OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»O B R 1 N 1 VESTNI K«, SPLOSNO VELJAVNO iN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRAN1 DO-//	PIS1	SE	NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA.	BEETHOVNOVA	ULICA 10. //
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 50-88.	//
XX. LETNIK.
V LJUBLJANI, DNE 15. JUNIJA 1987.
ŠTEV. 12.
Zaradi izrednih prilik» ki so nastale> se je j
današnja številka zakasnila. Prihodnja bo ;
izšla v četrtek 1. julija t. I.
Kdo je za in kdo proti Okrožnim odborom
V nedeljo 13. t. m. so bile na vseh sedežih okrožnih odborov, t. j. v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu skupščine delegatov, izvoljenih od združenj, pripadajočih območju ljubljanske zbornice.
Mi smo že opetovano poudarjali, da so naše osrednje organizacije glavni temelji za uspešno stanovsko delovanje obrtništva. Prešli smo preko sovražnega razpoloženja do Okrožnih odborov, ki so mu vzrok edino dajatve, ki jih je moral plačevati obrtnik za njihovo vzdrževanje. Ta moment so spretno izkoriščali oni spletkarji, ki jih najdemo povsod, kjer se da kaj uničiti in razrušiti, ne pa zgraditi. Ker smo imeli priliko to dejstvo že večkrat ugotoviti, nam namena teh ljudi ne bo težko razkrinkati. Ni bil njihov namen rešiti obrtništvo pred plačevanjem članarine. Ne, oni so v svoji brezvestnosti ločili obrtništvo v razne skupine po znanem pregovoru sdivide et impera«. Njim ni mar, da ima obrtništvo močne organizacije, da bi se lahko uspešneje borilo proti zunanjim sovražnikom.
V kolikor se je ta trik posrečil le deloma. v toliko moramo obžalovati njihovo kratkovidnost, s katero so mnogo zavednih tovarišev-obrtnikov že leta in leta zavajali na kriva pota, iz katerih je potem marsikateri obrtnik s težavo našel pravo orientacijo.
§ 392. obrt. zak. je predvidel ustanovitev Okrožnih odborov, katerim je naložen dovolj širok delovni program, kar samo ob sebi upravičuje njihov obstoj. Ustanovitev okrožnih odborov, ki je sledila takoj določilu te zakonske uredbe, je bila že takoj v početku pozdravljena s strani vsega naprednega obrtništva. Bivša Zveza obrtnih zadrug je dala Okrožnim odborom, ki so njeni pravo- ! močni nasledniki in so imeli sl prisilnim značajem pač še večjo možnost za razširitev svoje- ; ga delokroga in pr o c vi ta, dovolj moralne garancije za njihovo koristno delovanje. Ako pogledamo pravila enega izmed odborov, tedaj, nam bo razvidno, da se njegove naloge tekom petletnega obstoja niso izvedle tako, kakor si je obrtništvo ob priliki ustanovnega občnega zbora te odbore zamislijo. Ostane nam še edino vprašanje: kje naj iščemo vzrok temu neuspehu in kje so vzroki, ki so indirektno dovedli do razpusta dveh okrožnih odborov v Sloveniji. Odgovor nam ne bo težak. Že takoj v početku so se našli nasprotniki, ki so imeli v rokah dovolj sredstev, da so izkoristili plačevanje članarine kot povod in preko nekaterih združenj rovarili proti Okrožnim odborom. Članarina v znesku 10.— Din letno je v primeri z dajatvami ostalih stanov v organi-zatorne svrhe naravnost malenkostna. In tako je okrožni odbor že v začetku, mesto da dela za strokovno izobraževanje obrtnikov in obrtniškega podmladka, da prireja konjerence, poučna predavanja in razstave, ustanavlja muzeje, učeniške in pomočniške domove in druge ustanove za pospeševanje obrtništva, podpira strokovno izobrazbo s tem, da bi izdajal knjige za pospeševanje obrtne stroke, strokovne liste, članke itd. — moral organizirati sistematično borbo za zbiranje onih skromnih prispevkov in za obrambo proti destruktivnim elementom v obrtniških vrstah. Ne bomo se dalje ustavljali pri dejstvu, da je ljubljanski in novomeški okrožni odbor izglasoval likvidacijo, hočemo samo konsta-tireti, da je nastala v naši obrtniški organizaciji s tem velika vrzel, ki jo bo obrtništvo v najkrajšem času bridko občutilo. Ker smo pa uverjeni, da je med obrtništvom stanovska zavest še vedno dovolj močna, da zna ceniti svoje obrtniške organizacije, smo prepričani, da bo slej ali prej prišlo do novega dela za ustanovitev še popolnejše in delavnejše obrtniške organizacije. Taka organizacija nam je potrebne, ker ima možnost posredovati med zbornico in upravnimi oblastmi na eni ter
SKRBI EN TEŽNJE OBRTNIŠTVA
Zastopstvo obrtnikov iz cele države je zborovalo v Banjaluki
8. in 9. junija t. 1. je bila v Banja Luki konferenca Zbornic z obrtnimi odseki in obrt. Zbornic v naši državi. Razprave so zopet pokazale, da je edina naj važnejša skrb obrtnika še vedno davčna preobremenitev. Za ljublj. Zbornico sta bila zastopana predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin in tajnik g. dr. Josip Pretnar. 8. junija je bila predkon-ferenca tajnikov, na kateri je bil določen vrstni in dnevni red posameznih referatov.
9. junija je podal referent sarajevske Zbornice poročilo
o samoupravnih dokladah v zvezi z obrtniškim stanom, v katerem opozarja na občutno in jako različno obremenitev obrtništva z občinskimi in banovinskimi dokladami. Na podlagi tega poročila je bil sprejet sklep: 1. da se čimpreje izda zakon o financiranju samouprav, ki naj uredi sistem obremenitev s samoupravnimi dokladami; 2. da občine pred definitivno izvedbo načrta proračuna pritegnejo pristojna združenja k obravnavi ter 3. da se v interesu razbremenitve obrtništva kakor tudi v interesu banovin, poviša kvota poslovnega davka.
Referent dr. Josip Pretnar je poročal o pavšaliranju davka na poslovni promet,
v katerem konstatira, da poslovni davek z ozirom na njegovo višino, presega višino pridobnine. Po statističnih podatkih znaša v naši banovini od 80 do 300% pridobnine. Sedanje olajšave v pogledu pavšalizacije pridobnine so le tehničnega značaja, zato se sporazumi, ki jih omogočajo sedanji predpisi, v praksi ne uporabljajo, ker organizacije nočejo prevzeti materialnega jamstva. Potrebna je torej pravična obdavčitev obrtnikov, ki bi bila v skladu z njegovim gospodarskim položajem in sicer: 1. oprostitev od plačila skupnega davka na poslovni promet vseh onih, ki so oproščeni občega poslovnega davka radi istih pogojev. 2. Skupni davek na poslovni promet naj se pavšalira na podlagi pravilnega razmerja s pridobnino. Na ta način naj se uvede tudi kategorizacija skupnega davka.
Tajnik novosadske Zbornice je refe-riral
o plačilu prometnega davka.
Predlaga naj bi se Zbornice ne naslanjale na davčne sporazume, marveč naj bi se omejevale le na to, da poučijo
obrtništvom na drugi strani. Kako veliko delo vršijo okrožni odbori nam dokazujejo okrožni odbori tovarišev Srbov in Hrvatov. Isti način organizacije je uveden v vseh kulturnih evropskih državah. O upravičenosti obstoja okrožnih odborov nam dokazuje sijajno delovanje bivše Zveze obrtnih zadrug, katero je obrtništvo z veseljem vzdrževalo.
Onim pa, ki so naše zavedno obrtništvo dovedli zopet do močnega razočaranja, bomo kmalu povedali, kakšni instinkti so jih vodili k njihovemu dosedanjemu destruktivnemu delu. Mi, kar nas je zavednih obrtnikov, se bomo ravnali po svojih tovariših v Mariboru, ki znajo ceniti svoj Okrožni odbor, ter ga vzdrževati tako, da bo v korist obrtništvu in njihovim organizacijam.
