=s Izhaja ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25'—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica šter. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tud: štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnlSfv*; LJubljana, Prcierncn ulica St. 54. — Telefon S t- gS In sera tal •ddeleki Ljubljana, PreSer-nova ulica 5l 4. — Telefon »«. iqi Podružnic!: Maribor, Barvarsk* alica št. 1. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun prt poštnem Čeh. zavodu t Ljub Jana št. 11.841 - Praha čislo ;tiSa Wien,Nr. 105.241. Ljubljana, 14. junija. Moralna kriza, povzročena po svetovni vojni, je prav globoko zagrabila tudi politikujočo katoliško cerkev. Vsled nejasnega ali antanti naravnost sovražnega držanja je zgubila mnogo simpatij v romanskih in slovanskih narodih. Ves svet pa je bi! svedok, da je velika cerkvena organizacija, ki si lasti moralno varuštvo sveta v najusodnejših letih človeštva, bila brez moči in brez odvažnosti. da je v vsej tragediji igrala mizerno vlogo in ni pokazala nobene veličine, ki bi io dvignila v očeh človeštva nad sovražne tabore. Po vojni ie nastopila kriza politike sv. stolice. Nečuveno' diplomatska sreča Italije je Vatikan prisilila, da se ji pokloni in žrtvuje ideal posvetne države rimskih papežev, ki je navdajal vsako žilico njegove politike, odkar je savoj-ska zvezda posvetila nad večnim mestom. Še več, ta politika se je Italiji v vsem podvrgla in za koncesije čisto zunanje prirode podpira fašistovske cilje zlasti glede raznaroditve jugoslovenskih katolikov, ki so podjarmljem Italiji. V zunanji politiki pa sta oba Rima začela boj proti Jugoslaviji in Češki ter vrgla osvajalno oko na Rusijo. Eden gre tja s križem in denarjem, drugi z diplomatsko oporo boljševizmu skuša odpreti pot laški trgovini v Črno morje. Pogajanja šefa »katoliške akcije« na vztoku jezuita dr. Herbignv.ia z boljševiki v Moskvi gredo paralelno s pripravami za poset Cičerina v Rimu. Ta akcija gre tako daleč, da je napolnila vse vodilne klerikalne krose s prepričanjem. da se bo ruska cerkev kmalu podvrgla Rimu in potem se bo z Jugoslavijo kmalu obračunalo. Neizmerno je kratkovidna ta gospoda, ko ne vidi, kako elementarno mrzi vsak Rus misel podložnosti pod Rim in kako so črni diplomati v svoji pretiranosti postali samo sredstvo rdeče diplomacije, ki rabi zvez za svojo akcijo. Cela »action catolique» bo nehala s strahovito bla-mažo gg Borgoncinija in francoskih jezuitov. V Moskvi se ponuja pravoslavnim vse. prav vse. kar žele. samo papežev primat.naj se prizna. Jezik.: obredi, organizacija. razmerje do države, vse to si lahko Rusi napišejo sami. a -primat naj sprejmejo. Tudi za najnovejše dogme se da govoriti, samo da se Rimu da prvenstvo. To mešetarenje je znak strahovitega moralnega propada politiku-joče cerkve, ki je vse samo posel in sredstvo. Način, kako se hoče vatikanska diplomacija rešiti posledic svetovnega poloma in nekrvavo izvleči dobičke iz povojnih neredov zlasti napram slovanskim državam, bo imel nasproten efekt. t. j. ugled nien pada od stopnje do stopnje. Ako opazujemo elastičnost cerkvenih politikov glede jezika, obredov in organizacije drugod, kjer cerkev upa. da pridobi na številu, moramo toliko bolj obsojati trdovratni bo.i. ki ga vodijo isti politiki proti naši državi glede konkor-data. Naša država ne zahteva nič več ozira na svojo suverenost, nego Avstrija ali kalvinska Madžarska. Pa. še mani. ker na marsikatero pravico »apostolskega« kralja niti ne reflcktira. Ali sv. stolica se upira in kar ji je bilo v Avstriji prav. to proglaša danes za nasilje in oviro verske svobode. Naši klerikalci si pač ne upaj;» reči. da je bila v Avstriji katoliška vera zatirana, a ko se ponujajo enaki odnošaji med državo in cerkvijo, je vse po konci in naši škoije hitijo v Rim. da podpro politiko sv. stolice! N. pr glede imenovanja škofov zahteva država, da sme odkloniti može, ki so ji neprijetni. Z ozirom na funkcije. ki jih vrši škof, je to pač minimum, ki ga država zahteva tem bolj. ko tega škofa tudi plačuje. Vesoljni klerikalizem to odklanja in naša SLS stoji v taboru onih, ki nasprotujejo državi in njeni zahtevi. V Avstro-Ogrski so bili kardinali cesarjevi seli in minister zunanjih del iim ie daial ukaze. Pri nas je drugače. Mi smo Slovani in tem seveda ne gre zaupati. Tako gre na vsej črti naprej: država plačuj. a nadzorstva imeti ne smeš. To je tudi stališče SLS. Ob teh razmerah je konflikt med sv. stolico in našo državo od dne do dne resnejši. Da se najdejo državljani, ki v tem za državo tako važnem vprašanju polena mečejo svoji domovini, bo izzvalo vedno večji odpor. In naša duhovščina? Pasivna je v velikem kakor ovčja čreda v malem pa ona drži stebre protidržavne stranke. Žalostsn položaj, da se sinovi naroda smatrajo od tujcev prisiljeni da slabijo svoj lastni narod. Nihče si ne upa z besedo na dan v korist narodni državi. Ali se je klerikalizmu že povsem posrečilo zlomiti značaje in sinove naroda premeniti v janičarje? Slovenska duhovščina je v moralni krizi, kakor še nikdar. Ali se bo znala rešiti, ne vemo. A to vemo, da sta narod in država, ki sta eno. močnejša nego vse vatikanske intrige. Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe Uzunovič ne vidi nikjer abnormalne situacije Vlada ia skupščina delata, a kar še nista opravila, še storita. — Uzunovič smatra, da so se klerikalci odrekli tvojemu avtonomi-stičnemu programu. — Razprava o nettunskih konvencijah v ministrskem svetu. Beograd, 14. junija, p. Kralj se je danes vrnil iz Topole in zatrjuje se. da stojimo pred važnejšimi političnimi dogodki. Mnogo pozornosti vzbujajo še vedno posvetovanja v vladi, ki še ni mogla dovršiti debate o nettunskih konvencijah. Na drugi strani se pa povdar-ja, da bo Ninčič še jutri imel v parlamentu že ekspozč o njih. Beograjski listi objavljajo obširno poročilo o včerajšnjih shodih, ki so vsi (tudi radikalski) utrdili prepričanje, da je sedanja situacija nevzdržna. Posebno obširno poročajo tudi o uspehu Pri-bičevičevesa zbora v Metliki. Ministrski predsednik Uzunovič je danes znova poskušal ublažiti vtis skrajne slabosti svoje vlade ter ie napram novinarjem povdarjal: V politični situaciji ni ničo-car, kar bi bilo nenormalnega. Vla.dn nadaljuje delo v vseh poslih, ki se ji nalagajo. Istotako je Narodna skupščina svršila vsa vprašanja in vse zakonske načrte, ki so se ji predložili ter tipamo, da bo še pred skupščinskimi počitnicami sprejela potrebne izpremem.be glede teh zakonov. Tudi je Uzunovič pojasnil ono, kar se tiče stalnosti uradnikov. katero bi hotela vlada odgoditi še za tri leta- Dalje pravi Uzunovič: Potrebno je tudi sprejeti nekatere iz-premembe v stanovanjskem zakonu, upamo tudi, da bodo do počitnic ratificirane vse konvencije, zaključene med našo državo in Italijo. Želeti bi bilo, da dovršimo tudi sodnijske zakone in zakone o izenačenju davkov. Ako to ne bi uspelo, potem pridejo ti načrti v jeseni prvi na vrsto. G. Uzunovič je nato govoril o včerajšnjih shodili ter je m. dr. fino ironi-ziral nastop klerikalca Smodeja na shodu g. Davidoviča v Požarevcu. Dejal je: Politično važno je, da sta na zborovanju v Petrovcih gg. Behmen in Smo-dej govorila ob enaki pazljivosti ter da sta odobrila lepi politični govor g. An-gjelinoviča, ki .ie posebno povdarjal državno in narodno edinstvo. To je posebno važno tudi radi tega, ker so še ljudje, ki mislijo, da se stranke, katerim pripadata dr. Behmen in Smodej, niso odrekle svojim avtonoraističnim programom. Taka zborovanja so koristna in ne samo ne ženirajo vlado, temveč jih vlada smatra za potrebne in uspešne. V ostalem danes ni bilo političnih dogodkov. Radičevci so poslali min. Puclja k Radiču po instrukcije glede nadaljne svoje taktike. Beograd, 14. junija r. Danes se je od 10. do pol 2. vršila seja min. sveta, na kateri se je obširno razpravljalo o nettunskih konvencijah. Značilno je, da je ob 12. do« šel v predsedništvo vlade Pavle Radič ter kratek čas konfcriral z Uzunovičem. Seji sta prisostvovala tudi kot eksperta dr. Ry« bar in Avramovič. Do sklepov ni prišlo. Zdi se, da poteka reševanje te zadeve v vladi zelo težko. Uzunovič je izjavil po seji novinarjem, da bo min. svet bržkone jutri popoldne dovršil svoja posvetovanja. Beograjske konvencije v odboru izglasovane Sijajen govor dr. Grisogona o usodepolnosti teh pogodb z Italijo. — Preokret med davidovičevci. — Radikali in radičevci niso v debati niti izpregovorili, akoravno gre za največje interese države Beograd, 14. junija p. Nocoj se je v od« boru ca pretres takozvanih beograjskih konvencij, skic. .enih z Italijo, pričela na« čelna debata. Prvi je govoril klerikalec dr. Hohnjec, ki je očital ministru za zunanje stvari, da ne. obvešča Narodne skupščine o svojih poslih ter zahteval, da vlada končno ugodi zahtevi po stalnem odboru za zuna« njo politiko. Razpravljal je o italijanskem imperijalizmu in o tendenci Italije, da na« seli svoje državljane v naši državi. Odkla« nja beograjske konvencije kot škodljive za naš-,) državo. Za njim jc dobil besedo sam. demokrat dr. Grisogono. V izčrpnem, zelo ostrem, a sijajno utemeljenem govoru je dr. Grisogono precizno in s fundamentalnim poznavanjem celega problema kritiziral konvencije, posebno pa konvencije o na« stanjevanju. Vprašanje tujih delavcev v naši državi so do sedaj vsi ministri odri« vali. Dr. Grisogono je s pravniškimi argu« menti pobijal tezo, da za našo državo ve« 1 ja stara pogodba, ki je bila sklenjena med Srbijo in Italijo 1. 1882. Dr. Grisogono za« vrača trditve ministrstva zunanjih stvari, da je v naši državi samo 7000 Italijanov. V resnici ji'11 je mnogo več. Obsežno je raz« lagal in tolmačil škodo te konvencije za našo bodočnost. Povdaril je karakteristične momente, ki jih kaže ekspanzivnost Itali« je in njen imperijalizem. Italija gleda na Dalmacijo kot na svojo bodočo zemljo. V Dalmaciji posebno pa v Splitu kupuje Ita« lija hiše in cele ulice, gradi nove tovarne, ter se brez pretiravanja lahko opaža dnev« no napredovanje italijanske invazije. Go« vornik je obširno razpravljal o tarifah, s katerimi se je umetno poskušal izzvati spor med Sušakom, Splitom in Sibcnikom, na« glašal je, da se je med temi mesti dose« gel sporazum glede tarif, da pa se je nekdo vmešaval in zahteval iste tarife za Reko. Dr. Grisogono je dalje navaja! mnoge ne« jasnosti v teh konvencijah in izrecne ne« dostatke na našo škodo, ki so lahko velike važnosti za nas. Na koncu svojega govo« ra je navajal, da so Dalmacija in Primorje pljuča naše države. Srbi najbolje vedo, kaj je izhod na morje in zato se mora o tem razmišljati več, kakor doslej. Energično je zahteval, da se vse konvencije, beograjske in nettunske, predložijo skupaj. Govor dr. Grisogona so vsi poslanci opozicije burno odobravali. Za njim je dobil besedo Joca Jovanovič, ki je v imenu saveza zemljo« radnikov izjavil, da po tako dokumentira« nem govoru dr. Grisogona nima ničesar več izjaviti, da se s tem govorom popolnoma strinja. Mnenja jc, da sc naj dr. Grisogo« na postavi za glavnega govornika celokup« ne opozicije v vprašanju ratifikacije teh konvencij v Narodni skupščini. V imenu Spahovcev je izjavil dr. Behmen, da po« polnoma usvaja govor dr. Grisogona. Za« stopnik davidovičevcev Ljuba Mihajlovič je izjavil, da so člani njegovega kluba sicer nameravali glasovati za konvencije, a jk> govoru dr. Grisogona so primorani svoje mišljenje revidirati. V imenu vlade je nato dobil besedo poslanik dr. Rvbar, ki je opo« zarjal na posledice, ki bi utegnile nastati, za naše državljane v inozemstvu vsled ne-pogodbenega stanja. Število naših izseljencev v vseh sosednih državah ie veliko in-raste od leta do leta. Država, katere državljani so prisiljeni, zahtevati zaslužek v ino- zemstvu, ne more voditi politike zaprtih vrat. Nato sta dr. Ribaf in Avramovič odgovarjala še na razna vprašanja opozicije. S ten. je bila načelna debata končana in je predsednik hotel preiti na glasovanje. Opozicija je vprašala: Ali nobeden vladnih poslancev ne bo branil vlade? Radičevec Preka se je začel razgovariati s predsednikom Kujundžičem ki je nato prekinil sejo. Ironični klici pri opoziciji: Evo, radičevci so pričeli izsiljevati. Vladna večina je dala poklicati ministra Ninčiča in vršila se je kratka konferenca, na kateri so radičevci zahtevali, da se debata o tej stvari odgodi, kar pa je dr. Ninčič energično odklonil. Ko se je seja nadaljevala, ie dr. Ninčič, ka teremu je opozicija očitala, da je šele sedaj prišel na sejo, da se sploh ne briga za tako važno razpravo in da sploh dela komedijo z narodno skupščino, imel kratek govor, v katerem je izjavil: Ker je razprava v odboru končana, prosim odbor, da te konvencije sprejme. Na ta način bomo dali en dokaz več, da hočemo s svojimi sosedi na prijatelj ski način in kompromisno razpravljati o vseh onih raznih vprašanjih, ki se pojavljajo v mednarodni situaciji med državami, po sebno, da hočemo to dokazati napram najmočnejši in največji sosedni državi Italiji, rešujoč postopno vsa vprašanja, ki bi mogla biti sporna in bi rnogla izzvati težkoče v normalnih sosednih odnošajih, ako bi se ne rešila. Na dobre odnošaje z Italijo, našo zapadno sosedo moramo polagati največji pomen. Po govoru drja Ninčiča je vladna ve čina z 10 glasovi proti 6 glasovom Izglasovala v odboru te konvencije. Proti je glasovala celokupna opozicija in sicer samostojna demokrata Demetrovič in Grisogono, klerikalec Vesenjak, davidovičevec Ljuba Mihajlovič, spahovec dr. Behmen in zemljo radnik Joca Jovanovič. Noben radikal in noben radičevec ni niti ust odprl, akoravno se je videlo, da so argumenti drja Grisogona tudi na nje učinkovali prepričevalno in so torej tudi vladni poslanci uverieni, da so beograjske konvencije velika škoda za narod in državo! Podaljšanje obrambnih pogodb med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Rumunijo Bukarešta, 14. junija, p. Uradna agentura »Rador« objavlja, da so rumunski zunanji minister Mitileneu, jugoslovenski poslanik Čolak-Antič in češkoslovaški poslanik Kunstl-Jlzersky danes podpisali konvencije o medsebojni obrambi med Rumunijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško za novo dobo treh let. Razpust vseh železniških direkcij Beograd, 14. junija r. Prometno ministr-tvo namerava opustiti železniške direkcije v Ljubljani. Zagrebu, in Subotici. V vseh teh mestih ostanejo le inšpektorati. Konferenca Male antante na Bledu Nenavadno zanimanje inozemskih diplomatov za konferenco, ki se prične v četrtek. — Uradni komunike o namenu sestanka. — Politika Male antante nespremenjena. — Delovni program konference. Beograd, 14. junija, p. Za konferenco zunanjih ministrov Male antante, ki se prične 17. junija na Bledu, vlada v vseh diplomatskih krogih veliko zanimanje. Davi Sn posetili zunanjega ministra dr. Ninčiča avstrijski poslanik Hoffinger, italijanski poslanik Bodrero in rumun-ski poslanik Emandi, ki se je danes vrnil v Beograd, ter češkoslovaški poslanik Šeba. Poljski poslanik Okenski je že na Bledu. Na Bled je odpotoval šef protokola zunanjega ministrstva Isa Novakovič, a jutri odpotuje rudi šef Ninčičevega kabineta dr. Vučkovič. Dr. Ninčič odpotuje jutri zvečer, da bo v sredo zjutraj že v Ljubljani, kamor do-speta ob 8. zjutraj dr. Beneš iz Ženeve ter rumunski zunanji minister Mitilineu iz Bukarešte. Konferenca se bo oficijelno pričela v četrtek ob 10. dopoldne. Danes je bil iz zunanjega ministrstva izdan o konferenci naslednji komunike: «Na sestankih ministrov držav Male antante, ki se bodo vršili 17., 18. in -19. t. m. na Bledu, se bo govorilo in vzajemno poročalo v smeri miroljubne akcije za saniranje in konsolidiranje povojnih razmer in r» vseh političnih vprašanjih, ki se posredno ali neposredno tičejo interesov Male antante kot celota ali pa posameznih držav kot sestavnih delov te celote. Samoposebi se razume, da je med temi vprašanji treba omeniti bodoči sestanek skupščine Društva narodov in delo za razširjenje Sveta ter zatem razne politične izpre-inembe. ki so se dogodile po marcu letošnjega leta in politični poskusi, ki se vrše sedaj in ki morejo imeti gotove posledice za interese Male antante, ter končno o miroljubnih korakih, ki so jih posamezni člani Male antante storili za konsolidacijo odnošajev. in o ojačitvi zvez s svojimi sosedi. Beograd. 14. junija, p. Zadnje dni so nekateri listi prinesli vesti o novi ori-jentaciji Male antante, ki naj bi nastopila zaradi znanega stališča rumunskega zunanjega ministra Mitilenea. Ta gospod je znan germanofil. Pravijo, da skuša vplivati na ostali članici Male antante, naj bi spremenili svojo politiko do Izstop Brazilije iz Društva narodov V smislu statutov ženevske institucije mora ostati Brazilija še dve leti formalna članica Društva narodov. — Tudi Španija namerava izstopiti. 2eneva, 14. junija s. Generalno tajništvo Društva narodov ie prejelo danes dopoldne iz Rio de Janeira brzojavko zunanjega rni- sovjetske Rusije v smislu njegovih namenov. Vaš dopisnik je nocoj opozoril zunanjega ministra dr. Ninčiča na te vesti. Dr. Ninčič ie izjavil, da v politiki Male antante ni nobene nove orijenta-cije. Beograd. 14. junija, p. Zunanji minister dr. Ninčič je bil nocoj na dvoru, kjer ga je sprejel kralj v j>osebni avdi-jenci. Minister Ninčič je kralju poročal o delovnem programu konference Male antante na Bledu. Beograd, 14. junija, p. Na Bledu so dovršene vse priprave za konferenco Male antante. kakor tudi za sestanek tiska Male antante Med zunanjimi ministrstvi vseh treli držav je določen naslednji delovni prostrani: Dne 17. t. m. dopoldne se vrši prva konferenca od 10. do 12. o splošnem političnem položaju. Druga konferenca bo popoldne od 5. do 6. Ta dan se bo zaključil z avtomobilskim izletom v okolico Bleda in s skupno večerjo. Dne 18. 't. m. bo dr. Beneš na konferenci poročal o zadnjem sestanku Sveta Društva narodov, na katerem se je razpravljalo o finančni kontroli nad Madžarsko. Po dr. Bene^evem ekspozeju se bo začela razprava o Madžarski. Ob 1. popoldne bo skupen obed. ob 4. popoldne pa se odpeljejo zastopniki držav Male antante * avtomobili na Bohinjsko jezero, kjer jim bo prirejena pri. Sv. Janezu čajanka, med katero bodo ministri nadaljevali posvetovanja. Zvečer bo priredil naš zunanji minister na Bledu slavnosten banket v čaa; članom Male antante ter zastopnikom tiska Male antante. Tretji dan 19. t. m. se bodo vršila posvetovanja od 10. do 12. ter se bo ob tej priliki razpravljalo o rnsko-nemški pogodM in o posledicah te pogodbe z ozirom na politiko Osrednje Evrope. Nato bo skupen obed, od 4. do 6. popoldne pa bo zaključna konferenca o poteku vseh posvetovanj. Dne 20. t. m. bo konferenca službenih zastopnikov tiska Male amante. Popoldne bodo zastopniki Novinarske Male antante nanravili izlete z avtomobili v Kranjsko goro in Ljubljano, kjer Jim bo veliki župan priredi! banket. Po banketu se zastopniki 'tiska odpeljejo iz Ljubljane. nistrstva, da Brazilija z današnjim dnevom odpoveduje članstvo v Društvu narodov. Odpoved je utemeljena s tem, da se brazilska vlada, čim ie dobila vabilo na septem brsko zasedanje, z ozirom na izjave poslanika Mello Franca pred Svetom Društva narodov tega zasedanja ne more več udeležiti. Brazilska vlada se čuti dolžno odložiti poleg članstva v Društvu narodov tudi stalen mandat v Svetu. Vsled te brzojavke velja za Brazilijo ml danes dalje 2 letni rok. tekom katerega je Brazilija dolžna pokoravati se statutom Društva narodov. Članstvo Brazilije bo torej definitivno prenehalo s 14. junijem 1928. Zato ni izključeno, da bi bila na prihodnjem zasedanju vendarle izvoljena kot nestalen član Sveta Društva narodov. Madrid, 14. junija. (Radio) Vladi blizu stoječi krogi zagotavljajo, da namerava izstopiti Španija iz Društva narodov, ako ne dobi stalnega sedeža v njegovem svetu. Angleško-ruski spor in rudarska stavka Važne izjave zunanjega ministra Chamberlaina. — Delavski protest. — Sestanek angleških in ruskih komunistov v Berlinu. Sovjetski profit . . . London, 14. junija, (Radio) Zunanji minister Chamberlain je na današnji seji spodnje zbornice odgovoril na celo vrsto interpelacij radi ruskih denarnih podpor angleškim rudarjem. V zadnjih razgovorih z ruskim diplomatskim zastopnikom je dal Chamberlain jasno razumeti, da je glavna ovira k vzpostavitvi normalnih odnošajev z Rusijo vztrajna in povsod delujoča ruska protian-gleška propaganda. Angleška viada je vedno naglašala, da je glavni pogoj za uspešna pogajanja rusko priznanje temeljnih zakonov mednarodnega prava in tudi resnično izvrševanje sklenjenih pogodb. Minister je nadaljeval, da misli pojasniti zunanjo politiko vlade le v splošnem, ker podrobnejša debata ne bi koristila stvari. Ravno pred odhodom v Ženevo ie bilo angleškemu diplomatskemu zastopniku v Moskvi naročeno, da sporoči, da angleška vlada ne more prezreti delovanja ruskega finančnega komisarijata, ki dopušča denarne pošiljatve v Anglijo v podporo rudarske in splošne stavke. Zastopnik angleške vlade je bil hkrati pooblaščen izjaviti, da smatra angleška viada splošno stavko kot ilegalno in protiustavno orožje, ki resno ovira vzpostavitev reda in javnega miru. Postopanje Rusije v tej zadevi in akcija finančnega komisarijata gotovo ne bo doprinesla k prijateljski rešitvi spora, kot si ga Rusiia baje želi. Delavski voditelj Macdonald je vprašal glede izvora ruskih denarnih pošiljatev, ali izhaja naravnost od ruske vlade ali pa so bile odposlane samo z njenim privoljenjem. Chamberlain ie v svojem odgovoru omenil. da ie imela angleška vlada dovolj vzroka za protest in da je tudi tozadevno izdala i primerne odredbe za preprečitev nadalinih denarnih pošiljatev v svrho podpiranja ne-postavne splošne stavke. Konservativni poslanec Locker Lampson ie izjavil, da ne bi smelo ostati samo pri protestu. Sir Alfred Mond meni, da pomenja akcija ruske vlade direktno kršitev trgovske pogodbe, ki bi se morala eventualno razveljaviti. Zunanji minister Chamberlain, da ne želi nadalinih debat iti ie prosi! za odgoditev razprave do četrtka. London, 14. junija. (Radio) Generalni svet delavskega kongresa je v pismu na ministrskega predsednika Baldvina protestira! proti noti angleške vlade. Pismo povdarja, da so poslale denar za stavkujože dolav.