135. štev. HHiM franka v drtml MM. V Llubllanl, v torek 15. lunlla 1920« POHmeniB Itev. 1 krono. Leto IV. (shaja razen pondcljka to dneva po prašnika vsak dan opoldan. tredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Copise ir a uk ir ati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ge ne vrača. t Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1’20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust J s pr Glasilo jugoslov. socljalno • demokratične stranke. Telefonska it. 312, Naročnina: Po po&ti ali s dostavljanjem na dom u celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za meBec K 20, Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Ameriko K 860. Reklamacije za lisi »o poltnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna. Socializacija. Praga, 7. junija V minulih dneh se je tu vršilo [ o vsprejetnanju in odpuščanju delav- dvoje strokovnih zborovanj, in sicer x0xi ^eni tokovnega združenja ter ceske »obce delnicke«. to je: strok, organizacij češkega socialističnega delavstva Na obeh se je temenico razpravljalo o socializacijskem programu. Osrednji svet Strokovnega združenja če?ke soc dem. stranke ie izdelal natančni program, ki pravi: Pojem socijallzacile. Socializacija pomeni prehod zasebnih izdelovalnih sredstev v last ljudske družbe, v last celega naroda, kj je zastopan ali po okraju, po ob cini ali po družbah, ki jih je ustanovil. Socijalizaciia se more vršiti le Polagoma, more tedaj se vršiti od stopnje do stopnje, kakor pač predpisujejo to gospodarski pogoji in znan stvene metode. Važen poeoj pr: st> cijalizaciji mora biti nemoteno delovanje podjetja, zagotovitev njegoviii gospodarskih predpogojev in njegov e družabne pomembnosti in svrhe. To Se Dravi: zagotoviti !e treba kred.t w transport, če je tudi že konznul zagotovljen. »Podjetja, zrela za socializacijo« so vsa ona. ki se nahajajo danes v rokah velikih družb ali nekaj posameznikov in ki imajo zagotovljene zgoraj omenjene pogoje. Tako se morejo najlažje in brez gospodarski:; škod prevesti v narodovo last. To s^ zlasti, premogovniki in rudniki, izdelovanje surovega železa. železnice, transport po vodi In zraku in elektrarne in plinarne. Potem: izdelovanje in prodaja lekov (lekarne !n tovarne lekov), izdelovanje raznih kemikalij, ki so brezpogojno potrebne v javnem interesu, prodaja in pc1.-penje mineralnih vod, kopališča ter izdelovanje orožja in streliva Polagoma pa se more socializacija vršiti z ozirom na razvoj produkcije in njene cen:ralizacije, ozir. izpopolnitve. Težko pojde s socializacijo tam, kjer je produkcija malo obrtniška Izmed trgovskih podjetij smatra se za sedaj zTela za social! zacijo le zavarovalnice vseh vrst V poljedelstvu naj se socijadizira Vsa zemlja, kar jo je več kot 100 ha v rokah posameznikov in sicer na način, da se ta zemlja, v kolikor mo* goče arondirana, gospodarsko upravlja, bodisi naravnost po državi sam; ali do občinah oziroma po zadrugah, ki se v ta namen ustanove. Gozdi in ribniki Da morajo biti last le države ali občin. V kolikor se tiče izvršitve socializacije. nai se poleg državne uprave ^trajne ali občinske potegnejo k te-0*u delu tudi drugi faktorji, glavn,') zadrege. Zadružništvo sploh more Pn^i‘xYa?no ul°fč° Dri socializaciji. treba n?,ranle' v ko!ikor *a * PG‘ nroti ’nrfn,ie ^vršuje v