Ob tej priliki obsojamo skrajno tendenciozno lažnjivo poročanje glavnega ljubljanskega glasila JRZ, ki' nima nobene pravice, da se vtika v stanovsko-obrtniške zadeve.
Obrtništvo pozivamo, da se oklene svojih obrtniških organizacij in da deluje na njihovi izpopolnitvi. Ustanavljanje in vzdrževanje naših neodvisnih stanovskih organizacij mora biti naš prva dolžnost!
obrtništvo, da je mogoče skleniti kolektivni ali individualni sporazum, ki se naj računa za dobo treh let.
Beograjska Zbornica je predložila po ročilo
o kombiniranju skupnega davka na poslovni promet.
Kombiniranje skupnega davka naj bi pripomoglo do direktnega plačevanja izdelovalcev in uvoznikov surovin ter polfabrikatov, ne pa da morajo ta davek plačevati obrtniki. Skupno je 57 obrtniških strok, ki so podvržene plačilu skupnega davka na poslovni promet, 14 strok je takih, ki ne bi prišle v poštev. V zvezi s tem je bil stavljen predlog, da se mali obrtniki (pavšalisti) oproste skupnega davka na poslovni promet, v skrajnem slučaju pa naj se uvede pavšal, plačevanje. Ostali obrtniki (nepavšalisti) pa bi se poslužili ugodnosti sporazumnega plačevanja. V zvezi s temi predlogi je bilo sklenjeno, da vse Zbornice, ki so stavile svoje dopolnilne predloge, sestavijo do prihodnje konference ponoven predlog glede opro stitve in kombiniranja skupnega davka na poslovni promet. Upoštevati pa je treba vse stroke, predvsem mesarje.
Obrtna Zbornica v Zagrebu je poročala
o spremembi uredbe glede plačila davka na luksusne predmete.
Soglasno je bilo sklenjeno, da se ne smatrajo za luksusne predmete razni predmeti iz svile in usnja, ravnotako naj bi se odpravila obremenitev slaščičarjev in izdelovalcev glasbenih instrumentov z lukusznim davkom. Posebno pa naj bi se oziralo na obrtnike, ki predelujejo blago, na katero je bil luksuzni davek že enkrat plačan.
Tajnik obrtne Zbornice v Banja Luki je referiral glede
oprostitve davka na zgradbe v tem smislu, da bi se zgradbe obrtnikov po vaseh in vaških občinah, ki plačujejo davek na dohodke iz obrta pavšalno, temu primerno obdavčile. Predložene so bile še nekatere druge spremembe zakona o neposrednih davkih, ki bi olajšale obrtniku ta davek.
Osješka Zbornica je predložila referat .
o spremembi pravilnika o strokovnih šolah,
katerih izpričevala se upoštevajo pri dokazovanju usposobljenosti. Ta predlog je bil v živahni debati. Sklenjeno je bilo, da se na prihodnji konferenci ta predmet ponovno prouči v zvezi z vprašanjem preustroja strokovnega šolstva. Konferenca, ki bo obravnavala samo strokovno šolstvo, se bo vršila v septembru v Novem Sadu. Sledil je referat
o spremembi pravilnika o polaganju mojstrskih izpitov za ženske obrti,
pri čemer je bilo sklenjeno, da se predlaga sprememba pravilnika, ki naj v bodoče dopušča šiviljam in modistinjam polaganje mojstrskega izpita, samo če dokažejo svojo izobrazbo v strokovni šoli odnosno v praksi v smislu člena 2. tega pravilnika. Dalje je bil sprejet predlog, da se zidarskim mojstrom iz Bosne in Hercegovine, ki so že pred novo uredbo izvajali svojo obrt, izpre-gleda dopolnilni izpit iz betonskih del.
Novosadska Zbornica je predložila nekaj načelnih pripomb glede
uredbe o minimalnih mezdah.
Radi izenačenja te uredbe, ki naj bi onemogočila konkurenco med posamez-
nimi pokrajinami, se ljubljanska Zbornica ni pridružila tej razpravi. Ljubljanski referent in tajnik dr. Josip Pret nar poroča še
o uredbi o elektrovodih, čigar poročilo je konferenca sprejela s sledečim sklepom: konferenca pozdravlja odlok ministra za zgradbo dr. Marka Kožulja, ki je dovolil podaljšanje roka za izključno uporabo vodov, izdelanih po uredbi o izdelavi in uporabi golih in izoliranih električnih vodov in izoliranih cevi do 19. avgusta ter odredil, da se upoštevajo pripombe, ki jih bodo predložile gospodarske zbornice.
Ravnotako je pripadalo poročilo o delu kazenskih zavodov ljubljanski zbornici. V smislu našega uvodnika v zadnji številki je bila sprejeta soglasna resolucija sledeče vsebine:
»Konferenca ugotavlja, da se kazenski zavodi bavijo s pridobitnimi deli, zlasti z izvrševanjem rokodelskih izdelkov v svojih delavnicah v tolikem obsegu, da s tem povzročajo veliko škodo privatni rokodelski delavnosti. To poslovanje kazenskih zavodov se vrši na način, ki ni v skladu s predpisi § 36. zakona o izvrševanju kazni zapora, §§ 13, 14, 15. uredbe o organizaciji, uporabi in plačilu kaznenske delovne moči v kazenskih in sličnih zavodih in s predpisi § 1. odst. 2. o. z. Gospod minister pravde se naproša, da v interesu zaščite legalnega obrtniškega dela in radi uporabe zakon skih predpisov, ki se nanašajo na delo kazenskih in drugih sličnih zavodov, odredi upravam teh zavodov, da omeje svoje gospodarsko poslovanje, da se ne bo delala konkurenca zlasti rokodelski delavnosti. V nobenem primeru pa ne bi smeli kazenski zavodi izvrševati pridobitnih del po naročilu in za javno prodajo.«
Zagrebška Zbornica je predložila mnenje glede pravilnika o plinskih instalacijah.
Plinarne namreč dopuščajo inštalaterjem samo delo od plinomera dalje. V tem pogledu je treba nujno izločiti monopolni položaj plinarn v pogledu instalacijskih del.
Beograjska Zbornica je stavila predlog, da se ustanovi samostojen odsek za obrtništvo pri ministrstvu trgovine in industrije. Formulirala je tudi svoj predlog glede
uredbe o pobijanju nelegalnega obrtovanja in konkurence.
Prihodnja konferenca bo v septembru t. 1. v Novem Sadu z edinim dnevnim redom o reorganizaciji strokovnega šolstva. V novembru tega leta, t. j. ob priliki 25-letnice obstoja obrtne Zbornice v Beogradu pa bo istotam prva pri hodnja redna konferenca obrtništva.
Zlate besede čehoslovažke-ga državnega predsednika
Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je ob priliki izrekel sledeče besede: »Prepričal sem se, da moram samo k obrtniku, ako želim imeti dobro in kvalitetno izdelano blago.« Ko bi te njegove vzgledne besede veljale tudi za vse ostale konzu-mente obrtniških proizvodov, tedaj bi se obrtniškemu stanu ne bilo treba tako boriti za svoj obstoj.
AKCIJA PROTI BATI V FRANCIJI.
Obrtna Zbornica v Alzaciji (Francija) organizira skupno z vsemi prizadetimi zdru ženji akcijo proti Batinim prodajalnicam in popravljalnicam. Pri anketi, ki je bila sklicana v ta namen je bilo ugotovljeno, da se je Bata pregrešil: 1. proti čl. 1. o. z. z dne 7. aprila 1936, ki govor io omejitvi tovarniško izdelane obutve. 2. da se je v vseh slučajih pritožb prizadetih čevljarjev s strani upravnih oblasti postopalo skoro čisto indiferentno.