-e ruske strokovne orgatiizaei ie in ne ruska vlada. London. 14. junija. (Radio) Delavska stranka je zahtevala, naj se na jutrišnji seji zbornice začne debat;i n unrnvnih in zakonodajnih merah, ki jih misli ukreniti vlada za rešitev premogovnega snora. Govoril bo tudi ministrski predsednik Balj\vin, kar Do ze!-i vplivalo na nadaljni razvoj premogovne krize. Berliu. 14. junija. (Radio) Tu so se sestali angleški in ruski komunisti, da sp pogovore o podporah angleškim stavkujočim rudarjem. V nemške banke so bile vložene, velike vsote denarja. London. 14. junija, s. Generalni tajnik zveze rudarjev Cook je ime! včeraj govor, v katerem je kritiziral vladni projekt, da naj se delovni ?a« v rudnikih zviša od 7 ua 8 ur. Izjavil je. da se bo v tem primeru vse delavstvo dvignilo in da bodo posledice tega za Anglijo usodepolne. Zdi se, da nevarno?! splošne stavke še ni odstranjena. Moskva. 14. junija. (Radio) Tu so se sestali čajo davestija>, se je izvoz ruskega premoga v Grško. Francijo in Italijo povodom sedanje rudarske stavke v Angliji. 7.elo povečal. Klerikalni lažnjivci v pasti Ogromna senzacija radi razkrinkanja falzifikata škofove stranke. LJubljana, 14. junija. To je bilo debate včeraj v Ljubljani! Faksimile dr. Žerjavovega pisma doktor Ninčiču je vsakomur jasno dokazal, da si je SLS dovolila proti dr. Žerjavu zločinsko looovstvo. ki se redkokdaj najde in ki ga slovenski politični prepiri ne pomnijo. Falzifikat so črni gospodje zagrešili v trdni nadi, da se izvirnik ne bo niti iskal niti našel in da bodo udeleženi, pozabivši na vsebino pisma, presenečeni pustili obrambo v nemar. Mi smo ves teden SLS odpirali možnost. da prekliče, a dan na dan je »Slovenec* ponavljal svojo laž in ko smo ga ponovno izzvali, je škofov obrekovalec sedel tja, kjer smo ga želeli videti. Ponatisnil je svojo sramoto znova v nedeljo zjutraj in tako sta šla naš faksimile originala in »Slovenčev® ponovni falzifikat vzporedno iz tiskam. Lov se je popolnoma posrečil. Sodba o SLS v tej stvari je pač soglasna. Eni se o njej izražajo bolj krepko. drugi fineje. a vse je enodušno v obsodbi »Slovenca®, ki je zopet enkrat prinesel veliko čast škofu in katoliški cerkvi. Moramo priznati in zabeležiti, da celo klerikalci obsojajo svoje vodstvo in ne štedijo (vsaj v razgovoru z našimi) z raznimi epiteti na dr. Kulov- ca, Korošca in «Slovenčevega» urednika poslanca Kremžarja. Zlasti mastne se čujejo na račun bivšega g. feldkura-ta Kulovca. ki je falzifikat objavil z lastnim podpisom in komentarjem. Privoščijo mu, ker ga nihče ne mara in je doslej še vse pokvaril, kar je vzel v roke. Izkazuje se. da pismo, kakor ga je objavil Kulovec, ni samo falzifikat. kar se tiče «dijalekta», ampak da je tudi sicer nepravilno prepisano In prevedeno. Tako objavlja SLS listine, da na laži sezida svoje napade. Dr. Kulovec je duhovnik. »Slovenec® je last škofa. Jugoslovanska tiskarna je last škofa, glavni možaki okoli vodstva SLS so duhovniki ki imajo mnogokrat na jeziku krščansko moralo. Zdi se nam, da je večina njih že tako izprijena. da niti ne čutijo, koliko lopovstvo so zagrešili. Takle »katolik® bo mirno po-tvoril dokument, se razkoračil v katoliškem ogorčenju, nato bo Dridigoval proti liberalnim pohujšljivcem in jim odrekel odvezo radi — čitanja naprednih listov. Ti ljudje so pravi pobeljeni grobovi. Škofa Jeglič in Karta sta lahko ponosna na uspehe katoliške cerkve v Sloveniji. Od stopnje do stopnje . . , Velike demonstracije v D. Lendavi Proti madžaronom, ki so pričeli otvorjeno hujskati narod. Ogorčenje med ljudstvom. Dolnja Lendava, 14. junija. 1. »Neodvisna prekmurska stranka®, katere voditelji so se pripravili za svoje delo pod okriljem SLS, je pričela kazati svojo pravo barvo. Vedno bolj se kaže, da so »ogrski interesi®, ki so se dosedaj ščitili pod varstvom g. Klekla, postaji tako predrzni, da se upajo že povsem neprikrito na dan. Najnovejša včerajšnja številka »Naših Noviin» je povsem razkrila grdo špekulacijo. Gre očividno za madžarofilsko akcijo, ki naj med narodom v Prekmurju osovra-ži osvobojen je ter ga duševno zopet spravi pod madžarski vpliv. V uvodniku proglašajo »Naše Novine», da 7 let, torej odkar je Prekmurje osvobojeno in ujedinjeno z Jugoslavijo, »kmična noč® kraljuje v žitki Prekmurja. v posebnem članku «Na naš narod® pa je napisan naravnost ogaben pamflet proti Slovencem in zlasti slovenski inteligenci, katere pokvarjeni duh da je privedel Prekmurje na rob propada. Slovenci, t. j. narodni uradniki in učitelji da so v deželi «kak faraonje®, Slovenci da so prišli k Prekmurcem «kak bratja, ali takšna bratja kak je bio Kain proti Abeli Oni samo jedno pravo dajo nam: plačati, plačati, plačati... Napadi na «Slovence» so le prozorni manever, ki naj prikrije ščuvanje proti Jugoslo-venom, proti državi! Članki »Naših Novin» so naravno izzvali v vseh narodnih krogih ogromno ogorčenje, ki je nocoj i^ruhnilo v ostre protestne demonstracije proti narodnim nasprotnikom in madžarskim eksponentom. Razburjena množica bi bila skoraj statuira'la eksemple. da niso trezni možje ljudstva mirili in ga zadržali od nepremišljenih dejanj. Med Madžari je zavladal velik strah. Mnogi so se poskrili. boječ se ljudske nevolje. Vendar je večer minul brez težjih incidentov. Ogorčeni narod zahteva, da oblasti onemogočijo nesramno protinarodno propagando gotovih elementov in nikdo ne more razumeti, kako so mogle oblasti dopustiti, da se taki članki svobodno razširjajo po Prekmurju. Dogodki pa so tudi pokazali, kako neprevidno so ravnali voditelji novega pokreta, ko so predčasno zapustili okrilje SLS — na srečo, ker so mogli biti še pravočasno razkrinkani. -8SS- Politične beležke »Za ogrske interese« Mariborski klerikalci in znani »cerkveni« poslanec g. Klekl so se sprli z madžarskimi duhovniki v Dol. Lendavi. Sedaj šele so jim ti duhovniki naenkrat ničvredni in jih proglašajo za »grofovske«. V resnici pa so ti možje isti kakor so bili včeraj, ko je g. Klekl imenom SLS sklenil z njimi pogodbo, po koji SLS izdaja madžarski list s pro« gramom, zastopati krščanske interese le v kolikor se da, »ogrske interese pa predvsem in z vso silo«. G. Klekl je glasom izjave urednika kateheta Hohlsedla, ki ga je za urednika potrdil škof, prosil, naj ta vloga SLS ostane tajna. Sedaj pa se je to narod« no izdajstvo objavilo in potrdilo. »Slove« nec« napada svoje bivše pristaše in hudob« no pristavlja, da je »Jutro« pozdravilo no« vo stranko. To je laž. Mi smo registrirali ta dogodek z opombo, da je v njem razočara« r.je za SLS, ki novi stranki pač ne sme oči« tati, če je prej istim ljudem dovolila, da predvsem in z vso silo zastopajo ogrske (!) interese, seve pod pogojem, da glasujejo za SLS. Mi smo lojalno zabeležili, da se je no« va stranka izrekla za državno edinstvo. Ali madžarski gospodje so prav kmalu pokazali svoje pravo lice in vidi se iz strupene pi« save »Naših Novin«, da so prav taki, kakrš' ni so bili, ko so bili še člani SLS. Zdi se, da so gospodje pozabili, da so v Jugosla« viji. Članek »Na naš narod« v njihovih »Naših Novinah« je grdo plemensko huj« skanje proti Slovencem in ne drži izgovor, da ravno tako hujskajo klerikalci proti Sr« bom. Na Madžarskem bi za ta članek kosti pokale, tisti Maribor pa, ki ga članek psu« je, ima državnega pravdnika, ki očividno kakor gg. pisci »Naših Novin« pozablja, da ustava in tiskovni zakon veljata celo tudi v Dol. Lendavi. G. Strausza in tovariše sva« rimo, naj pazijo, kaj delajo. Če so tako razumeli državno edinstvo, je bila ta be» seda neiskrena. Z ustanavljanjem novih »narodov« in to po madžarskih duhovnikih, se državnemu edinstvu ne koristi. Tej go« »podi bo treba dobro gledati na prste. Kolesa škripljejo Bivši finančni minister dr. Stojadinovič je v nedeljo imel zborovanje v Uzdintf v dolnjem Banatu, kjer je v daljšem govoru analiziral sporazum in izvajal: Smatrali smo sporazum z radičevci za državno potrebo. Toda navzlic temu, da imamo v parlamentu dvetretjinsko večino, škripljejo kolesa našega državnega voza. Vidimo, da je g. Uzunovič tekom dveh mesecev sestavil že štiri vlade. Nesreča je, da HSS vodi St. Radič. Ne želim o njem govoriti kar sam mislim, marveč bom citiral »Times« ki pravijo, da je Radič indiskreten in neprištevit. Najpametnejše je, da se je za nekaj časa umaknil v samoto. Mi radikali se moramo strniti v goste vrste in vsi vztrajati pri Pašiču. Z njim se podamo na zbor v Iline vode pri Kragujevcu. Tu bodo opomnjeni vsi politiki, posebno nekateri nestrpni ra- dikali, da hočemo za voditelja samo g. Pašiča. Dokler je živ bo naš voditelj. Mi ne bomo podpirali nobene vlade, niti radikalne ako ne bo uživala zaupanja Nikole Pašiča. Agitacijski shod NRS v Mariboru V nedeljo 13. .junija je sklical oblastni odbor NRS v Mariboru agitacijski zbor, ki se je vršil v dvorani Narodnega doma. Zbora se je udeležilo okoli 500 do 600 ljudi, večinoma pristašev drugih strank, kar izpričuje dejstvo, da je odobravalo izvajanja govornikov le okoli 100 do 200 zborovalcev. Značilno je, da se zborovanja niso udeležili voditelji ljubljanskih radikalov. Zlasti se je opažala odsotnost predsednika ljubljanske NRS, pač pa je prišel na zbor g. Ivan Hribar. Zborovanje je otvoril dr. Ravnik, ki je pozdravil došle poslance iz Beograda, predvsem ministra dr. Miletiča in bivšega ministra dr. Velizarja Jankovida. Zborovanja so se udeležili tudi posl. Ljuba Zivkovič, dr. Subojič, dva kmetska poslanca iz Šumadije. Govorniki so predvsem poveličevali prošlo delo NRS in uspehe Nikole Pašiča za časa svetovne vojne. Zborovalci so pogrešali, da 6e skoraj nič ni govorilo o aktualnih gospodarskih. socijalnih, kulturnih problemih. Govorniki so tudi ostro napadali naše klerikalce kot verske fanatike in avtonomiste ter rušilce narodnega in državnega edinstva. Dočim so se gosti iz Beograda pri svojem nastopu ob severni granici države izogibali izpadom proti nositeljici državne in nacijo-nalne misli SDS, si je dr. Ravnik iz Maribora »privoščil* demokrate, češ. da niso legitimirani zastopati narod. To bodo v bodoče opravljali — slovenski radikali, ki sigurno pripeljejo v bodoči parlament pet poslancev. Reče i ostade živ. Preiskava o izvoru uremože-nja ministrov, poslancev in uradnikov Interesanten predlog za spremembo člena 4. činov, zakona. Beograd. 14. junija, p. Večja skupina Da-vidovičevih in Spahovih poslancev je predložila danes Narodni skupščini zakonski predlog, po katerem naj se člen 4. uradniškega zakona spremeni tako-le: , glasilo Mussolinijevega brata, svari Češkoslovaško pred ponovnimi protifašistovskimi demonstracijami. Maroška konferenca Važen sklep proti italijanskim aspira-cijam. Pariz, 14. junija (Radio). Danes se je pričela v zunanjem ministrstvu špan-sko-francoska konferenca radi Maroka. Konferenca je sprejela načelo, da je maroško vprašanje izključno franco-sko-španska zadeva, ki nai vsaka upravlja svojo cono v imenu maroškega sultana. Ravno tako se imajo urediti odnošaji med posameznimi rodovi, ki so naseljeni na demarkacijski črti. Zahteve državnih uradnikov e • Sijajen zbor SDS v Metliki, na katerem je predsednik SDS obrazložil situacijo v državi in politiko jugoslovenske demokracije. — Navdušene ovacije mnogotisočglave množice. v Franciji Uradniške demonstracije. Pariz, 14. junija, s. Vlada je izjavila, da je pripravljena zvišati uraidniške prejemke za 12 %.Uradništvo pravi, da je ta povišek nezadosten. Tajnik organizacije davčnih uradnikov za indirektne davke je pozval državne uradnike na splošno stavko, če vlada ne bi pristala na premakljivo lestvico plač. Vsled tega je prišel tajnik pred disciplinarno sodišče. Kongres omenjene organizacije je soglasno odobril postopanje tajnika ter e posebno deputacijo zahteval od vlade odpoklic generalnega direktorja za posredne davke ter ukinjenje disciplinarne preiskave proti tajniku organizacije. Zvečer so priredite stanovske uradniška organizacije poulične demonstracije pred zbornico. Policija je sicer prireditev prepovedala, vendar pa se je manifestantom posrečilo priti kljub policijskemu kordonu do bourbonske palače. Nekaj oseb je bilo aretiranih. Sicer se mir ni kalil. Iz Rusije Čheidze nmrl. _ Povišanje davkov. Pariz, 14. junija. (Radio) V Rusiji je umrl Čheidze, bivši predsednik petrograjskega sovjeta 1. 1917. Pokojnik je bil svoječasno tudi predsednik georgijske republike. Moskva, 14. junija. (Radio) Komisarijat za gospodarske zadeve je sklenil povišati davke na dohodke kmetij od 20 na 40 %. Obenem je sklenil izdelati zakon proti napačnim prijavam poljedelskih pridelkov. Drugi zakon bo uredil vprašanje privatnega kapitala. Rikov je obsodil sistem špijonaže, de-portacije in pozval zasebne trgovce, naj pozabijo prošlost in podpirajo sovjetsko vlado. Ii Rnsije. Grški samostani na gori Athos razpuščeni Atene, 14. junija, p. Predsednik Pangalos je razpustil grško samostansko organizacijo na Sveti gori, ki obstoja že tisoč let in ki šteje nad 800 menihov. Oropana grška Narodna banka Atene, 14. junija, p. Na cesti iz Prevese v Janjino so napadli roparji tovorni avtomobil, ki je peljal 15 milijonov drahem grške Narodne banke. Roparji so ubili tri. orožnike in tri uradnike banke, ki so spremjali avtomobil, nakar so pobegnili s plenom. Samomorilen poskus Gibsonove Rim, 14. junija. (Radio) Miss Violet Gib-son, ki je izvršila meseca aprila t. 1. atentat na Mussolinija. se je hotela usmrtiti. Udarila se je s kladivom po glavi in se precej ra-rila. Njeno stanje je nevarno. Za okrepitev poljske valute Varšava, 14. jun. (Radio) V svrho 2. zboiovanje. Metlika je bila bogato okraš-na z državnimi in narodnimi ia-stavami. Pri mostu blizu kolodvora je bil postavljen slavolok z napisom: «Do-biodošel naš prvoboritelj!» na ulici, ki vodi na trg pred šolo pa drug slavolok z napisom: «Živelo narodno edinstvo!® Po mestu je vladalo nenavadno živahno vrvenje in navdušeno razpoloženje. Iz b!ižn.ie in daljne okolice so že na vse zgcdai prihajali ljudje, da slišijo velikega bo i ca za narodno in državno edinsivo. Prav pisan je bil metliški nedeljski zbor. Zeleni Žumberak je poslal svoje reprezentance v metliško ravan. Devojke s srebrnimi kapicami, v vezanih oblekah najlepših barv. junaški dečki, črnooki. z malimi brčicami in stari veterani s tipičnimi bradami. Med njimi narodna duhovnika Gvozdanovifi in Ga-rapič, neustrašena pristaša in borca, za demokracijo in edinstvo. Tu Poljci. tam Pobrežci, Crnomaljci. Semičani, Bojan-čani, Suhorčanl tam ponosna gradačka garda pod vodstvom preizkušenega naprednega bojevnika. Julija Mazelleta. Iz raznih krajev so prihiteli Belokranjci. razni po nošah in veri ali edini po veliki jugoslovenski demokratski mi§U. Častno deputacijo so polali Novome-ščaui. Vsi. ki so bili v nedeljo na zboiu v Metliki, so nesli zopet kaljivc seme v najoddaljenejša sela Bele Krajine, na najvišja brda, v vinorodne goiice — vsepovsod. Tam bo vzklilo in nedvomno rodilo stoteri sad! Navdušen sprejem Sv. Pribičeviča Ob 11. dopoldne se je takoj p;> prihodu vlakov pričel formirati pn kolodvoru sprevod z dvema godbama, čr-nomeljsko in metliško na čelu. Nestrpno je ljudstvo pričakovalo prihoda vodje samostojnih demokratov. Zastopniki ljubljanskega oblastnega odbora gg. dr. Kramer, Josip Turk in ravnatelj Anton Jug so se odpeljali voditelju SDS do Ribnika nasproti. Čim se je prikazal avtomobil, s katerim se je pripeljal tudi nar. posl. in bivši minister dr. Lukinič. so zaorili navdušeni vzkliki v pozdrav, godba pa je zasvirala himno »Lepa naša domovina®. Podpredsednik k. o. SDS v Metliki Ivan Malešič je izrekel gospodu Pribičeviču povodom prvega njegovega pohoda v Belo Krajino iskreno dobrodošlico in izrazil trdno prepričanje. da bodo njegova načela prej ali slej zmagala na vsej črti. Imenom belokranjske mladine je pozdravila g. ministra gospica Marta Guštin in mu izročila lep šopek. Po kratkem govoru posestnika Milana Živkoviča iz Rada-toviča sta podarili nato še dve briilJ Žumberčanki g. Pribičeviču kite svežega cvetja, nakar se je pričel pomikati sprevod s kmečko konjenico na čelu proti mestu, kjer je bil na trgu prej šolo postavljen s smrekovimi vejicami okrašen govorniški oder. Ljudstvo ie na vsej poti prrejalo g. Pribičeviču viharne ovacije, ki so dosegle vrhunec, ko je prišla povorka na trg. Mladina je vodjo samostojnih demokratov dvignila na rame ter nesla na oder. Na trgu je bilo zbranih nad 3000 zavednih kmetov in kmečkih fantov, ki so med sviranjem godbe navdušeno vzklikali Pribičeviču. Mnogo ogorčenja, a tudi zabave je povzročila radičevska namera motiti shod. 2e ko se je pomikala povorka mimo gostilne Makar, so tamkaj stali nekateri očividno Pijani individui, ki so nato prišli na trg. Kmalu se je pokazalo, da so jih pri Makarju napojili naši puc-ljevski radičevci in plačali, da shod motijo s kričanjem in ga event. razbijejo. Še predno pa je g. Pribičevič pričel govoriti. so reditelji napravili temeljito red. Ob splošni živahni veselosti občinstva je «posegla vmes® zlasti vrla konjenica ter je potisnila tucat razgrajačev z odlično spretnostjo s trga proti njihovemu glavnemu kvartirju nazaj in to tako korenito, da se niso več pojavili Dva orožnika, ki sta bila od nekod prihitela, sta našla situacijo že razčiščeno. Veličastni zbor je otvoril predsednik k. o. SDS v Metliki g. Julij KopLiič, na čegar pre Jlog je bil izvoljen za predsednika shoda g. Julij Mazelle iz Gradca. ki je med ponovnimi burnimi ovacijami takoi podal besedo g. Pribičeviču. Po več minut trajajočih ovaciiah je gospod Pribičevič izvajal: Pribičevič govori Braue in sestrel Današnji zoor je že moj 92. zbor. (Navdušeno ploskanje.) Hitro moramo delati, da čim popolnejše potolčemo sovražnika. (2ivio klici!) Sedaj vlada tako-zvani radikalno-radičevski sporazum. (Klici: Doli z njim!) Radikali so sicer z njim nezadovoljni, vladajo pa kljub temu na temelju »sporazuma*. Na shodih napadajo Radiča, a v narodni skupščini glasujejo za zaupnico ministrom-Radičeve g ranke. Bivši demokrat, pozneje zemljoradnik in končno radičevec, sedanji minister Pucelj (Klici: Doli z njim!) je bil odlikovan, ker je v finančnem odboru glasoval za 13 milijardni proračun. Teh milijard seveda ne bo plačal on, marveč ves narod. Kakor v zasmeli ljudstvu, priporoča sedaj g. Pucelj našemu kmetu, naj bolj varčuje. (Klici: Sramota!) G. Pucelj si pač lahko prištedi mnogo denarja, ker ima 26.000 Din mesečne piače, a pri tem kot minister ničesar ne dela. (Klic: »Neumen bi bil, če bi se pri taki plači pečal še z mesarijo!®) Ko so radikali in radičevci ustvarili sporazum, so nam obljubovali med in mleko. Toda njihov med je posta! grenak in mleko kislo. Naravnosti porazni so rezultati politike sedanjega režima na političnem, finančnem ln gospodarskem polju. Zakonski načrt glede izenačenja davkov ne bo prinesel nobenega poštenega izenačenja, temveč le nova bremena Ako g. Pucelj trdi, da moremo biti veseli, ker bodo sedaj Srbijanci več plačali nego doslej, mu samostojni demokrati odgovarjamo: »Naš ideal ni, da srbski kmetje več plačajo, temveč, da p'ačamo prečani manj. Ml odklanjamo Pucljevo to!ažbo. Izenačenje davkov naj se Izvrši na podlagi znižanja davkov ln s štednfc> v državni upravi.. (Klici: »Tako je, doli s korupcijo!*) Tudi novi občinski zakon ne predstavlja nikakega Izenačenja. On je samo kopija reakcionarnega srbskega zakona, po katerem so srezki načelniki absolutni gospodarji v občini, ki lahko kontrolirajo upravo, od-s»tavlja}o župane itd. Mi ta zakon odklanjamo in zahtevamo moderen, evropski zakon, ki bo ščitil pravo avtonomllo. Razlika med drižavno upravo v Sloveniji ln v drugih pokrajinah naše države le ogromna. Dočim je v Sloveniji evropska, vladajo na Hrvatskem, v Bosni in Srbiji prave azijat-ske razmere. Naš državni organizem boleha predvsem na slabi upravi, ki jo je zato treba energično sanirati. Od sedanjega režima sporazuma pa seveda tega ni pričakovati. Sedanji sporazum je bolnik, ki je že skoro v agoniji. Ni zdravnika in strokovnjaka, ki bi ga mogel ozdraviti. (KKci: »■Naj umre, nihče ne bo jokal za njimi®) Prihajajoč na pognbonosno politiko klerikalcev, je navedel g. Pribičevič zanimiv Incident, ki ga je Imel svoječasno kot minister prosvete z ljubljanskim škofom dr. Jegličem. ker je presr.avil nekega gimnazijskega ka-tehata. ki se je bavll v šoli s politiko, mesto da bi učil svoje gojence naukov svete vere. Škof Jeglič je bil namreč radi te premestitve pri njem in mu je rekel: »Vi nimate pravice, premeščati katehete, ne da bi poprej vprašali škofa.® Nato sem mu odgovoril: «Katehet je kot profesor državni uradnik, plačan od države in podrejen prosvetnemu ministru. Z njim razpolaga torej država.® Dr. Jeglič je odvrnil: »Ne morem trpeti takega stališča in bom protestiral pri ministrskem predsedniku.« Jaz sem reagiral: »Dokler sem prosvetni minister, sem iaz šef svojega resora, ne pa ministrski predsednik.® Opozoril sem škofa pri tej priliki tudi na razmere v ostalih katoliških državah, posebno na Francijo, kjer je 39 milijonov katolikov, a ima država edina pravico glede imenovanja m premeščanja kateherov. Razburjen mi je nato škof odgovoril: »Ne spominjajte me na Francijo, ona je neverna hči katoliške cerkve.® Jaz sem mu odvrnil: »Iz vseh vaših besed razvidim, da je za vas veren sin cerkve samo oni. ki sledi vaši politiki, ne pa oni, ki so morda sicer še boljši katoliki, a niso vaši pristaši. Mi spoštujemo vsako cerkev, mi 'se zavedamo, da je naš narod veren in smo prijatelji dobre duhovščine, protestiramo pa proti temu, da bi kakšna stranka izrabljala vero in cerkev za svojo politiko ali se identificirala z njo.