Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja sto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din, — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej, Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 Stev. 43 (345) Leto VIL NOVO MESTO, 25. OKTOBRA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal; Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov o« vračamo. Tiska Časopisno-raložniško podjetje tSlov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Leto dni nove občine PRED 29. OKTOBROM, OBČINSKIM PRAZNIKOM NOVEGA MESTA V času, ko praznujemo v Novem mestu »bčinski praznik, Je preteklo eno leto dela novih občinskih ljudskih odborov po uvedbi komunalnega sistema. Brez omira na precejšnje materialu« in kadrovske težave, so vidne prednosti komunalnega sistema, njegov razvoj pa hkrati nakazuje reševanje določenih problemov, ki se pojavljajo v zvezi s tem. V neposredno upravljanje, v organe občinskega ljudske, ga odbora, ki šteje 41 članov, je bilo vključenih veliko š.tevi-!o novih državljanov. V 14'svetih sodelujejo 104 člani, od teh Je S6 odbornikov ObLO, v 5 odporniških komisijah dela 21 odbornikov ObLO, v delu 21 krajevnih odborov se udejstvu-je 115 članov, od teh je 28 odbornikov ObLO. V 19 šolskih odborov je bilo izvoljenih 1#> članov, v 16 potrošniških svetih sodeluje 89 državljanov, v 43 hišnih svetih pa 194 državljanov. V organih družbenega upravljanja, v industrijskih in obrtnih podjetjih, v trgovini in gostinstvu, prometu, v zdravstvenih zavodih se uveljavlja 536 državljanov. Skupno število državljanov. k! ■="ri«l"'p'o v raznih organih H**fP**4 nega upravljanja v občini je 919. Ne navajamo pa podatkov za zadruge, kulturne ustanove itd. Številke nam povedo, da »ikoraj vsak šestnajsti volivec v naš: občini sodeluje v upravljanju. Omenit.! moramo, da nekateri člani organov družbenega Upravljanja delajo v dveh in jo za upravljanje vseh zadev ga napredka, navedeni podatki Ob dnevu Združevati narodov Štiriindvajseti oktober praznu, jemo vsako leto po vsem svetu kiot dan Združenih narodov. Jugoslavija je ves čas od ustanovitve dalJe pdločen zagovornik načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnih odnosov in reševanja vseh vprašanj na osnnvi tehtna-čel Jugoslavija prav tako aktivno sodeluje v vseh mednarodnih organizacijah, ustanovljenih na načelih in ciljih OZN. Od teh mednarodnih organizacij naj omenimo predvsem organizacijo za prehrano in kmetijstvo FAO, zlasti pa međnis-rođno organizacijo za zdravstvo UNICEF, v katere fond plačuje naša država znatna sredstva, dobiva pa tudi dokajšnjo pomoč. Naj navedemo >ob tej priložnosti samo pomoč v hran; in opremi, ki jo je naš okraj dobil v šolskem letu 1955—56: surovega masla 40.281 kcc; margarine 38.856 kg in mleka v nrahu 41.901 kg. To hrano je dobilo 93 mlečnih kuhinj in šolskih kuhifU", otroški vrtci, bolnišnica v Novem mestu, d'jašk; internati, mladina na taborjenju In drugi. Marsikateri otrok je ©d te pomoči dobil namazan kruh za malico ali skodelico toplega mleka med poukom Novomeški okraj je prejel od te mednarodne organizacije tudi Številne »preme za otroške dispanzerje. Tako opremo imajo otroški dispanzerji v Metliki, Novem mestu, Črnomlju, Žužemberku, Trebnjem in Semiču, pričakujejo pa še opremo za Kostanjevico, Šentjernej in Vinico. Dobili sm« tudi 110.000 kapsul vitamina AB. kolo, dia-projektor in vzorno mlečno kuhinjo. Vse te predmete je kupil UNICEF v raznih državah sveta. Po vseh SoUh In ve? lih krajih so proslavili dan Združenih narodov s predavanj} In kulturnimi sporedi. Naši delovni ljudje kot naše drfavno vodstvo trdno verujejo, da je mogoče v okviru Združenih narodov rešiti vsa svetovna vprašanja, preprečiti vojne spopade In ustvariti blaginjo za vse ljudi na •vetu, me glede na njihovo barvo polti, svetovni politični na-*or ali stopnjo razvoja, ki so ga desegli, vse to pa na podlagi enakopravnih odnosov in mednarodne pomoč' zaostalim deželam. ■ CD B CD ■ CD H CD ■ CD ■ CD I B tudi v već organih in da za ■ o ■ o ■ cd m cd m cd a cd u< m 0 Ob občinskem prazniku 28. oktobra 1956 česti-■ Samo vsem občanom in delovnim ljudem občine SEMIČ: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR • OBČINSKI KOMITE ZKS • OBČINSKI ODBOR SZDL 9 OBČINSKI ODBOR ZB NOV • OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI 0DE0R REZERVNIH OFICIRJEV • OBČINSKI SINDIKALNI SVET # OBČINSKA GASILSKA ZVEZA družbenega žMjenja, ki je postalo podlaga za razvijanje socialističnih odnosov pri nas. Brez njega si ne moremo predstavljati nadaljnjega družbene- pa kažejo, da je tudi v naši občini sistem družbenega upravljanja dosegel v,letu 1956 velik napredek tako v štev i'lčnem kot v kakovostnem pogledu. ljudski odbor in družbeno upravljanje Novomeška občina spada med najrazvitejše v okraju, saj ustvarja 60 odstotkov brutto produkta v okraju. Od približno 23.000 prebivalcev jih živi okrog 7000 v mestu. Tako mora ObLO reševati pestri problematiko z vseh področij družbene dejavnosti. Ce upoštevamo še prenos številnih pristojnosti z okrajnega ljudskega odbora na nove občine, vidimo, da bi morala biti razgledanost odbornikov za reševanje številnih problemov že kar precejšnja. Po socialnem sestavu je v ljudskem odboru 7 delavcev, 5 nameščencev. 22 kmetov, 7 obrtnikov in ljudi ® Piše Maks Vale, predsednik OBLO Novo mesto: svobodnim poklicem. Povprečna udeležba na sejah ObLO je 95 odstotkov, če upoštevamo upravičeno odsotne. Z ozirom na. omenjeni sestav ljudskega odbora seje ljudskega odbora kvalitetno niso najboljše. Ker prevladujejo odbotrn-ki iz agrarnega področja občine, se neredko dogodi, da nekateri odborniki ne sodelujejo, (deloma tudi za- radi nezadostnega poznavanja stvari), prizadevno pri obravnavanju važnih *n kompleksnih problemov s področja posameznih svetov (n. pr. izvajanje družbenega plana in proračuna, problem* stanovanjske skupnosti, načelna vprašanja trgovine in gostinstva, problem; šolstva, upravnih organov v ObLO itd), ki jih sveti skrbno pripravljene predlagajo v reševanje ljudskemu odboru, temveč so živahnejši pri razpravljanju o osebnih težavah (davki, takse, cene industrijskih artiklov, koristi posameznih vasi itd). Ne mislimo, da pr-; reševanju davčnih in podobnih obveznosti n5> nanak in vemo, da so tudi za te stvari potrebni načelni razgovor; na .sejah ObLO. vendar mora ljudski odbor kot kolektivni organ obravnavati vse probleme družbenega ž-vlienja in se boriti proti osebni lokalistični miselnosti posameznih članov. ' Ni dvoma, da so t! pojavi tudi 'v tesni zvezi z razgledanostjo posameznih odbornikov, s oozna-vanjem celotnega družbenega razvoja, kar narekuje, d* ^e treba bolj nosfcrbeti za politično (Nadaljevanje na 3. strani) h o ž i a a r J a k. a c j\ o v o i« t s x o Prizadevnost in zavest sta res predvsem važni, potrebna pa je tudi zakonita osnova o samoprispevku NeStetokrat smo že slfžali na raznih sejah in sestankih, da je nemogoče- uspešno izpeljati sklep o krajevnem samoprispevku za to ali ono komunalno delo. Zakon o ljudskih odborih sicer pravi, da je tak sklep obvezen za vse, če ga sprejme več'na volivcev na zboru, marsikje pa trdijo, da ukrepov proti neizpolnjevanju teh obvez, čeprav jih je večina sprejela, ni mogoče izvajati, če se prizadeti pritoži, ker manjka za to temeljni zakon. Tudi je praktično skoraj nemogoče dobiti na zbor volivcev nad polovico volivcev ene uolilne enote. Za občinski samoprispevek je pa treba dobiti pristanek večine volivcev vse občine. Okoli tega problema se vrte razprave na vseh občinah. Marsikje ne popravljajo vaških potov samo zato, ker K OBČI NSKEMU PRAZNIKU , NOVEM — 29. oktobra čestitajo ' sem, občanom Občinski ljudski odbor Novo mesto Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB in UR0J Občinski sindikalni svet Jutri žalne slovesnosti na Rogu Jutri opoldne bodo v Starem iegu, Jelendolu in Zgornjem Hrastniku na Rogu ob 12. uri žalne komemoracije na novo urejenih partizanskih grobiščih. Iz Novega mesta, Straže in Dol. Toplic bodo vozili na Rog avtobusi in krmi-oni za svojce padlih tovarišev in za ostale, ki želijo obiskati grobišča in spomenike. Okr. odbor Zveze borcev Novo mesto svetuje vsem, ki bodo jutri obiskali Rog, da upoštevajo naslednja navodila: kdor bo prišel na Dolenjsko z avtobusom iz ljubljanske smeri, naj izstopi v Dol. To- plicah, kjer bodo čakala prevozna sredstva. Kdor se bo pripeljal t vlakom, naj prestopi v Novem mestu na stra-ški vlak; s postaje Straža bo zagotovljen prevoz na Rog. Za ostale udeležence slovesnosti bodo vozili kamioni in avtobusi ob pol 10. uri dopoldne z novomeškega Glavnega trga. Tu naj se zberejo pred pol 10. uro vsi pevci in godbeniki. Na Rogu bodo vodili skupine h grobiščem v Starem logu, Jelendolu in Zg. Hrastniku vodiči. Po slavnostnem delu si bodo udeleženci komemora-cij lahko ogledali tudi bližnje partizanske bolnišnice. Premalo razpravljanja s člani sindikatov Razen v občini Straža in Metlika so bili končani razširjeni plenumi občinskih sindikalnih svetov v vseh občinah že prejšnji teden. Plenumi,katerim so prisostvovali tndi predsedniki in tajniki — vsaj vab'jeni so bili povsod —, so dali pregled dela sinikalnih organizacij, hkrati pa tudi smernice za bodoče delo in Se posebej za volitve v organe sindikata, od upravnih odborov podružnic do Okrajnega sindikalnega sveta. &IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI01 Na vseh plenumih so razpravljali o izpolnjevanju družbenega plana po panogah in posameznih podjetjih. Pri tem se je pokazalo, da sindikati v več primerih ne poznajo niti problematike svojega podjetja, kaj še, da bi poznali splošna družbena in gospodarska vprašanja. Brez tega poznavanja pa ni zavestnega prizadevanja za izpolnjevanje družbenih naiog. Krivda je v ter», ker mnoge sindikalne podružnice še sedaj ne najdejo prave vsebine dela, ko imamo delavska samoupravljanja. Tudi vodstva podjetij po navadi menijo, da je dovolj, če določene probleme podjetja obravnavajo na delavskem svetu, ne pa tudi z vsemi člani kolektiva na sindikalnem sestanku. Tudi predstavniki občinskega ljudskega odbora in okrajnega zbora proizvajalcev niso doslej čutili dovolj potrebe, da bd šlj med člane sindikata in z njimi obravnavali skupno problematiko. Z« nekaj razprav v nekaterih kolektivih na sindikalnih sestankih o težaVah in izpolnjevanju družbenih nalog je pokazalo, da je vsako lomljenje palic nad zavestjo naših delovnih ljudi v kolektivih odvač in zgrešeno. Takojšnja pripravljenost posameznih koleikJivov. da s skupnimi napori skušajo do konca leta izravnati zaostanke iz prve polovice leta, je najboljši dokai za to. Imamo primere (v rudniku Kanižar'ca, »^kstrilni tq\»arni NpVOTEKS, podjetju NOVO-LES in drugod), kjer si delavci z nedeljskim in nočnim delom -prizadevajo, da izpolnijo svoje obveze po planu. Na več i -i• ii Min.h so razprav- ljali tudi o plačilnem sistemu. Mnenje vseh je, da ni najboljši in da ovira prizadevanje za večjo storilnost. Prav tako ni uvedeno izplačevanje premij, ker je sistem teh zapleten in zahteva veliko administrativnega dela. Predstavnik sindikalne podružnice NOVOLESA tovariš Martimč'ič je na občinskem plenumu v Novem mestu povedal, ia bi morali pr,i njih nastaviti love administrativne moči, če bi hoteli voditi točno evidenco za vsakega posameznega delavca, da bi mu lahko pravilno izplačali premijo za boljše delo. SPORED PRIREDITEV OD 27. DO 29. OKTOBRA ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVEGA MESTA Sobota, 27. oktobra: ob 15. uri lahkoatletski miting na Loki (TVD Partizan), tajna krožna vožnja motoristov (AMD Novo mesto); ob 10. uri: namiznoteniški brzoturnir za prvaka Novega mesta; ob 20. uri: gledališka predstava v DLP: Petrovič, »Ploha« (PD Dušan Jereb). Nedelja, 28. oktobra; ob 9. uri kegljaško ekipno prvenstvo Dolenjske (pri Vrhovniku); ob 10. uri: šahovski dvoboj Novo mesto — Radovljica (Šahovsko društvo); krst čolnov in revija čolnov na Krki (VK »Krka«); strelsko ekipno tekmovanje družin, včlanjenih v strelskem odboru Novo mesto (staro strelišče ob Krki pod sodiščem); tekme v odbojki — moške in ženske ekipe TVD Partizan Novo mesto — Olimpija Ljubljana; ob 11. uri: promenadni koncert godbe JLA na Glavnem trgu; ob 15. uri: nogometna tekma SK Elan — JLA Novo mesto; ob 18. uri: kresovi v okolici mesta, ognjemet (ZB Novo mesto); ob 20. uri: slavnostna akademija v dvorani DLP; sodelujejo pevski zbori PD Dušan Jereb, Svoboda Brilin, PD Janez Trdina iz Smihela in orkester PD "Dušan Jereb. Ponedeljek, 29. okt.t ob fi. uri budnica mestne godbe; ob 9. uri: slavnostna seja ObLO, ob 15. uri: strelske tekme posameznikov (članov in nečlanov društev — staro strelišče ob Krki); ob 20. uri: otvoritvena Viino predstava v obnovljeni kino dvorani DLP. Studijska knjižnica Miran?, Jarca bo pripravila v dneh praznovanja razstavo »Novomer^ani v literaturi*. Dolenjski muzej pa bo stalno na ra^x>lago obiskovalcem. Martinčič je prav tako opozoril na večanje administracije, ki veliko stane. Menil je tudi, da so delavci premalo seznanjeni, koliko v resnici stane družbo samo ena izgubljena delovna ura. V njihovem obratu pomeni ena ura zastoja izgubo 400 din na delavcal Razprava na plenumih je tudi pokazala, da je bilo kulturno izobraževalno delo podružnic prešibko, navzlic sklepom na zadnjih občnih zborih. V tem pogledu so se sindikalne podružnice premalo povezale s kul-turnoprosvetnimi delavci, ki bi jim pri takem delu veliko pomagali. Sprejeti so bili sklepi, da bodo v prihodnjih mesecih pripravili seminarje za člane sindikata in delavce. V občini Mirna je negativno vplivala na delo sindikalnih podružnic