Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 10 UDK 630 / ISSN 0024-1067 oktober 2001 uvodnik Poslovanje v lesni industriji Slovenije v prvi polovici leta 2001 V povpre~ju konjunktura za lesne izdelke konec leto{njega prvega polletja ka‘e bolj{o sliko, kot pa smo to predvidevali po prvih treh mesecih poslovanja. Res pa je, da se pogoji poslovanja postopoma zaostrujejo. Prihodki v lesni industriji so se v prvem polletju pove~ali, najbolj so se pove~ali v pohi{tvenem sektorju, negativen trend pa imajo na podro~ju proizvodnje stavbnih elementov. Podoben trend lahko ugotavljamo tudi po osmih mesecih poslovanja. Koeficient gospodarnosti je bil v prvem polletju 2001 ve~ji od ena, kar pomeni, da je lesnopredelovalna industrija prvo polletje zaklju~ila z dobi~kom. Gibanje industrijskih zalog je na podro~ju pohi{tva pod dr‘avnim povpre~jem, na podro~ju obdelave in predelave lesa pa je rast zalog nadpovpre~na. Dele‘ tujega trga v prihodkih v celotni lesni industriji je visok, okoli 64 %. ^isti dobi~ek se je pove~al v pohi{tvenem sektorju, zmanj{al pa se je v proizvodnji stavbnih elementov. ^ista izguba se je pove~ala na podro~ju obdelave in predelave lesa, zmanj{ala pa se je na segmentu pohi{tvene industrije. Stro{ki financiranja so porasli. Investicije so se v lesni industriji v povpre~ju pove~ale, {tevilo zaposlenih pa se je za malenkost zmanj{alo. Dodana vrednost je v povpre~ju v lesni industriji porasla, v okviru nje pa je padla na segmentu proizvodnje stavbnih elementov. Splo{en trend poslovanja v leto{njem letu v primerjavi s prej{njim letom ka‘e na bolj{e poslovanje. Dogodki, ki so se zgodili 11. septembra in po njem v ZDA, sicer dajejo malo bolj negotove mo`nosti za prihodnost. Obstoji pa prepri~anje, da se bodo pogoji konkurence sicer zaostrili, vendar bo lesna industrija leto{nje leto zaklju~ila razmeroma uspe{no. dr. Jože Korber dogodki, odmevi kazalo stran stran 336 345 Analiza ekstraktivnih spojin v smrekovih sekancih Determination of extractive compounds in spruce chips avtorja Janja ZULE, Adolf MO@E Petstopenjska protito~na vodna ekstrakcija smrekove skorje Five level counter current water extraction of spruce bark avtorja Vesna TI[LER, Bojan GOR[E stran Hi{a iz masivnega lesa The heavy timber house avtorica Martina ZBAŠNIK SENEGAČNIK Kaj je dobro vedeti o sijaj Jo`e Podjed u 351 Sejem naj bo `iv 359 Intervju z Ljubo Kofler Sanja Pirc Slovenski razvojno testirni center za fasadne izdelke stavbnega pohi{tva (SLO RTC) 361 Janez Lesar Slovenski lesarski katalog Bernard Likar 367 Zakaj? Stane Mesar 371 Iz vsebine Kratke vesti 334 ICWSF 2001 349 Novosti iz programa LESNINE IN@E NIRING d.d. 366 Novo pri Lesarski zalo`bi 372 Novi diplomanti 374 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - 7. del 375 Sejmi za lesarstvo 376 Kratke novice Danske oblike v Ljubljani Lepa jesen je k nam na obisk privabila celo dansko kraljico, z njo pa je na razli~nih prizori{~ih po Ljubljani zavelo nekaj danskega duha. Tako si lahko kot sad sodelovanja med Arhitekturnim muzejem Ljubljana in danskim Sekretariatom za mednarodno kulturno izmenjavo, danskim In{titutom za umetno obrt (Danish Crafts), danskim Centrom za oblikovanje in skupino oblikovalcev OCTO v Jakopi~evi galeriji ogledamo kar dve zelo zanimivi razstavi, Danske oblike – oblikovanje kot dialog, in razstavo Wagner. Danske oblike – oblikovanje kot dialog ka‘e na podobnosti med dansko umetno obrtjo in industrijskim oblikovanjem. Razstava Wagner pa je namenjena iz-klju~no znamenitim stolom, ki jih je oblikoval danski arhitekt Hans J. Wagner. Namen razstave je pokazati, kako Wagner uporablja les, in predstaviti dejanski proizvodni proces. Obe sta vredni ogleda, v Jakopi~evi galeriji na Slovenski cesti 9 pa ju lahko obi{~ete do vklju~no 28. oktobra 2001 ijaLes 53(2001) 10 Izmenjava vajencev po projektu LEONARDO DA VINCI med PGL[ Slovenj Gradec in Poklicno {olo iz Wolfsberga Od 3. do 23. septembra je potekala izmenjava vajencev med Poklicno {olo iz Wolfsberga in Poklicno gostinsko in lesarsko {olo iz Slovenj Gradca. To je eden izmed projektov, ki jih tokrat ‘e tretje leto izvajajo s partnersko {olo iz Avstrije. V projektu je sodelovalo iz vsake {ole po 12 vajencev iz lesarskega programa. Dijaki in vajenci so se usposabljali in izobra‘evali en teden pri obrtnikih in podjetnikih, dva pa v {oli. V popoldanskem ~asu in ob vikendih so imeli gostje prilo‘nost spoznati koro{ko pokrajino, lesno industrijo v regiji in {ir{i okolici in se dru‘iti z dijaki {ole in s krajani. Prvi teden bivanja pri nas so jim poleg znanja nudili {e gostoljubje Mizarstvo MORIC Legen, iz Slovenj Gradca (2 vajenca ), Mizarstvo LA-URE s Podgorja (2 vajenca), IGEM – Interier z Oti{kega vrha (2 vajenca), podjetje GA[PER iz Radelj ob Dravi (2 vajenca) ter podjetje KO-VA^ iz Mozirja (2 vajenca), kjer so se usposabljali in tudi bivali. Kasneje so bili nastanjeni v gosti{~u DULER na Selah, od koder so jih s kombijem vsak dan vozili v {olo, kjer je potekalo izobra‘evanje skupaj z dijaki in vajenci doma~e {ole. Najve~ ~asa je bilo namenjenega izobra‘evanju in usposabljanju na CNC stroju, ki ga imajo v slovenjegra{ki {olski delavnici. Va -jenci iz Avstrije se naj bi tako usposobili za programiranje s CNC stro- ijaLes 53(2001) 10 jem, saj podobnega stroja doma nimajo. Pri vajah so izdelali tudi lepe in zanimive izdelke, ki so jih na slovesni prireditvi ob sklepu projekta 20. septembra predstavili tudi {ir{i javnosti. Taki projekti so izrednega pomena tako za {olo in kraj kot lesarsko stroko samo, zato si zaslu‘ijo vso podporo in pohvalo. Izidi RIKOVEGA nate~aja “STE IZ DRUGA^NEGA LESA KOT DRUGI?” Podjetje RIKO hi{e d.o.o. je ‘elelo spodbuditi strokovno javnost k novim razmi{ljanjem in novim razvojnim idejam v zasnovi in gradnji lesenih hi{. Marca 2001 je podjetje RI-KO hi{e pripravilo javni nate~aj za leseno masivno bio hi{o Riko z naslovom “Ste iz druga~nega lesa kot drugi?” z nagradnim skladom 2.500.000 SIT, na katerega so bili vabljeni vsi poklicni arhitekti in {tu-denti arhitekture. Izdelanih je bilo kar 52 nate~ajnih elaboratov, od katerih so 19 re{itev pripravili mladi, nadarjeni {tudenti. Iskanje novih sistemskih re{itev lesene masivne bio hi{e s tehnologijo, razvito v podjetju RIKO hi{e, je pripeljalo do mnogih izjemno zanimivih, vizionarskih in dogodki, odmevi vsakodnevnih predlogov, ki so prilagodljivi razli~nim lokacijam, bio klimatskim pogojem in seveda posebnim ‘eljam uporabnika-kupca. Strokovna ‘irija v sestavi: predsednik Toma‘ Brate, u.d.i.a. (Ministrstvo za kulturo), dr. Vladimir Brezar (Fakulteta za arhitekturo), Jure Sadar, u.d.i.a. (SADAR VUGA Arhitekti) in Nata{a Pevc, u.d.i.a. (Riko Hi{e d.o.o.) ter Janez Pucelj univ. dipl. in`. les. (Riko Hi{e d.o.o.), je po pregledu in oceni vseh prispelih elaboratov enakovredno nagradila 6 idej, ki ponujajo najbolj{e odgovore na vpra{anja prihodnosti in realnosti tehnologije lesene hi{e ({ifra 3A575, avtorji: • Alenka Korenjak, abs. arh. in Janez Ko‘elj, u.d.i.a, sodelavci: Bla‘ Kandus, abs. FA in Toma‘ ^eligoj, u.d.i.a.; • {ifra QWERTY - avtorji: Darko Plevnik, {tudent 3. letnika FA, konzultant: Ale{ Vodopivec u.d.i.a.; • {ifra MULTI PLAN - avtorji: Ale{ @nidar{i~, u.d.i.a., Katja @lajpah, u.d.i.a. in Primo‘ Grabnar, u.d.i.a., sodelavci: Marko Tul, u.d.i.a., fotografija makete, Bor Dobrin u.d.i.a.; {ifra LEN^A - avtorji: Veronika [~etinin, u.d.i.a. in Jo‘e Jaki, u.d.i.a.; • {ifra EXIST - avtor: Veronika Suli~, u.d.i.a.; {ifra A2346 -avtorji: Toma‘ Maectig, u.d.i.a. in Ur{a Vrhunc, u.d.i.a., M.arch.ll.). Razstava nate~ajnih del, kjer so bile prikazane nove re{itve in zasnove lesenih masivnih bio hi{ Riko, je bila od 11. do 13. oktobra 2001 v prostorih hotela Lev InterContinental v Ljubljani. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. raziskave in razvoj UDK: 676.15:543.544 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Analiza ekstraktivnih spojin v smrekovih sekancih Determination of extractive compounds in spruce chips avtorja Janja ZULE, Adolf MO@E, In{titut za celulozo in papir, Bogi{i~eva 8, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Opisana je kemi~na dolo~itev ekstrak-tivnih spojin v smrekovih sekancih z metodo plinske kromatografije. Kvantitativno so ovrednotene najpomemb-nej{e skupine lesnih lipidov, kot so ma{~obne in smolne kisline, steroli, sterolni estri in trigliceridi. Identificirani so posamezni predstavniki teh skupin, med njimi tudi tisti, ki povzro~ajo nastanek lepljivih oblog na strojni opremi in {tevilne druge tehnolo{ke te‘ave pri proizvodnji papirja. Extractive compounds in spruce chips were chemically characterized by means of gas chromatography. The most important groups of wood lip-ids, like fatty and resin acids, sterols, steryl esters and triglycerides were quantitatively evaluated. Individual members of these groups were identified, among them also technologically detrimental substances, known as pollutants in paper production. Klju~ne besede: smrekovi sekanci, ekstraktivne spojine, kemi~na sestava, plinska kromatografija Keywords: spruce chips, extractive compounds, chemical structure, gas chromatography UVOD Za proizvodnjo papirja je primernih ve~ vrst lesa, katerih vlakna imajo specifi~ne morfolo{ke, mehanske in kemi~ne lastnosti. V zadnjih letih sicer predelava listavcev v celulozno papirni industriji na-ra{~a, vendar je {e vedno najpo-membnej{a surovina v mnogih evropskih dr‘avah in severni Ameriki smrekov les, ki je mehak in volu-minozen, zato ga je relativno lahko mehansko razvlakniti ali deligni-ficirati po kemi~nih postopkih. Ve~ kot 90 % njegove prostornine sestavljajo traheidna vlakna, ki so dolga in zelo tanka. V povpre~ju merijo 3-5 mm v dol‘ino, medtem ko zna{a razmerje dol‘ine in {irine pribli‘no 100 : 1. Taka celulozna vlakna podeljujejo papirni strukturi visoko mehansko jakost in druge ugodne karakteristike, zato so primerna za izdelavo najrazli~nej{ih vrst papirja. Sve‘ smrekov les vsebuje v povpre~ju vsaj 2-4 % v organskih topilih topnih ekstraktiv-nih oz. smolnih komponent, zato ni primeren za takoj{njo predelavo. Previsoka vsebnost in neugodna sestava lesne smole povzro~ata nastajanje lepljivih oblog na papirnem stroju, lahko pa se pojavijo tudi made‘i na papirnih izdelkih (1, 2). [kodljive u~inke sve‘e lesne smole omilimo, ~e les predhodno skladi{~i-mo oz. staramo dolo~en ~as, in sicer v obliki majhnih fragmentov sekancev, nalo‘enih v kupe. Zaradi povi{ane temperature, zra~ne vlage in kisika ter encimske aktivnosti se koli~ina lesne smole zni‘a, spremeni pa se tudi njena kemijska sestava, saj potekajo razli~ni degradacijski procesi. Tako npr. trigli-ceridi, voski in sterolni estri hidro-litsko razpadejo do sestavnih kompo-net, kot so ma{~obne kisline in alkoholi, medtem ko se smolne kisline oksidirajo do tehnolo{ko manj {kod-ljivih produktov (3). Kakovost lesnih sekancev, ki so primarna surovina v celulozno papirni industriji, je treba nadzorovati, ker sta od nje v znatni meri odvisna nemotenost proizvodnje in neopore~-nost izdelkov. Le zdrav les z nizko vsebnostjo ekstraktivov, ob ustrezno izbranih tehnolo{kih pogojih, namre~ to dvoje zagotavlja (4). EKSPERIMENTALNI DEL Analizirali smo smrekove sekance po treh mesecih skladi{~enja, tik pred vstopom v proizvodnjo celuloze po magnefitnem postopku. Dolo~ili smo koli~ino in kemi~no sestavo smolnih komponent v heksanskem in aceton-skem ekstraktu (5). ijaLes 53(2001) 10 raziskave in razvoj Priprava vzorca 1000 g naklju~no izbranih sekancev smo narezali na drobne trske, jih 24 ur su{ili z zmrzovanjem, nato pa zmleli v lesno moko. 10 g homogeni-zirane lesne moke smo 8 ur ekstra-hirali z heksanom v Soxhlet ekstrak-torju. Ekstrakt smo vakuumsko posu{ili pri 40 °C in stehtali. Netopen preostanek lesne moke smo na enak na~in ekstrahirali {e z acetonom. Vse ekstrakcije smo izvedli v petih ponovitvah. Analiza vzorca Dolo~ili smo vsebnost heksanskega in acetonskega ekstrakta. Po dodatku standardnih spojin, to je heneiko-zanojske kisline (S1), betulinola (S2), holesteril heptadekanoata (S3) in 1,3-dipalmitil-2-oleil glicerola (S4) za umeritev kromatografskih kolon, smo ekstrakta silanizirali z dodatkom ustreznih reagentov, in sicer 80 jA BSTFA (bis-trimetilsilil-trifluoro- acetamid) in 40 /A TMCS (trimetilklorosilan). Reakcijske zmesi smo segrevali 1 uro pri 70 °C. Po kon~ani derivatizaciji smo naposled ekstrakte {e kromatografsko ovrednotili. Pogoji plinske kromatografije Kromatograme ekstraktov smo posneli na kratki (1) in dolgi (2) kapi-larni koloni. Prvi (1) so bili posneti na aparatu VARIAN 3400 in naslednjih eksperimentalnih pogojih: • SPI-injektor: 80 °C (0,5 min.); 200 °C/min; 340 °C (18 min.) • Kolona HP-1 (5 m x 0,53 mm): 100 °C (1,5 min) ; 12 °C/min; 340 °C (5 min.) • Nosilni plin H2: 20 ml/min • Detektor FID: 340 °C Drugi (2) so bili posneti na aparatu Perkin Elmer Autosystem XL in eksperimentalnih pogojih: • Injektor 250 °C • Kolona HP-1 (25 m x 0.20 mm): 150 °C (0,5 min); 7 °C/min; 230 °C; 10 °C/min; 290 °C (10 min.) • Nosilni plin H2: 1,5 ml/min • Detektor FID: 340 °C Kvantitativne dolo~itve smolnih komponent so povpre~ne vrednosti petih kromatografskih meritev. REZULTATI Smrekovi sekanci so vsebovali 3 mg/ g heksanskega in 4,2 mg/g acetonskega ekstrakta. V heksanskem eks-traktu smo ovrednotili posamezne skupine lesnih lipidov, v acetonskem ekstraktu pa lignane (slika 1, slika 2, preglednica 1). Kromatogram na sliki 1 prikazuje popolno strukturo lesnih lipidov, to je vse tipe spojin, ki so bolj ali manj tehnolo{ko mote~e. Prevladujejo smolne kisline (SM), kar je tipi~no za iglavce, medtem ko vi{je molekularni sterolni estri (SE) in trigliceridi (TG) dokazujejo, da ni pri{lo do popolne hidrolize teh komponent med procesom staranja. Kromatogram acetonskega ekstrakta na sliki 2 ka‘e bolj polarne eks-traktivne spojine, kot so npr. oksidirani produkti smolnih kislin (ok. SM) in pa lignani (LI). Slednji imajo fenolni karakter, so topljivi v vodi, in kot taki sicer obremenjujejo papirni{ke procesne vode, vendar ne eni ne drugi niso sestavine lepljivih strojnih oblog. Posamezne skupine lesnih ekstakti-vov smo v nadaljevanju {e natan~neje okarakterizirali, to je po posameznih komponentah. V ta namen smo uporabili kromatografije na dolgi kapi-larni koloni visoke lo~ljivosti. Tako smo dobili natan~en posnetek sestave ni‘emolekularnih sestavin, to je ma-{~obnih (MA) ter smolnih kislin Slika 1. Plinski kromatogram heksanskega ekstrakta, posnet na kratki koloni Slika 2. Plinski kromatogram acetonskega ekstrakta, posnet na kratki koloni Preglednica 1. Vsebnost posameznih skupin lesnih ekstraktivov v smrekovih sekancih Vrsta spojine Vsebnost (mg/g) MA - ma{~obne kisline 0,34 SM - smolne kisline 1,52 ST - steroli 0,55 SE - sterolni estri 0,29 TG - trigliceridi 0,15 LI - lignani 0,25 ijaLes 53(2001) 10 raziskave in razvoj (SM), sterolov (ST)in lignanov (LI), medtem ko vi{ji lipidi pri teh ekspe-rimetalnih pogojih niso zaznavni (slika 3, slika 4, preglednica 2). Med smolnimi kislinami prevladuje dehidroabietinska, ki ima delno aro-matski zna~aj in je zato stabilnej{a od drugih, medtem ko med ma{~ob-nimi, ki jih je precej manj, izstopa nenasi~ena linolenska. Tudi prosti steroli so dobro zastopani, predvsem ß-sitosterol, ki ima pomembno funkcijo v rastlinskih tkivih. S hidrolizo heksanskega ekstrakta smo dokazali, da je precej ß-sitosterola vezanega z ma{~obnimi kislinami v obliki ste-rolnih estrov, saj so se njegova koncentracija in koncentracije nekaterih nenasi~enih ma{~obnih kislin po hidrolizi precej pove~ale. Slednje so porasle tudi na ra~un razpada trigli-ceridov. Omeniti velja tudi najpomembnej{i lignan, to je hidoksimatairezinol (HMR). Zanimiv je predvsem zaradi svoje bioaktivnosti in antioksida-tivnega delovanja, zato bo verjetno v prihodnosti predmet {tevilnih raziskav v ‘ivilski in farmacevtski stroki. SKLEP Okarakterizirali smo vse najpo-membnej{e ekstraktivne spojine v smrekovih sekancih, namenjenih takoj{nji proizvodnji celuloze. Ugotovili smo, da les vsebuje sicer nizko koli~ino ekstrakta, vendar pa je njegova sestava neugodna, saj v njem prevladujejo nenasi~ene ma{~obne kisline, smolne kisline in ß-sitosterol. Vse na{tete komponente so tipi~ne sestavine lepljivih oblog na papirnih strojih. Dokazali smo tudi, da proces staranja ni bil kon~an, saj so v sekancih ostali {e vi{ji lipidi, in sicer sterolni estri in trigliceridi, poleg tega pa je bila kon- centacija ne{kodljivih oksidiranih smolnih kislin relativno nizka. Analizo sekancev smo izvedli na finski univerzi Abo Akademi University, in sicer na oddelku “Department of Forest Products Chemistry”, ki ga vodi prof. Bjarne Holmbom. Njemu in sodelavcem se za sodelovanje in pomo~ pri delu iskreno zahvaljujemo. revijaLes 53(2001) 10 1. Britt, K. W. : Handbook of pulp and paper technology, Van Nostrand Reinhold Company, New York, 1970 2. Hillis, W. E.: Wood extractives and their significance to the pulp and paper industries, Academic Press, New York-London, 1962 3. Fengel, D.; Wegener, G.: Wood chemistry, ul-trastructure, reactions, Walter de Gruyter, Berlin-New York, 1989 4. Sjöström, E.: Wood chemistry-fundametals and applications, Academic Press, New York, 1981 5. Sjöström, E.; Alén, R.: Analytical methods in wood chemistry, pulping and papermaking, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg, 1999 raziskave in razvoj UDK: 624.011.1 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Hi{a iz masivnega lesa The heavy timber house avtorica doc. dr. Martina Zba{nik-Senega~nik, univ. dipl. ing. arh., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Slovenska enodru‘inska hi{a je danes ve-~inoma zidana iz opeke, toplotno izolirana s polistirenom ali mineralno volno in ometana. V zadnjih letih je zopet za~ela o‘ivljati gradnja z lesom. Sistemom gradnje z lesenim skeletom, lesenim ogrodjem in lesenimi stenskimi plo{~ami se tudi pri nas pridru‘uje lesena masivna hi{a z ekolo{ko toplotno izolacijo. V ~lanku je predstavljen razvoj lesene masivne hi{e, kjer je gradivo opravljalo v glavnem