® Poznam dobro delo klerikalcev pred vojno, med vojno in tudi sedanje. Bili so in ;udi ostanejo vedno enaki, ljudstvo jim služi samo za eksploatacijo. Oni tudi nikdar ne bodo igrali v naši državi nobene vloge, dokler bodo v svoji politiki odvisni od tujih vplivov. Nadvse žalostno ulogo igrajo v naši državni politiki tudi radičevci. Čaka jih usoda, kateio sem jim že zdavnaj prorokoval. Dobiti morajo še nekaj pilul Ln potem odidejo v politično penzijo. Interesantno je pri tem, da dobivajo zadnje injekcije ravno od svojih zaveznikov radikalov Naiprvo so bile glede korupcije proti Nadaljevanje na 6. strani. Slike z SDS shoda v Metliki vvetozar Pribicevič na nedeljskem zooru v Metliki. njo, da bi se tudi v govorici naglo ločila g. Lčnčar iu obrtnik lončar? Naj bo vzrok za ;;asilno i/.reko kjerkoli, edino pravilno in z našim naglasom skladno je poudarjati Vod uik iu Vodnikoma družba, pa najsi bo naš menišiž voditelj ali vodnar, kakor je on sam v rokopisnem svojem životopisu redno postavil na-glasno znamenje na t. (n. k.) samostojnih demokratov odnese navdušena mladina s shoda na ramah. F gSL < -v i* 1« ppK mp£ s u i' V-.' VA' i H" f., ^. ^ j. . Dr. Edo Lukinič Kako se je pisal Valentin Vodnik? Za izvedenke velja na Slovenskem pravilo, da poudarjajo tisti zlog, ki je v starši dobi nosil akcent, torej: gornik, momik (mornar), motnik, krvnik. Prvotni naglas nam kažejo še današnja ruščina, gorenjska razrečja, tolmin-ščina: gor&, vodi, sestra itd. Na splošno je šel v slovenščini v zadnjih stoletjih akcent v imenovalniku in onih sklonih, ki se rabijo samo s predlogom, nazaj na koren in se v dolenjščini lahko spozna iz širokega 6 in 6: roka, noga, teta, peta. Prvotni poudar se cesto razbere iz odvisnih sklonov: Oj tam za gorč . . . Čez tri gore, čez tri vod ž . . . Kako da se lastna imena tolikokrat napačno izrekajo: Lončar, Kovač itd.? Morda so nam skalili zmisel za pravo obliko šola in urad, kjer smo take besede neredko culi iz hrvaških, čeških, madjarskih, nemških ust? Ali je nekoliko kriva napačna naslonitev na podobne izvedenke: pesnik — Vodnik. Mogoče pade nekaj odgovornost na dušeslovno tež- Slovenski javnosti! (K jutrišnjemu ustanovnemu obenenm rliOT« «Koia jahačev in vozačev r Ljuhljani».) •lurri, v s>redo 16. juniia sp vrši ob pol 9. /.večer v prostorih -Kmetijske druibe> na Turjaškem trgu ustanovni občni zbor cKola iahačev in vozačev v Ljubljano, s čimer bo uolcžen prvi temelj zelo potrebne trajne 1 onjskosportne organizacije v Ljubljani. Mesto Ljubljana, kakor celokupno ljubljanska oblast .je po pravici po vojni zaslovela daleč po državi ter si ustvp.rila s svojimi kulturnimi stremljenji, zlasti pa s svojo solidno gospodarsko a-kriio izredno ugoden sloves. K temu slovesu je pripomoglo končno tudi mlado ljubljansko športno gibanje, tako d': slovi naše mesto kot živahen, morda celo kot najnaprednejši center države r.a zapadu. Le v enem oziru si Ljubljana Zal ni znala pravočasno priboriti potrebnega uvažcvnnia, ki po je od velike važnosti tako v družabnem kakor v narodnogospodarskem oziru: Glede negovanja konjskih športov je odlično zaostala pred sosedno maribor. oblastjo, kaj šele pred drugimi južnimi pokrajinami države, kjer goie že od prevrata sem intenzivno vse konjske športe. Da se ta nedo=tatek popravi, se je vršil pred enim mestom ?p=tnnek predstavnikov državnih in avtonomnih oblasti kakor tudi zastopnikov rivilnih poklicev. Na sestanku, ki ga je vod i I hrieadni general s»s|>. Trip-kovič. je bilo ( o izčrpni in obSirsri debati enoglasno sklenjeno, da se tudi v Ljubljani čim prej oživotvori «Kolo jahačev in vozačev? z delokrogom v celokupni ljubljanski oblasti in s sedežem v Ljubljani in da se v tc imenire pripravljalni odbor. Na čelo pripravljalnih de! sto stopil i oran. polkovnik Antonijevip in »oririar dr. Birsa. Pripravljalni odbor je najprvo rešil vprašanje kola jahačev in vozačev za celo Slovenijo ter je bilo sklenjeno, da se prepusti mariborskim že obstoječim organizacijam popolna avtonomija delokroga in da so u-tanovi le tKolo jahačev in voz če v v Ljubljo.ni> z delokrogom v ljubljanski oblasti. Bodoči nastopi bodo sami od «ebe privedli do konkretnega, tesnega konjskosportnega sodelovanja med obstoječimi organizacijami in društvi v mariborski oblasti in med onimi v ljubljanski oblasti in v Ljubljani. Nato so bila sestavljena privila, predložena gosp. velikemu župana, ki jih je !e dni odobril. S fem so položeni formalni temelji ljubljans1- "ga kola in se vrši ustanovni občni zbor, kot rečeno, v sredo 16. junija. V načrtu ljubljanskega kola jahačev in vozačev eo v bistvu vse tendence in naloge ostalih kolov jahačev in vozačev v državi. V najkrajšem času bo ustanovljena posebna jahalna šola za društvene člene, za kar hoče Dravska divizijska oblasta staviti društvu koniskosportne strokovnjake na razpolago, tako da bo gojenje konjskih športov v društvu pod stalnim strokovnim nadzorstvom. Interno v društvu se pripravlja ustanovitev posebnega iockey-k!uba kakor tudi družabnih edinic, ki bodo gojile polo-igro. Zlasti poslednje, polo-igra, bo privedla do zanimivih in posrečenih sestankov najvišje družbe ostalih središč v državi z ljubljansko, kar bo znatno vplivalo na dosedanjo izolacijo ter privedlo tudi v družabnem oziru do tesnejših družabnih stikov med jugoslovenskimi mesti. Gros svojega dela pa bo novo društvo posvetilo prirejanju konjskih dirk v Ljubljani, za kar obstojajo ugodni pogoji tako v dobrih pasmah domače konjereje, kakor v številu prebivalstva. Ne smemo pozabiti, da obsojajo v bližini Ljubljane mednarodna letovišča, ki naravnost diktirajo velike poletne konjske dirke in dobe s prisotnostjo članov naše kraljevske liiše še posebe sijaj. Na teh dirkah bodo slartali konji domačih pasem, kakor konji ostalih kol jahačev in vozačev v državi ter po možnosti tudi internacijo-nalci. Za konjske dirke in konjsko6portne prireditve bo vojaštvo dalo na razpolago svoje naprave, prostor v bližini Ljubljane ter tudi v ostalem šlo društvu vsestransko na roko. Za pokroviteljstvo nai društvom bo na-prošen princ Pavle. Društvo bo "rojilo vse ostale strani konjskega športa in konjereje ter tako literarno kakor orsanizntorno '« gospodarsko podpiralo ta plemeniti šport kar se bo dalo. Celoletna članarina v društvu bo znašala 120 dinarjev, plačljivih tudi v mesečnih obrokih. Trgovski krogi, ki se zanimajo za koncesijo totalizatorjev in za stavnice za konjske dirke so posebno naprošeni. da se udeleže že ustanovne skupščine dne 16. junija. Pripravljalni odbor vabi končno tem potom si. občinstvo, da se udeleži ustanovnega občnega zbora, v čim večjem številu ter da to store zlasti organizacije, ki so v tesni zvezi z dobrobitjo Ljubljane kot take ter z vsestranskim napredkom ljubljanske oblasti. Pripravljalni odbor. V kraljestvu Prisanka Še vedno ni rešena uganka, na kak način je mogel dr. Lubec izginiti brez sledu sredi Prisankovega kraljestva. Domneva se to in ono, a brez. p-rave podlage. Fantazija je -pričela delovati in si izmišljati, kar ne spada več med navadne možnosti. Pričela se je snovati pravljica, ki se bo oblikovala vedno boi.i, dokler se v tretjem rodu ne prikaže v vsej svoji bizarnosti in fantastični obliki. Pa se je dogodilo resnično nekaj čudnega — kar se spominja današnji človeški rod, se ni na Prisanku še dogodila nikoli nesreča. Zadnji je ponesrečil človek, ki je živel menda še v tistih časih, ko se ie kopala pod Prisankom ruda. Zaskoči je v skalah in ljudje so držali pod steno dolge in široke rju-he, ki je na nje nesrečni človek skočil iz strašne višine. Seveda je bil takoj mrtev in mu niso rjuhe n:<č pomagale. Teza dogodka se je oklenila pravljica in ga okrasila z vsem mogočim in neverjetnim, med drugim je hitela hostija sama do ponesrečenca in ga obhajala, predno je skočil v globočino. Pravljica še živi med starimi bo-Tovškmi ženicami, ki bodo imele zdaj priliko, da tudi zagonetno izginulega dr. Lu-beca vpleto v svojo pravljico v Prisanku. In se bodo spet domislile Prisa-nkovih škratov, čudnih belih žen. Pehte in Bedanca in kombinirale vse mogoče verjetnosti in neverjetnosti, katerih središče bo nesrečni dr. Lubec. Prisanek je spet enkrat obrnil pozornost nase. V zadnjih časih so ga turisti precej zanemarjali. Mogoče se je čutil razžaljenega in ker ni zna! ljudi opozoriti nase, je zahteval nesrečno žrtev in jo pokopal med svoje tisočere skrivnosti. Letošnjo sezono ga bo pač posetilo mnogo radovednih ljudi in plezalo po njegovih skalah. No, Prisanek jih bo mirno pustil na svojem hrbtu in ko bo še vedno povešal plešasuo glavo, kakor da mu ni mar za ljudi in za zeleni svet, ki se smeje globoko pod njim. Med turisti, poklicanimi ln nepoklicanimi, ie Prisanek na slabem glasu. A po krivici. Vsak vodič ga uvršča med nevarne partije in priporoča dobrega vodnika in popolno treniranost A meni se zdi vse to preveč pretirano. Slovenska por je jako nedolžna in ne nudi nikjer vTatoIomnosti. še manj pa nevarnosti. Brez skrbi in nevarnosti Jo prehodi vsak, še tako malo izvežban hribola-zec. Seveda, sam se ne poda na pot, že zaradi dolgočasja ne, in si bo rajši poiskal družbo. Od Erjavčeve koče na Vršiču (1861 m) pelje cesta čez državno mejo in tik meje zavije steza na levo pToti Domu na Vršiču, kjer ložira četica italijanskih alpl-nov. Na zunaj Izgleda nekdaj tako prijazna koča sitrašno zanemarjena, a kakšna mora biti šele od znotraj! Alpini te ne inkomodi-raio prav nič; nasprotno — če znaš par laških besed in jim ponudiš cigareto, so kaj prijazni s tabo. Turista ne vprašajo po no-kumenuih in puste, da jo mahaš brez ugovora po ^odrešeni* njihovi zemlji. No, steza ie kaj mvhasta Zdaj te vodi po laških tleh. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera Torek, 15. junija: Zaprto. Sreda, 16. junija: «Glumači», orGianni Schic« chi». F. Četrtek, 17. junija: «Figarova svatba® Pre« mijera. C. Petek, 18. junija: «Večni mornar®. E. Sobota, 19. junija: «Figarova svatba« B. Mariborsko gledališče Torek 15.: Zaprto Sreda 16.: ob 20. uri: »Peg. srček moj« ab B. Premijera. tCavalleria rusticana* in «Stara pesem» danes zadnjikrat, nemara za več let. Razven tega so to zadnji gostovanji Mitrovičevih. ■cPeg, srček moj» na mariborskem odru. V sredo. 16. t. m. uprizori mariborska drama zanimivo in zabavno angleško veseloigro od Mannersa cPeg, srček moj (Peg, O'mg heart) .Dramatik nam predočuje v tem delu priprosto naravno dekletce z vsem srcem navezano na svojega očeta, ki mora po na ključju za eno leto v aristokratsko družino, da jo tam izobrazijo. Omenjeno veseloigro odlikujejo zlasti naivno prisrčne scene, ki jih izzove neugnana mlada, dobrotna, a tempe- ramentna Peg. — V naslovni ulogi bosta menjaje nastopili gdč. Kraljeva in gdč. Ko-vačičeva. Dalje sodelujejo gdč. Savinova, gdč. Starčeva ter gg. Grom, Železnik, Ras-berger. Kovic in dr. »Stara pesem« — Cavalleria rusticana« v mariborskem gledališču V soboto 12. t. m. je uprizorila mariborska opera Parmovo opero v treh slikah ter Mascagnijevo muzikalno dramo "Cavalleria rusticana». Parmovo delo boleha na rak-rani naših glasbenih del. na libretu, ki je medel in ne-draniatičen. Dejanie samo (po Heinejevi pesmi) je že itak pičlo, no, libretiet se tudi ni potrudil, da bi dal skladatelju možnost za krepkejši dramatični razvoj. Glasba Parme je izključno lirskega značaja, sladica in lju-beznjiva, orkestracija pa mestoma preobložena in premasivna. Gosp. Govorov je imel neprimerno masko, kot kralj je bil premalo dostojanstven Glasovno mu partija leži. Ga. K r i ž e v a se, kakor vedno, s početka potrudi, pa kmalu zapade v svoio staro maniro petja. Prav dober ie bil paž gdč. L u b e j e v e ter pe snik gosp. Burje. Režija gosp. Križa }e v celoti zadovoljila, želeli bi le večjo živah- nost oderskih skupin ter stilnejše mobilije v drugi* sliki. Gosp. Herzog se je potrudil, vendar bi delo preneslo še nekaj retus. Nato je sledila Mascagnijeva opera cCaval-leria rusticana:?, klicarka mladoitalijanskega verizma ter začetek nove glasbene dobe v Italiji. Tu je mladi skladatelj dal najboljše, vse, kar je imel. Njegova poznejša dela niso izpolnila, kar je obetala . Delo učinkuje še vedno s svojo žarečo, polnokrv-no glasbo, z živahno ritmiko ter krepko dramatiko. Kabinentna je bila kreacija ge. M i t r o -v i 6 e v e. To je bila verna in resnična slika vročekrvne Sicilijanke, kmečkega dekleta, ki se bori za svojo ljubezen. Njena premišljena igra ter simpatični glas sta dala predstavi posebno, skoro bi dejal slavnostno razpoloženje, ki je potegnilo tudi ostale pevce za seboj. Gosp. Burja glasovno dober, je to pot tudi v igri pokazal precejšen napredek, gosp. Govorov pa je zadovoljil v igri, šele proti koncu je ustrezal tudi glasovno. Malo partijo Lucije je podala gdč. Zamejčeva povoljno, Lola gdč. L u b e -j e v e je bila dobra. Zbori so peli i veseljem in ognjem, orkester je bil zvočen in sočnat. Režija je kazala veščo roko gosp. M i-t r o v i 6 a, skupine so bile živahne in pestre. Le konec (cTurfdu je ubit») je bil premalo podčrtan. V splošnem lep večer, gledališče kljub neznosni vročini dobro zasedeno. Rezultat večera pa je nov dokaz, kako zelo potrebna sta naši operi umetnika takih kvalitet kot gospa io gospod Mitrovič. Dr. I. V. zdaj po naši; zdaj prestopiš našo mejo in se po desetih korakih vrneš spet na našo zemljo. Doli globoko pod tabo leži Trenta; krasna cesta je speljana iz nje in se vije v velikih vijugali navzgor proti naši meji Na desni kipi proti nebu strma Mojstrovka; trije alpini se ravno plazijo med glasnim vriskanjem nad prvim prepadom; pod njimi se pa smuoe med ostrim gramozem družbi-ca zagrebških gospodičev in gospodičen in čeblja, čeblja kakor nropa planinskih sinic. Po visokem robu vodi steza prav pod Prisankove stene; zavije na dolgo in široko snežišče, ki pa je popolnoma zmrznjeno. Pride do roba, od koder se ti odpre razgled po soški dolinici in po južnem pobočju sosednega Razorja (2601 m). Pričenja se strmina, ki je jako enolična in je bila včasih vsa posejana s planinkami. Znojen in brez sape prisopeš preko goličave do navpičnih sten in obstaneš pri Oknu Tu je čudovita reč. Skozi ogromno steno je izvrtana velika, velika luknja, da bi imela največja kmetska hiša zadosti prostora v nji. Neprestano piha iz nje; pravijo, da je nevarno tam, če razgraja veter. Pograbi re in te odnese skozi luknjo na Kranjsko. Če piha nasprotni veter, napraviš lahko šalo, če hočeš. Vrzi klobuk v luknjo, pa ti ga dobro-voljni veter prinese čez nekaj hipov nazaj. Do sem pride marsikateri turist, ki je bi! doli v koči trdno prepričan, da bo čez par ur sedel na Prisankovem temenu. Ko se zadosti nadivi Oknu, se obrne, da gre na-prei. A tedaj prebledi: mravlje mu zago-maze po hrbtu in se prekriža, če je le količkaj kristjan. Pa se obrne in se spusti po zoličavi navzdol, od koder ie bi! prišel. Zagledal je nad Oknom navpično steno, ki je 11 klesanih v njo nekaj stopinj, ki naj pomenijo stezo. No. tega se turist nazadnje ne ustraši: ustraši se le ve'ikega, črnega križa. ki j-e načptan -na gladko skalo in označuje smrtno nevarnost Nemci pač znajo markirati planinska pota: s črnim križem iz-prašujejo hribolazcu vest: in ni vrag, da bi ne pobegnil, če se ti količkaj tresejo hlače! Na prvi pogled je stena res strašna, a ni tako huda, kot bi si človek mislil. To mi lahko potrdi prijatelj Franceli, ki sem ga sredi junija z dvema tovarišema prignal do Okna. Francelj je res zasopel in obledel, ko je zagledal črni križ. Že se je obrnil in jo hotel pocediti za tovarišema, ki sta prestrašena zbežala po goličavi navzdol. No, nazadnje sem ga le pregovoril in ga je bilo kot zagrizenega turista sram. Pa se je pričel plaziti po steni, ki se dviga tik nad Oknom. Ko človek premaga prvo steno, se oddahne. Steza vodi zdai po grebenu; še je nekaj črmih kr;'žev, a kdo naj se zmeni še zanje? Prerivaš se, ležeš po vseh štirih, telovadiš nad prepadi in nekajkrat potisneš tovariša navzgor in te tovariš za revanžo potegne za roke k sebi — pa si že pod vrhom. Greš na desno, vzpenjaš se še četrt -ure in stojiš kraj kamenite groblje, ki ti pove, da si na Prisankovem vrhu (2547 m) in se lahko ovekovečiš v spominski knjigi. Nazaj jo mahneš po slovenski poti, da ti ni treba nič več plezati in telovrditi. Zložno greš navzdol ne srečaš nobene nevarnostei Seveda, izurjen moraš biti nekoliko v sankanju po svojih lasitnih nogah, ker vodi pot po dveh strmih, dolgih snežiščih Če je dosti snega po gorah, moraš še celo pod spodnje snežišče in se plaziti pod njim, kakor da si v tunelu. Samo glej, da ob razputju ne kreneš na nepravo pot, ki te povede do bistrega studenca na Kranjskogorski planini Pač si pogasiš žejo in jo mahaš oživljen naprej proti varni Erjavčevi koči A glej! Hipoma stojiš nad globokim prepadom, ki raste iz njega staTa, široka smreka, koje vrh sega prav do roba prepada. Ne preostane ti nič drugega, kakor da potegneš vrh k sebi, zavihriš se in šineš na smreko. Lepo splezaš po nji v prepad in greš po zložni stezi in si čez pol urice že v koči, kjer ob dobri kapljici pozabiš na trud in na nesrečne križe, ki so te strašili po Prisanku. V prijazni koči si privoščiš marsikako merico in zadovoljno pripoveduješ gospodom in zanosnim hrvatskim gospem o svojih junaštvih. Gospe te občudujejo in če nisi posebno grd in še nisi bog ve kako v letih, ti ogreje srce marsikak lep pogled in še iepši smehljaj, ki bi zaradi njega še desetkrat splezal nazaj na Prisanek. In si srečen in piješ brez skrbi, čeravno nisi bog ve kako pri denarju. Zakaj Hrvatje so fini gospodje in navdušeni za šport; nalivajo ti čašo in so veseli in ponosni, če smejo plačati za*e. Prijatelj, zato ti rečem, da bodi pameten! Zdaj je čas in pojdi na Prisanek! Nič se ti ne zgodi in ne boj se zelenih škratov, be'ih žen in tudi Pehte ne! Še najmanj pa črnih križev, ki strašijo samo otroke in so napravljeni samo za to, da te pripravijo ob vesele urice v Erjavčevi koči. Premisli malo vzemi cepin v roke, poškriplji malo z gojzaricami po ljubljanskem pločniku in hajdi na Prisanek! Jos. Vandot. Danes ob 4., pol 8. in 9. uri velika svetovna atrakcija! Sloviti šampion Georges Carpentier nastopa v senza cijonalnem romanu bokseria ,Čudoviti človek' Hi no ,iiluti.jausk avcr" Telefon 7o0 4718 Pr.pravljav .CIVILIZACIJA" Razdelitev arhiva z Italijo V zunanjem ministrstvu ie bila v soboto konferenca naših in italijanskih delegatov za razdelitev arhivov Naša delegacija ie obstojala iz dr. Rybara, dr. Gregorina, dr. Vodopivca in državnega arhivarja v Zagrebu, dr. Nagyja. Na sestanku so bile določene instrukcije za našo delegacijo za razdelitev sodnih, administrativnih, katastrskih in drugih arhivov bivše Avstro-Ogrske, ki so bili razdeljeni med našo državo in [talijo. Naš delegacija se sestane v nekaj dneh v Ljubljani, kjer prične delo, nakar odpotuje v Trst, na Reko in v Zadar. Čuvarja svetišč Opere in Drame na današnji tekmi gg. Betetto in Cesar Strašen zločin pri Imotskem V vasi Vinjani pri Imotskem ie bi! izvršen 10. t. m. strašen zločin. Ljudem se ie čudno zdelo, da trgovka Ana Rebič že tri dni ni odprla svoje trgovine. Spočetka so mislili, da morda iz žalovanja za možem, ki ji je umrl, toda, ko so šiloma odprli trgovino, so našli vdovo mrtvo. Bila je zverinsko zaklana z ostrim nožem. Orožniki so odšli takoj na delo in aretirali že v soboto Ivana Zaharijo ter brate Velimlrja, Petra in Benedikta Topiča. Po kratkem obotavljanju so kmalu vsi priznali svoje strašno dejanje, vendar s tako hladnokrvnostjo, kakor da bi se sploh ne zgodilo ničesar hudega. Najprej so pri trgovki jedli in pili, ko pa so postali že veseli, so na dani znak vsi nakrat planili nanjo, jo podrli na tla in zaklali potem z nožem. Nato so preiskali njeno stanovanje, pokradli vso zlatnino in denar, ga razdelili med seboj ter šli potem veselo prepevaje po vasi domov, da ne bi vzbudili kakega suma. Načrt za umor so napravili že pred več dnevi. Trije med morilci niso dosegli še niti 20 let, Eden pa je star 22 let. Krjavelj (g. Cesar): «Glejdam, guj-dam — ne, ne bo!» Kecal (g. Betetto): «To bi bilo nekaj, nekaj — fant, kaj ne?» Zopet letalska nesreča V nedeljo, ob 16. uri, se je zgodila na letališču v Jasenicah pri Mostarju težka nesreča. V višini približno 200 metrov se ie na letalu tipa »Mali Brandenburg«, v katerem sta bila podnarednik pilot Kotarac in pilotski gojenec Berce, nenadoma pokvari! motor. Pilot je bil toliko duševno prisoten, da se ie spustil z največjo naglico na tla. Vsled prevelike brzine pri spuščanju pa se je letalo pri padcu prevrnilo in se popolnoma razbilo. Narednik Berce je dobil težke poškodbe na glavi in so ga prepeljali takoj v bolnico, dočim je ostal pilot Kotarac nepoškodovan. Prva žrtev Save Pri pregledovanju kabin na novem savs skem kopališču v Zagrebu so našli v nedc= Ijo v eni obleko. Sumili so, da je njen last= nik najbrže utonil. V obleki so našli lc« gitimacijo na ime Ivan Prpič, rojen 1. 1906 v Grižanih, trgovski pomočnik v Zagrebu. Pri poizvedovanju o njegovi usodi je več ljudi izjavilo, da so ga videli, kako je pla« val od mestnega kopališča proti Gospodari« čevemu in kako so ga valovi zanašali proti sredini, kjer je bilo polno vrtincev. Nekateri so ga celo opozarjali, naj se drži bolj brega, vendar se ni zmenil za oporni« ne. Mladeniča so očividno potegnili vrtin« ci v svoje globočine in je utonil. Njegove« ga trupla še niso našli. Ponarejevalmca kolkov Načelnik beograjske policije, Gliga Po« povič, je napravil te dni dober lov. Že dol« go je bil neki mladenič osumljen, da razpe« čava ponarejene kolke in zato stalno pod policijskim nadzorstvom. Pred kratkim pa so ga zalotili v Smederevu ravno na delu. Dobili so pri njem za preko dva milijona dinarjev ponarejenih kolkov. Mladenič je izdal, da je centrala za ponarejanje v Ko« vinu, kjer je bil nato aretiran še eden od glavnih ponarejevalcev. Tudi tamkaj so na« šli velike količine ponarejenih kolkov, ka« kor tudi klišeje, ki so bili nabavljeni iz A v« strije. Ponarejeni kolki 90 vsi velike vred« nosti in izdelani na nekoliko debelejšem papirju, vsled česar jih je lahko spoznati. Preiskava se nadaljuje. Danes First-National .