kadrovska sprememba v upravnem odboru Občinskega sindikalnega sveta. V občini 2užemberk pa je Občanski sindikalni svet premalo delal s podružnicami. Veliko so na plenumih razpravljali o pripravah na volitve in poudarili, da morajo biti poročila izčrpna in delo podružnice prikazano tako, kot je bH^ Na predvolilnih zborovanjih v vseh podružnicah, po sklepu in napotilu plenumov, obravnajo tudi problematiko izpolnjevanja plana in drugo. Sklep okrajnega sindikalnega sveta je, da naj bodo volitve v sindikalnih podružnicah končane najpozneje do 15. novembra. V državni upravi so sindikalne podružnice že končale volitve, ker se njihov sindikat pripravlja na kongres. Na 'splošno so občinski plenum' dali tale zaključek: Veo političnega d.sla v organizacije, več razpravljanja s člani sindikata o vseh problemih, zlasti o problemih podjetja; izboljšati je treba sistem sindikalnega dela in dati sindikatu vlogo, ki mu v današnji razvojni dobi pripada. nekaj ljudi noče delati, če* prav je večina za to, kajti večina ne more prisiliti manjšine — večkrat celo samo posameznike — na določen prispevek v delu ali vožnji. Tako tudi tisti, ki so pripravljeni delati, ne delajo, češ kaj bom delal za druge, oni se mi bodo pa smejali! Za nekatera področja oziroma vasi to vprašanje ni problem. Znani so primeri v Beli krajini, ko so posamezne vasi ali več vasi skupaj sprejele sklepe o krajevnem samoprispevku — na primer za gradnjo vodovoda in podobne, katere je potrdil občinski ljudski odbor, in Hvar je bila urejena brez večjih težav, toda v vseh takih primerih smo lahko ugotovili dve razni, lahko rečemo odločilni okoliščini: prizadevnost odbornikov take volilne enote in zavest večine ljudi, da morajo za lastni napredek tudi sami kaj prispevati. Tam, kjer tega »»» je tudi teže dobiti dovolj volivcev na zbor in sprejeti sklep, obvezen brez represa-lij, čeprav je tak sklep v korist vse volilne enote in njenega gospodarstva. Odborniki, ki so na razn>h sejah že večkrat načenjali to vprašanje in utemeljevali potrebo po zakonu, ki bi prav-noveljavno urejeval vprašanje samoprispevkov za določena ko?nunalna dela trdijo, da so taki zakoni obstajali v stari Jugoslaviji. Pri tem večkrat navajajo, da če je na primer možno izdati. zakone, ki za kmete niso ravno prijetni, kot je zakon o taksah, o prometnem davku na žagan les za domačo potrebo in druge, ki pa so seveda za splošno gospodarstvo potrebni, zakaj ne bi izdali tudi zakon, ki bi pravno urejal te stvari. Vsekakor bi bilo treba to vprašanje nekako urediti, ker tako, kot je sedaj v nekaterih vaseh, kjer manjka prej navedenih pogojev — na žalost je takih volilnih enot veliko — se vprašanja, popravila vaških potov in drugih komunalnih naprav samo obravnavajo, rešujejo pa ne. Znano je, da je težko dobiti na zbor volivcev nad 50 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Nekateri menijo, da bi zadostovalo spremeniti člen o zboru volivcev v zakonu o ljudskih odborih v toliko, da je sklep obvezen za vse, če ga sprejme določena večina gospodarjev in ne vseh volilnih, upravičencev. Nekakšno rešitev bi bilo treba najti in sicer tako, da g tem ne bi bile krSene pravice družbenega upravljanja in resnične demokracije, zaščitene pa bi bile koristi večini ali družbe sploh. To je naloga pravnikov. Vsi, ki želijo napredek in so pripravljeni pri tem sodelovati, in takih je večina, bi ureditev tega vprašanja s pravne strani samo pozdravili. Vedno je bilo tako, da so korfstniki razne ko-mr.nalne naprave tudi vzdrževali s svojim delom alt z ob-veznim prispevkom v drugi obliki. OBIŠČITE PRIREDITVE V KOSTANJEVIŠKEM KULTURNEM TEDNUI Btran 2 I »DOLENJSKI LIST* Stev. 43 (345) Z boljšim poslovanjem raste zaupanje še pred nekaj leti so se t Kmetijski zadrugi Suhor pri Metliki etaino pojavljale razne težave in imele za posledico poslovno izgubo ali priman,jklijaj. Vzroki za to so bili podobni kot v mnogih zadrugah. Poslovanje z izgubo ni privlačijo zadružnikov, pač pa odbijalo. Občni zbori so bili slaba obiskani in It Ust j zadružniki, ki so ipri&li, so pričeli odhajati, ko !fe pritšlo na vrsto poročilo o izgubi. Sedaj pa je tudi v Kmeti;ski zadrugi Suhor drugače. Zadruga ne dela več izgube; posluje z dobičkom in razširja svojo dejavnost. Zadruga ima trgovinski odsek, odkup lesa in poljskih pridelkov, mlin in nekaj pospeševalnih odsekov, od katerih je najbolji živinorejski. Do letos je »mela zadruga tudi zganjamo, katere izdelki so bili odlikovani na razstavi v Metliki, letos pa ■Žganjarna ne bo obratovala, ker nimalo sli7> Zadruga ima 163 članoy, med njimi precej novih. Sedaj za-dVužnikov ni težko dobiti na občni zbor ali drug sestanek. Polletni občni zbor so imeJi že 19. avgusta in zadružniki »o z zadovoljstvom poslušali finančno poročijo, ki je pokazalo v šestih to, je lepa pridobitev za ta kraj, mesecih 900 tisoč dinarjev do- saj ni v bližini nobenega mlina, bkka. Odkar imajo drugega mlinarja, Zadružni mlin, obstoječ iz ireh poshije mlin t redu, čeprav ne parov kamnov in Čistilnika za ži- ustvarja dobička, ker odplačuje- Z obiska v suhorskl kmetijski zadrugi jo investicije zanj. Ljudje so z mletjem zadovoljni, kar dokazuje z žkom založeni mlin. Tudi s čistilnikom za žito se zadružniki ln drugi radi okoriščajo, pa naj bo za čiščenje semenskega žita ali Za mletje. Tak zadružni mlin bi bil koristen skoraj pri vsaki kmetijski zadrugi. Pohvaliti je treba prizadevanje zadruge za pridobivanje novih obdelovalnih površin in urejevanje sodobnih, donosnejših viao- Nova jamstva 0L0 Tudi na zadnji redni seji OLO je okrajni ljudski odbor 9. oktobra odobril jamstva za najetje kredita nekaterim podjetjem in ustanovam. Jamstvo je dobila Kmetijska iola na Grmu za znesek 700 tisoč dinarjev, katerega je porabila za rigolanje in zasaditev novega vinograda na Trški gori. V isti namen je najela kredit 780 tisoč dinarjev Trsuica in drevesnica v Metliki. Poroštvo je dal tudi za 574.973 dinarjev Kmetijsko gospodinjski šoli Mala Loka. katere potrebuje za plačilo prevzetih strojev od bivše KDZ Velika Loka. Vsi ti krediti so dolgoročni. Nadalje je dobila jamstvo OLO belokranjska trikotažna tovarna v Metliki »BETI« za po- gradov. Prvi tak veliki uspeh je «ojJlo iz okrajnega investicijske- Trgovska poslovalnica suhorske zadruge Veliko slavje na Grmu Kmetijska Iola na Grmu uživa dopoldne je bUo navzočih nad po vsej Sloveniji velik sloves To se je 'posebno pokazalo se-daj, ob proslavi njene 70-letni-*e. Ob slovesnostih 21. oktobra »KRALJ NA BETAJNOVI« Seveda ne smemo reči niti približno tako, kakor se sproščajo nagnjenja bližnje okolice »Kralja na Betajnovi«, Češ: nabirati po Kočevskem res ni greh, saj je tako vse državno. In si i-reči vrečo čez rame, pa v kočevske hribe. Resnica je, da je Kočevsko državna zemlja, zanjo naj bi skrbele različne družbene organizacije, kmetijska posestva itd. Toda resnica je tudi, da na Kočevskem deset let po osfoboditut" še ni pravega reda. En sam prime'r: Na Plešu, v bivši kočevski vasi, živi priseljenec iz Slavonije, ljudje v okolici ga imenujejo kratko »Slavonec*. Čeprav mu je najbrž kmetijska zadruga v Poljanah, ki upravlja z zapuščeno vasjo, začrtala meje posestva, se vendar vede kot gospodar vasi. In seveda tudi pospravlja sadne pridelke cele vasi. Morda je v govoricah ljudi, da je otepel letos 30 mernt-kov orehov, da že 14 dni kuha žganje, da ima sadjevca in sadja iz pleskih. vrtov več ko vode, da bo brez pravega truda in dela zaslužil 200 do 300 000 din, več nevoščljivosti kot resne skrbi, kako nekate-tr upravljajo s splošnim ljudskim premoženjem. Vendar je v njih velika resnica: premalo skrbimo za gospodarsko razt in smotrno izkoriščanje Kočevske. oooooocxoooooccooo.:»eoocooo K prazniku mestne občine Novo mesto iskreno čestita vsem prebivalcem, zlasti pa borcem za svobodo OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA NOVO MESTO ococcooooooocooa 2000 ljudi. Iz vseh krajev Slove-nije in iz Koroške so prihiteli nekdanji gojenci, da počastijo visoki jubilej naše najstarejše kmetijske iole. Slovesno zborovanje na dvorišču šole je začel predsednik novomeške okrajne zadružne zve-le Viktor Zupančič. Pozdravil je pokrovitelja proslave — podpredsednika izvršnega sveta LR Slovenije Viktorja Avblja, sekretarja izvršnega sveta I.RS Nika Siliha, č'lana izvršnega sveta LRS Jožeta Ingoliča, di rektorja založbe »Kmečka knjiga« ing. Jožeta Berkopca, sekretarja okrajnega komiteja ZKS Jožeta Borštnarja in ostale ljudske poslance, predstavnike združenj, zadružnih organizacij' in druge. O nastanku ln razvoju šole do danes je govoril direktor šole ing. Milan Bračika. V imenu nekdanjih in sedanjih gojencev šele je pa spregovoril ing. Andrej Petelin. Z izbranimi in toplimi besedami se je spominjal življenja na šoli, kjer se je nekoč tudi sam šolal, pouka, predavateljev in vsega, na kar njega in vse nekdanje gojence vežejo lepi spomini. Dejal je: »1390 gojencev, ki so se šolali na tej šoli v sedemdesetih letih, 'ahko imenujemo veliko družino naprednih gospodarjev, ki so se razkropili po vsej domovini in postali pionirji naprednega kmetovanja«. Po govorih Je Ing. Petelin odkril v šolskem hodniku spominsko ploščo gojencem te šole, ki so v zadnji vojni padli kot partizanski borci ln žrtve fašističnega nasilja. Pri odkritju je sodelovala novomeška godba in Samomor pri Semiču 28-letni delavec Anton Štefan ič iz Kota pri Semiču je bil velik prijatelj alkohola, pa tudi z zakonom je že večkrat prišel navzkriž. Očitno pod vplivom alkohola je 19. oktobra letos v zgodnjih jutranjih urah na cesti od Brun-skoletove gostilne proti postaji Semič napravil žalostni konec na kaj nenavaden način. V usta je dal zažigalno kapico in prižgal vrvico. Eksplozija mu je raztrgala glavo. moški pevski zbor Dušan Jereb. Po končanih slovesnostih so si udeleženci ogledali izredno zanimivo šolsko razstavo in nove stroje, ki jih je šola prejela te dni. Med stroji je vzbujal posebno pozornost prototip praktične stiskalnice, ki jo je po lastni zamisili izdelal Ladoslav Kijev—Grad iz Straže. zrigolani Mah vrh nad Bušinjo vasjo. Zadruga je nosilec investicij za taka dela in je dala tudi pobudo za dogovor lastnikov parcel na tem hribu. Vzgledu teh lastnikov bodo sledili še drugi. Lopo se razvija odkup. Res na tem območju ni presežka poljskih pridelkov, pač pa zadruga odkupi vse presežke živine, sadje in drugo. Dokajšen je odkup zdravilih zelišč. Kmetovalci pripeljejo v zadrugo obrana jabolka tudi zi Dolnje Lokvice in Grabrov-ca( ki spadata v območje metliške KZ. Lani so odkupovali tudi industrijsko sadje in ga odkupili okoli 7 vagonov, letos >pa nj odjemalca zanj. Lepo kakovostno sadje v zabojčkih v skladišču zadruge dokazuje, da je odkup dobro organiziran in da z vso pozornostjo skrbe za kakovost odkupljenih pridelkov. Za te kraje kar primeren trgovski lokal skladišča Ln upravni prostori kmetijske zadruge — vse to precej olajšuje poslovanje. TRGOVSKO PODJETJE ŽELEZNINA NOVO MESTO s poslovalnicami: ŽELEZNINA KRUPON in AVTODELI obvešča cenjene odjemalce, da ima stalno na zaiogi železninski material vseh vrst, gradbeni material, usnje, lovsko municijo in avtomaterial. Gospodinje, oglejte si najnovejše gospodinjske stroje, olajšajte si delo! Na zalogi imamo tudi kolesa domačih tovarn in uvožena, vse po konkurenčnih cenah. Oglejte si naše zaloge, kupujte na potrošniška posojila! KOLEKTIV 2ELEZNINE ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU PREBIVALCEM NOVOMEŠKE OBČINE! Razstava živine v Škocjanu lep uspeh kmetijske zadruge V službo sprejmemo večje Število visoko* kvalificiranih in kvalificiranih KLJUČAVNIČARJEV, STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, VARILCEV, KLEPARJEV, TAPETNIK0V, LIČARJEV In večje Število nekvalificiranih delavcev, ki bl »c priučili eni od zgoraj navedenih strok. MOTO-MONTAŽA NOVO MESTO Od letošnjih razstav rodovniške živine je brez dvoma najbolj uspela razstava goveje živine in prašičev v Skocjanu (6. oktobra). Iz zanimanja, katerega so pokazali živinorejci do razstave in poteka ocenjevanja, lahko sklepamo, da je delo zadruge in njenega živinorejskega odseka na dobri poti, da v prihodnjih letih Izboljša stanje živinoreje na tem področju. Se bolj pa moramo pozdraviti to, da Je kmetijska zadruga poleg goveje živine razstavila tudi prašiče. Delo v selekciji živine na tem področju ni novo. ker je Za od leta 1929 dalje delovalo sekk-cjsko društvo, S smotrnejšim de_ lom in v večjem obsegu so pa pričeli ponovno v letu 1963. Kontrola molznostt, kjer Imajo že dvoletne zaključke, nakazuje, da imajo živinorejci na tem področju kakovostne krave, kar je pokazala turli razstava. Čeprav Ima to področje pretežno vlažne ali celo močvirne travnike, je molznost zelo zadovoljiva. Sedanja stanje pa narekuje živinorejcem, u« proizvodnost govele živine lahko še izboljšajo s tem. da bolj poskrbijo za pridelovanje sena. Za uporabo umetnih gnojil v prejšnjih letih ni bilo posebnega zanimanja, v zadnjih dveh letih se je pa »tanje močno Izboljšalo. Razni gnojilni poskusi, katerih rezultat Je bil tudi dvakratno večji pridelek sena po količini, so dokazali, da Je gnojenje travnikov z gnojili In gnojem učinkovito ln goapodar-sko. Enako je s krmo za prašičerejo. Uvoženi semenski krompir lansko jesen 1e nalboll veren dokaz, da se lahko z dobrim semenom dosežejo prldelKl Krompirja, ki znašajo od 20—30 ton na ha. Ravno z visokimi pridelki krompirja bo možno zadovoljivo rešiti prehrano prašičev, katera J* v splošnem ravno na tem področju pomanjkljiva. Prostor za razstavo 1e bl! zelo skrbno pripravljen. Pripeljano Je bilo *2 krav, B tellc in 6 bikov. Biki niso na.lbolJSe