nosilno funkcijo, ter sodobna hi{a iz masivnega lesa slovenskega proizvajalca, ki je ovrednotena po uporabnem, ekonomskem, vizualnem, ekolo{kem in zdravstvenem kriteriju. In the present time, the Slovenian single-family house is mainly built of brick, it is thermally insulated by expanded polystyrene or by mineral wool and rendered. In recent years building with wood revived. Also in Slovenia, the range of building systems such as: wooden structure, wooden frame and wooden wall panels has been enhanced by the heavy timber house with ecological termal isolation. In the article the development of the heavy timber house has been presented, where building materials have mainly loadbearing function, as well as a contemporary house, built of wood by a Slovene producer. The house has been devised in accordance with the economic, visual, ecological and health values as well as the value of usefulness. Klju~ne besede: lesena masivna hi{a, ekolo{ka hi{a UVOD Les rabi človeku kot konstrukcijsko gradivo že od prvih poskusov gradnje bivališča. Večina stanovanjskih zgradb je bila, predvsem tam, kjer je bilo tega gradiva v izobilju, lesenih. Tehnologije gradnje so bile prirejene naravnim danostim pa tudi regionalnim posebnostim. Velik del hiš je bil iz masivnega lesa - iz vodoravno položenih, bolj ali manj obdelanih brun. Lesene hiše so v zadnjem stoletju dobile prizvok barakarske gradnje, zato se je njihova gradnja pri nas popolnoma ustavila. V zadnjih letih pa se zaradi naraščajočega ekološkega trenda počasi zopet pojavljajo v novi tehnologiji gradnje. V Sloveniji kar 70 % vseh stanovanjskih objektov predstavljajo enodružinske hiše, le 30 % je večstanovanj-skih objektov. Večina enodružinskih hiš je zidanih iz opeke, grajene pa so na samograditeljski način - zidarski mojstri vodijo gradnjo, delovna sila pa je kar investitor s sorodniki in prijatelji. V zadnjih letih se pojavlja tudi gradnja lesenih montažnih hiš. Podatki o številu montažnih hiš v Sloveniji se med seboj sicer razlikujejo, dejstvo pa je, da je delež le-teh v primerjavi s klasično zidano hišo le nekaj %, vendar narašča. V drugih srednjeevropskih državah (Nemčija, Avstrija, Švica) je delež montažnih hiš veliko večji (kar 20 do 30 %). Tudi pri nas v prihodnje pričakujemo porast montažne gradnje. ODLOČITEV ZA LES NEKOČ Vse do 19.stol., ko se je razmahnila industrijska proizvodnja gradiv, je bil človek pri gradnji bivališč vezan na gradivo, ki ga je imel pri roki. V Sloveniji je lesa dovolj skoraj povsod, zato so bile hiše od najstarejših časov v alpskih pokrajinah, predalpskem hribovju, subpanonskih pokrajinah in kraških pokrajinah notranje Slovenije grajene iz tega gradiva - predvsem lesa iglavcev. Smreka in macesen sta primerna za obdelavo in dovolj vzdržljiva za trde razmere hribovitega sveta (Cevc, 1991:41). Prve hiše, grajene iz masivnega lesa, so bile iz vodoravno položenih brun v obliki kladne stene. Take hiše so bile že v prazgodovinskih naseljih v Stični ter manjša gradišča v Pošteli, Ptuju, Rifniku, v Vačah itd. Posebnost je prazgodovinsko naselje v Mostu na Soči, kjer imajo hiše zunanje stene iz vodoravnih brun, ki so bila na vogalih vpeta v pokončne nosilce (Fi-ster, 1986:22). Hiše so bile znotraj ometane z ilovico (Fister, 1986:21) Slovani so iz svoje stare domovine prinesli tudi tradicijo gradnje, ki pa se ni razlikovala od gradnje dotedanjih prebivalcev Ilirov (Perossa, 1993: 123). Hiše so postavljali iz tesarsko povezanih brun. Tak način Keywords: heavy timber house, er ecvoijlaoLgeisca5l3(h2o00u1s)e 10 raziskave in razvoj gradnje se je ohranil tudi v srednjem veku (Fister, 1986:67). Razvoj hi{e je potekal na nivoju bolj{ega organiziranja notranjih prostorov, medtem ko se je konstrukcija bolj ali manj ohranila ve~ stoletij. Tehnologija gradnje je namre~ ustrezala osnovni zahtevi – gradnja je bila hitra, cenena, morala pa je dajati mo‘nost razvoja tlorisa (Fister, 1986:68). Tudi prvotna mesta, ki so se za~ela pojavljati v 13. in 14. stol., so bila, razen na Primorskem, iz lesa (Fister, 1986:98). V 15. stol. je nastalo veliko novega v tehnologiji gradnje. Lesene konstrukcije so postale prave mojstrovine povsod, razen pri kme~kih hi{ah. Tu so {e vedno za gradnjo sten uporabljali z dveh ali treh strani obtesane tramove (Fister, 1986:-152). V osrednjem delu Slovenije so v drugi polovici 19. stol. z izbolj-{anjem bivalnega standarda in po‘ar-novarnostnih zahtev hi{e postajale vsaj delno zidane (Deu, 2001:34), iz lesa pa so ostala zgornja nadstropja in prizidki. Vse bolj pa se je razmahnila gradnja lesenih pomo‘nih objektov – ka{~e, zidanice na Dolenjskem in v Beli krajini, pastirske planinske ko~e na Veliki planini, oglarske in drvarske ko~e v gozdovih, kjer so oglarili in drvarili, plan{arski stanovi v bohinjskih planinah itd. Te skromne hi{e so bile grajene v gozdovih ali ob njihovem robu. Raz-polo‘ljiva vrsta lesa je odlo~ilno vplivala na na~in gradnje. Na obmo~jih, kjer prevladujejo iglasti gozdovi (npr. pri nas na Gorenjskem), so gradili lesene stavbe s kladnimi stenami. Tam, kjer so se prvotno razprostirali listnati gozdovi, so gradili stavbe s skeletno konstrukcijo, pozneje pa je skeletno konstrukcijo izpodrinila gradnja iz kamna (Cevc, 1984:44). Kot ‘e re~eno, se tehnologija gradnje lesenih masivnih sten skozi zgodo- vino ni veliko spreminjala. Prvotno neobdelana, vodoravno polo‘ena bruna so postala dvo- ali tristransko tesarsko obdelana in zmozni~ena z lesenimi mozniki. Sprva so se bruna na vogalih stikala, kasneje so se v vogalih kri‘ala. Na najstarej{o, prvotno stopnjo gradnje sten z vodoravno zlo‘enimi bruni spominjajo drvarske ko~e pod Nanosom (Cevc, 1984:61). Nadaljnji razvoj je potekal le na spoju brun na vogalih zgradbe. Vogalni spoji so tako postali svojevrstne tesarske umetnine (Cevc, 1991:15) Uporabljale so se razli~ne vogalne zveze: “na brade” (Cevc, 1991:62, 65, 1995:54), “na mi{“(Cevc, 1991:-66, 67), “na ~epe” (Cevc, 1991:43), “na roglje”(Cevc, 1984:62, 65), zrog-lji~eni vogali (Cevc, 1991:43), “na kri‘“ (Cevc, 1993:31) itd. V Karavankah so {pranje med bruni zamazali z apneno malto. Lesena hi{a je z belimi ~rtami mo~no poudarjala konstrukcijsko sestavo stene, zlasti {e pozneje, ko so stene potemnele (Cevc, 1992:43). Za podalj{anje trajnosti so bruna premazali z govejim lojem, ki so mu prime{ali ‘ivalsko kri. Tako so lesene hi{e dobile zna-~ilno rde~e rjavo barvo, ki so jo posnemali {e nekaj stoletij, ~eprav so jih tedaj barvali ‘e z oljnimi barvami (Fister, 1986:156). Ko se je razmahnil turizem, so za-~asne objekte pastirjev, sirarjev, oglarjev za~eli odkrivati turisti. Nekatere zgradbe je bilo treba prirediti za zimsko bivanje, saj so do tedaj rabile svojemu namenu le v milej{ih letnih ~asih. Ob koncu pa{e, jeseni 1930, je tako prvi smu~ar najel na Veliki planini pastirsko bajto za zimo. Vanjo je postavil pe~ico, se oskrbel z drvmi, izbo znotraj obil z ovojnim papirjem, da se je zavaroval pred vetrom, in se tako pripravil na zimski mraz, sneg in smuko. (Cevc, 1995:- 84). Konstrukcija je tako dobila dodatni sloj, ki je opravljal svojo funkcijo - v tem primeru zaščito pred vetrom. V zadnjih letih se lesena masivna stena ponovno pojavlja v konstrukciji lesene hiše. Osnovno gradivo - leseni masivni tramiči - še vedno opravlja prvobitno nosilno funkcijo, z dodatnimi sloji pa stena zagotavlja optimalno bivalno klimo v prostoru. Če je bil do nedavnega glavni razlog za izbiro gradiva njegova lokalna prisotnost, je danes utemeljitev za tako odločitev precej več. IN DANES Izbira lesa za konstrukcijsko gradivo je danes za človeka in okolje pomembna z več vidikov. • Naravni gozdovi, kjer nastaja les, pomenijo življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste in optimalno zaščito za okolje: ščitijo tla pred erozijo, čistijo vodo, urejajo njeno odtekanje in filtrirajo zrak. Gozd izboljšuje regionalno klimo. Vse pomembnejši postaja tudi globalni klimatski učinek -predvsem funkcija C(X v naravnem kroženju. S sončno energijo drevo pri fotosintezi reducira ogljikov dioksid iz zraka v ogljik C in kisik O,. Ogljik se veže v biomasi, kisik pa se sprosti. Pri razpadanju listov in lesa v gozdu se nasprotno porablja O^ in sprošča CO.. V naravnem krogotoku vlada ravnotežje. Na splošno vežejo gozdovi na zemlji količino CO^, 2' ki ustreza prek 40 % prostega CO^ v atmosferi. • Uporaba lesa pomeni tudi doprinos k varstvu okolja. Les je naravno gradivo in nastaja brez negativnih vplivov na okolje in ijaLes 53(2001) 10 raziskave in razvoj človeka. Letni prirastek gozdov je v našem geografskem prostoru zaenkrat še vedno večji, kot njegovo izsekavanje, zato se gozd stara. Za uporabo pa je les najboljši, če je posekan takrat, ko je zrel za sečnjo. Če je drevo prestaro, je bolj dovzetno za lesne škodljivce, les pa ima slabše konstrukcijske lastnosti. Zato je večja izraba lesa utemeljena tudi s stališča gospodarjenja z gozdovi. Mlajši, še rastoči gozdovi, še dodatno razbremenjujejo atmosfero, ker porabijo več C(X, kot jo na isti površini nastane zaradi propadanja biomase. • Zahvaljujoč nizki gostoti, kratkim transportnim potem in enostavni predelavi je vgradna energija pri lesu zelo nizka. Tako je za pridobivanje nesušenega smrekovega žaganega lesa na žagi potrebno le 0,8 do 2,65 % energije, ki je shranjena v lesu. Tehnično sušenje zahteva 13 % v lesu akumulirane energije. Gradnja lesene hiše zahteva približno za tretjino manjše količine vgradne energije kot klasično grajena hiša. Pomemben je tudi ekološki doprinos pri gradnji. Pri proizvodnji lesenih produktov ni odpadkov: lubje, ostružki in ostanki lesa se porabijo pri nadaljnji proizvodnji lesnih polizdelkov ali kot gorivo. • Ugoden vpliv na okolje se nadaljuje tudi v času uporabe lesene zgradbe. Za leseno hišo je tipična visoka toplotna izolativ-nost, kar zmanjša porabo fosilnih goriv. S tem je zaradi manjših emisij manj obremenjena atmosfera (poleg tega se zmanjšajo tudi finančni stroški uporabnika). Prezračevalne naprave, sistemi za solarno ogrevanje ijaLes 53(2001) 10 tople vode itd. se enostavno vgrajujejo tudi v leseno hišo. • Na koncu življenjske dobe se les vrne v naravni krožni proces: določeni konstrukcijski elementi se lahko ponovno uporabijo, neuporabni konstrukcijski elementi postanejo surovina za lesne polizdelke ali rabijo kot gorivo, preostali deli se kompostirajo ali biološko razgradijo. Ker so današnje lesene hiše večinoma brez kemične zaščite, so tudi s tega stališča ekološko nesporne. • Les spada po DIN 4102 h gorljivim gradivom. Pri gorenju zogleni, kar zaustavi dostop kisika. Tako se notranji del lesa za daljši čas obvaruje pred poškodbami. V normalno potekajočem požaru masivni smrekov les gori s hitrostjo 0,6 do 1,1 mm/min, lepljen les pa 0,1 mm/min. Poudariti moramo, da se v primeru požara lesen nosilec ne pregreje tako hitro, kot npr. jeklen, zato dolgo ostane stabilen. Za uporabnika je življenje v leseni hiši s požarno varnostnega vidika enako varno kot v kon-vencionalno grajeni hiši. Les je torej gradivo, ki velja za ekološko in zdravstveno neoporečno (ob pogoju, da predelava, obdelava, vzdrževanje nimajo negativnega potenciala). Lesene hiše se je še do nedavnega držal sloves cenene barakarske gradnje. Danes (predvsem v tujini) ponovno odkrivajo prednosti lesene hiše. Zaradi pozitivnega potenciala, ki ga imata gradivo in tehnologija gradnje, velja masivna lesena hiša za ekološko hišo. MONTAŽNE LESENE HIŠE Montažne lesene hiše so najpogosteje sestavljene iz lahkih sten - konstrukcijo iz lesenih stojk in polnil iz klasične toplotne izolacije sestavimo v delavnici, prepeljemo na gradbišče in nato postavimo na gotovo temeljno ploščo. Največ se uporabljajo tri tehnologije gradnje lahkih montažnih konstrukcij (Zbašnik-Senegačnik et al, 1998): • Leseni skelet - nosilna konstrukcija iz podpornikov, “odprt sistem” - stene ne prevzemajo nosilne funkcije, možna je kasnejša sprememba tlorisa. • Leseno ogrodje - prefabricirani elementi v rastru (npr. 62,5 ali 81,5 cm), tlorisna razporeditev ter položaj oken in vrat niso odvisni od konstrukcijskega rastra. • Lesene stenske plošče - v delavnici izdelane stene s toplotno izolacijo, fasadno oblogo, okni in vrati, “zaprt sistem” nosilnih sten, kasnejše spremembe tlorisne zasnove niso možne. Vse tri konstrukcije imajo polnila iz toplotno izolativnih gradiv (kamena volna, steklena volna, polistiren). Ta toplotno izolacijska gradiva imajo precej negativnega potenciala (velika poraba energije, nastanek vlaken, pri ekspandiranem polistirenu emisije stirena, benzena...). • Lesene masivne stene - konstrukcijski elementi iz masivnega lepljenega lesa s toplotno izolacijo iz lesne volne. Tehnologija se pojavlja v zadnjih letih, zanimiva pa je predvsem z ekološkega in zdravstvenega stališča. Lesna volna, ki se uporablja kot toplotno izolativno gradivo, ne vsebuje kemičnih substanc, ki bi bremenili človeka in okolje pri proizvodnji, raziskave in razvoj uporabi ali v fazi odstranitve, ima pa enake toplotno izolativne lastnosti kot druga gradiva te vrste. KRITERIJI PRI IZBIRI Izbira gradiv in tehnologije gradnje je prva odločitev vsakega investitorja. Pri tem je ključnega pomena primerna določitev kriterijev, po katerih jih je mogoče vrednotiti. Pri izbiri gradiv in tehnologije gradnje je potrebno upoštevati kriterije, kot so (Zbašnik-Senegačnik, 2000): • uporabna vrednost (konstrukcijske, trajnostne, termične, hidrofizične, kontaktne, akustične lastnosti), • ekonomska vrednost (cena investicije, vzdrževanja, energetska učinkovitost), • viziualna vrednost (sporočilo o vsebini, regionalni in stilni pripadnosti, modna simbolika), • ekološka vrednost (sprejemljivost zgradbe s stališča varovanja okolja), • zdravstvena vrednost (vpliv gradiv in tehnologije gradnje na zdravje in počutje človeka). Kriteriji so med seboj enakovredni, med njimi ni mogoče določiti hierarhičnega zaporedja. Skupno oceno primernosti gradiva in tehnologije gradnje da upoštevanje vseh vrednosti. VREDNOTENJE MASIVNE LESENE HI[E Po vseh navedenih kriterijih je bil preverjen sistem lesene hiše z masivnimi stenami, ki so toplotno izolirane z lesno volno (sistem Riko-hiše). Glavna analiza je bila narejena na vrednotenju zunanjega zidu, notranje stene in medetažne konstrukcije (sistem Riko-hiše). Zunanja stena: 1 masivna lepljena stena iz smrekovega lesa (10 cm), 2 mehka plo{~a toplotne izolacije iz lesne volne (10 cm), 3 trda plo{~a toplotne izolacije iz lesne volne (2,5 cm), 4 sloj zraka (3 cm), 5 opa‘ iz macesnovega lesa (2,5 cm). Slika 1. Zunanja stena Notranja stena: 1 lesena lepljena plo{~a iz smrekovega lesa (9,5 cm). Slika 2. Notranja stena Medeta‘na konstrukcija: 1 lesena lepljena plo{~a iz smrekovega lesa (10 cm), 2 nasutje (6 cm), 3 trda plo{~a toplotne izolacije iz lesne volne (5 cm), 4 finalizirana tla (2 cm). Slika 3. Medeta‘na konstrukcija Karakteristike, razen debeline in te‘e, so za vse gradbene konstrukcije enake, zato je na tem mestu predstavljeno samo vrednotenje zunanje stene. Glej preglednico na naslednji strani! 1. Uporabna vrednost Pri uporabni vrednosti je treba izpostaviti predvsem majhno te‘o konstrukcije. Velikostenske panele je mogo~e obvladovati z lahkimi dvigali, ki ne zahtevajo veliko logistike. Hi{a z masivnimi zunanjimi stenami ima prepustnost za zrak 0,67 1/h, kar velja za zelo dobro vrednost, primerno tudi za nizkoenergetske hi{e in zgradbe, ki le‘ijo na vetrovnih podro~jih. To -plotna prehodnost stene je nizka (0,25 W/m2K). Po meritvah ZAG ima konstrukcija faktor zvo~ne za-{~ite 49 dB. Pri leseni hi{i ni toplotnih mostov, ki so zelo problemati~ni pri klasi~ni zidani gradnji. Zunanja stena ima dobro po‘arno odpornost – spada v razred F60. 2. Ekonomska vrednost Cena monta‘ne hi{e je pri nas v primerjavi z zidano hi{o zaenkrat precej visoka. Ta ocena pa je le navidezna. Klasi~na zidana hi{a zaradi dalj{ega ~asa gradnje omogo~a postopno fi- Les 53(2001) 10 raziskave in razvoj ZUNANJA STENA LESENA LEPLJENA STENA +LESNA VOLNA UPORABNA VREDNOST masa 73 kg/m2 debelina stenske konstrukcije 23,5 cm gostota -les: ρ = 500 kg/m3 -lesna volna: ρ1 = 165 kg/m3 ρ2 = 250 kg/m3 toplotna prevodnost -les: λ = 0,14 - 0,16 W/mK -lesna volna: λ1 = 0,04 W/mK λ2 = 0,05 W/mK toplotna prehodnost -k = 0,25 W/m2K (k = 0,35 W/m2K) may difuzijska upornost vodni pari -les: μ = 40 -lesna volna: μ1 = 2, μ2 = 5 prepustnost za zrak -0, 67 1/h zvočna zaščita -okoli 42 dB vetrna odpornost -dobra toplotni mostovi -brez te‘av po‘arna odpornost -zunanja stena (F 60) -les je gorljiv, vendar pri gorenju ustvari zoglenelo plast, ki omogo~i, da les dlje ~asa zdr‘i; -pri gorenju ni emisij obstojnost proti ‘ivalskim {kodljivcem -dobra – ob pravilni vgradnji in vzdr‘evanju dograditev -enostavno izvedljiva EKONOMSKA VREDNOST cena -manj ugodni pogoji financiranja ~as su{enja konstrukcije -suh na~in gradnje, su{enje ni potrebno ~as gradnje -surova gradnja okoli 2 tedna vzdrževanje -povr{insko obdelanemu lesu je treba vsake 3-10 let obnoviti povr{insko obdelavo, neobdelan les (macesen) ne zahteva vzdr‘evanja energetska u~inkovitost (poraba energije za ogrevanje) -50 - 65 kWh/m2/leto VIZUALNA VREDNOST ocena vizualne vrednosti konstrukcije -enakovredna EKOLO[KA VREDNOST nahajali{~a surovine -les: raz{irjeno gradivo posegi v okolje -se~nja zrelega lesa v avtohtonem gozdu je ekolo{ko neproblemati~na, monokulturni gojeni nasadi so bolj ob~utljivi na {kodljivce in onesna‘en zrak kot me{ani avtohtoni gozdovi proizvodnja polizdelkov -les: lokalno -volna iz les. vlaken: centralizirano -monta‘. sistem sten: centralizirano primarna vgradna energija -les: 180 kWh/m3 -lesna volna: 590 – 785 kWh/m3 proizvodni proces -lepljenje letev iz masivnega lesa; toplotna obdelava lesnih vlaken; -proizvodnja velikostenskih monta‘nih sistemov v delavnicah odstranitev -konstrukcijo je mo‘no razstaviti; -masivni les se ponovno uporabi (v obliki iveri in vlaken kot surovina za polizdelke iz lesa); -lesna volna se kompostira ZDRAVSTVENA VREDNOST {kodljive emisije ni emisij prah, vlakna -mo‘no v ~asu gradnje zaradi lesnih vlaken, vendar ta vlakna za zdravje niso {kodljiva vonj -pri gradnji prijeten vonj po lesu, po vgradnji nevtralen absorpcija plinov -dobro absorbira pline radioaktivnost -neznatna elektri~na polja -v suhem stanju konstrukcije jih ni prepustnost za kozmi~na sevanja -dobra magnetna polja -jih ni nanciranje, kar je za ve~ino investitorjev ugodneje. Po drugi strani pa kratek ~as gradnje lesene monta‘ne hi{e omogo~a hitrej{o vselitev (ni stro{kov z nadomestnim stanovanjem). V ceno zgradbe je potrebno vra~unati tudi stro{ke obratovanja (npr.ogrevanja) in vzdr‘evanja. Mon-ta‘na lesena hi{a ima zelo dobro energetsko u~inkovitost (majhna poraba energije za ogrevanje). Po naj-novej{ih nem{kih ocenah imajo mon-ta‘ne lesene hi{e tudi zelo dolgo ‘ivljenjsko dobo - ob pravilni vgradnji in vzdr‘evanju vsaj 100 let. 3. Vizualna vrednost Pri dana{nji sodobni tehnologiji gradnje ni ve~ nujno, da uporabljena gradiva narekujejo tudi vizualno podobo zgradbe. Izbira zunanjega fasadnega sloja ni vezana na nosilno konstrukcijo. Videz “lesene hi{e” ima lahko tudi zgradba iz opeke, betona, lahkega betona (z leseno fasado), prav tako ima lahko videz “klasi~ne zidane hi{e” tudi lesena monta`na hi{a (omet na leseni konstrukciji). Vizualna vrednost hi{e tako ni ve~ vezana na izbiro gradiva oziroma tehnologije gradnje. Lesena hi{a ima vse mo`nosti za oblikovanje likovno usklajene fasade (~lenitev na fasadi, vklju~evanje razli~nih regionalnih elementov na fasado, izbira barv itd.). 