šlager' Zanimiva drama iz političnih in igralskih krogov. Življenje današnje Amerike. Bogato inscenirani baleti. Vel ka raz-košnost. V glavni vloei tele Lote i Km Hiter- Predstave ob 4.. pol 6.. pol H. n 9. uri 4722 a Kino Ideal. Domače vesti ♦ Kralj zopet v Beogradu. Kralj Aleksander, ki le bival 14 dni v Topoli, se le včerai zopet vrnil v Beograd. ♦ Pomoč pogorelcem v PrigoricL V noči dne 1. junija je požar vpepelil vas Prigori-co, občina Dolenjavas, srez Kočevje. Zgorelo je 30 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež itd. Brez strehe ta brez premoženja je vsled tega 166 oseb. Po nesreči prizadeti prebivalci vasi Prigorica so torej v skrajni bedi in si po svoji lastni moči ne morejo pomagati, za kar jim Je treba pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiramje milih darov v celem območju ljubljanske ob lastL Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri velikem županu ljubljanske oblasti in pri mestnem magistratu, na deželi pa pri vseh srezkih poglavarjih in pri oblastih, katere bodo ti določili. — Veliki župan dr. Baltič. ♦ Odlikovanje mesta Šabca. V nedeljo Je češkoslovaški poslanik g. Ivan Šeba na slavnosten način izročil mestu Šabac vojni križec, s katerim je predsednik Masarjrk odlikoval mesto za junaško vedenje v vojni dobi. Pri tei priliki je tamkajšnji občinski odbor izvolil predsednika češkoslovaške republike za svojega častnega meščana. Pocerska ulica v Šabcu pa Je bila prekršče na v Ulico Tome Masaryka. ♦ Imenovanje v državni službi Imenovana sta: Boleslav črnogoj, šumarski inž. pri direkciji šum v Ljubljani, za šumskega referenta pri generalni direkciji šum ter Viktor Novak za šumskega inženjerja pri okrajnem glavarstvu v Krškem. ♦ Promocija na beograjski univerzi Na beograjski univerzi Je bilo preteklo nedeljo promoviranih 17 medicincev za doktorje vsega zdravilstva. Koncem tekočega meseca bo promovirana še ena skupina medicincev. ♦ Poletni delovni čas. Kakor Javljajo iz Beograda, se prične s 1. julijem poletni delovni čas v vseh državnih uradih in v želez niški službi. ♦ Konec šolskega leta. V smislu odredbe ministrstva prosvete so bila prošli teden za ključena predavanja na srednjih šolah. Do Vidovega dne (28. junija) bodo končani zrelostni izpiti ter bo omenjenega dne na svečan način zaključeno šolsko leto z razdelitvijo spričeval. ♦ Razvrščenje srednješolskih profesorjev. V ministrstvu prosvete je posebni komisiji poverjena naloga, da izdela nov splošen raz pored profesorjev in učiteljev vseh srednjih šol za prihodnje šolsko leto. V to svrho so bili ravnatelji pozvani, da predlože podatke o sedanjem stanju profesorjev in učiteljev ter o tein, koliko Je treba novih profesorjev, oziroma koliko je prekoštevilnih. ♦ Zakon o trgovskem pomožnem osobju. V ministrstvu pravde se vrše posvetovanja o zahtevi trgovskih organizacij, naj bi se avstrijski zakon o trg. pomožnem osobju iz leta 1910., ki je sedaj v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji, razširil na teritorij Hrvatske in Vojvodine. ♦ Nov razred delavskega zavarovanja. Ustrezajoč današnjim plačilnim prilikam velikega dela oseb, obvezanih na zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev, ie minister za socijalno politiko odredil, da se razen dosedanjih 17 uredi še 18 bolnišninski razred, v katerega bodo uvrščeni oni člani delavskega zavarovanja, katerih plača znaša nad 50 Din dnevno. Vsled te izpremembe se bodo predpisali odgovarjajoči prispevki, zvišale pa se bodo za te člane tudi denarne podpore za slučaj bolezni. Ta odredba stopi v veljavo s 1. julijem 1926. ♦ Pri državnem rudniku v Velenju sta imenovana pripravnik Ferdo Šinkovec za rudarskega inženjerja, pripravnik LJudevit Šinkovec pa za računskega uradnika. ♦ Himen. Poročila se je dne 6. t. m. go-spica Stanka Kosirnikova iz Šiške z g. Benediktom Kragljem, trgovcem iz Savinjske doline. Bilo srečno! ♦ Kaj le z našo državno himno? Takoj po prevratu in potem približno še 2 leti se je po cerkvah ob državnih praznikih na koncu maše pela naša državna himna: »Bože pravde«. Ob sklepu šolskega leta in ob zapovedanih državnih praznikih so himno peli po maši šolarčki, dijaki in dijakinje. Zadnje tri leta pa ni več tako. Na koncu šol ske maše odide svečenik trdih korakov izpred altarja in nikdo se ne spomni, da bi mlada srca ogrel in Jih spomnil na molitev za kralja in domovino. Ljudstvo se spogleda in na tihem vpraša, k.ie smo, svečenik zaru-deva in stopi še trdneje, ker mu veleva vest, da je nekaj opustil, kar je dolžan storiti pred Bogom in pred ljudmi, zastopniki tujih držav in častniki čakajo, ker bi radi slišali našo lepo pesem — toda zaman. Vse se obrne in odide in vsakemu leži na jeziku, da bi izgovoril besedico — škandal. Toda ni ga, ki bi z energično gesto napravil konec tem nevzdržnim cerkveno-političnim razmeram, ki danes že na ta način zastrupljajo nedolžna srca naše mladine, da ob sve čanostih, kakor so drž. prazniki ta konec šolskega leta ne dovolijo spomniti se kralja in domovine. Zadeva Je po večletnem potrpljenju dozorela tako daleč, da se je začela radi tega zgražati že tudi širša Javnost, kl bo v slučaju, da merodajne oblasti (prosvetni oddelek) takoj ne ukrenejo da se že letos na Vidov dan in ob sklepu šolskega leta Javno poje po vseh cerkvah Fran Korošec, urar, Ljubljana, Barvarska steza 6 (I. nadstr). (dohod Iz Poljanske ceste ob hiSi itev. 7.) sprejema in popravlja vsakovrstne ure trpežno hitro in ceno ter daje 1 leto garandje. Nadalje izdeluje vse spedjalne dele za ure itd. naša državna himna, sama segla po samopomoči. Takega indiferentizma in mladino zastrupljajočega defetizma mora biti konec v naši narodni državi enkrat za vselej. Apeliramo tem potom zadnjič na poklicane faktorje, da se zdramijo, vzamejo iz regi-strature zadevni akt, s katerim Je bila ukinjena naša patrijotična pesem ter ukažejo takoj podrejenim šolskim in cerkvenim uradom, da mora od sedai naprej na večne čase doneti po vseh šolah in cerkvah Slovenije — »Bože pravde!« * Hrvatski visokošolci na potovanju po Srbiji. Pod vodstvom profesorja dr. Ivana Rittiga je včerai prispela v Beograd skupina slušateljev zagrebške kmetijske fakultete Na postaji so jih sprejeli profesorji ln dijaki beograjske poljoprivredne fakultete. Razen Beograda obiščejo zagrebški visokošolci še Smederevo, Niš, Skoplje, Štip, Veles, Prilep in Bitolj ter se preko Sarajeva in Dubrovnika vrnejo v Zagreb. ♦ Izgradnja naših pristanišč. Izgradnja pristanišča na Brajdici pri Sušaku ie v glav nem končana. Zgrajenih le 18 masivnih pitonov, ki bodo nosili mostovno pristanlščno ploskev iz armiranega betona. Gradbeno podjetje »Beton d d.«, kateremu je poverjena zgradba pristanišča, pa v zadnjih mesecih ni prejelo nikakih dotacij od vlade. Podjetje Je zaslužilo doslej 2, 950.000 Din, od prometnega ministrstva pa je doslej prejelo samo 1,211.000 Din. Diferenca znaša torej nad 1,700.000 Din. Vsled tega Je družba obvestila mestno upravo na Sušaku, da ne mo re nadaljevati gradbenega dela in bo v najkrajšem času demontirala stroje, ki so potrebni za ta dela. ♦ Razpuščena igralnica. Povodom ministrske naredbe, da se morajo razpustiti in zapreti vse igralnice v naši državi, Je zagrebška policija v soboto zaprla igralnico v »Grand Hotelu«, demontirala roleto ter Jo zaplenila s štirimi igralnimi mizami in vsemi pripravami vred. Zaplenjene predmete so prepeljali v policijsko vojašnico. * Roman zadnjega cesarja Habsburžana. (Razpad carstva). V člančič pod tem naslovom, ki smo ga priobčili v nedeljski številki je ostalo mnogo, prav nerodnih tiskovnih napak. Predvsem: Roman je napisal Oskar Hubicki in ne Habicki. Samo ob sebi se razume, da mora v članku stati »nedosta-janja vsake etike« in ne »etikete«, »kamari-le« ta ne kamerile* in »postulat« a ne »po-stalat«. Knjiga stane broširana 40 Din, lično vezana pa 50 Din in se dobiva pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. Denar Je treba vnaprej poslati. Za poštnino Je treba priložiti še tri dinarje._ ŽKvala za vztrajanje mladostne polti gre izključno CREME M0US0N FOTOMER IZŠEL. Da ustrežemo nujni potrebi, smo založili osvetljevalno tabelo, ki bo vsled zaneslji vosti in privlačnosti vsem amaterjem tzborno služila. Ne zamudite in nabavite si fotomer v drogeriji Kane, Židovska ulica 1. JUUUUUUUUUUJUJU1JUL * Nevihta in toča v južnih krajih. Iz mnogih krajev Južne Srbije in Črne gore prihajajo vesti o veliki škodi, povzročeni po nevihti in toči. V moravskem in mačvan-skem okrožju je 12. L m. divjala nevihta, kakoršne že več desetletij ne pomnijo. Padala je gosta toča; posamezna zrna so tehtala do 200 gramov. V Južni Srbiji so bili veliki nalivi. V Podgoraču je ubila strela Jusufa Arapa. V očinskem okraju je reka Vetrenica odnesla kmečko hišo z vsem pohištvom. Voda le odnesla tudi več mostov. Tudi ceste so močno razvite. Škoda Je ogromna. * Čudna logika. Iz Prekmurja nam pišejo: Oblasti so prepovedale vsled epidein. bolezni vse prireditve. Čudno, šole in cerkve, kjer se zbira več ljudi kakor pri dramatičnih Igrah, pa niso zaprli, celo v krajih kjer ie po več slučajev nalezljivih bolezni. * Požar v Semiču. V podstrešju hiše pi-smonoše Raucha v Semiču Je v nedeljo popoldne izbruhnil požar, ki se je naglo razširil ter uničil s slamo krito poslopje. Domači so mogli rešiti le najpotrebnejše stvari. Gasilci iz Semiča in Rožnega dola so omejili požarna omejeno poslopje, ki je pogorelo do tal. Rauchova hiša se je nahajala blizu železniškega predora. Domneva se, da je iz lokomotive padla iskra na slamnato streho in tako povzročila požar. * Nesreča na železnici Pišejo nam: Dne 9. t. m. se je peljal hlapec g. Pungeršiča iz Škocijana na kolodvor po gospodarjevega sina, ki je imel priti iz Ljubljane. Istega dne so na tiru izmenjavali tračnice in tako se je primerilo, da je kopito enega konja na prelazu obtičalo med tračnicami. Hlapec je hotel konje spreči, v tem trenotku je pa pri: vozil vlak ter je enega konja na mestu usmr til drugi pa je vsled poškodb takoj na to poginil. Voz se Je popolnoma razbil, tako da ima Pungeršič 20.000 Din škode. Nujno potrebno bi bito, da na takem prometnem mestu železniška uprava napravi zapornice in da tudi tračnice, ki so bile dosedaj na prelazu v izmeri 6 cm, pusti dalje. Nesreča se Je prigodila ravno radi tega, ker so se tračnice istega dne izmenjale, pa se jih ie mesto v razdalji 6 cm postavilo v razdaljo 8 cm, radi česar Je kopito konja prišlo med tračnice in se Je vsled tega nesreča zgodila. Sreča je bila samo v tem. da nI bilo človeških žrtev. * Otrok padel z drugega nadstropja in vendar ostal živ. Na Paromlinski cesti v Za grebu se ie v nedeljo zjutraj pripetila težka nesreča, ki pa po čudnem naključju ostane morda brez težkih posledic. Prebivalci hiše št 7 so zaslišali zamolkel padec ter pohiteli k oknom, da vidijo, kaj se Je zgodilo. štiriletni Božidar Peruš Je iz drugega nadstropja padel na cestni tlak, kjer je obležal ves krvav. Po posredovanju policijskega stražnika je bil otrok prepeljan v bolnico, kjer je službujoči zdravnik ugoto- Danes ob pol 19. uri Danes ob pol 19. uri na igrišču S. K. ILIRIJE Drama : Opera v barvah, fina kvaliteta, 80 cm široko, po Din 30 — se dobi pri F. in J. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. 4629-a vil, da malčkove poškodbe niso nevarne In da bo otrok v kratkem zopet zdrav. Otrok je bil sam doma ter je splezal na odprto okno. Gledajoč skozi okno na cesto je izgubil ravnotežje in z drugega nadstropja padel na ulico. Bila je sreča v nesreči, da ni obležal mrtev na hodniku. ♦ Za prenovljenje krvi priporoča originalni planinski spomladanski čaj lekarna Ba-hovec, Ljubljana (pri Čevljarskem mostu.) Cena Din 10.—. ♦ Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kTon. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevataa ta omla jevalna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana a la carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. ♦ Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9. ♦ Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 16. julija ob 11. uri ustmeno licitacijo za oddajo žaganja v zakup za dobo enega leta. Količina žaganja, ki se nabere tekom enega leta, znaša okrog 20.000 kg. Vsa tozadevna pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne. — Iz pisarne ekonomata tobačne tovarne v Ljubljani Tov. št 1608 od 11. Junija 1926. 683 4672 a se nahaja popis našega velikega dvojnega sporeda oglasnem delu „Jutra". Elitni Kino Matica. Iz Ljubljane u_ Zadnji plenarni članski sestanek JNAD »Jadrana* se bo vršil danes, dne 15. t. m. ob 20. uri. Dnevni red je razviden na društveni deski. Pozivamo vse tovariše in tovarišice, da se sestanka polnoštevilno udeleže. — Odbor. u— Ne pozabite, da je danes ob pol 19. uri zvečer na igrišču športnega kluba Ilirije nogometna tekma Drama : Opera. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini J. Goreč in eno uro pred začetkom pri blagajni. Cene so sledeče: ložni sedež Din 40, tribuna Din 30, navadni sedež Din 20, stojišče Din 15, za dijake Din 10. u_ Nezgoda nogometaša. Akademik Stane Kremžar, stanujoč na Gasilski cesti št 10. je v nedeljo med nogometno tekmo rez. SK Ilirije in SK Krakovo na igrišču Ilirije tako nesrečno padel, da si le zlomil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom v javno bolnico. u— Težka nesreča kolesarja. Zandarme-rijski narednik France Ahlin se Je peljal v nedeljo dopoldne po Zaloški cesti proti Vod matu. Pred Leoniščem so se mu na kolesu nenadoma prelomile prednje vilice in Ahlin Je treščil z vso silo z glavo na tla, kjer je obležal močno poškodovan v nezavesti. Na pomoč so prihiteli ponesrečencu vojaki, ki so ga z avtomobilom prepeljali v vojaško bolnico. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poneverba, 1 nezgoda, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek železniških predpisov, 1 neplačan vžitek, 3 prestopki prekoračenja policijske ure in 4 perstopki cestno-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sice'r: 1 radi beračenja 1 radi razgrajanja izzivanja. u— Predrzen uzmovič. V soboto zvečer je na glavni policijski stražnici nakrat zapel telefonski zvonec. Nekdo je javil, da se nahaja v hiši na Turjaškem trgu kjer ima svoje prostore Gradbena direkcija nevaren tat. Za pomoč policijskega detektiva je prosil stavbni tehnik, M. Zupan, kateremu je uzmovič malo preje ukradel iz sobe v II. nadstropju 1300 Din vredno risalno orodje. Policijski agent Je skupno z Zupanom preiskal vso hišo v veri, da se je uzmovič skril v kak kot. Iskanje pa je ostalo na žalost brez uspeha. Po izpovedbi sosedov je uzmovič neki okrog 40 letni moški. u_ Priporočljiv koscc. Ali se splača? Nc, saj se ne siplača! si je mislil 35 letni poljski delavec Ivan Pavšič, stanujoč v Bohoričevi ulici št. 27, ko je prejel naročilo poslovodje tovarne Šiška v Metelkovi ul. Ernesta Pavlina, naj pokosi na travniku ob tovarni za klej že visoko travo. Povedal pa tega ni Pavlinu v obraz, marveč je radevolje prevzel od njega koso in brusilni kamen ter vse skupaj odnesel domov. To je bilo na so boto. Ker pa je vedel, da bo prihodnji dan nedelja, je vse skupaj prodal ter denar za-pil, češ: Saj kosit se ne izplača, letos bo itak krme več ko preveč, jaz bom pa vsaj enkrat srečen in vesel! Če Je Janez v pon- deljek enako mislil, je seveda vprašanje, kajti paragraf je paragraf in Janez bo moral v luknjo. Iz Maribora a— Poset ministra v mariborski bolnici in Dečjem domu. V nedeljo popoldne ie posetil minister za narodno zdravje g. dr. Slavko Miletič v spremstvu oblastnega refernta dr. Jurečka in domačih zdravnikov mariborsko javno bolnico. Za tem Je obiskal še državni dečji dom ta posvetovalnico za matere v Strossmayerjevi ulici. Ministra sta sprelela upravnik Dečjega doma g. Dim nik In voditeljica posvetovalnice za matere zdravnica g. dr. Valjavec. Ob tej priliki so bile predložene ministru razne želje in prošnje rad' posvetovalnice in dečjega dispanzerja. a— Lep uspeh. V petek so bili .zaključeni ustmeni zrelostni izpiti na tukajšnjem drž. ženskem učiteljišču. Izpite je polagalo 28 kandidatinj, od katerih so bile tri reprobi-rane na jesen. Abiturijentinje so sledeče gospodične: Terezija Planer, Ema Strgar, Marija Benko, Vilma Rottman, Marija Bezjak, Vanda Brina, Marija Šajna, Zofka Luzan, Vida Pivko, Irma Vodenik, Sonja Dekleva, Vera ČernigoJ (vse z odličnim uspehom), Ida Gross, Danica Žen, Vladka Zen, Slava Praunseis, Josiptaa Čonč, Elza Potučnik, Nada Bernot, Angela Kranberger. Albina Stante, Ana Stancer, Mira Senčar, Anka Zupane, Sonja Potočnik, Arika Valjavec. a— Občni zbor »Jadrana«. Preteklo soboto se Je vršil v prostorih hotela »Kosovo« občni zbor agilnega društva Primorcev »Jadran«. Iz poročila predsednika, tajnice ta blagajnika posnemamo, da Je društvo z vso agilnostjo izvedlo svojo nalogo In da si Je pridobilo lepih zaslug za narodno probudo in razširjenje slovenske pesmi v mariborski okolici in na meji. Najvišji razmah le pokazal nedvomno pevski zbor pod vodstvom g. Laha. Za predsednika je bil izvoljen stavbe nik g. 2ivic. a_ Mariborski občinski svet ima danes v torek ob 17. v mestni posvetovalnici sedmo redno sejo. a— Koncert na harfo v Veliki kavami dne 16. t. m. Izvaja umetnica na harfi Do-brovič Ivanka. Klub Bar, popolnoma nov program. 6SA a— Prazna stanovanja. Do četrtka dne 17. junija je vložiti pri stanovanjskem sodišču prve stopnje prošnje za sledeča stanovanja: ena soba in kuhinja na Slomškovem trgu št. 14/1. ena soba s štedilnikom na Tržaški cesti 45, podstrešje, dve sobi in kuhinja na Aleksandrovi cesti 7, Studenci a— Mariborski planinci na Sljemenu V nedeljo sta priredili mariborska in celjska podružnica SPD izlet na zagrebško Sljeme. Iz Maribora se je udeležilo zleta žal samo devet turistov, ker ni bila dovoljena polovična vožnja. Celjanov je bilo 35. Na Sljemenu se je zbralo nad 100 hrvatskih in slovenskih turistov. Pozdravni sestanek se Je vršil v Logarjevi koči na Sljemenu, kier Je govoril v imenu Mariborčanov predsednik mariborskega SPD, g. okrajni sodnik dr. Senjor. a— Sreča v nesreči motociklista. V nedeljo se je pripetil karambol avtomobila z motociklistom, ki pa k sreči ni zahteval hul-še žrtve. Fran Kolman, fotograf v Franko-panovi ulici se je vozil s tovarišem na motorju proti slivnici. Na nekem ostrem ovinku je zavozil v nasproti prihajajoči avto. Kol-mana je sunek vrgel sitoma preko sprednjega dela avta skozi steklo v šoferja, katere mu je zbilo par zob. Kolman si je pretresel možgane in skoro pregriznil jezik ter se na glavi težko ranil. Njegov tovariš pa je padel z motorja ne da bi se bil poškodoval. Kol mana so prepeljali v mariborsko bolnico a— Krvav pretep. 34 letni drvar Anton Lešnik iz Ribnice na Pohorju je bil v nedeljo na žegnaniu pri Sv. Antonu na Pohorju. Na poti domov se je ustavil v gostilni Rok na »glažuti«. Med popivanjem ie došlo do prepira in pretepa, v katerem ie dobil Lešnik zabodljaj z nožem v prsa in pljuča, enega pa v desno nogo. Prva rana je zelo težkega značaja. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Iz Celja e— Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju so naklonili: Južnoštajerska hranilnica 250 Din, Ljubljanska kreditna ban ka 200 Din in Ljudska posojilnica 500 Din. Blagim dobrotnikom se odbor najprisrčneie zahvaljuje. e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto, se bo vršil v sredo ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Za gg. zaupnike, kateri naj poročajo o svojem dosedanjem delu, je sestanek obvezen. e_ Predavanje o higijeni. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani priredi v nedeljo dne 4. julija nb 11. dopoldne v kinu Gaberje brezplačno predavanje o higijeni ta socijalnem zavarovanju. Predavala bosta zdravnik higijenskega zavoda in uradnik okrožnega urada iz Ljubljane. Predavanje je za vzgojo na higijensko-socijal-no zavarovalnem polju zelo aktualno, za Industrijske, trgovske in obrtniške nameščence ter delavce pa iako podučno. e— Ultraslovenski kongresisti. V soboto in nedeljo so v Celju kongresirali, procesirali in konsumirali kršč. socijalci v modrih srajcah. Bito Je čuti precej »Bog živi«, dokler je bila še disciplina v redu. Pozno zvečer, ko so sc kongresisti navžili rujne štajerske kapljice, pa ie prodrla marsikateremu izmed njih prava arav lz dežele najno- vejše jezikovne naredbe. Tako so korakali štirje plavosrajčniki proti kolodvoru o polnoči ta se po« arjali v blaženi nemščini. »Ist Ja noch es ist erst halb zwolfe«, se Je eden zao. »Gelt Schurl«. Bog živi! e— Podaljšar.je potniških vlakov št. 621 in 614 od odnosuo do Celja je direkcija dTž. železnic v Ljubljani odklonila. Ta dva vlaka vozita sedaj iz Zidanega mosta v Ljubljano in obratno. Ako bi direkcija prošnji ugodila, bi imeli Celjani zjutraj vlak, kateri bi vozil iz Celja ob 5. in prispel v Ljubljano ob pol 8. dopoldne. Popoldne bi odhaial iz LJubljane vlak ob dveh in prispel v Celje ob pol štirih. Direkcija ie prošnjo odklonila iz ekonomsko-tehnlčnih ozirov. e— Pasji kontumac. Strogi pasji kontumac v Celju je omiljen v toliko, da se vodi lahko pse po mestu na vrvici tudi brez nagobčnika. Iz Trbovelj t— Za otroke reduciranih rudarjev. Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb je priredilo za otroke reduciranih rudarjev nabiralno akcijo, ki je razmeroma še precej dobro uspela. Vode so dale 752, Trbovlje 49,0 Din. Ker je že poprej daroval okrajni za stop v Laškem v isto svrho 2000 Din, se bo razdelilo skupno 8242 Din, k čemur pa še ni prišteta svota, ki jo je nabral župnik Ga-šparič v cerkvi. Seveda tudi ta skupno svo-ta še ni zadostna, da bi omilila siromaštvo v rudarskih družinah. Potrebna bo podpora iz bolj izdatnih virov. t_ Velik obisk na Sv. Planini. Preteklo nedeljo ie bilo nenavadno lepo vreme, zafo pa tudi lep obisk na Sv. Planino, kamor zahajajo v večjem številu na 13. junija. Dobro obokani so bili tudi sosednji hribi. t_ Medstrankarski strokovni odbor se pretekli teden ni sestal, ker je bila polovi™ članov napačno obveščena glede datuma. Seja je sklicana za jutri 16. t. m. ob 4 popoldne k Forteju. t_ Občina je napravila reknrz proti temu, da bi morala vdrugič plačati 38.000 Din na bolniških prispevkih za one delavce, ki so bili uslužbeni pri gradnji občinskega vodovoda. Vse dru^e govorice so iz trte zvite. t— Na dramatični šoli na Vodah, v kalo-ro so zahajali sami delavci, je prof. šest n Ljubljane zaključil svoje predavanje. Trbovlje se lahko ponašajo, da vzdržujejo dvoje dramatičnih šol, na katerih se bodo predavanja jeseni še nadaljevala. Dramatična šola Sokolskega društva je bila zaključena že pred 14 dnevi. Iz Ptuja j— Popravljamo. V soboto smo priobčili vest, da se je poročila v Ptuju hčerka ptuj« skega župana dr. Senčarja. Ugotavljamo, da se je poročila gospica Milica Senčarjeva, hčerka trgovca A. Senčarja, s sodnikom g. Arturjem Mravljetom. j— Otvoritev novega postajališča v Oslw ševcih. Na progi Pragersko»Budimpešta je bilo otvorjeno v nedeljo novo postajališče v Osluševcih. Slavnosti so prisostvovali med drugim veliki župan dr. Pirkmajer, di« rektor dr. Borko, sreski poglavar dr. Von« čina, ptujski župan dr. Senčar, ormoški žu« pan Veselič itd. Po otvoritvi se je vršila veselica »Bralnega društva«:, ki jo prav lepo ^ f-L V Rogoznici je proslavilo v nedeljo tamkajšnje »Bralno društvo« 201etnico svo« jega obstoja. Pri proslavi je sodeloval tudi dramatični odsek iz Ptuja z igro »Sovraž« r-iki žensk«. Prof. Sovre je podal v kras« nem govoru zgodovino društva in smernicc za nadaljnje delo. Pri proslavi sta sodelo* vala tudi domači tamburaški zbor in godba »Dijaškega doma«. j— Dr. Jurtela težko zbolel. Vsem pri« jateljem naznanjamo, da je bivši prvobo« ritelj štajerskih Slovencev, naš senior, dr. Jurtela, težko oboleL j_ Nova oblast v Ptuju. Dobili smo no« vo oblast. Tukajšnja organizacija radikal« re stranke je namreč razpuščena in imeno« van za komisarja g. P. Šolstvo Na drž. realni gimnaziji v Novem me.-slu bodo sprejemni izpiti za L razred v sredo dne 30. junija od 9. ure dalje: dopol« dne pismeni, popoldne ustni. Vpisovanje dne 29. junija od 9. do 11. ter 30. junija od 8. do 9. ure. Podrobnosti na uradni desKi. Tehniška srednja šola v Ljubljani. Ypi< sovanje v I. letnik višje stavbne šole ali v višje strojne šole na Tehniški srednji šoli sc vrši v sredo dne 30. junija od 9. do 12. ure. — V prvi letnik ženske obrtne šole (oddelek za šivanje in oddelek za vezenje) pa se vrši vpisovanje v četrtek, dne 1. julija od 9. do 12. ure. Na dekliški meščanski šoti 1. v Mam boru se bodo vršili izpiti za privatistinje dne 18. t. m. od 8. ure naprej. Prijave mo« rajo biti opremljene s kolkom za 5 Din. za odgovor o dovolitvi ali zavrnitvi je prilo« žiti kolek 40 Din. Zasebni izpiti se morejo polagati za največ 2 razreda v istem termi« nu. Ravnateljstvo. Naši onstran grafik p— Bivši »Narodni dom« v Buzetu v Istri je prišel sedaj po dražbi v last doma« čth naših ljudi Dinka Sirotiča, Primca in drugih. Svoj čas so kupili od posojilnice Narodni dom bratje Rožac iz Rakitovca za 200.000 lir. Sedaj je bil prodan za 140 tisoč lir. p— Za dekana v Trnovem je imenovan g. Ivan Dolenc, ki je prevzel svoje novo mesto pred nekaj dnevi. p— Grozna nesreča v Miramaru. V ne« deljo se je dogodila v Miramaru grozna ne« sreča. Ob 18.30 je beneški brzovlak po v o« zil na miramarskem kolodvoru dva mlade« niča, ki sta v družbi drugih izletnikov ča« kala na osebni vlak, da se odpeljeta v Trst. Nesreča se je zgodila radi neprevidnosti niladeničev, ki sta sc kljub prepovedi mu« dila na progi. Zlasti je raztrgalo enega mla« deniča, čegar ostanke so našli 60 m daleč od mesta nesreče. Drugega ponesrečenca je vrgel sunek ob lopo čakalnice, je bil na mestu mrtev. Ponesrečenca sta 261etni A. Kreisel in 261etni Ernst Schiavuzzi. uradni« ka iz Trsta. p— Karabinjer proti italijanskemu učile« lju. Na Premu učiteljuje Giacomo Tomas« soni, orožniški brigadir tamkaj se imenuje Giorgio Fenoglio. Ovadil je učitelja, da ga je v neki stvari razžalil in tudi glede obla« sti da je govoril neprimerno. Učitelja, s katerim sta bila prijatelja, je aretiral in potem uklenjenega odvedel k sodniji. Stvar je prišla do razprave pred sodnikom v Ilir« ski Bistrici. Učitelj je bil oproščen. Fašisti so bili radi brigadirjevega postopanja tilnp ogorčeni. Kaj takega storiti italijanskemu učitelju, ki »vrši plemenito misijo ljudske« ga izobraževalca in seje italijanstvo med drugorodno prebivalstvo« . . . p— Ponesrečil se }e Ivan Brginec iz Tren« te, ki je slovel kot eden najdrznejših ple* zalcev po visokih planinskih stenah. Leta 1908 je krepko pomagal pri rešitvi gospoda dr. Stojca iz Ljubljane. Brginčevo truplo so našli ob Soči pod Vršičem. Naj počiva v mirul p— Tržaški promet. Po izkazu trgovsko« obrtne zbornice je bilo v letošnjem maju prometa po železnici in brodovih skupno 4 395.925 kvintalov, lani 4,399.607. Prvih le. tošnjih 5 mesecev je bilo skupnega prome« ta 21335.522, lani 24.400.755; diferenca zna« ša 3.065.233 kvintalov. p— Izključen je bil iz fašistovske stran« ke goriški odvetnik dr. M. Verzegnassi. Mož pa se je pritožil na najvišjo inštanco stranke in tam so preudarili tako, da ven« dar ne gre, da bi vrgli iz stranke veljavne« ga domačina, sina očeta, ki je bil posla« nec in irredentist, pa so razveljavili gori« ški sklep o izključitvi in tako danes gori« ški domačin Verzegnassi triumfira nad do« sleci iz starih provinc, ki vedrijo in oblači« jo v fašistovski stranki v Gorici . k— Iz Koroške. Jezersko je dobilo avto« zvezo s Kranjem. Avto vozi vsak dan z Je« zerskega zjutraj ob 6., iz Kranja nazaj ob 15.50: ob nedeljah in praznikih z Jezerske« ga ob 6. in 14. uri, iz Kranja ob 7.50 in 15-50. — »Bilka« v bilčovsi priredi 4. julija svoj društveni praznik. V Samožni vasi je bila prireditev, ki je lepo uspela kljub te« mu, da je »Jugendbund« hotel nagajati s svojo veselico. Nemškutarji so se jezili, da v Škocijanu in Samožni vasi ni nemške za« vednosti! Sokol Župni zlet Celjske Sokolske župe. — Otvoritev Sokolskega doma v Trbovljah. V nedeljo, dne 6. t. m. 6e je vršil zlet Celjske Sokolske čupe v Trbovljah in otvoritev Sokolskega doma v Trbovljah. Z jutranjimi vlaki je došlo nad 600 članstva, telovadcev in telovadk, katere je sprejelo na kolodvoru domače članstvo z godbo na čelu. Iz kolodvora se je razvil veličasten sprevod, na čelu prapori in starešinstvo reljske 9okolske župe in zastopstvo JSS. V kroju smo našteli 193 članov, 64 članic ter 87 članov moškega in ženskega naraščaja, drugi so bili samo z znaki. Med potjo so bili gostje navdušeno aklamirani, iz marsikatere hiše se je vsipalo cvetje. Pred Sokolskim domom, kjer se je ustavila povorka, se je nabralo nebroj občinstva, ki je goste navdušeno sprejelo. Raz balkona Sokolskega doma je v imenu domačega društva prvi pozdravil došle goste in ubči. stvo predsednik kulturnega odbora br Kare! Omerzu v kratkih, jedrnatih in vzne5»Tiih besedah in orisal pomen tega sokolskega bfegdana. Nato se je pričela otvoritvena slavnost Graditelj doma br. Rudolf Ročak je svečano predal ključe Sokolskega doma starosti trboveljskega Sokola br. Josipu Goropevšku, ki je izročil dom svojemu namenu. Brat Mirko Sušnik se je kot poistarosta zahvalil vsem požrtvovalnim bratom, ki so pripomogli k zgradbi Sokolskega doma, posebno pokojni br. Počivavšek in brat Dežman, ki je podaril stavbišče za dom in telovadni prostor. Zupni starosta br. dr. Gvidon Sernec iz Celja se je zahvalil za lep sprejem, hvalil vztrajnost in požrtvovalnost trboveljskega Sokoia, iskreno čestital ter povdarjal, da mora Sokolstvo začeti ustvarjati iz lastnih moči, da le tako se pride do pravih uspehov. Povdarjal je zmago naše sokolske vrste v Lvonu in zmago br. gumija — mojstra vseh telovadnih mojstrov in pozval Sokole lia veliki zlet v Prago. Odposlanec starešinstva JSS br. Joža Smertnik je i6totako izrazil svoje priznanje trboveljskemu Sokolu, nakar je zaigrala godba Bože pravde. Lepo našo domovino in Naprej zastava Slave. Ko je še izročil čestitke trboveljskemu Sokolu v imenu Ljubljanske sokolske župe br. dr. Krevel, je članstvo odšlo k skušnjam za popoldanski telovadni nastop in celjska sokol ska župa na svojo odborovo sejo. Novi Sokolski dom, ki je za Trbovlje palača, je zasnovan po slogu čeških sokolskih domov ter je v notranjosti najmoderneje c.premljen. V domu je tudi kino. ki daje redne predstave. Popoldne ob 3. se je pričela javna telovadba. Kot prvi so nastopili člani. 99 telovadcev je izvajalo praške proste vaje precizno, strumno in z eleganco, le na kritje so polagali premalo pozornosti. Tem vajam so siedile praške vaje 41 naraščajnikov prav ta dovoljivo. Pri orodni telovadbi je nastopilo 44 telovadcev na dveh bradljah, drogu^ in več ega aplavza je bil delažen brat Poljšak Kozi; vaje so izvajali lepo in z eleganco. Naj-iz Celja. Krasne in težke vaje je za tem izvajalo 53 članic, katere so pokazale neverjetno izvežbanost. 24 članov naraščaja s kiji je strogo po taktu izvajalo vaje še precej zadovoljivo. Javua telovadba je bila zaključena z nastopom dveh šestnajstoric članov in članic celjske sokolske župe s praškimi vajami, ki se je sijajno obnesel in pokazal, kaj vse doseže vztrajnost in požrtvovalnost. Telovadbi je prisostvovalo več tisoč gledalcev. Po telovadbi se je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Šport Lahkoatletski miting Zagreb -Ljubljana Ljubljana postavi po Zupanu (Ilirija) v klai divu, Slapničarju (Primorje) v teku na 5000 m in v štafeti 4X100 m: dr. Perpar (Pr.), Stepišnik (li), Veibl, Valtrič (oba Pr.) tri nove jugoslovenske rekorde in v skoku v višino, metu diska in metu krogle po Lojku (Jadran), Slamiču H. (Pr.) in Zupanu (II.) tri nove slovenske rekorde; Jakupič (Hašk) zmaga pri troskoku z novim rekordnim re« zuliatom. Častni poraz Ljubljane, ki doseže 60 točk napram Zagrebu (82 točk). V nedeljo sta se v Zagrebu prvič srečali lahkoatletski reprezentanci mest Zagreba in Ljubljane, da merita svoje moči in podasta naši športni javnosti pregled o dosedanjem stanju lahkoatletike dveh naših najmočnej« ših podsavezov. Zasluženo zmago je odne« sla zagrebška reprezentanca; pri tem dej« stvu pa moramo upoštevati, da so v neka« terih točkah naši favoriti odpovedali, ker so teden dni pred samim tekmovanjem do« segli v lokalni konkurenci precej boljše re« zultate, z druge strani pa se je pri večini tekmovalcev opažala že utrujenost; to je znamenje, da niso strenirani. Zadovoljivo dejstvo pa je izboljšanje dosedanjih rekor« dov v 3 disciplinah. To je bilo tudi prvo srečanje z kompletno elito iz centruma ju« goslovenskega lahkoatletskega športa, kjer so si stali nasproti po veliki večini juniorji in do sedaj neizkušeni borci našega podsa« veza s rutiniranimi atleti zagrebškega pod« saveza, ki je do sedaj vedno dal večino at» letov naši državni reprezentanci. Pri tej pri« reditvi je naša lahkoatletska garda klj'ub porazu dokazala, da se bo v naprej moralo ob vsaki priliki resno računati z njo in da postaja z vsakim dnevom resnejši konku« rent mnogim sedaniim državnim prvakom in rekorderjem. Vsaki poraz je izborna šo» la ne samo za organizatorje, temveč tudi za vse aktivne tekmovalce, ker mu isti da še večjo s odbudo k nadaljnjemu delu, orga« niziranju in učenju. In ravno v tem je to prvo srečanje i ed Zagrebom in Ljubljano, ki se bo vršilo vsako leto, veliki plus za naš mladi lahkoatletski šport. Prireditev sama, ki je bila razdeljena v dva tekmovalna dela, bi bila zaslužila večji interes od strani zagrebške športne publike, ker je nudila toliko lepih momentov, kakor redkokdaj kaka atletska prireditev pri nas. Organizacija samega tekmovanja ni bila baš najboljša. Popoldansko tekmovanje, ki je pričelo ob 14.30, se je kljub temu, da so tekmovalnih točk (9) in kljub temu, da so v vsaki disciplini nastopali samo štirje tek« movalci, zavleklo v neskončnost, skoraj do 18. ure. Organizatorji bi bili športu veliko bolj koristili, ako bi bili pričetek določili na 16. uor ter s tem tekmovalcem, ki so bili od dopoldanskega tekmovanja utrujeni, da« li možnost počitka, od druge strani bi pa s hitrejšim razvijanjem programa sama pri« reditev v propagandnem smislu znatno pri« dobila. Ljubljano je zastopalo po 9 atletov Primorja in Ilirije ter eden Jadrana, do« čim je zagrebška reprezentanca bila sestav« ljena iz najboljših atletov Haška, Aška, Marathona, Makabyja in Gradjanskega. Miting sam je pričel s tekom 100 m, pri katerem je dr.' Perpar s sigurno zmago nad Spahičem dokazal, da je še vedno v naši državi hrezkonkurenčen. Tretje mesto je zasedel Stepišnik, ki je zaostal za Spahičem komaj za prsa. Čas zmagovalca —11.2 sek., je z ozirom na močan protiveter izboren. Stepišnik je ob tej priliki tudi imel svoj dosedanji najboljši tek. Točke: Ljubljana 6, Zagreb 3. Pri metu kladiva je Zupan z rezultatom 34.60 (boljši od dosedanjega jug. rekorda) dokumentiral svojo nadmoč nad doseda« njim rekorderjem Gašparom, ki je dosegel drugo mesto z 32.42 m. Leandrovu (Zagreb) ji pripadlo tretje mesto (rezultat 27.66 m). Ker ni ta rezultat mogel biti priznan radi nezadostnega števila saveznih sodnikov, je popoldne poizkusil rušiti dosedanji rekord (34.10), kar mu je tudi uspelo. Vrgel je kla« divo 36.29 m daleč ter postavil s tem nov jugoslovenski rekord. On obeta letos še mnogo. Točke: Ljubljana 11, Zagreb 7. Tek 1500 m je v sigurni maniri odločil v svojo korist Rosenkranz v srednjem času 4:32; sekundo pozneje je prešel cilj Mrkša (Zagreb), kateremu je sledil z razliko 2 m Slapničar. (Vidic, ki je v tej disciplini veljal kot siguren favorit za drugo mesto, je od« povedal). Točke: Zagreb i5, Ljubljana 12. V skoku ob palici zmaga zelo talentiran alUround skakač Kallay z rezultatom 3 m. Oba naslednja mesta zasede Ljubljana po Štreklju (2.90) in Vrhovcu (2.80 m). Opa« žati je bilo pri slednjih pomanjkanje tre« ninga, zlasti pri Štreklju, ki v veliki meri zanemarja treniranje hitrega zaleta. Točke: Zagreb 20, Ljubljana 16. Tek 400 m sigurno odloči v svojo korist Močan v času 53.7 sek. Hoffman (Zagreb) se je po ostri borbi moral zadovoljiti z dru« gim mestom (54.2 sek), sledi Plehatv (Za« greb). Močan kaže pri vsakem mitingu zna« ten napredek. Izgleda, da bo letos pri tek« movanjih na 400 in 800 m eden odločujočih atletov pri vseh glavnih tekmovanjih v na« ši državi. Točke: Zagreb 24, Ljubljana 21. Met diska sigurno odloči Spahič (Zagreb) v svojo korist z rezultatom 35.17 m. Sia« mič H postavi kot drugi nov slovenski re« kerd z metom 33.75 m. Tretji Messner (Za« greb) 32.70. Slamič ima lep stil, vendar mu je obrat prepočasen. Videlo se mu je, da bremensko poročilo Msteorološki zavoc « LiuDljam. 14 junija 192"' V« n» rmriim«-!'* m Kraj Cas opazovan]« Jarum. Ljubljana (dvorec) Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Praga ( 7. 8. 14 21. 8. 8. 8. 8. 7. 7 7 763 6 7 3'7 7502 7523 7550 754-3 756 1 705 2 756-8 755 2 TemDet. Rei. o» kazati, kako je treba igrati nogomet, zabi« jati gole in dosezati zmage. V boj pošljejo vse »kanone«; že imena Betetto, Zupan, Ho« lodkov, Kovač, Banovec, Orlov itd. v oper« nem teamu ter Rogoz, Kralj, Sest, Cesar, Peček, Lipah itd. v dramskem teamu ga« rantirajo za izbrano predstavo in razpro« dano hišo. — Tekma se prične ob 18.30. V slučaju prav slabega vremena se odgudi na prihodnji teden. Dijaške karte se izdajajo le pri dnevnih blagajnah na igrišču, ostale karte se dobe v predprodaji pri tvrdki J. Crorec, Dunajska cesta. — Od 18. ure dalje se vrši na športnem prostoru promenadni koncert. (2:1), Tipo« prijateljska : BSK 6:4. Ostale nogometne tekme ZAGREB: FC Bern : Hašk 2:2 in 4:0 (2:0). Pokalne tekme: Croatia : Sparta_ 7:0 (5:0), Concordia : Derby 2:1 grafija : Makabi 3:1 (1:0); Drama : Opera 7:5 (4:4). BEOGRAD: WAC (Dunaj : Nezaslužena zmaga Dunajčanov. BEČKEREK: Reprezentanca Banata : re« prezentanca Bečkereka 4:2 (1:0). SARAJEVO: Sašk : Hajduk (Split) 2:0 (1:0). STOCKHOLM: Češkoslovaška : Švedeka 2:2 (0:0). FRANKFURT: FC Fiirth : Hertha (Ber= Im) 4:1 (3:1). S to zmago si je FC Fiirth priboril prvenstvo Nemčije. PRAGA: Slavia : Pardubice 4:1, Sparta : Moravska Ostrova 6:2. DUNAJ: Sportklub : Hakoah 1:0, Vien« na : Floridsdorfer AC 4:1, Rapid : DFC (Praga) 3:3. ^ISK Primorje. Danes v torek dne 15. t. m. ob 20.30 seja centralnega odbora. Pri« sotnost obvezna za vse funkcijonarje kluba. Tajnik I. SK Ilirije nogometni trening za I. skupi« no odslej ob torkih, sredah in četrtkih toč« no ob 18.30. — Ostali dve skupini običajno. Načelnik. Kolesarski odsek ASK Primorje ima od« borovo sejo in sestanek članstva danes 15. t. m. ob 21. v restavraciji pri Šestici. Ude« ležba obvezna za vse. Kolesarski podsavez Slovenije javlja, da priredi kolesarski odsek ASK Primorje dne 28. junija medklubsko stafetno dirko na progi Ljubljana, Kongresni trg. Višnja go« rn, Ljubljana K. trg, Vrhnika, Ljubljana K. trg, Kranj, Ljubljana K. trg, Kamnik, Ljub« ljana, igrišče ASK Primorje na Dunajski ccsti skupno km 194 km. Vabijo se k ude« ležbi te dirke vsi klubi, ki so včlanjeni v KPS oziroma KS kraljevine SHS. Prijave je vposlati najkasneje do 26. t. m. kole« sarskemu odseku Primorje, Zvezda. Zaključek alpinskega smuškega tečaja v Staničevi koči. Danes se zaključi alpinsko« smuški tečaj, prvi naše vojske, ki se je vr« šil od 15. maja dalje v Staničevi koči. Te« čaj je trajal štiri tedne. Vreme je bilo pre« cej nepovoljno, vendar je tečaj kljub na« pornim in opasnim vežbam končal brez vsa« ke nezgode in brez obolenj. Tečaj, katere« ga so vodili nastavniki našega zimsko^sport« nega saveza, je tehnično popolnoma uspel, t deleženci so delali dnevno naporne smu« ške ture in vežbe po vsem triglavskem po« gorju ter v poslednjem času tudi vežbe v plezanju. Med turami so bile pač najtežje na Rjavino, Rž, Cmir, dalje tura preko Hri« haree in Triglavskih jezer do Zlatoroga in nazaj čez Voje. 1'dcleženci se vrnejo danes picko Ljubljane k svojim garnizijam. JZSS iim priredi ob 21. uri v kleti restavracije Ljubljanski dvor poslovilni večer, na kate« rega vabi vse ljubljanske smučarje. Akcija za ustanovitev kolesarskega pod' saveza za mariborsko oblast. Preteklo ne« deljo se je vršil na Pragerskem informativ« ni sestanek delegatov kolesarskih klubov Perun, EdeIweiss,3&oles. sekcija Merkur, vsi iz Maribora, Zvonček iz Ptuja, sckcija Pe» runa iz Slovenske Bistricc. Pismeno je po« zdravilo sestanek delavsko kolesarsko dru« štvo iz Maribora. Po referatu g. Kostla in delegatov zastopanih klubov je bilo soglas« no sklenjeno, da se pokrene akcija za usta« novitev kolesarskega podsaveza za mariboT« sko oblast v Mariboru. Izvoljen je bil tudi tozadevni pripravljalni odbor. Sestanka se jo udeležilo tudi veliko število ostalega č!anstva«koiesarjev iz Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice. Gospodarstvo Nala zunanja trgovina v prvem tromesečju t. 1. Trgovinska bilanca pasivna za blizu 7 milijonov zlatih dinarjev. Naša carinska statisitika je sestavila te dni tudi statistični pregled našega uvoza v prvem tromesečju t. 1., tako da se sedaj morejo primerjati izvozne in uvozne številke za omenjeno dobo. Znašal je naš uvoz v tem času 269.464 ton v vrednosti 1843 milijonov papirnatih, oziroma 168.380.200 zlatih dinarjev (odgovarjajoče številke za enako dobo lanskega leta: 305.763 ton v vrednosti 2128 milijonov papirnatih, odnosno 177,959.472 zlatih dinarjev). Izvozilo se je torej za 36.299 ton (13.47 v vrednosti 9,579.272 zlatih dinarjev (15.49 %) manj kakor v istem času lani. Glavni predmeti našega uvoza so bili (po vrednosti v milijonih Din): bombažne tkanine 276.1, volnene tkanine 141.2, bombažno predivo 98.5, razni popolnoma izdelani železni predmeti 74.5, stroji in orodje 73.8. kože domačih živali, neizdelane 59.5, sirova kava 58.5, sirov bombaž 51.0, premog vseh vrst 50.3, prevozna sredstva 36.5, elektrotehnični predmeti 26.5, petrolej 25.2, ovčja volna 24.2, oluščeni riž 24.0. predelano in polpredelano železo 21.9. železna pločevina 20.8, klobuki vseh vrst 17.9, usnjena obutev 17.6, razno usnje 17.2. južno sadje 17.1. razna rastlinska olja 16.9, vreče 16.0. papir za tiskanje 14.9, tračnice, železni materi,jal za mostove itd. 14.6, bencin 13.8 in drugo. Uvozili smo največ iz Avstrije, fo je 20.4 odstotka celokupnega našega uvoza v t°m času; potem slede (v odstotkih uvoza): češkoslovaška 19.2, Italija 14.8, Nemčiia 12.4, Anglija 1.1, Zedinjene države 4 3. FrancT.ia 4.1, Madžarska 3.6, Rumimija 2.7, Grška 2.4, Brazilija 2.4. Belgija 1.2. Angleška Indija 1.1, Švica 1.1. Nizozemska 1.0. Poljska 1.0, Argentini ja 0.5, Kanada 0.2. Španija 0.1, Norveška 0.1, ostale države 0.8 odsitotka. Trgovinska bilanca za prvo četrtletje t. 1. se je torej zaključila tako-Ie: V milijonih dinarjev papirnatih zlatih TTvoz 1842.97 168.3R Izvoz 1767.64 161.50 Višek uvoza nad izvozom maša 75.33 mi'i jona papirnatih ali 6.88 milijona zlatih dinarjev. Tržna ooročila \ntosad£ka Magovna 1-nrza (11 t. m). Pšenica: baška. 1 vagon 338: fcnnntska, 1 vagon 332.50: baška, 4'v,i g. ?37.51: sremska, 2 vagona 330. Ječmen: b«?1'. 2 vagona 165 Turščica: baška, okrogla^ 3 varoni 155: baški, promptna. 2 "n£*>na 150; baška, za junij. 5 vagonov 155. Fižol: ba ški. beli, 1 vagon 145; beli. odbrani. 1 vagon 165. Moka: banatska, -Ogg* in . 1 vagon 327.50. Otrobi: baški, v jutastih vrečah. 2 vagona 120: slavonski. 2 vagona 110. Stanje hmeljskih nasarlnv t Savinjski dolini. (Poročilo* Hmeljarskega društva za Slovenijo.) Žalec, 13. junija. Neugodno vreme je povzročilo, da je stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini več ali manj različno. Vobče se opazuje, da 'rtos zgodaj obrezani nasadi lepše uspevajo nego pozno obrezani. Trte so dorasle do */, visokosti drogov in še višje. Rastlina je videti bujna in zdrava. Obrambna dela proti peror.ospori se nadaljujejo, in sicer še v pomnoženi meri in kakor je videti, tudi uspešno. Zal se je po- kazal eden izmed najhujših sovražnikov hmeljarstva, to je hmeljska stenica, proti kateri se tudi uporabljajo uničevalna sredstva. V svrho spoznavanja in zatiranja raznih hmeljskih škodljivcev se prirejajo v raznih krajih okoliša po društvenem poslovodji poučni tečaii. Borze . 