kakovosti, vendar v primerjavi s prejšnjimi leti prav dobri. Za krave rodovniškega porekla je nujno potrebno nabaviti bika najooijsin lastnosti. Od pripeljanih krav je buo 50^ ocenjenih v II. razred, kar pomeni, da imamo na tem področju dobro živino. Manj zadovoljivo je stanje mlade živine. Pripeljano je bilo samo 9 telic In na splošnem slabe kakovosti. Vzreji mlade živine morajo živinorejci posvetiti več pozornosti. Po izvršeni ocenitvi je komisija, sestavljena od živinorejcev, odbram po irl živali lz vsake vrste in so prejeli prizna-nla za najboljše živali sledeči: za bikp; FerkolJ Anton lz Dobrave prvo. Kovačič Kram' rt. HrastulJ drugo, Koml.ianc Anton iz Zlo-ganja in Kmetijsko posestvo Družinska vas za tretjo in četrto nagrado. Za krave: Globevnlk Ivan 1z fikocjana prvo, Mlklič Slavko iz Hudenj drugo ln Ivan Noviak iz Porast kriminala v ZDfl Po poročilu direktorja ameriške policije Edgarja Hooverja je kriminal vseh vrst v prvi polovici letošnjega leta v ZDA znatno poraste!. Povprečno je zraslo Število zločinov za 14.4 odstotkov nasproti lani v istem času. Skupno je bilo v letošnjem prvem polletju 1,621.120 zločinov, ali 162.770 več kot lani v istem času. Zelo se večajo tatvine avtomobilov in je bilo letos it ukradenih 134.320 avtomobilov. Povprečno je ▼ ZDA vsak dan 37 umorov, 260 napadov 55 posilstev, 4.733 tatvin, 164 vlomov in 1.364 ropov. Avtomobilov pokra dej o na dan povrpecno 738. ZIV ZGOREL ZARADI NEPREVIDNOSTI bflo vino in vsa pšenica. Skoda ie ogromna. Gospodarsko poslopje ni bilo zavarovano. V noči od 13. na 14. oktobra je izbruhnil na Krupi pri Stranski vasi velik požar in do tal upepelil gospodarsko poslopje Jožeta Ivanška, Domneva se, da je požar povzroči! gospodar sam, ki ji imel to navado, da je od pomladi do pozne jeseni spal na senu v skednju. Usodne noči je ie! spat zelo pozno v vinjenem stanja Prav gotovo si je prižga' cigareto in zaspal. Cigareta je padla v suho seno ter ga zažgala. Požar »e je hitro razkril ter zajel ves skedenj. Gospodar se ni moje! rcliti in je ostal v plamenih. §e'e piroti jutru so j;a vsesa o?.gane«a potegnili iz pogorišči. N,i pomoč »o prihiteli gasilci, ki so lahko ogenj samo omejili. Gospodarsko poslopje ie zgorelo -do tal, Ogtnj ;e upepelJl rudi vse po! ledelsk o orodje. Pogorela je m'atilnica, sUmorcznica, kadi, v katerih j« lz malomarnosti ubil brata V Zagorici pri Vel. Gabru so 18. oktobra zvečer pri nekem kmetu Utkali koruza Med 1 fkiiiji sta bila tudi Ciril Stopar in 19-letni Milan Sever. Po končanem d«lu so se v hiSi metali. Pri tem je Ciril Stopar izgubil pištolo kalibra 9 mm. Tn le našel MIlan Sever in Jo odnesel na dom, kjer jo Je drugI dan zjutraj pokazal svojemu 25-lelnemu bratu Jožetu. Pri tem je držal cev proti njemu in po neprev'dnosli pritisnil na petelina. Strel je zadel Jožeta v prsi, da j« bil na mestu mrtev. ' " ^v- Skocjana tretjo nagrado. Za razstavljene teljce so prejeli priznanja: Hočevar Jože iz Dobrave, Kmetijsko posestvo rtr-.iznisKa vas ln Bencina Jože iz Hudenj. Slabša je bila kakovost razstavljenih prašičev krskopoljske pasme. Razstavljeno Je bilo 6 merjascev, 9 plemenskih svinj, od tega 3 svinje z mladiči, in 7 plemenskih svinj. Razstavljeni prašiči so imeli skoraj vsi napake, ki so značilne za to pasmo. Mehka hrbtenica, pobit križ in slabe noge — to so najbolj vidne napake teh prašičev in treba bo Se mnogo dela. da bodo t« težke napake odstranjene. Ocenjevalna komisija Je podelila priznanja sledečim rejcem: Banič Alojzu iz Dobrave za merjasca, Kmetijskemu posestvu Družinska vas za svinjo z mladiči ln FerkolJ Jožetu lz Hrastuli za plemenske svintke Poleg prej navedenih napak v telesnih oblikah, je vse graje vredna tucil napaka samih rejcev, da pripuščajo premlade in Se nedorasle ivinje k merjascem. Brezdvomno ne bomo dosegli kakovosti v prašičereji, dokler bodo rejci pripuščali svlnjke v teži SO kg In v starosti 6—7 mesecev. Taka vzreja pu*ča težk* posledice, Se bolj občutne zato, ker ta okoliš vzreja pujske za prodajo. S prispevkom SO.ftoo din Iz sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva je bilo v celoti razdeljeno 130.000 din nagrad. Pri razstavi Je sodelovala tudi Kmetijska zadruga Smarjeta z manjšim Številom razstavljene živine. Uspela razstava goveje živine in praSičev naj bo vzpodbuda za le bol15e delo žlvinorelsk^h odsekov obeh zadrug, oa a« Izboljša živinoreja na tem področlu. Ing. Lojze Lovko V TEM TEDNU NABIRAMO: Korenin« volčje čeanje — beladone (120 din), trobentice (150 din), malega d'vjega Janeža (300 dim), velikega divjega Janeža (220 din), gladeža (M din), bodeče neze — kompava (100 din). haba'* — smrdniveaa bezga (3 dinarjev), baldrijana (260 din). Plodove jerebike (100 din), gloga (40 din) Sipka celega (50 din), Sipek lusčlne brez semena (220 d'n), punčkovna le.p«» rdeče barve, brez zelenih, prežganih in zdrobilen'h jagod (1000 dim), črnega trna-oparnice. tmule ga sklada v znesku 15 milijonov dinarjev. Na seji je bilo Je vec* predlo-. gov za dajanje poroštva za manjše zneske nekaterim podjetjem. Teh jamstev pa okrajni ljudski odbor ni spreiel, ker so hili od-born'ki- mnenja, naj da najprej jamstvo občinski ljudski odbor, na čigar območiu so taka podjetja. Če bo občinski ljudski odbor dal jamstvo za kredit temu ali onemu podjetju, se bo prav gotovo rudi bolj zanimal za njegovo poslovanje. Odlok o občinskem prazniku in krajevnih praznikih Na območju občine Novo mesto je bilo pred združitvijo več občinskih praznikov. Dnevi praznikov so bili določeni na predlog organizacije Zveze borcev. Občinski ljudski odbor Novo mesto je sedaj sprejel odlok, po katerem je občinski praznik občine Novo mesto 29. oktober. Poleg tega pa »o krajevni prazniki: 29. junij za območje bivše občine Gotna vas, 16. marec za območje bivše občine Mirna peč in 23. september za območje bivše občine Trška gora. S tem odlokom prenehajo veljati odlrki preiš-njih občin o občinskih praznikih. 22 stanovanjskih hiš bo popravljenih Uprava Stanovanjske skupnosti v Novem mestu bo letos deloma z lastnimi, deloma z najetimi sredstvi popravila 22 stanovanjskih hiš, za kar bo porabila nad 7 in ipol mili.ona din. Ker je večina hii v slabem stanju, namerava uprava tudi drugo leto nadaljevati s popravilom stavb, ki spadajo v pristojnost Stanovanjske skupnosti. Za najnu.nejša popravila bi potrebovala drugo leto vsaj 13 milijonov din. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED j Obračun s preteklostjo Na Poljskem se dogodki naglo razvijajo. Vrrr. no dosegli v izvolitvi Vladislava Gomulke za prvega si4iretar« ja CK poljske združene delavske partije. Uvod so iflpme-nili puznanski dogodki o katerih je Gomulka dejali »da so imeli delavci prav ter da centralni komite in vluda nosita odgovornost«. S Stalinovo smrtjo se je v sovjetski politiki začelo novo obdobje, čeprav spočetka znamenja novega časa. niso bila posebno očita. Toda z obiskom sovjetskih voditeljev v Beogradu in obiskom predsednika Tita v Sovjetski zvezi, z beograjsko in moskovsko deklaracijo, ki sta razglasili pravico vsakega naroda, da ubira svojo pot v socializem, ter z mnogimi drugimi potezami se je stvar naglo premaknila naprej. Ni treba posebno poudarjati, da so takšen razvoj dogodkov spremljali v vzhodnoevropskih državah z izrednim zanimanjem. Tudi tam se je nekaj premaknile. Vodilni državniki so začeli obračunavati s preteklostjo in ugotavljati, kaj je bilo v tej preteklosti zgrešenega. Ugotovili so, da je biio marsikaj zgrešenega in da so bile storjene velikanske krivice in napake. Iz zaporov so se začeli vračati ljudje, o katerih je marsikdo mislil, da so že mrtvi. Vračali so se in se počasi seznanjali s svobodnim življenjem, nad katerim so hili že obupali. Koliko človeških tragedij je prišlo na dan! Vse zaradi Stalina in njegovih pomagačev. Celo iz grobov so se zaceli vračati ljudje. Ne da bi spet zaživeli, ker je to nemogoče, ampak da bi jim bil vrnjen vsaj dober glas h: jim bilo izkazano priznbnje in zadnje časti. Pokopali so ijb ob udeležbi množic na vidnih mestih in z zagotovili', a* se stari, slabi časi ne bodo več vrnili. Ta razvoj je doslej še najbolj napredoval na Poljskem in na Madžarskem. Toda trenutno so oči sveta uprte precU.sejm. na Poljsko. Tam so se dogodki zares bliskovito razvijali in se še razvijajo. Človek, ki pooseblja ta razvoj, ^a je Vladislav Gomulka, ki je zaradi svojega protistaiU."stičnega prepričanja sedel štiri leta v ječi. Zdaj se je f/nil, toda. ne kot maščevalni duh, da bi »pokazal« svojim' ^nasprotnikom, ampak kot še bolj zrel državnik, ki se zaveda resnih težav, s katerimi se bori današnja Poljska. T^k pred ponovno izvolitvijo za prvega sekretarja CK poljsVe partije je povedal, da bodo Poljaki odločno zavrnili vse? nasvete, katerih namen je) oslabiti prijateljstvo s SovjetsV> zvezo, pripomnil pa je, da so oblike socializma lahko raa.'i'i»e. »Socializtm lahko dobi eno obliko v Sovjetski zvez\ lahko pa tudi drugačno v Jugoslaviji,« je dejal Gomt^lko in tako opozoril na načelo, ki je izraženo kot temelj naše zunanje politike: vsak narod ima pravico do svojt* 4P«ti v socializem. Ljudje, ki so pod Stalinom uživali t>:se prednosti — ne zaradi lastnih sposobnosti, ampak zarasli položaja, ki so ga imeli — se še vedno žilavo upirajo $pxemembam in demokratizaciji. foda vedno bolj izgubljajo tla pod nogami. Ljudstvo zahteva uveljavljanje svodih, pravic in teh zahtev ni mogoče pokončati, ko se je ^že začel proces nove dobe in pravičnejših odnosov med narodi. »Socialistične države naj bodo vzor za enakopravne odnose med državami,« je dejal predsednik Tito v ztdiy*vicl delegaciji romunske vlade in romunske partije, ki se zdaj mudi v naši državi. Dogodki na Poljskem pomenijo, da se načelo o neodvisnosti socialističnih držav vedno bolj uveljavlja. Kakor vsaka dragocena pridobitev tudi to načelo ne more> zmagati brez boja. Toda tam, kjer je vse ljudstvo za. vlado in partijo, kakor je prav zdaj poljsko ljudstvo* mora to načelo zmagati. In zmaga tega načela bo samo koristila poljskemu ljudstvu in prijateljem socializma po vsem svetu. O V naši držav; se mudi teiegacija romunske vlade Kn partije, k'J je zdaj vrnila bisk predsednika Tita * Bukarešti letos. Romunsko de-egaoljo vodita prvi sekretar "K romunske partije Gheof-ghiu Dej in predsednik mi-listrskega sveta fitoioa Ch--vu. Delegacija obišče tudi Slovenijo. £ V soboto bodo podpisali porazum med Francijo in Zahodno Nemčijo o Posariu. Podpisala ga bo3ta francoski in vahodnonemški zunanu minister. Posarie je bilo dolgo kamen spotike med obema državajna. videti pa je. da Je to vprašanja zdaj prenehalo biti eam, »da' bi ta deri a f koristil Jaslim, ki so poklicani, da popravijo naše napake.« ©Pred odhodom na Madžarsko je prvi sekretar CK Partije delovnih ljudi Madžarske Ernd Gerfl dejal o razgovorih z jugoslovanskimi voditelji: »Madžarska de-lecaciia je prepričana, da se začenja s temi razgovori novo obdobje v madžarsko-jugoslovanskih stikih«. Delegacija je odpotovala na Mad- Grški minister za B imanje radeve Averof je iziivil na tokovni konferenci, da br> Grčija predložila c?prsko vprp^nn'e OZN. Prpomnil je. da Grčija zaradi Cipra ne bi morRla Izstopiti iz Atlantskega pakta, ni na mogoče napovedati nadaljnjega poteka dogodkov, »če bi se grški narod razočaral nad ciprskim vprašanjem*. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ NOVO MESTO e svojim članstvom čestita k občinskemu prazniku Novega mesta Umor in samomor zaradi grunta Groma vest ae Je raw»e»la v torek 16. oktobra dopoldne P« Črnomlju in okiolici. 5?-letnl vdovec Leopold K o 1 b e z e n ll Loke pri Črnomlju Je z»vil 7*°-daj zjutraj v hlev »voje domačije, da bi pnmolzel kravo. Cez kakih 10 minut Jo Sel za nJim v hlev njegov SS-letnl sin Leopold, ki je *lvel in delal na očetovem posestvu. Kaj se Je odigralo iinto med oč>t"m \n sinom bo ostalo za vedno nepn-lasn.ieno, ker sta oba mrtva. V torek dopoldne omam kriminalne službe lonko utjiil'p iti san»o smrt obeh R>!hi>7nnv. Vse kafe d« '» s'n v h'evn Pqr»-»fi*>t (30 din) KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA PREHRANA lz NOVEGA MESTA , * t čestita renlenlm odjemalcem k občinskemu prazniku ln te Je dalje priporoča 1111 u i i.i.Mnmn amnr mnniTinnn i nnrnn nn i nnr ran.............vi nm i' • r n - - n------------- očeta s sekiro ln mu racbll Klavo, verjetno pa se ga je lotil tudi z nožem. Oče se Je nemara hranil, ker so našli udarce a sekiro tudi na razbiti goH-di za mleko. Ves krvav po obleki in po obrazu jr sin nato Sel lz hleva ln vrata zapahnll z lesenim klinčtoun. Morda le prvotno So mislil, da b0 tako lahko vzbudil vtis, da Je nekdo drug ub'l očetu. Samo ugibamo lahko, kaj vse Je morllrc premišljeval potem, ko je ubij lastnega očeta. Dejstvo je, da Je. kmalu po umoru šel v približno 300 metrov oddaljeni skedenj in se tam obesil. Ljudle v okolici so sicer sli« tali pr«pir mislili pa so. da gre za kak oblč-vim spor na Kol-he7novj domačiji. Poblnp po z^mlil In umazana sebičnoit Je prlnellnla mladesa Kolbezna v umor letnega očrta. V testamentu je pokojni Leopold Kol-beren ff svorlčus zapisal, da '»e po n'^tovl «mrtl posestvo nlno-vn. 7'ln.i imata zemlje oba dovolj. I BOpold Kolbe/rn mlaJli Jo j zapustil Jemo in otroka. j Btev. 43 (345) »DOLENJSKI CIST«" BtraH 1 ^ Leto dni nove občine ljanja v okviru političnih družbenih organizacij. (Prenos s 1. strani) -izobraževalno ddo z vsemi čla. ni organov družbenega uprav- BREZ VOLIVCEV, NJIHOVIH PREDLOGOV IN POMOČI NE MORE BITI DOBREGA DELA Važno vprašanje je, kako se volivci seznanjajo z delom in s sklepi 'ljudskega odbora, svetov, raznih komisij Itd. Nikakor ne moremo