4. Ekolo{ka vrednost Zaradi ugodnih lastnosti, ki jih les ima in so bile ‘e omenjene, ima tehnologija gradnje masivne lesene hi{e veliko ekolo{ko vrednost. Vendar pa je treba poudariti nekatere pogoje, da trditev zares dr‘i. V prvi vrsti je splo{na ocena ekolo{ke vrednosti v veliki meri odvisna od potrebnega transporta. Transport je ve~inoma vezan na porabo fosilnih goriv, pri ~emer emitira v ozra~je ijaLes 53(2001) 10 raziskave in razvoj CO2, to pa pove~uje u~inek tople grede. Les v na{ih klimatskih razmerah dobro uspeva in je lokalno dosegljivo gradivo, zato na~elno ne zahteva dolgega transporta. Bolj problema-ti~na je toplotna izolacija iz lesnih vlaken, ki zaenkrat prihaja iz tujine. Velikostenske panele izdelujejo tudi pri nas. Les in lesni izdelki potrebujejo v primerjavi z nekaterimi drugimi gradivi zelo malo vgradne energije. Konstrukcijo je mo‘no po koncu uporabe razstaviti, sortirati, ponovno uporabiti kot surovino za polizdelke ali kompostirati. Lesno volno prav tako kompostiramo. 5. Zdravstvena vrednost Proizvajalci velikostenskih monta‘-nih sistemov veliko pozornost namenjajo uporabi neopore~nih lepil. To -plotno izolacijske plo{~e iz lesne volne so z zdravstvenega stali{~a prav tako nesporne (stiskane po posebnem postopku brez lepil). Les je prijeten na dotik, uravnava vlago v prostoru ter ustvarja primerno in ugodno bivalno klimo. V svojem ‘ivljenjskem ciklusu ne povzro~a emisij. V fazi obdelave se pojavlja lesni prah, vendar se v telesu razgradi in ni {kodljiv. V fazi vgradnje se pojavlja prijeten, zna~ilen vonj po lesu. Les absorbira vonjave, uravnava vlago v prostoru, ni elektrostati~en, pre-pu{~a kozmi~na sevanja. Prijeten je na otip, saj ima v primerjavi z drugimi gradivi, ki so obi~ajno v bivalnem prostoru (kamen, kovine, umetne mase) najvi{jo temperaturo povr{ine (najmanj{o toplotno prevodnost). SKLEP Les je eno prvih gradiv, ki ga je ~lovek uporabil za gradnjo svojih bivali{~. Tehnologija gradnje z lesom se je v stoletjih uporabe izpopolnjevala, vse dokler to gradivo ni izgubilo svoje konstrukcijske vloge pri gradnji. Gradnjo z masivnim lesom sta zamenjali novi gradivi, predvsem armirani beton in jeklo. V skandinavskih dr-‘avah in v Severni Ameriki se je sistem gradnje lesenih monta‘nih eno-dru‘inskih (pa tudi ve~dru‘inskih) hi{ ohranil in razvijal tudi v 20. stol. Pred prelomom tiso~letja se je prek srednjeevropskih dr‘av (predvsem Nem~ije, [vice in Avstrije) tudi pri nas ponovno za~ela pojavljati mon-ta‘na gradnja iz lesa. Poleg “klasi~ne” tehnologije gradnje z lesenim skeletom, ogrodjem in stenskimi plo{~ami postaja vse bolj cenjena hi{a iz masivnega lesa s toplotno izolacijo iz lesne volne. Sistem gradnje ustreza tako uporabnim, ekonomskim, vizualnim, {e posebej pa ekolo{kim in zdravstvenim kriterijem. Zadnja dva kriterija zaradi okoljske problematike ~edalje bolj dobivata veljavo, zato sta popolnoma enakovredna drugim kriterijem, ki so bili do nedavnega klju~-nega pomena pri izbiri gradiv in tehnologij gradnje. Lesena masivna hi{a ustvarja prijetno in zdravo bivalno klimo, ki jo je vredno izkoristiti. Literatura 1. Deu, @., STAVBARSTVO SLOVENSKEGA PODE-@ELJA, Kme~ki glas, Ljubljana, 2001. 2. Cevc, T., ARHITEKTURNO IZRO^ILO PASTIRJEV, DRVARJEV IN OGLARJEV NA SLOVENSKEM, Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, Ljubljana 1984. 3. Cevc, T., BOHINJ IN NJEGOVE PLANINE, Didakta, Radovljica, 1992. 4. Cevc, T., Primo‘i~, I., KME^KE HI[E V KARAVANKAH, Zalo‘ba Drava, Celovec, 1991. 5. Cevc, T., VELIKA PLANINA, samozalo‘ba, Ljubljana, 1993. 6. Fister, P., UMETNOST STAVBARSTVA NA SLOVENSKEM, Cankarjeva zalo‘ba, 1986. 7. PLAN[ARSKE STAVBE V VZHODNIH ALPAH, zbornik, Cevc, T., ur., Mednarodni simpozij o planinskih stavbah v Vzhodnih Alpah v Bohinju, Znanstveno raziskovalni center SAZU, In{titut za slovensko narodopisje, Ljubljana, 1995. 8. Ku{ar, J., Kurent. T., ZUR GESCHICHTE DER VORFERTIGUNG: DIE KREMS-MÜNSTER-URKUNDE AUS DEM JAHR 777, Die Bautehnik 10/1982, Ernst&Sohn, Berlin, 1982. 9. Perossa, M., PROSTORSKO STANOVANJSKA KULTURA ISTRE V OKVIRU REGIONALNE STANOVANJSKE KONTINUTETE, doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 1993. 10. Pfeifer et al., DER NEUE HOLZBAU, Callwey, Muenchen, 1998. 11. Podatki Razvojnega oddelka – RIKO hi{e 12. Zba{nik-Senega~nik, M., KRITERIJI ZA VREDNOTENJE MONTA@NIH HI[, Les 6/2000, Zveza lesarjev Slovenije, Ljubljana, 2000, str. 191 – 194. 13. Zba{nik-Senega~nik, M., Kresal, J., LES – EKOLO[KO GRADIVO, Les 9/98, Zveza lesarjev Slovenije, Ljubljana, 1998, str. 258 – 262. 14. Zba{nik-Senega~nik, M., Kresal, J., LES, KONSTRUKCIJSKO GRADIVO V SODOBNI ARHITEKTURI, Les 7-8/98, Zveza lesarjev Slovenije, Ljubljana, 1998, str. 209 – 212. 15. Zupan~i~ Strojan, T.,,, KRITERIJI ZA ANALIZIRANJE, VREDNOTENJE IN NA^RTOVANJE MONTA@NE GRADNJE, Les 6/2000, Zveza lesarjev Slovenije, Ljubljana, 2000, str. 19 5 – 198. ijaLes 53(2001) 10 UDK: 676.15:543.544 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Petstopenjska protito~na vodna ekstrakcija smrekove skorje Five level counter current water extraction of spruce bark avtorja prof. dr. Vesna TI[LER, Bojan GOR[E, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, c. VIII/34, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Izvedli smo petstopenjsko pro-titočno vodno ekstrakcijo ter zaporedno vodno ekstrakcijo smrekove skorje. Ekstrakcija je potekala v laboratorijski kopeli pri temperaturi 97 DC. Potek ekstrakcije smo spremljali z dolo~anjem dobljene suhe snovi eks-trakta in skorje. Z bilan~nimi izra~uni smo ovrednotili podatke posamezne ekstrakcije; rezultat teh izra~unov so dobljeni izkoristki. Na osnovi izkoristkov smo ugotovili, da je izbrano {tevilo stopenj ekstrakcije primerno za uporabljeno razmerje ekstraktorja. Five level counter current water extraction and succesive water extraction of spruce bark were carried out, heated to 97 DC. The procedure was attended with the help of dry substance of the bark and extract values. The results of individual extraction were assessed by balance calculations giving us pertaining yields. Comparing the yields, it was discovered that the chosen level of extraction is sufficient for the selected ratio of extractor. Ključne besede: tanin, petstopenjska protito~na ekstrakcija, smrekova skorja Keywords: tannin, five level counter current extraction, spruce bark 1. UVOD Navadna smreka (Picea abies) sodi med najbolj raz{irjene doma~e drevesne vrste. Koli~ina smrekovega lesa, ki gre vsako leto v najrazli~nej{o predelavo, ni zanemarljiva. Uporaba tega lesa za gozdarske sortimente in lesne izdelke je ‘e dodobra raziskana in definirana, medtem ko je na pod-ro~ju uporabe lesnih ostankov, ki nastanejo med predelavo, {e mnogo nejasnega. Zelo pomemben in koli~in-sko velik del lesnih ostankov predstavlja lesna skorja, v kateri se nahaja velika koli~ina uporabnih ekstrak-tivnih snovi. Ekstraktivne snovi predstavljajo zanimivo industrijsko surovino in jih je v skorji, ~e jo primerjamo z lesom, koli~insko bistveno ve~. Za skorjo je tipi~na visoka vsebnost nekaterih ekstraktivov, ki jih v grobem lahko razdelimo na lipofilne in hidrofilne topne komponente in predstavljajo pribli‘no 20 - 40 % de-le‘ v sami skorji. Hidrofilna frakcija, ki jo dobimo z ekstrakcijo z vodo ali z ekstrakcijo s polarnimi organskimi topili kot sta aceton in etanol, vsebuje veliko fenolnih komponent. Ena od fenolnih snovi je tanin, ki slu‘i kot surovina za izdelavo premaznih sredstev, lepil, zdravil, itd. Najve~ ga uporabljamo kot strojilo rastlinskega izvora. S pro-teini in alkaloidi tvori netopno obo-rino. Tanini so zelo raz{irjeni v lesu, skorji in semenskih lupinah. Koli~ina tani-na variira glede na drevesno vrsto, starost drevesa, rasti{~e drevesa, mesto odvzema vzorca, ekolo{kih pogojev, itd. Na podlagi kemijske strukture jih razdelimo na hidrolizirajo~e tanine in kondenzirajo~e tanine. V lesni skorji so bolj pogosti konden-zirajo~i tanini. Za pridobivanje tanina iz lesa ali skorje, moramo izvesti ustrezen postopek, ki se imenuje ekstrakcija. Ekstrakcijo lahko definiramo kot proces, pri katerem se pojavi izlo~a-nje substanc oz. topnih komponent iz teko~ih ali trdnih zmesi. Da do tega pride, moramo zmesi dodati topilo, ki s pomo~jo dodane mehanske in toplotne energije, pri~ne s penetracijo. ^e ‘elimo penetracijo topila pove-~ati, moramo snov, ki jo ekstrahi-ramo predhodno zdrobiti ali kako druga~e razdeliti, saj tako pove~amo povr{ino snovi, ki je v stiku s topilom. Po uspe{ni penetraciji se pri~ne raztapljanje komponent, ki so v dolo-~enem topilu topne. ijaLes 53(2001) 10 raziskave in razvoj Za ~im popolnej{o ekstrakcijo je pomembno, da spravimo trdno zmes v stik z dovolj veliko koli~ino topila, da ne pride do nasi~enja raztopine, saj takrat trdna snov {e vedno vsebuje dolo~en del neraztopljene topne komponente, ki se ne raztaplja ve~. To re{imo tako, da postopek ekstra-hiranja ponavljamo s sve‘im topilom. Ekstrakcije oz. ekstrakcijske sisteme lahko delimo tudi po principu delovanja oz. prehoda posameznih komponent iz faze v fazo. Tako lahko ekstrakcijo izvedemo po protito~-nem principu, kjer vstopa v ekstrak-cijsko baterijo trdna snov iz ene strani, topilo pa vstopa v baterijo v nasprotni smeri, kar je prikazano na sliki 1. 2. IZVEDBA PETSTOPENJSKE PROTITO^NE VODNE EKSTRAKCIJE SMREKOVE SKORJE V pet ~a{ s prostornino 600 mL smo zatehtali po 15,0 g zra~no suhe smrekove skorje in jo prelili s 500 mL destilirane vode. Nato smo vse ~a{e postavili v laboratorijsko vodno kopel, ki je bila predhodno segreta na 97 °C. ^a{e smo pokrili z urnimi stekli, da smo zmanj{ali odparevanje in tako prepre~ili nepotrebne izgube ekstrakta. Tako smo pustili vse ~a{e segrevati 60 minut in jih vmes ob-~asno kratkotrajno preme{ali s stekleno pali~ico. Po preteku potrebnega ~asa smo ~a{e odstavili in jih pustili da so se rahlo ohladile. Nato smo vsebino vsake ~a{e prefiltrirali in tako lo~ili ekstra-hirano skorjo od ekstrakta. Skorji in ekstraktu smo nato s pomo~jo gravi-metri~ne metode dolo~ili dele‘ suhe snovi. V naslednji fazi oz. ponovitvi smo na novo pripravili novih pet ~a{ z vzorci, Slika 1. Poenostavljen prikaz protito~ne ekstrakcijske baterije CaSe 1 2 :. 4 S |\ /is« A /H« ^1 fi*e J MS; ^ {i*i J V MOmL / V 500 mL J \,S» mL J V SWmL J V SO* ml. / /SS 15; ^ V"2 / f es m ^ f ES 1/2 \ | ES 1/3 ^ 7eS 1H ^ \MQ mL 7 V L ir"' / V E 1/4 7 T E 1/5 J ■) \ \ >< N TmISiTA {E32J\ \ 7Yxin \ \ E2/4 J i I.IM ] (K 1/4 ^l l 500 mL j Lfiia J VEB3 J l EZtf J 3 ^ ■c — J** T As IJ j: A /liSJ/l \ f BS yn \ f E5.VJ A f ES V* \ \E3/2 / t EiH j \Ey* / L E3/S J L SMtbL J V O V—O* E 1 F.« / ■■-.li ■■ f E5 4J2 } ( B84fl ^ (ES V* \ U« J \ E4/4 J L B4fl J t SOUiiiL J o vX^ /ES Ml ^ f ESSß ^ f bSVJJ flSiH\ Y E5tf J \eS/4 J l F :wj 7 \ 500 mL j 6/ a s^v i 2 3 4 5 e ponovjive ttetlranja Grafikon 2. Prikaz dobljenih dele‘ev suhe snovi v ekstrahirani skorji in ekstraktu zaporedne ekstrakcije IBTOf HKS-TRAKTTA YSTW SKOPJE — 1:1? VSTOP TTTII.A D Slika 3. Shema ekstrakcije I_________!_ 1 £ D Grafikon 3. Prikaz dobljenih izkoristkov protito~ne ekstrakcije - v smeri pridobivanja ekstrakta pnsjoan 4. VREDNOTENJE EKSTRAKCIJE Ekstrakcijo vrednotimo na osnovi dosedanjih izku{enj iz preteklih projektov s predpostavko, da je v skorji pribli‘no 40 % ekstraktivnih snovi. Sam postopek ekstrakcije smrekove skorje si lahko ponazorimo s pomo-~jo naslednje sheme: Na podlagi te sheme izra~unamo bilanci vode in suhe snovi, ki nam slu‘ita pri izra~unu izkoristka. Na grafikonu {t. 3 vidimo, da najvi{ji izkoristek dose‘emo v zadnji fazi, po vstopu sve‘e skorje. Izjema je le prva diagonala kjer so izkoristki zelo konstantni v vseh posodah in dose‘emo v tretji posodi le malenkostno vi{ji odstotek kot v posodi {t. 1, ki nastopa kot zadnja v sistemu. Presenetljivo visoki so dobljeni maksimalni izkoristki diagonal, saj v drugi in tretji diagonali z 40,1 % ter 44,7 % ‘e prese‘emo predpostavljeni maksimalni odstotek izkoristka. 5. SKLEPI Pri spremljanju ekstrakcijskih krivulj izlo~ene suhe snovi protito~ne eks-trakcije, smo ugotovili, da so bile naj-vi{je vrednosti dobljene v prvi posodi, v katero je iz leve strani vstopala sve‘a skorja in iz desne strani ekst-rakt, ki je bil ponekod ‘e mo~no koncentriran. Dobljene maksimalne vrednosti suhe snovi v ekstraktu so se gibale med 1,93 % in 2,8 %, dose-‘ene so bile ob zaklju~ku ekstrak-cijske diagonale. Pri zaporedni ekstrakciji smo dosegli maksimalno vrednost suhe snovi po prvem tretiranju in sicer 1,3 %, kar je ve~ kot polovico manj, kot pri pro-tito~ni ekstrakciji. Iz tega lahko sklepamo, da je princip protito~nosti primernej{i kot princip zaporednosti, saj se topilo uporabi ve~krat, ne da ijaLes 53(2001) 10 raziskave in razvoj bi mu u~inkovitost padla. Koncentracija ekstrakta s ponavljanji raste, vse do zaklju~ka ekstrakcije, z njo pa tudi ekstrahirani dele‘ skorje. Iz primerjave dobljenih izkoristkov protito~ne in zaporedne ekstrakcije, je razvidno, da je protito~na ekstrak-cija bistveno bolj u~inkovita, saj je povpre~je dobljenih izkoristkov protito~ne ekstrakcije v smeri izlu‘e-vanja skorje 27,7 % in v smeri pridobivanja ekstrakta 25,4 %, medtem ko je povpre~ni izkoristek prvih petih ponovitev zaporedne ekstrakcije le 19,9 %. Ugotovili smo, da je predpostavka o 40 % ekstraktivnih snovi v skorji ustrezna saj smo v nekaterih posodah dosegli tudi 44 % izkoristke in ve~. V povpre~ju so se dejanski izkoristki gibali okoli 35 %. Iz vseh dobljenih podatkov oz. rezultatov ekstrahiranja {e ne moremo podati ugotovitve o obna{anju same ekstrakcije, v smislu primernosti metode za industrijski na~in ekstrahi-ranja. Potrebno bi bilo veliko ve~je {tevilo ponovitev iz katerih bi bilo lahko razvidno podrobnej{e delovanje vodnega medija na skorjo, kot to poteka v industriji, kjer je ekstrak-cija kontinuiran proces. Literatura 1. Oblak-Rainer, M.: Papir 19 (1991)4, 14 6 - 15 0 2. Zule, J.; Mo‘e, A.: Papir 28 (2000) 3/4, 93 -97 3. Britt, K. W. : Handbook of pulp and paper technology, Van Nostrand Reinhold Company, New York, 1970 4. Hillis, W. E.: Wood extractives and their significance to the pulp and paper industries, Academic Press, New York-London, 1962 5. Sjöström, E.; Alén, R.: Analytical methods in wood chemistry, pulping and papermaking, Springer-Verlag, Berlin-Heidelberg, 1999 V dneh od 5. do 7. septembra 2001 je na Oddelku za lesarstvo BF potekala odmevna Peta mednarodna konferenca o razvoju znanosti o lesu, lesni tehnologiji in gozdarstvu ICWSF 2001. Konferenco so pozdravili s priložnostnimi govori državni sekretar dr. Stane Pejovnik, predsednik organizacijskega komiteja dr. M.A. Irle, kot predstavnik soorganizatorja, dr. Bojan Bučar kot predsednik organizacijskega odbora in prof. dr. Željko Go-rišek. Delo je potekalo v šestih sekcijah: • lastnosti lesa kot materiala (moderator doc. dr. P. Oven), • lesna trajnost in zaščita lesa (moderator doc. dr. M. Petrič), • lesni kompoziti (moderator dr. M. A. Irle), • gozdarstvo in gozdarska politika (moderator doc. dr. D. Hladnik), • sušenje lesa (moderator doc. dr. Ž. Gorišek), • raba lesa (moderator doc. dr. B. Bučar). Imeli smo priložnost poslušati 44 referatov, med njimi deset domačih. ijaLes 53(2001) 10 raziskave in razvoj 12. pohi{tveni sejem – obsejemske dejavnosti dvorana FORUM, 6. – 9. 11. 2001 Ponedeljek, 5. 11. ob 10.00 (predvidoma do 13.30) Okrogla miza - LESARSKO GOSPODARSTVO SEVERNE PRIMORSKE SKOZI TISO^LETJE PA DO DANES Koordiniranje in organizacija: Zveza lesarjev Slovenije, GZS Obmo~na zbornica za severno Primorsko, SL[ Nova Gorica Okroglo mizo bo vodil dr. Jo‘e Korber, sekretar GZS - Zdru‘enje lesarstva. 1. del: Preteklost - dr. Branko Maru{i~ in Darinka Kozinc: Gibanje solkanskih mizarjev in njihovo pohi{tvo 2. del: Sedanjost - Beno Vodopivec: Od v~eraj do danes 3. del: Prihodnost -Uspe{ni proizvodi in pogledi naprej – predstavitev posameznih podjetij TIC Nova Gorica – sre~anje ob kozar~ku primorskih vin in dobrot. * Na sre~anju bo sodeloval tudi oktet Vrtnica (v njegovi sestavi je najve~ lesarjev), predstavitev pa bo popestrena s solkanskim zbornikom in prospekti Nove Gorice, Gori{ki muzej bo posodil `e kronolo{ko razvr{~ene fotografije iz Solkana. Torek, 6.11. ob 10.00 (predvidoma do 12.00) NOVOSTI S PODRO^JA POVR[INSKE OBDELAVE LESA Koordiniranje in organizacija: DIT lesarstva Ljubljana (Zoran Trošt), BF, Oddelek za lesarstvo, ILVA POLIMERI, Italija Posvet bo vodil doc. dr. Marko Petrič, predstojnik Katedre za pohištvo. Sreda, 7. 