Poročilo Zbornice
Poročali smo že, da se je zglasila depu-tacija (preds. Iv. Ogrin, svetnika Franjo Bureš in Ivan Sojč iz Maribora zb. ref. dr. Jure Koce) pri ministru trgovine in industrije dr. Milanu Vrbaniču, ministru pravde dr. Nikoli Subotiču in notranjem ministru dr. Antonu Korošcu v zadevah uredbe proti šušmarstvu, socialnega zavarovanja obrtnikov, poslovanja kazenskih zavodov, železniških ugodnosti za učence obrtnih nadaljevalnih šol in podpiranja strokovne izobrazbe obrtništva.
ITredba proti šušmarstvu. Na ponovno predstavko in prošnjo, da se izda nujno uredba proti šušmarstvu in vanjo sprejme tudi določilo, da se kaznujejo tudi osebe, ki dajejo delo šušmarju, je g. minister trgovine in industrije dr. Milan Vrbanič izjavil, da bo načrt uredbe ponovno predložil ministrskemu svetu ter se zavzel za njeno čimprejšnje uveljavljenje. Glede kaznovanja tretjih oseb, ki dajejo delo šušmarjem, je pričakovati hud odpor in ni upati, da predlog za tako določbo prodre.
Socialno zavarovanje obrtnikov. Na konkretne predloge glede izvedbe rentnega zavarovanja obrtnikov je g. minister dr. Vrbanič izjavil, da je pripravljen rešiti to vprašanje čimpreje ter bo dredil, da zavarovalni strokovnjaki izdelajo svoje mnenje in načrt za uredbo o zavarovanju. Pri tem je vzel na znanje decidirano zahtevo deputacije, da se mora to zavarovanje izvesti po načelu stroge decentralizacije in popolne avtonomije poedinih zavarovalnih okolišev.
Poslovanje kazenskih zavodov. Na podlagi obširne zbornične predstavke, ki je opirala in utemeljevala zahtevo po ukinitvi konkurence kaznilniških in jetniških delavnic obrtniškemu delu na same predpise zakona in pravilnika o kazenskih zavodih zakona o obrtih in konkretno informativno gradivo o načinu poslovanja teh zavodov v praksi, je deputacija prepričala g. ministra pravde dr. Nikolo Subotiča, da je nujno potrebna revizija poslovanja kazenskih zavodov. G. minister dr. Subotič je obljubil, da se bo osebno prepričal na licu mesta, kako kaznilnice poslujejo ter da bo ukrenil potrebno, da se bodo izvajali predpisi, ki ščitijo obrtništvo.
Podpore za strokovno izobrazbo obrtništva. Na predstavko, da bi Centralni zavod za pospeševanje obrta pri ministrstvu trgovine in industrije v večji meri upošteval obrtništvo iz Slovenije, je g. minister dr. Vrbanič obljubil ustreči, vendar pa obenem nujno priporočal, da banovinski urad za pospeševanje obrta in zbornični zavod za pospeševanje obrta postopata skupno in sporazumno v primerih prošenj za te podpore. Na ta način bo možna izdatnejša in pravilnejša razdelitev podpor.
Izpitne komisije za gradbene obrte.
Z odredbo z dne 11. V. 1937, VIII. No. 2327/2 je ban imenoval te-le člane izpitnih komisij za gradbene obrte:
Za predsednika viš. svetn. ing. Leona Mencingerja;
za zidarske mojstre viš. sv. ing. Josipa Otohala (obenem namestnik predsednika), svetn. ing. Josipa Črnivca, prof. ing. Rudolfa škofa in zidarska mojstra Ivana Vižintina in Jakoba Kalca;
za tesarske mojstre viš. svetn. ing. Josipa Otohala (obenem namestnika predsednika),
svetn. ing. Josipa Črnivca, prof. ing. Rudolfa škofa in tesarske mojstre Karla Kavko, Josipa Kregarja in Roberta Mi-horja;
za kamnoseške mojstre viš. svetn. ing. Otohala (obenem predsednikov namestnik), svetn. ing. Josipa Črnivca, prof. ing. Ru-i dolfa škofa in kamnoseške mojstre ing. Antona Tomana, Alojzija Jankoviča in Franceta Kunaverja;
za studenčarske mojstre pa viš. svetn. ing. Josipa Otohala (obenem predsednikov namestnik, svetn. ing. Josipa Črnivca, prof. ing. Rudolfa škofa in studenčarskega mojstra Rudolfa Frantarja.
Druga mednarodna obrtniška konferenca 1. 1937 na Dunaju Leta 1931 se je ustanovila obrtniška internacionala s sedežem v Parizu z administrativnim sedežem v Rimu. Italijani, podprti od Nemcev pa so v zadnjem času začeli akcijo za drugo novo obrtniško internacionalo. Ta je imela svojo konferenco 4. do 6. junija na Dunaju, dočim ima pari ška 22. in 23. junija v Parizu. Ta cepitev je dala povod, da sta Zanatska komora in Glavni savez zanatskih udruženja v Beogradu odločila, da uradno ne prisostvujeta na nobeni konferenci. Ožji odbor obrtnega odseka Zbornice TOI je na seji 28. V. 1937 zavzel stališče, da smatra te intemacijo-nale za stvar, ki se tiče prostovoljnih obrtniških organizacij in ne zbornic.
Avstrijski obrtniki proti konkurenci jugo-; slovanskih obrtnikov Ministrstvo trgovine in industrije je ob-
vestilo zbornico, da je Zveza obrtnikov za Koroško v Celovcu podvzela akcijo, ki je naperjena proti konkurenci jugoslovanskih obrtnikov, češ da škoduje avstrijskim obrtnikom v obmejnih krajih v zvezi s tako-zvanim malim obmejnim prometom.
Iz Združenja mesarjev in klobasičarjev v Mariboru
so se na podlagi odločbe Zbornice TOI z dne 10. V. 1935 št. 7401 in prizivne odločbe kralj, banske uprave z dne 13. IV. 1937, Vin. št. 1959/2 izločili mesarji iz srezov Dravograd, Murska Sobota in Dol. Lendava ter priključili krajevno pristojnim skupnim združenjem.
Razsodišče Zbornice TOI. Minister za trgovino in industrijo je s svojo odredbo z dne 11. V. 1937, n. 16338/u, odobril izpre-membo pravilnika o zborničnem razsodišču tako, da se odstavek § 41 v bodoče glasi: »Izvirnik razsoda, ki se mora priložiti zapisniku o razpravi, morata podpisati predsednik in tajnik razsodišča«. V nadpisu pred § 43 se črtajo besede: »in prošnja za obnovo postopanja«. V § 43 se črtata odstavka 3 in 4 v celoti.
Zamujanje vlakov. Radi vsakodnevnih zamud vlakov, ki povzročajo v nekaterih zvezah mnogo neprilik, je zbornica naslovila na generalno direkcijo železnic vlogo, v kateri opozarja, da se radi nezadostnega vzdrževanja proge vozni čas vedno podaljšuje in da počasne vožnje povzročajo velike zakasnitve. Z ozirom na pričetek tujske sezone, je zbornica zahtevala, da se popravilo prog pospešeno izvrši.
K občnemu zboru delegatov Okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubljani
Ker tekmujejo gotovi naivneži kdo ima pri ukinitvi Okrožnih odborov največ zasluge čutim dolžnega, da spregovorim par besedi. O poteku zbora samem, je bolje da ne govorimo preveč, ker je bilo očividno, da sklicatelji zbora niso razumeli nalog, ki jih ima taka obrtniška ustanova. Redko ke-daj bo obrtništvu dana možnost, da se v tako velikem številu zbere in da zastopa mišljenje svojih tovariševi kot se je to zgodilo v nedeljo na delegatskem zboru Okrožnih odborov obrtniških združenj. Oni tovariši, ki so imeli v* žepu spisana poročila o žalostnih razmerah med obrtništvom, o težkem in obupnem položaju malega obrtnika, ti mi bodo priznali, da je bil nedeljski zbor najlepša prilika, da zopet izneseno svoje težave. Toda inscenatorji te igre, ki so bili v eni osebi igralci in gledalci niso zopet imeli ob tej priliki resnega namena in treznega vpogleda za obrtniške težnje.