vseh strokah izvzemši onfcj °kf kodn,nl Ustnikom, dobili imetek Kolor n? narfm 'ienci vsled £w?r,ne su,ejo uslllz Službe in dela, tako Te^Jeba^mHti da se tudi dosedanji lastniki podfe j’ obdrže pri dosedanjem delu.v koliko-niso oili doslej udeleženi le s kapitalom, ampak tudi osebno, s svojim duševnim delom O ^soupravljanju« zaposlenih v podjetju in njih udeležbi na dobičku izraža program sledeče principe: Vsi delavski red: in pogoji se morajo izdelati ob sodelovanju strokovne organizacije. V vseh podjetjih, taki industrijalnih, trgovskih in obitnili kakor denarnih ali kmetijskih, pa naj bodo ti akcijske družbe ali druga ^ruš.va in firme, pa naj so nfth las!-11‘ki posamezniki ali družbe — povsod tam, kjer le zaposlenih le deset 1. udi, morajo se uvesti za vodni (to-\>irniški) sveti, ki naj bodo sestavlje-propordjalno iz delavcev in uradnikov. Delavski svefl podjetil Imajo po z^.conu zajamčeno Dravo soodločau cev in uradnikov, paziti nad izvrše vanjem kolektivne ali za njih podjetje samo izdelane delavske pogodbe, upravljati ali soupravljati blagotvor-ne ustanovitve podjetja, posredovati pri pritožbah, zastopati uslužbence povsod ter odločat! o dobičku podjetja, ki naj glasom tozadevnega zakona pripade uslužbencem. Zakon, ki naj odloča, koliko naj dobe uslužbenci podietja od njegovega čistega dobička, mora določit! najmanj 10 odst. dobička za usltiž-bene delavce. V podjetjih, ki izkažejo več dob'čka kot znaša 4 odst ob-restovanje v podjetje vloženega kapitala, se ima določi'i za delavstvo podjetja najmani ?0 odst. dobička. Ta dobiček se ne razdeli med delavce osebno, ampak se da po sklepu tovarniškega sveta v namen, kj koristi delavstvu tistega podjetja. Ako ima podjetje izgubo ali le ?% obre-stovanje vloženega kapitala se dobiček ne izplačuje. V vseh podjetjih, ki imajo v službi vsaj 30 delavcev mora biti delavski svet podjetja zastopan v upravi podjetja. V podjetjih, ki imajo samo enega lastnika, se ustanove v ra namen sveti podjetij, ki jih tvorijo lastnik in zastopniki delavstva. Delokrog takh svetov mora določiti zakon. Kot priporočilno obliko podjetij se smatrajo: produktivne in konzumne zadruge . . . To hoče v glavnem soc. deni. program. Pfecej pa se razlikuje od tega ono. kar zahtevajo češki socijalisti, to je: bivši narodni delavci. Ti pravijo: Socializacija, to je: Prenos podjetij v upravo občin, okrajev ah županij, ali podržavljenje podjeti) ni nobena socializacija. Takšno postopanje more biti smatrano le za poče-tek socializacijskega procesa. Razdelitev družbe na delavce, delodajalce, konsumente in trgovce mora v socialistični družbi Drenehati. V podržavljenih podjetjih pjevzema u-logo podjetnika vlada m njen uradniški aparat, s Čemur se dani položai mnogo ne menja. Socializacija se ne da preko noči izvršiti. Nasilno raziaščenje Je slabo sredstvo. Raziaščenje proti odškodnini pa je v najvč slučajih absolutno nemogoče iz čisto Lnančnih ra/logov. Sociisllzaoija mora iti polagoma, od stopnje do stopnje in to zato, da ne bo produciia in gospodarsko življenje sploh preveč trpeli. Ustanoviti ie že sedaj, ko vlada kapitalistični red, tako družabno organizacijo, ki bo omogočila voditi gospodarstvo na način, da ne bo mezdnega razmerja. Zato zahtevajo češki socialisti, da naj delavci dobe od dobička polni delež, ki nai se vlaga v