepo ujemamo v tem oziru. O, počasi utegnete priti do spoznanja, da imamo liberalci mnogokrat zelo pametne nazore.
§ 189. Imenovani kaplan je v nedeljo na prižnici prebiral „Slov. Narod" (Pravijo, da je ta list škof prepovedal brati, a fant ga čisto nič ne uboga.) Veste, tisti paragraf o procesijah in mašah za dež ga je bil razdražil. Seveda ga je mož zasukal po svoje, Češ da se norčujemo iz svete daritve. Če bi bil resnicoljuben, pa bi kar po pravici povedal, da smo le farško lakomnost pokrtačili. No, kaj takega od teh ljudi ne moremo še pričakovati. Svetovali pa bi mu, da v bodoče ne prepoveduje več „S]ov. Naroda". To je vendar smešno. Šleva zanikrna, kje si še bil, ko se je v Dolenji vasi že bral „Narod", in kje boš, ko se bo še bral. Kaplan Ž., ki se je tudi kaj rad re penčil nad njim, jo je pobrisal od tod kakor polit cucek. Glej, da boš ti čist zapustil Dolenjo vas.
§ 190. Gospod urednik! Koliko provizije pa dobi dolenjevaški kaplan, da prebira pšice na prižnici ? O, to je pametna ideja, da ste ž njim v kom paniji! Najboljša reklama! Pišite mu, naj še „Kralja Matjaža" prebere, pa mu odrinite kako posebno nagrado j kaj se Vam bo pa poznalo! Saj ste že hišo sezidali !
Dnevne vesti*
V Ljubljani, 20. avgusta.
— Kranjski deželni zbor
utegne b t. sklican sredi meseca sep tembra. Vsled različnih el. in .-nUrn li nezgod, ki so zadele kranjsko deželo tekom letošnjega poletja, so klerikalci v hudih škripcih. Nekateri zmernejši izmed njih uvideva,o, da je klerikalna obstrukcija hudodelstvo na lastnih volilcih in zato zahtevajo, naj se cb-strukcija opusti in omogoči rešitev
deželnega proračuna. Drugi pa ae nečejo udati, nego zahtevajo, da ae mora obstrukcija nadaljevati sa vsako ceno, češ, velika večina klerikalnih voliloev se itak ne briga ta politiko, proti cbstrukciji pa so izmed klerikalnih cbČin pravzaprav le tiste, ki imajo kake nujne potrebe, katere jim more izpolniti le deželni zbor. Od verodostojne strani se nam poroča, da so si klerikalci zaradi trga vpra sanja hudo v laseh. Kako se končno odločijo, |e za napredno Btranko precej vse eno. Če lahko čakajo klerikalni volile1, katerim sta teča in tgenj naredila škodo, čaka napredna stranka se laglje. Ako se klerikalci odločijo za nadaljevanje obstrukcije, utegnejo svoje »Spase« uganjati le malo časa, kajti deželnega de arja j) vendarle škoda, da bi se razmetaval za klerikalne burke. Dunajska vlada name rava Daj* v slučaju obstrukcije po-stop&ti v L ubijani tako, kakor je pred več tedni postrpala v Pragi: pust la bo klerikalce dva ali tri dni razgrajati, petem pa jih pošlje domov, da iz svojega pornorejo volilcem, konj čejo, da bi jim pomagala dežela.
— Šuklje — aligator. V
svojih dtljro\eznih člankih je Suklje pokazal pač obilo prepotentnosti, a prav malo duha in dovtipa. Da bi odbil estre a zaslužene udarce *>Uii-t ljskega Tovariša« je pri nekem nemškem humorističnem listu napravil duševno posojilo. Toda ludi pri ti priliki mu sreča ni bila mila. Prikrojil je izposojeni dovtip tako nerodno, da je zdaj sam osmešen. Šuklje se sam imenuje v »S ovencu« starega aligatorja Sc r ie aligator precej estudna žival, ali Šiklje mora že vedeti, katero imenovanje je zanj najprikladnejše in gotovo si je bil svest, da mora zasa iskati primere v živalstvu. Staremu al'gatorju na Kamnu — naše poidrave!
— Podlaga tujčevi peti. Doli na Dolenjskem— pa dobro daleč od malega kočevskega, še dalje od velikega štajerskega nemškega „rajha", tik hrvaške meje, leži naša slovenska vas in občina „Velika Dolina". V celi občini se teško dobi 10 nemškega jezika zmožnih oseb. Taista občina pa se poslužuje uradne Štampilije z napisom: rGemeindeamt Gross-Dolina" „Ob-čina Velika Dolina". Priis: . . . Z . . . Taista občina uraduje s c. kr. držav, uradi v nemškem jeziku in dela v tem jeziku zapisnike tudi z nemščine nezmožnimi strankami. In zakaj? Ker ima nemškega hajlovca za občinskega tajnika. —
— Kloraba uradne oblasti.
Nemškutarstvo se je začelo z vso silo zopet šopiriti zlasti v uradovanju štajerskih sodnij z avtonomnimi korpora-cijami. Predstojnik oddelka za p ipilarne zadeve v Celju je poslal n. pr. občini celjska okolica, ki notorično samo slovensko uraduje, z nemškim dopisom tudi nemške vprasalne pole, katere bi se naj izpolnile. Občinski urad je odklonil izpolnitev ter izjavil, da pač prostovoljno izpolni slovenske vprasalne pole, Čeravno ni to dolžnost občine, nemških pa nikdar, ker občina sploh vsled sklepa nemški ne u radnje. Pa ne da bi gospodje vsaj v drugič svojo zloglasno nemŠkutarenje opustili, poslali so nov odlok, da se mora do določenega dne nalog izvršiti, in sicer v nemškem jeziku, ker je nemščina notranji uradni jezik, v nasprotnem slučaju se bode stvar odstopila politični instanci. To je očitna zloraba uradne oblasti. To je predrzna zahteva, da ji je težko najti enako. C. kr. sodnije bodo mar določevale interni uradni jezik slovenske občine! Vse slovenske občine poživljamo, da vsako podobno vtihotapljanje nemščine brezobzirno zavrnejo. Videli bodemo, ali nas bodo smele c. kr. oblasti tako predrzno terorizirati.
— Spomin na sokolsko Slavnost. Mc?d sokolskimi društvi, ki so se vdeležila vsesokolskega zleta v Ljubljani, je bil tudi »Lički Sokol« iz Gospić«. Vzpričo mnogo številne udeležbe je marsikdo »Lič-kega Sokola« zgrešil, dasi je b la zanj silna žrtev, da se je slavnosti udeležil. V L;ki namreč ni nobene železnice. »Sokol.« so morali preko račiti 1700 metrov visoki Velebit, da
bo deloma na voiovih, deloma pei prtili do 42 km oddaljenega Karlo-baga. A ker ae niso hoteli voziti s madjarskim parobrodom, so morali zopet deloma pei, deloma na vozovih odpraviti se 85 km daleč do Reke in iti čez visoko goro Vratnik. To je velika žrtev, ki zasluži vse prisnanje. »Lički Sokol« obsto|i ie 15 let, a je malo delal. Č m se mu je reklo, da ga zove sokolska dolžnost v Ljubljano, nabavil si je tekom osmih dni zaetivo in obleke in ds set S) jih je odpravilo na dolgo pot k »braći Slovencima«, da se za ju načko upitajo zdravlje i S njima ogrle i izljube a v imenu cijele Like i Krbave izpod Velebita — gdi je od vajkada gnjezdo sokolova — donesu pozdrave bijeloj L ubijani i svoj braći sokoUšima«. »L čki Sokol«, dasi ni imel svoje tablice, je stopal pri sprevodu na čelu hrvatskih Sokolov in upamo, da se je vrnil domov, zadojen z mlekom so kolske ideje. Z veseljem posnemamo iz hrvatskih listov, da so se lički Sokoli na svoji prvi javni vaji prav posebno odlikovali in pokazali, da so pravi »Sokoli« in da imajo odlično vodstvo, in to ie toliko bo' uvaževati, ker je 1 čki narod od vsega sveta in menda celo od Bog t
pozbbljt n
— Trnovski konsum obsojen. Kakcr znano, prodajalo je konsumno društvo v Trnovem pri I irski Bistrici za fasa vojaških va) vkljub ostri prepovedi c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni svojo kramo vojaštvu. Na pritožbo pri zadetih trgovcev je politična oblast celo zadavo preiskala. V četrtek je bilo društvo obsojeno plačati 400 kron kazni. Klasičen je bil zagovor obsojencev. Nadpo-ročnik c. in kr. pešpolka štev. 97. se je v konsum vpisal in ko so ga konsun ar,i na mogoče posledice opozorili, jim je baje dejal: Če jaz (častnik!) to startna, se vam ni niče ear bati. Poslovod,a konsum* je v »j indirektno trdil, da ne ve, ako je do danes društvo že kako kazen pla Čalo, vkl ub temu, da mu je dobro znano, kol ko občutnih kazni je moral slavni trnovski konsum ie plačati. Tidil je tudi, da »Slovenski Narod« laže, a svojih trditev ni mogel dokazati. Gorejšnja ob sodba je velike važnosti za naše tr govce, tembolj ker so doshdob kon SUTii vojaštvu blago prodajali. Na trgovcih je pa ležeče, da vsak slučaj takoj politični oblasti naznanijo.
— Občinske volitve na Raki. Piše se nam: Naš stari župan g. Alojzij Tomažiu, kateri je bil izvoljen pred 3 leti proti volji g. župnika od narodnih kmetov županom in je to rej, kakor je gospod župnik večkrat rekel, „liberalni župan", se je v teku zadnjih dveh let svojega županovanja volilcem močno zameril s tem, da se je pustil od trojice klerikalnih mešetarjev za nos vleči in voditi v vseh občinskih poslih na škodo narodnih kmetov, v prid klerikalcev. Sploh mož je sam na vso moč tiščal nazaj pod fajmoštrovo suknjo, česar mu ni zameriti, ker je še poln vraž in prazne vere glede duhovske moči pred altarjem in v oblakih. Vse to je gosp. župniku Janezu Dolinarju še več kot prav prišlo in začel je takoj študirati, kako spravi nazaj na županski stolec svojo pikeo. Ko so se volitve približale, je po svojih mešetarjih dobil našega starega župana popolnoma na svojo stran, da je ta obč. volitve razpisal na dan Št. Jernejskega sejma,;ko gredo boljši kmetje na sejem. Da je mož tudi volil fajmoštrove kandidate se samo razume. V III. razredu je volil za vsako vaško gmajno enkrat, skupaj 19 krat! Bodi mu odpuščeno ; obljubljen mu je bil županski stolec. Potem je dobil g. župnik zase tudi tukajšnjega trgovca Vincenc Bona, tega pa le toliko, da je njegovim volilcem na dan obč. volitve odprl več pip svoje vinske trgovine brezplačno; obljubljeno mu je bila zato županska čast, ali pa saj mesto 1. obč. svetovalca. Druge kandidate za občinski odbor je g. župnik dobil take, ki so mu v vsem, še več kot Pa*je pokorni. Večinoma so to sami mali davkoplačevalci med katere je tudi vtaknil svojo pikeo. Na dan volitve občinskega odbora sta preskrbela g. župau in g. župnik v veži volilne hiše in v volilni sobi sami polno klerikalnih agitatorjev kateri so bih, Čuteč se pod varstvom volilnega vodstva, na došle vohlce tako nasilni, da so vohlci narodne kmečke stranke večinoma, ne da bi volili, bili primorani zapustiti volišče, kar je  pomagalo klerikalcem
do zmage. Omenjeni agitatorji v veži in v volilni sobi so došlim volilcem k volitvi sledili in kar ne da hi glasujo-čega volilca kaj vprašali, mesto tistega klerikalne kandidate volili. In takšne volitve so bile odobrene. Če je kdo proti takšnemu početju kaj protestiral, mu je navzoči c. kr. okrajni komisar obljubil — orožnike. Ko bi bil gosp. baron Rechbach, nekdajni naš c. kr. nadkomisar kot odposlanec pri tej volitvi navzoč, kakor je bil zadnjič, bi se bile te obč. volitve pošteno izvršile iu ne bi sedel danes na županskem stolcu občine Kaka sedanji mož žalostnih spominov. Kar je boljših ljudi na Raki, se volitve niso udeležili, eni radi ljubega miru, drugi pa, ker so vedeli, kaj g. župnik namerava. Vzdržali so se g. pl. Lenk, graščak, g. nadučitelj, g. zdravnik, g. poštar in en g. trgovec. Ko je župnik zmagal s svojimi backi, je nastalo vprašanje : kdo bo župan. G. Tomažiu je že meuil da ostane, Bon je upal da bode on, ker je na Raki, mi smo pa vedeli, da ne bo ne eden ne drugi teh dveh, kakor sedaj vidita in vesta sama ter preklinjata, eden: pri-mojduš, nobenemu farju nič več ne verjamem, drugi pa: prokleti hinavci, laž-njivci farški, nič več me ne dobotejld*
— Župnisče v Sori. Sunoin svetlo stanovanje je prvi pogoj zdravju, zato pa je sveta dolžnost vseh občin, ki dajejo naturalna stanovanja osebam tega ali onega stanu, da skrbe za zdrava stanovanja. V Sori pa je vsd drugače. Tu pustijo, da prebiva župnik v župnišču, kakršnih menda ni več najti drugod. Poslopje je že morda nad 100 let stara zgradba, ki je vsled visoke svoje starosti in mokrega sveta, na katerem stoji, kvečjemu še za kako shrambo starih ropotij, nikakor pa ni primerno za stanovanje ljudem. Leva polovica vsega poslopja je tako vlažna, da sega vlaga prav do stropa v prvem nadstropju iu je zid docela segnit. Tako vlažno poslopje še za živino ni zdravo, kaj še za ljudi. No in notranja razdelitev prostorov je tudi pod vso kritiko , tako n. pr. ima kubiuja edini vhod skozi sobo. Vrata so tako nizka, da se mora človek tako zviti, kakor kak po-kvečen paragraf, ako hoče prestopiti prag. Duri in okna pa imajo razpoke in špranje, da bi se kmalu prst vtaknil skozi nje. Posebno lepo pa je strauišče, ki niti greznice nima. Res vzorna stavba to! Iu kdo je kriv, da se ta, že iz zdravstvenih ozirov absolutno nepo-rabna podrtija ne nadomesti z novim poslopjem? Škofova stranka, ki svojemu vsečastivrednemu župniku meče, kjerkoli le more, polena pod noge, in v novejšem Času še kamna nad glavo. Napredni možje iz Sore so radevolje pripravljeni zgraditi novo poslopje, toda škofovi pristaši tega nikakor ue dopuste, dasi so prepričani, da je vsaka poprava tega napol razpalega poslopja nemogoča, in bi stala, če se hoče korenito izvršiti, prav toliko kakor novo poslopje. No, Bonaventura sme pač ponosen biti na tako neotesane cmokav-zarje, kakršni so pristaši njegove nazadnjaške stranke. „Feju njemu in njegovim cepcem!
— Družba sv. Mohorja. Število Slovencev - Mohorjanov se je znatno pomnožilo, da šteje letos število udov te družbe kakor še nobeno leto poprej. Letos ima namreč družba sv. M o h o r j a 84.598 udov, to je 8540 udov več kakor lani, ko je štela družba 76.058 udov, in 4552 udov več kakor predlanskem, ko je štela 80.046 udov. Število po posameznih krajih oziroma Škofijah kaže sledeči pregled :
1. Goriška nadškotija
2. Krška škofija ....
3. Lavanitnska škofija   . .
4. Ljubljanska škofija
5. Tržaško-koperska škofija
6. Sekorska škofija
7. Somboteljska škofija . .
8. Zagrebška nadškofija . .
9. Senjska škofija ....
10. Poreška škofija ....
11. Djakovška škofija .   . .
12. Uosniške škofije    .   . .
13. Videmska škofija   .   . «
14. Kazni kraji.....
15. Amerikanci .....
16. Afrika in Azija     . .
Skupaj    .   .   .   84598 8540)
Pregled nam kaže, da je najbolj napredovala lavantinska Škofija, namreč za 0666 udov, ki je bila prejšnje leto za 2115 udov nazadovala. Nji sledi ljubljanska Škofija, ki je napredovala za 2385 udov, doČim je bila prejšnje leto nazadovala za 915 udov. Tudi goriška škotija kaže jako lep napredek 1292, doČim je bila prejšnje leto za 396 udov nazadovala. Lep napredek kaže nadalje tržaško-koperska zh 507, iu krška škotija za 266 udov. Prav posebno nas mora veseliti napredek v v i d e m s k i škofiji, kjer imamo 63 udov več, in napredek Amerikancev za 154 udov. Razmerje po drugih škofijah uam kaže gornji pregled. Med nase ude se bo letos torej razdelilo 507.588, to je precej nad pol milijona knjig. Ako prištejemo to število onemu prejšnjih let, vidimo, da je družba sv. Mohorja tekom svojega obstanka razdelila samo udom, imenoma navedenim v vsakoletnih koledarjih, vkup 9,807.623, t. j. malone deset milijonov knjig.