11. ob 10.00 (predvidoma do 13.00) SLOVENSKO LESARSTVO PRED OKOLJSKIMI ZAHTEVAMI EU Koordiniranje in organizacija: Zveza lesarjev Slovenije (Sanja Pirc), GZS – Zdru‘enje lesarstva, Sekcija za varstvo okolja (mag. Nada Slovnik) Janja Leban, GZS – Slu‘ba za tehnolo{ki razvoj: Predstavitev EU direktiv Jurij [eme, GZS - Slu‘ba za tehnolo{ki razvoj: Odpadna embala‘a Andi @abkar, UMT: Odstranjevanje odpadkov Vilijem Stra{ek: Pripravljenost in odziv na izredne razmere v sistemih ravnanja z okoljem BREST Cerknica in JAVOR Pivka: ISO 14000 v praksi ^etrtek, 8. 11. ob 10.00 (predvidoma do 13.00) KONKUREN^NOST LESNE INDUSTRIJE Koordiniranje in organizacija: Zveza lesarjev Slovenije (Sanja Pire) Posvet bo vodila Vida Kožar, GZS-Združenje lesarstva. prof. dr. Franc Bizjak: Rein‘eniring in razvoj podjetja doc. dr. Borut Likar: Analiza inovativnosti in RR slovenske lesne industrije ob vklju~evanju v EU mag. Franci Vidic Pozicioniranje ponudbe Bernard Likar: Elektronski marketing in predstavitev sistema za promocijo slovenskih lesarskih izdelkov na internetu Petek, 9.11. ob 10.00 (predvidoma do 12.00) SRE^ANJE SODELAVCEV REVIJE LES IN LESARSKE ZALO@BE Koordiniranje in organizacija: Zveza lesarjev Slovenije (Sanja Pire), revija Les (prof.dr.dr.h.c. Niko Torelli), Lesarska založba (Mirko Geršak) Okroglo mizo bo vodil prof. dr. dr. Niko Torelli RAZSTAVA, 6. – 10. november kipar, rezbar Peter Vene - Ljubezen v lesu - v preddverju dvorane Forum Koordiniranje in organizacija: Zveza lesarjev Slovenije (Sanja Pirc) ijaLes 53(2001) 10 znanje za prakso Strokovni ~lanek (Professional Paper) Kaj je dobro vedeti o sijaju avtor Jo`e PODJED, in`. les., SL[ [kofja Loka 1. U vo d S problemom merjenja sijaja na lakiranih in poliranih povr{inah se je ukvarjalo ‘e veliko praktikov in znanstvenih delavcev. Ve~ina je iskala take metode merjena, ki bi bile uporabne neposredno v proizvodnji. Nekateri so iskali primerjalne mo‘nosti ocenjevanja lakiranih in poliranih povr{in z vrsto zaporednih standardnih etalonov, obdelanih od popolne motnosti do najve~jega sijaja oziroma z drugimi podobnimi primerjavami. Drugi so gradili instrumente, slone~e na fizikalnih principih, ki naj bi dajali stalno enake rezultate, brez subjektivnih vplivov. Pri le teh je pri-{lo do te‘av prav zaradi tega, ker nobeden od instrumentov med opazovanjem povr{in ne more zajeti vseh vplivov psiholo{kih momentov in fiziologije vida. Iz teh razlogov je {e vedno odprto vpra{anje ali je v praksi primernej{a uporaba enostavnih vizualnih metod oziroma metod fizikalnih meritev. 2. Splo{no o sijaju Sijaj je za na{e vidne ob~utke obnova zrcalnih slik zaradi odboja svetlobe z gladkih povr{in. ^im razlo~nej{e in jasnej{e so zrcalne slike, tem ve~ji je sijaj na teh povr{inah. Zaradi tega odbojni zakon vsiljuje zamisel o mo‘-nosti vzpostavljanja neke objektivne in natan~ne metode, ki naj bi omo-go~ala tudi {tevil~no izra‘anje izmerjenih vrednosti. S svojimi o~mi ob~utimo kot sijaj samo tisti del odbite svetlobe, ki ga odsevajo sijajne povr{ine. ^im raz-lo~nej{e in jasnej{e so zrcalne slike, tem ve~ji je sijaj na teh povr{inah. ^e povr{ine niso ravne, nastopa poleg tega {e razpr{eni sloj svetlobe, ki ima tudi dolo~en vpliv. Zato ne smemo zanemarjati vpliva na odboj svetlobe, ki ga imajo drobni delci pigmentov in ga na{i organi vida ne zaznajo kot sijaj. Tisti del odbite svetlobe, ki je ne zaznavamo z o~mi, lahko natan~-no izmerimo le s pomo~jo posebnih aparatur. Ob~utek sijaja, dobljen s prostim o~esom, je odvisen tudi od zornega kota, iz katerega predmet opazujemo. Sijaj, ki ga merimo z instrumenti je merjen iz ene same to~ke. Da bi se pri primerjanju ~im bolj pri-bli‘ali vizualnemu ob~utku sijaja, si utira pot metoda merjenja pri razli~-nih vpadnih in odbojnih kotih. Na podlagi dobljenih podatkov lahko nari{emo krivuljo sijaja z izstopajo-~imi ekstremnimi vrednostmi. Za primerjalno enoto vzamemo pri vseh teh meritvah kot stoodstotno vrednost sijaja svetlobni odboj s ploščice poliranega črnega zrcalnega stekla. 3. Dejavniki, ki vplivajo na sijaj Na splošno lahko rečemo, da na sijaj določenega premaza vpliva vsak faktor, ki ima vpliv na spremembo stanja površine. Če je delovanje določenega faktorja takšno, da učinkuje na izravnavo površine, se povečuje tudi njen sijaj in obratno. Če pa prihaja do nastanka površinskih nepravilnosti, tedaj govorimo o zmanjšanju sijaja oziroma matiranju. Pri različnih drevesnih vrstah je sijaj lesa različen. Naše domače drevesne vrste imajo zelo slab sijaj lesa. Zelo dober sijaj imajo nekatere tropske drevesne vrste. Na sam sijaj pa poleg drevesne vrste vplivajo še vrsta prereza, kemična zgradba, načini obdelave, uporabljeno premazno sredstvo, debelina in število nanosov pre-maznega sredstva, starost in mesto uporabe. • Trakovi: od anatomskih elementov imajo na sijaj lesa največji vpliv trakovi. Čim večji so in čim več jih je, tem večji je sijaj lesa. • Prerez: ker je v radialnem ijaLes 53(2001) 10 znanje za prakso prerezu površina trakov največja, je tudi sijaj lesa na radialnih ploskvah največji. • Kemična zgradba: kristali smole in še nekaterih drugih ekstrak-tivnih sestavin povečujejo sijaj lesa. • Način obdelave: čim bolj je les gladko obdelan, tem večji sijaj ima. • Pri pigmentiranih sistemih ima lahko velikost pigmentnih delcev velik vpliv na sijaj premaza. Delci večjih dimenzij segajo nad površino in na ta način povzročajo nastanek neravnin. • Debelina filma je zelo važna in pomembno vpliva na učinek sijaja. V primeru, da velikost pigmentnih delcev presega debelino nanesenega filma, prihaja do učinka bolj grobe površine. Če je debelina filma bistveno večja od velikosti delcev, je večjim delcem omogočeno da potonejo v film, s tem pa površina ostane gladka. To je posebno opazno v primeru premaznih sistemov z nizko koncentracijo pigmenta. Pri oblikah z zelo visoko koncentracijo pa debelina filma nima nobene vloge. 4. Koti merjenja sijaja Vzorce različnega sijaja merimo pod različnimi vpadnimi koti svetlobe, da bi se s tem povečala točnost merjenja. Številčne vrednosti sijaja premaznih vzorcev, izmerjene pod kotom 85° se med seboj razlikujejo manj, kot vrednosti sijaja izmerjene pod kotom 60° in 20°. To kaže, da lahko visoko sijajne vzorce natančneje merimo pod kotom 20°, kot pa pod kotom 60 in 85°. Zaradi tega ASTM priporoča, da se premazani vzorci različnih stopenj sijaja merijo pod različnimi koti. ^e je izmerjena vrednost pri 60° manj{a od 30 % (motna povr{ina), uporabimo kot 85°, ~e pa je vrednost ve~ja od 70, pa uporabimo kot 20°. Vsi ostali vzorci se merijo pod kotom 60°. 5.Merjenje sijaja Za merjenje sijaja se v praksi pogosto uporablja fotoelektri~ni instrument proizvajalca “erichsen”. Aparat je iz dveh delov; iz galvanometra in merilnega telesa. V galvanometer sta vgrajena transformator in mikroampermeter s skalo, v merilno telo pa je vgrajena fotocelica. Aparat za merjenje najprej priklju-~imo na elektri~no omre`je 220 V. Nato aparaturo umerimo s pomo~jo etalona, ki je prilo`en aparaturi glede na izbrani 20°, 60° ali 85° kot merjenja. Pri merjenju merilno telo postavimo na merjeni vzorec in na digitalnem zaslonu od~itamo vrednost. Vrednost, ki jo razberemo na ekranu pomeni vrednost sijaja na preizku{ancu v %, glede na 100 % vrednost sijaja odsevanega s ~rne steklene plo{~ice -etalona. Za merjenje zelo sijajnih povr{in ima metoda zrcalnega odboja nekaj pomanjkljivosti. Nepravilnosti zaradi razli~nega lomnega indeksa lahko vplivajo na pove~anje zrcalnega odboja pri postaranih alkidnih prema- zih, kar pa ni povezano z izbolj{anjem sijaja. Naslednji problem je, da lahko natan~no merjenje zrcalnega odboja izvedemo le na ravni podlagi. Metoda je neuporabna za merjenje na krivih povr{inah. 6. Delitev premazov za les glede na sijaj Lastnost povr{ine premaza Vrednost sijaja % Visoko sijajna Nad 80 Sijajna 61 - 80 Pol sijajna 41 - 60 Pol mat 21 - 40 Mat 1 - 20 Popolni mat 0 V preglednici je prikazana delitev premazov glede na sijaj, ki je merjen pod kotom 60°, saj je ocenjevanje sijaja pod tem kotom najbli‘je zaznavi ~love{kemu o~esu. 7. Literatura 1.Mihevc, V. Kontrolne metode lepljenja in povr{inske obdelave lesa. Ljubljana, B F, oddelek za lesarstvo, 1987, 169 s. 2 Pipa, R. Anatomija in tehnologija lesa. Ljubljana, Lesarska zalo‘ba Slovenije, 1990, 136 s. ijaLes 53(2001) 10 ZS - Zdru`enje lesarstva Iz dela zdru`enja 3. krog razgovorov glede prenove Kolektivne pogodbe za lesarstvo z dne 24. septembra 2001, ki je potekal na GZS-Zdru‘enju lesarstva, Dimi-~eva 13, v Ljubljani. Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 2. kroga razgovorov glede prenove PKP za lesarstvo z dne 9.7.2001 2. Nadaljevanje pogajanj v zvezi s prenovo PKP za lesarstvo Razgovor je vodil Nedeljko Grego-ri~ (vodja pogajalske skupine GZS-Zdru‘enja lesarstva in Predsednik odbora ZDS, sekcija za lesarstvo) in uvodoma predstavil novi ~lanici delo-dajalske strani: Ado Gole-Grando-vec (Novoles) in Ireno Ko{njek (Jelovica), ki zamenjuje mag. Zvezdo-draga @lebnika (Jelovica). Ad 1) Uvodoma je g. Gregori~ poudaril, da ima delodajalska stran pripombe na zapisnik glede na 2. krog razgovorov glede prenove PKP in predlaga sindikalni strani, da ~rta iz zapisnika zadnji odstavek na 1. strani tega zapisnika, ki se glasi “V nadaljevanju je delodajalska stran ugotovila, da je ponujeni model dober, da bo pri nekaterih dru`bah povzro~il dvig mase pla~ ipd., do tega, ali ne bi bilo smiselno {e po~akati na novi Zakon o delovnih razmerjih” in odstavek na 2. strani zapisnika, ki se glasi “Iz nadaljnje razprave sledi, da so lesarji pripravljeni sprejeti model, ~e ga bodo ponudile tudi druge sindikalne centrale, ki sodelujejo v pogajanjih o KP”. Sklep: 1. Zapisnik s predlaganimi popravki 2. kroga razgovorov glede prenove PKP za lesar- stvo z dne 9.7.2001 se potrdi na naslednjem krogu razgovorov. Popravek zapisnika pripravi sindikat SINLES. Ad 2) Ada Grandovec - Gole je predstavila sklepe izra~una novega modela pla~, ki so ga v Novolesu simulirali le za mesec maj. Masa pla~ bi se z uveljavitvijo tega modela pove~ala za 19 %, stro{ek dela pa za 4do5 %, kar bi {e dodatno zmanj{alo konkuren~nost slovenske lesne industrije. V izra~unih pa ni bila upo{tevana dinamika. Novoles je pri teh izra~unih ugotovil, da bi se z uveljavitvijo tega pla~nega modela pove~al problem zaposlovanja KV delovne sile oz. delovne sile s VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Delodajalska stran je ponovno poudarila, da je treba po~akati na spremembo Zakona o delovnih razmerjih (odmor za malico, delovni ~as, nova zakonska ureditev povra~ila stro{kov, dodatkov k pla~i ter drugih osebnih prejemkov ...). Sindikat SINLES je ob koncu pogajanj zagrozil, da bodo vlo‘ili zahtevek za 20 % pove~anje izhodi{~nih pla~, ~e njihov model pla~ne politike ne bo sprejet. Sklep: 2. Sindikat SINLES pripravi predstavitev novega modela pla~ne politike, ki bo potekala na GZS dne 1. oktobra 2001, ob 12. uri, na katero se povabi po dva predstavnika iz podjetij (oseba v podjetju, ki konkretno dela na podro~ju izra~una pla~, in oseba iz AOP). Na predstavitvi bo sindikat SINLES konkretno Iz vsebine GÜH Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si Informacije {t. 8/2001 Oktober 2001 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 2001 3. PLES LESARJEV V OKVIRU LJUBLJANSKEGA SEJMA POHI[TVA E - KATALOG LESARSTVA PONUDBE POVPRA[EVANJA IN Priloga: Podatki o proizvodnji, predelavi, zalogah in prodaji v lesni industriji - 2000 Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva. Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva. ijaLes 53(2001) 10 GZS - Zdru`enje lesarstv odgovarjal na probleme metodologije pri izra~unih pla~ po tem predstavljenem modelu. 3. Po opravljeni predstavitvi bodo predstavniki iz podjetij simulirali konkretne izra~une pla~ za 6 do12 mesecev naprej po predstavljenem modelu pla~. Izra~uni naj bi bili pripravljeni najkasneje do 16. oktobra 2001. 4. O morebitnem sprejemu oz. zavrnitvi pla~nega modela, ki ga je predlagal sindikat SINLES, bo na podlagi konkretnih simuliranih izra~unov v izbranih podjetjih odlo~al UO GZS-Zdru‘enja lesarstva na svoji redni seji 18. oktobra 2001. 5. Po opravljeni seji UO GZS-Zdru‘enja lesarstva bo GZS-Zdru‘enje lesarstva posredovalo mnenje glede eventualne uveljavitve tega pla~nega modela sindikatu SINLES, vendar najkasneje do 25. oktobra 2001. 5. sestanek sekcije proizvajalcev gotovih hi{ (2. oktobra 2001 ob 12.00 uri, na Fakulteti za gradbeni{tvo, Smetanova ul. 17, v Mariboru) Dnevni red: 1. Predstavitev razvojnih aktivnosti in mo‘nost sodelovanja na skupnih projektih, ki jih financira dr‘ava Slovenija. (FGM : dr. Premrov, mag. Dobrila in B. Bor{i~) 2. Mo‘nost sodelovanja na skupnem razvojnem projektu: Ve~eta‘na lesena gradnja” (FGM : dr. Premrov, mag. Dobrila in B. Bor{i~) 3. Razno. Ad 1 in ad2): V predstavitvi (pri obeh to~kah) so sodelovali: dr. Premrov, mag. Dobrila in B. Bor{i~. Najve~ji poudarek je bil na predstavitvi “Ve~eta`na lesena gradnja v Sloveniji”. Sklepi: 1. Podjetja (+KNAUF) prou~ijo predlog FGM (v nadaljevanju Fakulteta za gradbeni{tvo v Mariboru) glede predvidenega stro{ka preiskav do 1.1.2002 in sporo~ijo svojo procentualno udele‘bo za pokritje stro{kov laboratorija in meritev. 2. Vsebinski predlog scenarija za sodelovanje na skupnem raziskovalnem projektu, pripravi FGM v obliki dopisa na generalne direktorje podjetij Koordinator: Benedikt Bor{i~ Rok: do konca oktobra sporo~ijo podjetja svoj odgovor o skupnem sodelovanju FGM. 3. FGM mora projekte prijaviti tako na Ministrstvo za gospodarstvo RS kot tudi Ministrstvo za {olstvo in {port RS. 4. Podjetja predlagajo konkretne teme iz industrije za diplomske naloge FGM. 5. Vsebina projekta “Ve~eta`na lesena gradnja v Sloveniji” se predstavi v mesecu marcu 2002 na Posvetu o hi{ah. Ad 3) Sklep: Podjetje “Smreka, Gornji Grad” in Cipro{, Lobnica re{ujeta podobno problematiko (nista proizvajalca monta`nih hi{!) posebej z GFM. INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 2001 Zahvaljujemo se za sodelovanje in hkrati za zaupanje ob podatkih, ki so nam jih posredovala nekatera podjetja. Pravilno izpolnjeno anketo o poslovanju lesne industrije v 1. polletju 2001 nam je poslalo 59 podjetij, kar predstavlja 54,8 % vzorec vseh zaposlenih v lesni industriji (Obdelava lesa, Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti). V obdelavi smo upo{tevali vse pravilno izpolnjene ankete, ki so prispele na GZS-Zdru‘enje lesarstva najkasneje do 14. septembra 2001. Rezultati ankete o poslovanju za 1. polletje 2001 ka‘ejo tole: • Prihodki v lesni industriji so porasli (v 1. polletju 2001 v primerjavi s prvim polletjem 2000) nominalno za 7,0 % (realno so padli za 2,0 %). Najbolj so porasli v pohi{tvenem sektorju, in sicer nominalno za 15,1 % (realno za 5,7 %). • Odhodki v lesni industriji so porasti nominalno za 7,5 % (realno so padli za 1,4 %). V pohi{tvenem sektorju so porasli nominalno za 14,7 % (realno so padli za 13,5 %). • Koeficient gospodarnosti je zna{al v 1. polletju 2000 1,01 (v pohi{tvenem sektorju 1,03), kar pomeni, da lahko ocenjujemo, da je lesnopredelovalna industrija 1. polletje 2001 zaklju~ila z dobi~kom. 1 Za prera~unavanje polletnih podatkov se po priporo~ilu slu`be SKEP GZS uporablja indeks 109,0 (cene `ivljenjskih potreb{~in so uradni kazalec inflacije). 2 Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~u-nan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. Njegova vrednost je lahko enaka, ve~ja ali manj{a od 1. ijaLes 53(2001) 10 ZS - Zdru`enje lesarstva Dele‘ tujega trga v prihodkih je v celotni lesni industriji v povpre~ju zna{al 63,7 % (v pohi{tvenem sektorju 63,0 %, najve~ji dele‘ v proizvodnji stavbnih elementov 72,1 %). ^isti dobi~ek se je v nominalnem znesku v povpre~ju pove~al za 10,9 % (realno za 1,7 %), v pohi{tvenem sektorju za 28,9 %. ^isti dobi~ek pa se je zelo zmanj{al v proizvodnji stavbnih elementov (-88,1 %). Na drugi strani se je ~ista izguba nominalno pove~ala za 103,8 % (v pohi{tveni industriji pa je padla za 9,5 %). Stro{ki financiranja so porasli v povpre~ju nominalno za 5,1 % (v pohi{tvenem sektorju tudi za 13,6 %). Investicije so se v povpre~ju v lesni industriji pove~ale za 104,9 %, v proizvodnji stavbnih elementov pa so padle kar za 47,7 %. [tevilo zaposlenih je v povpre~ju padlo za 0,5 %, v proizvodnji pohi{tva pa se je pove~alo za 3,4 %. V vseh drugih podskupinah se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo. Dodana vrednost je v nominalnem znesku porasla v lesni industriji v povpre~ju za 8,4 %, v pohi{tvenem sektorju pa nominalno za 21,5 %. Dodana vrednost je najbolj padla v proizvodnji stavbnih elementov, in sicer za 9,3 %. Na vpra{anje, kak{en se zdi splo{en trend poslovanja glede na preteklo obdobje, pa so lesnopredelovalna podjetja odgovorila takole: 3. PLES LESARJEV V OKVIRU 12. LJUBLJANSKEGA SEJMA POHI[TVA Vabimo vas na ‘e tradicionalni 3. ples lesarjev z ve~erjo, ki bo v ponedeljek, 5. novembra 2001, v okviru Ljubljanskega sejma pohi{tva (prvi dan sejma, t.j. na poslovni dan). Kraj: Hotel Slon ^as: 20.00 - 01.00 Cena vstopnice: 9.000 SIT Igra ansambel: Avia Band Iskreno vabljeni - na ples povabite ~imve~ poslovnih partnejev! Prijave sprejemamo na naslov: GZS Zdru‘enje lesarstva, Dimi~eva ul. 13, 1504 Ljubljana, najkasneje do 29.10.2001. Organizatorji: GZS - Zdru‘enje lesarstva, Ljubljanski sejem, d.d., Zveza lesarjev Slovenije ———————————————————————————————— To~en naslov podjetja: _____________________________________________ Za ples lesarjev naro~amo __________ vstopnic (navedite to~no {tevilo!) Dav~na {tevilka: __________________________________________________ Dav~ni zavezanec: DA NE (Obvezno obkro`ite!) Kontaktna oseba: _________________________________________________ Telefon: ______________________ @ig podjetja in podpis: Enako 27,48 % Slabše 26,8 % Boljše 45,8 % Skupaj 100,0 % E - KATALOG LESARSTVA E - katalog lesarstva si lahko ogledate na spletni strani www.gzs.si/katalogi, v katerega smo doslej vklju~ili vsa tista podjetja, ki so bila vklju~ena v tiskano verzijo slovenskega lesarskega kataloga, in vsa tista podjetja, ki so se naknadno odlo~ila za vpis v e-obliko lesarskega kataloga. Izdelana je tudi angle{ka verzija e-kata-loga. Vabimo vas v brezpla~en vpis v bazo e-kataloga slovenske lesne industrije! Podjetje pa lahko po ‘elji dodajo tudi svoj logotip podjetja, kar v tiskani obliki kataloga ni bilo mo‘no. Ker bi ‘eleli raz{iriti krog lesarskih podjetij, vpisanih v e-katalog, vam v nadaljevanju prikazujemo nekaj detajlov iz e - kataloga slovenske lesne industrije, najprej predstavitveno stran Kataloga lesarstva. Vabljeni na ogled te vrste kataloga! ^e se odlo~imo za iskanje po proizvodih, npr. “mize” (kadar ne poznamo NIP {ifre proizvoda), se prika`e naslednje okence: (glej sliko na naslednji strani!) Izdelan je mehanizem za po{iljanje gesel in povabil k elektronski anketi na vse elektronske naslove v anketi ijaLes 53(2001) 10 GZS - Združenje lesarstv (podatki/E ankete). Podjetja potem sama vpisujejo svoje podatke prek interneta. Ko potrdijo podatke, dobite elektronsko po{to, ki vas opozori na to, da morate na straneh pregledati anketo (Podatki/^akajo~e e-ankete) in se odlo~iti, ali jo boste uvrstili v katalog ali jo boste zavrnili. Dodana je mo‘nost individualnega po{iljanja gesel za dostop do E-an-kete. Podjetja sedaj lahko na inter-netnih straneh vpi{ejo zahtevo za geslo, ob vpisu dobite o tem sporo~ilo po elektronski po{ti, na intranetu (Podatki/Na ~akanju/^akajo~e pro{-nje za gesla) lahko pro{njo GZS-Zdru‘enje lesarstva (odgovorna oseba) odobri ali zavrne. Ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13008 / 02 (11520) Slovensko podjetje nudi proste kapacitete za enostavno obdelavo lesa; ‘aganje, skobljanje, razrezi ... Podjetje: ELESET D.O.O. Kontaktna oseba: Roman Urankar Ulica: MEDIJA 1 Po{ta: 1411 IZLAKE Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 03 / 567 5580 faks: 03 / 567 5581 e-mail: eleset@siol.net [tevilka PP 13013 / 02 (11552) Slovensko proizvodno podjetje nudi pohi{tvene ro~aje, pokrivne ~epe, obe{alnike ter podobne stru‘ene izdelke iz razli~nih vrst lesa. Podjetje: NOJ D.O.O. VNANJE GORICE Kontaktna oseba: Janez Novak Ulica: POT K ^UVAJNICI 34 Po{ta: 1351BREZOVICA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 363 42 00 faks: 01 / 363 42 01 e-mail: ziga.a.novak@kiss.uni-lj.si EISENMANN Daimlerstrasse 5 - Postfach 1252 71085 Holzgerlingen Nemčija http://www.eisenmann.de • NAPRAVE ZA LAKIRANJE IZDELKOV IZ LESA • SUŠILNIKI LESA • NAPRAVE ZA PREDOBDELAVO OBDELOVANCEV • NAPRAVE ZA PRAŠNATO LAKIRANJE IZDELKOV IZ JEKLA • NAPRAVE ZA LAKIRANJE IZDELKOV IZ PLASTIKE • TRANSPORTNE NAPRAVE • SKLADIŠČA • CELOTNA LOGISTIKA [tevilka PP 13021 / 01 Slovensko podjetje i{~e sodelovanje na podro~ju predelave kostanjevega izlu‘enca v tr‘no zanimive produkte -lesne plo{~e. Les je v obliki sekancev, ki nastajajo z izlu‘evanjem tanina lesa; vlaga 65 % ali 42 %; velikost sekancev od 1,7 mm - 16 mm; letna koli~ina 30.000 BDT. Ve~ina sekancev se nahaja v rangu od 4mm - 6,3 mm. Podjetje: TANIN SEVNICA D.D. Kontaktna oseba: Martina Novak Ulica: HERMANOVA 1 Po{ta: 8290 SEVNICA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 07 / 81 41 493 faks: 07 / 81 41 626 e-mail: rik.tanin@siol.net WWW: www.tanin.si Za informacije se obrnite na: Nova M & A d.o.o. Britof 150, 4000 Kranj tel./fax.: 04 20 42 280 e-po{ta: anton.presek@nova-ma.si ijaLes 53(2001) 10 ZS - Zdru`enje lesarstva Preglednica. PROIZVODNJA v letu 2000 proizvod naziv mera PROIZV. PREDELAVA ZALOGE PRODAJA 20.10.10.10 Leseni pragovi, neimpregnirani m3 3.103 3.050 81 45 20.10.10.31 @agan les iglavcev, zobD~sto spojen, >6mm m3 111.365 45.387 40.657 59.876 20.10.10.33 @agan les iglavcev, skobljan, bru{en, >6mm m3 27.198 4.407 1.784 22.569 20.10.10.35 Drug `agan les smreke in jelke m3 107.171 29.373 10.145 75.098 20.10.10.37 @agan les bora m3 974 134 56 803 20.10.10.53 @agana bukva, zob~asto spojen skobljan, bru{en >6mm m3 35.972 24.992 6.351 10.362 20.10.10.53 @agan hrast, zob~asto spojen, skobljan, bru{en >6mm m3 213 128 20 144 20.10.10.53 @agani trdi listavci, zob~asto spojeni, skobljani, bru{eni >6mm m3 8.050 261 1.197 7.057 20.10.10.53 @agani mehki listavci, zob~asto spojeni, skobljani, bru{eni >6mm m3 2.846 1.405 51 1.531 20.10.10.55 @agani tropski listavci, zob~asto spojeni, skobljani >6mm m3 85 0 0 85 20.10.10.59 @aganice bukve, skobljane, bru{ene >6mm m3 72.177 37.472 20.573 36.470 20.10.10.59 @aganice hrasta, skobljane, bru{ene, >6mm m3 12.152 9.470 2.495 923 20.10.10.59 @agani trdi listavci, skobljani, bru{eni, >6mm m3 1.829 664 608 762 20.10.10.59 @agani mehki listavci, skobljani, bru{eni >6mm m3 119 81 26 36 20.10.21.10 Les iglavcev, profiliran KG 1.215.360 0 95.400 1.180.260 20.10.21.53 Les listavcev, profiliran (razen parketa) KG 1.836.754 0 113.250 1.795.504 20.10.21.55 Ladijski pod, parket iz lesa listavcev m2 3.907 0 0 3.907 20.10.22.00 Lesna volna, lesna moka KG 64.000 0 0 64.000 20.10.23.03 Iveri, sekanci iz lesa iglavcev KG 34.815.562 248.300 69.050 34.561.812 20.10.23.05 Iveri, sekanci iz lesa listavcev KG 8.196.890 0 50.350 8.163.640 20.10.31.15 Drogovi iglavcev,impreg. m3 5.895 1.570 5.945 4.880 20.10.32.00 Pragovi, impregnirani m3 3.087 0 394 3.016 20.10.40.05 @agovina kg 24.445.312 4.620.046 1.000 19.833.266 20.10.40.09 Drugi lesni ostanki, okrajki, robljenci kg 49.827986 28.463.608 3.750.731 19.542.698 20.10.90.00 Impregnacija oblovine tiso~ 62.968 0 0 62.968 20.20.11.05 Vezane plo{~e iz furnirja iglavcev m3 19.352 321 275 19.013 20.20.11.09 Druge vezane plo{~e iz furnirja listavcev m3 6.898 234 738 6.283 20.20.12.33 Vezane plo{~e z >1zunanjim slojem list.,sreda iverka m3 345 0 0 345 20.20.12.53 Druge vezane plo{~e, >=1 slojem iverke m3 8 0 0 15 20.20.12.55 Druge vezane plo{~e, sredica lamele, panelka m3 7.146 486 606 6.658 20.20.12.59 Druge vezane, furnirane, laminirane plo{~e m3 1.746 0 0 1.746 20.20.13.33 Iverke, neobdelane, samo obru{ene m3 264.188 108.399 7.266 155.637 20.20.13.35 Iverke, oplemenitene z laminati, z visokimi pritiski m3 42.414 350 1.074 41.998 20.20.13.37 Iverke, oplementene s melaminskim papirjem m3 82.517 21.466 2.789 61.163 20.20.13.39 Druge iverne ipd. plo{~e iz lesa m3 0 0 3 0 20.20.14.13 Vlaknene plo{~e >0,8g/cm3, neobdelane, neprevle~ene m2 7.709.922 119.865 1.491.656 6.726.319 20.20.14.15 Vlaknene plo{~e >0,8g/cm3, obdelane, prevle~ene m2 76.871 0 28.703 79.471 20.20.21.13 Furnir, spojen, obdelan, obru{en, iz listavcev m2 1.026.455 74.325 381 953.877 20.20.21.18 Drug furnir, iz iglavcev m3 91 0 20 76 20.20.21.18 Drug furnir, iz listavcev m3 19.856 10.233 1.969 10.645 20.20.22.00 Zgo{~en les m3 4.903 472 43 4.409 20.30.11.10 Okna, vratna okna, okenski okviri kos 273.227 6.318 24.845 264.100 20.30.11.53 Vrata, vratni okviri, podboji, leseni, gladki kos 961.076 0 219.904 913.325 20.30.11.55 Vrata, vratni okviri, podboji, leseni, obdelani kos 234.648 909 34.658 228.321 20.30.11.59 Druga vrata, vratni okviri, podboji leseni kos 10.870 0 2.138 11.067 20.30.12.15 Parketne de{~ice,za mozai~ni parket m2 1.322 0 229 1.138 20.30.12.19 Druge parketne de{~ice, iz lesa m2 15.400 0 0 16.880 20.30.12.30 Leseni opa`i za betonska dela kg 29.497695 0 2.742.963 28.568.844 20.30.12.50 Skodle, `agane, klane, iz lesa kg 1.708.000 0 0 1.708.000 20.30.13.01 Lepljeni nosilci,leseni kg 4.125.080 2.011.966 0 2.113.114 20.30.13.03 Stenske obloge lesene kg 1.900.323 0 1.539.503 1.653.798 20.30.13.05 Stopnice lesene kg 556.830 0 0 556.830 20.30.13.09 Druge stavbarski izdelki leseni kg 3.553.963 0 281.854 3.551.301 20.30.20.00 Lesene monta`ne zgradbe kos 2.526 0 161 2.621 20.40.11.33 Palete, lesene kos 1.588.118 8.298 7.050 1.584.679 20.40.11.35 Paletni zaboji ipd. tovorna embala`a, les. kos 20 0 0 20 20.51.11.00 Leseno orodje, dr`aji, {katle, ~evljarska kopita kg 433.600 0 83.200 450.400 20.51.14.55 Krste kos 49.496 0 8.114 49.892 20.51.14.59 Drugi izdelki iz lesa, d.n. kg 602.276 0 0 602.276 reviiaLes 53(2001) 10 GZS - Združenje lesarstv 25.21.30.59 Plo{~e, listi, trak, folije, drug neoja~ani poliakril kg 737.020 625.140 95.410 96.570 25.21.42.75 Plo{~e, amino smole, laminirane, dekorirane kg 159.458 0 108.700 166.922 25.23.14.55 Okna, okenski okvirji, plasti~ni kg 2.259.600 0 0 2.259.600 25.23.15.58 Stre{ni elementi, okvirji, ograje, oja~. plastika kg 32.950 0 11.531 23.000 25.24.26.00 Izolirani deli za elekri~ne naprave, plastika kg 44.250 0 200 44.250 25.24.90.67 Deli, oprema za druga vozila, neoja~ana plastika kg 11.409 0 0 11.409 36.11.11.55 Vrtljivi sede`i, nastavljivi, na kolescih kos 33.397 0 14 33.450 36.11.11.59 Vrtljivi sede`i, nastavljivi, brez kolesc kos 492 0 71 2 319 36.11.11.75 Oblazinjeni pisarni{ki sede`i, kovinski kos 20.142 0 426 19.924 36.11.11.90 Neoblazinjeni sede`i, kovinski kos 4.538 0 390 4.841 36.11.12.10 Sede`i, spremenljivi v le`i{~a kos 23.298 0 3.196 22.929 36.11.12.55 Oblazinjeni pisarni{ki sede`i, leseni kos 17.410 0 756 17.066 36.11.12.59 Drugi oblazinjeni sede`i, leseni kos 419.333 0 16.904 421.635 36.11.12.90 Neoblazinjeni sede`i, leseni kos 1.587315 0 37.467 1.579.883 36.11.13.09 Drugi sede`i kos 91.781 0 3.002 89.461 36.11.14.10 Deli za lesene sede`e kg 2.546.611 469.810 100.540 2.057325 36.12.11.10 Pisalne, risalne mize kos 20 0 0 35 36.12.11.30 Kovinske pisalne mize <= 80 cm kos 1.840 0 50 1.840 36.12.11.53 Kovinske mize <= 80 cm kos 3.002 0 384 3.187 36.12.11.55 Kovinske pisarni{ke police <=80 cm kos 13.901 0 1 22 14.062 36.12.11.73 Kovinske omare z vrati, >80cm kos 50 0 0 50 36.12.11.75 Kovinske omare s predali, >80cm kos 1.450 0 150 1.430 36.12.11.95 Sestavljivo kovinsko pisarni{ko pohi{tvo >80cm kos 720 0 50 670 36.12.11.99 Drugo kovinsko pisarni{ko pohi{tvo >80cm kos 5.611 0 10 5.623 36.12.12.30 Lesene pisalne mize <= 80 cm kos 73.526 0 2.646 72.958 36.12.12.53 Druge lesene pisarni{ke mize <= 80 cm kos 2.829 0 0 2.835 36.12.12.55 Drugo leseno pisarni{ko pohi{tvo <80 cm kos 22.068 0 425 22.406 36.12.12.73 Sestavljivi leseni pisarni{ki elementi >80cm kos 105.564 0 6.729 105.437 36.12.12.75 Lesene pisarni{ke omare, >80cm kos 8.061 0 221 8.519 36.12.12.95 Drugo leseno pisarni{ko pohi{tvo, sestavljivo > 80 cm kos 1.408 0 0 1.408 36.12.12.99 Drugo leseno pisarni{ko pohi{tvo >80cm kos 14.802 0 944 14.396 36.12.13.00 Leseno pohi{tvo za trgovine kos 1.805 0 4 1.801 36.13.10.50 Leseno kuhinjsko pohi{tvo, elementi kos 423.285 0 17.921 414.872 36.13.10.90 Drugo leseno kuhinjsko pohi{tvo kos 31.270 0 2.394 31.731 36.14.11.00 Drugo kovinsko pohi{tvo kg 2.474.037 0 55.103 2.472.404 36.14.12.35 Lesene postelje, le`i{~a kos 151.026 0 17.444 146.462 36.14.12.39 Lesene omare za obla~ila kos 196.795 0 23.877 190.342 36.14.12.39 Leseni predal~niki, komode kos 50.148 0 6.547 50.292 36.14.12.39 Drugo leseno pohi{tvo za spalnice kos 97.966 0 12.888 101.086 36.14.12.50 Leseno pohi{tvo za dnevne sobe kos 543.034 0 41.741 535.317 36.14.13.03 Leseno kopalni{ko pohi{tvo kos 285.057 0 5.043 280.475 36.14.13.05 Leseno vrtno pohi{tvo kos 10.790 0 1.438 10.789 36.14.13.09 Drugo leseno stanovanjsko pohi{tvo kos 529.629 0 19.509 521.739 36.14.15.50 Deli za leseno pohi{tvo kg 18.207583 826.390 184.756 17460.975 36.15.11.05 Vzmetnice, s spiralnimi vzmetmi kos 223.779 0 17.881 222.171 36.15.12.99 Posteljni vlo`ki, `imnice iz drugih materialov kos 13.010 0 2.443 13.011 36.50.12.30 Polnjene igra~e-`ivali ipd. kos 46.524 0 8.896 50.795 36.50.20.30 Vlakci, oprema zanje kos 414.922 0 120.723 391.346 36.50.32.50 Sestavljanke, iz lesa kos 48.746 0 36.732 53.014 36.50.33.63 Druge igra~e, iz plastike kos 744.162 0 29.427 730.735 36.50.33.79 Druge igra~e, iz drugih materialov kos 431.597 0 79.880 427.890 36.50.43.59 Drug pribor za dru`abne igre kg 149.224 0 13.366 149.224 36.62.11.53 Hi{ne metle kos 76.085 0 25.007 81.199 36.62.11.57 Druge krta~e za gospodinjstvo kos 11.966 0 4.456 12.462 36.62.11.90 Druge krta~e kos 35.389 0 9.945 31.270 36.62.12.10 Zobne {~etke kos 130.184 0 50.747 133.586 36.62.12.33 ^opi~i za britje kos 2.908 0 0 3.209 36.62.12.35 [~etke za lase kos 853 0 434 4.707 36.62.12.39 Druge {~etke za osebno nego kos 32.081 0 23.544 43.781 36.62.13.33 Pravokotni soboslikarski ~opi~i kos 52.347 0 12.821 48.128 36.62.13.35 Okrogli, plo{~ati pleskarski ~opi~i kos 917.902 0 329.453 739.649 36.62.13.50 Soboslikarski valj~ki, ma~ki kos 68.720 0 16.000 63.352 36.62.13.70 Krta~e, ki so deli strojev, vozil kos 251.004 0 34.864 251.046 36.63.25.70 Trakovi za pisalne stroje kos 120.700 0 0 120.700 36.63.33.39 Drugi gumbi, neoble~eni kg 4.365 0 1.299 3.966 36.63.75.00 Sve~e, bakle ipd. kg 465.000 0 35.000 463.000 reviiaLes 53(2001) 10 intervju intervju Sejem naj bo `iv avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Pribli‘evanje 12. pohi{tvenega sejma, ~igar repertoar letos prina{a poleg novega (biv{ega) termina tudi nekaj drugih novosti, je bil razlog, da smo obiskali Ljubo Kofler, direktorico Ljubljanskega sejma d.d. ^e kdaj, je danes vedno bolj aktualna dobrih petsto let stara Shakespe-raova izjava o tem, da je ves svet oder; slednje {e kako velja tudi za sejemski nastop. Le-ta postaja vedno bolj zahteven projekt, ki poleg velikega finan~nega zalogaja obsega {e kopico drugih direktnih in indirekt-nih aktivnosti posameznega podjetja/razstavljavca. Z ‘eljo, da postanejo ~im bolj{i protagonisti, nekaj utrinkov iz zakladnice bogatih izku{enj na{e sogovornice. Kaj bo Ljubljanski sejem ponudil novega leto{njim razstavljavcem in obiskovalcem 12. pohi{tvenega sejma? Razstavljavce leto{njega pohi{tve-nega sejma bo gotovo razveselila nova podoba Gospodarskega razsta-vi{~a: hala C in hala E - Jur~ek, ki sta v celoti prenovljeni, izbolj{ave dvo-ri{~a, izbolj{ana klimatizacija ... Ker povpra{evanje po Ljubljanskem po-hi{tvenem sejmu {e vedno nara{~a, smo se letos odlo~ili tudi za najem ve~je monta‘ne dvorane D1. Kar pa se ti~e obiskovalcev, lahko re~em, da jih v leto{nji Prestolnici udobja ponovno pri~akuje bli{~ {te-vilnih novosti doma~ih in tujih proizvajalcev. Kakovost razstavljavcev in predstavljenega {e vedno raste, saj je povpra{evanje po prostoru ve~je, kot so trenutne mo‘nosti razstavi{~a. Pred ~asom je bilo veliko govora o ne-re{enih lastni{kih razmerjih in dogovorih med GR in Ljubljanskim sejmom. Ali leto{nja prenovitvena dela pomenijo re{itev klju~nih nesoglasij oz. ali {e razmi{ljate o selitvi na druge lokacije? O selitvi sejmi{~a na alternativno lokacijo zaenkrat ne razmi{ljamo. Prenovitvena dela sicer pomenijo bolj{e pogoje za delo, s tem so odpadla tudi nekatera nesoglasja med raz-stavi{~em in nami, {e vedno pa ostaja nere{enih nekaj bistvenih vpra{anj. Kaj odgovorite razstavljavcem, ki se prito‘ujejo nad (pre)visokimi cenami? Cene so posledica visoke najemnine, ki jo pla~ujemo Gospodarskemu razstavi{~u. ^e mi dovolite, da se izrazim v nem{ki valuti, razstavi{~u pla~amo tolarsko protivrednost 3 milijone 200.000 DEM za 9 mesecev uporabe sejmi{~a. Na to je potrebno pri{teti {e vse stro{ke (samo zemlji{ki prispevek, ~i{~enje in odvoz smeti nanesejo v teh devetih sejemskih mesecih dodatno za okoli 1 milijon mark stro{kov.) Dodatno narekuje rast cene tudi inflacija, stro{ki ogrevanja, stro{ki klimatizacije z monta‘nimi napravami, ki jih moramo dodatno naro~ati zaradi neurejenih razmer na Gospodarskem razstavi{~u, stro{ki promocije sejma, ki tudi nara{~ajo. Menim, da bo cena, seveda ~e je v prihodnosti ne bomo ponovno prisiljeni bistveno pove~evati, vse manj problemati~na glede na izbolj{evanje pogojev na sejmi{~u. Pohi{tveni sejem pomeni za Ljubljanski sejem enega najve~jih dogodkov in najpomembnej{ih sejmov. Koliko razstavljavcev in obiskovalcev si obetate na leto{njem? Pohi{tveni sejem dejansko pomeni enega najve~jih in najbolj priljubljenih sejmov v Ljubljani. Letos se bo predstavilo ve~ kot 200 razstavljavcev, pri~akujemo pa prek 50.000 obiskovalcev. Koliko je Ljubljanski pohi{tveni sejem zanimiv za tuje razstavljavce in za katere? ijaLes 53(2001) 10 intervju Sejem je zanimiv toliko, kolikor je zanimiv za slovensko pohi{tveno po-tro{njo in za pohi{tveno potro{njo sosednjih regij in dr‘av, v katere se‘e. Tradicionalno se sejma udele‘ujejo razstavljavci iz Italije, Nizozemske, Avstrije, Hrva{ke, v zadnjem ~asu tudi iz BIH. S ~im bi lahko po va{em mnenju k ve~ji odmevnosti pohi{tvenega sejma pripomogli sami razstavljavci? Razstavljavci veliko pripomorejo k ve~ji odmevnosti sejma tako, da ve~ajo tudi odmevnost svojega sejemskega nastopa: vabijo poslovne partnerje in jim omogo~ijo obisk s poslovnim kuponom, natisnejo logotip in datum sejma na svoja dopisna gradiva v predsejemskem ~asu, opozarjajo na doma~i sejem pohi{tva med svojimi nastopi na tujih sejmih, povabijo na svoj razstavni prostor zaklju~ene skupine strokovnjakov ali poslovne‘ev, ogla{ujejo svoj sejemski nastop v razli~nih medijih ipd. Veliko naredijo tudi s kakovostjo svojega razstavnega prostora, usposobljenostjo sejemskega osebja in z dogajanjem, ki ga pripravijo v ~asu sejma na svojem razstavnem prostoru ali v konferen~nih prostorih, ki jim jih nudimo. Sejemski nastop postaja vedno bolj zahteven projekt, ki poleg velikega finan~-nega zalogaja obsega {e kopico drugih direktnih in indirektnih aktivnosti posameznega podjetja/razstavljavca. Kako je s to sejemsko kulturo pri nas oz. koliko se tega zavedajo slovenski pohi{tveniki? Sejemska kultura se nedvomno vi{a. Vi{anje narekuje vse vi{ja strokovna izobrazba tistih, ki se ukvarjajo s sejmi, in izku{nje, ki jih razstavljavci dobijo na kvalitetnih doma~ih in tujih sejmih. Vsi pomembnej{i razstavljavci Ljubljanskega pohi{tve- nega sejma zagotovo sodijo med razstavljavce z visoko sejemsko kulturo. S sejemsko dejavnostjo se ukvarjate ‘e vrsto let, zato bo zelo dobrodo{la va{a ugotovitev o najpogostej{ih pomanj- kljivostih, ki jih zagre{ijo razstavljavci. [e vedno se veliko razstavljavcev ne zaveda, da ni dovolj le to, da si za-gotovi{ frekventno pozicijo na sej-mi{~u ter da nase opozori{ z velikim razstavnim prostorom in lepo arhitekturo. Pomembna je tudi strokovna in komercialna podkovanost osebja na razstavnem prostoru, organizacija dela na stojnici, predstavitev razstavnih eksponatov, osebna nota predstavitve, na~in vabljenja poslovnih partnerjev, ogla{evanje nastopa ... Ali bi lahko govorili tudi o dolo~enih modnih trendih, ki narekujejo vsebino in obliko sejemskega nastopa? Kaj je trenutno “in” na sejemski sceni ? Seveda se tudi na sejmih pojavljajo nekak{ni modni trendi. Pogosto so to trendi, ki jih narekuje razvoj tehnike (npr. internet, video stene ipd.) ali pa razvoj standardnih sejemskih konstrukcij, ki “navdu{ijo” posamezne agencije, arhitekte in razstavljavce, da jih pogosteje uporabljajo. Sicer pa je edino pravo pravilo to, da pravil ni. Sejemski nastop mora seveda izpolniti nujne pogoje, ki jih narekujejo promocijske stroke, komercialne potrebe razstavljavca, upo{tevanje zna~ilnosti izdelka, hi{nega stila ipd., predvsem pa mora biti nov, enkraten in neponovljiv. Pred ljubljanskim bo v na{i bli‘nji sose{~ini {e kar nekaj odmevnih po-hi{tvenim sejmov. Kako boste v prihodnje ohranjali njegovo konkuren~nost, saj se sedaj ~asovno ume{~a med dve velika sejma, v Zagrebu in Beogradu, obema {e kako mikavnima trgoma za slovensko lesarsko panogo? Slovenski trg je sam po sebi pomemben za proizvajalce pohi{tva. Mo~na in kakovostna pa je tudi do-ma~a proizvodnja pohi{tva. Oboje je temelj, na katerem se lahko razvija kakovostna sejemska prireditev z mednarodnim dometom. Koliko bo ta domet na osi Ljubljana, Zagreb, Beograd uspel, je seveda vpra{anje na{ega dela, dela konkurence in tr‘nih razmer. Zaenkrat se trudimo obdr‘ati vodilno vlogo med omenjenimi pohi{tvenimi sejmi z ve~anjem odmevnosti sejma, z izbolj{evanjem delovnih pogojev za razstavljavce, s pridobivanjem razstavljavcev in obiskovalce v sosednjih de‘elah in na podro~ju dr‘av biv{e Jugoslavije. ijaLes 53(2001) 10 strokovne vesti Slovenski RAZVOJNO TESTIRNI CENTER za fasadne izdelke stavbnega pohi{tva (SLO RTC) avtor Janez LESAR, univ. dipl. in`. 