Tovariš Nachtigal je na zboru dovolj drastično predočil resen položaj v katerem se nahajamo. Obetajo se nam nova bremena, nove dajatve> podražitev surovin, zvišanje mezd, itd., itd. Vsega tega priredi-
telji te šaloigre niso imeli na programu. Zopet se je izkazalo, da za resno delo niso sposobni in tudi ne voljni. »Malo špasa mora tudi biti«, tako sem slišal, ko sta se dva izmed te šaljive družbe med seboj pogovarjala. Mogoče tudi predsedujoči sam ni smatral zbora za dovolj resnega, ko je videl zbrano tako pestro družbo pred seboj, in ni imel dovolj smisla in zavesti da bi opozoril v imenu svojih tisočerih tovarišev širšo javnost in odgovorne činitelje na skrajno mučno borbo naših tovarišev in tovarišic, ki se bore za vsakdanji kruh; da bi posvaril navzočo razposajeno družbo, ki je navajena samo ploskanja na resnost in dostojnost svoje naloge.
Ljubljanski zbor nam je zopet dokazal, da tisti, ki niso bili nikdar za skupno in pozitivno delo za obrtniški stan, tisti ki niso ničesar prispevali za okrožne odbore, oni ki nimajo ali nočejo imeti pojma o obrtniških težnjah, da so ravno dotični ljudje zopet na prvih mestih da rušijo obrtniške organizacije. Najdemo jih povsod tam kjer se dobivajo mesta pri koritih, kjer v’ svoji brezvestnosti ne znajo ločiti lastnih koristi od splošnih obrtniških
Vse one, ki so doslej prejemali ^»OBRTNI VESTNIK«, pa še niso in tudi ne nameravajo postati plačujoči naročniki, prosimo, da nam list vrnejo ter nakažejo na naš čekovni račnn (10.860) neporavnano naročnino.	....	.	...
Dobrodošli so nam samo oni naročniki, ki znajo ceniti nase napore, da list dvignemo in razširimo.	v	.
Poravnajte torej še danes vsaj en del naročnine. Za one, ki plačajo za celo leto naročnino in nam prijavijo do 31. avgusta t. 1. pet novih plačujočih naročnikov, smo razpisali zopet 6 bogatih nagrad v skupni vrednosti Din 2.500.— Širite svoj stanovski tisk!
interesov in je njih edini namen da lahkoverne tovariše izkoristijo v svoje politične strankarske namene. Tem brezvestnežem izjavljamo, da bomo mi mali rokodelski obrtniki z njimi prej ali slej pošteno obračunali, imamo še težke račune z vsemi onimi, ki so nas vsa leta nazaj izigravali, in zopet z onimi ki žele danes izkoriščati rokodelski stan; obračunali bomo z onimi, ki naše organizacije zavajajo v politično nestrpnost in tako onemogočajo, da bi v svoj/h stanovskih zadevah sami svobodno odločevali in jo sami svobodno vodili.
Pozivamo jih zato. da odstranijo svoje nevredne roke od obrtnih organizacij in naj ne izkoriščajo njihovega vpliva v svoje osebne ambicije in časti in naj ne udinjajo našega zavednega obrtništva v svoje politično partizanske namene, samo da s tem slabijo našo moč in našo organizacijo.
Tako beremo v nekem listu skrajno neokusen pamflet o delu naših Okrožnih odborov. Skrajna duševna reva, ker drugače ne moremo dopisnika imenovati pravi, da so bili Okrožni odbori ustanovljeni pod diktatorskim režimom in da so torej samo ob sebi nepotrebni. Tega pa ne poroča, da so obstojali Okrožni odbori iz širše in ožje uprave, tudi ne pove kdo je bil v upravi. Ne pojasni, da je Okrožni odbor upravljalo 25 poštenih obrtnikov neglede na njihovo politično prepričanje. Dalje ničesar ne omeni, da je skoro leto dni vse 4 Okrožne odbore vodilo 12 oseb. Ne pove, da je bivša uprava ob vsaki priliki zahtevala sklicanje delegatskega zbora, da se pa to ni zgodilo, temveč da so bili imenovani komisarji, ki so nam odvzeli vsako možnost svobodnega ukrepanja v lastni organizaciji.
Prepuščamo treznemu in objektivno mislečemu obrtništvu, da si samo napravi sodbo o pravičnosti naših besed. Glede ukinitve Okrožnih odborov v Ljubljani in Novem mestu pa nam bo mogoče določneje govoriti v najbližji bodočnosti ali so potrebni ali ne.
Dobra volja in odločno stanovsko prepričanje nas je vedlo k ustanovitvi O. O. Kar nam je zakon nudil to smo hoteli storiti. Kdor želi soditi o delu Okrož. odborov objektivno in kdor je sam sledil njihovemu razvoju se mora prepričati, da so Okrožni odbori izvedli mnogo koristnega za obrtni stan.
Na nedeljskem zboru je tudi mnogo sicer zavednih tovarišev glasovalo za razpust Okrožnih odborov. Do tega dejanja nas je privedlo prepričanje, da Okrožni odbori v sedanji obliki ne morejo obstojati. Namen sklicateljev je bil, da do nove uprave ne sme priti, to smo že v naprej slutili. y slučaju> da bi bilo to dovoljeno, tedaj bi skupina naših zavednih obrtnikov, ki je bila v absolutni večini navzoča z lahkoto prodrla. Umevno je torej> da to ne bi bilo prav vsem tem, ki niso želeli da stopijo na vodilno mesto naše matične organizacije pošteni obrtniki, ki so s svojim delom dokazali sposobnost in voljo.
Bilo je na drugi seji Okrožnega odbora v Ljubljani, ko sem iznesel vprašanje o obstoju ali razpustu Okrožnih odborov. Zastopnik banske uprave me je opozoril, da to glasom zakona ni mogoče predlagati. Kako se je to usodno mišljenje na nedeljskem zboru spremenilo vidimo, da je bil predlog predsedujočega glede usode Okrožnih odborov takoj potrjen kot zakonsko veljaven. Ker je bilo naše načelo,
JOŽE KARLOVŠEK:
Umetnostna obrt
NARAVNO-IDEALISTIČNI SLOG
Na jugu, zlasti okoli Sredozemskega morja, sta v predzgodovinski dobi kultura in civilizacija napredovali hitreje nego na severu. Ugodnejša lega, milejše podnebje in rodovitno polje v Egiptu in Mezopotamiji so ustvarili že v četrtem tisočletju pred Kristusom večji kulturni razmah, ki je dosegel do Kristusa često cvetočo dobo. Blagostanje in lahko življenje sta povzročila, da so se začeli ljudje kmalu zanimati za umetnost in se ji posvečati ter se vdajati udobnosti. Gradili niso le nujno potrebnih stavb, ampak tudi svetišča, gledališča, arene, spomenike in podobno, krasili uporabne predmete in izdelovali najrazličnejše lepotičje.
človek je jel uvaževati in ceniti samega sebe pred vsemi drugimi rečmi in stvarmi. Zato je človeška podoba postala merilo za vse ter je bila tudi pri vpodabljanju bogov za zgled in vzor. V njej se zrcalijo naravni pojavi, vsakdanje življenje in celč abstraktni pojmi. Ta osnovna misel se imenuje humanizem. V umetnosti se odlikuje prav posebno pri kiparstvu in slikarstvu, kjer ima glaven pomen figura (podoba), ki predstavlja vse življenje in mišljenje južnega človeka.