14 junija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključiti.) Vrednote: investicijsko 72—73, Vojna škoda 303—306, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—196 (196), Ljubljanska kreditna 175—195, Merkantilna 100—104, Praštediona 865—868. Slavenska 50—0. Kreditni zavod 165—175, Strojne 60—68. Trbovlje 312- 320, Vevče 100—0, Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Zaključka: hrastova metrska suha, zdrava drva, fco vagon meia, 4 vag. 19—19 (19); bukovi plohi, parjeni, ostrorobi, očeljeni, paralelni 40, 50, 60, 80 mm, .-Sortirano od 2 m naprej, od 14 cm naprej: I. 1110—1150 (1110), II. 900—950 f900), 1 vagon, fco vagon meja. Povpraševalo se je po rezani jelovini. deskah, remeljnih, letvicah. V poljskih pridelkih samo ponudbe brez jto-vpra Sevanja. ZAOREB. V efektih malenkosten promet. Vojna škoda na istem nivoju kakor konrem minulega tedna. V devizah ni bil velik promet, čeprav so bili devizni tečaji nižji. Samo Italija se je malo popravi].-!. Skupni devizni promet za 7,445 000 Din. Noti rale so devize: Amsterdam izplačilo 2277 do 2287, Dunaj izplačilo 800—804. ček 799.4 do 803.4. Berlin izplačilo 1319.2—1353.2, Italija izplačilo 203.72—204 92. London izplačilo 275.27_ 276.47, New York ček 56.467—56 767, Pariz izplačilo 165—1G7, Praga ček '167.6 do 168.6, Švica izplačilo 1096—1100; valut": lire205.4—206.6; efekti: bančni: Eskompt-na 101—102. Kreditna Zagreb 104—105, Hipi 57—58, Jugo 90—91. Ljubljanska kreditna 175—0, Praštediona 865—880: industrijski: Eksploatacija 13—20, Dubrovačka 300—305, Šečerana Osijek 260—270, Slavonija 36—37, Trbovlje 315—320, Vevče 100—«; državni: investicijsko 70—72.50. Vojna škoda, prompt na 301-305. junij 303- 306. julij 309-311. BEOGRAD. Devize: Dunaj 800—801, Berlin 1348-1349. Bruselj 165-167, Budimpešta 0P793—0.07945, Bukarešta 24—24.5, Italija 204—205. London 275.5—275.6. New York 56.58—56.59. Pariz 162—163, Praga 167.7—167.75. Sofija 39—40. Švica 1097 do 1097.5. CUIflH. Beograd 9.1125, Berlin 122.95, New Vork 516.75, London 25.1275, Pariz 14.75. Milan 18.60. Praga 15.31, Budimpešta 0.007220. Bukarešta 2.1775, Sofija 3.75. Dunaj 72.9375. TRST. Devize: Beograd 48.50—49. Dunaj 390—400. Pariz 80-81, London 134.75 do 135.25. New Vork 27.80—28. Curih 535—540, Budimpešta 00385—0.0396. Bukarešta 11 do 12; valute: dinarji 48—48.75. dolarii 27.75- 27.90. 20 zlatih frankov 105—108, zlata lira 532.24. DUNAJ. Beograd 12.48-12.52. Berlin 168.27--168.47, Budimnešta 98.91 99.21. Bukarešta 3P45—3.065. London 34.40—34.50, Milan 25.20- 25.30. Nev? York 706.75—709.25, Pariz 19.08—20 Soliia 5.1075—5.1475, Varšava 69.05- 69.55. Curih 136.77—137.27. Praga 20.9275—21.0075: dinarji 12.445 do 12.505. dolarji 705- 709. Deviza Beograd na ostalih horzah: v Pragi 59.575, v Berlinu 7.415, v Londonu (popoldne) 276, v Nevv Yorku (12. t. m. po bor-zi) 1.76 in tri četrtinke. Krvav spopad s fašisti v Švici 1 Ženeva, 13. junija. Tukajšnja socijalistična stranka, skupina italijanskih socijalistov in nekaj anarhistov je priredilo zborovanje, v počaščenje umorjenega italijanskega poslanca Matteottija. Na shodu je bilo navzočih kakih 800 oseb, med njimi mnogo članov italijanske delegacije mednarodne delovne konference. Na zborovanje je prišlo tudi kakih 60 italijanskih fašistov. Predsedoval je zvezni svetnik Buerklin, ki je ostro napadal italijanske fašiste in njihov sistem in zlasti Mussolinija. Ko se je do oficljelnih govorih otvo-lila debata, so se iz vrst socijalistov culi glasovi «Morilec Mussolini*. Fašisti so odgovarjali s klici «Živio Mus-solini!» Začel se je splošen pretep Oddanih je bilo tudi nekaj strelov. Končno je posegla vmes policija in odvedla razgrajače. Ker je pretila opasnost, da se pretep ponovi, je policija morala razpustiti zborovanje. Prijetih je bilo 22 oseb, med njimi 17 Italijanov. Aretiran je bil tudi ženevski anarhist Tren-chet. ki je streljal. Pri njem so našli dva revolverja. Nadalje je policija prijela poslanca Cucinija. delavskega delegata italijanskega na mednarodni delovni konferenci Triulzija, atašeja italijanske delegacije ln nekaj italijanskih uradnikov, uslužbenih pri Društvu narodov-Ranjenih je bilo precej oseb. Policija je kmalu izpustila ženevske fašiste, pač pa je pridržala v zaporu anarhista Tren-cheta. Zanimivo je, da je ta anarhist prejel pred par dnevi anonimno pismo, ki ga je izročil policiji, ko so ga prijeli in v katerem ga poživljajo, naj pride na shod, na katerega sicer^ne bi bil prišel. Zato obstoja sum, da so mu pismo poslali fašisti. Veliko pozornost je v krogih Društva narodov zbudilo dejstvo, da je med fašsti. ki so povzročili škandal. nekaj Italijanov, ki so uslužbeni pri raznih mednarodnih oblastvih. „Sama komedija" Kraj dejanja: Pariz. Čas: 6. ura zjutraj. Na mostu Nationale blizu seinske ograje je stal spalni voz mednarodne družbe. Počila je raketa. Iz vagona se je dvignil dim in za njim velikanski zublji plamena. Tovarni avto je hitro potegnil voz za seboj, veter je še razpi-hal ogenj. V tem trenutku se je nenadoma prikazal na strehi vagona napol oblečen človek. Zdaj zavit v ogenj in dim, zdaj pa zopet odkrit, je begal ta človek semintja, počepal, zakrival obraz pred dimom, obupno kričal nekaj ljudem na obrežju. Vse je bilo zaman. Nihče ga ni mogel uslišati: ogenj je tulil kakor vihar, ogrodje vagona se je zibalo, rušilo se je tramovje. V nebo so letele saje in snopi isker. Še trenutek in revež bo žrtev ognja. V tem hipu se odloči neznanec za zadnji obupni skok: zamahne z rokama in kakor puščica stegnjen skoči v vodo . . . Kino-aparati na obrežju so besno navijali film še nekaj trenutkov, nato so se ustavili. To je bilo vidno na obrežju. Kaj pa je bilo gori na mostu? Za «silno dramatični film» z dejanjem v Nizzi Berlinu, Parizu so potrebovali kakih 60 m požara v spalnem vozu in skok v reko« V to svrho so zgradili vagon, čigar sprednja stena je predstavljala spalni voz. Tovorni avto je bil privezan na voz z dolgo vrvjo, da ga ne bi ujel aparat. Leseni, papirnati in slamnati «vagon» je imel na strehi železni mo-stiček, za igralca. Vagon je bil natrpan za raketami in cunjami in polit s petrolejem. Policija je zasedla na obeh koncili inost Nationale, kjer so postavili vagon. Za 1 tisoč frankov nagrade (3000 Din) so našli cirkuškega umetnika, ki je kolesaril z glavo navzdol in skakal s kolesom izpod stropa na tla. Rekel je, da bo opravil skok tudi brez kolesa. Vse je bilo pripravljeno. Policija je dala dovoljenje za posnetek samo pod pogojem, da ne bo skakalec v življenjski nevarnosti. A zgodaj ob 5. uri, ko so hoteli pričeti, je izjavil cirkuški umetnik, da se je premislil. Pripeljal je zato svojega prijatelja, strokovnjaka za skoke v vodo. Ta je splezal gor, preizkusil železno ogrodje v strehi (bil je namreč precej čokat) in pomeril svoj nameravani skok. Rekel je: «Ca va!» Vreme je bilo lepo. Spodaj na Seini sta čakala dva čolna. Režiser je sprožil ra-fceto. Nažgali so slamo in tovorni avtu je potegni goreči vagon. A kaj se je zgodilo? Vagon, ki se bi moral premikati tik ob ograji, po hodniku, zdrsne nenadoma proti sredini mosta. Avto je bil preširok za hodnik, leva kolesa so zdrsnila na tlak mosta. Avto je vlekel goreči vagon vedno bolj na levo. Človek na strehi vidi. obdan od plamena, da gre rakom žvižgat ves njegov načrt skoka. Od vagona je vedno dalje do ograje mosta. Skok utegne biti smrtno-nevaren, če zadeneš ob rob ograje ali kamenite oboke. Goreči vagon se vali nazaj. Zdaj — zdaj bo padel in izgubljeni bodo vsi desettisoči frankov za filmske priprave. Film mora biti poslan takoj v Berlin, sicer bo utrpela družba velike izgube. Režiser bo odgovoren in je ves nesrečen. In na plamteči strehi je človek, ld pričakuje smrt. Kriči: »Ustavite avto! Ne smem skočiti! Hudiči!> A človek vendar ne sme čakati, avto vleče vagon vedno dalje od ograje. Njemu kričijo reditelji: ^Skakajte, za vraga, skakaj- te!* Glavna junakinja, ki je odigrala poprej svojo vlogo, je ostala na mostu kot gledalka. Onesvestiti se hoče. Zdi se, da je vse pobesnelo. Hladnokrvni so le trije fotografi ob aparatih: ročaje vrtijo vedno naprej, čeprav je stvar kritična. Posnetki ne bodo zanič, če se bo videl zraven avto in ta prihaja vedno bližje. Delavci hite podpirat z golimi rokami padajoči voz. Enemu je ožgalo ves obraz. Med tem je končano divje kreganje med človekom na vagonu in onim na mostu. Premogel je strah in skočil. Težko je zaslužil 1000 frankov. Posrečilo se mu je sicer preskočiti ograjo in zunanji del kamenitega oboka, ki podpira most. A obok se nadaljuje pod vodo. Plavač. ki je zletel kakor krogla v vodo. si je hudo potolkel nogo ob podvodnem delu mosta. Trenutek pozneje že plava naprej, čoln mu prestreže pot. Vlečejo ga gori in na vodi ostane krvavi madež. V obrežni krčmi obvežejo in drgnejo nogo. Kmalu se zberejo tam vsi nastavijenči Govorijo, kakor da so zmešani. Vsem žarijo očL Režiserju pleše v roki kozarec z rumom. Prva igralka se joče od strahu in usmiljenja. Delavec si hoče obrisati z umazano cunjo ožgani obraz, s katerega visijo cunje-kože. Zdravnik mu zalepi celo glavo z obližem. Nekateri čestitajo režiserju, a ta je ves potrt: boji, da se je film ponesrečil. Večina ne misli nič: vsi so brez besedi po pre-stanem razburjenju. Zgoraj ugašajo ostanki vagona, delavci podirajo orodje. Kako je obupno pri srcu. Kakor divja zver je požrešna množica, ki išče groze v filmu. Tisoči ljudi služijo tej zveri in ustvarjajo grozo. Gledalci se jezijo, če jim poveš, da je to «sama komedija». Nihče ne misli, da je včasi ta komedija v resnici bolj neusmiljena, kakor vse grozote na platnu. Francoski slikar Albert ^esnard (spodaj), ki je bil v četrtek, 10. t. m., spre« jet v Akademijo, da zasede s smrtjo Pierra Loti j a izpraznjeni sedež. — Zgoraj: Louis Barthou, ki je pozdravil novega člana Akas demije in ga predstavil ostalim, polnošte* vilno zbranim »Nesmrtnikom«. Trkanja iz groba Nemški listi poročajo: V Schwarzachu blizu Bregenza je te dni vladalo veliko razburjenje. Pokopali so 25 letno Ano Fleisch, ki bi se baš imela poročiti, pa ji je nezprosiia tuberkuloza prestrigla nit mladega življenja. Pogrebci so se vračali od pokopa in se zbirali v cerkvi, da pomolijo za nesrečno pokojnico Na pokopališču so ostali le grobar in štirje nosači, ki so zasipali sveži grob In tedaj se je pripetilo nekaj čudnega: ko ie bila krsta že do vrha zasuta, so prisotni začuli iz groba glasno trkanje, in sicer je potrkalo, kakor so pozneje grobar in njegovi po-magači z zanesljivostjo izpovedali, najmanj dvajsetkrat. Pokojničine prijateljice so takoj prihitele h grobu in še drugi pogrebci. in vsi so bili naenkrat trdno uverjeni. da so malo prej pokopali živo žensko, kajti kdo drugi kakor ona bi pač mogel dajati znamenja iz groba?! Poklicali so hitro župnika, orožništvo in zdravnika, ki je bil izvršil mrliški ogled. Ker se ljudje niso hoteli pomiriti, ni kazalo drugega, kakor krsto zopet odkopati, dvigniti iz groba in odpreti. In jkaj so videli? Mrtvo deklico, ki je negibno in zaprtih oči ležala v krsti — prav tako kakor malo poprej, ko so jo bili položili vanjo. Župnik je vzel zrcalo in ji ga nekaj časa držal pred ustmi. Zrcalo se ni orosilo Zdravnik ie truplo še enkrat pregledal, z istim uspehom. Deklica ie bila mrtva. Ker ljudstvo še ni hotelo verjeti, je napravil zdravnik j še poslednjo preizkušnjo: odprl je mrtvi ! deklici glavno žilo. toda iz nje ni pri-I tekla kri. kajti deklica je bila pač mrtva že dva dni Spustili so jo torej vdrugič v grob, topot za vedno. Trkanja ni čul nihče več, zato pa so pogrebci skrivnostno namigavali. da je pokojnica malo pred smrtjo izjavila: «0 meni bodo še po smrti govorili, ne samo v Schwar-zachu. nego še daleč naokrog!* In ta izjava daje brumnim prebivalcem Schwarzacha veliko misliti, morda celo več kakor ono grozotno trkanje iz groba «navidez» mrtve deklice . . . ivan de Saini-Justh »atentator«, ki je v Ženevi oklofutal Bethlena Kaj izjavlja morilec ata-mana Fetljure Iz Pariza javljajo, da je bil Samuel Schwartzbart, morilec ukrajinskega ata-mana Petljure pred kratkim zaslišan o vzrokih, ki so ga nagnili k zločinu. Morilec se je pred državnim pravdnikom Torresom tako-le opravičil: «Bil sem priča Petljurovih zločinov, ko je bil leta 1918. in 1919. diktator Ukrajine. Stvari, ki sem jih videl tamkaj, so me presunile z grozo. Leta 1920. sem odšel v Pariz, kjer sem se posvetil urarske-mu poklicu, v prostem času pa sem se bavil z literaturo ter sem sodeloval ■ židovskh listih. Koncem orošle?;a leta sem doznal. da se nahaia Petljura v Parizu. Takoj sem sklenil, da ga ubijem. Stikal in vohal sem za njim. toda brez uspeha. Nekega dne sem naletel na njegov portret v nekem enciklopedičnem delu. iz katerega sem sliko iztrgal ter jo varno shrani'. Naneslo je, da sem kmalu pat i šetal po bulvaru Salnt-Michel ter zaslišal razgovor v ukrajinskem jeziku- Družba, ki je govorila v ukrajinščini. je bila prilično številna. Takoj se mi ie zdelo, da se nahaja med ukrajinsko govorečimi ljudmi Petljurov obraz. Sklenil sem, prepričati se o stvari bolj natančno in nastopnih 8 dni mi je bila edina briga stikati za ukrajinskim atamanom. Srečal sem se z njim na razdaljo v restavraciji in na ulici, toda vedno je bil v družbi kakšne gospe ali gospodične. Kljub temu. Ua sem bil oborožen z avtomatičnim revolverjem, sem se izogibal izvršiti atentat v prisotnosti drugih, kajti nisem hotel, da bi postali nedolžni ljudje moje žrtve. 25. maja sem končno sreča! Petliuro samega in takrat sem nameni nanj z besedami: «Brani se, lopov!*. Petljura je uvidel opasnost situacije in ie dvignil palico, da bi udaril, toda jaz sem bil amejši od njega in sem ga konča! s štirimi kroglami. Pri tem sem kričal: «To je maščevanje za pogroine in umore!» Peto kroglo sem oddai iie ihto. da ga še enkrat zadenem, impak zato. da izpraznim samokres K.i sem videl. d3 sem atamana zadel it smrti, se me je iotik veliko veseiu zakaj bil sem prepričan, da sem s sveta spravil zločinca. Razprava proti morilcu Petljure bo gotovo zelo interesantna. Priče in branilci Schwartzbarta že sedaj pripravljajo /iiaterijal in bodo iznes.i celoten li i— sto ijat pogromov, ki iih je zagrešila vojska Petljure nad Židi za časa njegove diktature v Ukrajin' Ni dvoma, da bo skušal Schwartzbartov zagovornik doseči oprostitev svojega klijenta. Schwartzbarta so že oddali v neki sa-iidtonj da zdravnii« proučijo njegovo duševno stanje. Zanimivo pa je, da se temu upira morilčev zagovornik, ki trdi, da je njegov klijent pri zdravi pameti in da ga hočejo z intrigami proglasiti za umobolnega, da bi preprečili podrobno sodno obravnavo. Vam ni dosegljivo, pač pa dobite najboljših oblačil po najnižji ceni pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana X Gcldstrom izgubil stavo. Ameriški žurnalist John Goldstrom, ki 'e sredi maja zanustil Newyork, da bi obkrožil svet v 31 dneh, ' prekinil s. oje potovanje v pu« ščavi Gobi ^er je 0ri"?l do zaključka, da bo za svojo ndo po. ooval najmanj j5 dni ter se bi na ta način silno blamiral. Da prepreči v.aj deloma svojo blamažo, je iz« "ge! ra Jru polovici svoje turneje. X Prebivalstvo Amerike. Amerika šteje danes nad 210 .milijonov 450.000 prebival« cev, to je šestkrat toliko kakora leta 1825. Sama Brazilija ima 30 milijonov 636 tisoč ljudi, le malo manj kakor pred sto leti obe Ameriki skupaj. Zedinjene države (brez ko« Ioni j) zavzemajo med vsemi ameriškimi dr« žavami daleko prvo mesto; saj je v njih naseljena dobra polovica vsega ameriškega prebivalstva: 105 milijonov 828 tisoč. Od teh je 94 milijonov 832 tisoč belokožcev, 10 milijonov 463 tisoč črncev in mulatov, 347.000 rdečekožcev in 162.000 Japoncev in Kitajcev. Nemcev jc v Zedinjenih drža« vah nad 8 milijonov in pol. X Antena v klobuku. Na Strogu, svetov« no znanem kopenhaškem drevoredu, kjer se poleti zbira veselja in zabave željno me» stno občinstvo, je pred par dnevi vzbujal silno pozornost mlad mož, ki se je spreha« jal sem in tja, imajoč na ušesih slušala, iz« pod klobuka pa so mu štrlele žice. Vse je gledalo nenavadnega sprehajalca, ki je po poklicu tehnik ter je skril anteno pod klo» buk, tuljave v žep, kristal pa v gumbnico ter napeljal zvezo po svojem hrbtu. Štu« dent je na ta način poslušal radio4concert, ne da bi bil prisiljen potrpežljivo sedeti na enem mestu, kot ostali gostje. Stvar se je hitro raznesla po mestu in neko uredništvo je brž uporabilo svojo oddajno postajo tei je brezžično klicalo moža. In glej! Resnič* no se je mladi mož v kratkem prikazal v uredniških prostorih in je začudenim ured« nikom povedal, da je kratkomalo vlovil njihovo povabilo na šetnji. X Vojaške plače. Najvišje plačan vojak je ameriški; Zedinjene države izdajo pov= prečno za njega na leto 10 tisoč 38 zlatih frankov ali nad 110 tisoč dinarjev Drugi v ceni pride za njim angleški vojak, ki stane državo na leto 7.862 zlatih frankov (85.000 Din). Nemški vojak zavzema tretje mesto: 6 030 zlatih frankov (66.000 Din). Laški vo> jak stane državo letno 1.964 (21.000 Din), francoski pa 1.266 (12.000 Din) zlatih fran= kov. Jugoslovenov statistika ne omenja. ^Nadaljevanje ZBribičevičevega shoda v ZMetliki vladi, že nekaj dni pozneje pa so pojedli radikalski predlog, ki se jim je preje zdel nezavžitno grenka pitala, kakor da se je' spremeni! v sladek bonbon (Vtharna ve-selost) Tudi pri ratifikaciji nettunskih konvencij čaka radičevce zopet enaka grenka pilula. Polom njihove politike je popoln. Kapitulirali so še v vsakem važnem političnem, socialnem in gospodarskem vprašanju. Nobena demagogija ni, ako vedno znova naglašam, da naš narod ne more več prenašati sedanjih neznosnih davčnih bremen. Oni, ki so na vladi, tega ne vidijo ali pa nočejo videti. Naj gredo med narod, pa bodo kmalu spoznali njegovo razpoloženje. Le kdor je v sciku z narodom, ta pozna njegove težnje in ima tudi smisla za njegova stremljenja. Moč naše stranke obstoja ravno v stalnem kontaktu z volilci. Kot zastopniki in nosilci veličastne ideje narodnega edinstva hočemo, da postane naš narod velik in mogočen ter gospodar na evropskem vzhodu. Kot zastopniki malega človeka, ki je ustvaril in tudi ljubi to državo, želimo in zahtevamo, da mžtva tudi vse njeno bogastvo. Kot sovražniki korupcije zahtevamo takojšnjo remeduro v državni upravi. Nikakor nismo sovražniki Beograda, želimo pa, da izpreineni svoio sedanjo dušo in postane svetilnik poštenosti in marljivega dela. Mi smo edina stranka, ki se ne bojimo volitev, temveč jih celo zahtevamo. Vemo namreč, da uživamo popolno zaupanje naroda in da izidemo iz volitev kot faktor, preko katerega ne bo mogel nihče več na dnevni red. Naš čas prihaja. Govornik je zaključil svoj govor z vzklikom: «Do!i nepošrenje, proč s korupcijo, proč s protinarodno politiko!« Vkup vsi, ki ste za narodno edinstvo, za pošteno državno upravo! Živel narod, živel naš kralj!