podjetje za razširjenje podjetja in naj ustvarja delavce polagoma za prave lastnike. Tako mislijo, da bo proletariat najlažje postal lastnik podjetij. Takoj oa nai se razlaste rudniki Dokler država ne prevzame vseli rudnikov, naj se vpdje državni monopol za premog, ker Ie s tem bo draženje premoga omejeno Tu sta tedaj v velikih obrisih dva socializacijska programa. Ako primešate še govor s. Skalaka, ki sem flfa žč? podal v posebnem praškem dopisu, vidite: da je precej različnega naziranja za socializacijo. Na CeSkem se pa o tem poglavju 'vsaj marljivo razpravlja Čas Je, da ge tudi pristopi k delu: nova doba terja novih oblik prodnkclje. Delavcu spada v produkciji odločilna beseda^________________________ Cltafite! trite I = NAPREJ = •ctlnl dfifcvnih stovanakl. Nova smer jugoslovanske gospodarske politike. LDU Belgrad, 12. Finančni minister Kosta Stojanovič je imel z zastopnikom lista »Informaiion« inur-view, kjer je dejal med drugim: Valutno vprašanje v Jugoslaviji se je definitivno začelo reševati s tem, da so se jeli jemati iz prometa bankovci Avstroogrske banke. Zahvaliti se imamo izborni letini, ter velikemu številu pitanih prašičev in drugih važnih produktov (žito, koruza itd.), ki ga moremo staviti na razpolago inozemstvu, da si je opomogel naš dinar na svetovnem trgu. Uverjeni smo, da bodo pri nas cene kmalu začele padati. Ako vpoštevamo dejstvo, da naša država ni tako trpela pod preplavljanjem s papirnatim denarjem kakor druge dežele, potem' ie jasno, da ima naš dinar vse pogoje za zdravo valuto. Gledati pa je treba tudi na to, da se ne prepreči izvoz, kar se je to dosedaj dogodilo v preveliki meri. Paziti moramo na to, da izvoza ne paraliziramo s preostrimi odredbami, kakor n. pr. z monopoliziranjem izvoza. Izvozna carina nud? zadostno jamstvo za nadzorovanje izvoza in za izboljšanje kupnine. Ža prehrano doma imamo dovolj živil. Svobodna konkurenca v zahtevi in ponudbi bo urejevala cene. Iz vsega tega sledi, da bo na svetovnem trgu dinar eden najdražjih denarjev. To bo vplivalo na padanje cen, ker so nenaravne in ker ne morejo ostati na dosedanji višini. V prvi vrsti se to nanaša na cene živil in drugih živ-ljenskih potrebščin. Napram temu dejstvu se bodo razblinila vsa stremljenja trgovce, vzdrževati cene blagu na dosedanji višini. Vsled padanja cen živilom se bodo uredile tudi cene drugemu blagu. Dosedanji režim nenadzorovanega uvoza v državo s kronsko-dinarsko valuto je olajševal borzno špekulacijo, zlasti ker so se vse cene blaga iz inozemstva morale plačevati v takozvani zdravi valuti, NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. V sobotni seji narodnega predstavništva se ie pričela razprava o volilnem zakonu za konstituant^. Kot poročevalec je minister za usta-votvorno skupščino St. Protič. Poslanec Jaša Prodanovič (republikanec) je ostro kritiziral volilni reJ. Sodrug V. Korač je zahteval v svojem govoru za žene volilno pravico za državni zbor. Govorila sta še dr. Paleček in Žujovič, nakar le predse i-nik sejo zaključil. Debata o volilnem zakotni se nadaljuje v pondeljek. STRANKARSKO POSTOPANIE POLITIČNIH O BI ASTI. V sobotni seji narodnega predstavništva je stavil sodrug Kopač na notranjega ministra vprašanje radi dogodkov na Za'oški cesti v Ljubljani. pri kaierih je bilo 14 ljudi usmr. čenih. .Med drug;m je