Razen važnosti človeške podobe je umetnost najožje zvezana z naravo, čemur rečemo naturalize m. Za človekom se upoštevajo v umetnosti še živali, posebno v Asiriji, potem rastlinski in ostali naravni motivi, kakor školjke, sonce, morje itd. Motivi so prikazani tako, da so kolikor le moči podobni naravi. Zato se plastika in relief kmalu uveljavita. Grki in Rimljani so podajali naravne oblike čedalje bolj idealno, t. j. v plemenitih in popolnih oblikah, prostih vseh slučajnih naravnih hib. Ko je uničil srednji vek južni antični slog, je bila borba renesanse (preroda) usmerjena v to, da je spravila dinamično in čustveno umetnost, na katero je vplival sever, vnovič v naravne, statične in zunanje estetične oblike.
S pravilno perspektivo in sestavo motivov, lepo skladnostjo posameznih členov, študijem anatomije in plastično ali osenčeno podobo je dosegla južna umetnost višek. Tej vrsti stilizacije prirode se pravi naraven idealizem. Izcimila se je tipika krasnih obrazov, postav, pokrajin,
rastlinskih motivov itd. s preračunjenim lepim sorazmerjem in popolno obliko.
Vse te značilnosti se dobe prav tako pri umetnostnih
rtnih izdelkih, ki so oblikovani po naravnih predmetih, ali pa ki njihove oblike ustrezajo z lepimi obrisi uporabnemu namenu. Dostikrat so narejeni predmeti tudi po človeški in živalski podobi in rastlinskih motivih, čeravno nimajo s predmetom kot takim nič skupnega. Tako ima na primer nosilni steber človeško podobo, kapitčl obliko cveta, žara hišno obliko, posoda obliko glave ali živalske podobe, ročaj kačji motiv, stojalo obliko nog itd.
Pri veččlenskem umotvoru — n. pr. stebrovju — so posamezni deli oblikovani samostojno, čeprav pa poudarjajo vsak svojo obliko in svoj namen, se vendar lepo skladajo s celoto. Prav tako so poedini členi samostojno olepšani s posebnim okrasom, prilagojenim podani obliki. Toda ornament predstavlja pogosto vzorec, ki tudi ni v nobeni zvezi z vsebino predmeta. Zavoljo tega nudi predmet zgolj plo-
m
Asirska plošča, okrašena z naravnimi stiliziranimi rastlinskimi motivi (lotosovimi cveti).
skev — osnovo, na katero se upodablja naraven motiv, kakor cvetica, figura, pokrajina ali poljuben naravni ali geometrični okrasek. Večkrat se vidi na izdelku ves dogodek iz zgodovine ali pa vsakdanjega življenja. Tako ločenost ožje notranje vsebinske zveze med okraskom ali podobo in med uporabnim predmetom, potem samostojnost posameznih členov in oblik se imenuje v umetnosti individualizem. —
Lepa primerka južnih umetnostnih obrtnih izdelkov sta za zgled lahko grška vaza in antično stebrovje. Dasi ima vaza samostojno oblikovan podstavek, posodo, vrat in ročaj, tvorijo vendar vsi ti njeni deli lepo skladno celoto. Okraski predstavljajo svoj svet, toda izbrani so posameznemu členu tako, da se lepo prilegajo podani obliki. Na podstavku in vratu so geometrični ali rastlinski pasovi, na obodu posode pa je glavni okras, ki prikazuje figuralno kakšen življenjski dogodljaj. — Enako sestoji stebrovje iz več delov, kakor noge, debla in kapitela (glave), na katerem sloni še tramovje. Vsak nosilni in vsak nošeni člen Izraža svojo funkcijo ali svoj namen, vsi členi skupaj pa so v lepem preračunjenem sorazmerju. Okras je v začetku, ko se jame stebrovje razvijati, še skromen ter prilagoden precej obliki in smotru posameznih členov, polagoma pa postaja obilnejši, tako da zakriva v dobi razcveta stvarno tektoniko arhitekture. Grški kapitčl ima na pr. najprej obliko nosečega svitka, pozneje ga okrasita dve spirali, a naposled postane slikovit še z rastlinskimi motivi.
Kakor pri slikarstvu in kiparstvu, tako težijo motivi tudi na umetnostnih izdelkih za idealno stilizacijo. Podobe in okraski postajajo reliefni ali plastični ali pa so -podani v barvnih tonih in osenčeni, da se kolikor moči ločijo od osnovne ploskve predmeta. Figuralni motivi se približujejo slikarstvu in kiparstvu, a rastlinski in geometrični so tipizirani in stilazirani v plemenitih in popolnih likih. Različne obrobe (bordure) ali pasove sestavljajo eni in isti motivi ali pa ritmično se ponavljajoči vzorci, sestoječi iz različnih motivov. Večjo ploskev krase ornamentalni motivi tako, da so tektonično podrejeni podani obliki, n. pr. kvadratu, krogu, trikotniku i. t. d., v katerih se poudarjajo središče, simetrija, diagonale, rob i. t. d. Vendar je okraskom namen, da predstavljajo sami zase svojo naravno vsebino in lepoto.	Dalje	sledi.
da obrtništvo samo odloča po svojem prev-darku o svoji usodi, smo prepustili delegatom> da se izjavijo za razpust Okrožnih odborov, kar jim je bilo v večini primerih s strani združenj tudi poverjeno, da v slučaju sličnega predloga takoj glasujejo za razpust.
S tem je bila komedija končana. Razvoj časa nam bo pokazal če je bilo naše postopanje pravilno ali ne. Slovensko obrtništvo
pa potrebuje svoje osrednje in močne organizacije, da se nanjo nasloni v vseh potrebah. Zato priporočamo, da išče pomoči, nasveta in intervencij pri Zvezi obrtnih društev, kjer bo našlo vedno svoj dom in svojo vsestransko zaščito.
Tovariši in tovarišice odklanjamo intrige in politiko. Stanovska borba bo naša edina rešitev.
Iglič Fran, tajnik Zveze obrtnih društev.
Seja obrtnega odseka ZTOI v Ljubljani
V ponedeljek 14. junija je bila širša seja ■obrtnega odseka, na kateri so bila na dnevnem redu poleg običajnih poročil tudi poročila konference Zbornic v Banjaluki, o minimalnih mezdah, o obrtno pravnih zadevah ter razni samostojni predlogi.
Poročilo o poteku konference zbornic objavljamo na drugem mestu. Pri debati o zavarovanju je bilo predloženo, da bi se prispevki za starostno zavarovanje pobirali potom prispevkov pri OUZD. Glede minimalnih me?d je vladalo mišljenje, da je sedanji ukrep banske uprave, ki je določila sedanje mezde na tri kategorije (Din 2.25, 2.50 in 2.75, pri čemer pride za rokodelske obrti v poštev mezda v višino 2.75), važnega socialnega značaja. Pri obrtno-pravnih zadevah so bila obravnavana sledeča vprašanja: Izločitev plinskih in vodovodnih inštalaterjev v dve stroki; določen je bil dalje delokrog strojnih ključavničarjev, ki
spadajo med sorodne stroke, ravno tako mora livar za svojo stroko dovršiti poseben mojstrski izpit. Izdelovanje vseh vrst umetne reklame spada v črkoslikarsko stroko. Zbornica se bo zavzela za točno izločitev delokroga zidarskih mojstrov, ki niso* upravičeni posegati v pečarsko, keramično in druge slične stroke. Zidar sme postavljati samo zidane peči. Stavbenik, ki ima sicer tesarsko obrt, ne sme imeti vajencev iz te stroke, če nima zato postavljenega poslovodjo. Mesar ni upravičen ponujati strankam meso potom svojega uslužbenca.
Pri slučajnostih je bil iznešen predlog, da se na strokovnih obrtnih šolah nastavljajo mojstri kot učitelji. Pri obrtni nadaljevalni šoli za oblačilne stroke naj se konča pouk že koncem aprila. Izvesti je tudi rajoniranje za izvrševanje dimnikarske obrti v Ljubljani.
Zborovanje Okrožnih odborov
Ljubljana, 14. junija 1937.
