197. Stnilka. ■ BfHH^HHf w ^MNnvnnanjnMa; flfv« avar^analnl XLVII. leto. Ife MB ^B ^^^^K ^^^H ^^^^H ^^^^B B^^^^^^^V ^^^^B IHB I Vi ASB ^1 BM bT^b! Bb B^BhM I ^1 BhbVb^bVbVbi BWBwfl BhbVb ■&¥&■ bVbhB B^BhB BWBWBf .Slovenski Narod* vdja v Ljmfcllmml na dom dostavljen: . ▼ npravništvu pfcjcmaa: eelo teto naprej .... K 24*— I celo leto naprej . , . . K 22*— pol leta . ..... 12-— I pol leta m ••... U'— ćetrt leta „ .../.. 6*— I četrt leta m • ?••/• • • **• ma mesec m • » # • • 2*— I na mesec m • • * • • » 1*80 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urcdnistro; KnaOoTa ulic* M. 5 (v prftKfa levoj talil— it M. Imserati veljajo: peteiostopna petit vrsta sa enkrat po 16 viau, xa dvakrat p« 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vte. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravaiitvu Mj se pošiljajo naročnine, reklamacije, UueratJ Lti, to je administrativne stvari ——^— tmmmmm sUwiIaui velja tO viaatleT. ——— Nt aaaaaaaa naroema otez istodooae vposlatve naroeniae te M odn. •Slovenski Narod* velja po postit xa Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo: celo leto skupaj naprej . K 25*— I celo leto naprej ... K 3>*-4 pol leta m •. . . - 13*— I m .i • j j ■ . četrt leta Z . . 6*50 I M kariko »n vse druge dežele: na mesec " Z • '• \ 2*30 ■ celo leto naprej .... K 35,— Vprašanjem glede faseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Ofc-n 1 »Ml m (»podaj, drorttče levo). M—**— aUse it i, telalen §4 —> Svetovna vojna. Zmaga armade nemškega prestolonaslednika. — Obleganje Namurja. — Zmaga pri Više- gradu. — Boji ob ruski meji. — Vojno stanje med Nemčijo in Japonsko. Zmagovito prodiranje nemške armade. Berolin, 23. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki generalni štab poroča: Severno od Metza je nemški prestolonaslednik s svojo armado, prodirajoč na obeh e-raneh Lcngwvja. včeraj zmagovito potisnil nazaj nasproti stoječega sovražnika. Na Lotarinškem je do-fegJa zmagovita armada pod vodstvom bavarskega prestolonaslednika pri zasledovanju poraženega sovražnika črto Luneville - Blamont ter nadaljevala zasledovanje. Pred Narnurjem grme od predsnočnjim nemški topovi. Zmage Nemcev proti Rusom. Berolin, 23. avgusta. (Kor. urad.) * Volno v -j rad perača: Močne ruske čete so pričele prodirati na črti Gum-hinnen - Angerburg. Mi smo prodira-iočega sovražnika dne 20. avgusta napadli in ga zavrnili. Pr* tem smo vjeli SG00 mož in zaplenili 8 topov. O eni naši kavalerijski diviziji, ki ie bila prideljena armadnemu zboru, že delj časa ni nobenih poročil. Divizija *-e je spustila z dvema sovražnima kavalerijskima divizijama v boj in se ]a šele včeraj vrnila k prvemu armadnemu zboru ter privedla s seboj 500 vjetnikov. Nadaijna ruska ojače-nia prodirajo sevemo od reke Preg-ia in južno od mazurskih jezer. O nadaljnjih operacijah naše vzhodne armade, se mera sedaj še molčati, da se sovražniku ne odkrijejo predčasno naši nameni. O uspehih na zahodu se bo v katkem izvedelo kaj več. Novi poskus sovražnika v Zgornji Al-zaciji, se je preprečil z zmago v Lo-erinški. Tudi v Zgornji Alzaciji se je sovražnik umakni!. * s Junaštvo križarke »Zente«. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) V zvezi s poročilom c. kr. koresp. urada o smeli križarki »Zenti«, se privatno javlja korespondenci Wil-helm: Navdahnjena Tegetthoffovega duha, si je ta orehova lupina upala v odprtem morju se spustiti v boj z morda SOkratno premočjo in se je trudila, zadali sovražniku, dasi je imela pred cčmi gotov pogin, čim največ škode. To se je. kakor se zdi, smeli križarki in njeni junaški posadki tudi posrečilo. Tudi francoskim ladjam je vrla »Zenta^ povzročila znatno škodo, dasi se veličina te Škode niti približno ne da določiti. Okrog 150 mož, ki so se rešili na črnogorsko obrežje, je pač prišlo v črnogorsko vojno vjetništvo. Tudi francoske oklopnice so gotovo rešile del »Zentine« posadke. Po mednarodni pogodbi morajo mornarice v najkrajšem času objaviti imena onih, ki so bili rešeni. V zgodovini našega brodovja neminljiv čin izpričuje, kakšen duh navdaja našo mornarico. • o »Zenta«. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Glasom oficija-nega obvestila iz Ce-tinja, se je z Ni. Velič. ladje »Zenta«, \\ se ie dne 16. avgusta v boju s fran- coskim brodoviem baje potopila, rešilo 14 štabnih oseb in 170 oseb moštva, med temi 50 ranjencev, na črnogorska tla. Imena rešencev so obljubljena za bližnji čas in se bodo potem objavila. Vsa druga, v inozemskem časopisju sicer razširjena poročila o izgubah c. kr. vojne mornarice, ki so baje v zvezah s pomorskimi boji ob Adriji, so popolnoma izmišljena. * Nemški mornarji v boju pri Vi šeg radu. Berolin, 23. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad javlja: Pri admiralskem štabu mornarice je došlo popoldne iz Sarajeva to - le poročilo: »Dne 20. avgusta smo zavzeli srbske pozicije na višini 95 d pri Vi-šegradu. Pomorščaki prve linije 3 mrtvi, 2 častnika, 21 mož ranjenih. Držanje moštva vzorno. Podpisal major S c h n e i d e r.« — Gre za nemški skaderski oddelek, ki se je po odhodu iz Skadra,pridružil operacijam avstro - ogrske armade. Bitka pri Višegradu. Sarajevo, 23. avgusta. (Kor. urad.) Po pripovedovanjih prispelih ranjencev so se vodili že omenjeni, za nas zmagoviti boji pri Višegradu-Rudnem z veliko trdovratnostjo in Ijutostjo. Naše čete, ki so se biie Su-I naško in z občudovanja vredno bravuro, so povzočile sovražniku ogromne izgube. Iz dejstva, da se je našlo v nekem jarku san m 500 mrtvecev, se lahko sklepa, d,: so izgube na srbski strani naravnost velikanske. Da so tudi na na strani znatne izgube, je predvsem ripiso-vati zaničevanju smrti in ne erjetni smelosti, s katero so se naše čete vrgle na sovražnika. Častniki zagotavljajo, da naših vojakov enostavno ni mogoče držati in da ie njih najljubši način boja naskok z bajonetom. * * * Prot- razširjanju lažnjivih vesti. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca Wilhelm kar najodločneje nasprotuje popolnoma neutemeljenim vestem, n. pr. o izgubah naše armade in poudarja, da bi razširjanje teh neresničnih vesti pač lahko imelo žalostne posledice in bi nikakor ne pripomoglo k uspehu naši težki nalogi. Naše vojno poročevanje ostane v interesu države in popolnega uspeha velikega cilja pri trdnem sklepu, da se objavijo samo oni vojni dogodljaji, ki se lahko objavijo, ne da bi pri tem trpeli naravno tajni nameni. Poročevanje ne bo nikdar dogodkov olepše-valo ali pa lažnjivo poročalo, tudi ne bo nikdar si izmišljalo kakih zmag, kakor to delajo sovražniki, da vspod-bujajo in bodrijo ljudstvo. Težki časi so nastali za v domovini zaostale, ki včasih dolgo časa ne dobe nikakih poročil z bojišč. Ravno v tem se kaže prava vrednost našega ljudstva, naša večja kultura, da mirno čakamo in s tem dokažemo, da popolnoma zaupamo naši dobri armadi. Razširjevalci vzne-mirjujočih vesti so sovražniki države. Kdor pomaga razširjati take vznemir-jujoče vesti postane iz klepetavosti so-kriv. Zato je treba, da ljudstvo takim vestem, ki se razširjajo iz nizkotnega mišljenja, ne verjame, marveč da raz-širjevalce takih vesti energično prime in izroči pravični sodbi. Operacije proti Srbiji. Berolin, 23. avgusta. Posamezni listi pozdravljajo dunajski komunike o operacijskem načrtu proti Srbiji in hvalijo pravilnost in primernost izrednega sklepa vodstva avstro - ogrske armade, ker je hvaliti ta sklep tudi z nemškega stališča, ker se na ta način zasigura trajen uspeh in skupno delovanje obeh armad. * V boju s Srbi. >Pesti Naplo« poroča iz Suboti-ce (Steinamanger), da je prišel tja grof Tomaž Erdody, ki je bil v bojih ob Drini ranjen na levi roki. Jezdil je na čelu Detih orožnikov - jahačev in prišel ob 11. uri ponoči na koruzno polje.V koruzi so bili skriti Srbi, ki so začeli streljati na patruljo. Grof Er-dody si je hotel ravno užgati cigareto, ko ga je zadela kroglja. Rana ni nevarna. — Iz Sabca je došel ranjeni rezervni poročnik, neki uradnik ogrske eskomntne banke, ki je poročevalcu »Pesti Hirlapa« sledeče povedal: V nedeljo popoldne smo 24 kilometrov od Šabca zadeli na sovražnika. Izkazalo se je, da je to bilo Drina-divizija, ki jo je baje vodil sam srbski prestolonaslednik. Nas:alo je strašno streljanje in Srbi so padali kakor muhe. Boj je trajal celo nedeljo. Meni je kroglja predrla levo roko. Ranjenci smo bili pripeljani v neko hrvatsko občino, kjer nas je dohitelo uradno naznanilo: Sabac je nepreklicno