navajal, da so nekatere organizacije, kakor je ob: čaj pri takih prilikah, razobesile črre zastave, kar so storili tudi na prim?r v Črnomlju. Politična oblast pa ja one ljudi, ki so zastave razobesili, obsodila na 7 dni zapora. Vsled pri’ tožbe prizadetih na deželno vlado v Ljubljani, ie dobil vsakdo namesto / dni po 8 dni zapora. Zato vprašuje ministra za notianje stvari, kai namerava podvzeti, da se tako postopanje v bodočnosti prepreči Minister Rafajlovič Je odgovarjal, da še ni dobil nobenih tozadevnih uradnih po< datkov, kakor hitro pa jih sprejme, bo odgovoril. Poslanec Kopač je ii Javil, da se z odgovorom min!stra nc zadovoljuje, češ da bodo med teni predno dobi minister uradne podatke, prizadeti svojo kazen že obsedeli, ker morajo nastopiti kazen f,e tekoin treh dni. Zato prosi, naj min -ster da brzojavno naredbo, da se naj kazen odloži za toliko časa, dokler ne dobi potrebnih Dodatkov. kar je imelo za posledico podraženje uvoženih predmetov. Prepoved uvoza bo imelo za posledico ozdravljenje dinarske valute, ako bo država gledala na to, da se uvažajo le najpotrebnejši predmeti. Tako se bodo cene doma paralizirale z dviganjem dinarja, kakor se to že sedaj opaža. Z uvozom vrednost dinarja nikakor ne bo ugrožena, ker je povpraševanje po izvozu dvakrat do trikrat večje kot potreba po uvozu. Vrednost poljedelskih pridelkov, mesa. obdelanega lesa in drugih proizvodov, ki se morajo izvažati, se ceni na podlagi današnjih cen na štiri milijarde. Vrednost blaga, ki se mora uvoziti iz Inozemstva, pa se ceni na približno eno milijardo. Oblasti v Sloveniji In na Hrvatskem ,kjer vojna ni porušila ali uničila domače industrije, niso v stanu zadovoljiti povpraševanja po industrijskih proizvodih. Obžalovati je, da smo v pogledu dviganja naše domače industrije zaostali za eno leto. Industrija je vsled pomanjkljivih prometnih sredstev in vsled nezadostnih surovin zaspala za nekaj mesecev. To ie eden glavnih vzrokov, in čutimo ga še sedaj, ko naše gospodarsko življenje in naše cene še niso urejene. Vsled ozdravljenja naše valute se bo poslej carina plačevala tudi v dinarjih. Na ta način bo mogoče državo dovesti do normalnega gospodarskega in finačnega življenja. Na tej podlagi pripravljam novi proračun, ki ga bom predložil narodnemu predstavništvu. S tem proračunom se bo dalo doseči ravnotežje tudi med izdatki in dohodki. Uvedel bom nove davke, ki jih bo država lahko plačevala. Proračun preteklega leta je bil brez stvarnih dohodkov in vsled tega je dovedel državo v težaven položaj. Novi proračun bo končno prenehal z dosedanjo prakso. IZVOZ PREHRANE V ZASEDENO PRIMORJE. LDU Belgrad, 12. Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljal zakonski predlog glede zasedenih pokrajin, zlasti Dalmacije in Istre. Po tem predlogu naj bi se v te pokrajine izvažala prehrana in drugo potrebno blago brez carine in brez zahteve plačevanja v zdravi valuti. Sprejeti predlog bo objavil finančni minister. BRODARSKA STAVKA V SPLITU, LDU Split, 12. Stavka na parnikih paroplovne družbe „Dalmatin ‘ se je danes končala. Sporazumno se je sprejel sklep, da se i odločitvijo počaka do konca meseca, da ravna?