pričakovati, da bodo uspešna rešeni raznj problemi, o katerih je ljudski odbor s sveti sicer razpravljal, niso pa z nj'mi seznanjeni volivci in tako neposredno vključeni v upravljanje. Vseikakor so zaradi tega .najboljši zbori volivcev .tam. kjer lahko odborniki in člani svetov pojasnjujejo ljudem vse sklepe ljudskega odbora in j'h tako aktivirajo za določene naloge z vseh področij družbene dejavnosti. Ugotoviti moramo, da so prav zborj volivcev v nekaterih krajih slabo obiskani, čemur je deloma vzrok nezani-manje volivcev, deloma pa tudi premalo skrbno pripravljen dnevni Ted, tak ki bi b:.l za vo-lilce zanimiv. Redki so primeri, da bi odborniki ljudskega odbora priporočali sklicanje zbora volivcev in predlagali za dnevni red obravnavanje problemov po želji volivcev, čeprav je iz vorašanj odbornikov na sejah ObLO razvidno, da bi morali obravnavati ra^na vprašanja, ki ljudi zanimajo (davčne zadeve, popravila ootov, gradnja vodnjakov in napajališč, problemi šolstva -itd.). Ponekod se čuti, da bodo opravili važno vlogo pr' povezovanju odbornikov in ljudskih odborov z volivcj in pri obravnavanju komunalnih, zdravstvenih, skrbstvenih in drugih vprašanj, krajevni odbo- Volivci, ki berejo Dolenjski list, so s sklepi ljudskega odbora seznanjeni. Več bodo morali o svojem delu dn predlogih objavljati v Dolenjskem listu sveti ljudskega odbora. Škoda je. da ostane veliko dobrih predlogov za naipredelk na vseh področjih družbene dejavnosti v ozkem krogu svetov samih, oziroma na sejah ObLO. KAKO SE RAZVIJAJO OBČINSKI SVETI Pove-anost občine z organi "družbenega upravljanja v gospodarstvu, zdravstvu, socialnem skrbstvu, prosveti itd., se veča z razvijanjem in krepitvijo občinsk'i svetov. Na splošno lahko ugoovimo,. da je sestav (Svetov boljši kot v ljudskem •odboru. Skoro vs-' sv^ti iz račetega obratovanja operativnih poslov, ki jih je postavljala administracija, že prešli na obravnavanje važnih in kompleksnih problemov s področja vse družbene dejavnosti. Teko je na primer svet za komunalne in gradbene zadeve na podlagi urbanističnega načrta določil zazidalni okoliš za Novo mesto, proučil je vprašanje občinskih cest in vaških potov, posebna komisija je -obdelala problematiko elektrifikacije v občini. Svet je nadalje preštudiral nadaljnjo izgradnjo vodovoda v Novem mes.tu dri potrebo po izgradnji vodovodov, napajališč iln vodnjakov na podeželju, izdal je nad 90 gradbenih cLovnLeni itd. Svet za Sois*čen- PPV 03 kme iteljevo. Podgrad, Mali Slat.nik, Smarjeta, Birčna vas Itd.); Svet 3e tudi organiziral in I zve d* 1 kmetijsko gospodarski tečaj učdtelje In *mel konferenco z upravitelji osnovnih šol. končane so priprave za ureditev šolskih vrtov 1,td. Svet z» gospodarstvo Je Ra iskanje in razvijanje lastnih, nov to gospodarskih virov analiziral možnosti ustanovitve novih podjetij in predlagal ljudskemu odboru ustanovitev konfekcijskega podjetja, razširitev dejavnosti v Keramiki .Industriji obutve, Industriji perila Itd. Reševal je perečo problematiko gradbenih podjetij, vodil akcijo za ustanovitev potrošnišfkih svetov, pregledoval po svojih član'h izvajanje družbenega plana v podjetjih Itd. Stanovanjski »vet je razpravljal o urban stičnem načrtu Novega me^ta. Izdelal je pravila o stanovanjskih zadrugah in dal predloge o postopku pri razdeljevanju stanovanj, o prodali stanovanjskih hi* splošnega ljudskega premož>nja, o kategorizaciji stanovanj ln o stanovanjski tarifi, sprejel ie pravila o zidanju stanovanjskih hiš in dal predlog ObLO za tfndnj" stanovanjskih Ml ObLO. Svet 7.a varst«i0 družine Je obravnaval in reševal vprašanja pravilne vzgoje ln zaščite otrok pred škodljivimi vplivi fn s tem v zvez; odvzel nekaj otrok star-*»m ln uredil, sprn-nziimno s da »o Jih sprejeli v iftgolpo domove. Pre^krbol je C-v«lno ogroženim otrokom iporo, obravnaval je vpraSa- tujejo s predsedniki krajevnih odborov. Dosedanje delo krajevnih odborov, ki je razvidno iz njihovih pismenih odgoVorov na razna vprašanja posameznih svetov in iz zapisnikov sej. kaže, da so se nekateri krajevni odb.i<- uspešno lotili nalog, ki so jim določene .s statutom. Posamezni pa že čutijo potrebo, da rešujejo tudi druge naloge s področja gospodarstva, kmetijstva, socialne politike, zdravstva, šolstva itd. Oglejmo »i dnevni red 2. seje krajevnega odbora v Kamencah: 1. Vprašanje socialnih p^dpi-rancev, 2. Otroški dodatki in njih uporaba, 3. Zdravljenje alkoholikov. 4. Šolanje otrok padlih partizanov, 5. Vprašanje Hitrejše reševanje nalog ObLO in svetov deloma ovira nezadostna strokovna usposobljenost upravnih organov »n administracije. Kvalitetnejše poslovanje občine bo mogoče dvigniti z upravo, ki bo bolj samostojna, strokovno na višini ter politično razvita tako, da bo v okviru zakon'los>i sposobna življenjsko, a dosledno uveljavljati zakonitost. V ta namen 8tt- fyicOTr»^oooooorCTy»vrv-r«:jL» juou- mxxxjy^-<-n K prazniku novomeške občine — 29. oktobru — čestita kolektiv hotela METROPOL v Novem mestu vsem cenjenim strankam ter ostalim in se priporoča! oonocxxx»oooooooocioooi n ammut xxx* drv^becii —H. stva se znižujejo ali na račun lagedneisega poslovanja, ali na račun zmanjšanja proizvodnje ob nižj," storilnosti kot je bi1ii v istem razdobju lani. Povod za zman.J?3no proizvodnjo na splošno nikakor niso prevelik^ zaloge in tržišče, ker so zaloge nižje skoro pri vseh podjetjih, kot v istem obdobju lanskega leta. Glede na spremenjeno s'an.ie na tržišču ob precei močni konkurenci v nekaterih pa-nosah industrijsike proizvodnje, 1e v nekaterih podjetjih Pomanjkljiva komercialna služba. Časi, ko se je lahko prodajalo vse. tudi nekvalitetno blago, in je kupec sam iskal blago, s.o za nami. POTREBEN BI BIL TUDI OBČINSKI ZBOR PROIZVAJALCEV V nekaj mesecih, ki so še pred nami, lahko mnoso popravimo. Naša podjetja se morajo zavedati, da so-člen jugoslovanskega gospodarskega sistema in zato vsak njihov samovoljni korak zavi.na hitrejšo stabii racijo tržišča. Neizpolnitev planskih nalog Ima posled'ce v prihodnjem letu. Osnovna načela pri sestavi družbenih planov za 1. 1P57 so v maksimalnem izkoriščanju kapacitet, [skanju možnosti za povečanje izvoza, zaostreni produktivnosti in varčevanju s proračunskimi sredstvi. V sklopu problemov delavskega samoupravljanja je velikega pomena vprašanje odnosov delavskih svetov do občinskih ljudskih odborov in obratno. Brez dvoma so ena izmed dobrih oblik povezanosti občine z organi družbenega upravljanja v gospodarskih organizacijah sveti občinskega ljudskega odbora. Cim bolj se bo razvijalo delo občinskih svetov in organov družbenega upravljanja v gospodarstvu, tem boljši bodo obojestranski uspehi pri delu. Kot smo videli, sveti že obravnavajo Širšo problematiko gospodarskih organizacij in tako p-magajo kreniti delavske svete brez katerih, kar iz konkretnih akcij vemo. ni mogoče uspešno voditi gospodarskih, komunalnih 'in drugih poslov. Treba bi pa bilo ustanoviti zbor proizvajalcev, ki naj bi n. zastopniki delavskih svetov obravnaval važne probleme podjetij in komune in pripravljal priporočila za delo d°l~!V;kih svetov, zadrug in ljud*keea odbora. Tudj ostano-vitev . že omenjenih upravnih organov pri občini (olan-k* sektor, finančna inšpekcija) bi izboljšala sodelovanje občine z gospodarskimi organizacijami. POTROŠNIŠKIM SVETOM VEČ POMOČI! Letos je SZDL izvedla volitv? v svete potrošnikov pri 14 trgovskih podjetjih, v Mlekarni in v podjetju Mesarija, čeprav predp'si še niso dovolj obdelal: njihove vloge in vsebine dela in se t* sveti še ne znajdejo, vendar lahko ugotovimo-, da so nekateri ustanovljeni sveti v glavnem dali dobre rezultate. Tako imajo nekateri redn? preglede (Specerija, Potrošnik. Sadje-ze-lenjava), katerih rezultati so predlogi za izboljšanje poslovanja, kot na primer popravilo inventarja, pleskanje lokalov, večja pažnja pfi kvaliteti živil, ustanovitev non-stop poslovalnic. Nekateri člani prisostvujejo inventuram itd. Uprave podjetij z r^zumevaniem sprejemajo predloge za izbo!jšanje po_ slovanla in jih v okviru finančnih možnosti tudj izvršijo. Pri podjetju Mesarija se svet po- lu ho lekia avtocesta! PovletH blizu <»ad otoškim gradom pa bo sestop h Krki. Tujski promet bo z obnovljenim gradom na Otočcu pridobil eno najvažnejših in naiprivlačnejših postojank na DottMijskem. Prejšnji teden so si strokovnjaki iz Ljubljane in tovariši občinskega IjudskeRa odbora ORledall, kje bo mogoče priti z avtoceste na Otofec. /veza bo, kakor vse kaže, prav ugodna. Polen glavnega priključka pri Ba.innfu pod Trško goro bomo Dolenjci lahko prisil na avtocesto tudi pri Otočcu. KOLEKTIV KMETIJSKO GOZDARSKEGA POSESTVA V NOVEM MESTU ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU VSEM PREBIVALCEM NOVOMEŠKE OBČINE, KAKOR TUDI VSEM KOLEKTIVOM SVOJIH KMETIJSKIH IN GOZDARSKIH OBRATOV! trošnikov še ni sestal. Dalavski svet tega podjetja je poslal pismena vabila, kateremu so se odzvali le 4 čJani. Na drugo va- ■ bilo za sestanek, na katerem so obravnaval; vprašanje cen mesu in nekaterim izdelkom, sta se odzvala le dva člana. Isti primer Je pri podjetju Sadje in zelenjava. Da se izboljša delo svetov potrošnikov pri navedenih dveh podjetjih, je pristojni organ ObLO v sporazumu z upravo podjetij sklical sestanek teh dveh svetov. V primeru, da delo teh svetov ne bo uspešno, bi bilo prav, da organ, k? je svete izvolil, nedelavne člane odpokliče in izvol; na njihovo me=to delavne ljudi. Omeniti je treba, da se predsedniki svetov udeležujejo tudi sej delavskih svetov p°djetij, na katerih obravnavajo širše probleme. Nadaljnia krepitev teh svetov ie nuina. Njihovo usoe-šrjbo delo bo lahko precej dnori- Zadružna mlekarna obratuje Po svečanosti na grmski kmetijski šoli, v nedeljo 21. oktobra, so se udeleženci zbrali še pred poslopjem Zadružne mlekarne. Po nagovoru podpredsednika O/Z Toneta Pirca in direktorja mlekarne Jožeta Cvetkoviča, ki te obrazloži nastanek in pomen tepa velikcea obrata, ie na željo nredsedniik* delavskega sveta Franca Glavana odnrl mlekarno predsednik OLO Franc Hrkovič. neslo k vskladitvi dela teh podjetij s koristmi potrošnikov. Več bi lahko govoril; še o vlogi, delu in problemih šolskih odborov, hišnih svetov, o organih upravijanja v kulturnih ustanovah, zadrugah, družbenih organov na področju socialne politike in zdravstva, vendar tega današnji članek oz. prostof ne dopušča. Kaj vse nas še čaka Ena od osnovnih nalog ljudskega odbora Je nenshno delo za nadaljnje razvijanje sisvema družbenega upravljanja na področju gospodarstva, kakor tudi' na področju kulture, pro-svete, zdravstva, socialrrega zavarovanja itd. Za zgraditsv socialističnih odnosov na vasi moramo še nadaij? razvijati razne oblike zadružništva in krepiti krajevno samoupravo. Uspešno* razvijanje in delo vseh navedenih organov bo največ doprineslo h graditvi celotnega družbenega napredka. V zvezj z gospodarskimi vpra-. sanji se bo moral ljudski odbor estro boriti za varčevanje in preudarno gospodarjenje. Se v večji meri bo treba iskati' m razvijati lastne, nove gospodarske vire, ki v našj občini Te niso vsi izkoriščeni (ustanavljanje 'novih obrtnih podjsiij, rekonstrukcija obstoječih podjetij, turizem itd.) Ljudski odbor bo moral najtj ustreznejša cblika pomoči kmetijskim zadrugam, da si, povečajo osnovna sredstva. Kmetijsko gospodarske šole morajo zajeti področje vse občine. V zvezi s komunalnimi pro- ' blemi bo moral ljudski odbor reševati vrsto važnih pvoblsrr.ov mesta in vasi: zgraditev centralnih skladišč, sodobne tržnice, rekonstrukcijo Sukljetove ceste in drugih cest ter potov v mestu in na vasi. Nadaljevati bo moral z elektrifikacijo v krajih, kjer bo pobuda dn pomoč prebivalstva največja. Ni še dokončno rešeno vprašanje novomeškega vodovoda, pa tudi številne vasi še niso preskrbljene z vodo in napajal'šč"'. S sredstvi stanovanjskega sklada se bo nadaljevala gradnja stanovanj, pri čemer podjetja in ustanov? ne bedo smele stati ob strani. Individualnim graditeljem bo ljudski odbor priporočal graditi po sistemu vrstnih hiš, Čigar prednosti so varčevanje z zemljiščem in pocenitev izgradnje komunalnih naprav (voda. elektrika, kanalizacija itd.).Nadalje-vat» bomo morali z notranjo in zunanjo ureditvijo Sol, urediti ■ šolske vrtove z manjšimi drevesnicami za praktično delo z Učenci. Čez zimo bo treba organizirati kmetij sko-gospe da rski tečaj za učitelie. S pomočjo SZDL bodo prirejeni številni seminarji in predavanja za ideo-loško-politični dvig delavcev, nameščencev in kmečkega prebivalstva. Ljudsk; odbor bo moral kot kolektivni organ prizadevno delovati, če bo hotel uresničiti vse te naloge, kakor tudi številne druge, ki so pred nami. Pri tem pričakuje iskrenega sodelovanja in pomoči vseh svojih, občanov. * Ko se pred letošnjim občinskim praznikom, 29. oktobrom, oziramo na prehojeno pot v minulem lotu, smo lahko zadovoljni ob uspehih, ki smo ;ih v novi občini in v utrjevanju komunalnega sistema dosegli, ugotovljene pomanjkljivosti pa nas vzpodbujajo, da odpravimo napake in vse ostalo, ka- nas zavira pri hitrejši graditvi lepšega jutrišnjega dne. Z željami, da bi nam sodelovanj jn zavest, da gradimo sebi in potomcem srečno bodočnost v socialistični domovini, pomagala pri naših sedanjih in prihodnjih naporih, čestitam vsem občanom k prazniku Novega mesta, 29 oktobru! Maks Vale predsednik občinskega ljudskego odbora v">vo mesto ^ Biran 4 »DOLENJSKI CIST« Stev. 43 (343? 7 FARMACEVTSKI LABORATORIJ V NOVEM MESTU Mlekarna ™s£x obratuje NA DOLENJSKEM Stoštiriindevetdeset milijonov investicij je bilo potrebnih, da je ob cesti proti Žabji vasi zrasla velika in moderna mlekarna in da je dobila najnujnejšo opremo. S tem pa investicije za popolno opremo mlekarne, zlasti pa ne za vse ostalo, kar je še potrebno za dobro poslovanje tega živilskega obrata, še niso končane. O farmaciji in farmacevtih, Iju-dah, ki izdelujejo zdravila, pišemo menda najmanj. Tudi potem, ko naša farmacevtska podjetja že dosegajo vidne uspehe in postajajo važen činitelj v narodnem go&podarstv u, včasih se kar molčimo o njih. Morda delno tudi ziradi tega, kor nam je to področje nevsakdanje. Nanj se spomnimo navadno šele takrat, ko je treba z zdravnikovim receptom v lekarno po zdravila. Zdrav Človek pa hitro pozabi na tiste ncvšečne dni, ko je bil bolan . . . Stopimo zato danes, nekaj dni pred novomeškim občinskim praznikom, v podjetje, ki že dve leti usoesno detla in se razvija — v »KRKO«, naž edini slovenski farmacevtski laboratorij- Prijazna magistra Siaparjeva nas bo, popeijala skozi njegove oddelke in nam povedala nekaj zanimivih podatkov iz zgodovine enega najmlajših dolenjskih kolektivov. Sprašujmo in glejmo, saj bo za na«, ki vemo le malo ail i pa nič o izdelovanju rdravil, vse zanimivo. >Zaceli smo leta 1954 z izdelovanjem enostavnih galenskih preparatov: s tabletami, dražeji in maziili« pripoveduje mag. Siaparjeva v tesni sobi, ki je pisarna m hkrati delovni prositor, v katerem se vrte belo oblečena dtkieta in iprenaiajo steklenice in pohode, tekočine, praške in še marsikaj, kar pritegne našo radovednost Takoj opazimo silno •tisko s prostorom. »Krka« je začela deiati v nekdanjem skladišču »Tobaka« m stranskih prostorih okrajne lekarne. Na neverjetno maiiin površinah so postavljeni stroji v oddelku za tableti-ranje. Tu predelajo 80 do 100 kilogramov taibiet na dan, tu nastajajo zdravila proti glavobolu; aspirini, kombinirane tablete, sul-famidna zdravila in podobno. Če vas zanima: iz kilograma mešanice, giranulat mu pravijo strokovno, dobijo 2 tisoč polgram-skih tabler. Ogledamo si sušilne omare, stroje tabletirke in soretne rike deklet, ki so bi/le Še pred ddbrim letom doma na kmetih, danes pa so polkvalificirane delavke, mnoge izmed njih pa bodo po tečaju, ki ga bodo priredili v podjetju, tudj kvalificirane. V dveh ozkih kabinetih ;e stisnjen kontrolni laboratorij, ki trikrat pregleda vse izdelke, preden grado v promet Tu je doma, kakor povsod v podjetju, še prav posebna skrajna natančnost in previdnost; odgovornost za ljudsko zdravje je velika, zato odločajo tu že tisočinke grama. — Po stopnicah pridemo v podpritličje, kakor bi lahko rekli obema »kuhinjama«, v katerih sta oddelka za mazila in svečke. Ogledamo si zanimivo polnjenje tub s cinkovim mazilom. Tu izdelujejo tu- zalaga s svojimi izdelki trg že po vsej državi Potrošnja zdravil narašča pri nas iz leta v leto. VeČ je prebivalstva, 'pa tudi zdravstvena pro-sveta se širi. Ko so zacdli v »Kr- Izdelki farmacevtskega laboratorija »KRKA« di znano »Sanovit« vitaminsko mazilo, sulfamidna mazila, čisto vazelino in podobne izdeflke. Pri izdelovanju in zavijanju globul in svečk je de'Io normirano. V glavni delovni sobi se ustavimo pri dekletu, ki pravkar naliva v velik lonec neke tekočine. Zinka Raraj eva je, doma iz Mačkovca; ravno danes pred dvemi leti je prišla h »Krki«. Pripra/vlja mešanico za »Rheumin«, ki jo zelo cenijo revmatiki za masiranje. Desertisoč steklenic tega zdravila na mesec izdelajo v »Krki«, ki ki«, ;« delailo v podjetju 10 ljudi; danes jih je že 60 in vsi imajo polne roke opravka. Tudi v stavbi nasoroti spomenika padlega Talca, kjer je bilo nekoč gradbeno podjetje »Krka«, imajo v skladišču, odpremi in knjigovodstvu čez glavo skrbi in dela. Bodočnost »Krke« pa se bo razvila prav tu, ko bodo prihodnje leto na dvorišču dvignili stavbo za dve nadstropji. Sedanji oddelki bodo dobili dovolj prostora za potreben .razmah, tu pa bo rudi stekla PROIZVODNJA RENTGENSKIH KONTRASTNIH SREDSTEV Če hoče zdravnik z rentgenskim aparatom slikati notranjost človeškega telesa (ioiČ, želodec, novotvorbe v glavi in podobno), mora te organe s posebnimi sredstvi »osvetliti«, da jih aparat »vida« in posname. Zdaj taka sredstva za drag denar uvažamo, v bodoče pa jih bo izdelovala novomeška »Krka«. Zvezno združenje farmacevtske in kemične industrije je že odobrilo program za izdelavo teh sredstev, zvezna industrijska zbornica pa je z 800 tisočaki omogočila začetna raziskovalna dela za to važno proizvodnjo. Podjetje končuje elaborat za novo proizvodnjo in specializira strokovnjake, ki jo bodo vodili. S tem bo »Krka prerasla iz laboratorijskega v tovarniško obratovanje. 2e zdaj je »Krkma« proizvodnja važna ne samo za naše osamosvajanje v preskrbi z osnovnimi zdravili, temveč tudi za dviganje narodnega dohodka v okraju. Prvo leto je prišla v družbeni plan z 20 milijoni dinarjev bruto proizvodnje, lani pa je dosegla nekaj manj kot 50 milijonov. Letošnji pian, ki jj postavlja nalogo doseči 127 milijonov dinarjev, bo kot vse kaže izpolnila, prihodnie leto pa bodo v »Krki« izdelali že čez 200 milijonov dinarjev vrednosti, če bodo dobili investicije za ureditev sirupnega oddelka. In ko bomo prihodnje leto izdelali v Jugoslaviji 10 odstotkov več domačih zdravil kakor letos, bo k tem •pomembnim nalogam prispevala svoj delež rudi novomeška »KRKA«. Tg. Tak mlekarski obrat ima izredno važno vlogo v našem gospodarstvu. Skrbi za odkup mleka in s tem pospešuje živinorejo, na, drugi strani pa oskrbuj© potrošniike s kakovostnim mlekom in z mlečnimi Izdelki vseh vrst. Mleko je važno živilo vseh ljudi, zlasti otrok in bolnikov. Ima pa zelo zelo kratko življenjsko dobo, katero še zmanjšujejo razni vplivi, kot so nečistoča, toplota ln pod. Zaradi tega je treba z mlekom zelo hitro in natančno poslovati. Vsaka površnost se maščuje na kakovosti. Visoka stopnja mehanizacije Velika in moderna je stavba mlekarne. Tudi obratovanje j s dokaj mehanizirano, čeprav še manjka več stvari. Opremo sproti dopolnjujejo, kolikor pač dopuščajo sredstva, sama proizvodnja pa nabolj kaže, kaj še manjka. Od.kar je pričela mlekarna s poizkusniim obratovanjem, se je odkup mleka povečal za trikrat. Osem do devet Novomeški fantje za 29. oktober Novomeški fantje šoferji, ki služimo vojaški rok v Titovi gardi v Beogradu, smo sklenili, da se oglasimo bralcem Dolenjskega lista. Saj se le redko primeri, da je sedem NovomeŠčanov skupaj pri vojakih. Veseli smo in ponosni, da služ'mo v Titovi gardi. Največja čast je biti gardist-šo-fer. Življenje v gardi nam bo zelo koristilo. Tu si bomo izpopolnili naše znanje. Imamo priložnost, da se nauč'mo dobro upravljati z motornimi vozili in bomo lahko kasneje do- Trgovsko podjetje TOBAK NOVO MESTO čestita vsem odjemalcem in občanom novomeške občine h krajevnemu prazniku in se toplo priporoča! ma pomagali pri izgradnji Dolenjske. Vsak teden težko pričakujemo naš priljubljeni Dolenjski list, saj nouice iz domačih krajev najraje beremo, ker smo vsi Novomeščani. Marsikateri večer se zberemo in obujamo spomine na naše lepe> kraje. Ponosni smo, da imamo v svoji sredi najboljšega športnika Titove garde Boža Čav-lov'ča. On ni samo dober športnik, temveč tudi dober šofer, ki je vzgled ostalim. Poznamo ga že od prej kot dobrega športnika, ki je v većih panogah zastopal Novome- ščane. Radi se zberemo okrog njega, da nam pripoveduje, kako je bilo na tekmovanju, ki mu je prineslo naslov prvaka. Žal n-am je, da se ne bomo mogli udeležiti proslav ob 29. oktobru, ko praznuje Novo mesto občinski praznik, saj smo vsako leto aktivno sodelovali na prosldvi. Prebivalcem Novega mesta pošiljamo lepe pozdrave in jim čestitamo k občinskemu prazniku! Vojaki V. P. 4795: J. Strajnar, J. Plaveč, M. Bele, V. Kastelic, L Zaje, P. Drenik in B. Cavlović Vlado Lamut: S KOSTANJEVlSKEGA ODRA O delu sindikalne podružnice okrajnih uslužbencev ti. oktobra je Imel sindikat okrajnih uslužbencev svoj letni občni zbor, Ze iz števila navzočih ]e bilo videti, da člani sindikata nič kaj radi ne obiskujejo sestankov. Čeprav so bilj Vsi obveščeni, je bilo 27 neopravičeno odsotnih. Pričakovali bi, da bi ta sindikalna podružnica, katere člani so uslužbenci državne uprave ln državnih ustanov, b>Ma za vzgled ostalim sindikalnim podružnicam v podjetjih, k> delalo pod mnogo težjimi pogoji. Iz predsednikovega poročila Je bilo razvidno, da delo sindikata v preteklem letu ni bil„ zadovoljivo Porazna Je ugotovitev, da je včlanjenih v sindikat le 89 odstotkov uslužbencev, ostali pa se izgovarjajo da »o že člani drugih podružnic in da po svojem strokovnem delu n» spadajo v ta sindikat, kar pa se ie 1 /kazalo kot neresnično. Po navodilih r&pubU-škega odbora sindikatov naj bi uslužbenci ustanov, ne glede na njihovo strokovnost, bili včlanjeni v eno sindikalno oodružnieo. Dalje se je ugotovilo, da med Kako to o če« //.m o 118. Mirni in Sentrupertu Na pobudo občinskega odbora SZDL je bil pred dnevi na Mirnj sestanek predstavnikov vseh društev in organizacij v občini. Na sestanku so se temeljito pogovorili o izobraževalnem delu. Presenetljivo lepa udeležba — 63 predstavnikov — je izgovorno pričala, da Je med našimi ljudmi živo zanimanje za prosvetno in izobraževalno delo, razprava na tem prekorenom sestanku pa je pokazala, česa vsega ij ljudje želijo in potrebujejo, pokazala pa le tudi, da zahteve po kvalitetnejšem »n pestrejšem delu neprestano in naglo naraščajo. Zelo vzpodbudno je, da se kulturno ln prosvetno življenje naših ljudi ne da več zapirati le v ozke meje prosvetnih društev, ampak da je potreba po takem življenju vsesplošna in. kar je še važneje >n za zdaj tudi značilno, da za prosvetno dejavnost ne čutijo več odgovornost samo poki-oni prosvetni delavci, marveč vsi resnično napredni ljudje v vseh društvih in organizacijah. Koristno sr*r!elovan!e, ki obeta veliko uspehov Pohvale vredna Je tudi koordinacija in tesno sodelovanje raznih organizacij pri izobrazbenem delu T"1'-'« v>ri7*.j ^ KZ Mirna ln Sentrupert letos skupaj organizirati 2 kmetijsko gospodarska tečaja, k- bosta čez zimo vzporedno v obeh krajih. V taki tesni povezav' bosta obe zadrugi poskrbeli tudi za izobrazbo naših žena in deklet in organizirali 2 gospodinjska tečaja, saj je zanimanje zanju tolikšno, da je vprašanje, če bo mogoče ustreči vsem Ženam in dekletom. Agilni obč. odbor društva RK bo ob aktivni podpori vseh ostalih organizacij letos ponovno organiziral prosvetno-zdrav-stveni tečaj, saj so te vrste tečaji v zadnjih dveh letih pokazal; lep uspeh. SZDL bo poskrbela na Mirni in v Sentrupertu za vrsto zanimivih predavanj, ki bodo Sirila obzorje ljudi. Tudi na področju dramatike lahko pričakujemo v letošnji sezoni kakovostni in količinski napredek. Pred vsem so se na sestanku vsi, ki se ukvarjajo z odrsko dejavnostjo, dogovorili, da bodo uprizarjali samo kvalitetna odrska dela. Razen tega so se posamezne organizacije dogovorile o tesnem sodelovanju. Tako bo n. pr. mladina pripravljala kvalitetne odrske uprizoritve s Kudom v Sentrupertu, s Partizanom na Mirni, a PGD na Jesenicah Itd., mladinci v Slovenski va«i in gasilci v Volčjih njivah pa bodo uprizarjali igre «3mosto.ino. Ob količkaj vztrajnem delu bomo letos lahko gledali najmanj 10 predstav. Zelo potreben režisersko -šminkerski tečaj bodo organiziral,; skupaj z društvi iz občine Mokronog. Zanimanja za knjižnico in petje je čedalje več Na Mirn» m v Sentrupertu bodo pričeli delati recitacijski krožki, v katerih bo naša mladina se bolj kot doslej začutila lepoto izražanja v materinskem jeziku, kvaliteta raznih proslav pa se bo tako močno dvignila. Vse organizacije so obljubil", da bodo med svojim članstvom propagirale javni ljudski knjižnici na Mirn» in v Sentrupertu, da bodo ljudje v zimskih mesecih polno izkoristili sicer skromno, vendar dragoceno bogastvo naših knjižnih omar. Izredno močno zanimanje je bilo na sestanku za zborno pet-tje. Po daljši razpravi so navzoči podprli zamisel, da pričneta v najkrajšem času z delom zbora na Mirni in v Sentrupertu h. Mlekarna ima laboratorij, kjer preiskujejo mleko. Laboratorij le samo za silo opremljen, potrebovali bi še enega. Ima tudi napravo za proizvodno umetnega ledu, le da se tega higienično vdelanega ledu premalo poslužujejo drugi obrati živilske stroke v okraju. V mlekarni imajo prav tako stroi za izdelavo jogurta. Za potrošnjo bl radi dalj na trg mleko v steklenicah, tako kot ga prodajajo v Ljubljani in drugih večji« krajih, toda za tako majhno količino, to ie 5W> do 700 litrov dnevno, sr> investicije za ta postopek prevelike. Samo stroi za umivanje steklenic bi stal K milijonov dinarjev, celotna naprava pa okoli 14 milijonov dinarjev. Borba za kakovost se začne v hlevu Samo majhna površnost pri ravnanju z mlekom ima za posledico slabšo kakovost izdelkov. Največja clstoca je osnovni pogoj dela v mlekarni. Vsa pazljivost v mle« karni ta pri prevcuu pa ne zaleže veliko, če je mleko že prej okuženo z raznimi bacili. S higieno mleka je treba pričeti že v prehrani živine! T0 pa Je delo vseh, ne samo mlekarne. Živina mora biti pravilno krmlje.na. hlevj bi morali blii čisti kot tudi krave, še prav posebno pa molža in odprema mleka. TU JE SE VSE POLNO POMANJKLJIVOSTI, KI NISO POSLEDICA REVŠČINE, PAC PA NEZNANJA IN POVRŠNOSTI NA VASI. Stalno prosvetljevanje v tej smeri je naloga vseh, od mlečnih kontrolorjev do vseh strokovnjakov in prosvetnih delavcev. Zaradi majhne količine slabega mleka, ki pride med dobro, nastane v mlekarni velika škoda. Tega se naš( živinorejci in zbiralci vse premalo zavedajo. Potrebujemo opremljene zbiralnice! Za dobro in cenejše poslovanje odkupa mleka, zlasti pa za dobro kakovost, ki ima pri mleku še prav posebno vrednost, jo potrebna mreža zbiralnic na podeželju. Primerno opremljene bi morale biti pri vsaki