V nedeljo 13. junija je bil v Ljubljani sklican delegatski zbor Okrožnega odbora obrtniških združenj. Na občnem zboru je bilo navzočih 138 delegatov v zastopstvu 65 združenj. Od septembra pr. leta do sedaj je upravo Okrožnega odbora vodil komi-sarijat, v katerem so bili gg. V. Battelino iz Ljubljane, Ivan Vrhove iz št. Vida in M. Mejač iz Kamnika. Tekom tega časa t. j. v teku lOmesečnega komisarijata se Okrožni odbor ni udejstvoval v nobeni smeri, tako da je obrtništvo v resnici ves ta čas brez haska plačevalo prispevke za vzdrževanje Okrožnega odbora. Ni čudno torej, da je bilo obrtništvo brez razlike skrajno nerazpoloženo proti ljubljanskemu odboru, ker ni v sedanji obliki odborov videlo nobene koristi in ne bi odbor mogel nuditi prave zaščite potrebnemu obrtništvu. Zato ni čudno, da so takoj ko je po svojem poslovnem poročilu podal komisar V. Battelino predlog odobritve računskega zaključka v debato, bili vsi delegati proti sprejetju proračuna in za likvidacijo Okrožnega odbora. Pri glasovanju je bilo 120 delegatov za ukinitev, 15 pa za nadaljnje delovanje. S tem je bil predlog glede nadaljnjega obstoja ljubljanskega Okrožnega odbora soglasno odklonjen.
Na zadnji seji obrtnega odseka je Zbornica izjavila, da se v ničemer ne bo vtikala v nadaljnjo usodo Okrožnih odborov, ker tudi ob priliki imenovanja komisarijata banska uprava ni vprašala Zbornice prej za svet. Banska uprava je poklicana, da izvrši likvidacijo Okrožnega odbora v Ljubljani.
Maribor, 14. junija 1937.
V nedeljo dopoldne je ob navzočnosti velikega števila delegatov in zastopnikov oblasti zboroval v Mariboru Okrožni odbor obrtniških združenj. Za komisarijat je poročal g. Lašič Vinko. Pri proračunu se je razvila obširna in živahna debata, h kateri so se javili zastopniki Zbornice g. Bureš, g. Lešnik Miha, častni član g. Zadravec Jakob, g. Rajher Franjo, zbornični svetnik g. Berlic Joško, obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik Ignacij, g. Matjašič Štefan iz Ptuja, g. Erlač Rudolf iz Ptuja, g. Vahtar iz Maribora, g. Podhraški iz Sl. Bistrice, g. Vimer iz Ljutomera, g. Verbnik iz Ljutomera in drugi.
Po tem je formuliral g. Zadravec sledeči predlog, ki je bil soglasno sprejet in s tem predlagani proračun odobren. In sicer: 1. Proračun se sprejme. 2. Pri Zbornici naj
se poskrbi za sredstva iz naslova mojstrskih taks, katera naj se odstopijo Okrožnemu odboru. 3. širša uprava se pooblašča, da zniža članarino v slučaju, da se pridobi sredstva po točki 2. 4. V svrho uspešnejšega delovanja in stalnejšega obstoja naj se združita celjski in mariborski okrožni odbor ter naj širša uprava stavi tozadeven predlog, odnosno naj se zato zaprosi zbornične svetnike iz mariborskega okrožja. 5. širša uprava naj kontingentira zaostanke na posamezna združenja po svoji uvidevnosti po gmotnem položaju svojih članic —• združenj. Na dnevnem redu so bile še nekatere korekture obstoječih pravil, nakar so se obravnavali prostovoljni predlogi. Pri volitvah so bile predlagane štiri kandidatne liste z nosilci g. Novak Franom, Kovačič Alojzijem in Albrecht Viljemom. Pri glasovanju je dobila 1. lista 36, 2. 14, 3. 21 glasov. S tem je dobila lista g. Novaka Frana absolutno večino. Ta lista vsebuje sledeča imena: Člani: Fidler Jernej, Ilich Emanuel, Krajcer Anton, Kumerc Franjo, Munda Alojzij, Novak Franjo, Rajher Franjo, Vahtar Miha, vsi iz Maribora, Albrecht Viljem iz Ptuja, Ceh Josip iz Sv. Lenarta, Fritz Štefan iz Dol. Lendave, Jamšek Robert iz Guštanja, Kožič Ivan iz Murske Sobote, Ledinek Pavel iz Maribora, Podhraški Karol iz Slov. Bistrice ter šabeder Josip iz Tezna. Nadzorni odbor: Lah Anton, Kar-ba Josip, Lašič Vinko, Sulič Josip in Verbnik Teodor, častni odbor: Hanželič Ivan, štiberc Rudolf, Lancič Janez, Pavešič Štefan ter Pfeifer Josip.
Skupščina je trajala do pol 3. popoldne. Sledila je takoj seja širše uprave, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. Novak Fran, za podpredsednika pa Vahtar Miha iz Maribora.
Celje, 14. junija 1937.
Volitve v Okrožni odbor v Celju so v nedelo 13. t. m. potekle v znaku medsebojnega sporazuma zborujočih delegatov. Za predsednika je izvoljen g. Holobar Stojan, za podpredsednika pa g. Jager Anton. V ožjem in širšem odboru so zastopani člani vseh združenj in vseh večjih krajev. Volitve so potekle v precej burnem razpoloženju.
Novo mesto, 14. junija 1937.
Okrožni odbor v Novem mestu je tudi zboroval tega dne, ki je ravno tako kot ljub ljanski izglasoval likvidacijo Okrožnega odbora. Podrobnejše poročilo prinesemo v prihodnji številki.
Letošnji ljubljanski velesejem je bil ponoven dokaz slovenske sposobnosti
V govoru, ki ga je imel minister dr. Vrbanič na dan otvoritve velesejma v Ljubljani, je izjavil sledeče: »Pred pol ure sem prišel v Vašo lepo Slovenijo in v Vašo lepo se razvijajočo Ljubljano, slovečo po svojem okusu in lepi tradiciji, znani po žilavost in delavnosti svojega prebivalstva. Poznam in od nekdaj pa cenim tudi slovensko sposobnost za organizacijo. V tem oziru pomeni letošnji ljubljanski velesejem nov uspeh za Slovence ter se častno pridružuje vsem njegovim prejšnjim uspehom.« Te značilne besede našega resornega ministra pomenijo več kot dokaz sposobnosti naše obrtniške delavnosti. Ravno letošnji velesejem je bil prirejen v znaku pospeševanja male obrti. Obrtništvo je prišlo tudi končno do spoznanja, da pridejo z enotno in centralno razstavno institucijo tudi rokodelski izdelki in rokodelska delavnost najlažje do izraza. Ne
bomo se predolgo ustavljali pri tolmačenju zahtev in potreb, ki jih ima naše obrtništvo do ljubljanskega velesejma, želimo samo, da bi uprava našega sejma tudi v bodoče tako kot doslej pomagala našemu malemu človeku, da si bo tudi on lahko ustvaril temelj za boljše gopodarsko življenje.
Težave bohinjskega obrtništva
Obrtništvo v Bohinju je zopet v bojnem razpoloženju. Začasnemu premirju v pogledu davčnega izterjevanja bo kmalu sledilo še rigoroznejše izsiljevanje davčnih zaostankov od davč. uprav. J Neporavnani zaostanki iz prejšnjih let gredo v stotisoče, kar smo v našem listu imeli že priliko poročati. Skrom-
no izboljšanje davčne zakonodaje v zve zi z razširitvijo pavšalizacije pridobni-ne je le skromna pomoč za obrtnika. Da je obrtništvo v Bohinju prekomerno obdavčeno in da s svojega ozkega delokroga nima prav nikakega izgleda za boljšo bodočnost, upamo, da se je posrečilo dokazati našim davčnim upravam. Obrtništvo se je obračalo na merodajne urade z upravičenimi prošnjami, naj se odpišejo krivične davčne odmere iz prejšnjih let. Žal so ostale vse naše obupne prošnje brezuspešne, predpisani zaostanki so ostali na prejšnji višini. Oblastva dokazujejo: da so postale terjatve pravomočne, da so zadeve zastarale, da je črtanje takih dolgov nemogoče itd. itd. Kaj pomaga vse to dokazovanje našemu obrtniku, ko pa se v večini slučajev terjatve niti z z rubežnijo ne morejo vnovčiti, kajti kmalu ne bo v hiši obrtnika ničesar več kar bi imelo kako vrednost. Toda izterjevanja se nadaljujejo, vsote rasejo in stroški se kopičijo. Tudi če bi smeli upati v doglednem času na gospodarsko zboljšanje, tedaj bi obrtniku v nobenem slučaju ne bilo mogoče izplačati vseh zaostankov; kako naj šele plača vse zaostanke v enem samem letu, poleg tega pa še vse redne davke. Dosežena je bila sicer ugodnost, da plačujemo davke na mesečne obroke, toda tudi tega obrtnik ne zmore, kajti njegov brut-to inkaso pogostoma ves mesec ni tolik kot en sam obrok.