naš; drinska divizija je premagana. Mnogo ranjencev ima srbske čepice in amulete srbskih vojakov, navadne križce iz medi z mo-nogramom kralja Petra. • * Hrabri bosanski vojaki. Budimpešta, 23. avgusta. (Kor. urad.) »Magvar Orszag« opisuje bitko dne 18. avgusta. Po poročilih ranjenega majorja Maiselja, ki je ta dan vodil na čelu enega bosanskega pehotnega polka bajonetni napad, ter bil za ta čin povišan za podpolkovnika. Podpolkovnik posebno hvali smrt prezirajočo bravuro Bošnjakov in pripoveduje, da so ti kakor vihar udrli v srbske bojne črte ter omajali srbske polke. Pravcat dež šrapnel ni mogel zadržati nasliakujo-čega bataljona, da, zdelo se je, kakor bi to še podžigalo njihovo preziranje smrti in njihov junaški pogum. Podpolkovnik Maisel poudarja kot značilno epizodo med vožnjo sanitetnega vlaka, da je občinstvo v Novem Sadu s posebnimi ovacijami sprejelo ranjence in so ugledne mestne dame naravnost ganljivo skrbele za nje. • ♦ • Vojno stanje med Nemčijo In Japonsko. Berolin, 23. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Na japonski ultimatum je bila tukajšnjemu japonskemu poslaniku dopoldne izročena sledeča ustmena izjava: Na zahtevo Japonske nima nem&ka vlada ničesar odgovoriti. Smatra tedaj za potrebno, da odpokliče svojec* poslanika v Tokiu ter Izroči Japonskemu poslaniku v Berlinu potne liste. Italija in japonski uftlmatnaL »Oazetta di Venezia« razpravlja o japonskem ultimatumu v Beroihra glede izročitve KtaoČava in naglasa, da bi vojna napoved Japonske Nemčiji pod gotovimi okornostmi pome-njala za Italijo »casus foederis«. V tem slučaju bi za Italijo lahko nastal položaj, da bi morala Angliji, zaveznici Japonske, napovedati vojno. Francozi prepodiii kneza male državice Monako. »Vossische Zeitung« poroča iz Ventimiglije: Francozi so se dne 3. avgusta polastili knežje deželne uprave kneževine Monaco. Aretirali so ravnatelja kazina in tri druge Nemce. Ameriški konzul je posredoval in Francozi so mu obljubili, da bodo izpustili ravnatelja Kurza. Ko je konzul čez dva dneva energično zahteval,da ravnatelja takoj izpuste, so mu v Nizzi odgovorili, da je ravnatelj z osmimi drugimi Nemci na sumu, da je vohun. Tri dni pozneje smo slišali, da so ga med konfrontacijo z onimi, ki so ga dolžili vohunstva, ljudje, ki so vdrli v dvorano, zvlekli na cesto in tam umorili. Pravica in zakoni so tu na jugu napram Nemcem in Avstrijcem brez veljave. Ravnatelj je bil ostal v Monacu, ker je zaupal v vpliv kneza Alberta pri francoski vladi. Pa ravno knez Albert je bil ena prvih žrtev te vojne. Še danes ne vemo, k*e se nahaja od Francozov iz svoje države pregnani knez kneževine Monaco. * * * Nevtralnost Italije. Rim, 23. avgusta. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Salandra je sprejel odposlanstvo socijaiistov, ki je zahtevalo od vlade, da se skliče parlament. Salandra je odgovoril odposlanstvu, da domneva vlada, da do sedaj ni nikakega vzroka za tako sklicanje parlamenta. Vlada je trdno sklen la, da bo celemu svetu znano politiko o nevtralnosti Italije dosledno zasledovala. Odposlanstvo je kljub tej izjavi ostalo pri svoji želji in je izjavilo, da bi imelo sklicanje parlamenta to prednost, da bi se javnost pomirila in da bi se pojasnilo stališče vlade napram raznim domnevanjem, ki so nasprotna stališču vlade. Odposlanstvo je tudi vprašalo glede mobilizacije, a ji je Salandra odgovoril, da nič ne upravičuje takih domnevanj in je dementiral vse vesti o kaki mobilizaciji. Sprememba mišljenja v Italiji. »Giornale d' Italia« opozarja prejšnjega francoskega ministra P i -c h o n a , ki skuša v »Petit Journalu« s potvorjenim slikanjem postopanja nemške vlade med tripolitansko vojno zastrupiti razmerje med Nemčijo in Italijo, na ono sejo francoskega parlamenta, v kateri je predsednik Poincare po incidentu z »Manoubo« izrekel najljutejše grožnje proti Italiji. Imenovani list na to pripominja: Prav takratno postopanje Francije nas uči, da se Italija ne sme vdajati nobenim iluzijam in da mora misliti samo na svoje interese. »Berliner Lokalanzeiger« piše: V italijanskih listih, celo v takih, ki ne veljajo kot posebno Nemcem prijazni, je v zadnjih dneh nastal znamenit preokret. Dočim so preje listi v svojih predalih kupičili Iažnjive angleške in francoske vesti o zmagah, priobčujejo sedaj nemška poročila na prvem mestu. Tako priobčuje milanski »Corriere dela Sera« neki oklic na Francoze, izdan v Parizu, v katerem se Francoze poziva, naj ne klonejo duhom »vzpričo neznatnih neuspehov« in ga komentira tako-le: »Čemu ta poziv, ako Francozje res zmagujejo? Zdi se, da je na poročil« o nemških zmagah več resnice, kakor to hočejo priznati Francozje.