* teljstvo v Trstu prouči stavljene zahteve. KRVOPRELITJE V TRSTU. V petek zvečer Je prišlo v Trstu do krvavih demonstracij. Kakor se poroča se je uprlo nekaj odelkov ar-ditov, ki bi morali iti v Albanijo. Tem so se pridružili še civilisti. Na več krajih mesta je prišlo do spopadov krajih mesta je prišlo do spopadov med demonstranti in oblastem pokornimi vojaki.Streljalo se ie na obe^ straneh. Ob 4. ponoči je bil v mestu vzpostavljen zopet mir in red. Uporni arditi so se povrnili v vojašnice. 14 mrtvih. Trst, 13. Po medsebojnih vojaških spopadih v petek ponoči je bilo 14 mrtvih in nad 40 ranjenih, tegredi so trajali do ranega jutra v soboto. JUGOSLOVANSKI DELEGATI NA ZAVEZNIŠKI KONFERENCI. LDU Belgrad, 12. Vlada je odrs-dila, da kot delegati na zavezniški konferenci v Parizu, ki bo zborovala o razdelitvi rečnega brodovia, prisostvujejo razpravam vscučiiišlii profesor Mileta Novakovič kot prav-, ni ekspert, polkovnik Gjuro LazKS za razdelitev vojnega plena ln Evgen Leontič kot strokovnjak za bro* darstvo. Delegacija je že odpotovaJa v Pariz. BOJI MED ITALIJANI IN ALBANCI. Trst, 12. O dogodkih v Albaniji poro,a »HI Piccolo« iz Rima: Gla* som zadnjih vesti iz Val one je položaj v Albaniji neizprmenjen. Alban* ski uporniki so se ustavili na višmari okoli mesta in motijo mesto v nočnlli urah z živahnim puškinim ognjem« Italijanska posadka drži vztralnoi svoje pozicije v mestu in Je uspešno podpirana od vojnih ladij, ki so zasl« drane pred mestom. V Valoni se pri« čakuje še prihod drugih čet. Težaven !e postal položaj vsled okolnosti, tTa so dogodki zadnjih dni prisilili pon sadk.u v Santi Ouaranta, da se J« umaknila iz te postojanke v Val ono, Ta umik bo povzročil komplikacije « južni Abaniji. Vest, da so uporniki ujeli italijanski oddelek 4P0 mož, sa gotovo nanaša na posadko v Te* leponi, ki je ostala izolirana vslevl prekinjnja brzojavnih in telefonskih zvez. Med ujetniki sta tudi dva pol? kovnika. G10LITTI REŠITEV ITALIJE. LDU Rim, 12. (DunKR.-BrezžJfc« no). Kralj je poveril sestavo novega kabineta Giolittiju. KRIZA V AVSTRUL LDU. Dunaj, 12. Junija. (CTU.) Dopoldne je bila pri predsednik« Seitzu konferenca voditeljev tr©H parlamentarnih strank. Za krščanska socialce so bili navzoči podkancelar, Fink ln poslanca dr. Welsklrchner h( Knnschak, za Velenemce predsednik dr. Dinghofer in poslanec dr. Straff-ner, za socialne demokrate pa dr, Adler, Abram in dr. Bauer. Posve tovanja so se bavila s političnim položajem In s sestavo nove vlade. MULLER VRNIL MANDAT. LDU Berlin. 12. (DunKU.-Wolff>, Državni kancelar Mttller je nalog za sestavo kabineta danes vrnil državnemu predsedniku. Ta je povabit predsednika nemške ljudske strank« poslanca dr. Helnzeja k razgovoru. Dr. lieinze se mudi sedaj v Dražda-nih. VRNITEV ANGLEŠKIH SOC1JALI- LISTOV IZ RUSIJE. UDU London, 11. (DunKU.-PaiN ter.) Odposlanstvo angleške delav« ske stranke se je vrnilo iz Rusije in Izjavlja v svojem poročilu, da Je politika vmešavanja in blokade vzroW najhui^ga trpljenja na Ruskem. Poročilo hvali uspešni trud sovjetska vlade p*i zatiranju epidemij in zahteva popolno odpravo blokade, opustitev vmešavanja in priznanje sov-', jetsice vlade. RUSKO-POLJSKO BOJIŠČE. LDU Moskva, 12. (DunKU.