Ravno radi tega nas nastalo premirje zadnjih mesecev navdaja z novo bojaznijo, da se bodo kmalu pričele izvajati
rubeži in transferacije s še večjo neusmiljenostjo. Najnujnejše potrebščine, ki jih gospodar s težavo pogreša pri hiši se s silo odvzemajo in potem na dražbi za ničvredno ceno prodajajo, tako da se z izkupičkom niti režijski stroški ne krijejo. Obrtnik se zaman trudi, da bi dobil kjerkoli kak zaslužek, s katerim naj bi država kot prva prejela svoje davke. To se nam pa sedaj po drugem obročnem plačilu ni posrečilo. V bližnji bodočnosti se nam pa tudi ne obetajo nikaki boljši izgledi.
Iz srca privoščimo kmetu, da je dosegel od države razumevanje za svoj težki položaj, in mu je priznana zaščita z uredbo o črtanju njegovega dolga v višini 50%>. Ne moremo pa razumeti, zakaj se obrtniku ne spregledajo oni dolgovi, ki jih ni sam napravil. Kot v posmeh se čuje zahteva, da se ti dolgovi s silo izsiljujejo, takorekoč iz našega življenja samega, iz naše krvi...
Dolgovi, ki jih ima naše ljudstvo na-pram obrtnemu sloju, so ostali neporavnani, kjerkoli se obrtnik oglasi in zahteva svoj zaslužek, ga odslovijo, češ prva skrb mi je, da poravnam prvi ali drugi obrok zaščite. Vprašujemo Vas, kje naj obrtnik dobi sredstva, da poravna svoje obveze, ko niti za preživljanje nima dovolj. Zato želimo, da bi naš glas najbolj obupanega obrtnika v Sloveniji segel do skrajnih mej naše ožje domovine, da bi se obrtnik skupno zavedel svojih stanovskih dolžnosti in da bi si skupno utirali pot k zboljšanju in dosegi naših najosnovnejših stanovskih pravic. Bohinjsko obrtništvo.
n. mednarodna konterenca obrtništva
Predstavniki 20 držav so sodelovali na doslej največ jem kongresu obrtništva v Evropi
Naloga mednarodnih obrtniških kongre
sov obstoji iz dveh osnovnih potreb: spoznati obrtniške razmere v najrazličnejših evropskih državah ter proučevati obrtniško gospodarsko in njeno medsebojno zbli-žanje.
Letošnja konferenca CIA na Dunaju je na vsak način izpolnila svoje naloge preko vseh pričakovanj. Delegati 20 evropskih držav, ki so povečini tudi že aktivni sodelavci te mednarodne obrtniške organizacije, so bili na dan otvoritve kongresa nadvse prijazno sprejeti v dunajskem mestu. 2e predkonferenca, ki jo je sklicala avstrijska obrtna zveza, je bila impozanten uvod k važnim razpravam, ki so sledile tekom trodnevnega nepretrganega zasedanja. Na predkonferenci, kateri so prisostvovali tudi zastopniki vsega evropskega tiska, je podal izčrpno poročilo o ustanovitvi in delu mednarodne obrtne organizacije tajnik te ustanove in referent štrasbur-ške zbornice M. Hubert Ley. Konferenci je predsedoval organizator italijanskega obrtništva in predsednik CIA prof. Buronzo.
Jugoslavija je bila zastopana po predsedniku Zveze obrtnih društev za dravsko banovino g. Josipu Rebeku, podpredsedniku. g. Mihu Vahtarju ter tajniku obrtne zbornice v Beogradu g. dr. Mišiču. Jugo-slovenska delegacija se je glede skupnega nastopa ob priliki mednarodne konference zedinila ter predložila
deklaracijo ki je bila od vseh navzočih delegatov sprejeta z velikimi simpatijami.
Deklaracija se glasi: »Obrtništvo Jugoslavije je z navdušenjem sprejelo ustanovitev mednarodne obrtniške organizacije. Radi tega se je že v začetku aktivno udeležilo kongresov, tako v Rimu leta 1930. in v Parizu 1931.
tem pa, ko je naše obrtništvo pozdravilo idejo združevanja obrtništva na mednarodni obnovi in pričakovalo s popolno pravico, da bodo ustanovljene predstavnice upravičevale svoj obstoj, na žalost z neznatnimi izjemami tega nismo doživeli.
Položaj vsega obrtništva ni najboljši. 2al pa imamo tudi v mednarodnem pogledu, mesto enotne mednarodne obrtniške fronte, zopet obrtniške vrste cepljene. Namesto ene konference imamo dve. Mesto skupnega nastopa v zvezi z važnimi mednarodnimi vpraašnji imamo ločene obravnave. Vse to je krivo, da se mednarodne obrtniške moči cepijo in drobijo in da so na ta način manj uspešne. To je vsekakor obžalovanja vredno dejstvo. Lahko si zamislimo tak način dela pri vsakem drugem stanu, toda ne pri obrtniškem. Obrtniki v gospodarskem pogledu ne morejo imeti različnih interesov. Oni ne smejo biti medsebojni konkurenti. Radi tega tudi v mednarodnem obrtniškem gibanju vsega sveta ne bi smela obstojati razlika, ko gre za organizacijo gospodarske zaščite njegovih interesov na osnovi mednarodnega dogovora.
Radi te razcepljenosti v pogledu mednarodnega obrtniškega pokreta ne moremo izraziti svoje pripadnosti, katerikoli izmed teh organizacij, dokler se pravila obeh or-
ganizacij (CIA v Rimu in CIF v Parizu), ne proučijo in se o tem ne zavzame posebna odločitev na kompetentnem forumu naših organizacij. Z ozirom na to je mandat našim delegatom omejen samo kot opazoval-cem.	,	•*
Dovoljujemo si pa izjaviti, v kolikor bi nam bilo to dopuščeno, da želimo iz vsega srca pozvati vse obrtniške organizacije in posebno še organizacije velikih držav, da skušajo združiti razcepljene obrtniške po-krete v samo eno nedeljivo celoto. V celoto v kateri naj ne bo borbe radi prestiža te ali one države, tega ali onega mesta, tega ali onega režima, temveč bo vsem pred očmi edino interes obrti, ki se danes nahaja v težkem položaju, kakršnega doslej še ni poznalo.«	4
Prepričani smo, da event. needinstvo v pogledu včlanjenja v obstoječi mednarodni organizaciji, ki mu je vzrok le medsebojni prestiž ni toliko pomembno kot pa dejstvo, da je obrtništvo z novo mednarodno organizacijo dobilo močnega zaščitnika svojih stanovskih interesov. Zato se je gorenji deklaraciji, ki jo je predložila obrtniška Zveza v Beogradu, pridružila tudi Zveza obrtnih društev, v prepričanju, da bo prej ali slej vse naše zavedno občinstvo odobravalo sodelovanje z ostalimi kulturnimi evropskimi organizacijami. Pripominjamo, da bo na kongresu glavne državne Zveze v Beogradu, ki se bo vršil 21. junija t. 1., na dnevnem redu tudi razprava o stališču do mednarodnega obrtniškega sodelovanja. Zveza obrtnih društev je s svojim dosedanjim sodelovanjem dokazala, da lahko z uspehom reprezentira našo obrtniško politiko v mednarodnem svetu v krogu 20 kulturnih držav Evrope.