UdOT
9593 (4- V292) 6471 (-j- 266) 26959 (4- 3666) 32783 (-j- 3285) 4615 (-j- 567) 557 (— 3) 311 (-f- 5) 483 (+ 202 ( + 113 ( + 82 (4-193 (— •J38 (4-527 (4-1273 (4- 154) 198 (4- 7)
60) 14)
11) 19) 21) 63) 55)
Z razpošiljatvijo letošnjih knjig se bo pričelo koncem meseca septembra.
— Odbor dijaškega umetniškega    društva , „Vesna"
javlja vsem ilo\* w m <j r , umetnikom, ki se nameravajo ffA ,-Žiti jugoalov umetniške razstave * Belgradu, da so zastopniki belgrad»ketr* špediterja Gjorjrje Mostića sledeči: Za Dunaj S-hii ler B*udi I, Schil lingga«** 3 Telefon 3076; za Zagreb W. Sch warr, Samostanska ul 1 za M o n a k o v o (Munohen) W*tach Kunnt. M jb.lientranspr rt, Telef 8175; za Gradec Bedel & Sahrott; za Ljubljano R R%nzirg*r.
— Jugoslovanski kongres zdravnikov   in naravoslovcev. K*kor smo ie poročali, vrfii ae od 18 do 22 septembra p >d pokro viteliatvom kralja Petra  v Belgradu I  kongres srbskih zdravnikov in naravoslovcev, ki pa obeta postati pravi jugoslovanski   kongres,   ker  se ga bodo v velikem Številu udeležili 1; . [▼ari, Hrvati  in Slovenci, in ao tudi mnogi Cehi naznanili svojo udeležbo. Od  slovenskih  zdravnikov prijavila sta se irmarij   dr.  E do  Sla) mer in dr. D e m e t e r vitez lileivvei« Trsteniški predavanja.
— V   pojasnilo.   Na ratna vprašanja, če  pevsko  društvo »Sla vec« sodeluje pri  »komarjevi« veselici v S ski, iziavljamo, da »Slavec« pri tej veselici ne sodeluje.
— Slovensko pevMko dru-&tvo „Štepanja vas" priredi dne 4. septembra veliko ustanovno vese hco z lanimivim sporedom; v slučaju neugodnega vremena se vrli 11. septembra.
— „Sokol" v Idriji priredi v nedeljo, 28 t. m , popoldne na posestvu br. Ivana Grudna na Jeličnem Vrhu veliko narodno veselico z naj-ramo vrstnejšim sporedom. Poleg telovadbe, g^dbe in plesa bo tudi sreč-kanje za dob tke, umetni ogenj, ko-riandoli, konfeti ter zabava z različnimi drugimi predmeti. Oibor stori vsa možno, da bo veselica kar naj bolj zabavna za občinstvo. Da bo čim več dobitkov pri srečkanju, se bratje Sokoli in društveni prijatelji prosijo, da podarijo »Sokolu« v ta namen kak predmet, ki naj se odda v pro dajalni podstaroate br. Fr. Liniburka
— Gorenjska obrtniška razstava? Z Gorenjskega se nam pile: Misel, da se za sadno razstavo v R»dovl|ici gradi posebna paviljon ska stavba, m baš t*ko nesrečna, kakor se je nekaterem na prvi pogled videlo. Stavba bi krasna in sama na Bebi prav primerna za vse javne prireditve: za gospodarske in p lit'čne shode, za velike veselioe p: s^bno pa za razstave S*| seje ie v ari gu nekaterih gorenjskih obrtnikov sprožila misel, bi li ne kazalo prihodnje leto pod streho te stavbe prired:ti prvo gorenjsko obrtniško razstavo. Seme je vrženo, morda obrodi dober sad za nale domaČe ob tnike.
— Sadna razstava v Radovljici. Kdor želi razstaviti in boče dobiti lep prostor, naj hiti, da se pri javi! Razstava se otvori 17. prihodnjemu meseea. Ako je komu   preokolistavh i poslužiti se zglasilne pole, pa naj priglasi svojo  udeležbo  enostavno z navadnim pismom ali po dopianiei. Sad c in drogo naj  se  posije po  pošti. Pri tem si ni treba  delati  preveč skrbi, odbor je poskrbel, da bode na razstavi vse  strokovnjasko  urejeno. — Ker se je izvedelo, da si nekateri prizadevajo, da bi sadjerejee odvrnili od razstave, čeS, da letos ni lepega sadja itd.. 80 vsi domaČi, osobito gorenjski sadjarji prošeni, naj se ne dajo begati po nikomur, ki bi hotel  delovati proti temu  prekoristnemu podjetju. Lepe.u sadja se letos vkljub suši in toči dobi dovolj. Ako pa je kateri sad tudi malo pikast, ne stori nič, saj je razstava v prvi vrsti poučna naprava in ne kak modni  bazar!   Komar je  osobito do tega, da bode za svojo pridnost odlikovan, naj pošlje svoje, seveda kar najmožneje lepe pridelke. Pripomniti je še, da se bode naša gor. sadna razstava povse razlikovala  od  ravno  letos ee vršeče svetovne sadne izložbe v Dui seldorfu na Nemškem. DoČim bode ona razstava bolj nekak svetovni sadu semenj,   bode gorenjska sadna raz stava velezanimiva  zbirka vsega, kai spada k sadjarstvu iu njega industriji Kdor   bode   odhkovau   na gorenjsk. sadni razstavi in nadejati se je, da jil bode obilo, bode smel na to odliko*a >p biti enako ali  še  bolj ponosen, kak pa Če bi dobil odliko na sadnem sejm; v Diiaseldortu. O   pomenu   razstave ' Radovljiei  za napredek   domaČega sa djarstva in njega  kupčijo   se objavi kratkem poseben članek. — Izdelovali vrtnega   orodja,   žičnih   vrtnih ogra domačih   sadnih   stiskalnic   iu spl< vsega, kar spada k domači ssdjttvjsi industriji, naj  blagovnic  svoje i/tlelk razstaviti na sadni  razstavi v Rado> ljiei! Prijave se pošiljajo pripravljalnem odboru sadue razstave v Radovljici.
Daljo v prilogi.
— Na Bled je prišlo do 13. i m. 2255 letoviščarjev.
— Podružnica c* kr« kmetijske družbe v Begunjah pri
redi na vrtu gostilne g. Val. Šturma v Poljčah, v nedeljo dne 28. avgusta 1904. tombolo, kateri sledi prosta zabava.
— Talijo za rešitev življenja sta prejela Fran K r i i š -n i k v Kostanjevici in Josip Ter-c e 1 j v Savijah.
— Iz Metliko nam pišejo: Pretočeno nedeljo so nam napravili naši vrli diletantje in naše dražestne di-letantke v tukajšnji čitalnici prelepo zabavo, ki smo jim zanjo od srca hvaležni. Uprizorili so tridejansko veseloigro »Ženska borba« z najboljšim uspehom. Moške uloge so igrali z razumom naši dijaki, ki se mude tu na počitnicah, obe ženski ulogi pa sta izvajali kar najspretnejše ljubki gospodični W. in R. Občinstvo, ki se ga je nabralo v tolikem številu, da je bila dvorana polna do zadnjega prostora, je z velikim zanimanjem pazilo na težko igro in fino igranje ter je izraz-lo svoje priznan je z glasnim ploskanjem soncem vsafetga dejan1* in cel-> pri odprti sceni. To pohvalo pa je tudi vse igralsko osebje zaslužilo v polni meri Uzadovoljenb poslušalstvo je splošno želelo, da bi mu ti mladi in navdušeni čestilci slovenske Talijo čimprej zopet pri pravili tako lep zabaven večer, ki odmakne človeka vsaj za nekaj ur od moreftih vsakdanjih skrbi. Kakor govore, bodo tej želji kmalu ustregli. — Po predstavi se je razvil v dvo rani animiran ples, ki je razveseljeval lepo družbo do poznih ur.
— Toča. Pretečeni teden je toča provzročila na Dolenjskem zopet veliko škode. Prizadete so zlasti šentvidska, deloma šentlovrenška, selška in doberniška far*. Pobila je tudi, kaker čujemo, v Škocjanu, Sv. Trojici, Smarjeti in drugih krajih. Ponekod so jesenski pridelki popolnoma uničeni. Sadje odpada, v vinogradih je na tleh polno grozdja. Mr?le so provzročile več požarov. Vsled nevihte je padlo tudi mnego kozolcev. Ni ga skoro dne?a. da bi 53 ne pripetila kaka nesreč*. V kratkem je gorelo v dveh vaseh litijskega okraja, včeraj je pa zopet tre ečilo v neki skedenj blizo Lukovke. Res leto, kakršnih je menda malo v zgodovini, in pri tem še obstrukcija klerikalnih posl&ncev, vsled katere ne sme deželni odber dajati podpor.
— Nevihta in požar. V četrtek proti večeru divjala je huda nevihta po Notranjskem. Strela je udarila v Tominjo v h^šo Logarja. Njegova kot sosedova hiša Bte pogoreli. Tuii eno tele je zgorelo.
— Volčje jagode je jedel v gozdu 12 letni sin čevljarja An-drika v Rožeku ter umrl.
— Železniška vest. Z vče rajšnjim  vlakom št. 902 se je proga Ukve   PonUbelj  za splošni promet zopet odprla.
Tvrdkef ki imajo kupčijske zveze v Rusčuku, dobe v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani važno poročilo.
— Dve ladji skupaj trčili.
Trgovinski parnik »Epidauro«, last dubrovniške parobrodne družbe, je i-.dtl pri izhodu iz tržaške luke v križ?rko »Zenta« ter jo t?žko poškodoval. Pa tudi »Epidauro« je dobil luknjo ter mu je moral priti na po-viadni parnik.
— Obrtno gibanje v LJubljani. Tekom meseca julija pričeli so v L ubijani izvrševati obrt, in sicer: »Deln-ška družba združenih pi-varen Žalec in Laški trga, Kolodvorske ulice štev. 22, gostilmčarski in krčmarski obrt; Karol Piohler, Jur c1 v trg St. 3, trgovino z optičnim blagom; Davorin Glušič, Fiorj*nske ulice št. 20 sobnj-slikarsfei obrt; Marija Eger, Sv. Petra cesta St. 2 irgo vino z manufakturnim in pozamen-tu-arskim blagom; Ivan Brodar, Velike čolnarske ulice št. 5, kleparski obrt; Ivan ČerniČ, Martinova ceste štsv. 3, Trgovino z vinom; Matej Trpin, Ko-menskega ulice št. 12, fotografski obrt; Ivana Murmavr, Sv. Jakoba trg št. 6, prodajo slaščic; Fran Sluga, Opekar ska cesta št< v. 26, gostilničarski in krčmarski obrt; Otilšja Urabl-Spelnig Karlovska cesta st 8, žensko kroja-Stvo; Valentin Leskovec, Florjanske ulice ši. 1, trgovino i mešanim blagom; Feliks Zupan, Rožne ulice št 31, mizarski obrt; Marija Podvornik, Treska cesta št. 21, malo trgovino z vinom in pivom v zaprtih steklenicah; Avguštin Giannini, Komenskega ulice bi. 5*6, izdelovanje figur iz mavca; Uršula Zakotnik, Mestni trg, prodajo *elenjaii. — Odgl asili, ozir. faktično "Pustili pa so obrt: Alojzij Pausohin,
ulice št. 6, steklarski obrt 'o trgovino s podobami; Ivan Seunig, Dunajska cesta št. 31, trgovino z deželnimi pridelki; Valentin Kiešnik, Zveidarske ulico štev. 4, pleskarski ^brt; Terezija Eger, Sv. Petra cesta 61 2, trgovino z manufakturnim in pozamentirarskim blagom; Ivana Toni
Stara pot št. 11, kovaški obrt; Lud. otrioelj, Sv. Petra cesta it 35, trgovino s premogom; Antonija Rčttig, Konjušne ulice št 2, likanje perila na lesk; Marjana Štebil, Pogačarjev trg, bran jari jo; Ivana Murmaver, Sv. Petra cesta št. 35, prodajo kruha.
— Napad. Včeraj zvečer je Sel potnik Luka Zajec na Karolinško zemljo obiskat svojo mater v spremstvu svojega prijatelja. Ko sta šla nazaj, sta srečala na cesti šest fantov, ki bo ju ustavili in popraševali, kje da sta bila. Izvedeli so resnico, a vkljub temu je Zsjoa eden izmed teb tako udaril po glavi, da je nezavesten padel na tla. Tudi po očesu ga je tako udaril, da ga ne more odpreti. Njegov prijatelj je bil vendar še srečno odnesel pete. Po tem »hrab rem« činu so pa tudi napadalci odšli narazen. Kakor se nam poroča, je policija danes že vae izsledila in jih djala pod ključ.
— Na stopnicah je bil včeraj popoldne zaspal delavec Andrej Še-lan. stanujoč v Konjušnih ulicah št 13 Ko je prišla neka ženska po stopnjicah, ki je šla s škafom po vodo in se v njega zaletela, se je začel ž njo prepirati in jo psovati Ženska ga je tako raztogotila, da ji je dal par zaušnic, vrhu teh jo je pa še obroal. V prepir se je hotela mešati še neka druga ženska, katero je potem lovil po hiši z nožem, ki se mu je pa se ob pravem č*su zaprla v svoje stanovanje. Poklicani policijski stražnik je napravil mir s tem, da je Selana aretoval in ga odpeljal v zapor, kjer bode nekaj časa hladil svojo jezo.
— Tatvina. Včeraj zvečer je neki odvetniški uradnik zaspal v go< stilni gospoda A C Med tem časom pa sta mu bila iz žepa ukradena dva bankovca po 100 K. Ko je zbudivši se tatvino opazil, je takoj preiskal z natakarico vso sobo in našel enega za omare, drugega se pa ni meglo najti. Vzela mu ga je najbrže neka brezposelna natakarica, ki se je v spanju okrog njega laskala. Bila je arfctovana.
— Delavsko gibanje« Včeraj je prišlo iz Amerike 10 Slovencev.
— V Hrušico se je odpeljalo 30 Hrvatov.
— Izgubljene reči. Rudolf
Zupančič je lrguoil včeraj na Dunajski cesti bankovec za 10 K. — G. Karolica M je izgubila črn svilnat pas. vreden 4 K.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer na vrtu hotela »Ilirija« v Kolodvorskih ulicah društveni kotcart. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za člane prosta nečlani nlafiajo 40 vin.
— C. kr. deželni plačilni urad na Cesarja .1 .sip* trgu čt 1 v Ljubljani bo dne 24., 25. in 26. t. m. zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt.
— Mestna posredovalnica za delo in stanovanja. Mestni trg številka 27, telefon številka 99. Od 12. do 18. avgusta je dela iskalo 14 moških in 31 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 10 moškim in 33 ženskim uslužbencem, v 31 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 18. avgusta je došlo 1758 prošenj za delo in 1780 deloponudb. V K ~>2 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 sodar, 2 koČijaža, 5 konjskih hlapcev, 1 trgovski vajenec; Ženske: 6 natakaric, 10 gostilniških deklic, 2 gostilniški kuharici, 5 deklic za vsako delo, 3 kuharice, 7 deklic k otrokom, 3 poetrežkinje. — Službe iščejo moški: 1 trgovski pomočnik mešano stroke, 2 skladiščnika, 3 deiavc% več trgovskih in pisarniških slug, 1 graščinski kočijaž in 1 sluga, 3 hišniki; ženske: 2 blagajniČarki, več prodajalk m t Bane stroke in začetnic, 2 kuharici k orožnikom in drugi posli. Stanovanja so oddati z 1, 2 3. 4 in 5 sobami, več dijaških stanovanj in mesečnih sob. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Hrvaške novice. Požar v Otočcu. V četrtek je nastal požar v Otočcu ter je zgorelo več hiš.
— Na avtomobilu iz Pariza v Zagreb se je oripeljal s svojo rodbino ravnatelj Esser iz Lunevilla, ki ima za ženo Zagrenčanko pl. Zdenčaj. Vozili so o1 j dni ter prevozili 1300 km, t j. po 40 km v uri. — Prof. dr. Miiivoj Šrepelj, marljiv hrvaški pisatelj, si je prišel krepit zdravje v Kranjsko goro. — Profesor, ki gre med pope, je Miloslavićf profesor klasične filologije na hrvaški gimnaziji v Zadru. Ne bo pa mu treba iti v bogrslovje, ker je že na pravil izpit iz dogmatike, v nekaterih dneh napravi še izpit iz moralke, nakar ga takoj posvetijo za popa. — Madjarsko šolo dobi Vukovar, dasi ima le neznatno število Madjarov — železniških uslužbencev.