-Brez* žično.) Poročilo iz fronte: Naše četa so zapadno od mesta Disne osvojilo več točk. Ob Berezini so ustavilo sovražne napade. Pri Kijevu so pr-gnale sovražnika na desnem brega Dnjepra nazaj. Zasedle so več krajev; pri Korostyševu in železniško progo Kijev-Fastov .Iz krajev, ki so jih za* pustili Poljaki, se naznanjajo nasif-stva poljski čet proti prebivalstvu in po/.iganje sel. Spominjajta se o vsaki priliki strankinega tiskovnega sklad*! Dnevne vestS. Pogreb sodružice Ružene KrU stanove. V soboto ob 6. popoldne s$ je vršil pogreb sodružice Kristanova brez vsakršnih ceremonij iz Leonišča na pokopališče. Na krsti je ležal le lep rodbinski venec iz rdečih cvetic, dvngače pa je Lil pogreb brez vsega; leska in ie prav značii pomen težka' rm* izgube v vrstah organiziranega pro ietarijata. Pred Leoniščem In ob grobu je zapel pevski zbor »Svobode« žalostinko. Na pokopališču se ie v lepih in zamišljenih besedah poslovil od drage pokojnice s. Bernot. Udeležba na pogrebu je bila sijajna, dasi se je šele popoldne razvedelo po Ljubljani, da le na večer nje pot k zadnjemu počitku. Izprevod se ie pomikal od Leonišča po Sv. Petra cesti Resljevi cesti, Komenskega cesti in Dunajski cesti na evangeljsko pokopališče. Spavaj počitek delaljubnih, blaga sodružical Sestanek vseh zaupnikov !e v torek zvečer ob 8. uri v »Mestnem domu«. Udeležite se ga! Tajn. JSDS. Popravek! Na kr. drž. realni gim-nazili z nemškim učnim jezikom v Ljubljani vpisovanje 'n sprejemni izpiti ne bodo 27. oz. 28 Janija 1920, temveč 29. oz. 30. junija. Zdravniška služba! Razpisana je služba okrožnega zdravnika v Rib^ nfcl na Pohorju, interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. Š. k. Šparta: š. k. Svoboda. Izid sobotne nogometne tekme med Šparta ta Svobodo je 1 : 1 (1 t 0), koti 8:5. — Obe moštvi sta skoro enako močni. Igralcem manjka vaje. Oba kluba bosta lepo napredovala, kar nam potrjuje veselje in zanimanje moštev do športa. Napadalna vrsta Svobode je z§lo agilna. Med odmorom je igrala godba na pihala ud-matske podružnice »Svobode«. — Udeležba tekme slaba. S. k. Ilirija (rez.) i Š. k. Slavila (Zagreb). Izid tekme 2:2 (2:1), koti 6 :3 za Ilirijo. Igra Je bila odprta In deloma zelo surova. Oba moštva sta precej enakotnočna. Sla-vlja le tehnično slabša a nasilna. Sodnik Hrast. — Udeležba tekme srednja. S. K. »Primorje« v Ljubljani naznanja ljubiteljem Športa svojo usta-aovitev. Vsa nadaljna pojasnila da:e predsednik kluba g. F r. B a t J e 1, trgovec, Stari trg 28. — Odbor. k. Politični pregled. + Bosanski kmetje zapuščajo klerikalno stranko. Za razpoloženje med bosanskimi kmeti, dosedanjimi pristaši klerikalne »bosanske težačke stranke« v Bosni, ie značilno, da trumoma zapuščajo to stranko. Krajevna organizacija te klerikalne stranke v Tomajevcu v Bosni je vodstvu stranke v Sarajevu že sporočila izstop iz stranke, ker Je klerikalna stranka v vladi nastopila zoper pravično rešitev agrarne reforme (zoper § 6. in 7.). Zgledu te organizacije bodo sledile še druge. Klerikalci so s tem, da so nastopili zo’ r interese malih najemniških kme-v Bosni, ki naj bi dobili zemljl-Izgubili med bosanskimi kmeti ugled. -f Ogrski krat) — sin bivšega ce saria Karla Habsburškega? »Prager ftagblatt« poroča Iz Budimpešte, da redlaga upravitelj llorthv princa tona za ogrskega kralja. Vrše s?; pogajanja med Budimpešto In Pran-ginsom v švici. Bivši cesar Karl bi rad sam postal kralj Ogrski llorthv v tem primeru sestavil regemstvo vzgojil mladega princa v narodnega vladarja. Ako Je ta vest resnična, dobimo Habsburgovce za sosede in Ogrska