r\j*tnina plaćana t gotovini Leto LXVuX. št, 62 LJubljana, petek 1$. marca 1935 Cena Din 1.- irnaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inseraa do 30 pettt vrst i Din 2.-. do 100 vrat 4 D1d 2.50 od 100 do 300 vrel a Din S.-, već ji tnaerati pettt VT*ta Din 4.- Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi ss ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Raafljeva ulica Mev. a Telefon: 3122, 3123, HH 3136 ta SUS Podružnice: MARIBOR Strosemaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c . telefon' it 26. — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1. telefon st 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. GRŠKI MONARHISTI DVIGAJO GLAVE Tudi v vladi sami so nastali spori — Metaxas zahteva obnovo monarhije, čemur pa se general Kondilis odločno protiv! Atene, 15. marca. d. Po mnenju političnih krogov ee zdi, da s« Grčija nahaja pred velikimi uoiiaiije-poliičiiJini spor: o vprašanju vzpostavitve monarhije. 1'rebivalslvo je odločno ia obnovo monarhije, vendar pa so oaziranja o osebi vladarja zelo razLična. Ena skupina monarh it«;ov so zavzema z vso vneibO za čim prejšnji povratak bivšega kralja Jurija na prestol, drugo pa je za to, da >e ponudi grški prestol angleškemu princu Juriju, vodji Kentskemu, ki ee je nedavno poročil z ijr^ko princeso Marino. V teh krofih si obetajo od imenovanja sina angleškega kralja za grškega vladarja znoine gospodarske koristi, ki bi nastale iz zboljšanja trgovinskih odnošajev mod Grčijo in Anglijo Pri manifestacijah v Atenah so po porazu opornikov nosili v sprevodu mnogoštevilne a:ike bivšega kralja Jurija, kakor tudi modro - bele zastave bivše grake kraljevske rodbine. Na mnogih oknih so bile izpostavljene okrašene slike bivših grških vladarjev. MonarhistiČ-ni pokret, ki je s porazom Venizelosovih Drevratnikov brez dvoma zelo močno na rast el, razrvija po vsaj državi živahno propagando. Pojavila se je bojazen, da ne bi došlo do spora med najmočnejšima članoma vlade, vojnim ministrom generalom Kondilieom. ki je prepričan republikanec in legitimisticnini voditeljem Me ta xa som, ki ni zadovoljen z odgoditvijo vprašanja obnove monarhije. M£tjxas j;- poslal ministrskemu predsedniku Tsaldarisu piamo. v katerem mu je eper roT*l svoj. zahteve v tem j>ogledu. Takoj po sprejemu lesa pisma je Taaldaris sklical sejo minfctfrsketra sveta. Atene, 15, marca A A. V političnih krogih mislijo, da se bosta Tsaldaris in Kondilis ognila ekstremnih ukrepov, 'ver sta oba mnenja, da je treba okrepiti notranji mir. Metaxas jc tudi formalno predlagal Tsaldarisu rekonstrukcijo vlade. Tsaldaris je izjavil, da bo odgovoril na ta predlog po posvetovanju s kondilisom. Ni izključeno, da bo o tem danes razpravljala seja ministrskega sveta Poslednji uporniki premagani Sofija, 15. marca, cL Kakor poročajo iz Petr.ča ob boLgansko-grški meji. so čuli včeraj t^. .Jutri bodo pri potovanjih proti vzhodu videli pilote na letalih »Luft hanse< v uniformah in našli številna trgovska letala oborožena a strojnicami* >Echo de Paris< smatra G&ringovo napoved kot odgovor na angleško >Belo kniigo*. S 1. aprilom bo nemška vojska imela iavno in uradno zopet svoje letalstvo Nemčija sploh ne tafi več in odkrito priznava, da nekatere določbe ver*ai«kf» mirovne ooeod be zanjo ne veljajo več Trajnost miru temelji na spoštovan|u mirovnih pogodb, ka kor hitro pa to spoStovanie izgine, nastanejo neprecenljive moralne izgube. >Figaro« pravi: Evo prve uradne in javno priznane kršitve določb versaiske mirov ne poeodbe Kakšen ho odgovor Francije. Velike Britanije in Ttaliie? »Jotir« niše Sir John *imon «e ho ma-fiel v B<*r!?ru prpd rrn'o^'pi f?r>i«5tvnm Simon bo npihrzp Se bol; kakor dosdo.j im-H pred očmi, da ie ravno nevarnost letalskih napadov bila činitelj, ki je povzročil izpremembo angleške politke v smer solidariziranja evropskih držav. Simon gre 24« marca v Berlin London, 15. marca. AA. Tu potrjujejo z uradne strani, da pojde zunanji minister Simon s pravosodnim ministrom Bde-nom v Beriin 24. t. m. z letalom. V BerMnu se bosr»»; oJ?*: v T«-^!*^ lrr»«»-ipi*» r>a v Par*"" '-t»TVov V? so pr.^e^r1'11 z Vetiiifefo ?om ie bilo interniranih na otoku Sarpanto. Anglija podpira Italijo Abesiniji priporoča sporazum z Italijo in odsvetuje predložitev spora Društvu narodov London, 15. marca. AA. »Daily IV-tograph« pravi, da so vesti iz Addde Abebe o zastoju, ki je nastal v itali-jansko-abesinskih razgovorih, zbudile veliko vznemirjenje v britanskih političnih krogih. Ust doznava, da je britanska vlada vnovič svetovala Rim« in Addds Abebi, naj skušata doseči neposreden sporazum v vseh spornih vprašanjih. Toda vse kaže, pravi list, da je Abesinija trdno odločena prepustiti Društvu narodov odločbo o tistih italijanskih zahtevah, ki jih ne more sprejeti. Pri tej priliki, nadaljuje veliki londonski list, bi bilo treba posebej naglasiti, da po sodbi Londona in Pariza Društvo narodov ne bo moglo ustvariti za Abesinijo tako ugodnega položaja, kakor je to moglo storiti še pred šestimi tedni. Abesinija se torej nima nadejati uspeha, če bi se stvar prinesla pred mednarodni forum. Proračunske dvanajstine Sedanji proračun je z ukazom kraljevih namestnikov podaljšan za štiri mesece, do konca julija Beograd, 14. marca. AA. Danes je izšel naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji narodovi kralja Jugoslavije, so kaljevi namcs'niki ^ oredlo^ fmančnega ministra i r po zaslišanju ministrskega sveta, ker je Narodna skupina razpr^čenn, Se preden je sprejela proračun za leto 1935-36, na pod1 z: čl. 103 ustave sklenili in odrejajo: da se proračun dižavnih izdatkov i dohodkov s finančnim zakonom za 193-1-1C75, prejet 28» marca 1934, poda jj.ia za mesece april, mej, junij in joKj Držav., izdat'.ri se bodo vršili v tem času v višini tehle zneskov: ) štiri ivanajstine kreditov, navedenih v ZL 1 pod 1 finančnega zakona za 1934-35 v skupnem znesku 2.304,784.780 dir. Je v. b) štiri dvanajstine kreditov, navedeni v čl. " pod 2 finančnega zakona za 3934-35 v skupnem znesku 1.085 mi.i-jonov 632.152 66 Din. Finančni minister naj izvrši ta nkaz. 11. marca 1935 v F -gradu. Pavle, t r., R. Stankovlč, 1. r., dr. Perović, 1. r. Slede podpisi ^eh ministrov. Deset let Društva lKdustrifcev in veletrgovcev LjrbUana, 15. marca. Dopoldne je bil v Trgovskem domu IX. redni občni zbor Društva industrijcev in veietrgovccv v Ljubljani. Predsednik Stane Vidmar je pozdravil predvsem zastopnika apelacijskega sodišča dr. Sajovica za ZTOI dr. Plessa, zastopnika okrožnega sodišču dr. Stempiharja, zastopnika Zveze iin. Opominov so izdali 563 na skupno vsoto 1,015.617 Din tarjatev. Denarni promet pri Postni hra-nilr c je znšal ?ani i,401.841 Dtn, CKfbo- T-ovih. sej jo oiio lani pet. Elaprajn'Sko poročilo je podal bančni ravnatelj Ljubic. Aktiva znašajo 200.617 Din s prebitkom 5555 Din. Izvoljen je bil v celoti stari odbor. Tekmovalci prihajajo Planica, 15. marca. Pudi danes je tukaj krasen solncen dan. že od ranega jutra vlada povsod živahno vrvenje Planics: se marljivo pripravlja na sprejem gostov, slasti ker pričakujejo velik poeet oe sa m© iz Jugoslavije, marveč tudi ts Inozemstva. Daleč naokrog postavljajo k>p^ za okrepčevalnice In pripravljajo mlaje Sinoči so prispel' češkoslovaški tek mavalci in 6icer Franta Simunek. Anton Barton, Rudolf Vrana. Bonuslav Kadavv in Otmar Stetnmuller Z njimi je prispel saetopnik Svaza ližam Inž. Mahaček ter e&stopndk ČTK inž Bartn Snoci sta piispeda tudi dva najboljša Švicarska skakača Gvidor Borter In Mar cei Rarmond Borter se je udeležil velikih tekem v Garmisch Partenkiirehenu, kjer je skočil 67. 72. in 69 m Ravmond Je »k^ 611 67. 69 1n 63 m ter je bil pred dvema letoma na tekmah PISe prvak v skokih Sinoči so prispeli se avstrijski tekmovalci Tschurtscbenthaler. Welsse»nbacher. Gustav Maier in Steinwender. Tudi na mali skakalnici ob progi se vrte zadnje priprave tekmovanja za ju en slovensko in sdovansko prvenstvo. Nova !t»m»ti«ka krlžarka Rim, 15. marca. AA. Danea bodo spustili v Genovi v vodo novo križarko >Eugenio di Savoiac. Nova italijanska vojna ladja spada k vrsti 12 kriiark ki so vse v gradnji. Imela bo 7.000 ton. Rim, 15. marca. AA. Sirijo se grlaaovi da se mfsttje združrti *ri izmed največjih rimskih *>f»T»k *r» vinsr ^Fa^cn C°mm*»m1-alec, »Credito Italiano« in >Banca Romat. Zrtnižitcv francoskih marksistov? Pariz, 15. marca. AA. Stalni glavni odbor socialistične stranke je poslal vodstvu komunistične stranke pismo, v katerem mu naznanja, da načelno pristaja na združitev obeh strank, vendar pa pod gotovimi pridržki fiarod^ ki pozablja brate v suznosti, tepta %vo)o časti „Bran-1'bor** se briga zanje. Pristopajte ! Vremenska nanovpd Dunajska opoldanska vremenska napoved za soboto: Sedanje lepo vreme bo trajalo še nekaj dni. tSorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.6 odstot.) Amsterdam 2976.71 — 2991.31, Berlin 1760.06 — 1773.92 Bruselj 1026 16—1031.21: Curih 1424.22 — 1431^9, London 209.19— 211.25. Newyork 13&3.57 — 4399.89. Pariz — 291.39, Praga 183.54 — 184.S5. IYst 364.54 — 367 75 Avstrljskt itlin* v privatnem kliringu 8.60—8.70. INOZEMSKE BORZE. Curih. 