— 24 k m1 gozda je zgorelo na otoku Braču, in sicer je bil to gozd med Bolom in Nerežiščem.
* Najnovejše novico. —
Hud vihar je r a z saj al 17. zvečer okoli Reke. Več ribiških ladjic se je potopilo.
— Štrajk. V Črnovcih so ustavili delo vsi zidarji, nad tri tisoč na številu.
— Za avstrijsko državno železnico je naročilo želez, ministrstvo 92 novih osebnih voz in 285 tovornih voz za ceno 2,362.905 K.
— Le g ar se je zopet pojavil v praški okolici.
— Gospo pl. Hervay, ženo bivšega okrajnega glavarja v Miirzzu-schlagu, so prenesli iz zaporov v bolnišnico, ker je nevarno zbolela.
— Promet na Donavi bo kmalu moral popolnoma prenehati, ker je vsled dolgotrajne suše voda zelo upadla. Že sedaj ne morejo več voziti poštni parniki, ponekod na Ogrskem pa je celo za male ladjice voda že preplitva.
— Hud zamorec. V nekem cirkusu v Frankobrodu je nastopal zadnji čas velik zamorec kot borilec. Ker pa je naletel na močnejšega tekmeca, ki ga je dobil dvakrat pod sebe, razkačilo je zamorca to tako, daje svojemu nasprotniku zavil vrat. Morilec je pobegnil.
— Potres so imeli na otoku Sa-mosu, ki je napravil veliko škode. Tudi nekaj ljudi je ubitih.
* Kako se nauče otroci
lagati. Seveda na razne načine, posebno ako se otroci boje hude kazni ter skušajo na ta način rešiti sebe. O tem bi se dalo mnogo govoriti. Pogosto navadimo otroke lagati, ako jim sami lažemo. Posebno mnogo laži slišijo otroci v družb'nskem življenju. Kakšen vtis naredi na otroka, ko vid?, kako prijazno govore starši s kako navzočo osebo, Komaj pa dot'čna oseba odide, pa prično čez njo zabavljati. Mnogi lažejo otrokom v šali ter Ba nato vesele njthovi lahkovernosti. Dalje se tudi prigodi, da se otroci v šoli opra vičujejo s kako lažjo. In potem se «* čudijo, ako prično otroci sami lagati Pogosto se zlažejo stariši otrokom o aaki stvari, katere nočejo ali pa ne morejo povedati, toda po zneje se otroci vseeno prepričajo, da so se jim stariši zlagali ter jim nič več ne verujejo. Potem se tudi ni trtba čuditi, ako se skušajo otroci sami iz zadrege rešiti z lažjo. Saj ni potrebna laž, ako se noče otrokom vse povedati. Otrok mora imeti do svojih staršev popolno zaupanje. Radi tega se morajo Btarši varovati, da ne lažejo hote ali nehote vpričo svojih otrok.
* Ljubimska drama v železniški čuvajnici. Pred meseci je prišel na postajo Nuštar mladi praktikant Peter Savić, ki je takoj pričel intimno razmerje z lepo ženo železniškega čuvaja Jura No-vaicovića. Da bi stvar ne bila predeč sumljiva, naročil se j<5> pri čuvaju na brano. Pretečeni teden je imel No-vakovič* službo na postaji. Preti 10. uri zvečer se je vrnil domov po toplo suknjo. Čuvajnica je bila temna, okna zaorrnjena. Čuvaj je mislil, da ie žena že spala, zato je prišel po prstih k vratom. Ko je vrata odprl ter prižgal luč, zagleda svojo nezvesto ženo s praktikantom v postelji. Čuvaj se je raztegotil, zgrabil sekiro, ter sekal po obeh toliko časa, da se nista več ganila. Potem je zaklenil vrata ter opravljal vso noč službo. Drugo jutro je naznanil žan darmeriji, da je nekdo njegovo ženo in praktikanta umoril. Seveda je žandarmerija takoj uganila, kdo je morilec ter Novakovih oddala sodišču
* Nafte podnebje se spreminja. Vsakih 21.000 let se zvrsi ta sprememba. Zemlja je bila v naj-mrzlejšem podnebju prod 11000 k ti, bila je pa v najgorkejš^m ). 1250 po Kristusu. Od leta 1757 se v Parizu že zaznamenuje natančni popis letne vročine in mraza, ki kaže, da se je od onega Časa sem poprečna letna toplina znižala za kake tri ali štiri stopinje Fahr. Živ dokaz tegn imamo v deželah, ki so pred več stoletji bile še primeroma obljudene in tople, a so sedaj gole ledene puščave, kot je n. pr. Grenlandija.
* Devica, ki krvavi pot
poti. Suza je občina v italijanskem okrpju Pergine in Šteje 700 prebival-oev. Pobožne ovčice je do nedavno tam pasel zraven starega župnika Brudela še mlad kaplan, ki je skrbel predvsem, da so mu bile mlade vernice vdane. Posebno izvanredna lepotica Roza Brol je bila pri njem v čislih, ker se je kazala tako pobožno, da so jo nazivali naravnost Bvetnioo. In tudi nebesa so Čutila dolžnost, da odlikujejo to izredno devico s posebno milostjo, zakaj sam župnik &e je prepričal, da je ta deklica vsak petek potila pravcati krvavi pot kot simbol Kristusove smrti na križu. Seveda se {e vest naglo raznesla in pobožne ženice, pa tudi brumni možje so prihajali trumoma v Suzo gledat ta izredni čudež Malo je manjkalo, da niso dekliee na ko-
lenih molili. Nekega dne je stopil župnik nepričakovano v kaplsnovo sobo ter našsl svetnico s kaplanom na sefi Župnik se je zakadil v ka-plana, a dokler ata se božja namestnika po vseh pravilih pošteno pretepala, sbeŽala je »krvavo se poteča« devica is sobe. O dogodku je isvedel tudi škof ter je premestil »krepost-nega« kaplana. Par mesecev pozneje so opazovali orožniki, kako je neka bližnja sorodnioa »svetnice« Roze nesla v cerkev ob prvi zori košaro ter jo pustila v klopi. V košari je bil novorojenček. Sum je letel takoj na svetnico, in ker je tudi zdravniška preiskava sum potrdila, priznala je Rozika, da je že poprej vsled duhovniškega vpliva porodila dva otroka ter ju odložila.
* O bivšem burskem predsedniku Kr tiger Ju se pripoveduje mnogo smešnih dogodb. Neki dan sta prišla k njemu dva državljana od skrajne meje Transvaala. Kriiger je imel v svoji palači električno luč v obliki navadnih sveč. Vprašal je državljana prijazno, ako imata dobra pljuča, in ko sta mu to potrdila, rekel jima je, naj upihneta dve sveči. Seveda sta se moža zaman napihovala. Kruger se je smejal, da so mu solze zalile oči, ob enem pa se je bližal k vrtilki pri vratih, od daleč pihnil proti sveči ter ne-opaženo zavrtel električno vrtilko. Seveda sta sveči ugasnili, a moža sta dobila velikanski respekt pred Kriigerjevimi pljuči, p
* Linčanje. Splošno zanimanje je obudil energični protest, katerega je objavila ameriška zamorka Mary Chureh Torrellova v listu „North-American Revievv". Pisateljica imenuje znana oproščevanja, da postanejo beli linčarji „besni", ko slišijo, da je kak zamorec posilil kojo belo žensko, in da ameriška sodišča ne dajo dovoljnega jamstva za dejansko kaznovanje zločincev, „priprosto in očividno laž". Zamorsko vprašanje moremo po njegovi celoti primerjati z basnijo o volku in jagnjetu. „Od dneva osvobojenja pa do da našnjih dni smatrajo beli možki južnih držav lepe kreolke, mulatkinje in za morke svojim plenom, in teh deklet^ne Čuva niti javno sočustvo, niti zakon. Na jugu beli ne smatrajo doma zamorca svetim. Belih možkih sodišča ne kaznujejo, ako šiloma vdero v stan zamork, in nihče jih ne kazni, ako posilijo za morske žene in dekleta. Glasom nedavno objavljene statistike je bilo leta 1902. izmed 100.000 zamorskih mož le eden obtožen radi kriminelne^a napada na belo žensko na jugu, dočim je bil v Chicagu, kjer bivajo večinoma beli, izmed vsakih 20.000 mož po eden obtožen radi istega zločina. Toda tudi trditev, da pri nas linčajo zamorce ve Činoma in skoraj izključno le radi tega, ker napadajo bele ženske, ni resnična. Kaj takega jim očitajo večinoma le radi tega, da jih zamorejo linčati. Statistika namreč dokazuje, da od sto linčanih zamorcev niti ^5 nesrečnikov ni bilo obdolženih tega zločina; in poleg te<j:a je tudi mnogo nedolžnih. Leta 1903. je škof Candler v Georgiji javno protestiral proti linčanju in se skliceval na dejstvo, da je bilo od 128 lizČanih zamorcev le 16 obdolženih po-8iljenja. Človeška zgodovina ne pozna grozovitejŠih muk, kakoršne so one, katere provzrocajo na jugu linčarji svojim zamorskim žrtvam. V tem pogledu tvori z ozirom na barbarstvo le še srednjeveška katoliška inkvizicija izjemo. Zadostuje naj, ako navedemo le en slučaj: „V Dodsville, Miss., je bil nek beli posestnik nasadov umorjer in ljudstvo je takoj obdolžilo zamorca Holberta krivim umora. Zamorec je bežal in njegova soproga, o kateri se je vedelo, da je nedolžna, je bežala z njim. Oba so kmalo na to našli. Na to so ju privezali k drevesom in med tem, ko so pripravljali gromado, so ju nepopisno mučili. Odsekali so jima na rokah prst za prstom, katere so potem divji linčarji med seboj razdelili, „v spomin." Na to so jima odrezali ušesa, Hollberta so vrhutega še pretepali, izbili mu oko, katero je viselo iz očesne votline. Niti zamorec, niti njegova soproga nista prosila milosti. Na to so jima z svedrom prevrtali meso na rokah in nogah in izruvali velike komade mesa. Toda nesrečnika kljub temu nista kričala. Ko so ju končno dejali na gromado, rešila ju je smrt. Civilizaciji so torej beli mnogo bolj nevarni, nego zamorci, kateri bi kaj takega niti Afriki ue storili.
* Rogaška slatina. Dasi je bilo to zdravilišče že lani prenapoi njeno, je vendar dnepelo leto9 še več gostov, kar je pripisovati moderno urejenim napravam in zdravilni moči rogaških vrelcev. Zlasti se obnaša zavod pri zdravljenju že'cdČnih in črevesnih bolezni, pri sladkorni bolezni in bolezni na jetrih, pri katarih, revini itd. Dne 21 t m konča zdra-viliščna perioda, pri čemur se iz prazni mnogo stanovanj, ki se od teg-» dne naprej old-do po znižanih onah in jo za jesen pričakovati še mnogo tujcev. Dne 17 in 18 t. m. so priredili ob cesarjevem godu na korist »Belemu križu« veliko vese-
lico s koncertom, razsvetljavo in umetalnim ognjem.
* Odkod jo nato domač« zelenjava. Naše najnavadnejio vrate zelenjave so iz tujih dežel ter so rsbile mnogo časa, da so se v naših krajih vdomačile. Celo navadno zelje je iz inozemstva, in h »cer is Egipta. Stari Rimljani bo ga prinesli od tsm. Spargeljni bo doma v Aziji, okusni artičoki pa v Andaluiiji. Spi-nača je prišla iz srednje Azije. Bob je bila Grkom priljubljena jed, dočim je fižol iz Indije. Lečo so jedli siromašni ljudje v Egiptu in znano jet kako so Židje pogrešali v puščavi čebulo in češenj. Grah ao tudi že poznali stari narodi, toda jedli bo ga\ le, ko je dobro dozorel. Krompir je prišel k nam iz Virginije v Severni Ameriki ter je najmlajša in tudi najpopularnejša zelenjava in na misi siromaka in bogatina enako priljubljena jed.
* Skandal v Kijevu. Okrajni predstojnik v Kijevu Suhomhnov je obenem predsednik družbe Rdečega križa. Sedaj se je dognalo, da sta s
ženo poneveriia 55 000 rubljev o katerih ni računov, pa tudi na bojišče sta pošiljala le staro perilo m*Bt3 novega. Zadeva se ne more pojasniti, ker člani zaradi javnega škandala nočeio priti k občnemu zboru.
* 14 otrok utonilo. Blizu Dćvenya na Ogrskem se )e kopalo v Donavi 14 otrok takem kraju kjer je kopanje prepovelano V hipu se je prikazal ob br *i/u orožnik in otroci so se ga tako prestrašili, da so hoteli preplavati reko, da mu uidejo na nasprotno stran. Donava pa je tam zelo deroča in vseh 14 otrok ja ut nilo. Proti orožniku ae je začela preiskava, ker se sumi, da je nalašč otroke zastrašil.
* Kako se zavarujejo cerkvene pudice  pred tatovi?
Cerkveni tatovi poberejo denitr ii pušice na ta način, da nsmsžejo z lepom palčiće ali kovinske plošče, n\ katero so prime drobiž Ako se pa na dno pušice nasuje za dva prst« na debelo finega p^ska, se v pušico vrženi drobiž zarije v pesek, a tat izvleče na namazani palici le pesek iz pu šice.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj 20. avgusta. Deželnim zborom, ki se skličejo najbrže na dan 15. septembra, bo dala vlada za rešitev njihovih nalog časa do konca oktobra, nakar se snide dr žavni zbor.
Rim 20. avgusta. Vatikanski krogi so jako neprijetno presenečeni, ker se kardinalu Vanutelliju ni posrečilo, da bi ga bil angleški kralj sprejel v avdijenci, dasi je šel Vanutelli na Irsko in na Angleško, da izposluje tako razmerje med Vatikanom in Angleško, kakor je med Vatikanom in Nemčijo. A moža s tako misijo kralj niti sprejeti ni hotel.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 20. avgusta. Car Nikolaj je brzojavno v svojem in v imenu cele Rusije sporočil port-arturškemu zapovedniku generalu Stesslu in celi garniziji zahvalo in priznanje na sijajnem odbitju japonskih naskokov dne 26, 27. in 28. m. m
London 20. avgusta. Okrog Port Arturja trajajo boji nepretrgoma noč in dan, ne da bi mogli Japonci doseči kak uspeh. Dasi trde Japonci, da so pri Port Ar-turju doslej izgubili le 5000 mož, je vendar gotovo, da so jih izgubili že nad 20000.
London 20. avgusta. Admiral Kamimura je izjavil, da mora Ruse, ki so se vojskovali na „Ru-riku", kar občudovati. Ko se je ladja že potapljala, so topničarji še vedno streljali.
London 20. avgusta. Po verodostojnih pričah je dognano, da so Japonci, četudi to taje, res že zavzeli goro Ljaotešan pri Port-Arturju in tudi že s te goro s topovi podpirali svoje naskoke, a so bili zopet premagani in l velikimi izgubami pregnani.
London 20. avgusta. V tem, ko javljajo poročila iz Petrograda, da se umikajo Japonci na Haj-čeng, trde tukajšnji listi, da se Kuropatkin umika, in sicer na Mu k d en.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Žitni trg v tekočem tednu nima zaznamovati tistih velikih tluktuacij, na kakršne smo bili v prejšnjih tednih navajeni — vzlic temu pa lahko konšta-tujemo, da je bila tudi ta teden tendenca v celoti trdna, Čeprav eksistujejo in se uvažujejo momenti, ki bi morali učinkovati v nasprotni smeri. V tekočem tednu je namreč deževalo, ne ravno mnogo, pač pa toliko, da se bo vsaj nekaj rastlin še ojačilo. To se tudi priznava, vendar pa to vzpričo že neod-stranljive Škode ni moglo vplivati, da bi se cene obrnile nizdol. Nadaljno dejstvo je tudi, da so se vsi večji mlini preskrbeli z velikimi množinami romanske pšenice, odtod le malenkostno povpraševanje. Tudi to dejstvo ni vplivalo, da bi cene odnehale, kakor bi bilo to pričakovati — protiutež namreč tvori v precejšnji meri Amerika, ki je v tekočem tednu nekolikrat naznanila višje cene, na drugi strani pa tudi naše žitnice, ki nikakor ne razpolagajo z množinami, ki bi omogočavale mnenje, da 80 sedanje cene pretirane.