« Oodba je v tem trenotku zasvirala cLepo našo domovino«, ozračje pa so pretresali viharni vzkliki kralju, ujedinjeni domovini ter narodu Kmečki fantje so dvignili g. Pribičeviča zopet na rame in mu je ljudstvo priredilo vnovič navdušene ovacije. Nato je govoril živahno pozdravljen bivši minister posl. dr Edo Lukinič ki je naglašal, da moramo po osmih letih, odkar je propadla avstro-ogrska monarhija, ki je povsod tlačila slovanske narode, in odkar je došlo do državnega in narodnega ujedinjenja Jugoslovenov, priznati, da v naši državi ni vse tako dobro, kakor bi moralo biti. Predgovornik Sv. Pribičevič je navedel podrobno razloge tega, ki pa se dajo v kratkem združiti v eno. Zlo obsitojl zato, ker se mnogo laže, ker se narod vara in mu ne pove resnica. Tega zla so krive stranke, ki slepe narod z lažmi te lažnji-vimi obljubami. Slovenski klerikalci so pri volitvah obljubovali izvršitev programa, v katerem je glavna točka .samosuojnost Slovenije«. To geslo je le za varanje ljudstva. Kadar gre za vstop v vlado, potem dr. Korošec suspendira svoj avtonomistič-ni program, potem o samostojnosti Slovencev niti ne govori več. Dejstvo, da klerikalci in radičevci neprestano varajo narod, je krivo, da ne pridemo do zdravega političnega položaja, v katerem bi se morala izvesi.i popolna konsolidacija naših javnih razmer. Zato se te stranke tudi ne upajo stopiti pred narod in so protivnice volitev. SDS se ne izogiba sodbi naroda, ona si je želi, zato pridobiva med njim čim dalje večje zaupanje, kar bo dovedlo do končne zmage edino prave politike državnega in narodnega edinsitva Govor dr. Lukiniča so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem ter ovacijami za SDS. Naslednji govornik župnik Gvozdanovic je izzval s svojim pojavom na tribuni veliko odobravanje med zborovalci, ki so ga navdušeno pozdravljali. V svojem govoru je naglašal, da predstavlja jugoslovenska država izpolnitev zaobljube naših mučeni-kov vseh ver. katoliške, pravoslavne in muslimanske, ki so trpeli v Avstriji za svoj jugoslovenski ideal. Z državnim in narodnim ujedinjenjem se je rešil naš narod avstrijskega suženjstva. Edina prava zastopnica edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev je SDS s Pribičevičem na čelu Kjer m edinstva, ni napredka; če se bratje ne sporazumejo med seboi, se hiša podira. Sedanja vlada, ki ni složna, mora pasti, ker ne vlada v njej ideja, ki mora voditi narod, ako hoče biti jak. Z SDS gremo ne kot duhovniki ampak kot Jugosloveni. Poziva vse. so dobre volje, da podpirate SDS, ki vodi politiko v d^bro naroda in države. Zato kliče: Živela SDS in njen vodja Pribičevič! Navduševalnim besedam župnika Gvoz-danovlča je sledilo viharno odobravanje. Zborovalci so pouuvno priredili velike ovacije SDS in njenim voditeljem, predvsem Sv. Pribičeviču. Predsednik Mazelle je v krankem govoru, v katerem se je zahvalil zborovalcem za veliko udeležbo in pozornost, zaključil krasen zbor, ki ie trajal do pol 2. popoldne.. Po zborovanju je godba zaigrala »Lepe našo domovino«, ki so jo obenem peli zborovalci odkritih glav. Sprevod po shodu Nato so se ponovile ovacije SDS in nje nim voditeljem Navdušeni zborovalci sc dvignili Pribičeviča na ramena ter ga nesl na čelu povorke, ki se je nato med zvoki sodbe ter neprestanimi ovacijami SDS, državnemu in narodnemu edinstvu, pomika ia skozi Metliko do čitalnice, kjer se je vrši! na vmu skupni obed. Pogled na ogromno množico, ki je navdušeno manifestirala za politiko SDS In njene voditelje, je bil veličasten. Skupen obed Na vrtu Narodne čitalnice pred njo i. v vseh njenih prostorih, se je zbrale medtem na stotine zborovalcev. Na vrtu sta svirali med skupnim obedom menjaje obe odlični godbi iz Črnomlja in Metlike. Naval občinstva je bil ogromen. Pri obedu je najprvo g. Mazelle pozdravil Sv. Pribičeviča, voditelja SDS ki je ob tej priliki prvič prišel na belokranjska tla. Učitelj Milan Herak iz Žumberka je pozdravil Sv. Pribičeviča v imenu Hrvatov in Zumberčanov. V imenu sam. demokratske mladine je pozdravil Sv. Pribičeviča g. Mazell« mlajši, ki je poudarjal, da je nai narod zdrav, zaradi česar se bo tudi otrese! vseh političnih koristolovcev. ki ga danes varajo ter združil v vrstah SDS. Edina pot k cilju je v edinstvu in skupnem delu. Ponovni govor g. Pribičeviča Viharno pozdravljen ie nato vstal Sv. Pribičevič, ki je rekel med drugim naslednje: Zavedam se. da vaši pozdravi veljajo ideji ki io zastopam. Zahvaljujem se vam zato v imenu te ideje za krasni sprejem, ki ste mi ga priredili. Naš pokret raste in zmaguje. Oprostili mi boste, ako se sedaj razstanemo, ker moram še danes govoriti na drugem zborovanju. Prošli četrtek sem govoril na šestih shodih. Bolje je to. kakor da bi sedel pri banketih. Mi smo ljudje, ki ne hodimo na bankete, ki nam je prvo ustvarjajoče delo. Z inteligenco in delom se borimo za zmago naših načel Mi se sedaj ne spuščamo v nobene kombinacije, kako bi prišli v vlado. Mi nočemo, da bi svojemu pokretu škodovali s kakim popuščanjem v škodo svojih načel. Mi sicer hočemo soodločevati v državi, stopili pa bomo v vlado samo takrat, ko bomo imeli jamstvo, da bomo lahke v njej uresničili svoje ideje. Mi se ne bojimo vlade, mi hočemo vlado, toda ne za vsako ceno. temveč le v tem slučaju, ako nam bo zagotovljeno, da bomo lahko svoj program izvedli Mi hočemo zmagati ter ne popuščati in za tem stremi vse naše delo. Govor Sv. Pribičeviča ie bil sprejet z velikim navdušenjem. Med viharnimi ovacijami mnogoštevilne množice sta se Sv. Pribičevič in dr. Edo Lukinič odpeljala nato ob pol 3. popoldne v Seničak pri Virginmostu, kjer se je ob 5. popoldne vršilo drugo ogromno zborovanje SDS. na katerem je bilo okrog 10.000 ljudi Zborovanje SDS v Metliki je pokazalo. da mogočno naraščajo vrste samostojnih demokratov tudi v Beli Krajini Vse hujskanje klerikalnega časopisi? proti nedeljskemu shodu ni moglo zmanjšati uspeha krasne maniiestacije, kakršne danes nobena druga stranka ne premore. Nedavni Radičev shod na Brodu pri Metliki je bil v primeri s Pri-bičevičevim zborom le skromna prireditev. Brzojavni pozdravi in deputacije Na shod je dospelo mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov kraj. organizicij SDS, tako m. dr. iz Maribora, Ljubljane, Kočevja, Zagreba. 3 z Gorenjske, iz Ribnice. Logatca, Krškega, Rakeka, So-dražice in drugod. Tudi je g. Pribičevič sprejel po shodu številne deputacije ter se je posebno živahno razgovarjal z načelniki in drugimi funkcijonarji krajevnih organizacij in Bele Krajine. Posebno ga je veselilo, da so ga prišli pozdravit premnogi narodni učitelji in uči teljice iz celega okraja, kateri so se ho teli videti s svojim bivšim najboljšim vrhovnim šefom. Iz Ljubljane je sprejel g. Pribičevič tudi to-le brzojavko: Klub učiteljev SDS v Ljubljani zbran na seji. pozdravlja prvoboritelja napred nega šolstva. Porotne obravnave Obsodba v carinski aferi Zmaga pravice. — Zadovoljstvo v vseh krogih javnosti. Maribor, 13. junija. Vcdelj.a je bila tretji dan razprave v pro-jui; carinski aferi pred mariborsko poroto. rr.kcj po S- zjutraj se je napolnila dvorana ■adoveduega občinstva, ki je pričakovalo vore dtž pravdnika in zagovornikov ter 'jzsidbo z največjo nestrpnostjo, do zad-ijega kcti.čka. Državni pravdnik dr. Jančič je govoril lobf) po:orugo uro. Njegova stvarna, jnkujoča io skoz in skoz umerjena izva-anii ramzala objektivno sliko dejanske-3 stanja. Po uvodnih besedah o korupciji je dotakiii; važnih momentov iz pred-godi.vir.e carinske afere. Gotove oblasti so kalile to afeto potlačiti. Mariborska ca-•inarnica n; o tem niti obvestila glavne ntroie in tuoi naša carinskn oblastva ni-o pi dpiraia preiskovalnega sodnika. Ca-rn* v Ku-ski Soboti je preiskovalnemu odnikii odrekla vsako informacijo, češ da ?i»jasp>ia le finančnemu ministrstvu, jasiravno ;o je sodn'k opozoril, da je doiž-, kot državni urad dati v kazenskih za. ievah vsa pojasnila. Nasprotno so inozem-;ka rblastvu šla ua roko in dala sodniku oilco materijaia, na podlagi katerega se dala krivda r.eovrgljivo dokazati. Drž. iravdnifc nn*o preide k pojasnjevanju vpra-r.j. ki so b.ia stavljena porotnikom. Vse-:a je bil ) stavljenih 24 glavnih vprašanj. )b'.oženca P.&zntka popisuje kot uradnika ridličuih ■ 1 a*", los t;,, katerega so oblasti pola!'.: v Dravograd, da napravi na tamkajš-ri carinarnici ted in ie v resnici storil. Pri-;jli! je celo .uradnika Endliherja ln Pavlo-.ča, da sta radi malverzacij podala ostavko na drSavnc. službo Kljub temu, da sta Hobacher in Prrprctič preklicala svoje irvotnc izpovedi g'ede ostalih obtožencev, rtraiaia *a izpovedbah glede Praznika, ilučai obtoženca Ruppa je najhujši, ker je pravljul blngo prekc meje z avtomobilom, ie da bi ga spich zacarinil. Ob:oženca Jorziita je :'3jtrže hobacher po nedolžnem ■bdolžii, kar se je pa izkazalo še le po :ožTci in v teku razprave. Slučaj Mar-Eovici prepušča dr/ pravdnik porotnikom prosto p-er-r.jo jel; je on namenoma in Icjov-irno. pocpisai nepravilno deklaracijo ali pa jv> DC-rp sai, ne da bi je pregledal. S'a!o je obširno govoril o ostalih stavlje-vprašanjih. Zanimiva je ugotovitev, da s" pošiljal špediterji blago na ime tvrdk, :atera v Marircru ne obstojajo (Plavšič, Jopov, Asinjevič i. dr.), da niso plačali 4% davka. V končnih suavkih je izvajal drž. pravdnik: Ves ta ogromni, na nepošten način pridobljeni denar je šel v žep posamez-likov, ljudstvo ni imelo od tega nobene taisti. Dibiček so medsebojno razdelili atinik, špediter in trgovec. Ta slučaj ni uvadeT Tu gre za čast, ugled tn siavo sodišča.- Porotniki, ščitite poštene in aoore tadnike, ki morajo imeti zavest, da imajo sodišču svojega zaščitnika. Tu gre za ;ied in dobrobit države! Govoru drž. pravdnika je sledilo v avdi-:oriju burno ploskanje. V nem je drž. pravd-aik zopet vstai in obrnjen proti občinstvu, ekel: »Vzemite na znanje, da nisem, govoril za vas, marveč sem storil svojo dolžnost, da pomorem pravici do veljave in zovoril zato za porotnike.® Nato so po vrsti govorili sledeči branite-obtožencev: dr. Slokar. dr. Stor, dr. Kukovec, dr. Mačarol, dr. Hojnik, dr. Koder-tr.aa ter dr. Veble. Njihovi govori so trajali od 10. do pol 15. ure. Replike in duplike ni biio. Porotniki so se nato podali v posvetovalnico, da izrečejo po svoji vesti ln prisegi izrek o krivdi obtožencev. Po eno-umem posvetovanju so se vrnili v dvora-ao in ob grobni tišini in silni napetosti ob-Bnstva izrekli svojo sodbo. Potrdili so krivdo sledečih obtožencev: carinikov B. Ganiča, E. Ruppa, F. Kneza in M. Karlo-rica, nadalje krivdo špediterja V. Hoba-cherja ■ la njegovega uslužbenca F. Praprotma in veletrgovca Rafaela Nafussija. Zanikali pa so krivdo glede obtožencev L. Zorzuta; F. Praznika, Markoviča in Tončiča. Sodba. Z ozirom na pravdorek porotnikov je nato sodni dvor razglasil sodbo, po kateri se obsojajo zaradi zlorabe uradne oblasti ozir. radi napeljevanja ozir. sodelovanja v zlorabi uradne oblasti: V. Hobacher, Branko Grubič. F. Knez, M. Karlovič in R. Nafussi vsak na dve leti težke ječe, E. Rupp na 14 mesecev in F. Praprotič na šest mesecev težke ječe. Pri vseh obsojencih se ta kazen še poostri s postom ln trdim ležiščem enkrat na mesec. Razven tega morajo obsojenci povrniti tudi vso državi povzročeno Škodo v znesku 580.000 Din. Oproščeni od obtožbe so bili Zorzut, Praznik, Tončič in Markovič. Sodbo je občinstvo vzelo z zadovoljstvom ta znanje, le nekaj žensk, ki so bile pri-[jubljene pri obsojencih, je pretakalo solze. Zagovorniki so prijavili ničnostno pritožbo. Obsojenci ostanejo na svobodi do rešitve te pritožbe. Razprava je trajala nepretrgoma od 8. HutraJ in ie bila zaključena ob 17. uri. Epilog k carinski aferi. Obsodba v carinski aferi je v vsej naši lavnosti napravila najboljši vtis. Izrečena ie bila obsodba nad onimi, ki so mislili, da zakoni za nje sploh ne veljajo. Vse nakane ^tožencev, da bi še v zadnjem trenutku »apravili med porotniki razpoloženje sebi v prid, so ostale brezuspešne. Znano Je, da ie po drugem dnevu razprave pristopila neka oseba k porotnikom, ki so bili zbrani v gostilni, in jih nagovarjala, naj v carinski aferi sodijo dobro, izjavljajoč, da denar ne igra nobene vloge. Žal, da je dotična oseba Izginila, pred.no Jo je bilo mogoče aretirati. Ob tej priliki naj še omenimo, da Je po razglašeni razsodbi izjavil eden izmed obsojencev državnemu pravdnlku sledeče: Žal mi je, da sem pri glavni razpravi spremenil in preklical svoja prvotna priznanja. Če bi bil vse po pravici priznal, kakor sem to prvotno, bi me gotovo zadela manjša kazen. Šef sudskega odelenja Glavne kontrole Petrovič je po končani razpravi Izjavil našemu dopisniku: Z razsodbo v tem procesu sem popolnoma zadovoljen. Čudim se in sem naravnost presenečen, da so porotniki vso stvar tako dobro razumeli in tako pošteno in pravično izrekli pravdorek. Glavna kontrola v Beogradu bo še sama preiskala vso zadevo in skušala dognati, če ni bila povzročena državi še morda večja škoda, ker se mi zdi zahtevek finančne prokura-ture minimalen. Zadovoljen sem, da so končno vendarle prišli na sled malverzaci-jam pri naših carinarnicah. Mariborska policija ima pri tem velike zasluge. Proces bo gotovo imel velik odmev in bo povzročil, da se uvedejo razne reforme v carinski upravi in poostri kontrola nad poslovanjem uradnikov. Maribor, 14. junija. Oče in sin Pred današnjo poroto je stal France Vuk, 34 letni slikar iz Moravcev radi hudodelstva uboja. 22. februarja sta se sešla obtoženec in njegov oče v raznih kleteh pri sosedih v Moravskem vrhu, kjer Sta tudi precej pila. Prišlo je tu do prepira med očetom in sinom, vendar sta šla skuual proti domu. Med potjo je padel stari Vuk vsled vinjenosti v rravo poleg ceste in ni mogel naprej. To je pa sina razjezilo, da je vzel v bližnjem vinogradu kol in z njim pretepal očeta rekoč: «A!i ne boš prokleti dedec gori vstal?» Tako je sin polomil na* očetu kar 5 kolov Nasproti je prišla mati. ki ie spravila moža domov. Pomagal ji je ■tudi obdolženec, ki pa je pri vsakem padcu očeta udaril Starega Vuka, vsega krvavega, so spravili v posteljo, kjer je čez par ur umrl Po izjavi izvedencev so bile poškodbe lahkega značaja, da pa je bila podana vzročna zveza med mnogoštevilnimi poškodbami umrlega z njegovo smrtjo in da je bila zadnja faza smrti potem paraliza srca. Obdolženec je svoje dejanje priznal. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje hudodelstva težke telesne poškodbe, vprašanje uboja pa zanikali. Vuk je bil obsojen na tri leta težke ječe. Porotna razprava se je vodila pod predsedstvom viš. sod. svet. O. Deva. Tragedija ljubezni Kot drugi se je zagovarjal pred današnjo poroto Ivan Čižmešija iz Gornje Radgone radi umora svoje ljubice Jožefe Lovrečeve s PKtričkega vrha Koncem leta 1925. se je razvilo med imenovanima ljubavno razmerje. Februarja tega leta bi mora! Ivan k vojakom. Dne 19 februarja se je oglasil pri svoji ljubici in ostal ž njo ves popoldne sam. Ko so se vrnili njeni starši domov, so io našli popolnoma golo in mrtvo, na glavi je imela dve težki rani, od katerih je bila ena smrtonosna. Skoro ob istem času, ko so našli Lovrečevi svojo hčerko mrtvo doma. so potegnili iz Mure Čizmešijo, ki je skočil v reko iz samomorilnega namena. Pred sodiščem je priznal, da je imel ljubavno razmerje z Lovrečevo, ki pa mu je usodnega popoldneva odrekla ljubezen. Radi tega jo je dvakrait udaril s sekiro v namenu, da jo ubij', sam pa Je skočil v Muro, da si vzame življenje. Porotnikom je biio stavljenih dvoje vprašanj: glede umora in uboja. Prvo vprašanje so soglasno zanikali, drugo soglasno potrdili. Čižmešija je bi! obsojen na štiri leda težke ječe. Ljubljana, 14. junija. Posilstvo Prva razprava danes je bila tajna. Radovedneži so tiščali v porotno dvorano; zaman jim je stražnik dopovedoval, da ostane dvorana zaprta. Naposled so se ljudje vendarle naveličali ter odšli. Pred porotniki je stal posestnikov sin, 25 letini Andrej Zalar iz Beča, fara Št. Vid nad Cerknico Obtožen Je bil. da ie 19. februarja lani v gozdu blizu Št. Vida vrgel na tla P. P. in jo dvakrat onečastil. 20 lerjta P. je šla tedaj v bližnje selo obiskat svojo sestro Ano. Med potjo je srečala Zalarja in njegovega brata, ki sta peljala na dvo-vpreženem vozu kole. Vprašal jo je, kam gre, povedala mu ie in kmalu ootem je prišel za njo. Pohotnež ie pač mislil, oa ,o bo s tem prisilil, da ga bo ljubila ln poročila. pa je stopi! danes pred drugačen altar, kar si pač ni predstavljal in sodnik mu je bral čudne litaniie. Porotnikom je bilo stavljeno glavno vprašanje o krivdi in eventuelno vprašanje o oviranju osebne prostosti. Prvo vprašanje so s 6 glasovi zanikali, a drugo soglasno potrdili in obtoženec Je bil obsojen na 6 mesecev ječe in ima plačati P. P. 5750 Din. ICJZ .KlJUt najboljše. najtrp:I pred par leti hlapca, ki je naenkrat izginil. ZAGOVOR. Predsednik: «Ali se čutite krivega?* Obtoženec: «Ne. Sin je našuntan po stari materi.* Predsednik: »Kako se je dejanje vršilo.® Obtoženec: »Sin je rekel, da mu bom moral plačati tristo tavžent. Ko sem takrat prišel v hlev, Je bil konj odtrgan. Poslal sem fanta po vrv in konja tudi takoj ž njo privezal. Ker je rekel, da me ne bo ubogal, sem ga z staro, odtrgano vrvjo par-krat pošteno udaril in pri tem mu Je obletel klobuk. Vse to Je bilo spodaj, na škednju sploh nisem bil.® Predsednik: »Koliko Je vredno vaše premoženje?« Obtoženec: »500 tisoč dinarjev®. Predsednik: «Kako je bilo z gozdom?® Obtoženec: »Gozd je zapustila moja žena sinu in tudi meni, a sem se za svoj del sam odpovedal gozdu, izgovoril sem si pa 100 hoj, ki mi jih je žena obljubila še pri življenju. Predsednik: »A kako Je bilo s hlapcem, o katerem trdijo, da ste ga ubili?® Obtoženec: »Hlapec je šel nekdaj, ko sva bila v hosti, trem Italijanom kazat pot na Rakek in se ni več vrnil.® Priče, sosedje in drugi znanoi izpovedo, da ie obdolženec pošten, miren človek in dober gospodar, a sin Jože pa trmasit in bahav ter precej lažnjiv. Sorodniki in druge priče izpovedo tudi. da je obtoženec res prepustil sinu delež po svoji rajnki ženi. kar se tudi ugotovi po zapuščinskih spisih ter da je celo hotel mladoletnemu sinu v svoji dobrotljivosti izročiti proti polovični vrednosti celo svoje posestvo, samo da bi mu ustregel. Glede hlapca, ki je izginil, je pač Brezec Alojzij nedolžen, saj poizvedbe niso dogna-'e niti najmanjše sumnje o njegovi krivdi. Porotniki so edino glavno vprašanje o krivdi poskušenega zavratnega umora enoglasno zanikali, kar je publika odobrila z Živio! klicem. Obtoženec je bil seveda oproščen. Dopisi ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM. V obliž-Ju Ponove vasi je griček s prijazno cerkvico sv. Nikolaja, od koder se nudi krasen razgled. Od tam le približno 10 minut oddaljena podzemeljska jama Ledenica. V obližju iste Je dne 26. mala našel g. Josip Perme, posestnik v Ponovi vasi, novo podzemeljsko Jamo. ki Je kakor krasna dvorana bogato okrašena z naravnimi krasnimi kapniki. O tem Je že obveščeno jamsko društvo v Ljubljani, ki si bo v najkrajšem času ogledalo podzemeljsko jamo ter vse potrebno odredilo. KRŠKO. Popolni matični godalni orkester Je priredil dne 16. majnika v sokolski dvorani v Krškem koncert, ki je v vsakem oziru silajno uspel. Prvi del koncerta je obsegal izključno slovenske skladatelje. Prav čedna Je Škerjančeva gavota ln pa-storale iz »Cyrano de Bergerac®. ki Je žela radi klasične ljubkosti živahen aplavz. La-Jovčeva »Sanjarila* Je manj ugajala, ker nima ntkaklh' posebnfh' efektov. Vsa radovednost ta vse zanimanje Je bilo uprto na Adamičeve »Akvarele®. Dobro se je Culo »Jutro na Rožnfku», dočim »Tivolski ribnik« radi ritma nI bil povsem umIJIv. Manjka mu barkarolskega stila. Mehkočutna ln fina Je skladba v cšeotflorljanskj cerkvi®. Akvarel »Na gradu* Je vse navzoče užgal, sledil mu je frenetičen aplavz. »Pri sv. Krištofu* Je od vseh akvarelov najlepši. Tej skladbi Je dal skladatelj vso ftaeso, vse one žalostne in turobne čute, ki navdajajo človeka, ki stopi na pokopališče. Zadnji akvarel »V Zvezi in -."tiski samostan® je sicer tudi ugajal, ver dar h b o želeti, da bi bili kontrasti otipično • ačrtani. Nato je g. R. nastopil v dven sol« vijolinskih točkah. Obe je podal brezhibno z eleganco in finim občutkom. Brez dvoma bo g. R. pridobil velik sloves, če bo šel to pot naprej. Na takem talentu čestitamo ljubljanskemu konzervatoriju. Dvorak, Suk in Čajkovski so nas povsem očarali. Težko se je odločiti, kateremu delu teh treh mojstrov bi dajali prednost. Konstatiramo, da nismo pričakovali, da bo orkester Čajkovskega «Finale» podal tako dovršeno, kot se je to zgodilo. Sicer je bilo nekaj hibic, ki pa sploh niso prišle v poštev. Pri tej točki smo se prepričali, da vsi člani orkestra prav mojstrsko obvladujejo svoja godala ln se brez izjeme odlikujejo s točno disciplino. G. skladatelj in dirigent E. Adamič je zasluženo prejel šopek rož, orkester je pa bil posut s cvetlicami. Udeležba koncerta ie bila prav lepa kljub temu, da se je koncert vršil popoldne. Prireditev je zak}jučila neprisiljena zabava ob zvokih matičnega salonskega orkestra. LIBOJE. Dne 10 t. m. je priredila tukajšnja šo!a izlet na Dobrno. Bodi izražena v imenu mladine najlepša zahvala upravitelj. stvu državnih toplic za brezplačno kopel, kakor tudi hotelirki gdč. Kosijevi za dobro ia ceneno postrežbo šolarjem. Istotako iskrena zahvala gg. Cenclu in Škobernetu v Ll-bojah za brezplačne vozove. HOČE PRT MARIBORU. Iz naše fare Je premeščen kaplan Geramb. Bil je eden onih redkih duhovnikov, ki se zavedajo svojega poklica in ne mešajo politike s cerkvijo. Zato pa je bil trn v peti svojih duhovnih sobratov, ki jadrajo na političnih barkah in se eksponirajo na vsakem klerikalnem cirkusu Klerikalci imajo vedno polna usta, da vera peša. Ni čuda, če se dobre duhovnike odganja, političnih pa ljudstvo ne mara. Dr Gerambu pa vsa čast! — Tu-ristovskl promet preko Hoč na Pohorje se zelo lepo razvija. Vsako nedeljo vidimo cele trume izletnikov, ki posečajo naše zeleno Pohorje. — K nam prihaja sedaj že lepo število «Jutra» in »Domovine®. Tudi »Vodnikova družba® ima že do 30 članov. | Zadnja moda ♦ ie ažur in entlane čipke v perilu — t Ugodne nizke cene prh | l OJS1 JAGER'CEltJS± X Ljubljana. Dvorni trg l 71 a Dve novi veseli igri (L. Thoma, Lotkin rojstni dan. Šaloigra v enem dejanju. — Br. Nušič, Naša dera. Humoreska v enem dejanju. Poslovenil Tv. Lah. V Ljubljani 1926. Cena Din 12— Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.) V tej (15.) številki »Odra« imamo dve eno-dejanki; ena bo dobra za meščanske, druga pa za otroške odre. L. Thoma je znan po svoji duhovitosti. V »Lotkinem rojstnem dnevu« šaljivo izgrabi nazore o t. zv. seksualni vzgoji, O tem se je svoj čas mnogo pisalo — življenje pa je silnejše od teorij. Tu se človek zopet enkrat od srca nasmeje, ko vidi starega profesorja z njegovimi težavami, in nerodnega docenta z njegovo učenostjo. Za naše odre bo to dobra enodejan-ka, ki se bo z uspehom igrala. Nušičeva »Naša deca« je polna Nušičevih dovtipov. Igrati se da brez težav. Za Nuši-čev jubilej so jo igrali celo v zagrebškem gledališču z velikim uspehom. Igra bo primerna za zabavne večere, kjer se bodo starši nasmejali otrokoma, ki tako dobro poznata njih napake. Ker vso igro izigrata en deček in ena deklica, jo bo mogoče uprizoriti povsod brez posebnih odrskih priprav. Zato bo s tem zvezkom sOdra« marsikomu ustreženo. Želeti je, da naši odri marljivo podpirajo zbirko, ki je namejena njim. — Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Poslano K mojemu »Poslanemu« v »Jutru« z dne 27. maja pripominjam, da se nanaša na An* gelo Pogačar, rojeno na Križu, bivajočo v Smarci, in ne na kako drugo Pogačar! MAKS ROJG mesarski mojster Aleksandrovo, otok M Letoviščarjem se priporoča restavracija Orlic. — Cena celodnevni prehrani Din 40.—, stanovanja s postrežbo 12-15 Din. — 4723 Istotam se išče za sezonsko dobo dobra kuharica iz Slovenije. — 21/24, 5.40, 6 in 7 m. 21/29, 24/28, 26/29, 5'70, 6-20, 6-40, 6-50, 3, 2-50 in 2 m. 16/18, 4 in 8 m ter razne druge dimenzije. Deske 20 in 25 mm širine od 12 c/m dalje. 4678 a Ponudbe z označbo cene in najmanjše partije, postaje ln dobavnega termina na: ,V1LA' d. d. Zagreb, Primorska 12 Radi renoviranja lokalov in preureditve sistema se gostilna začasno zapre. Zahvaljujem se vsem gostom za dosedanji obisk in se priporočam za nadaljno naklonjenost. A. Kajfež Floršjanska ulica štev. 14. 4716 > kaučukaste pete in podplate nosite ob vsakem vremenu. „PALMA" ni razkošje, ker nudi elastično, ugodno hojo, in je tembolj vsakemu praktičnemu In štedljlvemu človeku neobhodno potrebna, ker je mnogo trpež-nejša in cenejša nego usnje. — En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli nositi čevljev brez „Palme" ! 168 a Priznano nedosegljiv WECK - ovi kozarci za ukuha-vanje sadja, so-čivja in mesnin. Tovarniška zaloga Fructus. Liubliana Krekov trg 10. Tudi na obroke: Proda se POSESTVO « Ljubljani, Uidovdanska cesta 14, obstoječe iz priti čne hiše, gospodarskega poslopja (hlev s šu-po) ter velikega dvorišča, pripravno posebno za prevozniška in podobna podjetja. * Ponudbe na: GOSPODARSKA PISARNA dr. Emil Gaj, Ljubljana, Selenburgova ul. 7/1. 