postane sedež trajnejše re akcije. -f- Monarhistično gibanje v At-jtrifl. Monarhistični elementi v Nemški Avstriji imajo, tako kakor povsod, svojo največjo oporo v klerikalcih. ki silno žalujejo za svojim odstavljenimi katoliškimi Habsburgov-cl. Klerikalci na vseh straneh skrivno rujejo ne samo proti socijalnlm demokratom, temveč tudi proti republiki hi proti obstoju države same. Sanjalo o novi združeni južno-nemški državi, h kateri naj bi spadale predvsem alpske dežele avstrijske ter Bavarska, ki naj bi se ločila od Nemčije. Za cesarja tej novi dr-|avl bi postavili krščanskega Karta Habsburga ali pa eksprinca Rupreta Bavarskega. Da mislijo ln delajo na to popolnoma resno, je gotovo. Gnezdo teh monarhističnih preobratni-kov je »das heilige Land Tirol«, kjer ga monarhisti razdelili svojim pristalem celo že mnogo orožja b munl CiJe. Eden izmed voditeljev tega gibanja ie neki dr. Heim. - Prilike v Avstriji se morda še znatno izpre-raene, če dobe klerikalci moč v svoje roke T-veveteJa bo najhujša reakcija in ekscesar Karl na ta račun naj-brže že od samega veselja spet močno popiva? Če bi v Avstriji res emagala klerikalna reakcija, bodo edne države to zelo neljubo obču-e in bodo s tem neposredno pri- zadete. Danes Je mir med državami, nastalimi na teritoriju bivše monarhije, v veliki meri odvisen od tega, če obstoji v Avstriji še nadalje sedanja koalicija, ali pa se razbije, v katerem slučaju bi tako ojačena nastopila tudi injperijali8'.ična klerikalna Madžarska... + Čehoslovaška vlada prejela zaupnico. Poslanska zbornica je končala debato o izjavi vlade. Pri glasovanju ie poslanska zbornica s 140 proti 109 glasovom vzela izjavo vlade na znanje. Za izjavo vlade so glasovali čehoslovaški socijalni demokrati, narodni socijalci, agfarcl, slovaški nacijonalci, kmetska stranka in trije Madžari, proti pa vse nemške in madžarske stranke, češka ljudska stranka in narodni demokrati. Nato je govoril predsednik Tomašek, ki ie opozarjal na to, da js vsem govornikom brez razlike strank dovolil posebno svobodo govora, da ie bilo mogoče, da je debata pokazala pravo mišljenje vsega prebivalstva. M- V Tešin so dospele po poročilu »Narodnih Listov« nove ententne čete, zlasti francoske, ki so zasedle demarkacijsko črto. .+ Vstaja zoper Italijane v Tripo-HtaniJL Ves čas vojne so se Tripoli-čani-doinačini na skrivnem pripravljali na vstajo zoper Italijane. Italijanske oblasti so si skušale z denarjem in protežiranjem nekaterih vo-diteljev-domačinov pridobiti simpatije ter po drugi strani uganjali veliko korupcijo. Voditelji domačinov, ki so prej navidezno bili pristaši Italijanov, so sedaj stopili na čelo upornih domačih čet, pregnali so Italija/ ne iz notranje dežele na morsko obal in bale nameravajo napasti ceki trdnjavo Tripolis. Italijanska vlada je poslala v Tripolis ojačenja. Uporniki so zajeli mnogo Italijanov kot svoje talce. Vstajo voda Ramadan ei Še* teni. Madžarski beli teror se je v zadnjih mesecih razpasel tako, da se čuti teroriziran celo parlament. »Pester Lloyd* poroča, da se je 7. t m. o tem v parlamentu mnogo govorilo. Poslanec Drozdy je obširno opisoval ob tej priliki, kako je bil od častnikov prikrajševan v svoji poslaniki imuniteti. Povedal je, da častniki s soldatesko vred izsiljujejo po deželi od ljudi denar, preteč jim s smrtjo. Nam že znani junak Kecz kemeta, nadporočnik KeJies. je na govor poslanca Drozdvia silno arogantno odgovoril v nekem listu, zaničujoč parlament, poslance in vladne fimkcijonarje. Nato je poslanec Huszar, bivši ministrski predsednik, v parlamentu odločno zahteval od vlade, da se preobjestnemu terorju soldateske že vendar enkrat napravi konec, ker tak teror upropa-šča vso deželo. Ali Je vlada zmožna napraviti nasilstvu preobjestnili častnikov že enkrat konec, ali pa naj kratkomalo obstojati preneha. Poslanec Cserti ie opisoval, kako ga je nek podčastnik teroriziral in mu je nekdo celo zapretit da se nai umakne iz Budimpešte, Če mu le ljubo življenje. Vsi poslanci bili nad takim očitnim terorjem nad parlamentom skrajno ogorčeni in sam honved-ski minister Soos je zatrjeval, da bo kaznoval Hajjesa in napravil samo-lastnosti častnikov konec. Omenil je, da le v Pešti mnogo elementov, ki oblečeni v vojaške uniforme, morijo nedolžne ljudi. Da si bodo to stvar naši čitatelji lažje predstavljali, navajamo naslednje drastične zglede, ki kažejo o krutosti belega terorja na Madžarskem. »Pester Lloyd« poroča: V mestnem gozdiču se Je našlo v srce prebodeno truplo Jurija Hanitza. Morilec ga Se po storjenem dejanju zavlekel v vodo v mestnem gozdiču. Privatni uradnik Ladisl. Lukacz in ključavničar F.dv. Stopper sta bila zadnjo noč zvečet na ulU napadena. Nekdo jima je zasadil bajonet v hrbet, tako da bosta le težko okrevala. Na postaji Ga Upr so morilci umorili postajnega nadzornika In ženo v njegovem stanovanju, Ju izvlekli iz stanovanja in vrgli v Tiso. Pogrešata se od tega dne daJje tudi dva železničarja. — O takih ki enakih slučajih madžarski listi dnevno poročajo, čeprav je cenzura silno stroga. — Kdaj bo prenehal ta za ves civilizirani svet sramotni beli teror?l Mednarodni pro-letarijat se čuti prisiljenega, da vočlgled takih razmer na Madžarskem dejansko protestira s tem, da proglaša zoper Madžarsko najstrožji bojkot, ki se prične dne 20 t. m. (ln ne 39., kakor je bila napaka v zadnjem našem poročilu). Mednarodni prulefarijat bo kakor en mož solidarno sledil in izvajal ta sklep mednarodne strokovne delavske zveze, ki ji predseduje sodr. Appletcn. De* lavstvo bo pokazalo, da j« v njegovi bratski solidarnosti velika moč! + Danski socijallsti zahtevajo republiko. Socijalistična skupina v parlamentu na Danskem je predložila vladi projekt o izpremembi državne oblike. Danska republika naj bi bila urejena po zgledu Švice. izpred sodišča. Zaradi ropa ua .18 let obsojen. Pri včrajšnji zadnji poj&tni razravi je bil 26 ietni brezposelni mizarski pomočnik Jože Gorjanc iz Rožne doline obsojen zaradi hudodelstva ropa na 18 let težke ječe. Ko k dne 15. januarja t. L zvečer gorelo gospodarsko poslopje posestnika Janeza Trobca na Črnem vrhu pri Polhovem gradcu, je okoli polu 10. zvečer stopil v pol ure od tam oddaljeno hišo Janeza Trobca v vojaško oblečen, s puško oborožen visok človek ter z namerjeno pušico zavpil nad stajjco Jero Trobec: »Denar ali smrt.« Starka mu je izročila 14000 K. Gorjanc rop taji in dokazuje. da je bil usodni večer na stanovanju vpokojenega železničarja Kuclerja. Tri priče: Antonija in Amalija Potočnik ter Martina Kucler potrdijo pod prisegp., da ie bil Grojanc dne 15. januarja v istem času pri Kuclerju, na kar se dobro spominjalo na okolnost, k