Podrobno poroeao o poteku konference, ki je prinesla dve zelo važni razpravi, bomo podali v prihodnji številki.
Zasedanje davčnih odborov
Davčna uprava za mesto Ljubljano v Ljubljani razglaša: pred obrtnim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za pridobitne stroke v smislu sledečega pregleda razprav:
18. junija ob 8. uri: za čevljarje.
19. junija ob 8. uri: za krojače, šivilje.
21. junija ob 8. uri: za brivce, pleskarje, pečarje, krovce, vodnjakarje, krznarje, tkalce, klobučarje, knjigoveze, kartonažo itd.
22. junija ob 8. uri: za mizarje, za razne lesne stroke, sedlarje, torbarje, ščetarje, tapetnike, modistinje.
23. junija ob 8. uri: za pletilje, vezilje- fo-
zlatar-i€' urarje, pasarje, peke, slaščičarje, medičarje izd., kanditov in za razne.
24. junija ob 8. uri: za elektroinstalaterje, zidarske mojstre, kovače, mehanike, pleskarje, kotlarje, vodovodne inst. in za ključavničarje.
25. junija ob 8. uri za: dimnikarje in mesarje.
Dopisujte v,Obrtni Vestnik*
ALLES-KITT mora imeti vsak obrtnik!
ALLES-KITT lepi, lima, kita vse!
Baraga Ludvik 35Č2£tKSk
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VBS1 Tiskovna in založna družba z o .tl
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip St. -Ji)
Krojači!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno In pri najugodnejših cenah postregli pri:
Češko- jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HtiBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
m
ZAHATSIl
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.—
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v l n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle, Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon št. 20-80 — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
IVAN KRAVOS
MARIBOR Aleksandrova cesta 13
Nova trgovina
manufakture in krojaških potrebščin
je ravnokar otvorjena. LJUBLJANA — Kolodvorska ul. 24 ZELO NIZKE TOVARNIŠKE CENE! Priporoča se
BRANKO MAKAR
BRATA MOSKOVIČ - LJUBLJANA
priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in zgornjega usnja. Vse strojarske maščobe, kemikalije in strojila vedno na zalogi.
ZAŠČITNE BARVE PROTI RJI
Vsem industrijam, tovarnam, kov. obratom, pleskarjem i. t. d. priporočamo ZANESLJIVO SREDSTVO proti rji, pari, kislinam, vplivom vode itd.: BARVE znamke »SIAL«.
»SIAL« D. D. - BOROVNICA
Prodajno zastopstvo za Slovenijo
MILAN D. ČESNIK — Ljubljana, Slomškova 12.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN VZORCE.
Previden gospodar ne računa' s srečo, temveč z nesrečo in se proti njej dobro zavaruje.
Za vse vrste zavarovanja se Vam priporoča
t
SLAVIJ A
jugoslov. zavarovalna banka v Ljubljani
Gosposka 12, tel. 21*76» 22*76
Podružnice v Beogradu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku. Ekspoziture v Mariboru, v Celju in Splitu. — Zastopstva v vseh večjih krajih, ki so vsakomur na razpolago za brezplačna pojasnila.
Aga - Ruše
združene jugoslovenske tvornice acetilena in oksigena
d. d., Ruše
priporoča obrtnikom-kovinarjem svojo novo tipo
ACET1LEHSKEGA APARATA
ki je grajen po najmodernejših tehničnih predpisih in je bil kot prvi aparat jugoslovenskega porekla odobren od banske uprave v Ljubljani na podlagi novega jugoslovenskega »Pravilnika o proizvodnji i upotrebi kalcijuma karbida i aceti-ena« z dne 18. maja 1934. Aparat deluje po sistemu izmeničnega dotikanja karbida z vodo in se dobi v dveh velikostih:
Tipa I
ki proizvaja 3000 1 acetilena na uro in se polni z 2.5 kg karbida.
Tipa n.
ki proizvaja 5000 1 acetilena na uro in se polni s 5 kg karbida.
Zahtevajte naročilnico s potrebnimi pojasnili pri AGA-RUŠE
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
MESTNA IHIRANIILNI1CA LJUBLJANSKA
Nove vloge	Din	50,000.000.—
Oproščene vloge, prenesene
na nov račun	Din	60,000.000.—
Skupno stanje novih vlog Din 110,000.000.—
Nove vloge vsak čas izplačljive.
OBRESTNA MERA DO 5%
Za vse vloge iamči mesina občina ljubljanska.
licitacije in dotiave
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje licitacijo vodovodnih instalacij v Soli na Viču, ki se bo vršila dne 24. junija 1937
v gradbenem uradu ob 11. uri dopoldne.
Splošni in tehnični pogoji so na razpolago proti plačilu Din 15 v gradbenem uradu, soba št. 7.
Kr. banska uprava razpisuje steklarska in mizarska dela pri gradnji drž. šolske po-liklinike v Ljubljani (23. VI. 1937 ob 11. uri dop. v sobi 34. tehn. odd. v Ljubljani.)
Kr. banska uprava razpisuje dela za re-gul. Savinje pod Celjem (23. VI. 1937 ob 11. uri	v sobi	47. tehn.	odd. v Ljubljani.)
Kr.	banska	uprava	razpisuje	oddajo
zgradbe železobet. mostu v Puštalu preko Poljanske Sore (1. jul. 1937. ob 11. uri v sobi 218. teh. odd. v Ljubljani).
Kr.	banska	uprava	razpisuje	oddajo
gradb.	del za	žel. bet.	most preko	Selške i
Sore v Praprotnem na banovinski cesti (2. jul. 1937. ob 11. uri dop. v sobi 218. tehn. odd. v Ljubljani).
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje of. lic. za dobavo knjižnih omar za mestno knjižnico (do 23. VI. t. 1; do 11. ure).
Dne 21. junija se vrši v pisarni referenta inženjerja štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dovršitev poti na teritoriju dravske banovine.
Dne 23. junija se vrši pri upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo 90 kom. novih plaščev, dne 24. junija za dobavo 200 novih suknenih bluz, dne 25. junija za dobavo 200 kom. novih letnih bluz.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno zmanjševaino ofertno licitacijo za preureditev dvorišča, napravo kanalizacije in napravo strehe nad dvoriščem v Mestnem cicmu kot sledi:
1. zidarska in težaška dela z uradno proračunanim
zneskom ............  .	.	Din	37.165.40
2. tesarska dela	z uradno
proračunanim	zneskom	„	13.654.50
3. kleparska dela z uradno proračunanim	zneskom	„	11.916 70
4. tlakovalna dela z uradno proračunanim	zneskom	„	7.050.— in
5. steklarska dela z uradno proračunanim	zneskom	„	9.520.—
Kompletni razpisni pripomočki in ostale informacije se dobe od 14. junija 1937. dalje med uradnimi urami v mestnem gasilskem uradu, Krekov trg št. 2, proti plačilu nabavnih stroškov.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v omenjenem uradu do dne 26. junija 1937, do 11. ure dopoldne, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
STROKOVNO IZOBRAZBO svojega pomočniškega osobja izpopolnjujte tako, da tudi njim priporočate »Obrtni Vestnik«.
GARANTIRANE
| gontCne jermene
za vsakovrsten pogon, kakor tudi
okrogle jermene šivalne jermence lesene jermenice
vosek .Prima* za jermena
itd. nudi
BIRCAIB S CO.
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35
I
i
Proizvajamo in prodajamo:
IP	IL	II	IN
za obrt in industrijo; za gospodinjstvo.
IK	O	K	§
za kovače; za livarne; za centralne kurjave.
KAIRAN
za konzerviranje lesa; za o b r e zp r a š e n j e cest.
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani