122. številka.
Ljubljana, v soboto 29. maja.
XIX. leto, 1886
Izhaja vsak dan .f«Cer« izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeraan za a v stri j sk o-ojre rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnblj ano brez pošiljanja na dom za *se leto 13 gld., za četrt leta .i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za iiu-sec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliku vefi, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrstu po b" kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvnarat, in po 4 krče se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Kokopisi b« ne vračajo. Uredništvo in u pr a vništvo je v Rudolfa Kirhiša biši, .Gledališka stolb*". U p r a v n i s t v u nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j.vae administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. tu občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
t& vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta...... 6   „   50 „
„ Četrt leta........    3  „   30 „
jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Ža vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
i. Pol leta....... .    8   „   — „
„ četrt leta........4       ~~~ ,,
„ jeden mesec.......I   „  40 „
_Upvftvnijitvo „8lfrv. Naroda1
V Izubijani 29. maja.
Na dnevnem redu javne razprave sta dnevno povelje ruskega carja, izdano v Sevastopolji, ko se je ogromna oklopnica „Česme" spustila v valove Črnega, ali kakor ga Rusi sedaj nazivljejo, „ Ruskega morja", in pa govor, s katerim je „golova" starodavne Moskve pozdravil carja samodržca, izra-rajoč željo, da bi se skoro zasvetil križ na ponosni kupoli divnega hrama sv. Sofije v Carigradu in -tako uresničile od nekdaj gojene želje in tradicije vsega naroda.
Dnevno povelje konstatuje, da se je zopet uživotvorila Crnomorska mornarica in s tem so se zdrobile verige, v katere je bila zahodna Evropa pred tridesetimi leti ukovala Rusijo, nagovor „golo ve" pa je izraz brezmejnega navdušenja, ki so ga carske besede vzbudile po vsej Rusiji, osobito pa v Moskvi, ki se po vsej pravici zmatra za pravo prestolnico, za pravo srce mogočne severne države.
Važnost obeh izjav sega daleč preko ruskih mej, kajti jasno je, da sta car in narod iste misli, da je obema isti program, torej naravna posledica, da se bode ta program s prirojeno Žilavostjo in do-
slednostjo izvršil, da narod ruski ne bode miroval dokler ne doseže javno določenega, vsej Evropi objavljenega smotra.
Izvajanje tega programa bode gotovo izzvalo mnogo nasprotstev in resnih ovir, predrugacilo bode sedanjo politično konstelacijo in konečno rešilo ori-jentsUo vprašanje. V tem zmislu že sedaj pišejo vsi ruski listi, da pripravljajo javno mnenje na bodoče premeinbe in dogodbe.
V tem oziru je posebno zanimiv članek, ki ga je pred malo dnevi na prvem mestu priobčil Feter-burški list „Novoje Vremja" pod naslovom »Francoska in Nemčija". Znano je, daje „Novoje Vremja** glasilo, katerega se ministerstvo zdaj pa zdaj poslužuje, da gladi pot bodočim dogodkom, da pripravlja javno mnenje na nov političen položaj.
V omenjenem članku razpravlja se v prvi vrsti, da se kaže nekaka napetost mej Francosko in Nemčijo, da ni nemogoče, da pride do boja mej tema državama, ki sta si od nekdaj sovražni. Iz tega napetega položaja nastaje za Rusijo vprašanje, kako se bode ona ravnala, ako se res prične ta boj.
Člankar zatrjuje, da so simpatije večine Rusov na strani Francoske in spominja na pokojnega Gorčakova, ki je leta 1875 zadržal Nemčije oboroženo roko, da ni napala takrat še slabotne Francoske. Po tem razlaga, kako je Francoska zaradi ravnovesja Rusiji potrebna, pravi, da se francoski in ruski interesi nikjer ne križajo in da bi mej tema državama mogla nastati najkrepkejša,) najin-timneja zveza.
Občinstvo sedaj za to zvezo še ni dovolj pripravljeno, zategadelj je to zveza bodočnosti. Z ozi-roin na to, da je Nemčija Rusiji blizu, a Francozi še ne popolnem sposobni za zvezo z Ru-Bijo, za to slednja prav dela, da je v dobrih razmerah z Nemško. Načelo in program Rusiji mora sedaj biti, da je z obema v prijateljstvu, a da vsekdar in povsod čuva svoje interese. Kadar dojde do boja mej Francosko in Nemčijo, mora Rusija biti gotova, da čaka, dokler bode dvoboj končan. A dopustiti ne sme nobenej, da bi drugo oslabila in jej odvzela kaj ozemlja zlasti Nemška Fran-coskej ne. Ko bi Nemci kaj takega hoteli, tedaj mora Rusija stopiti v akcijo.
Tudi v drugih ruskih listih pojavljajo se jednake misli, katerih tenor je ta, da mej Rusijo in Nemčijo ne more biti trajne zveze, da je za Rusijo najbolji zaveznik Francoska poleg nje pa v drugi vrsti tudi Italija.
Taki glasovi ruskih listov so tem važneji, ker se vjemajo z jednakimi glasovi onkraj Vogez in ker nahajajo svoj odmev tudi na apeninskem poluotoku. Gotovo je, da so pripravljajo silni dogodki in da je evropski mir v nevarnosti in ni nemogoče, da jo je dobro pogodil angleški diplomat, ki je Londonskemu dopisniku „Kreuzzeitunge" dejal, da sicer ne veruje na vojno, da pa čuje mnogo glasov, da se vojna najpozneje v spomladi 1 887 1. začne.
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji 27. maja. Jednoglasno je danes državni zbor sklenil, da prične podrobno razpravo o zavarovanji delavcev proti nezgodam. Tako soglasje je redka prikazen v Avstriji, leta in leta minejo, da se vidi o priliki tako važnega in praktičnega predmeta, kakor je rečena predloga. To je zmaga socijalne ideje, to kaže, da je Četrti stan postal moč, na katero se morajo države opirati, jo gojiti, katera se ne da prezirati, se ne sme zalenobiti. Kako živo pogajanje, skoro borenje je te dni bilo v državnej zbornici mej velikima strankama! Vsaka trdi, daje ona vzela v naročje delavca-trpina, vsaka hoče, da je na spomeniku, ki je s to postavo dovršen na čast avstrijskega zakonodavstva, na prvem mestu njeno ime v svitlih črkah. Koliko govorniškega truda je bilo na levici, da bi se dokazala njena zasluga pri začetnem delu socijalne reforme, njene skrb za delavsko blaginjo! Možje naj bi raje bili molčali. Kjer je toliko apostolstva za kapitalistične teorije, toliko liberalnega licemerstva, kakor mej Nemci, mej levičarji, tam ni mesta za ozire na delavsko, gospodarsko rajo, ni mesta za pravično ureditev razmer. Le stranke, kakeršne ima državnozborska desnica, stranke, ki jih dela duh pravice, ki imajo program iz življenja za življenje, le one morejo rešiti socijalno vprašanje, ker le one prejemajo od razmer pravilne in jasne utise in imajo tudi voljo, svoje delovanje prilagoditi razmeram, kakeršne so
LISTEK.
Norec.
(Češki spisal Sv. Ćech, preložil Osamelec.) (Dalje.)
Vojteh vsprijel je doktorjev ukor z očividnim začudenjem. Odprl je usta, izbulil oči, potem pa je nekolikokrat zmajal z glavo ter stresel z rameni. Pri vratih ozrl se je še jedenkrat na doktorja ter zmajal z glavo in z rokama.
Dr. Horlivv stal je Se migljaj zamišljen; potem odpre skrinjo ter vzame iz nje suknjo. Videti je bil v njej prijetnejši.
Za malo časa zvonile so sani po beli zimski okolici. Kočijaž obračal se je vedno k doktorju, a pri slednjem takem pogledu pokimal je z glavo. Dr. Horlfvv utopil se je sedeč v kupu odej, v dlakastem kožuhu v globoke misli. Prvi pacijent — norec. To ni mu bilo ravno po volji. Področje duševnih bolezni zahteva več lastne prakse nego vse druge, tega pa on ni imel. — Začel si je klicati v spomin nekatere pripovedke, koje je slišal o bčšinskem gospodu, da bi jih morebiti porabil za Ariadnino nit do  blodišča zmešanega mu duha;
vender se pri najboljši volji ni mogel spomniti nobene. S prostim služabnikom pa ni imel najmanjega nagnenja spustiti se v razgovor o tem predmetu. — „Najgotovejša izvestja dati mi more gospodi-čina!" odloči se. Na to uda se čudnemu sanjarstvu. Po poljskem zraku kraj letečih sanij rojile so črne, čudno vzvrščene podobe s strašnim licem, čegar kriva usta so stiskaje in raztezajo se različno strašno režala. Oči pa so se jim žarile iz globoko upalih očnic . . . Kreguljčki na konjih zveneli so poleg tega kakor zamolkel, blazen smeh. Podobe razpršile so se na jedenkrat, razmaknile so se in pred njimi porodila se je krasna, nežna slika devojke, z žalostno nagneno glavico, bleščečo solzo na lici, odsevajoč ljubezno s črno žalobno obleko v jasni snežni beloti.
Oprostite gospodu doktorju to fantazijo — saj je mlad in neoženjen človek!
Ko se pripeljeta do bčšinskega dvora, zbudi se doktor iz svojih sanj, nagne se k Vojtehu ter ga vpraša:
— Je-li vaš gospodar močan?
Kočijaž pogleda ga z čudenjem a kmalu se spomni: — Ne preveč. Jaz bi ga lahko privrnil.
— Dobro!   Morda bo treba,  da ga s silo
ukrotim. Stojte torej pri vratih, ko poj dem k njemu, da mi pridete  na pomoč, če vas pokličem.
— Menda ne bo gospod, trepetal je Vojteh izbudivši oči — u ne ... to je samo šala.
— V tako važni stvari se jaz ne šalim. Kakor sem rekel, morda bo treba, da ga s silo ukrotim. Za slučaj skrajne take potrebe bodite pripravljeni. V oBtalem hočem se naj preje porazgovo-riti z gospođici no.
Mnogo časa potreboval jje kočijaž, da se je osvestil od strahu ter nekako, uredil razmetane misli v brljavej svoji glavi. Praskal se je za ušesom, pokašljeval, pogledoval doktorja in majal z glavo. Nazadnje spomni se biča, ki mu je padal na glavo in vsled upliva tega spomina odloči se, da hoče storiti doktorju po volji, naj si že bo, kar hoče. V tem odloku šorkne energično po konjih.
Ko sta dospela na dvorišče, pokaže kočijaž proti hlevu ter se nakloni v sani z opazko: — Tamde doli stoji!
Dr. Horlivv pogleda na naznačeno mesto, kder opazi suhega, visokega človeka v lovski obleki, ki čudno po zraku z rokama maha. Nenavadna postava, skoro do kože ostrižena glava z ostro v čelo potegneuim klinom sivih nekoliko daljših las; glo-
v resnici, ne pa svojim pokvarjenim nazorom o teh razmerah in svojim sebičnim programom. Vlada je mogla samo tedaj pričeti s svojimi blaženimi reformami, ko je bila uverjena, da se lahko opira na slovanske nazore in glasove v državnem zboru. Da se sedaj levica kiči z inicijativo, z uplivi v tej stvari, da se je ona pridružila v soglasnost glede na to vladno predlogo, znameni nam to, da se na levici delavski stan zmatra za političen faktor, kateremu se je za časa prikupiti treba, da bode bliže njenega območja. Soglasje za prehod (v podrobno razpravo je torej vsaj jasen dokaz o napredujo-čej političnej moči delavskega stanu, socijalnoga vprašanja.
Iz dolgih govorov, ki sta jih danes pred podrobno razpravo imela poročevalca, se da le kaj malega posneti, ker se obzorje o predmetu z njima ni bistveno pomnožilo. Poročevalec manjšine poslanec Ne uw i rt h je pel slavo svojemu in svojih somišljenikov najnovejšemu navdušenju za delavce in in kolikor mu je še ostajalo časa, je grajal ministra predsednika in ministra pravosodja, češ, da sta se malo bavilo s predloženo postavo. Stara pesen. Knez Alois Lichtenstein, ki je poročal za večino, se ni, če tudi je fevdalec, kazal nesimpatičnega socijalnega reformatorja. Njegov govor je bil elegantna obramba krščansko-katoliških načel v socijalizmu in vzbudil je mnogo pohvale na strani vlade in desnice. Odobravanje zaslužijo besede, ki jih je knez govoril glede na oskrbo ubožnih. V Avstriji, kakor tudi na Angleškem in v Nemčiji, je dejal, vlada načelo, da ima vsak, ki nema ob čem živeti, niti more delati, postavno pravico, iskati si svojega potrebnega živeža najprvo od svoje rojstne občine, potem od dežele, naposled od države. Tako oskrbovanje ubožcev po občinah je bilo opravičeno in logično osnovano tako dolgo, dokler se je tako obrtno tako kmetijsko delo opravljalo z rokami, in pa dokler je prebivalstvo sploh tam delalo, kjer se je rodilo in tam umiralo, kjer je delalo. Ko pa so delavci začeli iz selišč dreti v mestne tovarne in je delo po strojih dobilo znatne razlike, moralo je zakonodavstvo, opirajoče se na domovinsko pravico, postati nedostatno in kvarljivo ter nerabno. Dandanes bi moralo vladati bolje načelo, to namreč, da tista občina, ki je imela od dela in marljivosti posameznika svojo korist, ima naj tudi bremena potem, ko delavec za delo ni več sposoben, načelo, ki ga štajerski volilci izgovarjajo s prislovico: »Kdor je obral meso, naj pobere tudi kosti".
V podrobnej razpravi se je obravnaval §. I. o obBegu zavarovanja in oglasilo se je k njemu nekoliko nasvetov. Sklepalo se o njih ni, ker se je debata o §-u 1 preložila na prihodnjo sejo, ki bode jutri.
Na dnevnem redu je zopet volitev namestnika v komisijo za državni dolg. Kakor je čuti, se afera zavoljo odpoklica Langhammerjevega nadalje razpleta. Grof Taaffe je danes izjavil, da je odgovarjal v zadnjej seji na dr. Heilsbergovo interpelacijo, ka-keršno je dobil od predsedstva zborničnega in to da je merodavno; besede „prisilila" ni v njej, drugače bi bil tudi to odločno oporekal. Dr. Heilsberg pa je na to trdil, da beseda stoji v stenografskem zapisniku, ki je podloga takim odgovorom. Koncem
seje je predsednik stvar tako pojasnil,  da je dr. i Heilsberg pozneje odtisek popravil, ker je bila od- , padla v prepisu beseda, minister pa da je dobil odtisek brez besede.   Včeraj pa je afera bila na po-govoru budgetnega odseka  v razpravi o 14. poročilu komisije. Levičarji so predlagali, da naj se po- j vabita predsednik dr. Šrom in finančni minister dr. pl. Dunajevvski, da bosta dala pojasnilo o tem, kar se je zadnji čas godilo v komisiji. Desničarji so ugovarjali.   A predlog je dobil jeden glas veČine, ker so z levičarji  zanj glasovali tudi nemški konserva- | tivci.   S tem je afera dobila novo lice in čuje se, ! da komisija odstopi ter prouzroči, da jej zbornica z novo izvolitvijo dokaže svoje zaupanje. Juteršnje volitve se levica ne udeleži; voljen bode desničar, ker kandidature ni hotel prevzeti klub Coroninijev, i kateremu je bila na voljo dana.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani 29. maja j
Čehi so zopet v Ogerskem Gradišči postavili i mornvttkejra namestnika kandidatom za deželni zbor. Pokazati hočejo, da je bil grof Schdnborn res ! po želji volilcev tudi prvi jiot voljen.
OgerskI  listi se še vedno bavijo z Hentzi- i jevo afero in s Tiszinim odgovorom na dotično in- j terpelacijo. Pred vsem ugibajo, je li bil Tisza dobil posebno pboblaščenje od cesarja,  da se je smel v svojem  odgovoru sklicevati  se na najvišje osobe. Sploh je ta stvar vzbudila veliko nevoljo v vojaških krogih in utegne Madjarom še škodovati. Avstrijski državni  poslanci grof Coronini, baron pl. Haekel-berg in oba grofa Dubska, ki so vsi bivši častniki, so hoteli vlado interpelovati, ali je Tisza imel pra vico sklicevati so na najvišje osobe, in kdo so tiste najvišje osobe. Grof Taaffe je pa prosil imenovane poslance, da naj nikar ne interpelujejo.
Tiiniije <lr&*»ve.
NrkNk^ vojno ministerstvo je sklenilo odpraviti nedavno uvedene paradne uniforme častnikov in upeljalo bode za vsakdanjo nošo proste jopiče in čepice, kakeršne nosijo ruski častniki.
Ruski listi mislijo, da OHka ne bode hitela z demobilizacijo. Velevlasti pa morda ne bodo silile, da Grki popolnem demobilizujejo, ampak se bodo zadovoljile s tem. da so le Grki pokazali dobro voljo za demobilizacijo. „Novoje Vremja" misli, da poprej tudi Grkom ne kaže demobilizovati, dokler se končno ne reši vzkodnorumelijsko vprašanje in se ne pokaže, kdo je zmagal v Vzhodnji Rume-liji pri volitvah. Velevlastij se Grki nemajo toliko bati, ker so le navidezno jedine, v resnici pa rujejo druga proti drugej. — Praske mej Turki in Grki, o katerih se je nedavno poročalo, neso bile tako neznatne, kakor bi se bilo mislilo. Turki sami imeli so po poročilih vrhovnega poveljnika 169 mrtvih in 129 ranjenih. Koliko so zgubili Grki ni znano. Turki so bili ujeli dva grška major-adjutanta, dva stotnika, 6 poročnikov in 301 vojaka. Iz teh poročil se razvidi, da so bili ti boji že zadosti veliki, da bi bili dali povod začetku vojne, ko bi velevlasti ne bile tako pritiskale na Grke in ko bi se Turki ne bali novih zmešnjav na Balkanu.
V francoNkeJ zbornici predlagal jo Bas1y, da se posestva rodovin, ki so vladale v Franciji, zopet vrnejo narodu in njih dohodki porabijo za preskrbovanje starcev in ouemoglih. Zbornica je vsprejela nujnost tega predloga in izročila ga v pretres odseku, kateremu se je izročil zakon o izti-ranji prinčev. Basly-jev predlog pa v plenumu gotovo ne bode vsprejet. Zanj bodo samo socijalisti in
nekaj skrajnih radikalcev. Vlada bode imela veliko težavo v senatu zaradi zakona o iztiranji prinčev. Većina senatorjev je nekda proti iztiranju.
Na shodu angleške liberalne stranke, katerega 8e je udeležilo 250 Članov parlamenta, objavil je Gladstone, da se bodo oni odstavki irske predloge, ki govore o izključenji Ircev, še precej predelali, sploh pa se s tem zakonom, ko bode končano drugo branje, v tem zasedanji parlament ne bode več bavil. V prihodnjem zasedanji bode vlada zopet predložila irsko predlogo, pa jo bode poprej jako predelala. Nikdo se ne zaveže s tem, ako bode letos v drugem branji glasoval za predlogo, da drugo leto glasuje za kake njene podrobnosti. Sedaj je neki gotovo, da bode »podaja zbornica vsprejela v drugem branji irsko predlogo.
DopisL
Z Notranjskega 27. maja. [Izv. dop.] — „Malo nas je, a smo ljudi" rekli bi lehko tudi naši vrli Rakovci,  kateri so oskrbeli svoji mali občini tako šolsko poslopje, s kakeršnim Be marsikateri trg in — ne rečem odveč — še vsako kranjsko mesto ponašati ne more. Dočim se po najbližnjej okolici usmiljenja vredna mladina po temnih in zaduhlih šolskih brlogih z učiteljstvom  vred telesno in duševno mori, razpolaga mali Rakek s prostornimi in svetlimi šolskimi sobami, s prijaznim in prostornim nadučiteijevim in učiteljevim stanovanjem, kakeršnega bi, Idrijo in Logatec izvzeroši, po vsem Logaškem okraji zaman iskal.   Poleg imenovanih krajev zavzema Rakovska šola gotovo v celem okraji prvo mesto, kajti tu se ni ravnalo po vzgledu nazadnjaških in pa le za svojo mavho skrbečih takozvanih voditeljev ljudstva, kateri v prvej vrsti skibe za-se, a še le z ostanki pitajo svojega soseda — kmeta, katerega siromaštvo imajo vedno na jeziku, a zanj pa ne store vendar — nič.   Razen uradne pisarne in lepega stanovanja naklonili bodo vrli Rakovci svojemu bodočemu nadučitelju tudi prijazen vrt z lično lopo, v katerej  se bode po težavnem delu lehko razvedreval in za pouk pripravljal, katerega je naše ljudstvo še silno potrebno. Ker je po naših krajih prekoristno sadjarstvo še na silno nizkej stopinji, pričakujem z vso sigurnostjo, da bode ta zavedna občina tudi od velicega šolskega zemljišča odločila primeren kos v potrebno in postavno predpisano telovadišče in kmetijsko poskuševališče, na katerem se bode  mladina  teoretično in praktično tudi v kmetijskih strokah  vežbala in za prihodnji poklic pripravljala.
Po vzgledu te male občine naj bi se že vendar jedenkrat zdramili sosednji obširni sestri ter poleg druzih potrebnih in nepotrebnih .naprav uredili svoji večrazredm šoli tako, da bi vsaj ne delali sramote devetnajstemu stoletju.
KoneČno pa še o letini kaj. Dasiravno nam za letos stari preroki, ki so baje slamo jedli, vse križe in težave celega grešnega sveta napovedujejo, vendar pri nas do sedaj vse kaj lepo kaže in obi-lega pridelka obeta. Le še nekaj pohlevnega dežja pravočasno, pa „ne fali", kakor rad pravi notranjski veseljak. Ker smo sedaj za Veliko noč svoje duše očistili in ker smo s pričetkom svetega leta začeli pobožno in pokorno živeti, upamo, da bodemo tudi tega sprosili ter si zagotovili boljšo prihodnjost.
Dalje v prilogi. ~W
boko upale in zlobno svetle oči; nagubančeno lice brez brade; obrvi pa in ustni premikajo se in drhtajo neprestano — vse to bilo je zelo podobno sliki, kakeršno si je doktor mej potom v sanjah naslikal v duhu o svojem prvem pacijentu.
2e iz dalje pozdravil je bešinski gospod svojega slugo z grmenjem ne baš prijaznih imen. Ko pa so sani obstale pred hišno vežo, zarila se mu je levica v Vojtehove lase, dočim je z desnico stisnil doktorju roko toli srčno, da je čudo, da ni uskriknil.
Ob jednem izlile so njegova usta dvostrok potok psovk in pozdravov; za trenotek se je smehljal, za trenotek dal si je zopet popoluem drugo smer. Z jednim dihom rotil je kočijaža, naj mu dd bič, da mu ga zopet na glavi razbije, ter se zahvaljeval doktorju, da se je potrudil do njega.
— Prisegel sem, doda dvignivši dva prsta k nebu — da ne pridem nikdar več v to Sodomo in Gomoro!
Potem obrne vso pozornost na blato, ki se je obesilo po saneh in ne zataji nakane, da se bo na vsak način obesil, ako ga Bog ne osvobodi tako lopovskih služabnikov . . .
Dr. IIoiiivy os^edoči se, slušajoč te nezmisle,
zamotane izlive norosti in videč krivenje vseh žil na lici, s kojimi jih je gospod Drtina spremljal, da pripada njegov pacijent najnesrečnejšim blaznecem, ki so često pogrdili božjo podobo na zemlji. Ob jednem pa se je čudil, da ga je pacijent pričakoval. „ Morebiti so mu povedali kako drugo bolezen!" pomisli konečno.
Ko se je tedaj izvlekel gospod doktor iz kožuha in odevala, pritisnil mu je Drtina koščene prste nenavadno velike svoje roke mej rameni ter ga odvlekel po stopnicah v svojo sobo. Nada doktorjeva, da bode govoril prej o stanji na umu bolnega z gospo-dičino, bila je tedaj izgubljena. Jedva da je mogel s pomenljivim pogledom spomniti Vojteha na dano obljubo, na kar je oni stisnivši zobe z glavo po-kimal . . .
Ko se je dr. Horlivy oČutil v sobi bolnikovi, ozrl se je radovedno po njej. V istini nastanil se je nereden duh z vsemi svojimi zamotami v prostoru, ki je bil prej pozorišče njegove blaznosti! pomisli gospod doktor. In ni se motil. Bil je to pravi brlog norca. Na golih belih stenah vise kakor redke ovaze v sredi puščave koledar, skala za kolke in nekaj starodavnih samokresov; na mizi, po stoleh in tam na strani na ogromni postelji, z
odgrneno zaveso ležali so z vrvicami prevezani snopiči orumenelega od misij razjedenoga papirja; četrtino tal zavzima velika razprostrta mapa, v katerej so tu pa tu zabodene iglice z raznobarvenimi glavicami.
Prej, predno je mogel doktor Horlivy roj misli, koje mu je vzbudilo to pozorišče, urediti v glavi, potegne ga bolnik k mapi, moleč suhi prst zasika z nekim grčevitim smehom:
— To je vse darovano! Vidite tam na desno ono vrbo kraj potoka in ono iglico poleg ? Tam stojim. Deset let polnih zlosti, graje, letanja in pisa-renja na vse strani sveta, polnih plakanja, da se izvijem — tam stojim, stojim kakor zaklet, začaran pri oni vrbi, na oni iglici. Ne morem z mesta, — za las ne morem. Grom ga udari! . . .   In oni na drugi strani, oni goljufi,  razbojniki,  lopovi, ki po krivem prisegajo, šopirijo se tam, manejo si roke; rugajo se — samemu solncu, je li to pravica? Oh; da bi imel tu onega trebušatega bedaka, onega pra — pra —
ZaŠkriplje z zobmi.
Dr. Horlivy prime ga mej tem polahno za roko in potegnivši uro iz žepa tipa mu žilo.
(Konec prib.)
Priloga „Slovenskemn Narodu" St 122. 29. maja 1886.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dulje.)
O uravnanji družbenih služeb in plač uradnikom in služabnikom poroča centralni odbornik cesarski svetnik g. Murnik,  v imenu centralnega odbora. Poročevalec omenja, da je po smrti blagajnika in pristava Andreja Brusa tajnik g. Pire s sodelovanjem pomočnega uradnika prevzel vsa posla g. BruBa in nadzoruje tudi društveni vrt, za kar jfl bilo prej zmirom treba odmeriti remuneracijo do-tičniku.   Naloga centralnega odbora je sedaj, da skrbi za to,  da pojde uradno poslovanje naravni hitri tek.   Vprašanje gre le na to, ali naj ostane število  uradnikov  isto,   kakor doslej,  ali naj se zmanjša. Nadomestovalno delovanje društvenega tajnika je za štirih mesecev pokazalo, da ni neobhodno potrebno zopet nastavljati društvenega pristava in ako se to mesto opusti bode le društvu na korist. To pravilih ima občni zbor odločiti o številu uradnega društvenega osobja, isto tako o njihovej plači. Vsa ta stvar pa spada tudi  v prenaredbo pravil, katero, da se sploh prične, ima občni zbor natočiti centralnemu odboru. Centralni odbor prenaredbo pravil, času in koristi družbe primerno, že razpravlja, tedaj misli, da bi se s prenaredbo pravil ob jednem tudi rešilo vprašanje glede števila uradnikov in njih plače. Dosedaj so bile sledeče plače in remuneracije. Tajnik dobival je na leto 420 gld., pristav G00 gld , bla gajnik (umrli Brus), ki je bil ob jednem tudi pristav 120 gld.,  pomočni uradnik 360 gld. in za služabniške posle izdalo se je 240 gld., skupaj tedaj za osobje pisarne 1740 gld. Ta svota bode tudi v prihodnje zadostovala in lahko bode še kaj prihraniti, ako se društveni pristav več ne nastavi, ki je do-sebej še dobival nagrado za blagajniške posle. Poročevalec g. Murnik tedaj v imenu centralnega odbora nasvetuje:  „Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se pooblašča, sedanjemu uradniškemu osobju plače primerno povikšati, katere pa skupno no smejo presegati dosed.ij tajniku, pristavu, blagajniku, pomočnemu uradniku in služabniku od-mcrjrnih p'ač." G. D e ž m a n ugovarja temu nasvetu v toliko, daje že vsprejet proračun za 1. 1887, po katerem je določeno, da se sine za uradniške potrebe porabiti 1800 gld. Tedaj naj bi so predlog centralnega odbora v tem dopolnil, da so glasi: ne sme se večja svota porabiti za društvene uradnike in služabnike, nego v proračunjenim znesku 1800 gld.
Centralni odbornik g. Robič omenja, da se v proračunu ne morejo določevati prav gotove svote, tedaj on podpira predlog centralnega odbora.
G. De ž man: Ako se hoče, da ima občnemu zboru predloženi proračun sploh kaj zmisla, mora veljati načolo, da je dobro, ako se kaj prihrani, nikakor pa se ne sme določena vsota prekoračiti.
Poročevalec gosp. Murnik opomni, da hoče g. De ž man s svojim predlogom centralnemu od boru dovoliti večjo svoto, nego jo isti sam zahteva, zatorej nema nikakega uzroka so predlogu g. Dežni a na protivit', kajti centralni odbor želi za 1740 gld., predlog g. Dežmana pa meri na to, da se dovoli 1800 gld.
G. dr. Vošnjak naglasa, da občni zbor, do-volivši 1800 gld. za uradnike in služabnike društvene pisarne, ni še vedel, da namerava centralni odbor opustiti jedno zdaj nepotrebno uradniško mesto v pisarni in da se nameravajo poslovi pristava in blagajnika spojiti s poslom tajnika. Tedaj je v proračun za 1. 1887 postavljena svota itak previsoka. Dr. Vožujak popolnem odobrava, da dobi društveni tajnik za večji posel, ki mu bode naložen, tudi boljšo plačo, ne dvomi pa, da bode centralni odbor z ozirom na slabe dohodke društvene štedi 1 in dosegel, da se kaj prihrani. Konečno izjavi, da bode glasoval za predlog centralnega odbora.
G. Martin Poruci nagaša, da niti račun niti proračun nesla dosti jasna in bi morala biti po-drobnejn, da društveniki izvedo, koliko se da tiskarni, koliki) sploh za jedno ali drugo stvar. Sploh pa misli g. Perući, da ue gre nalagati društvenemu tajniku, ki je ob jednem tudi popotni učitelj, še družili poslov, kajti že sedanje je vestno teško zmagovati. Ko je šlo prejšnje čase za to, naj bi bil popotni učitelj tudi društveni tajuik, ugovarjalo se je, da to ne gre, kajti popotni učitelj za to nema časa. Danes pa so se nazori menda popolnem predruga-čili in natvezati se hoče društvenemu tajniku še dosta več poslov in vprašati so mora, koliko bode potem preostajalo časa za tajnikovanje?
j Ko bo v tej zadevi še govorili tajnik g. Pire,
I odbornik g. Detel a in odbornik g. dr. Poklu-| kar, vsprejme se centralnega odbora predlog, ki I ga je priporočal g. Murnik, skoro jednoglasno, pred-' log g. Dežmana pa se z ogromno večino zavrže. (Dalje prih.)
Domače stvari.
— („Anastazija Zelenca spomenik.") Pod tem naslovom nam piše narodnjak: Nemški
i turnarji bi Anastazija Zelenca spomin najlepše praz-j novali, ko bi se posluževali boljše nemščine. Nedavno poslali so baš v zadevi spomenika ulogo na tukajš-\ nji magistrat, nad katero bi se Anastazij Griln v ■ grobu preobrnil. Ne samo. da v tej ulogi društvo ' samo sebe nazivlje „1 ob lic h*, jo v njej toliko in I takih pravopisnih napak, da ne umejem, kako je j mogel profesor Binder v imenu nemških turnar-i jev kaj tacega podpisati.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec",) katero se po posebni delavnosti in živahnosti odlikuje mej društvi Ljubljanskimi, priredi jutri zvečer ob 8. uri v vrtnih prostorih restavracije Ljubljanske čitalnice svojemu častnemu članu gospodu Ivanu Medenu na čast pevsk večer, na kateri so povabljena vsa narodna društva, prijatelji delavskega stanu in narodnega napredka. Gotovo je vse hvale vredno, da društvo tako odlikuje svoje častne člane, zlasti pa g. Medena, ki ima izrednih zaslug za slovensko pesen, katere najboljši interpret je že 30 let in katere slavo je širil kakor po Slovenskem, tako tudi mej našimi brati onkraj Sotle. Zategadelj nadejamo se jutri prav veselega, mnogobrojno obiskanega večera.
— (»Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko") ima svoj letošnji občni zbor prvo nedeljo po binkoštih t. j. 20. junija ob 4. uri popoludne pri Krištofu v Lescah. Dnevni red: 1. Pozdrav društvenikov po prvosedniku in kratko poročilo o stanji društva. 2. Volitev novega odbora, t. j. predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in računovodje in 4 odbornikov, tedaj 8 mož. Izvolitev bo veljala 3 leta. 3. Predlog o razširjenji lista „Slovenski čebelar in sadjerejec". 4. Ali se napravi sadjarska in čebelarska razstava? 5. Posamezni predlogi udov in prosti pogovori. — K obilnoj udeležbi uljudno vabi odbor.
— („Popotnik.) List za Šolo in dom", ima v 10. številki sledečo vsebino: O šolskem zdravstvu. (Piše Hinko Podkrajšek.) — Anton Martin Slomšek. Spisal Fr. Jamšek. — O rabi navorja. (Prof Fr. Hauptmann.) — Logika. Spisal dr. Josip Križan. — Društvena poročila. — Dopisi. — Novice in razne vesti.
— („Slovenskoga čebelarja in sadje-rejca") izšla je 5. številka. Vsebina: Naznanilo. — Čebele rojijo. — Kako naj bi se čebeloreja podpirala. — Vihravna bolezen pri naših breskvah. — Naš dopis. — Imenik udov.
— (Ljudske knjižnice") izšel je 8. snopič. V njem nadaljuje se povest „Gozdovnik",
— (Potres) bil je v Ljubljaui včeraj zjutraj ob 5. uri 50 minut. Razločevala sta se dva sunka, prvi bil je neznaten, drugi pa precej čuten.
— (Vročina.) Od sv. Lucije poroča se v „Sočo", da se „najstarejši" ljudje ne spominajo tako gorkega majnika. O poludne je v senci navadno po 30° C, na solnci po 46°. V reki Idriji se neso še nikdar tako zgodaj kopali, kakor letos. Preteklo sredo imela je voda 200 C.
— (Vinska razstava v Dornbergu) bila jo dne 9. t. m. C. kr. kmetijska družba v Gorici poslala je svojo komisijo, ki je vino pokušala in prisojevala darila. Razstavljenih je bilo 52 steklenic, in sicer 43 belega in 9 črnega vina. Po-kušnja je pokazala, da Dornborški vinorejci dobro napredujejo, in mnoga vina bila so skoro boljša od onih z leta 1884, če tudi je bila lanska vinska letina m Goriškem sploh revna. Vse to kaže, * kolike koristi je pouk v vinarstvu in poskušnje, ki se delajo v tem ozira. Dornberg ima v tem oziru dobro ime; naj si ga ohrani tudi naprej.
— (V' Zdravščini ob Soči) prišli so v noči od 20. do 21. t. m. tatovi v cerkev ter so odnesli, kar so mogli. Iz skrinjice vzeli so blizu 7 gld. drobiža; Devici Mariji odnesli so kinč, ki pa ni bil pristen; ubili so steklo, ki je vredno 15 gld., raztrgali so prt pred altarjem in prevrgli vse v sakristiji.   Žandarini so ujeli dva Italijana tujca, pri
katerih so našli 1 gld. 87'/, kr. samega drobiža po 1 kr. in po */l kr., o katerem nista mogla povedati, kje sta ga dobila. Pravita, da sta italijanska vojaška beguna.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 29. maja. Zbornica poslancev vsprejela prvi paragrat zakona o zavarovanji proti nezgodam z dostavkom Bilinskega. Drugi dostavki so se odklonili. Resolucija glede poljedelstva z jako veliko večino vsprejeta. — Cesar podaril povodom stoletnice dekliškega penzijonata na D.unaji 50.000 gld. v obligacijah vkupnega državnega dolga kot ustanovo pod imenom: „Fran Josipova in Elizabetina ustanova," iz katere bode 10 gojenk, kadar v svojem poklici kot učiteljice in odgojiteljice ne bode več mogle služiti, dobivalo po 210 gld na leto.
Bukurešt 29. maja. Senat vsprejel jednoglasno avtonomni carinski tarif.
London 28. maja. Osman Digma na-pal je z veliko silo Suakim, pa bil odbit.
Stockerau 28. maja. Ob Dunavu ležeča vas Schmida, dve uri od tukaj, ki šteje do 50 hiš, od 7. ure zjutraj v plamenu. Zaradi hudega viharja ni upanja na rešitev. Polovica vasi že pogorela.
Catania 28. maja. Etna brez prenehanja bruha. Lava teče sedaj počasneje, a bode vender prodrla v zahodni del mesta Ni-colosi.
Rim 28. maja. Izvestje o koleri: V Benetkah 35 zbolelo, 16 umrlo; v Bari 3 zboleli, 2 umrla.
Razne vesti.
* (Izza madjarskih kulis.) Zadnji dogodki v ogerskem zboru razkrili so, kano slabo gospodarijo Madjari. Tako na pr. rekel je grof Apponyi: »Gospodje, drŽava, ki mora vedno in vedno delati novih dolgov, da plača obresti starih dolgov, nema pravice ogerskim svinjam kopeli graditi." Država namreč zida v Steinbruchu blizu Budimpešte ogromen baasin za prašiče. — Zijaji pristaš vlade se ie izjavil: ,, Minister za vlade ijazine more postati le bedak ali pa strežaj." — Stari Csanadv pa je dejal: „Gospodje, ko bi Tisza zaupal vse svoje premoženje državi, a bi ona s tem premoženjem tako gospodarilo, kakor gospodari Tisza z imetkom države, postavili bi bili državi že davno kuratorja." Tisza je na to nekaj rekel, a tiho, nerazumljivo. Csanadv pa reče: „Govorite glasneje!8 Toda Tisza se za to ni zmenil, zato Csanadv zopet reče: „Odprite vender usta!" Tiszo klečeplaz Ivanka viknil je na to Csanady-ju:  »Izperite si ušesa, če hočete slišati T
Zahvala.
Ko je Njega Veličanstvo me najmilostljivejše odlikovalo z vitežkim križem Fran Josipovega reda došle so mi od blizu in daleč, zlasti od mojih trgovskih prijateljev na Kranjskem, prijazne častitke v raznih oblikah.
Počasten in obradosten s tolikimi dokazi prijateljskega mišljenja, dovoljujem si, tem potom izreči presrčno zahvalo, ker so no morem vsakemu posebej zahvaliti.
V Zagrebu 29. maja 188G.
Makso Steni,
tvnlka Ign. Sternovi sinovi (390,> vinska trgovina v Zagrebu.
Kdor mc boji mrlvoiicla
ali katerega jo že zadel, ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpn, ali no more spati ter ima bolne živce, naj si naroii knjižaro „Uober Schluglluss-Vorbeugung uud Hei-lung", 5, izdaju, ki se zastonj in franko dobi od pisatelja bivfiega deželnobrambovskoga batalijonskega zdravnika Kom. VVoissmann-a v Vilshofen-u, Bavarsko. (38—10)
Poslano.
Bole/.ni vsako vrste, zlasti bolezni žlveev, pa« rtlco, bi»lceluu v želoilcl, nervozno Muuieuje po iišcMih, trgttn|« po liNOHiii, Nlitli poMluli, t;lavo-bnlje, migreno, bletlieo in mrtvlco ozdravlja po ra-cijuualuoj zanesljivi metodi. Pri bolnili na pljučnli in uaihisi dosežemo v   Štirih tednih čudovite vspehe.
Trosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. (708—U6)
Privatna kliniku „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Tujci:
28. maja.
»Unni Plantan z Dunaja. — Woisa is Gradca. — Froschl z Dunaja. — Jelenec iz Karlovca. — llopp, Kos, Beer, Gtfber, Troller z Dunaja.
Pri Hfiileit Hartcustein, Nemačzek z Dunaja. — pl. GralV iz Budimpefito. — ilellerich, Volk, Lazguš, Kraus Kugcl z Dunaja.
Pri ce»arjl u-v»lrljMkeui: Graf iz Gorice.
Metetrolog.čnt) poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
d 'ŠT a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73fi-88 M«. 735 32 mm. 73532 mm.	19 4" C 24 4« C 20 0* C	Si. 8vz. al. jz. al. zah.	jas. d. jas. jas.	0 00 »m.
Srednja temperatura 21,31, za 5-0" nad normalom.
HD-u-r^a^jslsa- "borza.
ilne 29. maja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo)
Papirna renta.........'
Srebrna renta.........
5°/0 marčna renta.
Srebro.   .   . . Napol.    .   . . C. kr. cekini Nemške muke
Državne srečke iz 1. 1864 Ogrika zlata renta 4°/0
6a/0 štajerske zemljišč, odvez, oblitf. Dunava rrg. srečke 5°,',,   .        100 gl Zemlj. obč. avstr. 4,/l°;0 zlati zast. listi
Rudolfove Biečke.....10
Akcije anglo-avstr. banke 120 Tratnniway-društ velj. 170 gld. a. v
85 gld. 05			kr.
85	•	40	■
117		25	n
102	»	—	n
878	m	—	n
281		30	n
126	•	70	n
10	•	03	rt n
5 t' O	a	&7	
\t m 130	*	_	T,
171	it	75	■
105		2'.	%
94		85	t
105		20	II
116		50	■
125	■	80	
119	n	75	•
93	n	70	ti
176	ti	—	n
18	n	50	t
116	m	8)	n
205	a	50	n
Zahvala.
Za mnogobrojno dokaze srčnega sočutja mej dolgo boleznijo in ob smrti naše ljubljene, nepo-zabljive soproge, matere, o'.iroma hčere, gospe
TEREZIJE STREL, ni. KALIČ,
za mnogobrojno udeležitev pri
darovanih lepih vencev, posebno
jerebu, za mnogo gospodom
gostilničarjem, ki so sodelovali pri pogrebu, izrekamo najtoplejšo in naj i i krene j So zahvalo.
V Ljubljani, dnč 29. maja 1886.
(394) Žalujoči ostali.
v naie/u satoiništvu je izJIa in se dobiva po vseh knjig*
iriničah knjiga: jjj^
la 7idzv irtsckaftlicken Gesetze u. Verordnungen
des Hcrzogthums Krain.
Za poljedelce in gozdarje, polltiike uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike.
S pojasnili izdal na svitlo prof.
Vilj. Linhart. 6pol 7> <?°. Cena mehko vezani knjiiici Je 50,po pošti S$kr.
Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukane na Kranjsko: postavo sa ličje varstvo, pokottfavattje mrlesov, poljsko varstvo, za pokopavanje predenice, v obrambo ribarenja itd., s pri-»urnimi prirodoslovnimt in poljedelskimi pojasnili. Tudi prilolene razprave o Ptičjem varstvu*, *predentei», *umnetn ribarstvu*, *■ t rini uši* ila. vbsesajo mnogo pazljivega in zanimivega. Dodatek t uspravlja vrednost gozda in najvahtejh določbe gozdarskega zakona. Krt je gotovo toplo želeti, da se raziirja snanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede" teh postav smo dozdaj togreIali, bode ta knjiga istinito odpomogla živi potrebi. Priporočamo jo torej vtem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovlčini in kranjskemu učiteljstvu,
Ig.pl. Klcinmayr čl Fed. J3a7ttberg
knjigotrhiiea v Ljubljani na Kongresnem trgti.
(557—2)
Št. 8876.
(377—3)
Košnja v najem!
V ponedeljek 31. dan maja t. I. do-poludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob dolenjski veliki cesti pod Rakovnikom, dalje onih pri konjaču v Trnovem in pri kolezijskem mlinu za leto 1886 po očitnej dražbi kosoma oddajala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoliidne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in sc bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 18. maja 1886.
Žup;in: Grasselli.
J. Giontini v Ljubljani
priporoča priljubljeno zbirko
slovenskih ljudskih knjig
n   koloriranu ni   »at« il kom.   katere je  ravnokar izšlo daljših pet zvezkov in sicer:
(ar iu te**»r.............20 kr.
Darinka«, mula 4 rno^iirkat    .......   21 „
Krazetu l'i-«<l juuisKi..........16 „
.Iitroiuil...............16 fl
llaron Katvlmr.............24 „
in v novi izdaji: Vrtoiuirov prstani.....20 „
Dalje:
Nairodue pripovedke za* mlaitiiuo.....24 „
Pripovedke za mladino. I. Klailorog  ...   20 „
Po pošti  Btano  vsak  zvezek 5 kr. več.   Kazen navedenih povestij jih je Se več drugih v zalogi in seznam o njih jo na razpolaganje. (393—-1)
Usojam si s tem naznanjati, da sem %' liifti na voditi Neuipeter»ke «et*le in Kravje doline nI. 1 (l"ri znamenji) otvoril
delavnico za Kovinsko blago
in priporočam se za izdelovanje posamičnih in vseli dolov za vo<lnjakc. vsakovrstnih ventilov, pip, vijaikov, 1U. vodo- in parovodov, cerkvenih iu družili uvee-nikov, Mietlliilkov, »trojev za izdelovanje klooos
in vseh v to stroko upadajočih st<-arij. Vaprejemnjo so vt>ak<M rsliit' poprave, tudi poprave Mivailnili Ntrojev,
ter se točuo izvršo iu ceno zaraiunijo.
Iver sem 13 let do'al v Samassovi tovarni, sem v stanu točno in dobro izvršiti vsa sprejeta naročila.
Za obila naročila se priporoči (3£6—1)
Fran Hrovat.
iz najboIjSe barn:5kc pšenice po najnižjih cenah pred ij ti tia drobno
prvi umetelni mlin v Domžalah
v Ljubljani, Slonove ulice št. 50.
(395—1) G3-\3.a.rdList. Zaloga na debelo
pri Josipu Kušarji v Ljubljani,
Ycgo\(i iilicio teti. O.
Za mnogobr o j na naročila se uljudno prosi.
zdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabaaanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček /oper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovntelj po pošti v škntljicnh
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri vooem številu dr>bi se primoron ot'pust.
(348—B8)
O ena steklenici 10 kr.
zdravilni malaga-sekt
pt> analizi ees. kr. poskušnje postaje za vina v Klostor-neuburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepeilo zu siubntne, bolne, okrevajoče, olroko itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želo'.Icu izvrstno uplivu. V '/i 'n Vi origina nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno z n um k o
O1
DUNAJ HAMBURG
po (tr: gin ribjih cenah a gld. 2.50 in jfld. l.SO. 3iv4;eđ.3.ciaaslcst »aalagra,  zi3-ra.-v3a.a„ ■e«,rt© Tols.ncli.e Vi steklenice glil. '2.—, */» steklenice «1*1. l.I«.   Ual.je razini fina in.oziwr«.sl3:a. -v-Ian.a, v originalnih stoklonieali in po originalnih eenah. V ijuitijani: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, ^Vjlli.
t Podpisani izrekam zahvalo vsem svojim naročni-
^ kom za mnogobrojno zaupanje,  katerega sem umival doslej, ter priporočam se nadalje svojo
izdelalnico
strojev in kovinskih del
J"     t Sv. Florijana ulicah li 3*2 a!i Hreiiovili tilit-aii it, 1,
JS kakor tudi svojo zalogo najboljših pip, posebno jlj pipe penilnloe iMoisier-pippen), ter izdelujem C tudi sobne brzojave (Zimmertele<:raf) iu fe nade-fT jam tudi za naprej in;iogobrojnih naročil in vse-jtran-31 ske podpore.
J FRAN GOGALA,
L (^bO—3)       izdelovutfdj strojev in kovinskih tlel. Št. 107.
(383—2)
Razglas.
Od županstva Gomilska se občno na/nanju, tla se je pri popravilih tukajšnjega farovškega poslopja dne 4. maja 1880 našel denarni znesek 4000 gld., katerega lastnik doslej še ni znan.
Kazoe na §§. 388 do 393 občnega državljanskega zakona se lastnik ali imetnik to najdbe pozivlje, naj se za njo oglasi ter dokaže svojo pravico do te najdbe.
Ako se najden! denar v jodnom letu od nikogar po pravici ne zahteva nazaj, zadobi najdnik pravico, prejemati užitek od najdbe. Lastninsko pravico, kakor pošten posestnik, zadobi najdnik stoprav v 30 letni dobi zastaranja.
Žj\jLpa,:n.st-s7-© O-ozsailslsei,
dne 20. maja 1886.
Župan: BožiĆ.
\ j mmms m  a    yr i , m u 11 n .     "o.tij'     m v v "»""j     *u""*i     i* i»u«
ftbjjrir, l-kar, II. L, \Veuzel, prudnjalec dulikates, Gustav Ticu, jirodnj.iiec spocerij ikt^u blaga. Y JKrs»«|ls pi'i gospodu Vii'.n Dolenz. trgovec Rpeourynkoga blaga. V lioki: pri fr<»-.spodn Jurij Debjfriger, trgovec n[>ecarijake*,'a ba^a. Na Uloalu na jezeru (zdravilišče : pri gospodu 1|. h. Woi)Ztil, prodajalec delikates (875—l)
'JtST' Ni znamko „VINADOR" in zakonito deponirano varstveno ziMinko prosim uatančno pazit«, ker so le poten« more jamčiti e.n obsolutno  pristnost in popolno dobrino.
Nizozem lo-anrilto parniško AniM.
Jfcvnresijonita/to 4>d c. &t'. €tvsti'ij*'.p vlade.
DIHEKTNA vožnja vsak te-'en s postnim par nikom I. razred-1.
JKjOrTT K It 1> A M AMNXi'l 11 bi A ^'
-NEW-Y0RK
V
Izvrstna hrana.
\'so potrebno opravo na ladji.
Kuj več o prevažanji osob in blaga pove raiv-iialel Mtvo v ltolterdatiuu in ulzoieuHliO-am«-rlško pttrnlilKO ilriiMui, 9, I£oIowr»lrlug uu UuiinJI. (710-18)
Odliod © o "to o t o. Najhitrejša vožnja.
I., II. iu III. razred z
IIPPMANN-0VI
KARLSBADSKI
I    ŠUMEČI PRAŠKI
izdelujejo se s pomočjo iz Kaiisbudskib voda dobljenih Btudenčnih produktov; imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti.
-. uPliv gotov. Za probavljenje.
I   Raba prijetna,   i VndeinecuiU
I BS8fc~Žažate&ž: |bolokjoče v ietodci.
Neprekosljivo čistilo
upliva brez ixfeiue Iiilro iu ;;eJovo.
Zdravo I Okrepčujoče!
Tednj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pi'e, itd. Prijetno, OeMO, pripravno!
Zdravniško priporočano pri boleznih želodca, črev, jeter obislij iu meburja.
Priznano izvrstno
pripravljajoče in pospešujoče sredstvo pri zdravljenji z mineralnimi vodami.
Potro steno in mnogo istanp lomače sredstvo
pri iiioteiicm in ulabem preb&vljpnjl, poiiiaiijkanji alasti do jodlj, lljlapil želodca in ero v vafed seileiija, /usii/.enji, sla-liosti }io jedi, sitnem vzdigovanjt i u utipenjanji, Zgagi, bo!o-einali v želodci, Sfiipanjl ali krei, tikvalu krvi, glavobolu, omotici, trdoviutn m glavobola, Btrjonji krvi, zlutej žili, nor piaviUuni j/.piuzn; nji, trdovratnem spiranji in debelonji. Dobj ya Hib v fikatjipah '/a poakuSuju po G0 kr. (1 m.), i\ '/i škatljiea 3 gld. (3 in. 50 v.) _y__lelžarnali iu |>ro« tlitjnlaal -aiu mineruiuih tod.
če ima vsaka posamična škatljiea „varatveno  znamko in Liprununn-ov
Pristno samo,
imenski počrk.
li-P°'!i'*c - f?1,1- 15 a IU- ^0 v., posije poSt-
nine prosto jediO ori^ mdno škatljico
Li[)pnianii-ova lekarna v Oarlsbad-n
ali njene zaloge. Manj kot jedna originalna škatljiea ao no pošlje. Dobiva se na Kranjakcm v lekarnah v liram j I, v Ljub. Jjanai (U. pl. Trnkoozy, lekar,  H. liirscliitz, lekar), v ICit-«l4)ll»nv in,  v ltatdoi Ijiei, v Čiaioui),!, kakor tudi v vae.b lekarnah avstrijske države itd.     (78 — 01)
BUDIIV1SKA
Priporoča se kot izvrstno čistilo vedno pvjjctiaeg.i upiiva in ne neprijetnega ukusa.
Dobiva se po vseh Špecerijskih pro-dajalnieah m prodttfailuiuah miueial-ii: 1 l vodii  kakor tudi v skoraj  vseh lekarnah in dro-(191- 3)  giiorijah, vedi.o n»v nivo natočena.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti. bbmbbbbmMbbi ■■■■■■■■■■■ j—i
Vinska razprodaja.
1885. leta belo in ruđeče vino po gld. 11 do gld. 15, 1885. leta pristni tropin«« po gld. 28, 1885. leta prlatua Mltvovka po gld. 34,
hektoliter prodaja (206—9)
JT. Kravagriia,  v Ptuji na Štajerskem.
8
1 1
Naznanilo.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da se pri njem dobiva vsak dan
svež ržen kruh, |
kakerscn se doslej Se nikjer ni dobival. Tudi zagotavlja vsem svojim naročnikom ustrezati z vsakovrstnim finim k.uhom, t dobro vago in najnižjo ceno.   S spoštovanjem
j v si o ii /\r\/\ik,
pekovski mojster,
371-2)   na Starem trgu št. 19.
^»rl Iof>
KARINGER-JI
na Velikem Ir^n
se dobo
(3<o-3)   po najnižji ceni.
v EijublJ
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo  vseh vrst modemili
klobukov in kap;~VH
prejema tudf
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (199—8)
Samo «I<1.
velja pri meni od danes naprej izvrstna, regulovana snmosvetoča
ara na nihalo, ki bije
cele in pol ure ter ima dve bronasti uteži,
z iiibaloiu v prekrasnem, lino poliranem okvirji iz orehovega lesa, je izžlebljena, ima prekrasno kaza-liSče. katero je prevlečeno z neko snovjo, ki po noči tako svetlo »veti« kakor itnm, tako da se vidi, koliko je ura, ne da bi bilo treba prižgati luč   Za svetlobo
_pismeno j a m rim, '
kakor tudi garautujem za dober tek. Jaz sem jedini izumitelj teh ur in je le zato tako po ceni prodajem, ker jih imam mnogo v zalogi in denarja potrebujem. Ure so poprej trikrat toliko stale. Vsaka ura ima „patent". Naročč se lahko proti gotovemu plačilu ali poštnem povzetji. — Razpošilja
Fabrik leuchtender Pendeluhren
Wien, m., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9, J. H. RABINOVICS. (286—6)
Dr. Popp-a
aromatično-medicinično
»xilo is. s@la.eld*
kemično nnalizovano in od mnogih medicinskih in zdravilskih eelebritet Evrope kot najreelncjše in najboljše za kožo pri poznano, rabi se že 18 let z največjim vspebom proti vsakovrstnim spuščajem, zlasti proti hrastam, hšajem, pegam, prhljaja v glavi in bradi, ozebljiaam, potenja nog in garjem. Cena 30 kr.
Gospodu dr. J. G. Popp-a na Dunafi, I. okraj, Bognergasse Jt. a. Ko sem že šest let imela nek spuščaj in so me že zdravili štirje zdravniki, ne da bi ga bili mogli odpraviti, začela sem rabiti Vase milo iz zelišč in je pomagalo, za kar Vam ne morem biti dosti hvaležna.
Obračam bo neposredno na Vas, ker sem iz lekarn dobila je več vrst, ki so bile sicer tako zavite, kakor VaSa, pa jaz mislim, da so bile ponarejene, kajti mojo ljubljeno tomuorujavo milo upam le od Vsb dobiti.
Za priložen znesek prosim pošljite mi zdravilnega mila iz zelišč.
Z velespoštovunjeiu (156—1)     Amalija Frana, Prerau (Moravsko).
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjlh J. Svoboda, V. Mavr, U. pl. Trnkoozv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarieh, lekar; na Krškem: F. Bomches, lokar; v Idriji: J. VVarto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Branne, lekar; v Ajdovščini: M. Gnglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Hadovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ruzoli, lekarja; t> Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-recht, lekar; v Cmomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar
1
♦ Umotue
(50—34)
ustavlja po najnovejšem  amerikanskem načina brez vlakih boločin ter opravlja plombovanja in vse sobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega moatu.  I. nadstropje.
DUNAJSKA SPECIJALITETA!
Mil
OTTO I IIVV/si. Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38.
„PURITAS" ni nikaka barva za lase, ampak mleku podobna tekočina, katera ima skoro Čudovito lastnost, da bele lase pomlajuje, t. j. polagoma in sicer najdabje v štirinajstih dneh j mi da zopet barvo, katero so poprej imeli.