1. UVOD Slovenska lesna industrija in v sklopu le-te segment izdelkov stavbnega pohištva razpolaga z velikimi poslovnimi resursi in proizvodnimi kapacitetami, ki krepko presegajo potrebe slovenskega prostora za te izdelke. To je pomembnejši razlog, da je poslovanje te industrije mo~no usmerjeno na izvozne prodajne trge. Pred letom 1991 je bila prodaja v pretežnem delu usmerjena na prodajne trge bivše Jugoslavije. Po izgubi teh trgov se je prodaja pretežno preusmerila na prodajne trge razvitih držav zahodne Evrope. V začetni fazi je izvozna prodajna ponudba zaobjemala predvsem nižje kvalitetne / cenovne nivoje izdelkov - t.i. kletne programe, sledili so “serijski” programi izdelkov za neznanega kupca, ki smo jih prodajali prek verig trgovin z gradbenimi materiali (t.i. “BAUMARKT” prodajne verige), v pretežnem delu na prodajnih trgih Nemčije in Avstrije. Poslovne izkušnje iz te razvojne faze so bile izhodišče za nadaljnje razvojne korake izvoznega poslovanja, v smeri postopnega uvajanja izdelkov višjega zah-tevnostnega nivoja. Dana{nje poslovanje, v pretežnem deležu lahko opredelimo z naslednjimi pomembnejšimi zna~ilnostmi: • INDUSTRIJSKO, KOSOVNO poslovanje, • IZDELKI VISOKEGA kvalitetnega /cenovnega NIVOJA, • PO NARO^ILU, • ZA ZNANEGA KUPCA in UPORABNIKA izdelkov. V primerjavi s poslovanjem s serijskimi izdelki je industrijsko, kosovno, naročniško poslovanje popolnoma nov poslovni svet, v vseh parametrih poslovanja. Novosti in zahtevani nivo zadeva logistiko, tehnologijo, organizacijo ... na področju prodajnega trženja, proizvodnje, oskrbe proizvodnje, razvoja ... in ne nazadnje tudi na področju preizkušanja, certificiranja ..., oz. na področju komercialno običajnih dokumentiranih oblik dokazil o doseganju statusnih in funkcionalnih značilnosti izdelkov prodajne ponudbe. Skratka, za vse parametre poslovanja je treba zagotoviti vsebino in nivo, ki ima status normale na ciljnih (izvoznih) prodajnih trgih. V pogledu standardov je treba za ciljne (izvozne) prodajne trge zagotoviti na njihov običajni (priznani) način postopke in na tej osnovi zagotoviti uradne dokumente, ki dokazujejo doseganje značilnosti za: • zakonsko predpisane minimalne standarde (sistemski certifikati, “Ü Zeichen”, CE,...), • od kupcev zahtevane dodatne funkcionalne zna~ilnosti izdelkov (toplotna, zvočna izolativnost, tesnost za zrak, vodo ...), • nadstandardne kvalitetne, funkcionalne ... zna~ilnosti ... (npr. RAL - kvalitetni znak, ZKG - znak kvalitete v gradi-teljstvu ...). Za potrebe poslovanja morajo pridobljeni dokumenti (certifikati) izpolnjevati naslednje pogoje, oz. morajo biti na ciljnih (izvoznih) prodajnih trgih ti dokumenti: • uradno PRIZNANI - morajo jih torej izdati akreditirane institucije; • tr‘no POZNANI in PREPOZNAVNI - da jih klientela ciljnih kupcev in porabnikov pozna in na tej osnovi tudi priznava. Ob nastopu na evropskih prodajnih trgih so morala slovenska (izvozna) podjetja, ki poslujejo s fasadnimi izdelki stavbnega pohištva, poleg aktivnosti za aktualiziranje izvozne prodajne ponudbe in za zagotovitev vseh potrebnih ozadnih zahtev, zagotoviti tudi celovit sklop raziskav, razvoja, zakonsko ali funkcionalno zahtevanih certifikatov in potrebnih poslovno - komercialnih nadstandardnih certifikatov, kvalitetnih znakov ... Ker v Sloveniji ni bilo kompetentnih ijaLes 53(2001) 10 strokovne vesti in{titucij, so izvozna podjetja ta poslovni sklop urejala / zagotavljala v sodelovanju s kompetentnimi in akreditiranimi tujimi R&R in{titucijami v ciljnih državah izvoza. 2. PROJEKT - RTC Ob ustanovitvi Razvojnega centra lesarstva (RCL), je bila podana iniciativa, da se preveri mo‘nost ustanovitve SLO - RTC, oz. da se v Sloveniji zagotovijo u~inkovite storitve relevantnih raziskav, razvoja, laboratorijsko preizkušanje in (tudi za ciljne izvozne trge potrebno) certificiranje fasadnih izdelkov stavbnega pohištva. 2.1. CILJI PROJEKTA RTC Cilj je USTANOVITI RTC za fasadne izdelke stavbnega pohištva, ki bo zagotovil potrebne pogoje za kvalitetno izvajanje storitev industriji, na področjih, kot so: • skupni “predkonkuren~ni” raziskovalni in razvojni (R&R) projekti - za razvoj izdelkov, tehnologij, organizacije, logistike, elektronske podpore poslovanja ... za področja prodajnega in nabavnega trženja, proizvodnje; • R&R in za prodajo potrebno laboratorijsko preizku{anje in potrjevanje značilnosti izdelkov in vgradnih komponent; • laboratorijsko preizku{anje za potrebe pridobivanja uradnih certifikatov; • povezave kompetentnih domačih / tujih R&R in{titucij z domačimi in tujimi akredi-tacijskimi ustanovami zaradi racionalizacije postopkov pridobivanja certifikatov, za minimalne zakonsko predpisane domače in tuje standarde (za ciljne države izvoza ...) kot tudi za podro~je nadstandardnih zahtev ... kvalitetni znaki - npr. RAL ... Skratka, cilj je racionalizirati in pospe{iti razvoj poslovanja slovenske panoge fasadnih izdelkov stavbnega pohi{tva in pove~ati njeno konkuren-~no u~inkovitost, {e posebej za uspe{-nej{e vklju~evanje v mednarodno prodajno tr‘enje. 2.2. PRIPRAVA PROJEKTA RTC, ki je skupni projekt zainteresiranih podjetij Zamisel formiranja in delovanja RTC je poslovno zanimiv, vendar razmeroma kompleksen, zahteven in odgovoren projekt. Iz tega razloga je bil (v l. 2000) na nivoju RCL sprejet sklep, da se v prvem koraku lotimo priprave projekta RTC. Priprava projekta RTC zaobjema kvantificirano opredelitev vseh relevantnih parametrov, oz. opredelitev operativne zamisli: poslanstvo, cilji, podro~ja in na~in delovanja RTC ter s tem povezani stro{ki, oblike in na~ini mednarodnih povezav oz. kombiniranje storitev kompetentnih doma~ih in tujih R&R in{titucij, dalje opredelitev potrebnih akredi-tacijskih navezav doma in v tujini ter tudi okvirna opredelitev cenovne problematike predvidenih storitev. Rezultati priprave projekta RTC, (oz. nakazane predvidene opredelitve) bodo predstavljali kvantifi-cirano bazo informacij, za odgovorno odlo~anje zainteresirane panoge (v okviru RCL) o usodi iniciative oz. o pristopu k realizaciji inici-rane zamisli RTC. V sredini leta 2000 je bil definiran PREDPROJEKT - “PRIPRAVA PROJEKTA RTC za fasadne izdelke stavbnega pohi{tva”; imenovani so bili: SKRBNIK: RCL Pivka - IGOR MILAVEC, NOSILEC: INLES d.d. Ribnica, VODJA: JANEZ LESAR (zaposlen v INLES d.d.), DELOVNA SKUPINA: J. LESAR, J. [ILC (INLES d.d.), M. KO-DELA (JELOVICA d.d.), dr. S. MIHEVC, B. LIKAR in I. MILAVEC (RCL Pivka). Predprojekt ima status skupnega projekta, ki vklju~uje naslednja zainteresirana podjetja: INLES d.d. Ribnica kot nosilec projekta ter JELOVICA d.d. [kofja Loka, KLI LOGATEC d.d., LESNA d.d. - TSP Radlje, GLIN @agarstvo d.o.o. -Nazarje, GA[PER d.o.o. Radlje, MIZAR d.d. Vol~ja Draga in KOVI-NOTEHNA les, d.o.o. - Oplotnica kot sodelujo~a podjetja. 3. PODROBNEJ[A OBDELAVA PRED-PROJEKTA RTC 3.1. NA^IN, DELO in pomembnej{e UGOTOVITVE PREDPROJEKTA Operativna podrobnej{a obdelava predprojekta se je za~ela v zadnji ~etrtini leta 2000, na osnovi predhodno pripravljenega na~rta dela. Aktivnosti podrobne obdelave so za-objele predhodne priprave in izvedbo aktivnosti v naslednjih sklopih: 3.11 PREDSTAVITEV predloga, definicije in na~rta realizacije PREDPROJEKTA RTC predstavnikom podjetij, ki so vklju~eni v skupni projekt, ter verifikacija predloga. Realizirano 17.10.2000 v Ljubljani GZS. 3.12 REGISTRIRANJE POTREB (in razpolo`ljivih R&R resursov) potencialnih uporabnikov storitev predvidenega RTC, ki jasno izra‚ajo revijaLes 53(2001) 10 trokovne vesti potrebo za storitve iz sklopov: skupnih predkonkuren~nih projektov razvoja izdelkov, tehnologije, logistike ... ter laboratorijsko preizku{anje tehni~nih zna~ilnosti izdelkov in vgradnih komponent zaradi racionaliziranja in pospe{itve postopkov za pridobivanje razli~nih certifikatov. Ob tem je bila poudarjena zahteva, da mora biti zagotovljena doma~a in tuja priznanost, poznanost in prepoznavnost delovanja in dokumentov SLO – RTC. Pano`na podjetja razpolagajo tudi z znatnim potencialom strokovnih kadrov, ki bi se lahko vklju~evala v R & R delovanje SLO – RTC, kar bi omogo~ilo tudi u~inkovito dodatno usposabljanje strokovnih delavcev podjetij. 3.13 INVENTURA v Sloveniji raz-polo`ljivih resursov (formalno in funkcionalno znanje, laboratorijske - vsebinske in zmogljivostne kapacitete, akreditacije ...), ki jih potencialno lahko anga`iramo za izvajanje storitev predvidenega RTC. Inventura je bila izvedena na osnovi predhodno pripravljenega vpra{al-nika, v obliki osebnih razgovorov predstavnikov delovne skupine pred-projekta in predstavnikov R&R in-{titucij. Opravljeni so bili detajlni razgovori v ZAG Ljubljana, ZRMK Ljubljana in BF Ljubljana, Oddelek za lesarstvo. SLO R & R resursi znanja in laboratorijskih kapacitet so razmeroma obse`ni, predvsem v SLO gradbenih R&R institucijah. Laboratorijski resursi so skoncentrirani predvsem v ZAG Ljubljana. Kontaktirane SLO R& R institucije so zainteresirane, da se s svojimi storitvami vklju~ujejo v SLO sistem RTC in so se pripravljene povezovati ijaLes 53(2001) 10 in sodelovati z relevantnimi doma-~imi in tujimi R & R in akreditacij-skimi institucijami. 3.14 SPOZNAVANJE SLOVENSKIH AKREDITACIJSKIH dr`av-nih INSTITUCIJ in njihove (nove) organiziranosti (“USM” ® “SA” in “SIST”), v kontekstu dejavnosti predvidenega RTC. 3.15 SPOZNAVANJE TUJIH AK-REDITACIJSKIH dr`avnih IN[TI-TUCIJ (v dr`avah ciljnih izvoznih prodajnih trgov) in njihove organiziranosti, v kontekstu dejavnosti predvidenega RTC. Za segment zakonsko predpisanih minimalnih standardov (v dr`avah izvoza) za fasadne izdelke stavbnega pohi{tva -“sistemski certifikati” (- skladnost ...), Ü Zeichen, ..., CE, kot tudi za segment nadstandardnih zahtev – npr. RAL ... 3.16 SPOZNAVANJE ORGANIZIRANOSTI ( razli~nih in{titucij) PANOGE fasadnih izdelkov stavbnega pohi{tva, v ciljnih dr`avah izvozne prodaje, na tej osnovi primerjalna razvrstitev analognih slovenskih in tujih pano`nih in{titucij, da bi poiskali mogo~e poslovne povezave v kontekstu delovanja in vloge predvidenega RTC. 3.2. PREVERBA MO@NOSTI SODELOVANJA SLO - RTC s kompetentnimi TUJIMI R & R INSTITUCIJAMI Za preverbo teh mo`nosti so bili opravljeni osebni razgovori v I.F.T. Rosenheim (dir. dr. Hohenstein in strokovna ekipa). Cilj razgovora je bil preveriti obstoj in eventualno kompatibilnost interesa (IFT-ja) instituta za sodelovanje s SLO – RTC ter mo`nosti in mogo~e oblike sodelovanja, med IFT Rosenheim in predvidenim (SLO) RTC. Ugotovljeno je, da ima IFT Rosenheim interes za sodelovanje v SLO sistemu RTC. IFT Rosenheim je pred kratkim izoblikoval in vodi formiranje evropske mre`e dislociranih partnerskih (lokalnih) R & R institutov, za podro~je izdelkov in vgrad-nih komponent fasad in stavbnega pohi{tva. Eden teh institutov bi bil lahko tudi SLO RTC. IFT-ju Rosenheim (kot specialistu za obravnavani sklop) priznavajo kom-petenco za omenjeno vlogo tudi vid-nej{i R & R instituti ~lanic EU. Zainteresirane R & R institucije pridobijo status partnerskega R & R instituta ob predpostavki, da izpolnijo pogoje institucije „IFT – Q – ZERT“ Rosenheim. Partnerski (lokalni) instituti bodo poobla{~eni za izvajanje opredeljenih R & R storitev. Na svojih dokumentih bodo lahko uporabljali tudi znak „IFT ZERTI-FIZIERT“, s ~imer bo zagotovljena tudi poznanost in prepoznavnost njihovega dela in dokumentov. 4. POVZETEK pomemb-nej{ih ugotovitev / OPREDELITEV SLO RTC 4.1. REKAPITULACIJA CILJEV, PODRO^IJ IN NA^INA DELOVANJA predvidenega SLO – RTC 4.11 USTANOVITELJ SLO – RTC bo SLO – pano`no zdru`enje proizvajalcev stavbnega pohi{tva. 4.12 SLO RTC se konstituira kot specializirana organizacijska enota v okviru RCL. 4.13 CILJ ustanovitve SLO-RTC je ustvariti pogoje, da se SLO pano`-nim podjetjem zagotovi R&R storitve za potrebe njihovega poslovanja, kar bo prispevalo k hitrej{emu in racionalnej{emu izbolj{evanju med- strokovne vesti narodne konkuren~ne u~inkovitosti poslovanja podjetij. 4.14 NA^IN DELOVANJA SLO-RTC. SLO-RTC bo za izvajanje R&R storitev pogodbeno anga`iral `e vklju~ene (in dosegljive) slovenske in tuje resurse, kar pomeni kompe-tentne R&R in{titucije. Za ta namen torej RTC (prete`no) ne bo financiral formiranja svojih lastnih R & R resursov. SLO-RTC bo torej v imenu in za potrebe podjetij formiral SISTEM SLO-RTC, ki bo vklju~eval pogodbene doma~e in tuje R&R in{titucije, da bodo le-te opravljale opredeljene R&R storitve za potrebe podjetij. Podjetja bodo naro~ala storitve neposredno pri poobla{~enih (doma~ih in tujih) izvajalcih storitev sistema RTC. SLO-RTC bo formiral SISTEM SLO-RTC na osnovi izbora kompe-tentnih in kompatibilnih doma~ih in tujih R&R in{titucij, s katerimi bo SLO-RTC sklenil pogodbe, da bodo izbrane in{titucije izvajale opredeljene storitve po pogojih, ki bodo enaki za vse uporabnike SLO – pa-no`ne industrije. Nadaljnja naloga SLO-RTC bo na~r-tovanje, koordiniranje izvajanja in usmerjanje razvoja R&R storitev, v sklopu SISTEMA SLO-RTC. 4.15 PODROČJA ANGAŽIRANJA SLO SISTEMA RTC. Delovanje / storitve RTC so namenjene SLO podjetjem, ki poslujejo s fasadnimi izdelki stavbnega pohištva (okna, naoknice (polkna), vhodna vrata, senčila, vgradne komponente za izdelke stavbnega pohištva = leseni polizdelki, funkcionalna stekla, okovje, ...). R&R storitve se bodo opravljale za izdelke, iz vseh običajnih izdelavnih materialov - les, Al, PVC in kombinirane izvedbe - les/ Al, les/PVC ... 4.16 VRSTE R&R storitev SLO SISTEMA RTC, bodo zajemale naslednje sklope aktivnosti: 4.161 Podrobna obdelava R&R projektov za potrebe podjetij, na področju: izdelkov, tehnologije, organizacije, logistike, elektronske podpore poslovanja, prodajnega tr,enja ... in pomoč pri vključevanju SLO R&R institucij v mednarodne R&R projekte EU. 4.162 Specialistično usposabljanje strokovnih kadrov panožne industrije - podjetij. 4.163 Laboratorijsko preizkušanje in izdajanje poročil o doseženih rezultatih (za vse relevantne specifične tehnične značilnosti - parametre končnih izdelkov in vgradnih komponent), ki jih potrebuje industrija za: • R&R projekte, • prodajo, • pridobivanje domačih in tujih certifikatov (za minimalne zakonsko predpisane standarde in za nadstandardne kvalitetne znake ...). 4.164 Vzpostavljanje mednarodnih povezav (in pogodbenih poslovnih odnosov) SLO podjetij, z relevant- ijaLes 53(2001) 10 strokovne vesti nimi tujimi: R&R in{titucijami, z izobra`evalnimi in{titucijami in z akreditacijskimi in{titucijami, da bi zagotovili specialne R&R storitve, racionalizirali pridobivanje tujih certifikatov in dodatno usposabljali strokovnjakov SLO podjetij za raz-li~na podro~ja poslovanja. 4.2. KAJ PRI^AKUJE SLO – RTC od sodelovanja z IFT Rosenheim 4.21 Pomo~ IFT-ja v procesu vklju~e-vanja SLO – RTC, skupaj z izbrano kompetentno SLO – R&R in{titu-cijo (in{titucijami) – (na osnovi postopka in predpostavk, ki jih je opredelil IFT Rosenheim) v sistem predvidene evropske mre`e nacionalnih partnerskih in{titutov, zaradi zagotovitve pogojev, potrebnih za pridobitev statusa oz. znaka “IFT ZERTI-FIZIERT”. Pomeni, da IFT (IFT – Q – ZERT) nudi tudi ustrezno pomo~ pri diag-nosticiranju sedanje strokovne – R&R kompetence izbranih slovenskih R&R in{titucij (ki bodo predvidoma vklju~ene kot izvajalec storitev v sklopu SISTEMA SLO – RTC), pomo~ pri opredelitvi in zagotovitvi oz. izvedbi potrebnih ukrepov, za dopolnitev manjkajo~ih kompetenc ter sodelovanje pri usmerjanju nadaljnjega razvoja R&R storitev v izbranih SLO R&R in{titucijah. 4.22 Od IFT pri~akujemo tudi pogodbeno izvajanje R&R storitev, storitev laboratorijskih preizkusov in storitev dopolnilnega usposabljanja strokovnjakov iz podjetij, na podro~-jih, za katere SLO – pano`na R&R infrastruktura nima potrebnih resursov. 4.3. STRO[KI FORMIRANJA IN DELOVANJA SISTEMA SLO – RTC ijaLes 53(2001) 10 Stro{ke formiranja in delovanja SLO RTC oz. SISTEMA SLO – RTC v sklopu predprojekta ni mogo~e kvantificirano opredeliti in bo to predmet izvedbene faze obdelave projekta, oz. izdelave konkretnega poslovnega na~rta ustanovitve in delovanja SLO – RTC. Najpomembnej{a stro{kovna postavka bo zadevala zagotovitev manj-kajo~ih resursov pri SLO izvajalcih storitev, ki jo v fazi predprojekta ni mogo~e niti pribli`no oceniti. Ta stro{ek je odvisen od ugotovitve -vsebine, strukture, obsega ... manj-kajo~ih resursov, kar bodo morali potencialni / izbrani SLO izvajalci storitev ovrednotiti skupaj z eksperti IFT Rosenheim. Stro{ki iz obravnavanega sklopa so predmet poslovanja izbranih SLO R&R institucij = izvajalcev. Verjetno bo pa treba vire financiranja SLO R & R institucij (za potrebne nalo`be), kombinirati s kreditnimi viri, eventualno z viri uporabnikov storitev in s sredstvi raz-li~nih programov dr`avnih subvencij – za pospe{evanje konkuren~ne u~in-kovitosti gospodarstva. 