« Italija ostane striktno nevtralna. Rim, 22. avgusta. (Ko**, urad.) sAgcnzia Štefani« pi$e: Vesti nelu- i terih italijanskih in inozemskih listov, da je poverila italijanska vlada italijanskim državnikom kake misije pri tujih vladah, ali pa, ca so izvedli inozemski državniki ka*e misije v Rimu,so brez vsake podlage. Italijanska vlada se bo dala v svojem na-steju voditi od striktne nevtralnosti, ki jo je bila proglasila, ter bo izvrševala svojo mednarodno politiko, kakor običajno s posredovanjem svciih uradnih zastopnikov v inozemstvu ter v trajno prijateljskih odnos?; ,h z inozemskimi, v Rimu akreditiranimi zastopniki. Patriotične manifestacije na Dunaju. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Včerajšnja poročila o uspehih avstrijske armade so vzbudila na Dunaju veliko navdušenje. Proti večeru je prišla pred nemško poslaništvo velika množica, kjer je izrazila svoje simpatije. Od tam je šla množica pred vojno ministrstvo, kjer je navdušeno proslavljala oba vladarja in obe armadi. Junaška smrt polkovnika Deutschmeistrov. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poroča korespondenca Wil-helm, ne odgovarja vest, da je bil poveljnik polka Deutschmeistrov polkovnik pl. Holzhausen iz zasede ustreljen, resnici. Iz dozdaj došlih detajlnih poročil pa je razvidno, da je pl. Holzhausen na čelu svojega hrabrega polka junaško padel. Francoski vojni vjetniki. O francoskih vojnih vjetnikih iz bitke pri Miihlhausnu, ki se nahajajo sedaj v Stuttgartu, pripoveduje »Lokalanzeiger«. da po večini niti vedeli niso, da gredo v vojno. Rekli so jim, da so vpoklicani k tritedenski orožni vaji. Samo takrat so postali pozorni, ko so jim dali ostre patrone. Sploh pa se je že mesece govorilo na Francoskem o potrebi vojne za revanšo proti Nemčiji. Tudi so delali vojakom pogum s tem, da bo v Nemčiji izbruhnila revolucija, kakor hitro bodo Francozi stopili na alzaška tla. Angleška vojna ladja se potopila. Iz Amsterdama prihaja vest, da je angleški torpedni rušilec »Buil-fineh« v Severnem morju zadel ob holandski parni k »Cinderdvc« in se takoj potopil. Det moštva je utonil, drugi del so Holandci rešili. (Angleški torpedni rušilec »Bullfinch« spada v razred C angleškega brodovja rušilcev, ki obsega 36 takih ladij, ki so zgrajene v letih 1898—1904. »Bullfinch« je bil 64 m dolg in 6*3 m širok, stroji so imeli 5800 konjskih moči. Moštva je imel 60 mož. Oborožena je bla ladja z enim večjim in 5 manjšimi topovi.Njena hitrost je bila 29 vozlov, to je skoro 54 km na uro.) Potrtost v Parizu in Londonu. Iz Londona poročajo preko Ho-landskega in Berlina: Angleški tiskovni urad svari v včerajšnjih londonskih listih prebivalstvo, da naj ne verjame resnim govoricam, ki so se kljub cenzuri razširile po Angleškem in vzbudile tam strah. Ravno-tako pripravlja oficijalno francosko sporočilo javnost na skorajšnja razočaranja s tem, da svari prebivalstvo, da naj mu ne upade pogum, če bi sedanji boji v Belgiji trajali tudi dolgo. Nemške hi avstrijske zmage. Beroma, 23. avgusta. (Kor. urad.) Vest o zmagi armade nemškega nre-stolofiaslednlka je vzbudila v mestu Stran 2. .SLOVEN&KI NAROD-, dne 24. avgusta 1914. 