„PUR1TAS" nema v sebi nikakega barvila. Lasje pe lahko izpirajo z vodo, kolikor se hoče, se lahko spi na belo preoblečenih vajšnicah in nobenega sledu barve se no zapazi, ker
„PURITAS" -mm
ne barva, ampak pomlajuje.
I2aba
rWP«S»ii|, MILCH '
I VtuliriirtUlItng I
Ihr.P
'jI. HiIutV
V Cel
je najbolj priprosta na Bvetu. Ulije Be mleka na roko, tako dolgo maže ž njim lase, da so vsi zadosti vlažni, in ponavlja se to slednji dan po jedenkrat. To je vBe. Ko so lasje dobili prvotno barvo, kar se navadno /godi čez deset ali dvanajst dnij, potem je za njih daljše ohranenje zadcsti dvakratna raba mleka na teden in na ta način se tudi pomladč zalisci in brada, kakor tndi najdaljši in nnjbujnejši ženski lasje.
Steklenica „PUR1TAS" velja 2 gld. (pri razpošiljanji 20 kr. za stroške) in se lahko naroči proti poštnemu povzetju.
OTTO FT*j±JS2Z9 Dunaj, VII*, Mariahilferstrasse 38, Zaloga v Ljubljani pri Ed. Mahr-U, parfumerji.
ovci prodaja: P. Birnbach, lekar „pri obelisku"; v Beljaku J. D eto ni, coiifeur, poleg hotela „pri
pošti"; v Mariboru W. K »nig, lekar. (221 — 15)
VELIKA
(5000001
iool a, x Is:
kot uajveejl dobitek v uajNre nojem Mlucaji pouuja velik* o«i llaiu-burčke drsave zajamčena deimrua loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000
d dobit, a mark 100000
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1
5 3 26 56 106 253 512
818 31720
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
90000 80000 70000
50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 14 5
dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark
16990 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURdU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.0OO srečk, od katerih se Izžreba SO.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpiaanl trgovakl kiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo i-aročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo se naročitvo izvrfič tudi proti poštnema povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. :t.50.
1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina  originalne srećke av. v. gld.—.»O.
Vsak dobi originalno srećko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vbo natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogočo vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
9. junijem 1886
.kateri dan bode žrebanje prvega razreda)
nam direktno doposlati.
(238—15)
VALENTIN & C0„
Bankgeschaft,
H.
m
3
Prejemlje vsa
v njegov strok spadajoča dela
e
c č
t L,
2-o o *-*
-v mestu In na. deželi.
Znano reelno delo.
Nizke cene.
izdelovalec
(274—18)
oljnatih, barv, lakov, flrnežev
in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo.
LJUBLJANA.
tik frančiškansko ga* mosta. LJUBLJANA.
liliTiTiTlTmHBB
Samo kfinirno čiste
oljnate barve,
in firneže.
Prodaja na drobno in debelo.
Najnižje cene.
KAVARNA in RESTAVRACIJA
„ŠVICARIJA
v Tivolskem parku:
Kava, Čokolada, čaj.
Dolenjska, tirolska, spodnjeavstrijska
vinu.
Kozlerjevo pivo.
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča (830—4)
pivovarna Janeza Perlesa
tt XjJ-u.Tol3a.nl, Slonov« -u. lice. || • Izdelovanje s parnimi stroji. •
(387)
IN u J t> o IJ £ <■> blago"
Velika zaloga (217-9)
klobukov
in
r perila.
J. SOKLIC,
V Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja naročila se hitro in ▼ ceno Izvrše.
"Si ajboijso blago!
ADOLF HADPTMANN,
TjjuToljanaL, (285—6,
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov,
priporoča k sezoni svojo dobro znano obrt za
pleskarska dela in napise.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
o t* o
2
JAN. JAX ¥ Ljubljani
priporoča
iz najboljše angleške snovi narejena
elegantne    (ieo—12>
„Bieveles"
8 krogljastimi tečaji (Kugellager).
X>aJo *#o pouk.
Prav dober zaslužek!
Za vse kraje, kjer nemam Se poverjenikov, Iščem
stalnih, zastopnikov
s prav ugodnimi pogoji. — Treba mi tudi
ir potovalcev.
J. M. JEREB, taloga gospodarskih in ratnih drnzih strojev,
Maribor, Muhlgasae 7. (381—2)
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
J. GIONTINI v LJUBLJANI
naj uljudne j Se priporoča svojo s stroji in drugimi pripomočki novejšega časa
oskrbljeno
ki je tedaj v stanu vsa v to stroko spadajoč« dela solidno, točno in ceno izvršiti. — Hkratu naznanjam, da se bode malo čaaa via-a-vla od moje knjigarne
XXXXXXXXXXXXXXXXX
ŽeUzolivnica in izdelovalnica strojev
G.Tonnies v Ljubljani.
izdeluje kot specijaliteto vsakovrstne stroje za izdelovanje lesa, kakor stroje za uravnanje, vobljanje, žlebanje, uglobljenje, urezanje ukladov, vrtanje in dolbenje (Abricht-, Hobel-, Kehl-, Frfts-, Nuth-, Bohr-und Stemm-Maschinen), žage z ojnicami, krožne in ploščaste žage (Gatter-, Kreis- und Bandsagen), priprave za urejenje žaginih zob (Sagestanzen) in brusne stroje (Scharfmaschinen), stroje za izdelovanje lesne volne (Holzwollemaschinen); nadalje specijalno take, ki se gonijo z nogami in rokami: krožne žage, ploščaste žage, stroje za uglobljenje in dolbenje (Kreissagen, Bandsagen, Fr&s-Maschinen und Stemm-Maschinen).
Nadalje prejemlje zgradbe tovarn, žag in mlinov, naprave za parne stroje, parne kotle in plinove motorje, za preskrbovanje vode, kakor tudi vseh drugih naprav. Izdeluje najbolje transmisije s kolesi za jermene iz kovanega železa, s tečaji, ki se sami ma-žejo in krožnimi zvezami (Ringkupplungen).
Surovi liv železa in kovine.       (282-io) 8
;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Zaloga Graškega pival
razprodaja!©
zaostalo, a de dobro ohranjeno blago, kakor barvotlttkane nitke z okvirji in brez njih, bakroreal, knjige, muclkallje, okvirji z» fotografije, igre itd. itd. veliko ceneje, kakor jo kupna cmok. — Posebno opozarjam na monogrnme (2 črki), plameni papir, 50 kuvertov in 50 pisem samo F>0 kr, muzikalije od 10 kr. višje, Parme „Jnbelmarach" 15 kr., Parme „Milica-polka" 10 kr., SehloMer's WeItgeacbJchte 19 zvezkov, vezanih, mesto 60 gld. samo 18 gld. (382—2)
Izvrstno, priznano najboljše
iz pivovarne
Fran Steiner-ja & sinov v EraiciJ
pri (290-6) l|
M. ZOPPITSGH v LJUBLJANI, j
tS-t Kolodvorske ulice
g
Podpisani hOtelier usoja se s tem visokej gospddi in potujočemu občin* stvu naznanjati, da je prevzel v svojo režijo pri Blejakem jezeru ležeči
grad, sedaj hotel Bled (Veldes)
imenovan in ga bode otvoril 1. Junija t. 1.
Grad, sedaj hdtel Bled, ima lepo število elegantnih stanovanj za rodo-vine, kakor tudi za posamezne osobe in jamči dobro ime hotelierovo, da bode za vse mogoče ugodnosti preskrbljeno in da bode s hotelom združena
restavracija
zadostovala vsem zahtevam. - «■'
Za mnogobrojni obisk se priporoča z vele spo Štovanjem
Alojzij ^ivuiohek,
la.6tellor,
(372_iž) poprej hotelier v hotelu Deak na Reki.
ti
rrf
V .1. .ni
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno
kemično spiralnico,
v katerej se razparane in nerazparane moške in ženske obleke, obleke za vizite, Šali, tapecirarsko blago, tepihi z vsemi okraski, da isti ne zgube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo.
Pregrinjala v»prejm6 ae ih pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepa, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V mojej
barvarni
se vsprejme za barvanje ovilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vse to se barva v vsakej barvi, katera se naroči.
Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča
z odličnim spoštovanjem (218—9)
JOSIP EEIOHr
Poljanski nasip, Ozke ulice li. ši. 4, v IJubijani.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".