5. SKLEP ^lanek je kratek povzetek Zaklju~-nega poro~ila oz. povzetek pomemb-nej{ih ugotovitev iz podrobnej{e obdelave predprojekta in podaja v sintezi zamisel na~ina formiranja in principe delovanja SLO – RTC. Pri opredelitvi zamisli je bilo upo{te-vano vodilo, oz. ambicija, da se ob upo{tevanju danosti / prilik poizkusi dose~i opredeljene cilje na najbolj racionalen, vendar {e vedno realen na~in. ^lani projektne skupine menimo, da je s podano zamislijo ambicija razmeroma dobro dose`ena. Upamo, da bodo ugotovitve in opredelitve zamisli formiranja in delovanja sistema SLO – RTC v pomo~ odgovornim delavcem – v projekt vklju~enih podjetij, da se bodo na tej osnovi la`je in zavestno odlo~ali o nadaljnji usodi iniciative za ustanovitev SLO - RTC. ^lani projektne skupine smo mnenja, da je ustanovitev SLO – RTC smotrna in realna in da bo SLO - RTC lahko pomembno prispeval k pospe{itvi pove~evanja konkuren~ne u~inko-vitosti obravnavanega segmenta SLO lesne panoge. V predprojektu je preu~evana samo problematika poslovanja s fasadnimi izdelki stavbnega pohi{tva. @e med podrobnej{o obdelavo predprojekta pa se je pojavila zanimiva stopnja analogije s segmentom drugih izdelkov stavbnega pohi{tva – sobna vrata, predelne stene ... Bilo bi smotrno preveriti idejo, da se analogen model uporabi tudi za preostali segment izdelkov stavbnega pohi{tva, ali celo, da se tudi ta segment izdelkov zaob-jame v predmet poslovanja istega SLO – RTC. strokovne vesti Novosti iz programa Lesnine In`eniring d.d. V tej {tevilki revije Les nadaljujemo s predstavitvijo programov svetovnih proizvajalcev opreme za lesno industrijo, ki jih zastopa Lesnina in‘e-niring d.d. Ljubljana. Tokrat smo izbrali firmo STEGHERR Maschinenbau GmbH & CO. KG iz Regenstaufa v Nem~iji. STEGHERR MASCHINEN GmbH Fabrikstrasse 2 – 4 DE-93128 REGENSTAUF tel.: +49 9402 501-0 fax: +49 9402 501-49 Za nadaljnje informacije o predstavljeni opremi se obrnite na generalnega zastopnika firme Stegherr: Lesnina in‘eniring d.d. Parmova 53 1000 Ljubljana – Slovenija Kontaktne osebe: Alojz Kobe, Sa{a Ko{ak, Gregor Kmecl tel.: (01) 4720 777, 4720 631 fax: (01) 436 1390, 436 2191 e-mail: lesnina.zastopstva@siol.net STEGHERR Proizvodni program nem{ke firme Stegherr iz Regenstaufa obsega raz-li~ne klasi~ne in CNC stroje za obdelavo in pripravo spojev, vrtanje ter mozni~enje pri proizvodnji oken in vrat, rezkarje za izdelavo kri‘nih spojev pri ravnih in ukrivljenih elementih ter rezkarje za utorjanje. Leto{nja novost bo razveselila predvsem proizvajalce vrat. Gre za popolnoma novo razvit rezkalni stroj za izdelavo utorov za zaporno plo~e-vino na podboju. Zaradi proti-smerno vrte~ega se vretena je obdelava hitra in kvalitetna, brez cefranja in trganja robov. Celotna obdelava rezkanja z zgornje in spodnje strani ter vrtanje treh izvrtin od spodaj opravi stroj med enim vpetjem ob-delovanca v pribli‘no 8 sekundah. Premi{ljen prislonski sistem samodejno po‘ene obdelovalni ciklus takoj po vpetju obdelovanca, prek obojestranskih prislonov pa se pravilno dolo~i tudi leva oziroma desna izvedba podbojev ter ustrezen potek obdelave. Veliko zanimanja vzbuja tudi stroj za rezkanje kon~nih profilov KF-mini. Obi~ajno se kon~ni profil rezka pre~-no v enem prehodu. Ob tem nastanejo predvsem na izstopni strani ob-delovanca po{kodbe, ki zahtevajo zamudno dodatno obdelavo. Pri Steg-herrju so stroj zasnovali nekoliko druga~e: zna~ilnost sta dve proti-smerno vrte~i se rezkalni vreteni, od katerih vsako rezka profil s svoje strani do sredine letvice. Rezultat je ~ist profil brez po{kodovanih robov tudi pri letvicah, ki so ‘e predhodno vzdol‘no profilirane. Slika 3. Stroj za rezkanje kon~nih profilov KF-mini Slika 1. Stroj za izdelavo kri‘nih spojev KSF Mini Slika 2. Stroj za izdelavo utorov za zaporno plo~evino na podboju ijaLes 53(2001) 10 trokovne vesti Slovenski lesarski katalog avtor Bernard LIKAR, in‘., Razvojni center za lesarstvo Trendi Obseg sprememb, ki jih prina{a tako imenovano elektronsko poslovanje ali skraj{ano e-poslovanje, ozna~uje-mo kot najve~je spremembe po industrijski revoluciji, ki se bodo dotaknile vsakogar. To usmeritev potrjujejo tudi podatki, da je bilo v EU leta 1995 le okrog 20 uporabnikov interneta na 1000 prebivalcev, letos jih je okrog 200, leta 2005 pa predvidevajo, da bo ‘e vsak drugi prebivalec uporabljal internet. Ameri{ke raziskave so pokazale, da so v spletnih trgovinah Evropejci lani zapravili za slabe tri milijarde evrov, na leto pa naj bi se v svetovnem spletu obrnilo za okoli 35 milijard dolarjev. ^ez dve leti naj bi bilo v Evropi ve~ kot 110 milijonov uporabnikov spleta, prihodki od elektronske prodaje na drobno pa naj bi dosegli okoli 19 milijard evrov. (Vir: Slovenski delni~ar, 17. maj 2000). Po podatkih RIS za julij 2001 je bilo v Sloveniji v starostni skupini 20-65 let prek 350.000 uporabnikov interneta, od katerih predstavljajo osebe v starostni skupini od 20-45 let s srednjo ali vi{jo/visoko izobrazbo 84 %. Pribli‘no 30 % vseh uporabnikov interneta pa uporablja internet red- no. Ugotovljeno je da pove~anje e-pro-meta, pospe{uje predvsem mo‘nost ni‘anja stro{kov poslovanja - za lesarje predvidevajo od 15 do 25 % zni‘anje stro{kov (Vir: eEurope initiative). Omenjene spremembe silijo tudi podjetnike v pravo~asno opredelitev glede e-poslovanja, saj velja izrek, da kdor ne bo “in”, za poslovni svet ne bo obstajal. Dejstvo je, da je l esna industrija ena od “zrelih industrij”, katere prednosti izhajajo predvsem iz tradicije ter obnovljivosti in naravnosti osnovne surovine - lesa. Te prednosti lahko v dobi informacijske dru`be industrija izkoristi samo, ~e uporabi vse mo`nosti, ki jih daje informacijska tehnologija in internet za nove poslovne modele in pristope k oblikovanju notranjih prostorov (Vir: dr. Michael Best, Delo, 26. maja 2001). Kot neto izvoznik je slovenska lesna industrija primorana iskati nove mo‘nosti in poti za pove~evanje kon-kuren~nosti na mednarodnih trgih. Eden glavnih problemov, s katerim se sre~ujejo lesni izvozniki, je nepre-poznavnost in posledi~no ni‘ji imid‘ izdelkov, kar se izkazuje v ni‘ji dose-‘eni prodajni ceni glede na konkurente iz razvitih dr‘av. Raziskave RIS (www.ris.org) ka‘ejo na dejstvo, da nakupovanje prek interneta v Sloveniji {e ni razvito, predvsem zaradi nezaupanja do varnosti spletnih nakupov. Pri lesnih izdelkih se {e posebej izpostavlja ‘elja kupcev, da pred nakupom izdelek dejansko tudi “do‘ivijo”, ve~ina lesnih izdelkov pa tudi ne ka‘e zadovoljive stopnje “uniformiranosti”, ki omogo~a enostaven spletni nakup. Kupci zato predvsem ‘elijo ve~jo informiranost pred dejanskim obiskom prodajnega mesta, ki jim olaj{a izbiro in nakup. Ta dejstva smo pri razvoju Slovenskega lesarskega kataloga v najve~ji mo‘ni meri sku{ali upo{te-vati, tako da katalog v sedanji stopnji omogo~a kupcu ~im hitrej{i dostop do ‘elenih informacij na pregleden na~in. Namen razvoja Slovenskega lesnega kataloga na internetu je tako zagotoviti programsko re{itev, s katero bo omogo~ena skupna predstavitev in tr‘enje slovenskih lesarskih izdelkov doma in v tujini, na na~in, ki bo kupcem nudil hitro in enostavno iskanje izdelkov, podjetij ter prodajnih mest, ter tako ve~al prepoznavnost doma-~ih lesnih izdelkov. Zgodovina nastanka eKataloga Na pobudo GZS-Zdru‘enja za lesarstvo je Razvojni center za lesarstvo (RCL) jeseni leta 1999 dobil nalogo za izdelavo {tudije o mo‘nostih za ijaLes 53(2001) 10 strokovne vesti izdelavo elektronskega kataloga slovenske lesne industrije, ki naj bi omogo~al skupno predstavitev lesnih izdelkov po evropskem modelu, ki ga je razvila UEA - Evropska zveza proizvajalcev pohi{tva (www.3d-furni-ture.com). [tudija je bila pri GZS ocenjena kot zelo dobra in zato kot primerna osnova za celovito predstavitev in tr‘enje lesne panoge, doma in predvsem v tujini, v obliki elektronskega kataloga. Na osnovi {tudije je RCL leta 2000 izvedel raziskavo z naslovom “Elektronski katalog Slovenske lesne industrije”, v kateri je sodelovalo 13 ve~jih lesnih podjetij, testno programsko opremo pa je uspe{no razvijalo podjetje Beam int. Cilj raziskave je bil razviti testni elektronski katalog, ki bo omogo~al organizacijo sistema skupne promocije in tr`enja lesnih izdelkov doma in v tujini, na na~in, ki bo kupcu nudil hitro in enostavno iskanje izdelkov ter prodajnih mest. Odziv kupcev in lesnih podjetij je bil presku{en s predstavitvijo testne verzije Slovenskega lesarskega kataloga na Pohi{tvenem sejmu v Ljubljani septembra 2000. Testna verzija je bila predstavljena tudi na kolegiju GZS novembra 2000, kjer je do‘ivela spodbuden odziv ter potrditev dotedanjih smernic razvoja. Zato smo letos osnovno programsko verzijo s po-mo~jo ministrstev in podjetij izpopolnili in pripravili celovit prototip ter ga prvi~ javno objavili na internetu s 1. septembrom 2001 na spletnem naslovu www.sloles.com/cat. Dosedanja obiskanost Slovenskega lesarskega kataloga {e dodatno potrjuje pravilnost smernic razvoja in daje zagon za na~rtovan nadaljnji razvoj. Prednosti Prednosti Slovenskega lesarskega kataloga se ka‘ejo predvsem v: • večanju prepoznavnosti slovenskih lesarskih izdelkov (podjetij/ panoge) prek skupne ciljno usmerjene promocije z interne-tom kot globalnim medijem; • omogočanju lažjega in hitrejšega iskanja želenih izdelkov, prodajnih mest in dodatnih informacij od kupcev, večjih trgovskih hiš in posrednikov; • možnosti “online” tržne analize iskanosti izdelkov, ki jih oglašujemo v Slovenskemu lesarskemu katalogu; • omogočanju lesnim podjetjem, da ne glede na velikost v sklopu Slovenskega lesarskega kataloga uredijo lastno integrirano spletno predstavitev svojega podjetja in izdelkov (cenovno ugodna in enakopravna predstavitev, urejeno vzdrževanje, skupna promocija in usposabljanje). Poleg tega da Slovenski lesarski katalog omogoča skupno promocijo in pripomore k uvajanju principov “Business to Customer” v vsakdanje poslovanje, zahteva od podjetij oglaševalcev ažurnost in odzivnost pri stikih s potencialnimi kupci. Mnogi se sprašujejo, čemu je primerno oglaševati v Slovenskem lesarskem katalogu, saj ima že sedaj večina podjetjij lastne spletne strani, obstajajo pa tudi razni katalogi v obliki zbirnikov povezav nanje. Pri klasičnih katalogih - zbirnikih -povezav, je treba za iskanje izdelka še vedno preveč “klikov” oz. časa. Predvsem zato, ker zelo različne vsebine in zasnove spletnih strani podjetij potencialnim kupcem onemogočajo enostavno in hitro “orientacijo” pri iskanju primerljivih ponudb in informacij o izdelkih, ki jih zanimajo, kar jih nedvomno velikokrat odvrača od iskanja. Prednost Slovenskega lesarskega kataloga je predvsem v tem, da podjetja lahko v njem ogla{ujejo predvsem svoje “udarne” izdelke, kupec pa vsekakor lahko prek Slovenskega lesarskega kataloga lahko bistveno hitreje najde ‘elen izdelek, saj ga katalog direktno usmerja na izdelke in prodajna mesta, ‘elene informacije pa lahko pridobi na mnogo bolj pregleden (enoten) na~in. Slovenski lesarski katalog torej ne “ukinja” lastnih spletnih strani, temve~ jih nadgrajuje. Uporabni{ki vidik kataloga Katalog omogo~a potencialnemu kupcu iskanje na tri razli~ne na~ine; prek IZDELKOV, prek PODJETIJ ali prek TRGOVIN. Pri iskanju pa kupec lahko uporablja klasi~ni ali grafi~ni menujski sistem. Primer iskanja prek IZDELKOV: S “klikom” na grafi~no podobo kuhinje (1) se odpre izbirni menu, v katerem lahko dolo~imo dodatne `ele-ne kriterije. S “klikom” na gumb “Prika`i kot vizitke” (2) se prika`ejo vizitke vseh izdelkov, ki ustrezajo na{im zahtevam. Vizitka vsebuje podatke o izdelku (tekst, lastnosti, dimenzije), slike (lahko ve~ slik in detajlov) ter povezavo na lastno spletno stran. Iz vizitke lahko s klikom na gumb “Spisek trgovin” ( 3) pogledamo, kje lahko izbran izdelek tudi kupimo, “Zahtevaj informacijo” (4) pa lahko po{ljemo proizvajalcu dodatna vpra-{anja. Posamezne prikazane izdelke lahko z gumbom “Dodaj med zanimive” (5) dodajamo v ko{arico, iz katere jih lahko tudi natisnemo. Primer iskanja prek PODJETJA: S “klikom” na gumb “Podjetja” (1) revijaLes 53(2001) 10 trokovne vesti se prika`e spisek podjetij, ki ogla{u-jejo v katalogu in ki stalno rotira. S “klikom” na logotip podjetja (2) se na desni strani pojavi spisek grup izdelkov, ki jih podjetje ogla{uje. S izborom grupe (3) se odpre stran s prikazom izdelkov iz dolo~ene grupe. Vizitko dolo~enega izdelka si lahko ogledamo s “klikom” na ikono lupe (4) za nazivom izdelka. Primer iskanja prek TRGOVINE: S “klikom” na gumb “Trgovine” (1) se odpre spisek vseh prodajnih mest. Z zemljevidom lahko izberemo `ele-no regijo ter nato s “klikom” na naziv trgovine (2) dobimo pregled izdelkov, ki jih dolo~ena trgovina ponuja. Vizitko dolo~enega izdelka si lahko ogledamo s “klikom” na ikono lupe (3) za nazivom izdelka. Tehni~ni opis Pri izdelavi Slovenskega lesarskega kataloga so uporabljena sodobna programerska orodja in prijemi, kot so baze podatkov SQL, programski jezik PHP in programska podpora Java in Java Script, ki omogo~ajo nadgrajevanje in nadaljnji razvoj. Slovenski lesarski katalog je sestavljen iz dveh programskih modulov. Prvi je dejanski katalog, ki je zgrajen iz baz podatkov o izdelkih, podjetjih in trgovinah, za iskanje podatkov in generiranje prikazov pa se uporabljajo iskalniki. Drugi modul je servisni in je namenjen podjetjem ogla{evalcem za “online” prirejanje povezav med izdelki in trgovinami (podjetja sama vna{ajo podatke o tem, kje so njihovi izdelki v prodaji), ter za razne vpoglede v statistike obiskov po izdelkih (“online” tr`na raziskava). Za zagotavljanje a‘urnosti povratnih ijaLes 53(2001) 10 strokovne vesti Primer iskanja prek trgovine informacij na povpra{evanja potencialnih kupcev, je zgrajen sistem, ki zagotavlja sledljivost povpra{evanj in odgovorov nanje, za katerega skrbi sistemski administrator Slovenskega lesarskega kataloga in kontaktne osebe iz podjetij ogla{evalcev. Sistem zagotavljanja a‘urnosti Na~rti za naprej Za zagotavljanje uspe{nosti (obiska-nosti) Slovenskega kataloga je treba zagotavljati predvsem pestrost in ko- - H ličino ponudbe izdelkov ter opaznost kataloga v javnosti. V ta namen načrtujemo do konca letošnjega leta izvesti: • predstavitve kataloga zainteresiranim podjetjem po regijah, • oglaševanje kataloga prek medijev (časopisi, revije, internet, sejmi ...), • nadgraditev kataloga z angleško verzijo, v katero se bodo lahko vključevala podjetja, zainteresirana za skupno promocijo na tujih trgih. V naslednjem letu načrtujemo usmeritev kataloga predvsem na zagotavljanje obsega in kakovosti predstavljenih izdelkov, prevod kataloga v še nekatere tuje jezike ter večanje opaznosti na tujih trgih s sistemskim obveščanjem ciljnih skupin (veliki trgovci ...). Če bodo izraženi dovolj veliki interesi podjetij pa načrtujemo tudi nadgradnjo z možnostjo e-trgovanja prek Slovenskega lesarskega kataloga. Sklep Omenjeni projekt Slovenski lesarski katalog je prvi skupni izdelek ve~ podjetij, povezanih v Razvojni center za lesarstvo. Glede na dosedanje izku{nje in sugestije podjetij, GZS, ministrstev in tujine, je smer razvoja Slovenskega lesarskega kataloga pravilna in koristna za podjetja, kar bo vsekakor v praksi potrjeval {ele dejanski odziv podjetij za tak{no obliko skupne promocije. Slovenski lesarski eKatalog je tudi konkreten prispevek lesne panoge k re{evanju dandanes pere~ega problema vsebin na internetu, ki ‘e zavira razmah {ir{e uporabe interneta. Pohvalno pa je tudi, da smo lesarji dokazali tudi drugim panogam mo‘no pot pri skupni promociji, saj je Slovenski lesarski katalog prvi tovrsten katalog v Sloveniji, ki ga je razvila panoga sama. Mo‘nost vklju~itve v Slovenski lesarski katalog ima vsak slovenski proizvajalec lesnih izdelkov, vse nadaljnje informacije pa lahko dobite pri Razvojnemu centru za lesarstvo, tel.: (05) 7570 501. ijaLes 53(2001) 10 ars les V Galeriji me`narija v Meng{u je bila od 29. 9. do 14. 10. razstava del priznanega akademskega kiparja Staneta Jarma iz Ko~evja. 70-letni umetnik je za svoj izrazni material izbral les, ki ga oblikuje `e prek 50 let in tako nadaljuje `ivo rezbarsko tradicijo, saj je bil njegov o~e podobar. Uporablja les hrasta, oreha, hru{ke, lipe in trdoleske; ustvarjal pa je `e tudi iz ebenovine. Meng{anom se je predstavil z 21 kipi in ve~ akvareli na furnirju. V povabilo na razstavo z naslovom Zakaj? je likovni kritik prof. Janez Mesesnel med drugim zapisal: “Les, ta naravni, `ivi in tako razli~en element narave, mu je postal malone edini, vsekakor pa najbli`ji in najbolj hvale`en posrednik njegove oblikovalne nuje. S pridobljenim znanjem, pozneje rutino in z osebnim razmerjem do lesa, je kipar ustvaril opus, ki je v mnogih pogledih nenavaden, saj je vselej neposredno, iskreno in ne-{pekulativno izpoveden. Tematsko se Zakaj? avtor Stane MESAR, in`. je opredelil za figuraliko. Ta ga povezuje s klasi~nim izro~ilom na temelju Pascalove misli, da ”bo ~loveka vselej zanimal predvsem ~lovek”. Formalno se je kipar opredelil za osebno zna~ilen, na videz robat ekspresionizem, ki na eni strani ohranja prvinskost lesa in okolja, iz katerega izvira, na drugi pa posreduje neza-brisane tehni~ne prijeme obdelave lesa, ki s potrebnimi prilagoditvami evocirajo staro gozdarsko, lesarsko, drvarsko obrt. Kipar je z robatimi, a likovno pre-mi{ljenimi, rezi in zaseki v okvirih osebno pojmovanega ekspresionizma ne le zajel teh intimnih in hkrati temeljnih procesov v ~loveku, ampak se je z njimi tudi v malone slehernem kipu in akvarelu na lesu iskreno in polno identificiral. Zato so Jarmovi kipi tako polni duhovne vsebine, ki jo zmoremo razbrati in dojeti. So ~isto osebne projekcije ~love{ke iz-ku{nje in hkrati religiozno pre`eta, v simbole strnjena posplo{evanja. To so zrele umetnine, kakr{ne zrastejo le iz srca, ki so~ustvuje, in duha, ki ne dvomi”. Dodatne informacije: Stane Jarm Samova ulica 1 1330 KO^EVJE tel.: 01 895 12 90 041 492 616 ijaLes 53(2001) 10 strokovne vesti Novo pri Lesarski zalo`bi Čermak, M.: FURNIRJI IN PLOŠČE (četrta izdaja) Jelov~an, I., Leban, I.: GOSPODARJENJE Arni~, I.: VAJE IZ TEHNOLOGIJE Uspe{nost podjetij merimo z dobi~-kom, ki ga ustvarijo. Pri svojem delu morajo upo{tevati nekaj osnovnih pravil, ki jih z eno besedo lahko poimenujemo kar z naslovom u~benika Gospodarjenje. U~benik je namenjen programu Obdelovalec lesa, ima 66 strani in na vsaki strani ilustracijo (v obliki stripa), ponazoritev in primer. Format je A4. Avtorja sta upo{tevala stopnjo znanja dijakov, zato je snov podana preprosto, z zanimivimi ponazoritvami in razumljivo. Delo je privla~no tudi za vi{je stopnje izobra‘evanja, vsekakor pa za mladega podjetnika. Vsebina: delovna sredstva, materiali, delovno okolje, proizvodnja na delovnem mestu, standardizacija, kontrola kakovosti, merjenje dela, na~ini proizvodnje, poslovni proces, stro{ki, kalkulacija in pla~evanje. U~benik spremlja izdelek v proizvodnji od nastanka do prodaje in pla~ila. Delovni zvezek Vaje iz tehnologije so namenjene dijakom in vajencem programa Mizar - tapetnik in Mizar v 1. 