197. štev. veliko navdušenje. Med zastavami, s katerimi so bHe hiše okrašene, je bilo tudi mnogo avstrijskih zastav v znak radosti zaradi uspehov avstro-ogrske vojske. Beroiin, 23. avgusta, (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Vest o zmagi prestolonaslednika je vzbudila v Be-rolinu nepopisno radost. Ko le cesarica zapustila palačo, navdušenje ljudstva ni poznalo nobenih mej. Avtomobil cesarice ni mogel skozi množico ter se je moral končno odpeljati po stranskih ulicah. Navdušene ovacije so trajale do poznih ur. Princ Hohenlohe o vojni. Novi avstrijski poslanik v Bero-linu, princ Hohenlohe je govoreč z zastopniki časopisov med drugim dejal: Izrekam le neikaj, kar se samo ob sebi razume, če povem, da smatram za svojo najsvetejšo nalogo, ohraniti tako nerazdružljivo zvezo z Nemčijo, kakor se je razvila po volji obeh vladarjev in njihovih narodov in po zaslugah mojega prednika grofa Szogvenv - Maricha. Poudarjati moram, da vlada pri nas v Avstro-Ogr-ski soglasno navdušenje za zvestega zaveznika. Opozarjam na to s toliko večjim poudarkom, ker je Avstro-Ogrska pod težo zadnjih dogodkov tudi v svoji notranjosti in glede med sebojnega razmerja svojih številnih narodnosti postala mogočna enotnost. Za poznavalce avstro - ogrskih razmer ni to nikako presenečenje, kajti državna misel je vidno živela med narodi monarhije nad vsemi notranjimi prepiri in v vseh časih. Samo sovražnike je to presetilo, a toliko večje je lahko zadoščenje tudi na Nemškem, da so se računi sovražnikov Avstrije in Nemčije izkazali kot napačni. — V pogovoru s sotrudni-kom »Lokalanzeigerja« je rekel poslanik, da z ozirom na napredovanje vojaških operacij morda ni več daleč dan, ko bodo umolknili topovi, ki zdaj govore, in bodo zopet imeli diplo- matje besedo. * * * Napad Francozov v Jadranskem moriu. V »Strefileurs Militarblatt^ se opisuje napad francoskega brodovja v Jadranskem morju sledeče: Dne 16. avgusta ]e napadlo z zapada 16 vojnih ladij francoskega sredozemskega brodovja, ki so se bile ob Italijanski obali pripekale proti severu, malo avstro - ogrsko knžarko »Zen-ta« in torpedni rusllec »Vlan«, ter ti dve !adl% ki sta bili najbolj proti ju%u postavljeni izmed naših ladii, uporabljenih za blokado črnogorske obali, odločili od ostalih ladij. Tej premoči, ki se v številkah ne da izraziti, se je torpedni rušilec k!1ub koncentričnemu cgniu francoskih ladij odtegni!. Radiotelegrafična zveza s »Zento« pa je od tega boja sem pretrgana. * • Pozdrav »Zenti«. Pod tem naslovom priobčuje *Po!aer Tagblatt« uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Vrla >Zenta ! Zgled junaške bravure avstro - ogrske mornarice. Zgodovina bo imela visoko v časteh tebe, tvoje::a poveljnika, štab in moštvo, dokler bo sploh vedela kai pripovedovati. Nisi posnemala onega zgleda, ko s one zavestno kapitulirali admirali in poveljniki na Daljnem hoda, ki s? danes prištevajo našim sovražnikom, zgled, ki ga marsikateri docenti predstavljajo kot samo ob sebi umljivo »potrebo^ v moderni Domorski vojni. S Thomannom si pričela, s Pachnerjem končuješ: Stari tradiciji, staro avstrijskemu duhu si služita, zvesta svojemu cesarju m kralju do smrti! Čast tebi, »Zenta«! čast tvojim junakom! Maščevati te moramo in bomo, za to smo porok mladi in stari, kar nas služi pod rdečo - belo-rdečo zastavo . . . Trikratna slava rdeče - beio-rdeči zastavi in hura!« * Bolgarska proti Rusiji. Sofija, 22. avgusta. (Kor. urad.) Glasilo bolgarskih socijalistov in sindikalistov piše: Bolgarski vojak bo z vsemi svojimi silami branil Bolgarsko pred sovražnimi napadi in se ne bo niti trenutek obotavljal iti proti despotični Rusiji. Vladno časopisje naglasa, da varuje Bolgarska najstrožjo nevtralnost. Sofija, 22. avgusta. (Kor. urad.) »Dnevnik« priobčuje izjave nekega merodajnega bolgarskega državnika, ki obsoja kot nepatrijotične izjave rusofilskih listov, da se bolgarski vojak ne bo bojeval proti Rusiji. Ta trditev je popolnoma neresnična, ker bi vsak Bolgar, da brani svojo domovino, streljal tudi na svojega lastnega brata, turej tudi na Rusa, če bi ta hotel vdreti na bolgarska tla. O isti stvari piše list »Kambana«: Bolgarski vojak je vsak čas branil svojo do- f movino pred vpadi. To bi se zf*4ik> tudi danes, če bi hotela Rušita prisiliti Bolgarsko, da naj pomaga Srbili. Obramba domovine itoH sad vsem. j Vm h Burgtt. Sofija, 23. avgusta. (Kor. urad.) Pristana v Varni in v Burgasu sta z minami zaprta. Romunska. Iz Sofije poročajo, da se z diplo-matične strani zatrjuje, da je Rusija zahtevala od Romunske prost prehod skozi Moldavo. Romunska se bo morala torej v najkrajšem času odločiti za trozvezo ali proti njej. Iz Cernovic poročajo v zvezi s tem poročilom, da je Romunska že dva dni zaprla vse svoje meje, tako proti Rusiji, kakor proti Avstro-Ogr-ski, ker se ruske čete zbirajo ob zgornjem teku reke Pruta. « * Ruski vojaki slabo preskrbljeni. »Vossische Zeitung« priobčuje iz pisma nekega častnika sledeče: Vsekakor so ruski vojaki slabo preskrbljeni. Pri nekem ruskem majorju, ki je umrl v Eylavu za rano, so našli v želodcu pri obdukciji samo sirov krompir in sirovo repo, pri nekem kozaku, ki je umrl v Allensteinu, pa sirovo repo in oves. Neki štabni zdravnik mi je pravil, da kličejo Rusi, kadar jih nagovoriš, tresoč se: »Ne streliai. gospod, radi delamo!