15. marca Beograd 7.—, Pari? 20.36. London 14.72.5. Newyorlt 308.875 Bruselj 72.05. MIlan 25.65. Madrtd 42.10 Amsterdam 209— Berlin 123 95. Dana.' 57.— P^*ira 12.896. Varšava 58.16. Buka resu 3.06. \ Suzu 2. SLOVENSKI NAROD«, dne 16. marca 1935 ELITNI KINO MATICA TELEFON 11-24 Danes ob 4~> 7»*S in 9-15 ari premiera monuiueaitalnega Največje delo Rudolfa Forsterja — FIlm neprekosljive umetniške vrednosti — Umetniška sen racija sezone RUDOLF FORSTER, ANGELA ZALOKAB v pretresljivi ljubavni drami Skrivnost Karla Cavellija Predprodaja vstopnic od 11.—%13. ure. REZRVIRAJTEVSTOPNICE! RADI VELIKEGA ZANIMANJA ZA FILM PROSIMO, DA SE REZERVIRANE VSTOPNICE DVIGNEJO Vi URE 1'RED PREDSTAVO. I Dr. Ljudevit B51im | Ljubljana, 15. marca. Hrast za hrastom pada. Dopoldne je pripela v Ljubljano žaloatna vest, da je davi maio pred sedmo izdihni,] svojo blag"o dušo prvi direktor Trgovske akademije v Ljubljani g. dr. Ljudevit Bo hm, in sicer v svoji vin na Mirni na Dolenjskem. Rodil se je dr. Ljudevit "Bo h m 5. maja iSo-i v Kočevju kot sin davčnega uradnika. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nakar je odšel na univerzo na Dunaj ter se vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je bil leta 1S9J. promovirao.. Naslednje leto je nastopil suplent.sko mesto na višji gimnaziji v Ljubljani, kjer je ostal skoraj 5 let. Leta 1887 je odšel za par mesecev na gimnazijo v Novem mestu, nato pa ie služboval na realki v Splitu. Leta 189>8 pa je že nastopil službo na pomorski akademiji na Reki, kjer je ostal do prevrata. Po osvobojen ju je odšel v Ljubljano, kjer ga je Osrednji urad državnih montajiističnLh obratov imenoval za nadzornega delegata pri železarni in jekiarni v Borovljah. Tam je ostal nekaj mesecev in je bil novembra 1920 imenovan za direktorja trgovske akademije, ki se je baš tedaj ustanavljala. Na čelu trgovske akademije je ostal celih 10 let, dokler ni bil leta 1930 upokojen. Leto pred svojo upokojitvijo je bil postavljen tudi za člana izprašcvame komisije za državoslovni izpit, istega leta pa je bil imenovan tudi za honorarnega profesorja na pravni fakulteti univerze kraJja Aleksandra v Ljubljani. Dr. Ljudevit Bohm je bil kot šolnik izvrsten pedagog, ki si je pridobil prav posebne zasluge za ustanovitev nase Trgovske akademije, ki jo je spravil iz prvih začetkov na ugledno višino. NI se pa udej-stvoval pokojnik samo kot šolnik, marveč je svoje znanje posvečal tudi praktičnemu gospodarstvu. Bil je med soustanovitelji in med prvimi odborniki ljubljanskega ve-lesejma. Bil je stalen dopisnik narodnogospodarskih listov ta revij in to ne samo domačih, temveč tudi arbohrvatakih ter inozemskih. Glavno pozornost je posvečal pomorski politiki ter je bil zlasti naši mladini pa tudi ostali javnosti vodnik na nase morje, ki mu je posvečal vso svojo ljubezen, stremeč pri tem tudi za praktičnimi smotri. Pokojnik je veljal za enega najboljših predavateljev zlasti o pomorstvu ki ni nikdar nehal naglasati važnosti morja za našo državo. Priljubljen je bil tudi kot predavatelj v društvu >Pravnik« in pa v raznih trgovskih organizacijah. Pri vsej svoji delavnosti v raznih gospodarskih organizacijah in institucijah pa ni pozabil tudi na narodna društva. BH je zlasti navdušen Sokol ter je bil imenovan za častnega starosto Sokola na MTttlL Bil je tudi častni član Mirne in meščan ljubljanski. Posebno pri srcu pa mu je bila Jadranska straža, pri kateri je bil v Ljubljani spočetka odbornik oblastnega ta pozneje tudi krajevnega odbora. V organizaciji se je udejstvoval z vsem navdušenjem in prepričevalnostjo ter je često predaval tudi v org-anizacijab. JS na deželi. Za svoje zasluge je bil dr. Bdhm odlikovan z redom Ju gos lo venske krone IE. stopne, z redom Belega orla V. stopnje, z redom Sv. Save IIII. in IV. stopnje, z Oficirskim križem rumunskega reda in še z raznimi drugimi inozemskimi redi. Pokojnik je bolehal že delj časa na notranji bolezni. Iskal je zdravja todd v Slajmerjevem domu, pozneje pa se je preselil na svoje posestvo na Mimo, a dael-ravno bolehen, je še vedno često prihajal v Ljubljano. Nekako pred 10 dnevi pa je obležal v postelji, kjer ga je davi dohitela smrt. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo ob 11. dopoldne iz hiše žalosti na žnpno pokopališče na Mirni. Bodi ohranjen zaslužnemu gospodarstveniku ta šolniku svetal spomin, žalujočim sorodnikom pa naše iskreno eo-žalje! Premiera „Francesca da Rimiiii" Izvrstna predstava krasnih dekoracij in vzorne opreme Ljubljana, 15. marca. . Naša opera je snoči zopet izvršila z močnim uspehom veliko in težko nalogo. Uprizoritev Rikarda Zandonaija štiride-janske opere stavlja ne le na soliste v pevskem in igralskem pogledu največje zahteve, temveč nalaga tudi moškemu zboru v drugem dejanju izredne težkoče, ko mora med srditim bojem živahno sodelovati. Kakor divje razpenjena reka hrumi in buči vse dejanje v neprestanem naraščanju, se zaganja v strastnih vzgonih preko vseh mej ter se razlije končno v tragično katastrofo. Strašni italijanski verizem, ki ga poznamo od Cavallerie rustičane do Tosce in Turandote po vse živce bičajočih prizorih, nam podaja tudi s Prancesco snov, ki je polna viharjev, krvi in smrti. Trije bratje Malatesti, najstarejši, glavar in poveljnik, hromi Giovanni, srednji, lepi Paolo in najmlajši Malatestino, ljubijo isto žensko, krasno Francesco da Polenta, Lepi Paolo snubi Prancesco za brata Giovannija; v trenutku, ko se zagledata, se vzljubita. Malatestino, izredno hraber dečko, izgubi v boju z Gibelini levo oko; ko mu Francesca zaveze rano, se zaljubi vanjo tudi on. Toda Francesca se vda Paolu, maščevalni Malatestino ga ovadi bratu GLovannniju, da prihaja ponoči k njegovi Ženi, Giovanni zaloti ljubeča se v spalnici, zabode ženo in brata. Silno razgibano, odrsko nad vse efektno zgrajeno dejanje, polno viharnih prizorov, a tudi nežno poetičnih momentov, je uprizoril g. R. Primožič odlično in izdelal kontrastnosti v dogajanjih s popolnim učinkovanjem, a tudi z najlepšim okusom. Inscenator g. ing. E. F r a n z je ustvaril operi štiri stilsko krasna prizorišča: veliko dvorišče v Ravenni v dvorcu Polenta-nov med stopniščem in široko teraso ob gradu iz rezanega kamna, dalje na ozidju gradu v Rimini, kjer se vrši borba, potem Francescino spalnico s tipično posteljo in pristreškom za godbenike ter s pogledom na morje ter končno Giovannljevo viteško opremljeno obednico. Dekoracije ao močno ugajale in pričajo zopet o velikem strokovnem znanju, pa tudi o estetskem finem čustvu g. Franza. Tudi v pogledu oblačil je uprizoritev polno zadovoljevala, prinesla mnogo novega in lepega, v rekvizitih ta opremi (orožje, svetilke, mobilije i. dr.) pa naravnost presenetila. Skratka: gg. Primožič ta Fran 7 sta nam postavila operno premi ero, ki je žela vsestranski najiskrenejše priznanje. Glavno ta' najtežje delo pa je kajpak opravil dirigent g. ravnatelj M. Polič, ki je opero naštudiral ta dirigiral. S polnim uspehom, ki se je izražal v brezkončnih aplavzih po vsakem dejanju ta z nenehnimi ovacijami po zaključku predstave, je bil nedvomno zadovoljen. Triumfatorca je bila seveda nositeljica glavne partije, gospa Zlata GJungjenac Gavellova. Publika Ji ni mogla dovolj izraziti svojega zadovoljstva, da jo vidi ta sliši zopet na odru ter jo je obsula s cvetjem ta nagrajala s ploskanjem, ki je imel izjemen značaj prav posebne ljubezni. Naša primadona pa je k svojemu uspehu kolegijalno pritegovala vedno tudi vrlega svojega partnerja g. G o s t i č a, ki je bil izvrsten Paolo ter je z igro in petjem storil vse, da je opera tako uspela. Res je, da sta obe glavni partiji pisani na mnogih mestih za visoko dramatska, silno prodorna glasova, a oba protagonista sta ustrezala kar najbolj možno ter sta bila zato po lirskih straneh tem odličnejša in zmagovite jša. Važnejši partiji imata še g. Primožič (Giovannnd) in g. Franci (Malatestino), zelo lepo se uveljavljajo Francesci-na sestra Samaritana ga. Ribičeva ta Francescine družice, gg. Zupevčeva, Kogejeva, Ramšakova ta Poliče v a ter njena služkinja ga. španova. V epizodah nastopajo še povsem ustrezno g. Janko (Ostasio), g. Marčec (Ser Toldo), g. Joško Rus (pevec in vojak) ter za sceno mučeni in končno obglavljeni ujetnik g. Jarc. Tudi obema zboroma gre vse priznanje. Godbeniki na odru (pomoč vojaške godbe) so se dobro držali, ne smem pa pozabiti tehničnega osebja, ki je pri obleganju točno ta inteligentno sodelovalo ter izvršilo tudi strel z metalcem soda povsem posrečeno. Vse v vsem: izvrstna, zunanje in notranje najskrbneje pripravljena, učinkovito izvajana in navdušeno sprejeta predstava, Fr. G. Občni zbor kranjskih Kolašic Kranj, 14. marca. V nedeljo se je vršil v Narodnem domu občni zbor Kola jugoslovenskih sester v Kranju. Predsednica tega našega na j delavne jšega ženskega društva g. Janja Miklav-čičeva, je pozdravila zbrane članice, zlasti pa zastopnici K. j. s. iz Ljubljane ge. Zit-kovo in Kokalj-Željeznovo. Spomnila se je vseh kranjskih dobrotnikov ter osvežila spomin na blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Ge. zitnikova in Kokalj-željeznova sta orisali pomen in namen najmlajšega društva Jugoslavenske majke. Tajnica gdč. Pipanova je p recitala lepo in pregledno poročilo, iz katerega je bilo razvidno vse podrobno društveno delovanje v minulem poslovnem letu. Društvo šteje 300 rednih članic, poverjeništvo na Jezerskem 16. na Primskovem 30 podpornih članic. Kranjske kolašice so pogostile malčke Delavskega odra Svobode iz LJubljane, ki ao gostovali v Kranju s Cicibanom. Na cvetno nedeljo so prodajale članice oljčne vejice. S tem izkupičkom in podporo mestne občine so podprle 23 revežev ter 20 rodbin z živili to v gotovini. Dijaška kuhinja je dobila 500 Din. Podprle so tudi akademsko pevsko društvo iz Zemuna, ki je priredilo koncert v Kranju. Materinski dan so proslavile dne 13. maja s prodajo cvteja in srčkov. Srčke in oljke so pripravile učenke gdč. Olge Sav-nikove. Srčke so prodajale skavtinje. Za materinski dan je bilo obdarovanih 18 revnih mater z živili in denarjem. Na žalni seji v spomin blagopokojnega kralja so poslale sožalno brzojavko Kolu srbskih sester v Beogradu. V začetku novembra se je začelo dnevno deliti toplo mleko revnim šolskim otrokom; za to akcijo so se zavzele ge. učiteljice, zlasti ga, Jerica Bizjakova. Najvidnejše delo pa je bila božična obdaritev revne šolske mladine, mestnih revežev in revnih rodbin. Za obdaritev so prispevali kranjski meščani, trgovci in obrtniki, posebno pa tovarne: JugoČeška, Heller, Intex, Jugobruna in Adamič, zlasti pa mestna občina. Tovarna Eka je preskebela mladino z nogavicami; splošno je bilo obdarovanih 43 dečkov ta 51 deklic. Dalje je bilo preskrbljenih za božič 22 revežev in 54 rodbin. Obdarovani so bili tudi reveži na Jezerskem in Primskovem. Dijaška kuhinja je dobila zopet 500 Din. Nedavno je društveni odbor Izgubil delovno članico, soprogo sreskega načelnika go. Jožico Ogrinovo. Vzorno blagajniško poročilo je podala ga. Marica Gregorčeva; denarni promet je znašal 50.811.24 Din. Blagaj ni čarka je dobila raz resnico. Gospodarica ga, Jelca Holcha-kerjeva je poročala o društveni imovini. Sledile so volitve; odbor je ostal skoro ne-izpremenjen. Kolo j. s. se najlepše zahvaljuje ta priporoča svojim številnim dobrotnikom. Požrtvovalnemu društvu želimo pri vzornem socialnem delu največjega uspeha. Občni zbor Esperantskega kluba Ljubljana, 15. marca. Sinoči se je vršil v prostorih Delavske zbornice dobro obiskan 14. občni zbor Kluba esperantistov v Ljubljani. Pokazal nam je zavednost naših esperantisto? in uspešno delo kluba v minulem letu. Občni zbor je otvori! ta vodil predsednik kluba g. Kozlevčar Jože, ki se je v uvodu zahvalil za pomoč odboru ta našemu časopisju za vestno podpiranje. Poudaril je v svojem govoru, da današnje prilike, ko se meje tako zapirajo, ko narodi tako tekmujejo med seboj, sicer ne izgledajo ugodne za pokret kakor je esperantski. Vendar pa je dejstvo, da se ravno danes vsi narodi izredno zanimajo za modna rodni jezik esperanto. Esperanto in njegovo gibanje ponekod naravnost triumfalno zmagujeta. Državne pošte tako braziljska, kakor lichtenatein-aka ta madžarska uporabljajo esperanteki jezik na svojih uradnih izdajah; veliko mednarodno konferenco priprava in organizira avstrijska vlada pod pokrovi*eljstvom mrežnega predsednika. Sijajna manifestacija za esperanto ie bil gotovo mednarodni kongres v Sbockhomm, ki se ga je udeležilo preko 2000 delegatov. L. 1934 pa je bilo pomembno tudi za gibanje v Jugoslaviji. Osnovala se ie centralna organizacija, Ju-eoslovenaka Esperantska Lige s sedežem v Zagrebu. JugoeVovenski esperantisti so lahko ponosni na svoje glasilo >La suda »teku, ki ga smatrajo zunaj za najboljši esperantski list. Ljubljana ni zadnja na esperan/takem poijn, klub esperantistov v Ljubljani je gotovo eden najagitaejžih in najres-nejših v državi. Tudi iz naših kulturnih vidikov gledano, za usmerjeno klubovo delo. zlasti v Sloveniji Odbor se ie posvetil z veliko oažnio vpra^a-nni nove slov*n<&kp učn** Vnffffe in orsraniza-oijakim vprašanjem. Ob koncu svojega po- ročile je apelirala tajnica k skupnemu delu v procvit esperanta. Žela je za svoje temeljito in jedrnato porodilo viharno odobravanje vseh prisotnih. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Jakom in, imjižničarsko pa je preči bil namesto obolele knjižničarke gdč. Dajakove predsednik Koalevčar. Knjižnica kluba je bogata in ima več zelo dragocenih knjig. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in 1 odobravanjem, staremu odboru je bila podeljena po poročil« revizorjev, ki go je podal g. Kralj, razrešnica. Sledile so volitve novega odbora. Kot predsednik je bil po- novno soglasno izvoljen g. Kozlevčar, v ostali odbor pa: Orel Ivan, Vrančić Ida, De jak Jelka, Ka»bajeva, Ložarjsva, J skomin, Rozman, Rakovec in KorenČan Kot revizorja pa gg. Kralj in Mulleret. Ze današnje razmere primemo so se re guli rali tudi Hapski prispevki za bodoče leto. Članarina za redne člane bo v bodor-o Din 4 n Din 2. Poudarjalo se je, naj novi odbor skrb za novi lokal in na i končno re£i vprašanje nove slovenske esperantske slovnice, nakor je predsednik g. Kozlevčar zakljucM občni zbor. Smrtna obsodba v Mariboru Veliki senat je obsodil danes na smrt na veSalih morilca Viktorja Juhanta Maribor, 15. marca. Žalostnih senzacij v Mariboru zadnje čase ne manjka. Za strašno Todhinsko tragedijo šuštersič v Gregorčičevi ulici, za ju-stitikacijo Laknerja in Pančurja je Maribor danes zopet doživel svojevrsten kriminalni dogodek: veliki senat je sodil zverin skega morilca Viktorja Juhanta. Gotovo je javnosti še v spominu krvavi dogodek, ki se je pripetil lani jeseni v Gradiški pri Sv. Kungoti, kjer je postal mladi krošnja? Stanko Hacin žrtev bestijalnega umora, ki je razburil vso bližnjo in daljno okolico, V razpravno dvorano so pazniki privedli vklenjenega morilca 31 letnega Viktorje Juhanta. Številnim poslušalcem, ki so se zbrali v sodni dvorani, je zastal dih ob pogledu na človeka-zver. Nemo in z v tla uprtimi očmi je obtoženec poslušal zelo obširno obtožnico. Iz nje je razvidno da je Juhant že v rani mladosti zgrešil pošteno pot življenja. Brez dela se je potikal iz kraja v kraj in kradel, kjer je le mogel. Obtoženec je bil že devetkrat predkaznovan in je šele tik pred umorom nesrečnega krošnjarja Haci-na prišel iz mariborskih zaporov, kjer je presedel dve leti. Čim je Juhant prišel na svobodo, je že nadaljeval svoje prejme življenje. Pajdašil se je z raznimi težkimi kriminalnimi tipi in strašil po Ljubljanski okolici. Ko so mu tam postala tla prevroča, je odšel proti Mariboru. Tu pa se pričenja konec žalostne povesti. V Hočah pri Mariboru se je Juhant seznanil s pokojnim Stankom Hacinom, ki je prodajal svojo suho robo. Na ročnem vozičku je vozil krošnjar svoje blago iz kraja v kraj. Zato se mu je lokavi Juhant ponudil za pomagače, češ, vozil mu bo robo in kazal pot. Hacin, ki je pošteno mislil, je ponudbo sprejel in Juhanta dobro plačal, kar pa je v obtožencu vzbudilo pohlep po denarju. Juhant in Hacin sta prispela v Gradiško pri Zg. Sv. Kungoti. Utrujena od naporne poti sta sedela na travi in Hacin je začel preštevati izkupiček. Baš to pa je bila njegova poguba, njegova nesrečna smrt. Ni bilo mnogo, komaj 150 Din je iztržil za sčet-ke m to je bilo dovolj za strašni načrt, katerega je zasnoval Juhant proti njemu. Menda v zli slutnji ali pa zaradi nezaupanja do tovariša je kroSnjar denar skril v Čevlje. To je bistro oko morilca Juhanta opazilo, četudi se je obtoženec delal brezbrižnega. Juhant je komaj čakal na priliko, da bi se polakomnil denarja. r| Zvočni kino Ideal | Danes ob 4^ 7. ta 9J.5 uri zvečer Helene Hayes in Clark Gable ] v pretresljivi ljubavni drami BELA SESTRA SOKOL Masarykova proslava pri Sokolu HI. V niz proslav rojstnega dne velikega Slovana Masar^ka, se je dostojno uvrstila še ena, ki jo je priredil v sredo 13. t. m. ob 19. Sokol Ljubljana III, ki se je s tem na zelo lep način oddolžil velikemu možu za njegove zasluge. Proslavo je otvoril društveni orkester s češkoslovaško in jugoslo-vensko državno himno, ki so jo vsi stoje poslušali. Slavnostni govor o jubilantu je imel prosvetar prof. br. KolaT, ki je v svojih lepih in izčrpnih izvajanjih podal verno sliko Masarvka. Osobito lepo je orisal poglavje o njegovem resnicoljubnem in neustrašnem delovanju pod Avstrijo in po-vdaril jubilantove zasluge, ki si jih je pridobil s tem, da je v tujem svetu med svetovno vojno sploh povedal, da so v Avstriji tudi Slovani, ki nočejo prav tako samoodločbo in samostojnost. Svoj govor je zaključil s pozivom na mnoga leta br. Ma-sarvku, nakar je orkester ponovno zaigral češkoslovaško himno. V imenu uprave je spregovoril starosta br. Danilo Saplja, ter se zahvalil za lepo udeležbo in sodelovanje. Orkester je ubrano zaigral še Čerinov ciklus jugoslovenskih narodnih pesmi »Lepo Maro«, med navdušenimi ovacijami poslušavcev. Orkester je 3 tem pokazal, da pridno dela, za kar gre zasluga njegovemu dirigentu in vsem godbenikom. Z odlično izvajano koračnico je orkester zaključil lepo proslavo, ki je bila mišljena za ožji krog. Naj bi nam Sokol III zopet kmalu priredil tako lep večer. Zdravo! ★ — Pri koncertu sokolske župe Kranj izvaja orkester društva Kranj uverturo Mar-tana pri skupnih orkestrih pa sodelujejo tudi godbeniki društva Skofja Loka. Pozdravne besede govori župni starešina ta prosvetar, br. J. Špicar. Toliko v popolnitev včerajšnje objave. — Sokol Litija. Vsem bratskim edinica.n v blržnji okolici Litije sporočamo svoj letošnji delovni program, ki bo nastopen: 19. marca vprizorimo trodejanko »Učiteljica«, dne 14. aprila priredimo »Mladinsko akademik)«, dne 3. maja društveni pešizlet članstva m naraščaja, 2. juniia društveno tombolo, 38. junija večerno telovadno akademijo. 7. julija javni telovadni nastop. 14. julija društvene plavalne in veslaške tekme 1. decembra Miklavževanje ta 31. decembra Silvestrovo. Prosimo vsa bratska okoliška sokolska drvštva. na tndi druga društva v Litiji, da te datume upoštevajo ta da naj po možnosti na te dneve nimajo V Gradiški sta se ustavila v neki gostilni. Tam sta po večerji zaprosila krčmar ja za prenočišče. Ta jima je v ta namen prepustil senik šele ko sta mu izročila svoji delavski knjižici. Utrujeni Hacin ie kmalu zaspal. Ne tako Juhant, ki je že dvigal zločinsko roko nad nedolžnim življenjem. V ugodnem trenutku je Juhant udaril s topim koncem ukradene sekire krošnjarja po glavi, nato ga pa še večkrat sunil z nožem, tako da je bita uboga žrtev vse razmesarjena. Sodna obdukcija je ugotovila, da je zadal zverinski morilec krošnjarju 16 udarcev in vbodov. Po strašnem zločinu je Juhant mrliča zakopal v seno, mu vzel Čevlje in pobral denar. Drugo jutro ga je krčmar ves začuden vprašal kje je njegov tovariš. Juhanta je krčmar pod pretvezo da sc Hacin šc umiva, izročil obe posclski knji/ici. s katerima je nato pobegnil. Na begu je obtoženec raztrgal Hacinovo knjižico, hoteč zabrisati vsako sled za nesrečno ŽTtvijo. Toda ni mu uspelo, kajti orožniki so kmalu odkrili strašen zločin, morilec Juhant pa je bil aretiran v Ljubljani. Za današnjo razpravo je vladalo veliko zanimanje. Dvorana je bila nabito polna. Sodnemu senatu je predsedoval dr. Tom-bak, prisedniki pa sc bili sodniki gg Žemljic, Lenart,, dr. Kotnik in Kolšak, tožbo pa je zastopal državna tožilec Sever. Obtoženca je zagovarjal dr. Bergoč. Obtoženec je na vprašanje predsednika v celoti priznal dejanje kakor mu ga očrta obtožnica. Svojo krivdo je skušal omiliti z zatrjevanjem, da je dedno obremenjen, da je izvršil dejanje v pijanosti m da Hacina ni oropal, marveč je vzel samo svoj delež, zaradi katerega sta se biki sprla. Njegove navedbe pa so ovrgle deloma priče, deloma pa ugotovitve oblasti. Obtoženec je cinično opisal umor in pripovedoval, da si je po umoru v bližnjem poro ku u mil okrvavljene roke ta sekiro, ter n« to mirno legel spat. Razpravi je prisostvovala tudi mati umorjenega Hacina Marija Hacin, ki je pred sodiščem jokaje izjavila, da je bil pokojni njena edina opora. Ob 10.45 se je sodni dvor umaknil k posvetovanju. Ob 11. je predsednik senata dr. Tombak proglasil sodbo, s katero se Juhant obsoja na smrt na vešalih. Obtoženec je sprejel sodbo popolnoma mirno. Njegov zagovornik dr. Bergoč je prijavil revizijo. svojih prireditev. Spored oderskih del v jesenski sezoni pa bomo Še objavili pozneje. Zdravo. — Sokolska župa LJubljana. Vse sokolske pripadnike Ljubljanskih in predmestnih edinic poziva župna uprava, naj Be v čom večjem številu udeleže dtrevi koncerta bolgarskega pevskega zbora »Rodina«. Pokažimo bratom Bolgarom svojo sokolsko in slovansko zavednoet, rnanitestirajmo s številno udeležbo za Jugoek>vene>ko-bolgarsko bratstvo! KOLEDAR, Dane«: Potek LG. marca katoličani: Klemen. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Skrivnost Karla Cavellija (Rudolf EX*rster, Angela ZaJokar). Kino Ideal: Bela sestra. Kino Dvor: žena v džungli. ZKD: »Veeeli svatje« ob 14.15 v kinu Matici. Koncert bolgarskega pevskega društva »Rodina* ob 20. v TJnionu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, ( Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustar, Selen-burgova ulica 7. Nesreča ali zločin? Ljubljana, 15. marca. Iz vagona osebnega vlaka, ki prihaja ob 22.15 z Rakeka v Ljubljano, so sinoči prenesli nezavestnega mladeniča v pripravljen avto reševalne postaje. Neznani mladenič, ki je unel na glavi krvavo obvezo, se je pripeljal v apremstvu občinskega tajnika v Starem trgu pn Ložu. Ta je pripovedoval, da je težko poškodovani 241etni mizarski vejenec Rudolf Wolfl ng, po rodu Avstrijec z Dunaja XII, stanujoč v Albrechtberger-gaese. V Stari trg je prišel z nekim tovarišem rojakom kot turiet. Oba prijatelja sta včeraj pregledovala samokres, nenadoma pa je počil đrtrek, ki je Wolflinga zadel v glavo, da se je takoj ves krvav zgrudil. Ker ni bil nihče drugi priča dogodka, se ne ve, ali se je zgodila nesreča, al: pa je bil Wol-fling namenoma ustreljen. Težko ranjenega je pregledal in obvezal tamošnji zdravnik dr. MejaČ, ki je odredil, da so ranjenca nemudoma prepeljali v ljubljansko bolnico. Wolflinga, ki se je komaj držal na nogah, so r spremstvu občinskega ta mika poslali s prvim vlakom v Ljubi Jano, njegovega spremljevalca n« so nrožnlki aretirali is je zdaj zaprt na Rakeku. Dežurni zdravnik v bolnici je že pri po vršnem precledu uuotovil. da je Wolfltngo vo stanje brezupno, in res ie težko poSkodo vani. ki le bil ves Čas v agoniji. poAkodbarn davi podlegel Njegovega tovariSa zaslišujejo orožirki. da doJeneio. kako in zaka ie prišlo do nesreče. Učinkovito sredstvo. — Takoj po večerji zaipojte nekaj pesmi, da se gospoda ne bo zadrževala. -tev. 62 >«LOVBN8Kl NAROD«, dne 15. marca 1935 Stran J. DNEVNE VESTI ,—^ Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani bo 2V. marca ob IS. uri v prostorih ZkU v Razini. Dnevni red je naslednji: i. Poročilo odbora. 2. Računski zaključek za leto 1934, 3. Poročilo nadzorstva, 4. Proračun za leto 1935. in določitev članarine za leto 1936., 5. Določitev književnega programa za leto 1936„ 6. Volitve, 7. Slučajnosti — Pupin je hotel preživeti svoje zadnje dni v Jugoslaviji. Vest o smrti slavnega učenjaka in zvestega sina svoje domovine Mihajla Pupina je globoko odjeknila po vsej nafti državi. V Beogradu živeča newyorski odvetnik Djordje Radin je bil v stalnih stikih s Pupinom do njegove bolezni. On pripoveduje, da je hotel Pupin preživeti zadnje dni svojega življenja v Jugoslaviji in sicer v samostanu Sv. Ste-vana blizu Ohrida. — Gradnja velike mednarodne ceste Beograd — Subotica. Sredi aprila ali maja začno graditi veliko mednarodno cesto Beograd — Subotica, za katero je že zagotovljen kredit. Poleg tega bo zgrajena cesta od Beograda do Kragujevca in od Beograda preko velikega moetu na tMina-"to do Fanceva. — Natečaj za 11 praznih mest v carinski službi. Razpisan je natečaj za 11 praznih mest v carinski službi. Osem kandidatov mora imeti absolvirane pravne Studa j«, S pa trgovsko akademijo. Vsi bodo nameščeni pri obmejnih carinarnicah. — Prošnje je treba poslati finančnemu ministrstvu najkasneje *o 21. u m. — Težak položaj splitskih gostilničarjev. V primeru z lanskim letom se je obratovanje splitskih goetUen znižalo na 300/*, tako da gostilniičarji niso zaslužili niti toliko, da b? plačali obresti od doigov. Splitski go-stilnicarji zahtevajo naj se zniža trošarina na vino, pristojbina na tujce, na zabave ter vv>darina za 50%, dočim naj se takse na račune v restavracijah m za posetnike javnih lokalov sploh odpravi. — V Dalmaciji je zapadel nov sneg. Iz Splita poročajo, da je zapadel po okoliških hribih nov sneg. Na planini KamešnJca ga je zapadlo do 20 cm. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem lepo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 13, v ZagTebu 11, v Ljubljani in Beogradu 10, v Mariboru in Sarajevu 8, v bkopiju v oRgaški Slatini 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767-5, temperatura je znašala 0.2. — Iz strtim pred upniki v smrt V So naboru se je ustrelil v sredo trgovec m izvoznik prašičev Jakob Kuder, in sicer v trenutku, ko so prišli njegovi upniki. Bil je bogat pa je lahkomiselno zapravil vse premoženje. Letos v januarju je dobavtl vagon prašičev pa ni dobil denarja in tako ni mo-cjel poravnati svojih obveznosti. — Pustolovec Rijavec pobegniL SuSaška policija je aretirala 9. t. m. Miroslava Ri-javca, ker je hotel pobegniti na Reko. V sredo je pa skočil med prevozom v Split pri postaji Pribudič iz vlaka in pobegnil. Skušal bo odnesti pete v Italijo, če ga ne bodo oblasti pravočasno zasačile. — Pijanec ima srečo. V sredo zvečer je kolovratil delavec Ivan Dolenec v Zagrebu pijan po Juričičcvi ulici, kjer je končno padel na tramvajske tračnice tik pred tramvaj. Nekaj centimetrov pred Dolencem ae tramvaj ustavil in tako je pijanec ušel smrti. — Po 55 letih zakona zahteva ločitev, V Novem Sadu imajo svojevrstno senzacijo. Neka 74 letna starka, ki je živela celih 55 let v zakonu zahteva ločitev od svojega 7S letnega moža, in sicer zato, ker se je preselil iz skupne spalnice v drugo sobo. Starka je moža takoj osumila, da skače čez zakonski plot in zato zahteva ločitev. Iz Ljubljane —ij Nad slabimi cestami se letos ne moremo posebno pritoževati v mestu, če izvzamemo ceste, ki niso pod mestno upravo; v zahodnem delu so bile lani popravljene skoraj vee pomembnejše ceste in so dobro vzdržale če« zimo, ker so bile posute s porlirnim peskom. Nedavno so pa posuli tudi nekatere ceste na periferiji 2 gramozom, in vozniki so se jezili, kot vedno, ker nasip ni bil utrt. Nas»ip navadno zgladijo z valjarjem le, ko cestišče temeljito popravijo, sicer pa morajo to delo opf&viti vozila. Motoma vozila to opravijo tako, da razrinejo ter razmečejo gramoz po hodnikih in c osmi h Jarkih, dru-gega uspeha pa navadno nima posipanje z debelim materljalom. —ij Dobro bo uspevala zelenjava v K rakovem, saj so začeti gnojiti vrtove v prav velikopotezno. Te dobrote odnosno čudeža, ki iz njega črpa zelenjava hrano, je bilo včeraj dovolj tudi na lepi Oojzovi cesti, da se je gnojno ca cedila daleč po hodnLku proti šoM. Težava je pač, ker voznik ni mogel zapeljati gnoja naravnost na vrt in ga je moral zmetati pred vrtna vrata kar na hodniku Upajmo vsaj, da zaradi tega ni naleze! nihče hrupe. Zadevi co je bilo treba omeniti, da pokažemo, kako idilično je v našem velemestu. —lj Na ribjem trgu je bila danes prava postna izbira Bilo je zlasti mnogo vrst boljših morskih rib pogrešali, smo pa cenejše morske ribe. Tudi med rečnimi ribami je bila lepa izbira. Prijatelji polžev so so lahko dobro in poceni založili s to slaščico, pa tudi žabjih krakov je bilo kar za razstavo različnih debelosti in odtenkov, ki vzbujajo sladokuscem skomine. Med posebnosti moramo Šteti jastoga, ki je bil precej drag, 60 Din kg. Po 32 Din so prodajali jegulje, lokarde in ribone. Po stari ceni, kakršna je bik pred zadnjo pocenitvijo morskih nb. so prodajali tuben (40 Din) in irilje. Isto ceno imajo tudi zlatice. Tun je po 36 do 40 Din, orade po 38, ciplje 26, skuše in hobotnice 28 in sipe 34 Din kg. Med rečnimi ribami je bilo največ ščuk, ki so po 20 do 22 Din. Smuč donavska postrv, je po 24 Din, domači somiči po 8 Din. kakor platnice Polževih hišic dobiž 10 za dmar in so vse zanesljivo polne. Polži so bolj redko na našem trgu ter so baje baš zaradi tega posebna slaščica. Luksus pa tudi niso. čeprav ph ta aH oni želodec ne prenese. _lj ob 60letnlel češkoslovaške feministke senatorke Frarctlike Plaminkove. Pod tem naslovom je priredilo SIpošno žensko društvo malo slavlje svoj! češko slovaški prijateljici včeraj 14. t. m v dvorani mestnega magistrata Predaval! sta Pavla Hočevarjeva, urednJca ženske** sveta, in Minka Go vek ar Jeva, predsednica banovinske sekcije J. 2. S. Prireditve so se udeležili med drugimi tudi češkoslovaški konzul g. inž ševčsk s svojim j g- tajnikom, predsednik Jugoelovenske i češkoslovaške lige g. dr. Egon Stare ter zastopnice češke oboe. —lj Ruska Matica v Ljubljani sklicuje v nedeljo 24. t. m. ob 13 uri v dvorani bivšega hotela Tivolija svoj redni letni občni zbor. V »lučaju nezadostne udeležbe bo i s to ta m in istega dne ob 14. uri pri vsakem število navzočih sklepen ponovni občni zbor. Na dnevnem redn so; 1. Odborovo letno poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. 3. Izjava revizijskega odbora o blagajnikovem poročilo. 4. Društven načrti za delovanje v letu 1936. 5. Volitev novega odbora, revizorjev ln članov razsodišča ter 6. Slučajnosti. —lj V nedeljo in na praznik sv. Jožefa se ponavlja v Šentjakobskem gledališču sijajna veseloigra »Vzroki in učinki« ali »Kozarec vode*. Ta veseloigra spada med naj lepše komade francoske dramske literature. Spisal jo je dramatik Scribe, ki je pokazal v tej i£ri vso svojo veliko umetnost. Odlične kreacHe alsvnlh akterjev Petrov -čičeve, Raranove in Subičevc, ter Klemen-čiča in Petrovčiča so vzbujale splošno odobravanje pri kritiki in publiki. — Krasni kostumi in nove dekoracije poživljajo dejanje. — Vstopnice se bodo dobile od nedelje dalje pri blagajni v T. nadstr. Mestnega doma od 10.—12. in od 15.—17. Priče-tek obeh predsta-v je ob 30.15. VSAKA GOSPODINJA že dobro ve, da se dobe najboljša jajca v PODRUŽNICI LoWY! — Dasiravno smo najcenejši, smo cene se dalje znižali. 37 pristnih Štajerskih jajc za 14 dinarjev! — Odprto od 8. do 12. in od 5. do 6. ure. — Telefon 37-35. —lj Danes bodi častna dolžnost pa tudi srčna potreba vsakega Ljubljančana, da poseti koncert bolgarskih pevcev, članov moškega zbora RODINA iz Sofije ki bo ob 20. uri v veliki Unionski dvorani. Slišali bomo najodličoejsi bolgarski pevski zbor, razne staro-bolgarske cerkvene, prevsem pa bolgarske narodne pesmi v koncertni priredbi. Ene in druge so izredno lepe in posebno zanimive v ritmičnem pogledu. Ponovno vabimo občinstvo drevi v Unionsko koncertno dvorano, sedežev vseh vrst in cen od 10—40 Din je se dovolj na razpolago. Stojišča po 7, dijaška po 5 Din. Do 6. ure je predprodaja v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8. ure dalje pa pred Unionsko dvorano. U— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je premini! njegov dolgoletni, zvesti član, brat Filip Pristou. Društveno odposlanstvo ga bo spremilo na poslednji poti. ostalo članstvo pa vabimo, da se pridrui: temu odposlanstvu v čim večjem številu Obleka civilna in znak Zbirališče v soboto 16 t. m ob pol 3. pop. pred hišo žalosti. Hrenova ulica 12. BJagopokojmku časten spomin! lj— Obrtništvo vabimo, da se v obiluein številu udeleži pogreba g Pristoua Filipa st-, ki bo v soboto 16. t. m ob pol 15. iz Hrenove olice 12. Obrtniško društvo v LJubljani. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove vode« urejeno prebavo. Specialni zdravniki velikega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove vode« zadovoljni v vsakem ožini. »Franz Josefova grenčlca« se dobi v vseh lekarnah, drogerija h ki špecerijskih trgovinah. Iz Maribora — Maribor pričakuje 3otjare. v" BObo-to prispe s popolda-itrt.m brzjvlakom bolgarski pevski zbor »Rol'aa«. Po pripravah sodeč, bo spreiCi o*»wejn: Maribor LoLgar&ke -brate velikim navuušerjiem in odkrito radostjo Pri sprejemu bo svirala vojaška godba pevcem iz bratske Bolgarske v pozdrav. V Imenu mestne občane bo sprejel Bolgare s pozdravnim nagovorom mestni župan g. dr. Lipold, v .me na mariborskih pevskih zborov pa predsednik Glasbene Matice g. dr. Poljanec Sprejema se bo udeležila tudi srednješolska mladina in ves zavedni Maribor. — V Planico! — parola Maribora. V Maribora vlada za nedeljske mednarodne skakalne tekme v Planici izredno zanima nje. Vptrav nepopisno navdušenje pa Je zajelo mariborske športne kroge, ko so včeraj popoldne zvedeli sa prve senzacionalno uspele skoke pri treningu v Planici. Iz Maribora bo posebni vlak odpeljal navdušene športnike s pohorsko godno na čelu v Planico — Mladenka končala na vrvi. Včeraj zjutraj so našli v Dvora ko vi uli cd v kopalnici v tretjem nadstropju na klina pri oknu obešeno 22letno služkinjo Marijo Rlbizel. Poklicano reševalno moštvo je bik) takoj na mestu in Je mladenki prerezalo vrv. nakar so Jo skušali s aparatom sa dovajanje kisika obu d Ki k življenju Tod zaman. Poklicani zdravnik dr Zirngast je ugotovil, da se je služkinja najprej zastrupila s plinom in se nato še obesila. Nesrečni ca je pustila poslovimo pismo, v katerem prosi, da bi Jo pokopal v domači grudi v Vojnika pri Celju — Kaj pripravlja mariborsko gledališče, V glasbenem repertoarja bo naslednja premiera Offenbacbova nesmrtna opera »Hoffimannove pripovedke«, vedno sveze in privlačno delo. ki se stalno dri' na repertoarja gledališč. Za imenovano opero bo krstna predstava nove slovenske operete »Prebrisani A mor« delo režiserja ln igralca mariborskega gledališča g. Pavla Rasbergerja Obe glasbeni deli režira J Kovic — Drama pripravlja »Kvadraturo kroga«, izredne zanimivo veseloigro sov jetskega dramatika Valentina Katajevs To bo prvo sovjetske delo na marlbor skem odru Režnje vodi inž. arh Stupica — Milan Skrblniek, eden najmarkant-nejfelb stebrov slovenskega eiedališea. bo proslavil 25!etnico svojega nmetn»Skega delovanja tudi v Ma^boru V ta namen bodo naštudirali Ferrerejevo dramo #BIt- — Proti dehomrznaiem. Da a« ■■Jasi naval breapoaelnih Is Podeželja v mesto in da se onemogoči ali vsaj okn bolj omeji pohajkovanje, je izdala banska uprava dravske banovine naredbo o podpiranju brezposelnost: in pobijanju dekrairžnost (Služb, list s dne 15. aprila 1933), po kateri morajo policijska oblastva. s reska na čelstva in občinske uprave najstrožje po stopata proti vsakomur, ki bi kršil ♦» na redno Med Številnimi brezposeln lovi. ki se trudijo in iščejo dela. Je zelo mnogo takih, ki jim je beračenje nekak poklic in ki iz deromrtnostl dela ne fieejo al! ga sploh nočejo sprejeti. Da se zamor* proti takim v smislu citirane naredbe v poteti meri postopati m Jih nadzorovat: ter po potrebi brezposelne detomrsneže iz tujih občin, banovin ali inozemce Izgnati iz občine oziroma banovine in države, apelira mestna občina na vse prebivalce, da ne dajejo nikomnr daTov v de nar ju, ampak da se poslužuje pri tem le blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih j* iz-dalR mestna občina in ki se dobijo v so- cijalno-političnem o<***elku mestnega poglavarstva, Rotovfcki trg S io t vseh trafikah. Mestna občina, ki vodi o vseh brezposelnih natančno nadzorstvo in evidenco, podeljuje na te izkaznice v Mariboru stannjočim in potrebnim brezpopelnitr podpore na način In v obfki najnujnejše potrebe, vse brezposelne iz tujih občin ali banovin ali Inozemce, k! ne morejo nte meljltl svojega blvnja v Mariboru, pa bo odpravila v sm-is&a nareJbe ▼ njihove občine rx*nosnc banovine in države. Iz Celja —c Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 18. t m. ob 30. nniv. docent g dr. Božo skerlj is Ljubljane o temi .Rasa in rasizem«. Zanimivo predavanje bodo pojasoievale skioptične slike —c Dve brezplačni lutkovni predstavi prired«! sokolski lutkovno oder v soboto 16. L m. v okolifiki cleskl narodni šoli. — Uprizoril bo igro sJurčkov ju naški čin«. Ob 16. bo predstava za sokolsko ćeco, ob IS. pa za naraščaj In članstvo. —c Vodstvo ženskega odseka celjske »Soče«, ki Je bil osnovan v nedeljo, tvorijo ge. Srni do va, Mlikuletičeva, Rakovsko-va, Fadarjeva, Stepanoičeva, Repenškova. Zark>va, Kuiinčdčeva, Bat ištu tov a, Cergo-lova in ćukova ter gdfc. U me kova, Cigoje-va, Grudnova, Pertotova ki Ošova. —c Kolo ju gosi. sester v Celju je na svojem občnem zboru izvolilo nov odbor, v katerem je nekaj novih odbornic. Predsednica Je zopet ga M. Sernečeva, I. podpredsednica ga. Stermecka, II. podpredsednica ga. Kebernikova. I. tajnica ga. A. Zupančičeva, H. tajnica ga. dr. Perparje-va, I. blagajničarka gdč. Kernova, E. bla gajndčarka ga. S. Orožnova. Predsednica nadzornega odbora je ga. Zor kova. —c Umrl je v torek v celjski bolnici 4*51etni upokojeni rudniški paznik Josip Leskovšek iz Marjjagradca pri Laškem. —c Kolesa rseka dirka. Klub sle v. kolesarjev v Cei ju bo priredil v nedeljo 17. t. m., v primera slabega trtmona pa v ne deljo 24. t. m., otvoritveno klubsiko dirko na 24 km dolgi progi Celje — Sv. Peter — Celje. Start bo ob 14. pri G4aaiji, cilj !sto-tam okrog 15. Zvočni kino Dvor Tel 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri premiera filma Žena v džungli Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Kranja — Zupni prosvetni dan. V nedelji ^. redd SokoJ.ska župa Kranj svoj četrt; pr«* svetni dan. Ob 9. je zbor društvenih pj<' svetarjev, ob 15. pa koncert v veliki d v >-rani Narodnega doma. Pozdravne besede govori starešina in prosvetar Sokolske župe Kranj br. Jakob Spicar. Na koncertu sodelujejo mladinski zbor kranjske Glasbene šole, pevski zbori iz Kranja, škofje Loke, Podbrezja, Radovljice ki Stražišča Skupno nastopijo zbori in orkestri a Sokolskim pozdravom in E. Adamičevo Budnico za mešani, moški, ženski zbor in simfonični orkester. Koncert bo oddajala tudi ljubljanska radio postaja. 2upni prosvetni dan bo brez dvoma zopet reprezentančna kulturna prireditev gorenjskega sokolstva. — Občni Brantbora. Redni občni abor podružnice Branislava v Kranj« se bo vršil v četrtek dne 21. marca ob pot 21. v stavTaciJi pri Petrčlcn. — Volilni imenik. Dokumenti, ki so jib priložili volilni upravičenci svojim prošnjam ao »opet na razpolago v občinsk1 pisarni. — Prometne knjižice za kolesarje se dobe v mestni stražnici. — Gorenjski rejci malih živali. V ne deljo dne M. marca bo za nas gorenjske rejce malih Šivali velik praznik! Vrši se ustanovni občni abor našega novega drv štva: Gorenjski rejec malih živali v Kra njo. sredUčn nase prelepe Gorenjske. — Ob 2. popoldne se bomo zbrali vsi rejc Gorenjske, od blizu in daleč, v prostorih gostilne BekseJJ, kjer si bomo ustanovili samostojno društvo z namenom, da koristimo sebi in naši domovini. Rejci malih živali so mali ljudje, ki si s skromnim: sluibdcami rije Jo skozi življenje in se v razvedrilo in skromen postranski dohodek pečajo tudi s rejo malih živali. Da bomo mogli oim uspešnejše pomagati svojim tovarišem, ustanavljamo po vseh krajih naše banovine samostojna društva v po vzdigo reje malih ž-ivali in v pomoč malemu človeku. Eno takih društev bo naše v Kranju, ki bo dražilo vse gorenjske rej ce, bodisi pri prodaji ali nakupu žival: potom strokovnega časopisa in medsebojne pomoči. Vabimo gorenjske rejce, da se udeleže našega praznika. Ako jim n! mogoče, naj se pismenim potom prijavijo na naslov: Gorenjski rejec malih živali v Kranja. Huje 13 — Dramatični odsek »Svobode* v Kranju uprizori v nedeljo dne 17. marc» t. L gledališko predstavo »Dano Petrovič*, dramo v trhe dejanjih Predstava se vr« v dvorani pri g. Semena v Kranja ob 2^ urL Otroško perilo je najbolj občutljivo--- ... ne morda zato, ker so plenice občuHjiva tkanina, temveč zato, ker morajo biti posebno čisto oprane, tako da ne za-ostanejo v njih bolezenske kali. Šele pri kuhanju takega perila v raztopini Schichtovega Radiona, ko prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, SS uničijo vse bolezenske kali ter je perilo temeljito oprano in razkuženo. * Kar je dobro zo malo Otroško perilo, velja seveda 5e v račji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu m družint. Domači izdelek SCMCHTOV ION pere vse fitgijenicno čisto ltJ.2-35 Prisrčen sprejem bolgarskih pevcev Drevi nastopi sofijsko pevsko društvo „Rodina" v veliki dvorani Uniona Ljnbtjana. 15. marca. Sooči takoj po 20. so wsvalovile mooiice Ljubljančanov v smeri proti glavnemu kolodvoru, do pričakajo in poedravijo bratske bolgarske pevce, sofijsko pevsko društvo >Rodino<, ki priredi drevi velik koncert boigarsk;b narodnih »^»»Mni v veliki dvorani hotela Uniona. Poleg ostalih so pričakovali bolgarske pevce ta bansko upravo književnik g. J- Ribičič, v zastopstvu župana občinski svetnik g. dr. Fettich. predseo'nik Jugos-lovenekp pevske zveze dr. Šviselj, predsedniik Jusyo-slovenske-bolSunii Marica«, oni pa takoi nnto na^o himno »Bože pravde«. Sledili so pozdrav: oficijelnih predstavnikov V 7xistopatvu župana je spregovoril g. dr. Fettich. žele-c gostom najprisrčnejšo dobrodošlico na slovenskih tleh, v bolgarščini je pozdravil eoste predc*edn*k JB l:ge g. PuetoslemSek. dr. ftviRodine< g. Koeta N. Nikov, ki ie nagla&a! potrebo medsebojnega spoznavanja in eim intenzivnejšega abiiianja )ugo<>k>venrikigar&ket£a naroda. Iz runo*/..,- so ponovno jeh navdti&erv-/sklikati bratom Bolgarom, nakar se je preti kokvh-orom formiral mogočen sprevod, ki j'4 krenil z go umacije. Legitimacije se dobe pri tajniku smučarske sekcije SPD g. šipn po 70 Din V tej cen* je zapopadena vožnja z vlakom tja in nazaj, vstop na tekmovališče ter spominski znak. — Občni zbor esperantistov. Tuk'ijćnj esperantski klub, ki je pozimi svoje vrste precej pomnožil 6 prireditvijo jezikovnega tečaja, bo imel v nedeljo dne 17. t- m. ob 15. url v tukajšnji osnovni §o41 na Vodah svoj letni občni zbor. Iz Ptuja — Tatvina zabele. Nedavno se je nek do splazil v shrambe posestatfce Terezije Artenjak v Sikolab ter odnesel 2« k* svinjske masti. Tat je psiiel ▼ stanovanje tako, da je odstranil prt shrambi lesen" deske. Orožniki so tatu ie ca sled« Stran 4. »SLOVENSKI N A R O D*, dne 15. marca 1935 Ste v b2 Ueorgij Silin 17 Počasna smrt Roman. Od tistega dne, ko so se začele celiti rane, ki so bile razjedle Arljnku nos, obrvi in obraz, je začel Arljnk vedno pogosteje prihajati k doktorju Tur kej e-vu. Doktor Turkejev je videl v tem procesu nekaj prehodnega in ni pripisoval posebnega pomena temu zboljšanju. Arljnk je bil pa v tem pogledu drugačnega mnenja. Prišel je bil do zaključka, da je začela gobavost v njem pojemati in čakal je z veliko potrpežljivostjo in vztrajnostjo kakor preži mačka na miš, kdaj bo bolezen povsem izginila. In ko je začudeni doktor Turkejev nekega dne ugotovil, da v Arljuku ni več mikrobov gobavosti in je proglasil Ar-Ijttka za ozdravljenega, je izrazil Arljuk ieljo, da bi nemudoma zapustil naselbino gobavcev. Njegovi želji pa ni bilo ustreženo, moral je še nekaj časa ostati v naselbini na opazovanju. Nekoč je dejal Petji: — Čuj, ne dotikaj se me! — Zakaj? — se je začudil Petja. — In čaja iz mojega lončka ne pij in na mojo posteljo ne sedaj in tudi moje brisače se ne dotikaj! — Zakaj pa ne, Arljuk? — Kar tako, tega ne želim! — Čudno. In šele pozneje se je izkazalo, da se je Arlj.uk bal, da bi ne dobil »tuje črne boleznih kakor je imenoval gobavost. Arljuk je namreč menil, da ima vsak človek svojo posebno bolezen, da je bolezen pri vsakem človeku drugačnega značaja: enega muči, drugemu prizanaša, enega ugonobi, drugi živi z njo vse življenje — vsak ima svojo posebno »črno bolezen«:. In vsak organizem se bori z njo na svoj način: ta jo premaga, oni ne, pri enem človeku postane organizem močnejši od gobavosti, pri drugem ima gobavost večjo moč kakor organizem. — Na svetu, — je zatrjeval Arljuk, — je toliko raznih gobavosti, kolikor je bolnikov. Vsaka gobavost je drugačna in vsaki gobavosti se človek prilagodi na svoj način. Spusti na človeka tujo gobavost, pa bo po njem. Dvojne gobavosti — tuje in svoje — človek nikoli ne premaga. In tako se je začel Arljuk izogibati drugih gobavcev iz strahu, da bi se ga ne prijela »tuja bolezen«. Nekoč je dejal doktorju Turkejevu: — Jaz, doktore, sem zdaj čist, do- volite mi torej, da se naselim na dvoru zdravih. — Na dvoru zdravih? Kaj se tu ne počutiš dobro? Zakaj pa hočeš tja? — Bojim se, doktore, da bi se ne okužil. Oe bi se me bolezen prijela drugič, bi bilo po meni. — Počakaj, fant moj, kaj pa govoriš? Da bi se ne okužil? Kako pa naj bi se okužil? Zelo rad bi veded, zakaj sodiš tako? Doktorju Turkejevu so bila zlezla očala na čelo in pomežiknil je, hoteč uganiti misel tega čudaka, — Kako to, doktore? — se je začudil Arljuk. — To je vendar jasno, bolezen je tu samo ena — gobavost — Počakaj, prijatelj, kako to? Saj si vendar sam še tak___skoraj tak, — se jo popravil doktor Turkejev. — Vem, toda ozdravel sem vendar že in nočem, da bi se me prijela tuja bolezen, — A tako, — je zamiinral Turkejev. — Čudno, čudno! Toda fant moj, na dvoru zdravih nimamo prostora, pa tudi če bi ga imeli, bd tega ne mogel storiti. To je neumnost, kar mi tu pripoveduješ, drage c moj. Čim bo opazovanje pri tebi končano, te sploh odpustimo. Za to čudno Arijukovo filozofijo se je zanimaj Protasov. Zdelo se mu je, da je v nji nekaj resnice. Če vztraja Arljuk na svojem naziranju, potem mu to oči-vidno nalaga gon samoobrane in ima torej njegovo naziranje svojo utemeljitev. Ne da bi se zmenil za to, da se ga Arljuk izogiblje, se je Protasov še vedno zanimal za njegovo ozdravljenje. Nekoč je srečal Ari ju k a na dvoru gobavcev in že od daleč mc je zaklical: — Stoj! Arljuk se je ustaviL — Niti koraka več ne storim proti tebi. Ali si pripravljen govoriti z menoj tako na razdaljo desetih korakov? — Kaj bi pa rad? — Nekaj bi te rad vprašal. — Dobro, govori! Protasov je potegnil iz žepa svojo beležnrco. — Predno mi odgovoriš, dobro premisli, ne govori kar tja v en dan. Gre za važno zadevo. — Saj sem ti že vse povedal. — Ne, vsega še rte, — Kaj bi pa še rad vedel? — Ali si užival nekakšno zelišče takole tri mesece, predno se ti je obrnila bolezen na bolje, recimo divji česen? — Divji česen .. . Zdi se mi, da sem ga res jedel. Filmski festival v Moskvi Trajal |e od 20. februarja do $• marca in tudi inozemstvo se je selo zanimalo zanj 20. februarja je bil otvorjen v Moskvi BhaJM festival z ogledom mesta in pose tom opere v Velikem gledališču SSSR, kjer so vp rizo rili na čast inozemskim gostom čajkovskega »Pikovo damo«. Tehnično, igralsko in pevsko je bila vprizoritev na višku. Naslednjega dne je bal otvorjen filmski festival z običajnimi ceremonijami in pozdravi. Slavnostne besede je izpregovoril šef administrativne centrale filmske industrije B. Sumjatski, kj je naglaail, da je festival dokaz porasta sovjetske kinematografije. Festival je bil podaljšan do 5. marca ki na njem so pokazali 60 umetniških, tehničnih, znanetveofti ki dokumentarnih filmov. Prvi sovjetski filmski festival je bil prirejen v stari moskovski ulici, kjer so še lesene hiše, blizu, velikih ateljejev Mežrabpoma v poslopju centrale filmskih delavcev. Na zunaj bd človek ne mislil, da je v tem poslopju toliko udobno in lepo opremljenih prostorov, poleg tega pa velika dvorana za predavanje filmov. Moskovski festival se je že na prvi pogled močno razlikoval od lanskega filmskega festivala v Benetkah, kjer je što bolj za turistično atrakcijo, nego za film in njegove probleme. Ljudi v smokingih in večernih toaletah na moskovskem filmskem festivalu ni bilo, dočim so v Benetkah prevladovali Filmske svečanosti v Moskvi so imele delovni značaj. V okviru festivala je bila prirejena zanimiva razstava sovjetskega filma in fotografije s pripadajočo literaturo. Tu se je zbrala dvakrat na dan številna in pestra mednarodna družba pravih interesentov. Na festival je prispelo več sto interesentov iz vseh evropskih držav in iz Azije. Eni so se prišH učit, drugi uveljavit svoje delo. tretji sklepat kupčije, četrti poročat svojim listom. Tuji in sovjetski novinarji so skoraj prevladovali po številu v dvoranah, kjer so bile stene pokrite s prizori iz filmov, diagrami, slikami igralcev in modeli Kitk za film »Gulli-verova pot«. Veliko pozornost so posvečali festivalu tudi vladni činitelji. Komisar za zunanje zadeve Litvinov je prišel s svojo hčerko večkrat gledat filme in sedel je med občinstvom. Poleg šefov sovjetskega tiska so prihajala vsak dan na festival vodilni sovjetski režiser- ji Einstein, Pudovkin, Vasiljev, Vertov in drugi. Program je trajal vsak dan čez polnoč. V Moskvo so prihajali ne samo predstavniki filma iz B v rope, temveč tudi z bližnjega in daljnega vzhoda ter iz Amerike. Največ je bilo Francozov. Francosko delegacijo sta vodila oba podpredsednika »Chambre Svndical de la CSnematografie« Debrie in VandaL Med Francozi je bila tudi igralka Mary Gk>ry. Številna je bila tudi skupina Angležev. Med posetndki so bili tudi interesenti iz Perzije, kjer se je budi začela razvijati filmska industrija. Perzijce sta zastopala inspektor prosvetnega ministrstva Ahmed Khan Jezdanfar in režiser Ibranim Khan MoradL Več novinarjev je prispelo iz Italiie, kjer se zelo zanimajo za dogodke v Rusiji. Film Z. K. D. Danes ob H 3. uri veseloigra Veseli svatje v gl Vstoi glavni vlogi Hansi Nlese in Oskar S ima Vstopnina: Din 3.50, 4.50, 5.50. 