2. in 3. letniku. Obseg je 46 strani, 19 vaj, format je A4. Vaje vsebujejo tri tematske sklope: • anatomska zgradba in lastnosti lesa, • lepljenje in • površinska obdelava lesa. Delovni zvezek je zasnovan tako, da je pri vsaki vaji (nalogi) napisana razlaga in potek dela, ki usmerja dijaka, da s svojimi meritvami, izračuni, poskusi, opažanji samostojno izpolni za to predvideni prostor v zvezku. Delovni zvezek ima tako trajno vrednost in je koristen pripomoček tudi potem, ko bo dijak samostojno opravljal delo. Uporaba delovnega zvezka bo popestrila pouk, navajala dijaka na samostojno delo in razmišljanje. Leta 1985 je iz{el prvi u~benik o furnirjih in plo{~ah, ki je potem do‘ivel {e tri izdaje. V tem ~asu se je pokazal kot nepogre{ljiv priro~nik pri sred-nje{olskem izobra‘evanju lesarjev in v praksi. ^etrta izdaja u~benika Furnirji in plo{~e je temeljito dopolnjena in popravljena. Skraj{ani in poenostavljeni so opisi tehnolo{kih procesov izdelave posameznih tvoriv, dodane pa so uveljavljene novosti (npr. plo{~e iz masivnega lesa, sestavljeni proizvodi za gradbeni{tvo idr.). U~benik je namenjen programu Lesarski tehnik, ima 123 strani, 69 slik, format pa je B5. Delo obravnava proizvodnjo, uporabo, zna~ilnosti in lastnosti furnirja in vseh vrst lesnih plo{~, ki se uporabljajo v praksi. Vsebina: rezan in lu{~en furnir, vezan les (furnirne in mizarske plo{~e, opa‘-ne plo{~e, plo{~e iz masivnega lesa, sataste in posebne plo{~e), vlaknene plo{~e, iverne plo{~e, presku{anje lastnosti lesnih plo{~ in oplemenitenje plo{~. Delo vsebuje tudi mali strokovni slovar z angle{kimi in nem-{kimi izrazi. ijaLes 53(2001) 10 trokovne vesti Pro{ek, M., Ger{ak, M., Kav~i~, J.: STROJI ZA OBDELAVO LESA U~benik je namenjen za 1. in 2. letnik programa poklicno-tehni{kega izo-bra‘evanja Lesarski tehnik. Knjiga obsega 330 strani, 216 slik in 13 tabel, format pa je B5. Učbenik Stroji za obdelavo lesa je namenjen dijakom, ki so po poklicu mizarji in se izobražujejo za pridobitev poklica tehnika. Osnovno znanje o lesnoobdelovalnih strojih dijaki torej imajo in učbenik snov le nadgrajuje z naslednjimi poglavji: • Strojni elementi • Lesnoobdelovalni stroji, kjer je poudarek na preračunih elementov (dimenzioniranju), določanju (izračunu) tehnoloških parametrov strojev in nalogah za samostojno reševanje. Kot samostojne enote pa so zasnovana poglavja: • Numeri~no krmiljeni stroji • Stroji za primarno obdelavo, kjer je sistematično obravnavana zgradba, delovanje, uporabnost in vzdrževanje strojev in naprav ter znanje za določanje tehničnih podatkov. • Energetske naprave pa v prvem delu obravnavajo ogrevanje in prezračevanje, v drugem pa energetske stroje in naprave, ki se uporabljajo v lesni obdelavi. Obravnava vprašanje o izkoriščanju lesnih ostankov (biomase), ki ima vedno večji gospodarski in okoljevarstveni pomen, saj je gorivo prihodnosti. Vsebina je primerna in koristna tudi pri delu v praksi. dr. Rozman, V.: SNOVANJE POHI[TVA Pred 15 leti je iz{la knjiga Rozman, V. : Konstrukcije 4 (osnove konstruiranja), ki je zaorala ledino pri temeljiti obravnavi industrijskega oblikovanja in konstruiranja pohi{tva. Sistemati~no je bila predstavljena kultura bivanja in stilni razvoj po-hi{tva skozi posamezna zgodovinska obdobja. Do dana{njega dne je knjiga do‘ivela {tiri ponatise, vendar je pri{el ~as za temeljito prenovo. Avtor dr. Vinko Rozman je delo zasnoval povsem na novo in ga poimenoval Snovanje po-hi{tva. Izraz snovanje tako nadomesti izraza konstruiranje in projektiranje. U~benik je namenjen programu Lesarski tehnik in vi{jemu izobra‘eva-nju. Knjiga, formata B5, ima na 190 straneh 650 slikovnih enot, nekatere so barvne. Tako v{e~no in bogato ilustrirano delo nudi svojevrsten u‘itek pri branju. Vsebina: Oblikovanje, oblikovanje kot umetnost, vloga in pomen snovanja izdelkov, razvoj pohi{tva, zgodovina oblikovanja pohi{tva, varovanje kulturne dedi{~ine, osnove snovanja izdelkov, organizacija snovanja izdelkov, opremljanje bivalnih prostorov. Delo je nepogre{ljivo za vse lesarje, arhitekte in oblikovalce notranje opreme pa tudi za posameznike, ki si ‘elijo sami oblikovati svoj dom. Knjige Lesarske zalo‘be so dobro-do{el pomo~nik vsem, ki se ukvarjajo z lesom in lesnimi proizvodi. ijaLes 53(2001) 10 strokovne vesti CENIK KNJIG Maloprodajna cena v SIT KONSTRUKCIJE Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 2 (KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI) 2.143,00 Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 3 (KONSTRUKCIJE IZDELKOV) 1.730,00 Rozman, V.: SNOVANJE POHI[TVA 4.374,00 TEHNOLOGIJA Pipa, R.: ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA LESA 993,00 ^ermak, M.: FURNIRJI IN PLO[^E 3.080,00 Ger{ak, M., Velu{~ek, V., Medjugorac, N.: SU[ENJE LESA 1.982,00 Sedej, F., Velu{~ek, V.: TEHNOLOGIJA @AGARSTVA 3.121,00 ^ermak, M.: TEHNOLOGIJA LESA 1 1.920,00 Gro{elj, A., et al.: TEHNOLOGIJA LESA 2 2.431,00 Kova~i~, B., ^ermak, M.: TEHNOLOGIJA LESA 3 2.019,00 Gro{elj, A.: TEHNOLOGIJA DELOVNIH PROCESOV 2 1.789,00 Gori{ek, @., et al.: SU[ENJE LESA (priro~nik) 2.550,00 Mihevc, S., [olar, A.: OBNOVIMO POHI[TVO 1.000,00 Arni~, I.: VAJE IZ TEHNOLOGIJE 1.313,00 STROJI IN NAPRAVE Ger{ak, M: LESNOOBDELOVALNI STROJI 898,00 Ger{ak, M.: TRANSPORTNE NAPRAVE 867,00 Ger{ak, M: STROJI ZA PRIMARNO OBDELAVO 773,00 Ger{ak, M: PNEVMATI^NE IN HIDRAVLI^NE NAPRAVE 679,00 Ger{ak, M., Pro{ek, M., Gro{elj, A.: STROJI IN NAPRAVE V LESARSTVU 1.615,00 Pro{ek, M., Ger{ak, M., Kav~i~, J.: STROJI ZA OBDELAVO LESA 5.838,00 ORGANIZACIJA Steblovnik, Z.: ORGANIZACIJA PROIZVODNJE 3 1.540,00 Medjugorac, N.: ORGANIZACIJA PROIZVODNJE 4 1.462,00 Medjugorac, N.: PRIPRAVA PROIZVODNJE - VAJE 2.730,00 Steblovnik, Z., et al.: PODJETNI[TVO 2.743,00 Bizjak, J.: GOSPODARJENJE IN STROKOVNO RA^UNSTVO 1.358,00 Steblovnik, Z., Peri~, Z.: NAVODILA ZA IZD. MAPE ZA ZAKLJU^NI IZDELEK 1.522,00 Verk, E.: PROIZVAJALEC POHI[TVA IN ZADOVOLJEN KUPEC 7.900,00 Jelov~an, I., Leban, I.: GOSPODARJENJE 2.599,00 Opomba: v pripravi za tisk je knjiga avtorjev Vinka Rozmana in Toma`a Gabra z naslovom Tehni~no risanje in konstrukcijska dokumentacija, ki bo zamenjala razprodano delo Konstrukcije 1. V novem u~beniku bo tudi novo poglavje o ra~unalni{kem tehni~nem risanju. Informacije o strokovnih knjigah LESARSKE ZALO@BE lahko dobite tudi na internetu: www.zls-zveza.si Knjige naro~ite (kupite) pri Lesarski zalo‘bi, Karlov{ka 3, 1000 Ljubljana; tel. {t.: 01/421 46 60, faks: 01/421 46 64, el. po{ta: revija.les@siol.net Novi diplomanti DEM[AR, Lovro Ocena ekonomskih u~inkov zamenjave tehnologije za obdelavo vratnih kril vi{je{olska diplomska naloga Mentor: Bizjak Franc Recenzent: Bu~ar Bojan X, 55 str., l pregl., 4 graf., 13 sl., 7 vir. , sl VN 382 UDK 65.011.5:694.6 Trg vse bolj zahteva raznovrstne izdelke, v manj{ih koli~inah in kraj{ih dobavnih rokih. Zato smo se odlo~ili predstaviti tehnolo{ko posodobitev kon~ne obdelave vratnih kril. Obsto-je~a tehnologija je izdelana za veliko-serijsko proizvodnjo in tudi `e iztro{ena. Na osnovi ponudb smo izbrali najust-reznej{o novo tehnologijo. Ta naj bi bila prilagodljivej{a, delo na njej pa bi moralo potekati z manj{imi stro{ki. Z izra-~unom stro{kov, ki nastajajo ob obsto-je~i tehnologiji, in ob upo{tevanju cen ter stro{kov nove tehnologije smo do-lo~ili prag rentabilnosti za obe tehnologiji. Z opisom delovanja in z izra~uni smo dokazali upravi~enost nalo`be v novo tehnologijo, ki bi zadovoljila potrebe trga. Klju~ne besede: proizvodnja vratnih kril, tehnologija, izbira nove tehnologije, analiza revijaLes 53(2001) 10 trokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: žagarstvo - 7 del Zbira in ureja lektor Andrej Česen, univ. dipl. prof. Recenzent: prof. dr. Franc Merzelj Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo prislDn -ôna m pripomoček ki omogoča nastavitev debeline na stroju Anschlag, m fence, rabbat pritísni välj -ega -a m podajalni valj pri polnojarmeniku, ki potiska hlod skozi stroj Druckwalze, f roller prízma -e ‘ na dveh ali štirih straneh odžagani del debla pred razžagovanjem v robi jeni (ostrorobi) les Model, n; Prisma, n cant prizmíranje -a s žaganje hloda z dvakratnim prehodom hloda skozi polnojarmenik Modelschnitt, m; Prismenschnitt, m double cut; prismatic cut profilíranje -a s obdelava okroglin hloda da dobimo prizmatično obdelan les (tram) Profilieren, n to profile, to mould profilírno-iverílni strDj s četvérnim kolútom ega -ôja ------ m stroj za obdelavo hloda po vseh štirih straneh v enem prehodu skozi stroj vierseitige Profilspaner, m four-side log milling machine profilírno-iverílni strDj z dvójnim kolútom - ega -ôja ------- m paralelni profilirnik osnovni stroj iverilne tehnike v žagarstvu Profilierzerspaner (m) zur Kantholzherstellung, f milling machine, profile chiper profílno-iverílni strDj - -ega -ôja m stroj za štiristransko obdelavo hloda v tram Profilspaner, m profile chiper prostornína skládovnice -e -e ‘ prostor ki ga zavzema skladovnica (zložaj) prostorninskega lesa določen z zunanjimi merami vključno z vmesnimi prazninami Schichtholzvolumen, n stacked volume prvi hlöd -ega -a m (prizémni hlod, odrítek, prvi kos) spodnji kos debla odžagan iz najdebelejšega spodnjega dela debla z največjim deležem lesa brez grč Erdstamm, m butt log radiálno žágan lés - -ega á m smer odrezavanja (odžagovanja) glede na smer branik Spiegelschnitt, m; Spigelholz, n quarter sawn boards rádialno žáganje -ega a s smer branik je čimbolj pravokotna na osnovno ploskev deske pod kotom 60 do 90 stopinj (polradialno 30 do 60 stopinj) Riftschnitt, m radial saw razpérek -rka m razdalja med zunanjimi konci razprtih (razperjenih) zob, merjena pravokotno na žagin list razpirälne kléšče - ih –- (mn) ‘ (razperílne) orodje za razprtje (razperitev) zob žaginega lista Schränkzange, f saw-setting pliers, saw-tooth setter razporDd žáginih lístov -éda - - m določitev razporeda listov pri žaganju s polnojarmenikom zaradi čim večjega izkoristka razprtje žáginega lísta -a - - s (razperítev) upogibanje konic zob izmenoma na eno in na drugo stran da je pri žaganju gib (hod) prostejši; (razpreti : odpreti; žagin list zapira) Schränkung, f; Schränken, n saw setting, saw set, lateral set •for saw-teeth reducíranje koreničnika -a -a n odrezkanje koreničnika s posebnimi rezkalnimi napravami Wurzel•hals•reduzierung, f but end reducer reducírni iverílni strDj -ega -ega - ôja m hlodu z iverilnikom odrezkamo krajnik in nato centralni del hloda cepimo z drugimi žagalnimi agregati v želene žaganice Profilspaner, m log milling machine, profile chipper reducírni tračni žagálni strDj -ega -ega -ega ôja m dvojni tračni stroj ki v enem prehodu skozi stroj obdela hlod v prizmo Reduzierbandsäge, f reducer bandsaw réga -e ‘ razpoka zareza presledek ali špranja v lesu Schnittfuge, f; Fuge, f sawkerf, notch, curf regíster -tra m naprava s katero stisnemo žagine liste v jarmu polnojarmenika in določimo razpored žaginih listov Register, n register résa -e ‘ neodžagano vlakno na spodnjem robu deske Fransenbildung, f; Granne, f résasta déska -e -e ‘ napaka pri žaganju s polnojarmenikom grannenartiges (fransiges) Brett rézan lés -ega -á m les razkosan z noži v tanke liste z rezom (rezalnim strojem) veneer sheet réža -e ‘ pot ki jo naredi orodje pri prodiranju skozi les Spalt, m; Spaltschnitt, m crack; dividing cut; robílni iverílni strDj -ega -ega -ôja m stroj za obdelavo stranske plosk/e na žaganici Besäumspaner, m; Besäumzerspaner, m chipper edger, edging chipper röbljenje -a s obdelava žaganic po robnih plosk/ah Besäumen, n edging ročica za nastavítev ostrilne gláve -e ------- ‘ pripomoček pri ostrilnem stroju Ausheber, m (für den Schärfkopf, n) ifter (lever) for the grinder chuck ročica za napénjanje veríge-e - —‘ pri verižnem žagalnem stroju za prečno razžagovanje Kettenspanvorrichtung, f chain-tensioning device rôčni lupílnik ega a m priprava za ročno lupljenje hlodov Handentrindungseisen, n manual barking S - spöna -e ‘ pomožna priprava za zaščito čel S - Haken, m S - hook s skórjo izraz v povezavi z merskim izrazom, ki zajema mero, vključno z debelino skorje mit Rinde, f over bark sejälnik -a m sejalnik za presortiranje sekanic Siebanlage, f sieve, screen sekälni böbnasti strDj -ega -ega -ôja m stroj, pri katerem so noži nameščeni na bobnu Trommelhacker, m drum chipper, drum hog sekälni kolütni strDj -ega -ega -ôja m stroj, ki ima nože na kolutu Scheibenhackmaschine, f disk chipper sekälni strDj s kládivi ega- ôja - - m stroj, ki ima na bobnu kladiva in nože, za drobljenje predvsem rabljenega lesa hammer mills sekälnik -a m (sekírostroj) stroj za drobljenje kosov lesa v drobne dele Hackmaschine, f chipper, choping machine, hogging machine sékanec -nca m drobnejši koščki lesa dolžine 2-5 cm in debeline do 0,5 cm, ki jih dobimo s sekanjem Hackschnitzel, n (mn) chips, chippings ijaLes 53(2001) 10 strokovne vesti Sejmi s podro~ja pohi{tva, strojev, opreme in reprodukcijskih materialov za lesnopredelovalno industrijo NOVEMBER 2001 04. – 07.11. MEUBLE, Mednarodni sejem pohi{tva, Bruselj, Belgija sejem je organiziran vsako leto sejem je namenjen poslovnim obiskovalcem organizator: Salon International du Meuble, Bruselj,Belgija informacije: e-po{ta: ivmb@regio.be kontaktna oseba: Els van Pelt 05. – 11.11. LJUBLJANSKI POHI[TVENI SEJEM, Ljubljana sejem je organiziran vsako leto sejem je namenjen {iroki publiki v letu 1999 je bilo zasedene 10.972 m2 neto razstavne povr{ine sodelovalo je 3 61 razstavljalcev iz 8 dr‘av sejem je obiskalo 58.301 obiskovalcev organizator: Ljubljanski sejem d.d., Ljubljana informacije: e-po{ta: lsejem@eunet.si kontaktna oseba: Toni Laznik 07. – 10.11. FIMMA, Mednarodni sejem lesno obdelovalnih strojev, Valencija, [panija sejem je organiziran vsaki dve leti namenjen je poslovnim obiskovalcem v letu 1999 je bilo zasedene 32.904 m2 neto razstavne povr{ine sodelovalo je 842 razstavljalcev iz 21 dr‘av sejem je obiskalo 42.718 obiskovalcev organizator: Feria, Valencia, [panija informacije: e-po{ta: feriavalencia@feriavalencia.com kontaktna oseba: Miguel Bixquert MADERALIA, Mednarodni sejem dobaviteljev za pohi{tveno in lesno industrijo, Valencija, [panija sejem je organiziran vsaki dve leti namenjen je poslovnim obiskovalcem v letu 1999 je bilo zasedene 28.679 m2 neto razstavne povr{ine sodelovalo je 74 4 razstavljalcev iz 14 dr‘av sejem je obiskalo 42.718 obiskovalcev organizator: Feria, Valencia, [panija informacije: e-po{ta: feriavalencia@feriavalencia.com kontaktna oseba: Miguel Bixquert 12. – 18.11. SALON NAME[TAJA, Mednarodni sejem pohi{tva, notranje opreme in repro-materialov, Beograd, Jugoslavija sejem je organiziran vsako leto namenjen je {iroki publiki organizator: Beogradski sajam, Beograd informacije: e-po{ta: info@sajam.co.yu predstavnik za Slovenijo: Zdenko Jager, Ig e-po{ta: zdenko.jager@veritasco.si 13.– 17.11. INTERWOOD, Mednarodni sejem materiala za pohi{tveno industrijo Budimpe{ta, Mad‘arska sejem je organiziran vsako leto sejem je namenjen poslovnim obiskovalcem in {iroki publiki organizator: KG Home Art, Budimpe{ta informacije: e-po{ta: kghart@kghomeart.hu kontaktna oseba: Gizella Kovats 19. – 23.11. MEBEL, Mednarodni sejem pohi{tva, notranje opreme in pribora Moskva, Rusija sejem je organiziran vsako leto namenjen je poslovnim obiskovalcem in {iroki publiki v letu 1999 je bilo zasedene 28.093 m2 neto razstavne povr{ine sodelovalo je 1414 razstavljalcev iz 36 dr‘av sejem je obiskalo 86.000 obiskovalcev organizator: ZAO Expocentr, Moskva informacije: e-po{ta: centr@expocentr.ru kontaktna oseba: U.S.Bobrovskaja DECEMBER 2001 04. – 07.12. LESTECH PRODUKZIA, Mednarodni poslovni sejem za lesno obdelovalno industrijo, Moskva, Rusija sejem je organiziran vsaki dve leti namenjen je poslovnim obiskovalcem in {iroki publiki v letu 1999 je bilo zasedene 4.800 m2 neto razstavne povr{ine sodelovalo je 201 razstavljalcev sejem je obiskalo 42.000 obiskovalcev organizator: Sokolniki Culture&Exhibition Centre, Moskva informacije: e-po{ta: info@exposokol.ru kontaktna oseba: Valentina M.Vishnevskaya 05. – 09.12. VIVI LA CASA IN FIERA Mednarodni sejem pohi{tva in notranje opreme Verona, Italija sejem je organiziran vsako leto sejem je namenjen {iroki publiki organizator: Fiera di Verona, Verona informacije: e-po{ta: info@veronafiere.it 0 7. – 10.12. TECBOIS - FURNITEC, Mednarodni sejem za lesno obdelovalno industrijo, Bruselj, Belgija sejem je organiziran vsaki dve leti namenjen je poslovnim obiskovalcem v letu 1999 je bilo zasedene 17.000 m2 neto razstavne povr{ine sodelovalo je 220 razstavljalcev sejem je obiskalo 21.000 obiskovalcev organizator: Foires&Salons, Bruselj informacije: e-po{ta: W.desloovere@bitf.be kontaktna oseba: Wirn Desloovere ijaLes 53(2001) 10