kmetijski zadrugi. V tak; zbiralnici bi bila lažja. kontrola prinesenega mleka. K zbiralnicam spada tudi primerna posoda. Vsak živinorejec bi moral imeti stalno posodo, ker le tako bi lahka kontrolirali kakovost mleka posameznega prodajalca in ravna, nje z mlekom do zbiralnice. V* zbiralnicah bi lahko mleko tudt ohladili in ga tako ^obvarovali pred sesanjem, v oddaljenejših zbiralnicah pa bi morah imeti še posnemalnike, da b1 lahko takoj vračali posneto mleko, t mlekarno pa odpremljali le tol» ščo. Opremljene mlečne zbiralnice so del dobrega obratovanja mlekarne. Začetne težave je zadružna Mlekarna v glavnem premagala, čeprav j;h je še prm-ej. Pred* vsem manjka strokovnjakov. Brez leh pri tako občutljivem delu ne more biti dobrih in odličnih proizvodov, za katero ima mlekarna vse pogoje. Proizvodnja tudi kaže, da bo treba, še dozidati dobra skladišča za ?ir m kupiti nekatere naprave. Šibak je prevoz mlekarne, pa še za sedanje avtomobile nima strerte. Velja pa še nekaj. Pri nas smatramo, da je že vse končano, ko smo vložili toliko in toliko milijonov v gradnjo obrata, potem pa bo teklo vse kot po loju. Gradnja je samo prvi korak, pričetek proizvodnje in prodaja izdeikov pa sta naslednji in zelo odgovorni nalogi. Te navadno zanemarimo. Če to vel.ja za vse industrijske obrate, velja toliko bolj za mlekarno, za katere obratovanje nimamo prav nobenih izkušenj". P. R. Pogled v mehanizirani del nove mlekarne, ki je bila odprta zadnjo nedeljo IZ NOVEGA MESTA oooc»oooooooooooocxxxxxxxxxxxx^ Delo LMS na novomeški gimnaziji V petek 12. oktobra le bila n« gimnaziji prva letošnja mladinska konferenca. Predsednik sekretariata LMS na g'mn;i«iji Je prftbr.il referat o delu mladinske organizacije v preteklem letu in nakazal načrte za bodoče delo. poudaril Je važnost "'deološke vzgoje mladincev in propagande za brigade, ki bodo na koncu letošnjega šolskega leta zopet zaživele. Po referatu se je razvila živahna Taoiprava o delu raznih krožkov. Nekateri so kritizirali lansko delo, drugI pa predlagali nove načine dela. Razprava Je b;la živahna tud1 zato, ker so bili navzoči skoraj v«i dHaki mladinci. Pa tudf tovariši profesomi. T>va brigadirja sta že kar na konferen-i i .imitirala za bricanV s pripovedovanjem o življenju v br.gao« Majde Sile, kl je V Novem mestu zgradila orEJTOCna dogotovila nogometno 'grlšče. Za zaključek je spregovoril ne-kai besed Jože Hartman. član okrajnega komiteja LMS. Anton Stare Podmladek Rdečega križa na gimnaziji v Novem mestu V torek 10. oktobra je bil na novomeški gimnaziii prvi letošnji občni zbor Podmladka Rdečem* križa. Profesor Kovač", poverjenik RK na_ fiimnaz_ začel z delom PRK tu novomeški gimnaziji in uoamo,da bo dosegel zaželene uspehe. ZGRADILI BOMO OMREŽJE PREKOPOV DONAVA— TISA—DONAVA Zvezni izvršni svet je pretekli teden sprejel sklep o zgra-ditvt novega omrežja prekopov Donava—Tisa—Donava, ki ga bodo gradili v dveh obdobjih. VsaJoo bo trajalo 5 let in bo hidro-tehnična in gospodarska celota. Z zgraditvijo novih prekopov bo končno omogočena zaščita pred površinskimi in talnimi vodamd našega najbogatejšega žitorod-nega območja ROG trgovsko podjetje na veliko NOVO MESTO se priporoča cenjenim odjemalcem In Čestita k občinskemu prazniku 29. oktobru! 6 49 »DOLENJSKI CIST« Stran S Bela krajina kmetijski šoli na Grmu za jubilej knirM^om OBVEŠČEVALEC Bela krajina kmetijski 5»H na 'Grmu veliko dolguje; 'dolguje ji hvare-žnost za vsa^ prizade-vanja} najprej njej, kot ustanovi, in potem še posameznim strokovnjakom te šole, ki so v doigih desetletjih toliko storili in žrtvovali za gospodarski dvig Bfele krajine^ 2e ob nastanku današnjih vinograde^ je oila šola tista, ki je nudila pomoč in nasvete, v kolikor je bilo v takratnih razmerah spi oh mogoče. Posredovala je dobavo tisoč in SLAVA SPOMINU TALCEV-MUČEN1K0V! 21. oktobra 1943 so izkrvaveli pod kroglami zverinskih SS-ovcev, ki zdaj spet stopajo v novo nemško vojsko in dobi/vajo nazaj stara odlikovanja in vojaške čine, ki so si^ jih »priborili« z neštetimi pločini tzuršenimi po vsej Evropi, talci-mučeniki s Sent-jernejskega polja. V gramoz-nf jami v Ostrogu so padli: Jože Jordan, Franc Crtali č, 'Alojz Verbič in Franc Jereb, v Šentjerneju pa so bili ustreljeni: Jože Blatnik, Ciril Gantar, Anton Grubar, Jožef Smit, Ivan Jevnikar, Franc Bučar, Karel Gorišek, Karel Krhin, Ignacij Bakše, Anton Zupančič, Stanko Gorenc, Franc Homan, Franc Janže-Vič, Karel Janževič, Alojz Kovač i č in Franc Jordan, vsi iz Šentjerneja, Jože Potočar fn Janez Sketelj iz Dobravice, Franc Topolovec in Franc Zupan iz Brezja, Franc Bučar iz Vrbot>c, Ludvik KoSak z Drame in štirje begunci, ki so takrat živeli v Šentjerneju: Franc Stare, Franc Maznik, Anton škofljanc in Ivan Ban. Naših žrtev, podlih tmmri-lev mučenikov nismo in ne bomo pozabili! Slava njihovemu spominu! V. f P~ tisoč sadik sadnega drevja in trt lz svoje drevesnice, na tisoč cepiče v te ali one sorte. Svetovala je in pomagala urejat; razne kmetijske razstave po Beli krajini. V desetletjih nam je dala in vzgojila lepo število dobrih, naprednih gospodarjev. Na žalost pa smo se Belokranjci premalo zanimali za to Šolo. mafto Be-lokranjcev jo je obiskovalo, kar &e nam sedaj hudo maSčuje. Preslišali smo klic šole. omalovaževali izkušnje njenih strokovnjakov; na raznih predavanjih smo se pač ogreli trenutno za to ali ono stvar, doma pa spet zapadli v' tisto nesrečno malodušje, ki še danes tlači na- še gospodarstvo in ne pusti, da bi se otresli raznih škodljivih predsodkov. Pomislimo na prizadevanja raznih strokovnjakov — predavateljev; ti kajpak ne morejo delati čudežev, če pa se m; sami ne zganemo in ne storimo, kar priporočajo in kar je preizkušeno in ugotovljeno, da je dobro, praktično in da dviguje gospodarsko stanje. Smo pred splošiy> obnovo vinogradov in sadovnjakov; sadovnjake uničuje kapar, vinogradi pa so dotrajali. Ali bomo sami kos obnovi teh nasadov? Ali bomo delali vsak po svoje, Po starem načinu? Ne bomo raje prisluhnili modrim in pametnim nasvetom izkušenih strokovnjakov in jih poklicali na pomoč! Vemo, da bo sipe-t kmetijska šola na Grmu Usta, ki nam bo prožila roko v pomoč — kot najboljša soseda. Da, Bela krajina je hvaležna šoli in njenim strokovnjakom, k- so delali za povzdigo naše deželice: Skalickv, Malasek, Ab-sec, Jeglič, Podgornik, Kotlov-šek, Zupanič, Flego, Vrisk, Ka-fol, Kastrevc in še vrsta drugih. Bela krajina čestita šoli ob njenem lepem jubileju, z zavestjo, da bo s podvojenimi močmi delala za povzdigo našega kmetijstva. Jakob Springer To in ono iz Semiču Tudi v Semiču smo proslavil« Teden otroka. Organizirali smo proslavo s kulturnim sporedom. S krajšim referatom smo seznanil; šolske otroke o pomenu tega tedna. Proslave so se udeležili vsi šoloobvezni otroci, odraslih pa nt bilo, ker so bil: prav gotovo prezaposleni. V Tednu otrok« je pripravljalni odbor sestavil celoletni načrt dela, v katerem je zajeta v*a skrb za naše otroke. Skušal' jim bomo napraviti čim lepše življenje. SETEV PŠENICE Gospodarji so v skrbeh opazovali letošnjo jesensko podnebje. Trgatev je bila krasna. Natrgali so sker manj groiidja kot lani, kvaliteta vina bo pa mnogo boljša. Zemlja se je zaradi suše zek) posušila. Marsikateri kmet je moral izpreči plug ter oditi domov, ker se zemlja ni dala orati. Deževje, ki je nastopilo pozneje, Je zemljo dovolj laimočilo. Vse je oralo in sejalo. Jesenska setev j« s tem ea-kl j učen«. Do građu Otočca je bil v preteklem tednu dograjen nov, štiri metre širok most GOSPODINJSKI TEČAJ V Semiču, Strekljevcu in Črešnjevcu so organizirali tečaj za vlaganje sadja .in zelenjave. Obiskovale so ga predvsem mladinke. Udeležba je bila zadovoljiva, kar je dokaz, da si mladinke želijo izpopolniti svoje znanje, ki jim je v uspešnem gospodinjstvu nujno potrebno. Tečaje bO gmotno podprle kmetijske zadruge in občinski ljudski odbor. Tečaje je vodUa Frančiška Flek i»z Vavpčje vasi, ki je vedno pripravljena svoje praktično in teoretično znanje posredovati drugim. OBČNI ZBOR DRUŠTVA UČITELJEV IN URADNA KONFEREICA Pred kratkim je bil občni zbor društva prosvetnih delavcev občine Semič in uradna konferenca. Sestanka 6ta se poleg okrajne inšpektorice Nade Gostičeve udeležila tudi ljudski poslanec Martin Zugelj jn tov. Jože Plaveč iz Novega mesta Na konferenci so bila podana obširna poročila o delu prosvetnih delavcev v preteklem šolskem letu. UiCiteljstvo je skrbelo za kvaliteten pouk v osnovnih šolah ln aktivno sodelovalo pri ostalem kulturno prosvetnem delu, saj so ve&tnoma učitelj: na vasi tisti, ki vodijo kulturno Vode jim ne privoščil V Šmihelu pr» Novem rastu večkrat zmajijka vode zaradi slabega pritiska. V takih primerih se sosedje .internata in tudi prebivalci internata zatečejo po vodo v vezo h »še ob potoku, ki je last Grmske šole. To pa ni pogodu upokojencu Iljašu. ki stanuje v., tej hi.-. Večkrat je že surovo napodi! vse, ki so prišli po vodo. Pravi, da naj pijejo vodo iz potoka. Tudi 13. oktobra. Je prišlo več strank po vodo v vežo, z« kar imajo tudi dovoljenje direktorja Grmske šole. Iljaš jih je kot Po navadi nahruUl, upokojenko Ano Mežnar pa Je tudi fizično r napadel in ji prizadejal lažje ^poškodbe. Vsi, ki. so to videli, IJso se zgražali. Bilo bi dobro, da S bi ga kdo poučil, da je voda za 1v.se. Za poškodbe pa se bo zagovarjal na sodišču. PORTINTCLKNAVZG03A OTROŠKA PARALIZA IN TELESNA VZGOJA Ko se Je pred meseci pojavila Otroška parailiza v malo vefijem obsegu ko' prejinja leta, m> bili potrebni razni ukrepi y..A preprečitev širjenja te 'težke boiie-znl. Ti ukrcipl *o prizadel i tudi našo šolsko telesno v/gojo. Vsi razumemo, da Je potrebno, da so te. lov,-tl:i!ce najbolj Ms* fp ros tor v Boli, da se v njihovi blizini namestijo .-m i ;r n- naiprave, posebno tuši, da omogočimo po pouku telesne vzgoje vsaj temeljito u. mivanje rok, Ce že ne celega telesa. Vendar ne moremo razumeti tega. da so ukrepi proti zitiranju otročke paralize omejili samo pouk telesne vzgoje, ki se je spremenil v kratke »prehode z uteme-1.1; t \ i Jo. da se otroci v tem času ne vmi\io prevez Lzerpatl. M Mimo. da so v tem pogledu nekateri šli malo predilef, dn ne po?najo prave telesne vzgoje, njenih namenov jn ciljev. Otro?ka paraliza jP v nekaterih d.rzavah zavzeiln Se ver M obseg kot pri n«J. tnria tio takih ukrepov ni (prišlo. I»n<;t:i>vi|| so nafe. lo vsakodnevne t Meto« vzgoje za vir zdravja, odpomn-ti |q harmonik negn rasrvo'a otrok. Tudi ml bomo morali kmalu u-ve«t| vsakodnevno telesno vzgo- JO. malbrž v reformiram obvezni oli Pomisliti moiramo. da je v loTKkeim lettu lWt/5S bilo v ni«l!b Solili satno 7,2"/T, dobro razvitih otrok!. Niti tonska telesna vzgnH ne tzProiva mlidlnr. hol.1 Je izčrpana po oet ali Kestnrnem sedmi iu V razredih, v ka»cHh le iz leta v leto več e-'rivk. tjBredi r>a «e zln. •H v zimskem rasu ne morejo tfnvnll prezračiti. Mislimo, da to bolj 1werna mladino knt pa d\e do tr' ure pouk I telesne vzgoie na tođtn. kl le za mHdino MttlO oti''!h In razbremenitev. 7a kreoko In zdravo ra*t mln-6't>« le tudi važna njena nrehra-na. To v»rf,5mle lr raznih raz-lopov premalo upniKtevimn. O novni v"r prehrane Je mleko. A'< rtnh! nita in'i-d'na dnevno pol lltra mleka, kolikor g« po-tre- NAMIZNI TENIS ZA OBTlNSKr l>HW\IK — NAMIZNOTKNFftKI RUZOTIMIVIR N.iinlrmoten'Mci klub Novo mf. p'ii bo priredil v pioslavo obč'n-gkeira praaiUca Novo mesto pr-vens»veni brznlurnlr v namiznem tervisti v obl'ki ci'»o tekmo-vanla (na Izpadanjei Brzoturn'r bo v »oboto. 27. oktobra ob 17. uri -v prostor'b Nnrodne banke na fJlav-nem trgu. Pravico nastopa imajo v«i člani kluba. F. M. buje? Oglejmo »I samo dnevno poirušnjo mleika, :pa in mu videli žalostno sliko. VzroiTt teniu ni to, da veliko otrok mleka ne mara uzKatl, ker ga niso navajeni, temveč v previsoki ceni mleka. Mleku ln o*ta.lirn gilavnim sestavinam, ki »o potrebne za zdravo prehrano, bo treba flmprej znlintl ceno, da bo.nio imeli zdravo in odporno mladino, Kar si vsi žclteno. Prof. Jože Glonar AUeti za proslavo občinskega praznika v Novem mestu V soboto 27. t. m. ob 1V url bodo atleti Partizana iz Novega mesta priredili v počastitev občinskega prn/nika zakljufni atletski miting v letošnji sezon*. — Mo*k1 bodo tekmovali v teku na 20fl In X<>no metrov, v skokih v n,i in lt(iskok;b, v metu krogle, kopja 'n diska. Ženske bodo tekmovale v teku na 2O0 m, V ■kokU v visino, v metu krogle in diska. Va.bimn občinstvo, da »t ogleda zanimivo letošnjo zaljufno prlre-dhev naših atletov. J, G. ŠAH ' 4 IN POt, t 3 POL AI'I 4:4 Vec kot pet ur le traiai v Novem meslu dvoboi ekip Zelezni-čaija (Liubli«na) in &D Novo mestu, končni izid pa Se n| bil znan. Orllo^'jp gn bo tekmovalna komi. »1,1* fi/. Slovenile. Stf.nle prod oi-eno ie 3 in pol : 2 in pol za Sr> Z.Hezni^nr O tel tekmi več pnhivlniic GA.JSKl PRVI NA BK/OM »-MH.IU Si) NOVO MESTO Na prvensl vein-m brzotumlrju BĐ Mnvo meisto za mesec oktober Je med desetimi udeleženci zma-Ufll Iv«n c;a|sk: /. H točkami pred Fnkoin (6 ,n pol), Avscem (« to^k) m Pičkom (5 in pol). Edino partijo jc GaJskl izgubil z Avscem. ROKOMET PARTIZAN CKNOMK1.J V FINALU I,H s V Črnomlju «e nt se doslej nikoli zbralo na Igri«u toliko gledalcev kot v soboto. 20. oktobra, na zanimivi polfmaln tekmi za pokal Jugoslavije. Domače rokometno moStvo Je odločno in prepričljivo premagalo naJboHSega mojstra v Sloveniji. »Svobodo« iz LJubljane. LOZAKJEVA — JUNAK DNEVA V prvi tekm: sta se srečali ženski ekip; »Svobode« lz Ljubljane in črnonialj-vkega Partizana. Prv| poliča« se |e končal z rezultatom 3:2 v korist domiačh. Ekipa Partizana je nastopila v sledeči postavi: Lozar, Tanc, Sašek Kure, Blžal. Zunič A., Weis, Vidic, Lak-ner..Najboljša igralka je bila vra-tarka Partizana Lo/.arjeva. ki le Izvrstno branila močne ' strele. Ženska ekipa se Je s to zmago plasirala v finale Cupa LRS ;n bo v nedeljo tekmovala za naslov prvaka lrs z ekipo »Rudarja« iz Trbovelj. MOŠKI PREMAGALI SVOBODO S 17:14 V glavni tekmi za pokal Jugoslavije je moška ekipa Partzana iz Črnomlja premagala Svobodo s 17:14 in se uvrstila v polfinale L.RS. V nedeljo s« srečajo še v LJubljani z Odredom M-K NOGOMET NOVA ZMAGA SD »KLAN« V nedeljo, 21. okt.. je bila v Novem mestu prva povratna nogometna tekma med Partizanom iz Grosuplje ter domačni ŠD Elan; končala se je enako kot piva t<'k-ma 2:0(1:0) za domače moštvo. Pri gostih je ugajala ožja obramba, pri domačih pa celotna ohramba. Moštvo čaka prihodnjo nedeljo prijateljska tekma z moštvom tukajšnje garnizije. 5. novembra pa povratna tekma s Partiznnom iz Kočevja. V. M. BELA KRAJINA (Črnomelj) t PARTIZAN (Kočevje) 6:2 (2:i> V nedeljo Je bila v Črnomlju tekma nogometnega prvenstva dolenjske skupine, v kateri so tehnično boljši m borbenej*! Crno-maliei premagali ekipo kočevskega Part,/.ana a 6:2. V. J. ODBOJKA PARTIZAN KAMNIK 3:2 Za zadnjo odbojkarsko žensko tekmo odbojkarske lige v Kanin , ku je bilo izredno zanimanje. V flnilu so domače odbojkar.ee zni&gale z rvzintntom 15:11, potem pa so popustile in Novom»■ »čanke so niza'le točko za točko do r»Jultata 15 :l. NaSe odboj k a ri-ce so pokazale izredno igro. Naj> bolJSa Je bila Knafllčeva, pn iu_ dl ostale nafte 'gralke so tokrat zaigrale tako. kakor Jih v Novem mestu Se nismo videli Kamni, čanke »o odlične mlade nasprotnice, ki bodo drugo leto po Sloveniji delale nemiri precej »kravata«, S. D. in prosvetno dejavnost. Izvoljen je bil nov. upravni m nadzorni odbor drštva. Sprejeti so bili sklepi, katere bo učvteljstvo med šolskim letom uresničilo. RODITELJSKI SESTANEK Letos je bil na osnovni šoli v Semiču roditeljski sestanek, ki je bji po številu udeležencev dos-lej najboljši. Udeležilo ,se ga je okrog 100 staršev šoloobveznih otrok. Polnoštevilna udeležba je dokaz, da so pogostejši roditeljski sestanki potrebni. Poleg navodil za novo šolsko leto, so bil prvotni seznanjeni z nevarno boleznijo — otroško paralizo, ki se je pojavila tudi v območju naše občine. Seznanili so "starše z ukrepi, ki so potrebni za zatiranje te bolefen*. Ljud. je so se z vsemi ukrepi in navodili soglasno strinjali. Metod Plut KINO »KRKA« — NOVO MESTO: od 29. 10. do 1. 11.: ameriški barvni film »Nocoj bomo peli«. DOM JLA — NOVO MESTO: Od 26. do 28. 10.: ameriški film »Divji sever«; 30. in 31 10.: ameriški barvn: film »Gog«. KOČEVJE: od 26. do 28. 10.: ameriški barvni film »Steza slonov«. 31. 10. jn 1 11.: češki barvni film »Jan Hus*. ČRNOMELJ; od 25. do 28. 10.: ameriški film »Prelomnica«. 30 jn 3.1. 10.: ameriški film »Angel ali demon«. METLIKA; 27. ln 2«. 10.: ameriški film »Lili«. 31 10.: »Umor«. KOSTANJEVICA: 28. 10.: indijski film »Dva jutra zemlje«. ŠENTJERNEJ: 27. in 28. 10.: poljski film »Zaklad<. • TREBNJE; 27 in 28. 10.: argentinski film »Vojna gavčev«. Predstava v nedeljo ob 15. uri. DOL. TOPLICE; 27. in 28. 10.: ameriški film »Revolveraš«. 1 H.; ameriški film »Zmaga ali smrt«. MOKRONOG: 27. n 2fi. 10.: angleški film »Tajinstveni profesor«, GRADAC: 27. in 28. 10 : ameriška barvna . risanka »Alice v pravljični deželi«. Potujoči kino Novo mesto predvaja jugoslovanski film »Major Bauk«; v petek, 26. 10., ob 18. uri v Brusnicah; v soboto, 27. 10.. ob 13 uri v Stoipičah; v nedeljo. 28. 10., ob 15. uri na Dvoru in ob 18. uri v Straži. V počastitev krajevnega praznika na Bučki predvaja i s t i fiim na Bučk; 31. 10. ob 17 uri za mladino in ob 19. uri za odrasle. Preklic Podpisana Milena Bučar Iz Mač-kovca štev. 3 preklicujem. kar sem govorila n Ivana Kovačiču s Trške gore. Zahvaljujem se mu, da ie odstopil od tožbe. Milena Bučar. PREKLIC Preklicujem vse, kar sem neresničnega govori] o uslužbenkah KZ Cresnjevec tov. Pepci Pezdir. čvi in NeŽki Petričevi. Marsetič Beno, Gornja Lokvica 69. p Metlika. MALI OGLASI PRODAM HISO S SADNIM VRTOM in vinogradom, oddaljeno 20 minut od ceste in zdravilišča. Ignac Brulc, Šmarješke Topiice štev. 23 pri Novem mestu. PRODAM POSLOVNI LOKAL na prometnem kraju v Novem mestu, pripraven za vsako obrt. Pismene ponudbe na upravo Dolenjskega list« (451-56) GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem' takoj. Biti mora snažna in poštena, čeprav začetnica: Goltes Ivanka dentist. Kamnik. PRODAM VTNOGAD (13 a) in zidanico z vsem inventarjem na Trfki gori blizu Bajnofa. Golob Alojz. Otočec štev 22 pri Novem mestu. RAZPIS Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu razpisuje sledeča delovna mesta: 1. Likviri3torja kratkoročnih dajatev. Potrebna le nižja strokovna izobrazba z najmanj triletno prakso v fnančnj stroki. 2. Računovodjo. Imev mora siedntio strokovno izobrazbo — prednost imarjo -absolventi ekonomske sredr.je šole. Plača po temellni uredbi o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov (Ur. 1. flrj 4-54), dopolnilna plsča po Odloku o dopolnilnih olačah in položajnih dodatkih uslužbencev tega zavo-va (Ur vestnik okraja Novo mesto štev. 8-56). Nastop službe takoj! IZ MATIČNIH URADOV: Razpis Upravni odbor Kmetijske zadruge Mirna peč razpisuje mesto LESNEGA NAKUPOVALCA Pogoj za sprejem: sposobnost prevzema in odpreme lesa. Nastop slui.be takoj, plača po kolektivni pogodbi. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite Kmetijska zadrugi v Mirni peči. Sprejmemo tudi trgovskega vajenca. NOVO MESTO V času od 13. do 20. oktobra je bilo rojenih 22 dečkov in 12 deki ic a Poročili so se: Novak Stanislav, vrtnar iz Jablane, ;n Bohte Antonija, bolniška strežnica jz Smihe-la pri Novem mestu. Mehak Štefan, avtomehanik iz Novega mesta, jn Kastrevc Marija, šivilja, iz Regerče vasi. Aš Franc, čevljarski pomočnik iz Gor. Polja, in Ravbar Jožefa, hči kmetovalca iz Vavte vasi. Umrli so: S:vec Janez, užitkar, 70 j^et, iz Grabelj. Avsec Marija, zasebnica, 6$ let, iz Novega mesta. Lovse Terezija. upokojenka, 73 let, z Mirne. Canjko Alojz, dimnikar, 43 let, z Jame pri Dvoru. G0TNA VAS Umrla je Golobic Terezija, užit-karica. 79 let, z Dolža. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pipan Jožefa iz Gor. Suhorja — dečka, Keše Štefka iz Krmelja — dečka, Blatnik Štefka z Vel. Cikave — deklico, Bijec Frida s Čateža — deklico, Senekovič Marija iz Mo. zelja — dečka. Smolič Terezja jz Repč — deklico. Čuka j ne Antonija jz Novega mesta — dečka. Pajk Julka z 2eljn — dečka, Cimer-mančlč Alojzija iz Sentjošta — dečka, Jordan Kristina iz Smed-nika — deklico, Kovačič Albina iz Salke vas: — deklico, Božič Martina iz Orehovice — deklico. Ger-denc Slavka iz Gor. Karteljevega — deklico, Kolenc Tončka {X Novega mesta — deklico, Mki:ft Bernarda iz Vel. Vidma — dečka, Safar Frančiška iz Mozelja — dečka, Hanov Anica iz Tribuč — dečka. Vovko Anica iz Straže — deklico, Zupan Angela s Cerovega loga — deklico. Hudorovec Pavla iz Cerovca — deklico. Bogunovift Mihaela iz Ragovega — deklico, Skube Marija iz Dešeče vasi — deklico. Skubic Kristina :z Gor. Komenc — deklico. Koši ar Rozali« ja iz Cešnjic — dečka, Stič Mart§ iz Hudenj a — dečka. KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskaij pomoči v novomeški boU nišnici: Gerdenc Alojz, nočni čuvaj iz Gor. Kamene, je padel • kolesa in si poškodoval roki ia obraz. Turk MaejAn, delavec iS Brusnic, je padel po stopneah ia si poškodoval levo r.o^o. Dembskl Vladimir, sin prevajale« jz Nove« ga mesta, je padel s stola in si poškodoval glavo. Prime Branko, sin gozdnega delavca z Občic, si je zatlačil v nos fižol. Canjk« Alojz, dimnikar z Jame, je padel s strehe in si poškodoval križ. PavUšič Jože, posestnik iz Creš-njevca. je padel z drevesa in si poškodoval levo nogo. Drobiž od vseh strani Pravo boseitsko sovo-uliarico ima doma tovariš Janez Jereb, ukopojenl logar v Prekopi. Z njo lovi na polju vrane, ko se zbirajo okoli ujede Člani prostovoljnega gasilskega društva na Tanči gori so res vneti za napredek društva. Tudii polet', ko so imeli čez glavo dela na polju, niso odnehali, vedno pripravljeni, če bi kje iizbr-uhnll požar. Sedaj jeseni bodo dejavnost še bolj okrepili. Velike težave imajo poleti, ko nI vode. To narekuje, naj sedaj, dokler nimajo vodovoda, uredijo bazen, kjer bi imeli vodo za morebitni požar. Gasilci pa tudi ostali vaščani so že večkrat mislili na tak bazen, toda nimajo finančnih sredstev. Treba jim je dodeliti nekaj denarja iz sklada, namenjenega gasilstvu. Gozdovi v Miklarjevih na Debelem vrhu in drugod se izredno naglo sušijo, zato so jih lastniki začeli izsekavati. Hkrati jih bodo tudi pogozdovali. Saj res Kostanjevica slavi občinski praznik Z uspelimi prireditvam'! v Kulturnem tednu in z neilel.jsko proslavo 21. oktobra slavijo v\ teden v na.jistare jieni dolenjskem mestu spomin u.i Žrtve, ki so jih dali občani za svobodo domovine. V sobeto zvečer so pr-žgali pred Domom kulture festivalski ogenj, nad 200 ljudi pa si Je ogledalo Benellijevo Ljubezen treh kmliev. Svojevrstno prijetno presenečenje Je bila otvoritev stalne Rolske galerije umeijiiških del 19 sloven-sk'h s'ikarjev. ki so na ponudo tov. Lada S m rek a rja podarili Uo-stanjevSki loli nađ 60 umetnin v trajno last Po pozdravnih bese. dn h tov. Smrekarja je ra/.stavo odprl akad. slikar Lado L.imut. O razsaavl' bomo še poročali. Pred sponien:kom Talca se je ob pot deset'h zbralo nad 300 ljudi. O občinskem prazniku j(. govori) tov. Kupljenik, o svetovnem poli- tičnem položaju in borbi Jugoslavije z.a mir pa Martin Zugelj. sekretar okrajnega odbora SZDL. Pred spomenikom so predstavniki organizacij položili vence, predsednik OIILO Kostanjevica - Podboje France Kerin pa Je odredu obveznikov predvojaške vzgoje, ki je povzel ime po znanem partizanskem komandantu Tonetu KambiFu. razvil Jastavo ln Jo iz-Točii zastavonoši Z ak-demijo, na kateri je govoril tajnik OB LO Ludvik Melelko. peli in reeitiraM pa so dijaki kostanje vKkih šol poleg zelo uspelih peveev iz Ore hov«ce pod vodstvom tov. Misso-na. Je Uil slovesni del prosiav zaključen. Zvefer so igrali Celjske grofe v nabito polni dvorani, v torek pa Ameriško tatvino. — Nocoj bo ponovitev »Mladosti pred sodKčem«, v soboto zvečer pa premiera Smrekarjevega »Kloštrske-ga žolnirja«. nerad' sekajc na golo, pa ni pomoči. Kmetijska zadruga Predgrad je v prvem polletju kar dobro gospodarila, saj so imeli milijon 400.000 din dobička. Vendar menijo zadružniki, da so nekateri pospeševalni odseki premalo storili za pospeševanje kmetijstva. Na Travi, v znani partizanski vasi, gradnja šole izredno hi'lro napreduje. Če bo šlo tako naprej, bo šola pod streho že le.tos. V nji bo tudi poseben prostor za kmetijske tn gospodinjske tečaje. Pozdrav ob občinskem prazniku Veselo pričakujemo novice, ki nam jih pr*-naša vsak teden Dolenjski list z gospodarskega, političnega in kulturnega področja rodnega kraja. Saj nam te novice pričajo, kako si dolenjski človek v socialistični domovini krepko ustvarja lepšo bodočnost. M"', kar nas je v vrstah JLA, si prizadevamo, da si pridobimo potrebnega znanja o sodobni tehniki j,n ostalih stvareh. Ob 29. oktobru. k0 praznuje Novo mesto svoj občinski praznik, pa pošiljamo znancem in tovarišem tople čestHke z željo, da bi dosegli čimveč novih uspehov! Marjan Jazbinšek. Smeder. Palanka V. p. 5258-10 Člani lovske družine Mala gora so slovesno odprli na Rogu novo lovsko kočo, namenjeno ne samo lovcem, ampak tudi drugim obiskovalcem Koga. Pri gradnji 'n urejanju koče so lovci precej sami pomagaJi. M. J iz Bistrice pri Črnomlju je iz premožne hiše, vendar je hotel zaslužiti tudi na nepošten način. Tehn,ična seikcija uprava za cestte drobi v M'klarjih kamen za posipanje cest v jesenskem času. Ta »drobanc« b'. lahko uporabil za pesek, s,: j* mislil M. J. In ponoči je z vozom, ki ima gumijasta ko'.esa, odpeljal več kubkov tega zdrobljenega kamna in ga tudii prodajal. Toda zasledili so ga in moral se bo zagovarjati pred sodiščem . * ■ Z. I. iz metliške okolice je varnostnim organom že dobro znan. Nedavno se je vrnil '-z zapora pa kmalu nekemu kmetu, pri katerem je delal, ukradel nekaj denarja. Ukradel je tudi kolo in ga takoj prodal za 8000 d,in. Seveda bo spet romal pred sodišče. (o) spomenik psu Mekani an^leŠke^a mesteca Derwenta so postavili spomenik psu Tipu. Ta pes je petnajst dni čuval truplo svojega gospodarja, pastirja, ki se je ponesrečil v močvirju. Tip je bil ljubljenec vseh meščanov in je poginil lani. VMIČANI SO PROSLAVLJALI V nedeljo je Vinica tretjič pioslavila krajevni praznik. Ze v soboto zvečer so zagoreli kresovi po okoliikih hribih, Vinica pa je bila vsa v zelenju in zastavah. Zvečer je bila slavnostna akademija, na kateri je med dtugimi govoril prvoborec Janez Vitkovič. Prisrčen kulturni in športni spored so dali dijaki nižje gimnazije iz Vinice in Črnomlja. V nedeljo dopoldne je bila seja OB LO Črnomelj- na Vin.ci. V slavnostnem delu seje je govorilo pomenu praznika predsednik OB LO Janez Zunič. Delovni del seje je obsegal več gospodarskih vprašanj. Odborniki so razpravljal, tudi o »Belsadu« in sprejeli vse sklepe in predloge OLO in podjetja »Slovenija vino.a Odobrili so kredit za dograditev stanovanjskega bloka v Črnomlju (4 in pol milijone din) in za dograditev stanovanjskega dela pri šoli na Vi-" niči (1.800.000 din). V Črnomlju so ustanovili novo- pletil-sko podjetje »Belokranjka«. Za direktorja novega podjetja je bil imenovan Zvone Mihe-lič. za direktorja opekarne pa Tone Dvoj moč. ' J. V. N0V0LES - Dolenjska lesna industrija Novo mesto e svojimi obrati: 2AGA SOTESKA 2AGA IN PARKETARNA V STRAŽI in GALANTERIJSKI OBRAT V NOVEM MESTU nudi cenjenim odjemalcem vse vrste rezanega lesa, bukov in hrastov parket, lamel parket ter vse vrste lesnih galanterijskih izdelkov. Za vsa naročila se obračajte na NOVOLES — Novo mesto — telefon 50 in 109. ZA OBČINSKI PRAZNIK NOVOMEŠKE OBČINE ČESTITA KOLEKTIV NOVOLESA VSEM OBČANOM TER SE PRIPOROČA. GOSPODARSKA P0S10VNA ZVEZA-N0V0 MfcSIO za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov, iivine, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter reprodukcijskega materiala za kmetijstvo s svojimi obrati: LES — 10 promet z lesom In lesnimi izdelki, MLEKARNA — za promet z mlekom In mlečnimi izdelki, MESARIJA"" za Promet z mesom in mesnimi izdelki, B I f £ — za gostinske usluge se priporoča cenj. odjemalcem in čestita k občinskemu prazniku 29. OKTOBRU! Stran. B » »DOLENJSKI EIST« Štev. 43 (8*3) Troje srečanj z Novim mestom Čez Maro/ vleče sapa, in Otresa kostanje sadu in listov. Sonce je pritajeno za mrena-stimi oblaki. Jesen je že utrujena in počiva po strmščih in praznih njivah. Sivo me-gličevje zastira Gorjance, le po trtah na Trški gori odseva sonce. Sedem na klop,, gledam na mesto pod seboj; kot takrat, jeseni 1924, ko sva se z Novim mestom prvič srečala. To je bil vstop v »veliki svet«. S stricem sva se izpod hribovske vasi pripeljala na postajo v Bršljin. Nekaj fantov se sprehaja po peronu, v črnih suknjah. »Poglej tiste-gale s palico v roki,« pravi stric, »iz naše fare je.