« Zahvala nemškega cesarja. Beroiin, 23. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad« poroča: Cesar Viljem je izdal sledečo kabinetno ordro: Mobilizacija in zbiranje armade ob meji ste končani. Z brez-primerno sigurnostjo in točnostjo so nemške železnice izvršile velikanski transport Hvaležno se spominjam onih. ki so od leta 1870./71. z mirnim delom ustvarili organizacijo, ki je sedaj prestala svojo prvo preizkušnjo. Vsem onim pa, ki so mojemu klicu poslušni, skupno na to delovati, da je nemško ljuisrvo po železnici pravočasno prišlo pred sovražnika, zlasti na linijskim komandantom, železniškim poverjenikom, kakor tudi nemškim železniškim upravam od prvega uradnika do zadnjega delavca izrekam za njihovo zvesto delovanje in izpolnjevanje njihovih dolžnosti mojo cesarsko zahvalo. Sedanji uspehi mi zagotavljajoča bodo armade tudi v nadaijnem poteku velikega boja nemškega ljudstva izvršile svojo nalogo. Za v Nemčiji živeče Ruse. Beroiin, 23. avgusta. (Kor. urad.) \Volffov urad« poroča: Da se olajša beda tačas v Nemčiji živečih Rusov, se je v prostorih »Nemške banke-' danes vršila seja, pri kateri so bili zastopane tudi državne oblasti. V tej seji sta se izvolila dva komiteja, obstoječa iz Nemcev in Rusov, od katerih ima prvi nalogo, da med bogatimi, v Nemčiji živečimi Rusi zbira prispevke, drugi pa. da iz m branih sredstev podpira uboge Rug . * * Angleži niso izkrcali čet na kontinentu. -Fremdenblatt« poroča: Že en teden krožijo v inozemskih listih vesti, ki pravijo, da so Angleži izkrcali Čete na kontinentu. Temu nasproti je konstatirati, da se do 17. avgusta angleške čete niso pokazale niti na befgj'skih, nsti na francoskih tleh. Znano je samo, da je bil general French v Parizu na obisku. Poročilo honvedskega ministra o situaciji na srbskem bojišču. Budimpešta, 23. avgusta. (Kor. urad.) Budimpeštanska korespondenca poroča: V klubu narodne delavne stranke, ki je bil izvanredno številno obiskan, je poslal honvedski minister na več vprašanj o pomenu danes izdanega komunikeja o situaciji na srbskem bojišču obširno pojasnilo in je rekel: Kot odkritosrčen vojak povem vedno in pod vsakim pogojem resnico, naj si bo ta prijetna ali ne. Najdoločnejše moram izjaviti, da ni nobenega povoda za pesimistično presojevanje. Nasprotno morem z vso sigurnostjo reči, da stojimo v Srbiji zelo dobro. Bojujoče se čete so navzlic numerični premoči Srbov junaško izpolnile svojo nalogo. Našim vojakom se je posrečilo, nazaj pognati Srbe. Ravno danes sem dobil poročilo, da so na fcigD-vzhodnem bojišču našo čete premagale srbske čete, obstoječe Iz več nego trideset bataljonov. Komunike, ki so ga posamezni napačno razumeli 'ima edinole namen, izjaviti, da se veliki odločilni dogodki ne bodo odigrali na Jugu, marveč na severa* Odkrito izfcvUam, kakšen jt položaj, in bi z isto moško odkritostjo govoril, če bi bil drugačen. Ponavljam, mi moremo biti z dotedanjimi rezultati popolnoma zadovoljni kajti posrečilo te nam Je, povzročiti našim sovražnicam ogromne izgube. Moramo si, kakor sem že izjavil, predočiti, da se bodo odločilni boji bojevali na seyeru. Ministrove izjave so bile sprejete z živahnim odobravanjem. • Srbi ia Bolgari. Sofija, 23. avgusta. (Kor. urad.) »Agence telegraphique bulgare« poroča: Naš poročevalec v Strumnici brzojavlja, da je srbska obmejna straža napadla tri makedonske begunce, ki so bili pobegnili na bolgarska tla, da se izognejo srbskim zahtevam. Srbi so enega ustrelili, oba druga pa vjeli in kruto ravnali ž njima. Osmim drugim Makedoncem iz Cievgelija se je posrečilo ponoči prekoračiti bolgarsko mejo. Prej so bili ušli srbskim orožnikom, ki so jih hoteli najbrže masakrirati. Otroke teh Makedoncev so vjeli in mučili. To postopanje srbskih oblasti v Makedoniji je