6.50 Iz sovjetskega filma Režiser Mežrabpomfilma A. Hendel-stein je dovršil te dni svoj prvi zvočni ffilm »Ljubezen in sovraštvo«, čigar lib-retist je S. Jermolinski. Vsebina filma je junaška borba rudarskih žen na Donu s četami generala Denikina. V Moskvi je zdaj 44 zvočnih m 13 nemih kinematografov, v katerih je prostora za 36.000 gledalcev. Vsak dan poseti kinematografe do 100.000 ljudi Lani je po-setHo moskovska kina 21,000.000 prebivalcev. Sredi februarja je bil dovršen film o moskovski podzemni železnici. Režiral ga je L. Štefanov. Ritem in tempo filma bo izražala pesem, ki jo je zložil ruski skladatelj Fekiman. Režiserja Petrov m Tolstoj sta napisala scenario za film »Peter Veliki«, ki bo skupno delo ruske in francoske filmske industrije. Dejanje se pričenja v času spora Petra z Zofijo in konča z usmrtitvijo carjevi-ča Alekseja. V filmu bo prikazana tudi bitka na Narvi in pri Pol tavi. Radio kotiček Ljubljana, 15. marca. Sobtoni spored nase oddajne postaje prične ob 12.7 revijo veselih plošč pod naslovom »Mi se imamo radi« in traja do 14. ure. Vmes bomo ob 12-50 slišali poročila. Popoldanski spored uvaja ob 18. radijski orkester, ob 18.15 bo poročal Ljudevit Mr- zel »Aktualnosti«, ob 18JO nam bo radijski orkester igral Chopin-Urbachovo fantazijo »Aeolnova harfa«, ob 1830 predava prof. Prežel j francoščino, kateri sledi prenos nacionalne ure m govor ministra iz Beograda. Ob 20.00 bo podal zunanji politični pregled dr. Jug, ob 30.00 nam bodo Zupanova. Jug in Banovec zapeli, spremljani od radijskega orkestra slovenske narodne pesmi. Vb 21 izvajata prof. L. M. Škerjanec in gdč. Bože na Saplja Mozartove in Beethovnove sklad be štiriročno na klavirju. Optimist. Mati pomaga svojemu sinu, mlademu zdravniku, opremljati ordinacijo. Iz kopalnice vodijo samo ena vrata v predsobo, druga pa naravnost na hodnik. »Kaj, če bi pred vrata iz čakalnice kaj postaivila?« meni mati. »Kaj ti pa pride na misel, c ugovarja sin, ki že vkn' v duhu čakalnico polno pacijentov. »Druga vrata hočem pustiti kot izhod za sflo.« O, te ženske! — Zakaj se pa jeziš na Silvo, da te vedno tako vljudno pozdravlja? — Ker me pozdravlja vedno prej, da pokaže, da je mlajša Zadnje sredstvo. Ravnatelj jetnišnfce jetniku: »Vidim, da nobeno disciplinarno sredstvo pri vas ne pomaga. Ce se še enkrat pregrešite zoper pravila, sporočim to vaši ženi« t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je dne 15. marca 1935 ob % 7. zjutraj, previden s tolažili sv. vere. izdihnil svojo blago dušo v 71. letu starosti, gospod Dr. L. LUDVIK BoHM DIREKTOR DRŽ. TRG. AKADEMIJE V POR., HONORARNI UNIVERZITETNI PROFESOR, ČLAN IZPRASEV ALNTD KOMISIJE ZA DfcAVO-SLOVNT IZPIT, DOSMRTNI ČASTNI STAROSTA SOKOLA NA MIRNI, ČASTNI ČLAN OBČINE MIRNA, MEŠČAN LJUBLJANSKI, POSESTNIK, IMEJITELJ REDOV JUGOSLOVENSKE KRONE m. REDA, BELEGA ORM V. REDA, SV. SAVE ID. EN IV. REDA, OFICIRSKEGA KRIŽA RITMUNSKEGA KRONSKEGA REDA IN VEC DRUGIH REDOV tN ODLIKOVANJ ZA ZASLUGE Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. marca 1935 ob 11. uri dopoldne na Mirni, Dolenjsko, na farno pokopališče. 2ivel je samo državi in domovini. Mirna, dne 15. marca 1935. žalujoče rodbine: JENKO, MAZGON KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 27/L GOSTILNA 4>VA RIBARA' LJUBLJANA, Kersnikova uL 5 Danes izbira morskih rib in druge Specijalitete. Vina prvovrstna: dingač orig. Din 14.—. — Abonenti se sprejemajo po nizkih cenah. Se priporoča LOZIC 1031 Svete najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR G. PI(XX)LIJ A v Ljubljani — se priporoča bledim m slabotnim osebam 65/T Negujte svoje zobe s pasto, ki je na vlaku najpopolnejših sredstev za nego zob In ust, z »Rieviero« zobno pasto. Zahtevajte jo izrecno. OGLAŠUJ1L v malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaRa oeseoe M) para, davek Din 2.- Naj manjši znesek za mali oglat Din 5.-. daven Din Mai; ►glasi se plaću je jc takoj; p* •v>št) lahko v znamkah — Ze odgovore malih og laser* treh? ZAHVALA Vsem, ki so se spomnili blagopokojnega gospoda VRHOVNIKA IVANA, trnovskega župnika v pok« v bolezni in ob smrti, kakor tudi vsem, ki so z nami sočustvovali, se najiskre-nejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa še izrekamo g. banu dr. Pucu Dinku, g. predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Ravniharju Vladimir ju, g. senatorju Hribarju, gosp. dr. Trtniku Albertu za izredno ljubeznivo zdravniško oskrbo, rodbini g. profesorja Koželja, stanovskim tovarišem pokojnega gg. mestnim župnikom: kanoniku, dr. Klinarju Tomu, Finžgarju Francu, Barletu Janku in Petriču Janku, prvo-mestniku CMD g. ing. Mačkovšku Janku, mestnemu gradbenemu višjemu svetniku in dr. Kosu Milku, univ. profesorju, novinarjem, darovalcem cvetja in pevcem, trnovskim župljanom, zlasti pa še onim. ki so nosili krsto, kakor tudi onim, ki so v znak žalovanja izobesili črne zastave, nadalje vsem, ki SO darovali v njegov spornin za CMD in vsem društvom, ki so počastili pokojnega na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 15. marca 1935. Žalujoče sorodstvo. SLUŽBE Seseda 50 par davek 2 Din Naiman1ši znesek 7 Din TRAŽEVI DJEVOJKU Slovenku, za sve kucne poslove. — Ponude: Venturini Crikvenica. V GOJENJU GOB Izurjeno osebo sprejmemo. Javiti se: dr. Nikolić, Beograd, Krunska 40. DOBRO FRIZERKO sprejme Godnov, Tržič. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanisi znesek 7 Din CRN KLAVIR kratek, dobro ohranjen — takoj naprodaj. — Ogleda se: Pod Rožnikom, cesta I, ste v. 9 (vila Jax). POTNIŠKI AVTO dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Taksa plačana. — Po izve se: Celovška cesta 42. 1021 HRANILNO KNJIŽICO (2500 Din) Bohinjske Bistrice prodam, event. zamenjam za les. — Ponudbe pod »Mizarstvo 1024< na upravo »Slov. Nar.i S Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din V NAJEM VZAME DOBROIDOCO TRGOVINO z mešanim blagom mlad samski trgovec. — Ponudbe z navedbo prometa in zaloge na upravo »Slov. Naroda« pod »Eksistenca 30/992«. SVEŽE MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri: komarce (orade), lubrici (branzini), tri-lje (barboni), zubaci (dentali), morski pajki in raki (oranzeolo. skampi) rižota iz rakov, brodeto s polento, juha od datarov. Prvovrstna dalmatinska vina. — Cen j. gostom se priporoča GOSTILNA GAJEV HRAM. Gajeva ulica In LJUBLJANSKI DVOR, Kolodvorska ulica 28. MATE CEPIČ PREKLIC! V reve Matko nI upravičen na moj račun kasirati in delati dol-j gove, kakor tudi ne bivši moj j potnik Travn. — H o man Jurij, Ljubljana, Sv. Petra cesta 83. 1020 Beseda BO par davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din CRTANCE (RASTERJE) kupim. — Ponudbe: Prkič, Beograd. Dositijeva 49 a. PAzisa Plima športne suknjiče a Din 98.—, pumpance modne nlace itd. — kupite zelo ugoo no pri P R K S K K K J L. LJUBLJANA. Sv Petra c 14 SADNO DKE\ JE jablane, nruške česplje cesnje. višnje, marelice, breskve samo žlahtne sorte, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubi jam' Novi trg st 3. 29/L Prepričajte se DA PMAJO MALI OGLASI V „SLOV. NARODU14 SIGUREN USPEH! hrastove, bukove, jesenove, javorjeve za kuhinje, asfalt za polaganje na betonska tla in vsakovrstne druge lesene in kamenite podove — dobavlja najceneje samo JUGO-PARKET družba z o. z. LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 8TEV. 7 Skladišča: LJUBLJANA, MARIBOR, ZAGREB. MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri, pripravljene na poljubne načine. Izbira drugih jedil. — Vina prvovrstna. OPERNA KLET Se priporoča LOZIC Urdjaj« Jot ji Zupančič* — Za ».Narodno osaamo« Fraz« Jezerse*. — Za upravo in inseraLDJ del usta OtOL CnnsioL — Vs V LJ u Dijani.