« Poznal sem ga, v osmo šolo je hodil, in njegova palica je imela srebrni ročaj. Kako bi fantek, kot sem bil, ne zijal vanj... In sva šla, s stricem, v to čudovito Novo mesto, ki se mi je vpletalo v otroške sanje. Saj mi je dve leti po vrsti obljubljala krušna mati: »Će boš priden, boš šel enkrat z mano ali pa s sosedovim stricem v mesto. Tam boš videl črno šolo pa velike hiše, široko vodo in grozno dolg most. Pa šta-cune, kjer imajo vse, kar si človek poželi.« (Ona je tako malo želela, in še manj lahko dobila; le sanjala je o »vseh tistih stvareh«, ki so na prodaj, kot sem sanjal jaz. le da to moje sanje iskale knjig in igrač in bonbonov, tistih čokoladnih-, kot sem jih videl pr> učiteljevih otrocih; oso-benjkarji smo prišli kvečjemu do kakšne »ribice«). In sedaj gledam in strmim: 'saj je mesto še večje, kot je bilo n mojih mislih, hiše višje, most visoko nad vodo. da se vrti v glavi, in v kapitlju bi se naša vaška cerkev sploh zgubila. »Pod noge glej.« pravi stric, »saj te bodo pohodili, ko je toliko Hudi.« Saj jih je res bilo. več ko pri nas ob ž°g-nanju. Še stric, vajen sproščenih korakov po njivah, se nemara ni dobro počutil. In kaj vse se je že zgodilo v tem, velikem, mestu!. .. Stikajoč po vaških podstrešjih za knjigami, sem našel tudi Vrhov-čevo Zgodovino Novega mesta. In seda) je stric debelo gledal, ko sem mu natresal iz knjige pobrano in po svoje premleto zgodovinsko modrost. »Šment, kaj ljudje vse vedo in napišejo!« je pohvalil. pa dodal tehtno: »Samo res ni,« Skoraj sva se sprla. Kaj, v knjigi piše, pa bo stric re-*kel, da ni res!... Takrat sem vsem knjigam vse verjel; še danes jim vrex>e(. To je bilo prvo srečanj? z Novim mestom, veličastno in dolgo nepozabno. Kdo ve. kaj vse 'vpliva v življenju: morebiti so tiste moje jprve stopinje bosih nog [čevlji so bili le za pozimi, še za ta svoj »veliki dan« sem moral iti bos), vtisnjene v debeli nouo-meški prah, ki ga takrat še opazil nisem, pripeljale moje korake po dolgih ovinkih spet nazaj. • In spet je jesen,^l946. Grem s postaje čez Marof, neko čudno pot, kakor bi se v otroštvo vračal. Kakšno bo srečanje po tolikih letih, doživetjih, spoznanjih? Ali bo mesto še tisto, kakor sem ga doživljal in spoznaval štiri rana mladostna leta? Saj je bilo vendar toliko vmes! Leta, viharji, vojna, revolucija ... Poglej ga! Siva gmota hiš v sivem jesenskem dnevu. Oči vidijo isti pogled kot nekoč, Krka teče domača in nespremenjena. Le pod mano, kjer je nekoč stalo samo nekaj hiš, je zraslo pravcato naselje — Kolonija. Tudi Grm je malce bolj pozidan. Spomini pljuskajo vame. Glej tole klop pod kostanji ... Tu smo brali Ketteja in Trdino, se prepirali o Vigilijah Antona Vodnika in o Podbev-Škovih »Bombah«, tu sva s prijateljem Lojzetom brala Puškina v izvirniku (ni bilo lahko, saj sva imela v pomoč le skromni Hostnikov Slovar), tukaj sem se mučil s čudovito poezijo češkega poeta Otokar-ja Brezine. In Andrej, ki je že nemško znal, nam je prevajal R'lkeja. Koliko naivnosti v tistih fantovskih sanjah, in kakšne globine doživljanja...! Grem naprej in vidim: podoba z Marofa se le spreminja — trg poln ruševin, ruševine po Kapitlju, na Ločenski cesti ... Rane so hude m zevajoče. Gledam: tu pa tam se utrne med ljudmi na pol znan »braz. »O, glej ga, si res ti, prijatelj s Krke in Ragovega loga! Petindvajset let se nisva videla ...« Zavijeva v gostilno, pijeva iz nekakšnih kozarcev za pomado. »Drugih nimamo«, se opraviči krčmar. Seveda, vojna je bila vmes. »No, prijatelj, kako ste jo preživeli?« — »Bilo ie hudo. Okupacija — Lahi, Švabi, ta beli... Bombardiranje. Teya in tega je ubilo, ta in to je padel pri partizanih, nekaj jih je ušlo s svojimi .zavezniki* ... Sedaj pospravljamo ruševine. Počasi se bo življenje menda spet uredilo«. Hodim in gledam. Hišice na Bregu, samota nad Krko. tišina po uVčicah, kot nekoč. In vendar je nekaj spremenjeno, ne samo zaradi ruševin. Čutiš, da nekaj diha in klije, še komaj vidno, vendar že spreminja mestu podobo in lire. Noge, sedaj obute, gazijo debel prah po Glavnem trgu. Mladina poje pesem novega časa. Mnogo grobov je na p -kopališču, takih z venci rdečih rož in z zvezdo ... Na hiši na Trgu velik napis velikega Canlzarja: Narod si bo pisal sodbo sam ... Tretje srečanje in tretja jesen, 1956. Deset let je vmes, po številki. Po vsebini in življenju mnogo več. Že pogled z Marofa je nekoliko drugačen, pravega pa odkriva šele pot skozi mesto, povprek in počez. Novi bloki, nove stavbe v mestu, bloki in hiše na Grmu, v Kand'iii. v Bršljinu. Ne vidiš več ruševin. Teh deset let je delalo mesto z veliko metlo, in z veliko zidarsko lopato. Zraslo je novo mesto, in Še raste iz dneva v dan. Delavno ljudstvo nove družbe mu je vtisnilo svoj pečat. Arhitekti mu klešejo estetske poteze. Spominski prostor rta Vrat'h dostojno slavi borce in žrtve za svobodo in novo živUenje. Vodniak na Trgu šumi Kettejeve stihe. Trdina izpred Rotovža opazuje svoie Dolenjce, v tovarnah in podjetjih (o katerih se je včasih Novemu mestu le sanjalo) kipi življenje. Avtomobili vseh vrst in znamk dirjajo čez trg (nekoč, če je kateri pripeljal, smo zijali vanj: Glejte, avto.'), skratka, mesto živi razgibano življenje, čeprav je nekje v svojem jedru ostalo zvesto svojemu »genius loci* — t!.?mf. zoreči, klijnči in svetli tišini kraja in svoj-sk"aa življenja. Življenje ima novo podobo* utrip mesta je drugačen, strune zvenijo v posebnem tonu. Gledam, dijake in šolarje: saj jih je kot ljudi ob največjem semanjem. dnevu. In nekdanji »črnošolci« iz osme (za mojo mater je bila gimnazija ie črna šola) v črnih suknjah in s srebrnimi palicami, (kot je bil tisti iz naše fare. sin ve-lekme.ta) so potonili nekam v potopljeni svet. Morda imajo tile sedanji (saj so še tako mladi) malce manj življenjske modrosti v sebi, toda več žtvlfenia je v njih, več stvarnosti. Morda poznajo manj poetov in klasičnih maksim, zato pa stojijo trdneje v a realnih tleh. sredi življenja ln dogajanj. Kajti sedania mladina, ni samo nov rod, to je drugačen rod, in drugače vzgajan. In ko zjutraj moja hčerkica hiti v šolo. se v p boji kot jaz, čeprav sem bil raz- OBČNI ZBOR SVOBODE BRSLJIN Uspehi bodo še večji ko bo več sodelovanja in pomoči Obračun dosedanjega dela In prcgram bodočega ter razprava o vsem, kar je s tem v zvezi, to je bil dnevni rea pozdravljamo vse brnlee Dolenjskega Usta, starše, znance in prijatelje, posebno pa naša dekleta! Anton Lukek, Peter Stupica in Martin Vrtacnik. Star ženin V New Yorku preiskujejo trditve nekega Indijanca iz Coium-bije, ki trdi, da je star 176 let. Ugotovili so, da je res star vsaj 150 let. Ko je Indijanec prišel v New York je povedal, da je bil pelkrat poročen tn izrazil željo, da bi se ponovno poročil, toda samo z debelo ženo. Dobil je ponudbo iz države Indiane. Ženska, ki je pripravljena poročiti se z njim, tehta 295 funtov (116 kg). Dočakal je 150 let V vasi Gelinsor v Somaliji je nedavno tega umrl mož, star okoli 150 let. V vsej Somaliji je bil poznan pod imenom Likaon, za njegovo pravo ime pa ne ve nihče. Pred smrtjo je želel, da se okoli velikega drevesa zbere vseh 120 sinov, vnukov m pravnukov. Likaon se je v zadnjih 50 letih hranil izključno samo s kameljim mlekom in kozjim mesom. Umetni zobje Iz najlona V Tokiu na Japonskem so tehniki dentistične šole izdelali umetno zobovje iz najlona. Trdijo, da so ti zobje trdnejši in cenejši kot iz kovine ali porcelana. Menijo, da bodo tako umetno zobovje izdelovali na industrijski način. nato dalj časa vzorno vodi'i a ravnateljica nižje gimnazije Tončka ikerlova. Odprla je tudi čitalnico, ki je bila zelo potrebna in zaželena. Zal mora v zadnjem času zaradi pomanjkanja prostorov knjižnica deliti svoje prostore « sodnikom za prekrške, zaradi cesar smo morali čitalnico ukiniti. Časopisi in revije, ki so plačtni do konca leta in so jih vaščani tako radi prebirali se sedaj brez haska kopičijo po mizah in omarah, kar je velika škoda. Knjižnica pa kljub ureditvi redno posluje. Odprta je dvakrat na teden ki sicer ob četrtkih in nedeljah dopoldne. Obiskuje jo nad 400 bralcev in vedno prihajajo še novi. Knjižnica ima nad 1.300 lepih zabavnih in poučnih knjig, letos pa bo nabavljeno še novih za približno 25.000 din. Branje lepih knjig je najprijetnejša, najkoristnejša in tudi najcenejša zabava. Kdor rad in mnogo bere, spozna prav gotovo, da je knjiga človeku prijateljica, učiteljica in vzgojite" ljica. Pohitimo zalo v knjižnico in poseizimo po knjigah! Ljudska univerza v Šentjerneju bo priredila pozimi tudi razna zanimiva gospodarska, zdravstvena in druza predavanja. Upamo, da bodo dobro obiskana in da bo delo Ljudske univerze plodna in uspešno, V. Veliko se morajo naučiti Prihodnja svetovna Olimpiada bo v avstralskem mestu Melbour-neu. Dvesto godbenikov avstralske armade, ki bodo igrali himne zmago-. a,icem vsafee discipline, imajo polne glave učenja. Naučiti se morajo nič manj kot 75 državnih himen, čeprav si vsaka državna reprezentanca ne bo priborila zlate medalje. Zadkinov spomenik v Rotter-damu, baje »najlepši« spomenik na svetu. politični voditelji sami čutijo in skušajo slanje popraviti, kolikor pac upajo, da bo sedanji politični program zadovoljil težnje. Omeniti je treba odbore za vsklajevanjc interesov med delodajalci, sindikati in vlado. Te odbore imajo kljub prepričanju, da razredne borbe ni! Obstojajo v vsaki tovarni, vendar niso podobni našim delavskim samoupravnim odborom. Stvarna pristojnost jim je omejena, vendar ne toliko kol v Belgiji. Soodločajo namreč pri cenah proizvedenih artiklov, odločajo o sistemu produkcije in se tako seznanjajo s širšimi problemi produkcije. To je vsekakor pozitiven zaičetek, ki se bo mogoče kdaj pozneje izkristalizira! v močnejši instrument borbe za boljši toclalni položaj delavstva, danes pa teh osnov še ni. Nad temi odbori namreč kot nekak Cerberus kraljuje vlada, ki ni ometena v svojih akcijah, ker fo trna!no zastopa potrošnike, realno pa kapitaliste. Pri vladi se vse začne in konča. «če centralni odbor za koordinato nekaj odloči, predlaga svojo odločitev vladi (ne pa parlamentu!) in vlada da ali ne svoj pristanek. Trcnumo sikuša'o formirati take odbore tudi pri kmetih, katerih naloga naj bi bila predvsem izenačenje cen kmečkih proizvodov. Tu jim gre težko. Zanimivosti je v Holandiji dovolj na vsakem koraku. Če se človek dopoldan sprehaja no mestu, ima občutek, da so Holandci neverjetno veseli ljudje. Skoro v vsaki ulici je muzika in veselih koračnic ni konca ne kraja. To so lajne, velikanske laine na kolesih, saj se lainar kar izgubi ob svojem inštrumentu. Tud* lajnarji imajo svoj odrejeni delovni čas, ker jih zvečeu ni nikjer. Temu bi se reklo moderno beračenje. Lajnarji so krepki ljudje, saj to od njih že inštrument zahteva. Invalidi in •pohablienci »konkurirajo« lajnam po tvojih najboljših močeh - ta s harmoniko kot sol'st, drugi v orkestru, vsi pa nekaj »delajo« in to jim je opravičilo za kovinasto pusico, v katero nabira m miloščino. Beriv.'enje oblastem najbrž ne pomeni socialnega problema-prc-ie bi dejal obrt. Nabiranja je vedno dovolj. V kinu razdeli to pusice za pomoč nepreskrbljenim otrokom, prej pa Že zavrtijo kra- tek in pretresljiv film o teh otrocih itd. Na Holandskem ni ustanov za iocialno ogrožene, ki bi jih financirala država. Ta veja »srčne kulture« je prepuščena raznim privatnim ustanovam, ki so odvisne od m»loŠčin. Tak je pač kapitalizem v svojem etičnem ogledalu. Večkrat s« razburjamo, ker se Slovenci vse preveč zanimamo za usodo človeka, pa naj bo osnova za to zanimanje tudi škodoželjnost 1n posledica obrekovanja, vendar nam je ta lastnost v krvi in pravijo, da sr> manjša mesta razvila naravnost bogato tradicijo »vtikanja v tuje posle». Radi omenjamo Parižane, ki se za niČ ne zmenijo, tudi Če se kdo »na debelo poljublja n* ulici«. Holandci so Parižanom podobni. Tam lahko tudi poginoš na ulici, pa ne bo nikogar zanimala tvoja usoda. Prevladuje vk.rb za lasrnj obstoj tn poledica je sebičnost »er brezbrižnost za sočloveka. Potemtakem ie naš človek ipo »rcu le boli!?' in to nam je kljub izjemam lahko v ponos. Vlado Lomut: Obrazi Kostan»<-vl*kena kultur« nega tedna \