vzbudilo med prebivalstvom veliko razburjenje. * Radko Dimitrijev — ruski korni poveljnik. »Nprodni Listy« poročajo iz Sofije: Car je imenoval dosedanjega bolgarskega poslanika v Petrogradu generala Radka Dimitrijeva za poveljnika odeškega ?.nnadnega kora. Nemci v H ni se! ju. Reuter - biro poroča iz Centa: Dne 20. avgusta zjutraj sta prišla en hazarski in en ulanski polk nemške armade pred vrata Hruselja. Župan jim je Šel nasproti, da se ž njimi dogovori. Popoldne so se z avtomobili pripeljali nemški oficirji in šli v mestno hišo. Brzojavne postaje so zaključili. V Gent in v Ostende je prišlo mnogo beguncev. * Poljske legije. Iz Krakova poročajo: Poljski narodni komite oboroža dve poljski legiji. Potrebščine za ti dve legiji se pokrivajo iz prostovoljnih doneskov. V to svrho je darovalo mesto Krakov 1 milijon. Tarnov 100.000 kron. Ta poljski vojni fond bo narasel v kratkem na 20 milijonov. Izpopolnjevali se bosta legiji na ruskem Poljskem, kjer se je oglasilo že mnogo prostovoljcev. * * * Grška krši nevtralnost. Iz Soluna prihaja zakasnela brzo- j javka z dne i 5. avgusta, ki pravi med drugim tudi sledeče: Srbska vlada se trudi na vse najine, da bi j dobila živila, zlasti pa moko za svoje čete. Že začetkom vojne je grška vlada prepovedala izvoz živil. Za sosednjo Srbijo pa bi radi napravili izjemo in bi ji bili radi na uslugo, celo ne glede na nevarnost, da spravijo lastno prebivalstvo v neprijetni položaj, da mu podraže že itak draga živila. V Solunu se mudeča srbska nakupovalna komisija je plačala izredno visoke cene, govori se, da je preplačaia moko za 60r/r in to je najbrže tudi resnično, obenem pa tudi dokaz, kako malo zalog ima Srbija in kako težko bo za Srbijo, da vzdrži svojo vojsko delj časa v vojnem stanju. Srbi so kupili od solunskega Aliatinskcga mlina mnogo moke. Posredoval je pri tej kupčiji generalni gubernator Makedonije, Sofulis. Na eni strani torej prepoved izvoza, na drugi strani pa najvišie oblasti same dovoljujejo, da se ta prepoved krši. Na solunskem kolodvoru stoje pripravljeni srbski železniški vozovi, da odpeljejo moko. doslej pa se je carinski ravnatelj branil, da bi pustil naložiti moko, opirajoč se na prepoved grške vlade. Verjetno pa je, da bo dobil carinski ravnatelj naročila svoje vlade, nakar bo Srbiji mogoče dobiti živila preke . Sfluna. Kakor znano, so pustili Gfki že razne po-šiljatve. deloma municije, deloma drugih vojnih potrebščin preko Soluna in vse to baje, ker je Srbija obljubila Grški velike odškodnine. Govori se, da hoče Srbija prepustiti Grški važne postojanke Bitolj, Gevgeli in Dojran. To so mesta, za katera Je Grški prav mnogo in ki bi se mogla pod grško vlado zopet razviti. Tako n. pr. mesto Bitolj, odkar }e v srbskih rokah, vedno nazaduje. • * • Fraacoski poslMd ia državniki. Pariz, 23. avgusta. Vest, da je umoril Caillauxa sin Calmetteja, ni resnična. Kakor poroča »Petit Pari-sien« je Caillaux kot podčastnik vstopil v armada Istotako Je šel v vojno prijatelj Caillauxa, Ceccaldi, o katerem se je ob času procesa Caif-lanr mnogo govorilo« Znana parla- 1 mentarca Klotz m Le Brun sta tudi odšla k svojim polkom. Kakor se poroča, je baje 250 poslancev, ki so se v mirnem času bojevali med seboj s tirtniki, vstopilo v armado. Legenda o Garibakliievi legiji, ki se je Se pri vsaJri vojni pojavila, kakor morska kača, se pogreva v »Petit RćpubH-cainu«. Polkovnik Laura je baje že ponudil er bataljon italijanskih prostovoljcev v njihovih tradicionalnih modrih bluzah. Angleška proti nemški trgovini. VVolffov biro javlja iz Novega Jorka: Angleška vlada je vsem angleškim firmam prepovedan, deteti kupčije s takimi inozemskimi firmami, pri katerih je udeležena kaka nemška družba ali le tudi en sam Nemec. Namen te prepovedi je oči-vidno ta, uničiti nemško trgovinsko konkurenco. Ta prepoved zadene mnogo amerikanskih tvrdk in vzbuja v Novem Jorku začudenje in nevoljo. * Moštvo od Anglije zaplenjenih turških vojnih ladij. Carigrad, 23. avgusta. (Kor. ur.) Častniki in moštvo na od Angležev zaplenjenih turških dreadnoughtov »Rescnadie« in »Sultan Osman«, ki so se nahajali na Angleškem, so danes dospeli na krovu transportne | ladje »Rešid paša« v Carigrad. Položaj v Finskem zalivu. »Kolnische