Pšenica je v prvih dneh tega tedna vsled takorekoČ brezkupčijske dobe malenkostno odnehala, a v drugi polovici hipoma dosegla svoje dosedaj najvišje cene. Oktobrov kurz je včeraj zopet notiral 10"-, 73, spomladanski 10-95 — dokaz, da se nimamo nadejati nizkih cen, pač pa utegnejo postati sedanje cene podlaga kampanije.
Koruza drvi nadalje kvišku in je danes že na raznih postajah dražja, nego je bila pred dobrimi par meseci pšenica. Razven dejstva, da bo letina ena najslabših, učinkuje močno tudi plitvost plovnih voda, vsed česar je koruza na gotovih postajah sploh težko dobavna, vsled tega se dosezajo za ravno razpoložno blago horendne cene. Na trgu je mnogo bulgarske debele okrogle koruze, ki deloma drži cene naši koruzi v Šahu.
Oves je istotako dosezal vedno višje in višje cene, semintje nekoliko odnehal, pa se takoj zopet ojačil. Včeraj notira za oktober 731 /:,2 franko Budimpešta.
Moka se giblje v okviru cen pšenice ter notira letos najvišje cene, otl-cielno ni Še nič odnehala.
Otrobi ogrski in slavonsko-hr-vaški so silno dragi. Zahteva se skoro od vseh postaj dobro nad 6 kron za 50 kg za takojšnji odjem, za poznejši še mnogo več, posebno za prvo polovico prihodnjega leta so cene domalega, neverjetno visoke, utemeljene pa s tem da smo šele nastopili leto, ki bo krvavelo vsled suše, tedaj se bo suša kolikor pozneje toliko občutneje pojavljala.
Riž se je znova podražil, za zdrobljeni riž zahtevajo posebno visoke cene. Tovarne sploh te vrste riža nimajo na razpolago. Rižev škrob (Reis-stiirke) je vsled tega za 3 krone pri 100 klg. dražji.
Špirit kosira krčevito, rafinerije zahtevajo vsak dan višje cene in Čez oktober sploh ne delajo sklepov.
Sladkor tendira vsled nedosta-janja blaga trdno ter se utegne v septembru še dvigniti. Novo blago bo morda od 15. oktobra dalje iz tovaren dobavno, tedaj okrog 25. oktobra že v Ljubljani. Takrat smemo pričakovati spremenjenih cen.
Kava zasleduje smer navzgor.
Poslano/
Dopisniku jeseniških novic v „Slovencu".
Ker ne m ne t^den, da bi »Slovenec« n&sega društva z različnimi frazami in psovkami ne napadel, ozi roma zasmehoval, izjavimo s i«em, da na vse dosedaj priobčene nesla nosti naše društvo še ni reagiralo in tudi v prthodnje ne bo.
Grdo in nesramno pa je od do ličnega dopisnika, da proti društvu ruje brez vsakega povoda. Namen je, seveda rrozoren, tod?* popolnoma brezuspešen, in to tudi tedaj, če se obrebovalec še s tako silo vrže nad liaše vzorno društvo. — Ako se hoče ta možic nad posameznimi člani podpisanega društva zn&š&ti, naj prime te CBebno, a puati naj pri tem društvo v miru in naj ga ne vmešava v usebne zadeve.
S tem konča podpisano društvo tudi vsako nadaljno polemiko z obre-kovalc«
/a „Slovensko delavsko izobraževalno društvo na Savi-
Jesenicah s Fran Potočnik,   Fran Trojar,
predsednik. zapisnikar.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MoIlovegaSeidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak daD lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 8 —12
MF Si*edetvo9 ki mora vsled svoje sestave biti tudi precejšnega učinka, Je velike vrednosti za zdravnika In za paciente. — Ze>teznuto vino 1 ekar-n,vi|u Piecol i|kt v I.{ut»»Juni u 11 Du ii.ij^ui eeail ae odlikuje po tem, da obsega v resulel naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1264—12
„Le Delice" |
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    671— &4 Glavna zaloga; Dunaj, i., Pradlgergassi 6.
Bi prihranite, če si doma barvate
Mnogo denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd. itd   Pobarva se brez truda v
par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zate. zavar. barvilo za blago „VfctOJL". Poskusni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve k 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blau) 10 h več). Poskusni zavitki so zastonj, ker se za to založenih 20 h pri na-
kupu originalnega lončka odšteje.
„F I. o X" a031-33
podjetje   barvil   z f» blago
Đnnaj, VI., W ali g" as se 34.
tt-icv onnz za iiinsie.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       jim očesom, žuljem Itd. 22
Glavna zaloga:
L mmm lekarna
X?r.naJ -Meidling. Dobiva se v vseh lekarnah.
Proti zoboboiu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust«
1 steklenlea z navodom 1 K.
Melusine zobni prašek
1 skatljlea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. _ Edina zaloga. =
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, mediciualnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi onih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Del lekarna Milana Letisteža v Ljubljani, Resijeva šesta št. 1
P i leg novozgrajenega Fran Jožetovega
iubii. mostu. 38—33
Frideno
Eau   de   Frideno   pure, steklenica
K 5—, specialiteta proti vraskam, gubam in kožnim nečistostim.
Higienski preparati za otroke.
Ustna %«»<!** za otroke K 1* -, najnovejša pridobitev na polju gojitve otrok, za gojitev ust in za zabran jenje proti nalezljivim boleznim, kakor: ošpicam, škrlatici, davici itd.
Crčine za otrolte K 120,  proti ranje-nju dojeneev. Prašek K —*8Q, najboljše za otroško kožo.
Ceniki s številnimi zdravniškimi
priznanji gratis in franko.
Vpeljano \ otroških holnlrah.
Svedočbe od vojvodinje Baenske, baronice Gorizzuti, baronice Rothschild, vojvodinje Manchestrske itd.   Razen tee-a spričevala odličnih zdravniških avtoritet.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in par-fumerijah, kakor tudi
v generalni zalogi s Dunaj, l.v Graben 28. 664-24
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
Cnis l M
Trst-Barkovlje.
1 :t steklenica K 5'—, '/« sta klenice K 260. — Na prodaj v boljši! trgovinah. 43
jgrtM žitne tog
'u«M 6 »i 0o*4M 4K 60t t ...v.-.
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
Javna zahvala.
Odbor »Slov. pevsk. drultva, „Vranaka Vila" Šteje si v prijetno dolžnost, izreči naji8krenejšo zahvalo mestu Kamnik za divni sprejem povodom izleta dne 14. avg. t. 1. Zlaati se zahvaljuje dičnim predsednikom bratskih društev pri slavoloku g. J. Pohlinu za pozdrav imenoma „Lire , g dr. V. Krautu za pozdrav imenoma „Cl-t al niče", g. A. P i nt ar ju za pozdrav imenoma ,OgnjegascevM, cenjeni gospici Josi-pini To m inče v i za pozdrav in izročitev prekrasnega cvetličnega šopka s trakovi, nLirinemu" predsedniku, preblagorodnemu gospodu županu Josip Močniku za Častni pozdrav pred mestno hifio, cenjeni gospici Ivanki Trpinčevi za vzneseni pozdrav in prekrasni dragoceni trak, katerega je pripela imenoma vzornih rodoljubkinj v Kamniku na ,,Vilino'* zastavo, vsem drugim dražestnim damam, koje so ali pripenjale duh teče Šopke na prta ..Vilasev", ali sipale prilično obhoda po mestu ljubke cvetke iz oken ali pa prisostvovale s svojo ljubko navzočnostjo med „Vilafii" vsem zavednim meščanom, za okrafienje bifi z zastavami in končno Se prav posebej m a-teri „Liri" za izredno požrtvovalnost proti hčerki „Vili4*.
„Vili" ostane čas prekratkega bivanja med Vami sestre in bratje neizbrisljiv do smrti. Druge zahvale Vam, žal, ne moremo dati, nego zagotovilo da ste , Vilo" navdušili in ojačili tako, da jo sedaj ne podere nobena sila. Bog plati 1
Vransko 18. avgusta 1904.
1% an Kramar, t. č. predsednik.
Borzna poročila.
Ljubljanska
Naložbeni pai>irjl.
4 , majeva renta .... 4157 0 srebrna renta   .   . , 4°/0 avstr. kronska renta 4°/0    „    zlata „ 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0     „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske Dosojilo mesta Spljet *»/,•/•      m ,. Zader
4,/i°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o.
4°/o       n       ii        n •
41/i°/o zet. pisma gal. d. hip. b. pe&t. kom. k. o. a 10°/n pr.....
41j o » 19
/a 'o
zast. pisma Innerst br. •*/••/«    m     »•  odrske cen.
dež. hr......
4Vt% z- pis.^ogr. hip. ban. 47.7c obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4*,V/o °bL če&ke ind. banke 4°/0 prior.Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. . . . S0/« ,i faz. 2el. kup. VtVi 4 ,/17o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od 1. 1854 ....
1; 1|      )»    1860*/ j ...
«t     « it 1864 . .
„    tizske ......
„    zem. kred. I. emisije
11 11 It 1*" M
„    ogr. hip. banke .
„   srbske a tre. 100-
M    turske .      . ,  • ,
basilika         srečke .   . .
Kreditne           „ ...
Inomofike ...
Krakovske       „ .  , .
Ljubljanske      H ...
Avst. rud. križa,, .   . .
Ogr.     ,t      m   n • *
Rudolfove „ . .
Salcburfike       „ ,  . .
Dunajske kom. ...
Delnice
Južne železnice . . . , Državne železnico .... Avstr.-ogrske bančne deltuce Avstr. kreditne banke . • Odrske „ „ . . Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) AJpinsko montan .... PraSke žel. in dr. dr. . .
Rima-Muranyi.....
Trbovlj8ko prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbo Ueeko sladkorne družbe . .
Talni«*
C. kr. cekin......
20 tranki
20 », .irke .......
Sovereigns .......
Marke........
LaSki bankovci.....
Rublji........
ćHHarji ........
Zifne cene v Budimpešti.
Dne 20. avgusta 1904. Trrmln.
P5enica zn oktober    . . za pO kg K v>7J „      ,,  april 1905 .   .    „ 50 „ „10 95 £U „ oktober 1904 .   „ 50 „  „ 8 27
Koruza „ september .   .   „ 50 „ „ 7 54 Oves      w oktober .  .  .   „ 50 „ „ 7 32 Efektiv, vzdržno.
MeteoroloyiiDO poročile.
' LJubljani,	
avgusta 1904.	
j Ucjiat	Blago
9940	9960
100 15	100 35
99^0	99*50
1-9-25	11945
97 10	97 30
118*96	11915
99 5 ]	ior-
! 100-25	10125
i 100-—	ion- -
10O75	10175
?9 60	100-—
99 60	99*90
101*15	102-15
106 35	lt>7-35
1C-0 50	101.—
i 101-—	103 —
10010	10110
100--	101*-
100-75	10175
mm	
99-10	10010
302-90	304 90
101—	102 —
183 75	18>75
257 -	381 —
j 161 75	16375
302 —	31- —
293 —	302* —
268'-	275 -
92 -	9"v50
128 50	129 60
21 -	22 —
460- -	47150
77'~	83 -
78 -	83 50
87—	71 —
53-	55-50
29 25	3025
67-	71
75 —	79 60
&08 —	518- -
P6 75	87 76
830-	BST-
1603 —	16 3 —
639 50	P40 50
J 752 50	763 50
S49-50	250 50
I 643 -	645 -
438-50	4^9 50
2298 —|	23^)3 —
1498-	500 —
1 303 -	:^)6- -
481 —	483 —
172 —	176 -
Ttf&	11-37
19 04	l-i-07
2343	mm
2? 92.	24 —
117 12	11732
95 10	953« i
2 53|	354
484j	5 —
Hal
8C
Avgust 1	Čas opazo-' vanja	iitan*^ ! baro j metra v mm.	n | 1          1 Vetsoti ! 1	MIN 1
19	9. zv.	737 3	15 0*1 svzhod	jaano
20.	7.bj.	736 9	10 2 I brezvetr	megla
n 1	2. pop.	735 6	24 1 si. jzahud	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 168J, normale: 18 6U. — Padavina v mm 0 4.
Darila.
Dpravnifitvu našega lista so poslali" Zrn družbo sv. Ciril« In Metod« : OoBp. Leopold Čebulj v Radovljici 170 K 60 vin kot letmno podružnice C. M. za Radovljico in okolico ter 1 K 40 vin., katere je nabrala gdč. Ant Rekarjeva v Avsenekovi gostilni v Begunjah. — Skupaj 172 K. — Srčna hvala in živeli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. avgusta: Pavla Habič, po-8treSčekova hči, 1 in pol leta, Florijanske ulice St. 16, jetika. — Ivan Flanuer, paznikov sin, 26 dni, Vorimatski trg Ste v. 8, črevesni katar.
Dne 19 avgusta: Ivan Schachermajer, prisiljenec, 35 let, Poljanski nasip St 56, ae je obesil. — Friderik Legat, sin preglednika železni&kih voz, 3 mesece, Radecaega cesta St. 2, želodčni in črevesni katar. — Vida Bizjak, pekovskega mojstra hči, 14 dni, Poljanska cesta St. 49, življenska slabost.
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem bro&uro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja
prlv. *«•!• %•**•»■#•■»- \ |»o lik t-l* •*
t rttriltfurt a. JI. 541—26
Prostorna tu lopa
i
c1
I
Ti
V vročem letnem času
86 more priporočati kot najboljša in najkoristnejša
osvežujoča in namizna pijača
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
Ta upliva   osveževalno   in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebav-ljenje.   Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. 6—3
se takoj odda na Brep št. 2.
Sprejme se
učenec
za špecerijsko trgovino
A. GERJOL v Vodmatu
l»rl  LJubljani. 2315-2
Učenca
sprejme izdelovalec glasovirjev 2274—2
JL. KRAC2MER
v Ljubljani, na 8v   Petra cesti St. 4.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Po vseh kulturnih državah registrirana
Na drobno
ne prodajava
za
srajce ovratnike in manšete
M. Joss & Lovvenstein
"c. in kr. dvorna dobavitelja \^:VJ**\
nanovo zgrajena, z nekoliko vrtom, na Vodovodni cesii št. 178, se pod zeli ugodnimi pogoji iz proste roke proda.
Več se izve istotam. 23*>
Učenec
se sprejme takoj v špecerijsko trgovin«•.
Kje, pove upravništvo „Slovensk Naroda". 236G I
Hiša s triiriii
z mešanim blagom in drugo zemlji>k posestvo, poleg tarne cerkve, se proda po prav nizki ceni in Dod najugoducj širni pogoji. 2363 i
Kje, pove upravništvo „Slov. Nar. \
e» stanovanj Stenografa
se odda v novi cesti štev. 22.
hiši  na Resljevi
Več se izve v gostilni.
•J365-1
4 pare čevljev
za samo gld. 2*50.
se oddaja zaradi nakupa velike množine črevljev za to sme§no nizko ceno, dokler traje zaloga. 1 par moških črevljev, 1 par ženskih črevljev, rjavih ali črnih, usnjatih, s kapicami, za zavezovanje, z močnimi U8njatimi podplati, zbiti, najnovejše fazone dalje 1 par moških, 1 par ženskih modnih črevljev, eleg. opremljenih prav ličnih in lahkib, vsi 4 pari za samo 2 gld. EO kr. Za narečitev zad-stuje dolgost. RazpoSilja se proti povzetju. 2358
H. VVACHTEL, Krakov
razpošiljalnica črevljev. Zamena dovoljena ali denar nazaj ; riziku je popolnoma izključen.
V lepem trga na Spod. Štajerskem,  kjer je sodišče,  davkarija, že lezniška postaja itd. se zaradi bolezni ugodno proda
lepo posestvo
obstoječe iz enonadstropne hiše, kjer se izvršuje gostilniški obrt in je mu tega še vec stanovanj, gostilniški hlev in hlev za govejo živino ter svinjaki; dalje še ena hiša, kjer se tudi izvršuje gostilniški obrt, z viniČarsko hišo in hlevom, okoli 30 oral najbolj*«. ^ a zemljišča, obstoječega iz deloma nanovo nasajenega vinograda, sadonos-nikov, njiv in gozdov. Potrebni kapital 20.000 kron. 2364-1 Več pove uprav.  „Slov. Naroda-.
veščega slovenskega iu nemškega je j zika sprejme takoj v svojo pisaru«
dr. Matej Pretnei*
odvetnik % Tr»(u        2348 li
Via della Cassa di Risparmio št« 13, II. nad.
I ^ Oi3 m
J3B1 2
za c. kr. glavno zalogo tobaka.
A. Casagiande v Ajdovščini.
Pozor, mizarji!
Kadi bolezni se razproda vec vra različnega  mehkega  m trdega lesa, dalje popolnoma novo, pffM meseci naročeno, kompletu«• mizarsko orodje za tri delavce. Blfl
Oglasiti se je pri mizarskem mojstru Ivanu Hočevarju v Metliki
Za obširuo trgovino z mešanim blagom in železuiuo se iščeta dva solidna iu marljiva
55
Grenčica
Florian"
in liker •-"»
Florian"
najboljša kapljica za želodec.
iu sicer eden za takojšnji vstop, edei pa za vstop s 1. oktobrom t. 1 V železnim dobro izvežbaui imajo predu
Istotam se vsprejnie tudi doli
tji iy    x\ ^ o
kije dovršil ljud. šolo i dobrim vspeli
Naslov  pove  upravnico „Slov Naroda". 2330
55
Je od nekdaj preizkušena in edina, ki daje slabim ■   - juham, omakam, primeskom k juhi, sočivju itd. takoj presenetljiv,
Z3   lUnO   močeQ; dober okos- ~ Jako izdatno, torej ne belite
in Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in
lil Ififllln drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej.
JUUIIU Prazne orig. steklenice se prav ceuo napolnuje. 1931
AGGI,e,a ZABELA
Iščem
Irepkega dečka
svojo trgovino z železnino in kolonijalnim blagom. 2355—1
iFranc Guštin, Metlika.
sprejmejo na stanovanje in hrano pri vdovi brez otrok.
lir, Petra cesta 57
I. nadstropje. 2367
Girostilna
bro idoča, v kakem prijaznem trgu nsestu na Gorenjskem ali na Do-skem, se vzame s 1. januvarjem 1905 najem ali na račun. 2349-1 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
dobro idoč manjši   hotel se išče. kup se lahko "izvrši takoj s prev-em inventara. Vprašanja na upravništvo ^Slov.
2i94—4
Ho turbino
Dpolnoma. novo, narejeno po novem načinu, ima naprodaj
Gašper Šturm
posestnik in mizar 2362 Selcih nad  Škofjo Loko.
Gospića
ešča slovenskega in nemškega jezika, če službe v pisarni pri kakem odvet. kn ali notarju, ali sploh v komptoarju.
Dopise se prosi na upravništvo ali a pod naslovom „M. M.11 poste re ante, Novo mesto. 2381—1
Filial
co
špecerijskim blagom, Železaino itd., večjim okoliščem na glavni cesti, se akoj ali 1. septembra odda, in sicer rsled obilega posla in male lastne družine.
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
epo posestvo 1
Jesenicah na Dolenjskem,
ibstojece iz hiše, prostornimi, tudi za ldustrialne namene porabljivimi gospodarskimi poslopji s pristavo, vrtom, rozdi, njivami, travniki ter s krasno ležečim, z najžlahtnejšimi trtami lasajenim vinogradom, ki donaša >—GOO vedrov vina na leto, se iz proste )ke proda. Več se izve pri posestnici Vančiški Namorš, Jesenice na Dol.
Odgojiteljica
energična, strog red ljubeča oseba z lepimi občevalnlmi oblikami, slovenščine in nemščine popolnoma zmožna se išče k nemško ljudsko šolo obiskujo-
čemu dečku. Obširne ponudbe le s prepisi izpričeval, ki se ne vrnejo, pod
.ODGOJITELJICA"   na upravn.
.Slovenskega Naroda".    2291 3
mr* Pijte
Klauerjev
CM
00
u
Triglav
jajzdravejši vseh likerjev.
Modistinja
samostojna in izvežbana v svoji stroki, nemščine in italijanščine zmožna, želi vstopiti. — Ponudbe pod „modistka"
na uprav. „Slov. Naroda". 2352—1
s sadnim in zelenjadnim vrtom na Gorenjskem, blizu Tržiča, se proda.
Natančneje se izve v upravništvu -Slov. Naroda". 2340—1
z majhnim vrtom, na Miklošičevi cesti št. 36, se oddajo 8 1. februarjem 1905 v najem. 2341-1 Pojasnila daje Avg. Jenko, pek. mojster, Marije Terezije cesta št. 7.
Spretna
kontoaristinja
obenem blagajničsrka, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožna, se išče. 2344 Ponudbe s prepisi izpričeval je doposlati najdalje do 25. t. m. pod ,,0. B.11 upravništvu „Slov. Naroda".
cčsr Album -s£q
krasnih in  priljubi jen'h pesmi za citre, S pridejanim tekstom:
a) 85 slovanskih.......K 4'—
b) 100 nemških........„3 40
c. najboljša citrarska šola za samouke, popolna, samo    .   .   .   „ 5"—
S poŠto 50 vin. več*. — Preglede doposlje:
•J?ff" Sos*ff«i   DutinJ, lil.,
Hauiil!4<raM§e 144.' 2357
Lepo posestvo
trgovina mešanega lilaga
v lepem kraju, brez konkurence, se pod ugodnimi pogoji proda.
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro: l(30 let obstoječa trgovina" na uprav. „SIov. Naroda". 2 60
Gratis in franko
dobi vsakdo moj novi, veliki cenovnik z 900 slikami o vseh vrstah ur, zlatnine in srebrnine po izvirnih tvorni&kih cenah.
Tvorniška zaloga ur
Max Bohnel
urar 1960—2 Dunaa IV., Margarethenstrasse 38, P. Dobavitelj c. kr. drž. železnic. Obrt je ustanovljena 1810. — Odlikovan z Grand prix in zlato svetinjo, Pariz 1904.
la Da
Zaradi odpotovanja v Ameriko se proda na Javorniku hiša, ki »toji tik državne in občinske ceste in tik tovarne. Ima 7 oral gozda in sreujake pravice. Iliža je pripravna za vsako obrt in še posebno za pekarja ali za urarja in je naprodaj za 3200 gld. 2323 2
Več pove lastnik Anton Jalen na Javorniku št. 8 na Gorenjskem.
Podružnica Sinkov Turn
oddaljena euo uro od Mengiša in Vodic
duhovnika
(penzljonista).
Dohodki: 1000 kron in posebej dobi tudi drva in biro. 2307—3
Tiskarna FR. IGLIC v Ljubljani
sprejme dobro izurjenega
stavca
(Schvveizerdegen). 2337-1
Prednost imajo starejši. Plača po dogovoru. — Ponudbe naj se pošljejo pismeno na zgoraj omenjeni naslov.
Brezskrbno
rodo vinsko srečo jamcT ^ rprevažna   knjiga o pre-W^ obilem blagoslovu z otroki.^ . Z več kot tisoč zahvalnimi cami poBilja diskretno za§ t90 h V aVBtr. znamkah ^ gospa A. Kaupa,
Berlin, SW. 230, Ltiudauatr. 50.
io.CCO parov še vi je v!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, crnih ali rjavili na trakove z močne zbitiini podplati, najnovejše oblike, dalje par raožkih in par ženskih modnih čevljev, elegantn h in lahkih.
Vsi -* pari Mamo 5 14.
Za naročitev zadostuje dolgost.
2272—2 LUzposiljanje po povzetju.
izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Pariška svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972-40
2-94
r-
Jtaton £škerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiSke snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona »Zelenega lovca-. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog".
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po po&ti 1 K 70 h.
z dobrimi izpričevali in učenec, oba zmožna obeh deželnih jezikov, se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki 2346-1
Th. Bothe, Račje (Kranichsfeld).
(Handkamera Mars), ki je stal nov 50 K, se proda sedaj za 24 K. Ako ne ugaja, se vzame tekom 8 dni nazaj. 2350—1 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
iijMJf
v Št. Petru na Krasu 1
nasproti železniške postaje se pod dobrimi pogoji odda na račun.
Skoro nov, malo rabljen
biljard
se proda po izredno nizki ceni.
En GUŠTIN 2 45 1 Jesenice. — Gorenjsko.
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluM
G. FLUX
Gosposke ulice št. 6 2356
priporoča Iu namešča le h olj i*-
službe- iskajoče vsake vrste
za lijubljano i n drugod. r»*nin»
t II kil j. — ]VfitBiirn«*|e a pUurnl. — VeMiin  In  laolllaoi*  možno lil trta poHtrexba zojroto%Jrna.
V novosezidani hiši v Sodnijskih ulicah ftt. II je oddati za letošnji novembrov termin
več stanovanj
različnega obsega, z vsemi udobnostmi in posebnimi kletnimi shrambami. Za hišo je vrt. — Istotam se tudi odda pritlična 23io— 3
pisarna
primerna za odvetnika, notarja itd.
Podrobnejše se izve na Sv. Petra Cesti Št. 62, I. nadstropje.
fp«*~ Od lercsa, 1869. so "g*!
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki pa priporočajo odlični zdravniki, akoro T vseh evropskih državah s odličnim uspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
slasti proti kroničnim llšajem in paraz. izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na plavi in v bradi. Keryrrjrt>** kotranovo w«iA> iuii v tebi 40 Oilstotkov U-snvf/a kotrano in se razlikuje bistveno  od   vseh drugih mil,   ki se  nahajajo v trgovini.
Pri neozdravljivih poltnih  bolmUh te na mesto ko-tranovegs mila a uspehom uporablja
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blaije kotranovo milo sa odpravljanje
nesnage s polti,
proti   tpusčajem   na   polti In glavi pri otrocih, kake r tudi kot nenadkriljivo kosmetično  nt.Uo za umivanj* in kojtunje za f*akd*mJo rabo služi
Bergeujevo giicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odat. glicerina in ki je fino parfumovano
Cena komadu vsake vrste z navodilom cnporabi 70 v.
Zahtevajte po lekarush in zadevnih tr-goviuab izključno llrryr}evt* kotrauova mila in pazite na poleg stoječo varstveno
*n.-\nik.> iu na predstojeći flrniin p.vlpis (J. Htll «t Co. na vaaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na I>unsju
18S3 in a zlato svetinjo na svet. razstavi v 1'aiizu lmlj. Za osebe, ki kotranovega duha no marajo t* 1 i sa ne morejo prenašati, isdelujemo iz hrezh.irvm-c-* m" iJč«jueirs ko-tr»na .mit ,g;<>lifi tnil.i, ki iiv» prodajamo i»od oanatne-nihun lirlttira autrn :<>in<t mila i l-,la hotraum/a mila) (ilavue vrsta eo : Antrazolno inito j»> .1 in iO *xtot<-t. ««/i«:«/m» /*orv»k.s«ro milo, .1 nti-iI.n /no i-rjU. milo, ontviiz. rvt-fli ni/tule <-,u> tnilo. antftt*. (fticrr. ttm-Irtitu in Ho. Autraznlu* mila so »a vsled zdravniške preizkušnja posebno obnesla proti i/.pušcajetn in nečistosti polti. Vsak kos stane U0 vin.
Naprodaj v lekarnah in za.levnih trgovinah.
Glavna razpošiijalnlca :
G. Hell A Comp., Dunaj, I., Starngasse 8.
\   IJuliJiinl   se   dobiva v lekarnah: Vllluii Izrustrk, HI. JHttrd>tsjelil*U »-•»r,   J. lflayr,   O. IMeeolI, U. Trnkoti; in v vseh drugib lekarnah na Kranjskem. 630—23
Mehanik
Ivan Škerl
■tann|e samo
Opekarska cesta št. 38.
Bivalni  h t roji po najnižji mmmM*
Ulrlkl« in v to stroko spadajoCa   popra vila i/vr: .tu.- prar dobro In ceno.
atlk fyt«t. 4-5»,
A. KUNST
Ljubljana
Velika zaloga obuval E
lastnega Izdelka za dame, gospoda In otroke je vedno na Izbero.
VsakcrSna naročila i^vT^njejo se to-Cno in po nizki ceni. Vbe mero so shranjnjejo in saznamonnjejo. — Pri srananjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposiati.
KTf f f ?f f ¥?¥f ??f f?T?f ?f f Tf TVT*
ign. FasDiiifio-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 3 (Re^h.va hiša)
priporoča svojo begato B&Iogo
* a^tadiluili ognjico
J  najprSproatejalh kakor tadinajflnejilh,
x z žolto medjo ali mcRingom m01,\\rast nihza obklade a pcCnicami ali ka.hlami. J Popravljanja fc\tro ia po ceni. Vnanja n naročila sc hitre izvr3^.
n m n n n a % n % * a n n a a a a a
s
a a
**awaaa**a**aa««fa*i««i«.*aa*a«*
AMCZMER&
LjUuljana Sv. Petra cesia 6.
priporoča liujiolno xalotfO
# kratkih <L» kiavi'jev, m'fiiicnaf in
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigran! klavirji, solidno m stanovitno  prenarejeni  so vedno v ~~— -—-nalogi.
Edmo zastopstvo za Kranjsko iirm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stlngl, c. kr.
dvorna zaia^a-
telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokevnjaško in pre-skrbno in zar najcenejše.
n i i lan
za polovico cene
Mfififll 1
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 35 I  Špitalske ulice štev. 5.
i
n
17
4748
kot namestnik mojstra sc takoj sprejme.
Vpraša naj se na Vodovodni cesti št. 28 v Ljubljani. 2318-3
Samo za 60 kr.
\ kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo z roko skubljeno, gotovo za porabo, l/t kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskušnjo s petimi kilogr. se razpošiljajo po poštnem povzetju. «j9T. 3KIm»ai»a^ trgovina s posteljnim perjem, KiiiecSiov pri Prn^i (HlO).
Zamena dovoljena. 2339
predorepcpclno epreua
za trgovino z moko
obstoječa iz 15 predalkov vsak za 150 kg moke, iz treh delov, za vsak prostor pripravnih, tehtnice (balance) in sklede za 25 kg moke in decimalke za 200 kg.
Vsa oprava je v popolno dobrem stanju in je bila 3 leta v porabi.
VeČ pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2279-3
8 dni na poizkušajo
pošljem vsakomur svojo pristno
nikijasto
Roskopf remontoarko
—— na sidro. ——
Te ure imajo močno Roskopf-kolesje na sidro in močno nikijasto okrovje. Cena z verižico in tokom vred jsltl. £.S#, 2 kom staneta le srltl. 4.511. Triletni pismeni jamstveni list priložim vsaki uri.  2 2220 — 2
Razpošilja le proti povzetju
Josip SpieHng
IlumiJ: I., Postjsragfie št. 9.-4»?.
NaslanovanjBmlirano
se sprejmeta dve deklici.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
Stanovanje
s Štirimi sobami se odda s 1. novembrom v Cigaletovih ulicah štev. 3, zraven justičnega poslopja.
Več se izve istotam. 2324—3
Sprejmeta se dva
učenca
ki sta dovršila eden ali dva razreda gimnazije ali realke, v železninski in špecerijski trgovini 2331—2
Fr. Stupica v Ljubljani.
Istotam sc prodaste tudi
dve pisalni mizi.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—31
VOZOV
»iS
I "diča zvezda #
Hitra in varna vožnja z moderno opravlje-
'_ mminovimi
i _ _        «■     .S brzoparniki oružbe pn   %feill SJCrK   te solidne pošteni in   / %| snežni po- ■- - - -
veljavne listke po ————^——
I za železnice • •   in berite
delite v 978—14
kolodvorskih ulicah št. 41
asa od južnega kolodvora na. desno. I
Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE-
Ivan Nep. Rtsman.
Po Visoki   kralj. deže*iu vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo eista alkal^ko-muriatiška
BSS9
kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša
»a. i k ». a. pije-oa
ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
zdravilna voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehuurja kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 487-54
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah.
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v EJubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalu a:
Resljeva cesta stev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo raz* ličnega papirja, trgom« Mitih in pociloviilh knjig, čolMktlt ztezkot) blljez-nlr, ernSIa Itd.
1Mni■■ lit, AvMitrlJalca zgodovina za IJudskev aolr.
jlaiteiivk« table za Črn Iv-ee%o raeunleo.
N«»I«U»- UnJIge za ljud«ke dole.
Iflolttvenll&e v raznih vezeh. 'JMišIio* Ine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Kipe t§lo%enigl4lhllteratov. Mazno galanter. blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
JOSIP STOPICA
Jernienar ln sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
♦ • Cene nizke. ■ m
i.
C
3
i mm ml
9
n e
L (8 M Q
»
O
o
o
N L
m
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A A
A
ida
miio po 60 h cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
ida
ustna voda zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
lila lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Aula", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardatschlager, kemik v lij ubijani. .
Nadomestke za „Aido'1 zavračajte. M
3v. fleunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo M
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|niž|ilt cenah: I U g. M»  h, ver a 90 H, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
iz dobre in poštene hiše sprejme trgu vina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki.  Pogoje stavi trgovec. Ponudbe pod „Trgovina" na uprav.
„Slov. Naroda". 2309—3
Ljudevit Borovnik
puikar   v   Borovljah (Ferlaeh) na koro«kem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in Btrelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare Bamokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro jzvisuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene presku&ene. — llustro-B2 veni ceniki zastonj. U3
Dr. Friderika Iienglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamti vek a znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane v&led tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno radečico, zajedce in druge ne-8nažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 895—10
Dr. rriderika Lengiel-a
Najmilejse in najdobrodejnejse milo, za kože HsJslSČ pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
MM trpsti pomoči
Želi s 5. septembrom vstopiti v trgovino z Železnino in mešanim blagom.
Naslov  pove  upravništvo „Slov, Naroda". 2334
Sprejme se dobro izurjen
krojač
ki je popolnoma veSč svoje stroke.
Plača od kosa. 2327 Kje, pove uprav. nSlov. Naroda".
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI 9
Pred škofijo št- 20,
Zunanja naročila se točno izvrsujeju.
8 kožo 1 gld , brez kože 95 kr., brez 8 kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kusi 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr preSičevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr glavina brez kosti 45 kr   Dunajske salam« 80 kr., prave boljSe 1 gld., iz Sunke 1 gld 20 kr.  Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr lame a la ogrske trde 1 gld. 60 kr. kila Velike klobase po 20 kr   —  Pošiljam le dobro blago od 6 kil naprej proti po v
Janko Ev. Sire v Kranju
___3381^18
V Radovljici na Gorenjskem
poleg farne cerkve na Glavnem ti se s I. oktobrom odda že i 30 let obstoječa dobro obiskana
prodajalnica
z magactnom ^
pripravna za prodajo manufakturnu in špecerijskega blaga. 2257
Natančneje poizvedbe in pogoje * i izve pri lastniku
Franc Muleju
ađovl|lcl &£•
„3(£the"-voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v dosego prekrasuib prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. ,,KatheCi-voda za. prsi se rabi le na zunaj, je torej primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegeta-bilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica Stane 4 gld. z navodilom o uporabi vred. Razpošilja^ di-skretno in pod povzetjem        "217^ 4
ni d m. Kathe Menze!
Dunaj, 18. okr., Schulgasse 3, I. nadstr., vr. 50.
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem prcv/.el
dobroznano staro
gostilno g. Alojzija Zajca
na Rimski cesti št. 4.
Točila se bodo izključno pristna vina, izborni „Dolenjec" i/, vinogradov gospe Josipine Hočevar iz Krškega in najboljši „Rizling* po najnižjih cenab, ter postreglo z okusnimi gorkiml  in mrzlimi jedili po nizkib cenah.
Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsoliduejšo in najtočnejšn postrežbo, se priporočam k obilnemu obisku ter bilježim
2236 -3
z odličnim spoštovanjem
ANTON NOVAK
gostilničar
bivši gostilničar staroznane gostilne ,,pri Šikcu".
g^p- Ravuotam se takoj ali z novembrom odda v
L nadstropju — prostorno stanovanje — s
5 sobami in potrebnimi pritiklinami.
i
A
Szvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
ONTE CHRISTO
Pazite
na oblastveno zavarovani vtisk „MOSTE CHRISTO
Naprodaj v vsaki konsumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu. m*
TVORNICA AP0L0N0V1H SVE€ in MILA m DUNAJU, Vil. ^
07
01854748
ogaška Slatina
Štajersko
Železnica, pošta in telegraf.
Prospekti zastonj.
Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Moderni komfort, živahno družabno življenje.
— Novo hydro-elektro mehano-tarapevtsko zdravilišče v velikem In modernem slogu. — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, Inhaiatorlj, pneumatska In parova celice, celice za segret zrak, masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevlh, na jetrih In ledvicah, za telesno zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku In jabelku.
— — — Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh. — — —
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine prodal po nizki ceni 2260-4
Psraa Gascio
V«e»«v^ ulice lO.
£ingetr. I&cfautzmarkt
i:
G5 črkami fl. —*70 90 „ —85
127     „       „ l'20
140   „     „ ieo
211     ,. 2-—
253 354 468 640 809
črk fl
2- 40
3- — 3-60
5- —
6- —
Odvisni nl«t#3 več
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, aviee, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
J. LEWINSON, tovarna stamptlj in gumijevih tip, graverska dela. ^^a^a^ST 7
Zastopniki se tarejo. Neiijriijoee se vzame nazaj.
»wa»ffta
cenovnik o vsakovrstnih Btampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, kleSče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z  vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
O OEM A na Ruskem, Puškinskaja 16. Cenovnik I zastonj. 76-33
in
Konsumna mesarija, popolnoma opremljena i vsem orodjem in pripravo išče stroke vajenega, spretnega
mesarja
kot zakupnika; znati mora slovenski in nemški jezik, biti vajen nakupovanja živine in sušenja mesa.
Dopisi in ponudbe do 15. septembra t. I. pod .Mesar" upravništvu „Slov. Naroda". 2329-2
tat:.**
Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani
Mi
Cementna zarezna
strešna opeica
iz porttand cementa in peska. Streha prihodfljosti.
Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.     *2076—5
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
izdelovatelj cementnin
Giince pri Ljubljani, si
Podružnic« v
kupuje In
vse vrste rent, zastavnih mnnainih obligacij, srečk,
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
CELOVCU.
firotlaja
pisen?, prijoritet, ko-delnic, valut,
novcev
Akcijski kapital K l,«0«.«MIO-
Zamenjava li aksfcemptu)s Daje predujme oa vrednostne papirja.
izžrebane  vrednostno papirje in     SSa-Tr-ar-oJe srečka proti vnovčoje zapale kupone. 2erv3.rzi^i lssgnxioi.
Vmkuluje in  devinkuiuje   vojaška  ženitninske kavcije.
Podružnica * SPLJETU.
GSB* Dfnarn« vlo**- »<preJ«*«i»
v tekočora računu ab na viozne knjižic« proti igodnim obreatiin.  Vložeoi denar obrestuje od dno vloge do   ;is vzdiga.        3W—95
Promet s Ček? In nakaznicami.
Dobra kuharica
Obsega na 576 straneh več nego 130U receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Tovarna pečij
ustanovljena 1888.
Založnik avstrijskih zveze "^S^U
c. kr.
državnih uradnikov
je izšla
Illinka "m ail^eva
je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti o K 55 h.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaftkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, ?ahk<> umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri alovenakih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konefno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ui nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 282—SS
Alojzij Večaj
Ljubljana,
■ £
Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon s.
^^^p priporoča vsem stavb-$   rim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo naj trpežne i §i h in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpripro-! stejsih
prstenih peči)
I različnih vzorcev kakor: I renaissance, barok, got-I ske'secesion itd., kakor i tudi štedilnike in krušne I peči lastnega in domačega izdelka po najniž-h cenah ter je v svoji stroki4popolnoma izvež-I ban. 909-21
4 jii
j st
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. g
iiiiiaiiiiiia«ig*^j^^^
Patent HATSCHEK
iti
nit
ElBrnit tovarne LUDWIG HATSCHEK
_      _ 1    "(zakonito zajamčenojoznamenilo za ASBESTNI ^CEMENTNI ŠKRILJ.)
Najboljša streha sedanjosti.)
Varna pred ognjem in vih rji, klu-
buje vsem vremenskim vplivom, ne 1   Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu
potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. :    Avstrijsko.   ix. i., Berggasse u. Andrassystr. 33.     ogrsko    — Zahievajte vzorce in prospekte. =
Glavno zastopstvo za južne po krajine: Delniška dražba portlant cementa Dovje, v Trstu, via Geppa 2.
Najdal kosežneje poroštvo.
Spričevala prve vrste.
i
Optični zavod
•^8, iTlrftV i
Ljubljana
Jurčičev trg št, 3.
Takoj   se   proda  iz proste roke in pod ugodnimi plačilnimi
pogoji < večje"
kmetiško posestvo
v neposredni bližini postaje Zatičina ob d&lenjski železnici, obstoječe iz obširne lepe hiše, velikega gospodarskega poslopja, okoli 14 oral travnikov in 40 oral njiv vse prve vrste svet, ledo arondiran in v prekrasni legi, posebno pripraven za kmetijstvo pa tndi za kako obrtno podjetje. Od domenjene kupnine bi bilo treba plačati takoj le tretjino, ostanek pa bi se proti 4l/.//o obrestovanju pustil na posestvu.
Vprašanja pod l(A. F." poste re-stante, Zatičina, Dolenjsko.    2R62—2
I
Zahtevajte pri nakupu
icht-ovo štedilno
milo
Varstvena znamka, i—
		
	1	IIKiaaaH
z znamko „jelen".
uno je lU^T zajamčeno čisto m t,,vz vsake škodljive primesi — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
,5CHICHT" in varstveno znamko |yJELEN". 1082-24
ir
Ustje (
Juri Sehicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje
Potrebščine zo p\e$Vjar]e9 slikarje, lalOrorjc
in pczlatarje
AAA  t»>*i|»ii»i*oou  AAA 5 1353-3
Henrik   VVibbe,     izdelovalec barv In lakov v Ljubljani, &\r* Petra cesta &t. 2.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten  K^oiftlaufl« cement  v vedno
iednakomeroi, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiee gledš tlakovno in odporne trdote diaie© nn«ii4riijujori dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno ami»m*«».
Priporočila in spričevala
raznih nradov in najaiovitejfiih tvrdk bo na razpolago.
Centralni urad: nae-is Dunaja I«, M^simf- iaxastj*r shč* 9,
D. SERAVALLI
Cjubtjana x Slomškove ulice štev. 19 x Ejubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—31
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopuice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita  za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela
)K Delo okusno in solidno z garancijo. *
Cene po dogovoru nizke.   Postrežba točna.
Novo!
Novo!
Jlmeril^anjl^c avtomatične .. jamobajalnc pajl^e na $ibre
= Istotako imam veliko zalogo =====
pušk in revolverjev
najnovejših sistemov po najnižjih ceuah.
w mm
Se vljudno priporoča FRl^^f^ ^)E^^^l#IKk
Ceniki na zahtevanje za- j^. _
stonj in poštnine prosto.       pilŠkar,   ZlCJOVSke   Ull06 7
		Na1« N
		
Čujte in strmite Amerikanci!
gl. 64.
Cena iz Buksa čez Francosko ¥ New-York samo
Cena LJubljana — Bufcs samo 5 gl. 3 kr.
„AU' right Patncr!" Ako hitiš na Ihiks, tam se boš vozil
1165-21
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUI8
KAIZERJA (za vso Švico)
IVAN BIHELJ /sg?
(Švica),
AVGUST REPIC
sodar 36 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(v Tmovena)
izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
sode
po naj aml a\| lam eenah.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
Klobuko
v
najnovejše fapor.e.
IVlzke eeaae.
Prodaja na drobno in debelo.
Ceniki  brex]klHČuo. <-^T
Odlikovan
A z zlato medaljo >Lr
na razstavi v Parizu \£
"T* M. a£»0-£ž- TIT
Drago t in Puc
tapetnik in preprogar Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetniška tlela ter ima v zalogi vse v to mtroko npadajoee predmete lastneara Izdelka.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
S m
i
ii
sta
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
JiUjalke:
Glavni trg 6
Sv. Petra cesta 26
Bi
I* g
»
Ml
M
n
na S*
a m
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah«
Ces. kr. avstrijske   ^    državne železnic
C. kr. ravnateljstvo drž. železnico v Beljaka.
veijaven od dne L junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE inž kcl. PhOGA CEZ TRBI2 Ob 12. uri 2% m ponoCi osobni ?iak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen <f ate, Inomout, Monakovo, Ljubno, cea Solztbal * AoBsee, Solnograid, ćoa K"-in-Heiiiin^ v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Amstetten - Ob 6 uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in pravnikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, inomost, Cez Klein-Reifling v Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare   Pragu, Lipsko cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlafe v Trbiž, tJ >atabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 janija naprej. — Ob 3 un 66 in popoldne osobni vlaK v Trbiž, boijak Pontabelj, Celovec, Franzensfeste Monakovo, Ljubno, cez SoIzthaJ v  Solnograd, Lond-Gastein,  Zeli ob  jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genevo. Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni vc>z t. in n. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzeosteste, Inomost Monakovo iLjubljana-Monakovo direktni v^z L in II. razreda).      PROGA V NOVO MBSTC m V KOČEVJE  Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stra%o, Toplice Kočevje, ob 1 uri 5 m popoidne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBI/ \. Ob X nn 23 m zjutraj osobrij vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monako* i   jabljani di rektni voz I. in II. razr.) Inomost Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr,   ussee, Efiba
LelOVeC, Beljak. — Ob 7. Uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob u. on 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago    Praga-Linc Ljubljaaa direktni   voz I m 11. razr),   Plzen,  Budfejevice, Solnograd
Line, Steyr, Pariz, Genevo. Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ub jezeru, Lend-Gasteia, Ljubnc, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. un 50 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Poctabia, čez Selzthal z Ino mosta in Solnograda. - Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 junija d^ 18. teptembra ob nedeljah in praznikih. PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri d2 m p poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako -Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18 septembra ob ne deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Me&ani vlaki: Ol 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10. un 45 n ponoči samo ob nedeljah in praznikih. PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. iZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob & uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopuiddne, ob 6. uri u m zvč. 0. 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda ie označCL po srednieevropejskem času ki je za j min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Nestrupene barve za pleskanje.
Varstvo proti zastrupljenju s svincem.
„Litliopone"
je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih svinčenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele in zdrave delavce Pleska se ž njim lepo in stanovitno, kakor z vsako svinčeno barvo. ,.Lithopone 4 je ce-neji kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Specialiteti: aivo |Oriiekeugraa) } smleto kar K*d«6e (Jlaschlnenrot)  {   za pleskanje.
Barve za železniško industrijo.
V. znamka
Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji.
Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstveno 1576—14 znamko in pečatom firme.
Eithopotie- in kem. tov.: 3{asern pri Saleburgu.
J3 i smrtni«: T>itiifvj.       >V al lner«tra*»«e dt.
V. znamka
ii
Sedaj
gld. 60.
Zelo znižane vozne cene v
Preje
gld. 105
Ravno ista vožnja in postrežba
kakor p rej t
i
Iz Ljubljane v Novi -York samo 60 gld
v Hamburgu
s prosto dobrofhrano
v dežele: Pennsvlvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i/t , toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici i s prizn.<
boljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282
Jr. Seunig, Cjubljana, Dunajska cesta št. 31.
T*
HI
r
•S' » V v
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ f Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in Crn.
priporoča
Sočnost in dobri okus pridobivata tema izdelku priznanje vsega občinstva.
B^F~ Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauzu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin.
Naročila z dežele se najtočnejj izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladneg-a peciva,
biškotov in suhorja. n&et
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 .6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Hurjeniški transportni vo/om za kruh in pecivo.
H l
H
H
H i
...
^^%$/X
C. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo.
Oddelek 13., št. 1661 iz 1. 1904.
Razglas.
Državno (skupno) vojno ministrstvo namerava osigurati potom splošne konkurence predmete, označene v priloženem zaznamku, in zaraditega poživlja, da se vpošljejo pismene ponudbe. Ponudniki se imajo ravnati po naslednjem :
I. Oziralo se bode le na avstrijske in ogrske državljane (tvrdke), katerih verodostojnost in usposobljenost je brezdvojbna. Na tvrdke, ki so že Člani vojnih skladiščnih konzorcijev, se pri tej konkurenci ne bo oziralo.
Ponujene stvari morajo biti vsekako izdelane v tuzemstvu in iz tuzemskega materijala. Zadevne določbe obsega § 1 dobavne pogodbe.
II. Ponudniki, ki vojni upravi niso zuani že od prejšnjih dajatev, imajo z izpričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost.
V to, da napravijo taka izpričevala, so poklicani:
1. glede tvrdk, prutokoliranih v trgovskem registru:
trgovske in obrtne zbornice, v katerih okrajih so firme protokolirane.
2. glede onih ponudnikov, ki niso pri trgovskem sodišču protokolirani: politične oblasti I. instance, v katerih okolišu je bivališče ponudnikovo.
Izpričevala, ki jih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo naravnost državnemu (skupnemu) vojnemu ministrstvu.
Ponudniki morejo torej za napravo takega dokumenta provočasno vložiti proŠDJo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političuem oblastvu prve stopnje) in v prošnji točno navesti:
1. Ime in priimek ^besedilo tvrdke).
2. Obrtno stroko in bivališče.
3. Za izvršitev obravnave poklicano vojaško oblastvo (v predležečem slučaju državno [skupno]
vojno ministrstvo).
4. Termin za vložbo ponudb in
5. količino in kakovost predmetov, ki jih mislijo oddati.
Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, se mora priložiti ponudbi.
III. Ponudba sc omejuje le na predmete, navedene v poleg stoječem zaznamku in se lahko glasi na vso množino posamičnih predmetov ali le na kakršensibodi del.
IV. Vsi predmeti se morajo vlagati po naposled odobrenih zapečatenih vzorcih in popisih, ki so na ogled pri monturnih skladiščih v Brnu, Buda-Pešti, Gradcu in na Dunaju (Kaiser Ebersdorf). Kakovost dobavnih predmetov mora oni omenjenih vzorcev biti vsaj enaka. Take vrste, od katerih je normiranih več velikosti, od kojih potrebščina v priloženem zaznamku ni navedena po posameznih velikostnih vrstah, se morajo zalagati po predpisanih ali pri naroČbi določenih razmerah velikostno-vrstnega odstotka.
Podjetnikom je prosto, se obrniti na imenovana monturna skladišča, da jim proti plačilu prepuste vzorce. Podjetniki, ki imajo vzorce še od prešnjih dobav, naj se v lastnem interesu prepričajo o tem, da so ti vzorci še veljavni. Vrste, ki niso izdelane po zadnjem vzorcu, se nikakor ne bodo
sprejemale.
V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te vzorce, je obseženo poleg cen, koliko stane pravzaprav njih naprava, tudi 15% režijskih stroškov.
V. Kubalne oprave, ponvice, pokrovi za kuhalno orodje pešcev, potem jedilne skledice s pokrovi in vodne majolike se morajo vročiti do konca julija 1905 vse naenkrat, usnjate rokavice polovica koncem septembra, polovica pa koncem novembra 1905, medtem ko se ima oddaja vseh drugih predmetov izvršiti vsaj do konca septembra 1905 v Štirih enakih obrokih tako, da se odda polena četrtina naročene množine do konca marca, maja, julija, in septembra 1905.
Vojna uprava si pridržuje izrecno pravico, oddajno množino eventualno zmanjšati ali pa eventualno povišati za polovico.
Tako povišanje naročila se tudi lahko zgodi vsakčas med letom 1905 in v tem poslednjem slučaju je ponudnik zavezan — večjo potrebščino oddati vsaj v štirih mesecih po naročilu in veljajo za^tako naročbo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naročbo.
VI. Ponudjbe se imajo napraviti po formularju, ki je naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero se hoče oddajati, množino in nazvanje ponujenih predmetov, ceno, povedano v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje,
2g fe/Ko bi se vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, ki si ga je izbral ponudnik, je zavezan na lastne stroške in nevarnost preskrbeti odpošiljatev v kako drugo ali tudi v več drugih monturnih skladišč.
Vrste, ki jih je dobavljati naravnost monturnemu skladišču št. 2, je oddati v novo poslopje
v Kelenfoldu.
Zalagateljem se pa sicer lahko dovoli, da oddajo predmete v monturno skladišče, ki je najbližje njih delavnic, da se ondi pregledajo in potem na njih stroške in nevarnost, če bi bilo treba pošljejo v druge monturne  zavode.   Kožuhovine se pa morajo oddati  direktno v dotična monturna
skladišča.
Za one pošiljatve voznega blaga po železnici na monturna skladišča, ki pridejo po vizitaciji, pri kateri se ni pokazalo nič pomanjkljivega, v last vojaškega erarja, je dovoljeno zalagateljem olaj-šilo vojaškega tarifa povračilnim potom, ter se zalagateljem na dotičnih voznih listih od strani monturnih skladišč daje potrdilo, da je poŠiljatev prešla v last vojaškega erarja.
VII. Če pa več ponudnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti:
1. Da se zavezujejo solidarno jamčiti za točno izpolnitev zalagalnih pogojev.
2. Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagalni zadevi občevati z vojno upravo.
Tako skupno ponudbo imajo podpisati vsi podjetniki in povedati svoj karakter in bivališče, ime in priimek.
VIII. Za zagotovljenje ponudbe je položiti varščino v znesku petih (5) odstotkov vrednosti, ki odpade na ponujane predmete po zahtevanih cenah, pri kaki na uradnih sedežih vojaške inten-dance poslujoČih vojaških blagajnic (plačilnic)
Varščina se ima vložiti v gotovini ali vrednostnih papirjih, pripravnih za vlaganje kavcije.
IX. V ponudbi je navesti vložitev varščine in povedati, koliko da znaša in kakšna da je gotovina, vrednostni papirji).
Depozitni list, ki ga izda vojaška blagajnica (plačilnica) o vloženi varščini, je tudi hkratu z zapečačeuo ponudbo, vendar v posebnem zapečačenem kuvertu (po obrazcu, navedenem na koncu razglasa) doposlati državnemu (skupnemu) vojnemu ministrstvu.
Opomni se, da se kuvertirane ponudbe in depozitni listi ne smejo devati skupaj ven kuvert, temveč se morajo posebej, pa vendar istočasno doposlati.
Radi vložbe jamŠčine naj se obrnejo ponudniki ob pravem času, in ne šele v zadnjih dneh pred potekom roka za vložitev ponudbe, na dotično vojaško blagajnico (plačilnico i.
X. Ponudbe, ki morajo pri podjetnikih, ki niso znani državnemu vojnemu ministrstvu, biti opremljene z v točki II. omenjenimi odloki trgovinska in obrtne zbornice, oziroma politične oblasti, o prošnji za izstavljenje izpričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti in depozitni listi, o polaganju vadija, ki se morajo hkratu pa vendar posebej vposlati, morajo neposredno in vsaj do dne 15. oktobra 1904. leta ob 12. uri opoldne doiti pri vložnem zapisniku državnega (skupnega) vojnega ministrstva.
XI. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji ogledajo se lahko pri kornih intendancah, pri monturnih skladiščih, navedenih v IV. točki, pri vseh trgovinskih in obrtnih zbornicah avstro-ogrske države, pri zvezi avstrijskih industrijalcev na Dunaju, pri trgovskem muzeju, pri ogrskem deželnem industrialnem društvu in pri zvezi ogrskih tvorniških industrialcev v Buda-Pešti.
XII. Podjetniki morajo izjaviti v ponudbah:
1. Da so zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli, in da se jim popolnoma
podvržejo;
2. Da so vzorce razpisanih predmetov natanko ogledali in se tudi natanko poučili glede materijala iz kojega so narejeni in o načinu, kako so narejeni.
XIII. Ako ima ponudba v številkah in pismenkah navedene različne cene, veljajo v pismenkah navedene cene.
Ponudba veže pravno podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, vojaško upravo pa šele °d" onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo državno (skupno) vojno ministrstvo, da je njegovo ponudbo sprejelo.
Ponudnik se odreka pravici,   odstopiti od ponudbe, in v § 862. obe. drž. zak. in v Členih in 319 avstrijskega in v g§ 314 in 315 ogrskega trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za sprejetje svoje obljube.
XIV. Vojna uprava si pridržuje neomejeno izbiro med posameznimi ponudnik/.
Pri sicer enakih pogojih se ponudnikom, ki izdelujejo ponujane predmete sami (producenti), daje prednost pred prekupci. Pri ponudbah je naznaniti izdelovalni kraj, oziroma odkod se dobivajo oni predmeti, ki se ponujajo (glej formular za ponudbo).
Če bi se kaka ponudba ne sprejela v vsem obsegu, temveč z zmanjšanjem ponujene množine in cene, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem (skupnem) vojnem ministrstvu vložiti pismeno izjavo, če sprejme spremembo svoje ponudbe ali ne.
Če se ponudnik v petih dneh ali nič ali pa le nedoločno izjavi, se bode smatralo, da sprejme modifikdvano odobrenje ponudbe.
Če bi se pa od ponudkov v kaki ponudbi skupno obseženih sprejel le eden ali drugi, to ponudnika takoj veže.
XV. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbe povsem ali deloma sprejele ali tudi z njih potrjenjem spremenile, položeno varščino dopolniti do zneska desetodstotne kavcije od določene dajalne vrednosti in skleniti pismeno pogodbo, katere en izvod se ima na ponudnikove stroške kolkovati s kolkom po lestvici.
Ko bi se kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil podpisati pogodbe — ali pa ne prišel k podpisu te pogodbe, če tudi se je pozval, tedaj nadomestuje pogodbo popolnoma ali deloma sprejeta ali z njegovim pritrjenjem spremenjena ponudba v zvezi z načrtom pogojev, spadajočim k temu razglasu.
Na pred8tojeČim pogojem na kak način ne ustrezajoče ali prepozno ali brzojavno stavljene ponudbe, se ne bo oziralo.
Na D u n a j u, dne 1. avgusta 1904.
1 krona kolek
Jaz N.
Formular za ponudbo.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo
Ponudba.
N., stanujoč v..................izjavljam a tem, da hočem oddajati
nižje navedene predmete c. in kr. monturnemu skladišču v..........., v spodaj navedenih
množinah po pridejanih cenah in obrokih.
Množina
Nazvanje
ponujanih predmetov
Cena
komadov
garnitur
itd.
en
komad
eno garnituro
itd.
itd.
v številkah
K
v pismenkah
Oddajni obrok
1 1		marca
1/	sS a ► o	maja
1 1		julija
1/ . 4 '		■ septembra .
Jaz potrjujem :
t, da sem ogledal zalagalne in pogodbene pogoje, ki jih je izdalo državno (skupno) vojno ministrstvo pod oddelkom 13, št. 1661 iz leta 1904, in jih tudi razumel ter se jim popolnoma podvrženi; nadalje
2. da sem vzorce razpisanih predmetov natančno ogledal in se nalančno poučil, iz katerega materiala in kako so narejeni.
Za natančno izpolnitev svoje obljube jamčim z varščino.......K, (to jo 5°/0 dajalne vrednosti
PO   .    .    .    .K) obstoječe iz.....(gotovine, vrednostnih papirjev, listin) kafera se je, kakor potrjuje v
posebnem kuvertu hkrati doposlani depozitni list, vplačala pri vojaški blagajnici (vplačevalnici) v........
_ .   m moji tovarni (delavnici)
Ponujeni predmeti se bodo naredili v —-:—---. ,       _-        v \ < ulica hišna
tovarni, delavnici N. N.-a ^uutJ' ni8na s ;
Priložen je uradni odlok o prošnji za pridobitev spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti. H.....,   dne.......1904.
(Lastnoročni podpis [ime in priimek] ponudnika, _ oziroma trg. sodno protokoliran vpis firme.)
*) Za kuhinjsko posodo, ponvice, pokrovne čašice, za kuhinjsko posodo pešcev, potem za jedilne skledice s pokrovi in za vodne majolike je v zmislu točke V. razglasa določen dajalni termin do konca julija, za usnjate rokovice pa do konca septembra in konca novembra 1905.
Formular za kuvert ponudbe.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo
Ponudba N. N.-a za zalaganje oblačilnih in opravilnih potrebščin  vsled razglasa oddelek 13, Štev. 1661 iz
leta 1904.
Dunaju.
Formular za kuvert za varščino.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo
na
Depozitni list o     ...   K   ... h (gotovine, vrednostnih papirjev, listin) k ponudbi N. N.-a glede dobavitve oblačilnih in opravilnih potrebščin po razglasu oddelek 13, štev. 1001 iz leta 1904.
Dunaju,
Glede določene vpošiljatve ponudbe in depozitnega lista se izrecno opozarja na točko IX. razglasa. t
Zaznamek predmetov, ki se imajo zagotoviti.
Množina
Ozn a m e n I I o
Cene so ponuditi za	Množina	
	28 000	
1 garnituro	2500	
	1600	
	1200	
1 par	44.500	komadov
1 garnituro	10.400	
	4400	
	2300	
	71.000	
	03.000	metrov
	67.500	garnitur
	5200	
	2600	
	380	komadov
	f>40	
	2600	parov
1 komad	200	
	1900	
	50	
	5900	
	110	
	90	
	600	
	;uoo	komadov
	1250	
	60	
	350	
1 par	8600	
	20.000	
1 komad	6500	
	2000 |	
	34.000 i	metrov
1 par	36.000	
	6200	
	7500	
	8000	
	58.000	
	160.000 400	komadov
	1000	
1 komad	100	
	3200	
	2500	
	4800	parov
	8150	
	21.000	komadov
	4700	kilogramo\
	39,000.000	komadov
	54.000	parov
1 par	2300	
	2100	
1 komad	2200	
	1400	
	1500	
1 gro s	1400	
	3900	
1 komad	1800	
	4400	
10 kom.	1700	
	43.000	
	43.000	
	9000	
	3000	komadov
■	8000	
	150	
	6000	
100 kom.	12< »o	
	700	
	2700	
	750	
	300	
	3900	
	1950	
	3350	
	3350	
	2300	
1 komad	300	parov
	6000	komadov
	5550	garnitur
1 par	200	
	4500	
	5000	
	528	
	600	
1 meter	450	komadov
	96.000	
	15	
1 komad	26.000 500	
	-1450	
1 garnituro	550	
	30.000	metrov
	70	
1 meter	120	
1   lr Atn n 11	50	komadov
1 IvOmaU	150	
1 meter	400	
1 komad	100 1-	parov
Oznamenllo
Cene so ponuditi za
400
250
650 2200
1900
1000
19.000
70.000
6500
150
4300
100
2000
6600
5500
380
350
350"
350
400
230_ 180
100
70
60
495
69
1600
2800
1800
1000
1400
1100
420
50
100
1200
27.000
3400
1000
2080
27.200
2700
20.000
8900 4900
1350
1800
52.000
2130
1800
70
1400
1200""
2780
35.000 35.000
8000
12.000
50' »0
900.000
230.000
1,270.000
300.000
880.000
335.000 ~60.QQ0 6000
70.000
5000
26.000
30.000
120.000
245.000
165.000
210.000
90.000
100
_100
mooo
82.000
6000
8000
1200
12.500
14.500
27.000
13.000
1750
3400
6400
1900
250
136.000
7700 3370 9100"
garnitur
parov
garnitur
komadov
6800
parov
komadov
parov
komadov
parov
komadov
grosov
komadov
parov
metrov
kožušnih podklad za
kož. ovratnikov za
rokavnih obšivov (uove vrste)
kožuhe
kož. nlanke
zimske atile
kožuhe ali kožušue ulanke
kož. okrajnikov za zimske atile
listnice za podčastnike
pritrdilnih trakov k čakam (izvz. za huzarje) in h klobukn
Čopov iz konjske žime z rožo k Čaki za poljsko in trdnjavsko artiljerijo
črnih
rdečih
čopkov iz konj. Žime
. * za huzarske Čake rdečih
črnih
z rožo k čapkam
peresnih čopov h klobuku
fesov s čopi
huzarskih čak z navadno
broščevordečo
belo
temnomodro
svetlomodro
pepeluato
prevleko, s pritrdilnim trakom, brez orla, brez rože, brez okrasnih vrvic brez čopka iz konjske žime
carskorumeno
o !.
j.