4626-8 Družabnik se išče radi povečanja damske konfekcije in modnega salona, eventuelno tudi druge vrste konfekcije, ali pristopim sam h kakemu večjemu podjetju in dam v to svrho svoj lokal na razpolago. — Lokal je na vogalu in na najbolj prometni točki v sredini mesta Ljubljane, Naslov pove upravništvo .Jutra*. 4721 a - -fTasTia Čajno presno MASLO „Baltic" iz pasterizirane sladke ——— smetane- SI R Trapist, Imperial, Ementalec ! MASLO v steklenicah od 1 kg brutto 4/14 Razpošilja s pošto in žel. povzetjem lieMa zadruga, OSIJEK. Zahtevajte ponudbe ! Spec. tovarna strojev za obdelavo lesa Klein & Stiefel FULDA tla VELESEJHB V LJU bomo razstavili najnovejše in najboljše slioje n obdelavo lesa v polnem obratu. Obiščite naš prostor 208 PAVILJON „F" Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je danes po kratki, mučni bolezni preminula gospodična luana lfelepič učiteljica v poboja. Pogreb drage pokojnice se vrši v torek, dne 15. junija ob 16. uri iz hiše Stara pot štev. 2. V LJUBLJANI, dne 14. junija 1926. Rodbine Velepič, Kenk, Pecile. <717 Gaston Lerous: 64 v Operi Nič več uisciii dvomil, da imam opraviti z novo Erikovo iznajdbo. Ta iznajdba pa je bila zopet tako dovršena, da sem se sklanjal iz«, barke ne toliko z namenom, da bi odkril izvir prevare, kolikor z željo, da bi se naslajal ob njeni čarobnosti. Nagibal sem se, nagibal... da bi se skoro prevrnil. V tistem hipu sc je iztegnilo iz naročja voda dvoie pošastnih rok, me zagrabilo za vrat in me potegnilo v žrelo z neodoljivo silo. Gotovo bi bilo po meni, če ne bi imel časa, da zakričim. Po kriku me je Erik spoznal. Bil je namreč on. Namesto, da me utopi, kakor je nedvomno nameraval, je odplaval z menoj k obrežju in nic oprezno odložil ua suho. »Vidiš, kako si nepreviden!« mi je rekel in se zravnal pred menoj. Z njega jc curljala peklenska voda. »Zakaj si skušal predreti v moj dom? Nisem te vabil. Ne maram ne tebe, niti nikogar drugega! Ali si mi samo zato rešil življenje, da mi ga neprestano greniš, da mi žc postaja neznosno? Najsi je tvoja usluga bila še tako velika, Erik utegne končno le pozabiti nanjo in dobro veš. da ni nič v stanu zadržati Erka, niti Erik sam.« Tako je govoril, toda jaz že nisem imel druge želje, kakor da bi spoznal »sirensko zvijačo«. Bil je pripravljen ugoditi moji radovednosti; zakai Erik. ki je prava pošast — tako ga sodim, ker sem ga žalibog videl na delu v Perziji — je z druge strani tudi pravcat ni-čemuren in domišljav otročaj, ki ničesar boli ne ljubi nego pobahati se s svojo zares čudežno iznajdljivostjo. Začel se je smejati in mi ie pokazal dolgo trsovo steblo. »Posebna čarovnija to res ni, ampak lmdo pripravno pa je le, da lahko dihaš in poješ pod vodo! Te zvijače sem se nučil od tonkinskili morskih razbojnikov, ki lahko ostanejo na ta način po cele ure skriti na rečnem dnu."« Strogo sem ga pokaral. »Te zvijače bi me bile kmalu stale glavo,« sem dejal... »in morda je res že bila usodna za koga drugega!« Nisem se mu dal ugnati. Izjavil sem mu čisto odkrito: »Saj ves, kaj si mi obljubil, Erik! Nobenih zločinov več!« »Ali sem v resnici zagrešil kak zločin?« tne je vprašal z ljubeznivim izrazom. »Nesrečnež!«____sem kriknil... »Ali si pozabil rožnate ure v Mazenderanu?« »Da!« je odgovoril z nenavadno žalostnim glasom. »Bolje je, da sem jih pozabil. Toda malo sultanko sem pa le imenitno zabaval.« »Vse to pripada preteklosti...!« sem izjavil. »Ti pa mi dolguješ račun o sedanjosti; zakaj če bi bil jaz hotel, ne bi bilo zate več sedanjosti!... Spomni se tega, Erik: rešil sem ti življenje!« Okoristil sem se s priložnostjo in sem napeljal govor na zadevo, ki m je že nekaj časa pogostokrat prihajala na misel. »Erik,« sem vprašal... »Erik, prisezi mi...« »Kako? Saj vendar veš, da ne držim priseg. S prisegami lovijo tepce.« »Povej mi... Meni pač lahko poveš...« »Kaj pa?« »No, tisto reč z lestencem... z lestencem, Erik? »S kakšnim lestencem?« »Saj veš, kaj hočem reči?« »Aha!« se je zarežal. »Tisto z lestencem... zakaj ti ne bi povedal?... Lestenca nisem jaz!... Obrabljen je bil, veš. ta lestenec Je bil zelo obrabljen...« Kadar se je Erik smejal, je bil še groznejši nego ponavadi. Skočil je v barko, režeč se tako zlobno porogljivo, da sem nehote zatrepetal. »Zelo obrabljen, dragi daroga!* Zelo obrabljen lestenec!... Kar sam je padel... Rekel je: bum! In zdaj en svet, daroga: pojdi se sušit, če nočeš dobiti nahoda!... In ne stopaj mi nikoli več v barko.. Posebno pa ne skušaj vdreti v mojo hišo... Ni me zmerom doma... daroga! Hudo bi mi bilo, če bi ti moral posvetiti svojo zadušnico!« Pri teh besedah se je zarežal in je stoje v barki veslal, gugajoč se kakor opica. Delal je vtis pravega smrtnega brodnika s svojimi zlatimi očmi. Kmalu nisem videl ničesar več, razen njegovih oči in končno je izginil v jezerski noči. Od tistega dne sem opustil sleherni poskus, da bi prodrl do njegove hiše čez jezero. Tukaj je bil dohod očividno predobro zastražen, zlasti odkar je vedel, da ga poznam. Prepričan pa sem bil. da mora biti nekje še drug dohod, zakaj večkrat sem opazil, da je Erik nenadno izginil v tretjem podzemlju, ko sem ga zasledoval. Kod in kako, tega dolgo nisem mogel dognati. Ponoviti moram, da sem živel v ne-piestani bojazni pred strašnimi Erikovimj izmišljijami, odkar sem zvedel, da se je naselil v Operi, seveda ne radi sebe, marveč zato, ker sem se bal vsega mogočega za druge ljudi.* Kadar se je pripetila kaka nesreča, kak nerazjasnljiv dogodek, sem se vedno vprašal: »Morda je to Erikovo delo?«... Kakor so drugi okoli mene dejali: »To je zakrivil Fantom!« Kolikokrat sem slišal, da so izgovorili te besede ljudje, ki so se smejali! Nesrečniki! Če bi vedeli, da je ta fantom živel z mesom in krvjo v vse drugačni strahoti, nego ničeva senca, ki so jo klicali, prisegam, da bi se nehali posmehovati! Če bi le vedeli, česa je bi Erik zmožen, zlasti na takem bojišču kakor Opereta!... Če bi le poznali dno njegovih strašnih naklepov! • Uradno poročilo iz Tonkina. ki je dospelo v Pariz koncem julija 1900 pripoveduje, kako je sloviti roparski glavar De Tharn ušel s svojimi tolovaji našim vojakom na ta način, da je vporabil zvijačo s trsiem. * Daroga je v Perziji vrhovni poveljnik vladne policije. * Tu bi mogel Perzijec priznati, da se je zanimal za Erikovo usodo tudi zaradi samega sebe. Ni mu namreč bilo neznano, da bi bilo IX) skromni pokojnini bivšega daroge, če bi teheranska vlada zvedela, da Erik še živi. Sicer pa je pravično, da pristavimo, da je imel Perzijec plemenito srce, in ne dvomimo, da se je zares bal za druge ljudi. Celo njegovo obnašanje v tej zadevi to jasno dokazuje. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din Najmanjši »naaalc Din 19-—t Pevsko društvo « Slavec j> priredi v ponedeljek, dne 21. junija 1026 v dvorani FilharmoUčne driube (na Kongresnem trgu — kino Matica) ob 20. uri koncert umetnih in narodnih pt-mi. Natančen spored razviden iz lepakov. I®8-4 Brivnica s inventarjem, na prometnem kraju, brez konkurence, ee g stanovanjem vred proda. Naslov pove uprava »Jutra-. 10S87 I 2 samost. monterja r.;: centralno kurjavo in 2 popolnoma samostojna vodov, instalaterja se išeo za takojšen nastop. Ponudbe l.i naslov: Bacič d. d., Zagreb, Palmotičeva br. 04 3. 16779 8—10 slikarskih pomočnikov sprejme takoj S. Holobar, slikar v Celju. Delo trajno — plača po dogovoru. 10777 Dobrega kovača /a sekire in lopate potrebujem. Lahko je tudi ože-njen, Ftanovanje v hiši. — Pismeno ponudbe pod šifro .Kova5» na upravo cjutra. 16319 Donašalko dobro moč, iace restavracija. hotel Štrukelj. 1694S Čevljarski pomočnik se -prejme takoj za boljša dela. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Josip Urankar, č-evljar. mojster. Lnkovica. 16931 Šivilja izvežbana, 6e sprejme na dom. Naslov pove uprava Jutra*. 16904 Samostojen trgovec z dobrimi referencami, išče rimerne službe, najraje kot samostojen poslovodja kakega večjega podjetja, 6 primemo kavcijo Sprejme tudi mesto kot vodja kake podružnice, kot skladiščnik ali potnik. Ozira se samo na trajne službe. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra* po-1 šifro «Sigurnost 810». 16810 Službo hišnika ščem, sem oženjen in iz-učen zidarske obrti. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava «Jutra*. 16S08 !Vl a 1 i n o v s o k najboljše, zajamčeno pristne kakovosti, lasten proizvod, nudi preprodajalcem F. S. Lukas, Celje. 10778 Mlado gospodično boljšo inteligentno dekle, iščem za bono pri 2 dekletih, starih, ena 2 leti in ena 4 leta. Tri hiši se govori francosko, nemško in madžarsko. Fotografijo in naslov pošljite na naslov: Nikola Petrovič, Bar. Monoštor, P.ačka. 16826 Dobra kuharica se išče za Eezono. — Restavracija Orlič. Aleksandrovo, otok Krk. 16943 (dobe> Pletilje ia nogavice in pletilci za športne predmete, fo iščejo za takojšen nastop v Slavoniji. Zaposlitev celo leto. Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Industrijska mebanička pletijona*. 10866 Poslovodja la samostojno vodstvo podružnice v mestu v provinci Slovenije, »e sprejme. — Znati mora enostavno knjigovodstvo in Blovensko korespondenco ter mora biti spreten v občevanju s strankami, ki jih n,oia obiskovati v poslovnih zadevah tudi na domu. Ker bi imel tudi inkaso, ima prednost, kdor položi kavcijo. Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja, referenc, zahtevo plače ter višino kavcije na upravo »Jutra* pod »Stalno mesto 57». . 16857 Jugo-Agencija Beograd, Skoplianska 8 išče žensko in moško osobje 7.T. vso vrste dela in službe Imeti moralo izpričevala. 16260 Prodajalko špecerijske stroke, prvovrstno moč, 23—28 let staro, sprejme Nabavlialna zadruga državnih .uslužbencev v Novem mesta. Nastop 10. julija. Prošnje e i pričevali Ba gornjo zadrugo. 16827 Pomočnica za boljšo damsko konfekcijo na Gorenjskem, se sprejme. Naslov v upravi »Jutra,. 10919 Pletilje za delo na dom, išee trgo vina Franjo A h 1 i n, Sp. Šiška. 16924 Sijajni zaslužek se nudi vsakomur. Samo pi&mene ponudbe z znamko za 1 Din na naslov: F. Pire, Ljubljana, Lcvčeva S. 10925 Gospodična ki ima strokovno izobrazbo otroške vrtnarice .ve išče k 3 deklicam, starim 1, 2 in 4 let. Baviti se ima izključno samo z otroci. Znati mora vsaj hrvatski ali slovenski in nemški Ponudbe na naslov: Zoltan Polgar, industrijalec, Ze-mun. 1690" Začetnica za pisarno f prvovrstnim šolskim spričevalom (meščanske šole jli eimn.tzije) sprejmem takoj _ Ponndbe na poStni predal 162, Ljubljana. y 16944 Brivski pomočnik prvovrsten, delaven m polten. z dobrimi spričevali, se sprejme takoj ali ▼ " dneh. Stanovanje, hrana m perilo v hiši, plača po dogovoru. Dopise na naslov: Ivan Mrak, brivec v Crm pri Prevaljah. 16752 Potnika išče draguljarska in urar-ska tvrdka. Reflektant mo-biti samo jrvovrstna moč. dobro vpeljan v tej stroki. Prednost imajo oni. ki so že delj časa potovali po Jugoslaviji v tej stroki. Ponudbe pod šifro »Putnik P—2."2» na Interreklam d. d., Zagreb, Strossmaverova br. 6. ~ 16896 s'tš5ejox Gospodinje, šivilje, krojači in kovači bodete > ogljem zadovoljni le, če pa knpite pri tvrdki D. Marušič, Sv. Petra cesta 40. Na debelo in drobno od 1 kg naprej. 160 Radioaparat trocevni, prodam. Ponudbe jmd »Radio 38» na upravo »Jutra*. Gradi za žimnice in rolete počenši od 22 Din meter. Zahtevajte brezplačne vzorce! V provinco razpošiljamo proti povzetju. — Trgovinsko k. d., Zagreb, Ilica br. 43. 147/1 Damski slamniki najmodernejši, v vseh modnih barvah se dobe od 90 Din naprej pri Z. Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva nI. 1. Preoblikovanja in popravila izvršuje hitro, skrbno in kar najceneje 133 Pozor — trgovci In gostilničarji! Najcenejše in prvovrstne domače ogrske salami dobite od 5 kg naprej po 75 Din pri R. Prime na Dunaiska cesti štev. 5. 16942 Lepa jedilna miza ki se da raztegniti, ee po-eni proda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 10939 Pisarniška moč ve&ča v vseh pisarniških ilelih (knjigovodstvo, korespondenca. strojepis, slov. stenografija itd.), s prakso, išče službo v večjem podjetju. Obvlada slovenski, srbohrvalski in nemški jezik. — Ponudbe na upravo :Jutra» pod »Marljiv 79». 16679 PREMOG —DRVA «IIirija» Kralja Petra trg št«v. 8. Tel. 220. Pisarniška moč daljšo prakso, želi mesta Ljubljani ali na deželi. Sprejme tudi mesto blagaj-ničarke in bi pomagala tudi v trgovini. Cenjene dopise na upr. «Jutra» pod šifro »Dobra moč 90». 1679« Pozor! Kupim stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadošča, da pridem na dom. Golob, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 16863 Otroški voziček ponikljan, dobro ohranjen in več moške obleke se proda Privoz štev. 3. 16600 Slovensko dekle pošteno, s sedemletno prakso v trgovini meš. blaga, želi mesta. Vešča je tudi nemškega jezika; gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Agilna 7». 16782 Prodajalka stara 22 let, izvežbana mešane stroke, pridna in poštena, išče mesta. Ponudbe na tvrdko Ivan Rašl. Pod-lehnik pri Ptuju. 16730 Brivski pomočnik 30 let star, Išče službo. -Naslov pove uprava »Jutra* 16937 Izučen žagar z dobrimi spričevali, išče kjerkoli mesto. Naslov upravi »Jutra*. 16934 Slugo za svojo osebo, stanovanje in nego konja, iščem. Vsa oskrba. plača po dogovoru fonudbe na upravo borovih stebel, 14—20 cm primeru, 6—8 m dolgi — »stavljeno vse na postajo Ptuj. Gozdarski urad Tur-niš, pošta Ptuj. 1688' Salonski avto 25 HP, še dobro ohranjen in malo rabljen, s 6 sedeti, posebno pripraven za Auto taio, se ugodno proda. — Na ogled In naprodaj pri Karlu Cimperšku, trgovcu Sevnici. 16900 Motorno kolo lahko, se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 16923 Otroški voziček dobro ohranjen, eo proda na Sv. Jakoba trgu 8/1, levo. 16912 Mecesnove hlode lepe, prodam. Ponudbe pod »Mecesen* na upr. »Jutra*. 16916 Vtakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, juvelir Ljubljana, VVolfova al. Tračnice rabljene ter vozičke za dovoz lesa pri parni žagi, kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Tračnice 74». 1GS74 Ugodna prilika! 50 oralov polja in 40 oralov hrastovega in bukovega eo-zda s stanovanjsko hišo, 12 km oddaljeno od Banja-luke (B o s n a), se vsled smrti posestnika zelo ugodno proda. Pojasnila daje Adam F e r t n e r, Apatin, Bačka. 16*43 3 parcele 1 600—700 ms, za Bežigradom, se zelo ugodno prodajo. Naslov pove uprava »Jutra*. 16901 Soba z 2 posteljama se odda z zajtrkom Naslov v upravi »Jutra* 16913 Stanovanje 1 ali 2 60b, za gotovo dobo dobi tudi zastonj, kdor preskrbi vestnemu vpok. prazniku srednjih let primerno službo. Naslov pove uprava »Jutra*. 16907 Sostanovalka se sprejme na Turjaškem trgu štev. 4/m, vrata 4. 16890 Gospoda sprejmem na brano in sta-novanie. — Rimska cesta št. 10/11, desno. 16892 Velika soba krasna, v viri v Sp. Siškl, se odda boljšemu zakonskemu paru. Prednost ima oni, ki plača za pol leta naprej. Naslov pove uprava »Jutra«. 16910 1223EE£ Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, išče majhna obitelj brez otrok, ki da nagrado ali odstopnino. Najemnina do 500 Din. Ponudbe na upr. »Jutra* pod značko »Stanovanje 500*. 16875 Stanovanje obstoječe iz 3—4 sob s pritiklinami, se išče v novi hiši ali vili za takoj, ali najkasneje s 1. avgustom. Dopise pod značko »Mirna stranka 99» na upr. Jutra.. 16699 Opremljeno sobo v vili na Mirju, oddam takoj boljši, starejši dami. Oirled od 2. ure naprej. Naslov pove uprava »Jutra» 16918 30.000 Din posojila iščem za povzdigo trgovine proti visokim obrestim. — Event. so sprejme družabnik — Dopise na upravo »Jutra* pod »Promet z visokimi obresti*. 16758 Posojilo od 50—100.000 Din Iščem za dobo 6 mesecev. Obresti plačam 10 %. Imam dobrega žiranta. Ponudbe pod »Poštenjak 73* na upravo «Jutra». 16873 Kdo posodi 160.000 Din proti popolni varnosti in 11% obresti za 1 leto, event. e mesecev. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Uvoz 72*. 1687» Dekle pridno, t ljubezni prevarano, preskrbljeno s perilom, išče mirnega delavnega moža; vdovci niso izključeni. Pismene ponudbe na upr. cjutra* pod šifro cTiha sreča*. 16333 Družabnik (ca) ki si hoče preskrbeti dobro eksistenco, se takoj sprejme v že vpeljano podjetje *"v Ljubljani in Celju. Potreben kapital pri sigurni naložitvi 30—80.000 Din. Mesečni dobiček 5—10.000 Din gotov. Z družabnico srednjih let ni izključena ženitev. Dopise pod šifro «Woodstock» ra upr. Jutra 16905 3 slovenski orožniki nahajajoči se v Črni gori, želijo p<>znanstva 1 gospodičnami lepejra značaja. 2e-nitev ni izključena. Dopise na upr. cjutra* pod Šifro ePrimorc, Dolenje in Sta- jerc*. 16780 Resnost 2550 naj dvigne pismo v upravi « Jutra*. B 6 Torek. Sicer določi In »poroči! — Bubikopfov Jovo. 16935 Mladenič želi znanja i gospodično. Prednost imajo 17—181etn«. Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Prednost 93*. 16893 Hiromant psihografolog ia fizionomist N. Sadlucki sprejema dnevno od 9.—IS. dopoldne in od 2.—7. popoldne. Nebroj-na zahvalna pisma od kli-entov. Maribor, hotel »Pri zamorcu* (t. 12. Ostanem v Maribora do 25. junija, potem: Slov. Bistrica, Dobrna, Rog. Slatina. 16917 Anka Potočnikova naj dvigne pismo. 18928 Klavir s« proda za 2000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra* 16862 Klavir (plccolo) prvovrsten, se radi selitve proda. Pismen« ponudb« na upravo »Jutra* pod št. 10. 16927 Volčje šakale mladiče, izvanredno lepe, proda Hort}, Sp. Šiška, Slovenska ulica — zadnja vila na levo. 16802 Lovski pes Jerebičar, s« J« zatekel. Dobi ee na Cankarjevem nabrežju 7/HL 16915 Ha^zno Iz celega sveta v Prago bodo prihiteli letos Sokol Lep nastop, lep kroj in pa telovadna obleka mor dičiti naše Sokole. Kroj i telovadno obleko dobit poceni pri tvrdki Brat Capuder, Ljubljana -WoIfova ulica l/H. 1396 Zastopnik jako dobro uveden in i;i len, išče zastopstva za vt loeejem. Naslov poslati upravo »Jutra*. 1694 PozorI Pozoi Gostom kopališča Llpik Priporočam vsem goston ki pridejo v Lipik, tvoj restavracijo hotel »Kolt dvor*, ki stoji prvi na <]< ni od kolodvora. Sobe radi čistoče dobro potuan Dobra pijača, osobito vin in dobra domača hrana. Za obilen obisk ie pripori ča Franc Svetlin, restavri ter. 168T Neizogibno potrebe za vsakega trgovc fl nai čaaovni katalog, v-bujot insercijske cene ls važnejših italijanskih Inozemskih dnevnikov strokovnih listov. Naroi se proti vpošiljatvi 20 Dii Pubblicita Cehorin, Trie-: XX Settembr« 65. 168! Otroke v oskrbo ■prejme primonka drui: Cenjene ponudb« na uprav »Jutra* pod »Primorci*. 16St Soba hrano, se odda mirnemu gospodu v Rožni ulici 27. I. nadstr. 16831 Drva bukova, cepanice, dolge aH žagane, suhe. dalje odpad-k« od žage in parket, prodaja po najnižjih cenah tovarna parket Ivan Bilka, Metelkova ulica 4. — Dostavlja se posamezne voze tudi na dom. 16676 Tabela za kubiranje sodov, kadi in okroglega lesa, še dobi samo za 2 Din Naslov: Fr. Makuc. Vinica pri Črnomlju. 16888 Ceno naprodaj: plišast stenski divan (800 Din), kompletna postelja (450 Dinl, nočna omarica, umivalnik, ročni podstavek, 2 pričnici in pupa aa šivilje. Vse v dobrem stanju Naslov pove uprava »Jutra* 16946 Špecerijsko opravo staro, kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Kranj*. 16822 Rabljene vreče dobro ohranjene, različnih velikosti, kupimo. Ponudbe z' navedbo cene in množine na upr. »Jutra* pod šifro »Vreče «». 16707 Brivski inventar brivek« stole, toalete in parfumerijske stelaie, kupim. Ponudbe pod značko »Brivski Inventar« na upr. »Jutra*. 16930 Lokal ali stanovanje odda oroti plačilu naprej Rebernik. Selo št. 41. p. Moste-Ljubljana. 16940 Stanovanje 2—3 #ob s pritiklinami. iščem za čimpreje proti dobri plači. — Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »St. 888». 16776 Dva visokošolca iščeta za prihodnje šolsko leto čedno in svetlo meblo-vano sobo z zajtrkom. — Naslov pove uprava »Jutra* 16752 Stanovanje v predmestju, se takoj odda, opremljeno, event. tudi prazno, obstoječe iz 2 sob s souporabo kuhinje in pritiklin. Cena po dogovoru. Ponudbe pod »Stanovanje takoj* na upr. «Jutra». Kot sostanovalec se sprejme boljši gospod v sredini mesta. Poseben vhod, elektr. razsvetljava. Naslov pove uprava »Jutra* 16947 Opremljena soba s prostim vhodom iz stopnic. v bližini glavne pošte, se išče za takoj. — Dopise na upr. »Jutra* pod šifro »Trgovec 40*. 16929 Soba strogo separirana, se odda gospoda na Dunajski cesti št. 17/IH. 16920 Dve prazni sobi (ena se lahko porabi za kuhinjo) oddam. Elektrika, vodovod. Naslov v upravi »Jutra*. 16921 Majhen lokal event. z 1 sobo. se išče v sredini mesta takoj za stalno pisarno. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »VToodstock*. 16909 Stanovanje 2 sob in kuhinje v stari aU novi hiši, iščeta, zakonca brez otrok. — PoBudbe na npr. »Jutra* pod šifro »Predplačilo*. 16926 Priprosto sobo srednje veliko, išče mirna gospodična. Cenj. ponudb« na upr. »Jutra* pod Šifro .Mirna 30». . »««1 Zračna soba se odda. Kje. pove uprava »Jutra«. Il593:' Opremljena soba s posebnim vbodom, se odda' boljšemu cospodn. Vseli se lahko takoj. Ulica na grad 7 a. 16S91 Veliki dvojni programi Popolnoma novo I Prvič v Jugoslaviji! Največji filmski umetn k sveta, slavni LON CHANEV gra istočasno doktorja Satana in n jegovega grbastega slugo v sen-;acijonelnem, deloma kolori-ranem velefilmui Čudotvorni sanatorij Opozarjamo na sijajno igro in do .'.i i nost i napeto vsebino F:lm , za mladino svorove 'an. Razven zgoraj omenjenega veic filma v šestih dejanjih nastop Princ smeh? neodoljivi v svoji popo.notna novi imenitni burki se m programu ; riaojvnim sit^S;;um cene nes v umetni-ki orkester svira pi. vseh predstavah. Priskrbite Si pravočasno »stopnice Kino Matica« vodilni kino v Ljubljani, uiefon 124 U»inje to izdaja » Konzorcij «Jutr« Adolf Ribnik«. Z. Naredno tiskarno dd. kot tlakama^. F«nJezeršek. Z. inaeratni del je odgovoren Alojzij Novak. Val v Ljubljani.