§■ j svctlomodro
temnozeleno
broščevordečo belo
prevleko s pritrdilnim trakom brez orla, brez zim natega čopa z
rumenimi
belimi
Črešujevo
rumenimi
verižicami k
žimnastira Čopkom
adjustiranih luskinsih trakov
ŠČitnih obrobkov
grebenovih pokrovcev
greben o vi h sin
orlov
stranskih rogljev
k čeladi
adjustiranih luskinsih trakov		
Ščitnih obrobkov		za čapke
verižic za Čopke iz konjske žime, belih		
orlov brez številke za čapke		
	izvz. za huzarje, poljsko	iu tidnj. artiljerijo
orlov za Čake	brez številke za poljsko in	trdnjavsko artiljerijo
	za trenske Čete	
orlov s Številko	za huzarske čake	
rož za Čake (izvzemši za huzarje)		
rož za huzarske Čake		
kovinskih rož h	kapi	
pakfonskih Številk za Čake in za orle k Čapkam		
oklepnih verižic	z levovimi glavami	
emblemov za	lovce s Številko	za klobuke
	tirolske cesarske lovce	
držalcev za patrone		
krilatih koles		
konjiških strelskih znakov		
znakov za telegrafiste		
topniških mernih odličil
delavskih odličil za pijonirje
zvezd za šarže iz celuloida
zaponk za pasove i. s.
grbov za zaponke k pasu
kljuk za infanterijski pas
medenih kapselnov za legitimacijski list
malih ušesc
komadov
garnitur
metrov
komadov
metrov
komadov
velikih ušese z zagozdo
za šotorne stene prenosnih šotornih oprav
rumenih
velikih
gladkih
belih
majhnih
velikih
majhnih
umiformskih gumb razen kompaslov in oliv
I velikih
numeriranih -r\—rr—   uniformskih gumb
majhnih |
rumenih
velikih
belih
majhnih velikih
majhnih
ulanskih gumb (kompaslov)
rumenih
belih
huzarskih gumb (oliv)
črnih
belih
cinkastih gumbov
telovnikov
spodnjih hlač
iz pletene bombaževine
črnih
svetlosivih
navadnih ovratnic brez sukn. krpic
rumenih
usnjatih
ovčjevolnenih1)
rokavic
port za čake, čapke ali Čepico za
narednike itd.
desetnike
distink. portic za narednike in enake
brez
napusca
pozlačenih narokavnikov
širokih
ozkih
narokavnikov za častniške sluge in konjske strežnike
železn. naramnih obveznic za moštvo
svetlomodrih
črnorumenih       obešalnih vrvic
h kožuhom ali kožuŠni ulanki
rjavih
k zimski atili
vrvic k atilom (tudi k hlačam za huzarje in naramnih petelj)
volucuih vrvičuih okraskov za huzarske čake
volnenih vrvic h klobukom
vrvic h čaki, Čapki ali čepici
naramnih petelj h kožuhu ali koŽušni ulanki
škrlatnordečih strelskih znakov
travnatozelenih znakov za strelce
vrvic za topničarske poddesetnike
krma rs k i h znaUr za pijcnirske (fif ali delavskih vdhćii za železniški in brzojavni polk
infanterijskih
0 Za platneni obšiv potrebno podsivno platno se dobi od vojnega erarja po 44 vin. meter.
-) Predno se pokositrijo in ko so bili pokositrani se pregledajo v delavnici izdelovalca od organov dotičnih monturnih skladišč.
konjeniških
portepejev
vrvic za obešanje signalnih rogov
ulankiuih pramov
rožic za atile
črnorumenih vrvic za ogrske hlače
modrosivih
rjavih
pentelj za plašče
vrvic za obetal e revolverjev brez vzmetne kljuke
bobnov brez kijcev
bobeuskih
tulov za kijce kijcev
sigualnih rogov z ustnikom v
A F
skrinjic
kož
bobeuskih
obročov	gorniib
	spodnjih
obročov za ovitek	
strun	
natezalnic	z vijaki za aluminjaste bobne
nosilnih kljuk	
ustnikov za signalni rog
česal
krtač
brez ročnih jermenov
ročuib okni
nosiluih pasov h kuharskemu orodju za 5 mož
motvoznih pasov za tornistre i naboji
vrvic za šotoruo steno prenosne šotorne oprave
krmskih vrvij
hiucljcv za konje
veder za napajanje
šotornih količev za prenosno šotorno opravo
oliv za šotorne stene prenosne šotorne oprave
ročnikov za taborske sekire
ročniko v
za lopate
za krampe
konjskih količev
ostrog za pripenjanje
dra^onskih huzarskih
1 komad
100 kom. 1 meter
1 garnituro
1 komad
1 par
1 komad
1 meter
1 komad
100 kom.
1 komad
ostrog z vijaki
igel k telečaku ali orodnemu tornistru
lesenih podplatnih žebljev i evekov  za usnjate čevlje
žbic i žebljev ža čevlje, železnih
podkvic z 10 žeblji
.     brez trma vrtilnih zaponk
s trnjem, večjih
ovaluih spon
oklepov
crno lakiranih
za tornister I nosilo |
dvojnih gumb
dvojnih gumb za zanetati
peresnih kljuk nosilnih kljuk
za tornistersko nosilo
natezalnih škripcev brez motvoznega pasa nadomestnih peresnih kljuk
uatezalnih vijakov
plosnatih ušes z vij. maticami natezalnik škrpcev
za tornister za patrone
za inianterijske nahojnače
zaponk brez trnja    za obežalna jermenThlevnTiTuzd
velikih zaponk za kavalerijske pasove _
pripen jalnih kaveljnov h kavalerijski sablji M. 1871
zaponk za puškina jermena
kljuk za jermena repetir-karabinerjev
peresnih kljuk k vrvici za pripenjanje revolverjev (nov vzorec
taborskih sekir s toporišči
lopat
klinastih uzd
jezdil (brez žvalnih kaveljnov) žvalnih kaveljnov
levih
nepokositranih
žvai
stremen
obešalnih verižic za uzde brez pripenjal
»kladnih kosov za sedla iz sirove goveje kože v celih kožah
mehov za kavalerijske plavalne vreče
inf. kuhalnih posod (8^astr^o)_brez^pokrovLa skled za inf. kuhalno posodo (nove vrste i)
pokrovskih skledic za int. kuhalno posodo (stare vrste)-) vodnih vrčov2)__
kavalerijske kuhalne posode s kastrolo2)
jedilnih skledic s pokrovom-)_
častniških poljskih kuhinj za 12 oseb
poljskih steklenic iz emajl. žel. pločevine brez sukn. prevleke
kozarcev za kavi ne porcije
svetilk za Čete z
nosilno zagozdo
nosilnim sklepom
platna za zavijanje
Čepic
gotovih
sukenj
suknjičev z rokavi
iz sivomelirane haline za jetnike
zimskih hlač brez železja
žepnih robcev iz modro natisnjene bombaževine za jetnike klobučevinastih čevljev
1 par
1 komad
1 /,,,
1000 kom
1 par
1 komad
1 par
1 koma
1 garniiui
1 koman
1 metv;
1 komad
1 par
2300
Restavracija v »Narodnem domu"
se da v najem
ali takoj, ali pa s L novembrom L L pod zelo ugodnimi po
Pojasnila daje in ponudbe sprejema društveno predsedništvo.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1904. ODBOR*
2314 - 2
Velika čevljev
za  gospode, damo, otroke in častnike.
Gamaže, galoše. Solidno blago.
Nizke cene.
Zaloga
"~ obuval
"•Xx^ ~------
47
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
8  — . - v.        ■    ■   aiam m rs 1
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
2- 00
ž.
C CD
5£J
> >
L o
i .S
01
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
156 35
TU
!\«Jnlij* eene.
Ustanovljeno 1899.
v
Pod drž. nadzorstvom.
Prvi zagrebški
vojaški pripravljalni zavod
Šola in internat: Berislavićeva ulica 12, I. nadstr.
Ta izborni zavod za izobrazbo
aspirantov za enoletne prostovoljce
olvort dne§l.>eptembra t. 1. i
6mesečni zimski glavni tečaj.
——        — Starost 16 do 20 let. —=—
V tem zavodu, ki je za mladino posebne vrednosti,   morejo mladeniči, ki niso radi kakih razlogov dovršili svojih naukov, brez ozira na predznanje in poklic, ne o doseoi pravice enoletnih prostovoljcev, nego si more'o tudi v civilnem stališču zagotoviti družabni položaj, kakor tudi doseči častniško dostojanstvo.
V'notranjem zavodu popolna preskrba z vojaško strogim redom in disciplino.
Natančneja navodila kakor tudi program z imenikom učencev, ki so napravili
izpit, daje na zahtevo brezplačno 2126—4
ravnateljstvo zavoda v Zagrebu Berislavićeva ulica štev. 12., I. nadstropje.
Vpisuje me VHak dan.
tmmxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxxxxx
x
Avgust Zabkar *
I    v £jubljani, Dunajska cesta
858 -22
l strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in precastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žag inih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle*, peči« vrtne klopi, nilze,
stebre, traiube »a vodo Htl. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. IVttčrti in proračuni »o na zuhtevanje na razpolago,
Vi»e j)ti. po   ^riiiKTiiIh  r ■, v« i-ii • li etmah.
**************
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
FR. P. ZAJEC
urar -
h Ljubljana
Stari trg št. 26.
Nikelnasta remontoar
ura od gld. l-f»o. Srebrna cilinder rem. ura od gld. 4»—.
Ceniki zastonj in franko.
Št. 27.262
2290-2
i
S pričetkom tekočega žolskega leta je podeliti občinskemu svetu v hvaležen spomin na Nje Veličanstvo presvetlo cesarico Elizabeto določeno pod-i poro v metku 4-00 K9 do katere imajo pravice deklice, ki so dovršile tukajšnjo strokovno šolo in se žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega Časa ter v ta namen obiskovati dunajsko strokovno šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno umetno obrtno šolo na Dunaju ali v Pragi.
Prošnje za podelitev te podpore, ki se dovoljuje za vso učno dobo, je vložiti tukaj do konca t« m.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 8, avgusta 1904.
Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
Važno!
Važno!
trgovce is Brejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f<» toKrulieu«* aparate in potret>M«»iiie, kirurgična obvezna vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konj alka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
2K«. živinorejce
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvsujejo točno in solidno.
—h Drogerija *«-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
■» M      «J « — — mt au mm m
N
Blaž Jesenko
lij ubijana. Stari trg IX.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Solltlno blago, iiljftltr eene.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo   veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 35 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleka po meri se po najnovejših azercih in najnižjih cenah izvršujejo.
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in v veliki izberi se dobijo
le t«ri zastopniku Nemške deln družba za gramofone
RUDOLFU WE8ER
urnrju
Ljubljana
(Hribarjeva palaca nasproti kavarne Evropa").
Zamenjavam stare plošči
1716-18
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne uprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika /ulo^u raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne lil Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95-33
Uanje hran. tbg H marca 1901
K 5,628.04118
*..................................' ......~..........
Kmetska
Itorvni zaklad I. januarja IWI
K 82.838-41
$ posojilnica ljubljanske okolice
>fc registrovana zadrugu z neomejeno zavezo
s& v novi lastni hiti
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
^      obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0
brez odbitka rentne^a davka. katerega plačuje ^ posojlliilea sama xa vložnike.
I    Posojila po 5°|„ in po 5V%-
w Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ^ ali pa v krajšem času po dogovoru.
^ URADNE URE: razun nedelj ln praznikov vnak dan od 8.—12. ure dopoldne ln od 3.-4. ure popoldne.
Poštnega hranilni-nega urada št. 828 408. 905-21
r
samo
Zopet znižane cene!!
Is Ljubljane v New-York
Prosta hrana že v Bremenu.
Eliari Tavčar
Brzoparniki:
Kaiser fllkeli II. Kronprinz Wilielm Kaiser lillrii fler
GfOSSB
(največji in najhitrejši parni ki)
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni SMF" ne1" ~^PB poviSajo cena ameriških železnic.
nasproti stari ,,Tišlerjevi'* g-stilni
352
Velespoštovanim damam vljudno naznanjam, da sc nahaja
dni 5
ctl°n
odslej naprej
2256 4
Gosposke ulice štev. 3.
s*
a-
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporabe železnih opor.
Specialna obrt za gradte iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUPPLER © ©
INŽENIR IN MESTNI STAVBLNSKI MOJSTER. Dalje  stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   varJ«» mostove, vodne in
kanalizacijske naprave, 235—31   čistline naprave za kap-nico,   utrjevanje kleti
iS&Jffii« LJUBLJANA ar-g =
=====  vrste. -:
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Največja zalog
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
Copičev
mizarje.
I olf nv pristnih angleških, za L-arvVJ V, vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po 1,'8) 7«i Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
75)   nnHp    Edino  trpežno in dma.  pUUC«   najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za
pode; najcenejše in najboljše.
C? *a r\ i rl r\! £a pripravnega za vsa-ndpiUUId; kovrstne prevlake.
np. mnlina za barvanje narav-D! Ul IUI lila nega lesa i pohištva.
najboljda in najcenej*a tvrdfca
9 za naročeranie ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, Oljnatih barv v tubah
dr. Schonfelda.
FirriA^a Prirejenega iz lanenega II Hw^d olja; pristen, kranjski.
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gj no o    alabastrskega in Ipocij stukaturnega.
Kar bo I i nej a, najboljšega Fasadnih barv ™ aPno Barv, suhih, StS^SS:
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 545--50
Olje I>i*oti p^«tm.
mmj? HAUPTMANN
.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA.
nežev, lakov in steklarskega kleja.
oo
oo
CD
GD
17
ca
bi)
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4 9 33
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure .Union' v Ženevi In Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
tjubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiš -anskega samostana.
^   Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pendel) ure
z doneČim bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (favonah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
W  „Ceste niso pretirane". H
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabijiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
»t
jO? &
j* iS
m
Hi
m m
*
i«
Najvacja zalaga naiadala do aajflnajila
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
NuBMla BaročnlkM m poillja s povzitjMa.
j    -Q®P~ -C3®C~ -«3®C- I
Ivan Jax in sin
priporočata
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
I -o®c=-   -qfD-   -o®«=-   -ocg)c=-   -a$)c- J
Krasno izbero
za dame m deklice
kakor tudi
blago
5
vsakovrstne preproge
i. t. <5L. p rl p o r o ca
& Ste
Lj ubijana
š p italske ulice štev. 7.
_x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ■^Solidno blago. ?  Nizke cene.
X
Veliko zalogo
rokavic g0Sp0de kravat za gospode
toaletnega blagi
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo Nt. 21.
EBEsacsaBEsa
i
OstanovIjtM leta 1877. Zapriiežet sodni zvedenec.
FRANC TOMAIV
pccLcToetr Ira. pczla/tar Valvazorjev trg štev. i, poleg križevni&ke cerkve
se zahvaljuje slav. občinstvu za dosedaj mu izkazano naklonjenost ter se pri-
8poroča obenem v bodoče za vsakovrstno liCno, trpežno in ceno izdelovanje \ podobarskih in pozlatarskih del.
Stare predrr.ete prenavlja, da so kakor novi; v zalogi ima palice za okvir)«
i
i
(Goldleisten , podobe sv  razpela, krogle za zanese,  slike oljnatega barvo-tiska. Barva in zlati  nagrobne železne  križe in v kamen   vsekane Črke, taka dela prevzemije tudi na deželi. Bronzira tudi svetilke,  svečnike in nagrobne svetdoice. 2134—1
i
Za čevlje najboljše čistilo nasvetu!
mmm mm mm m    ..^, v .     ,.    ki daje čevljem temno-
^atlafllft lOaflaflT—VO$Cll° za  Čevlje Cm blesk in ohranjuje ■ asHBBBBaBHBHB^BBBHBBaBBi usnje stanovitno.
F fJPHIliftll J^MIOŽČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej ■   wl IIUIvllUI   BHBHBjaMBMBBBHBBi lepo svetijo i usnja konservira.
m^m mm _ _ . ( C rti M   lOMrllllM   tli HM t}   nalašč Za
^ ^m\\^^B^b£kHIiTj' IMlgrin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ■■^^a wfclBlmB m   "^alaBSi sagrin-nHnjo in Box-Calf Usnje postane nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-barva, obleka 8e ne maže, čevlji se pa fino, črno ble&čijo.
obiva  mir*  pov^o^l. ~W
gte c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr- dVOr dobavitelj. p"nal.    Schulerstrasse 21 Na razstavah : v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu (lGrand PrixM.
18-34
Štefan Fernolendt
11
mm___	
i	
i	■nn ■ lan
111
CD
Slavnemu občinstvu s tem najvljudneje naznanjam
= da prevzamem = dne i. avgusta 1904. leta
=====  staroznano ======
Hodnikovo £°slilno
v Logatcu tik kolodvora
ki sem jo nanovo opremil in kjer bodem toeil razno pristno pijačo ter postrezal z okusnimi jedili. Pri gostilni je tudi 6 lepo opravljenih - sob za tujce in ———
lep senčnat vrt.
Potrudil se bodem vestno, da slavnemu občinstvu postrežem kar najbolje in po zmernih cenah.
Priporočam se za prav mnogobrojen obisk z vsem ————   spoštovanjem ———
JOSIP URBAS
——— gostilničar. -
O O
Kaj je in kaj obsega A
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni 4^
dovršeuo delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino :
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avteut. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
drestta knjiga za^vse
Avstrijsko
> o M
c
"O
ca
6
c
O
SI
'Z "IV o?uea* poj
9IIPS UBA|
Bjoaođuđ 35
-1 ueqz| !>h|3a a |=
ui qeuoče} qi§reAOufeu a
UI 9JpUl[P
N
0»
o
N( 3
3T O
9
<
3
3*
C ■i
s»
o. 3 jr O
w      w w
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo :
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtlh. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-73
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. C.AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . , „ 10. — Zv. V. KOR. L KRANJSKO „   8. —
Iv.    VI. PRIM. I. DALM.   . K 680 Zv.  VII. TIR. I PREDARL. . „ 12. — Zv. VIII. CESKO (dva dola) „ 32. — Zv.   IX. MOR L &LEZIJA   „ 25. — Zv.    X. GAL L BUKOV.   . „ 27. -
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu
Iidajatel  i j odgovorni arednik i Dr, i v a n Taviar.
taetnjca in tisk , Narodne tiakarut'
WJA
8541
02921103
6J