Zeitung- poroča iz Stoekholma: Vest o pomorski bitki med Nemci in Rusi pri Alandskih otokih je neresnična. Tudi niso Nemci zasedli :ioben otok te skupine. Na Alandskih otokih pa sedaj tudi ni nobenega Rusa, niti vojaka, niti civilista, vsi so zapustili otoke. Svedsko-finski parrik »Bellamo« so Rusi zaplenili, da ga porabijo kot lazaretno ladjo. Parnik pa je zadel ob mino in se potopil. Na velikem morskem svetilniku pri Bokskaru so Rusi s kladivi razbili brušene šipe. dasiravno bi bilo mogoče te, ne da bi jih bili poškodovali, odstraniti. Rusi so v svoji nervoznosti pokončali mnogo dragocenih naprav. Finske lotse so popolnoma odpravili. Vsa znamenja plitvin v morju so odstranili, ali pa sivo pobarvali, morske svetilnike so ugasnili. Vse ruske lotse so spravili v Sveaborg. Ko je bil razglašen ruski oklic za vpoklicanje domobranstva, je začela ruska policija zbirati imena onih Fincev, ki so bili služili v prejšnji finski vojski. Najbrže bodo te, ki bi morali biti oproščeni vsake vojne službe v Rusiji, kljub temu vpoklicali v rusko vojsko. Na severnem Finskem je le malo ruskih čet. pač pa je bila garnizija obmorskega mesta Vaša močno ojačena. Tudi v Vi-borgu so zbrali Rusi 40.000 mož. Nemške ladje v Belem morju. Ladja, ki se je iz Arhangelska pripeljala v Kristijanijo, je prinesla poročilo, da so vojaki iz Arhangeiska zaplenili 14 nemških ladij in šiiri druge tako poškodovali, da so se potopile. Nemške ladje na Dalnjern vzhodu. V Amsterdam je došlo iz Tokio naslednje poročilo. Nemške vejne ladje ogrožajo angleške trgovske ladje. Nemška križarka >Fn'den« je baje zavoje vala neko ladj) ruske prostovoljne mornarice. Tiitonijev detnentl. Rim, 23. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzija Štefani« poroča: Italijanski poslanik v Parizu, Tittoni, je izjavil, da ni nikdar dovolil kakemu pariškemu poročevalcu kakega turin-skega lista, kakega pogovora in da ni nikdar izjavil to, kar se je o njem pisalo. Vežbalra ladja „Beethoven''. Iz Trsta poročajo: V tukajšnjih pomorskih krogih nimajo nobene nade več, da bi vežbalna ladja avstrijske trgovinske mornarice »Beethoven" prispela v Valparaiso. Ladja, na kateri je ukrcanih 19 kadetov, je odplula že pred 130 dnevi iz New Porta v Avstraliji in bi morala že pred 40 dnevi prispeti v Valparaiso. V pomorskih krogih so v velikih skrbeh za usodo tega parnika. Nemiri v Odeti. Kakor poročajo iz Bukarešte, so ondotnemu roškemu poslaništvu došla poročila o resnih nemirihv Odesi. Vstaja na čmomorskem brodovjn, ki so jo krvavo potlačili, se je razširila v Odeso. Na oklopnici „Jevstasi* so uporni mornarji ustrelili kapitana in ga vrgli v morje. Tudi ta upor so po krvavem boju udušDi. Uporne mornarje ao ustrelili. Pristaniški delavci ao vprizorili stavko, njim so se na povelje revolucionarnega odbora pridru-družili vsi organizirani delavci. Pri raz-ruševanju pristaniških naprav se je vnel med delavci in vojaštvom krvav boj. Uporni vojaki in mornarji so se pridružili vstašem. Vstaši se bore po ulicah za barikadami, mečejo bombe in streljajo z mavzercami. Doslej se še ni posrečilo vzpostaviti mir in red. Anglija razkrinkana. Iz Niče poročajo: Kakor je znano, je Anglija hinavsko proglasila, da je bila zategadelj primorana Nemčiji napovedati vojno, ker je Nemčija kršila zajamčeno nevtralnost Belgije. Ves svet ve, da je bila to le pretveza in to potrjuje tudi sedaj „Eclair de Niče", ki piše: „Že sedaj lahko z največjim zadoščenjem konstatiramo, da se je političen manever, ki ga je izvedla naša intimna prijateljica Anglija, popolnoma posrečil. Vsakdo, ki je v zadnjih 12 letih pazno motril zunanjo politiko in posvečal pozornost mornaricam po-samnih velesil, je moral občudovati spretnosti, s katero je Anglija prevarila svojega tekmeca na morju. Mornariška parada v Spitheadu ni pomenjala dejanski ničesar drugega kakor popolno mobilizacijo angleške mornarice. Samo da se to prikrije, so po paradi izpustili nekaj rezervistov domov." Vjeti Srbi na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo »Neue Freue Presse« z dne 21. avgusta: Včeraj so zapet pripeljali semkaj 30C srbskih vjetnikov, med njimi tudi mnogo Črnogorcev; večina njih je v zelo bednem stanju. Internirali so jih v aradski trdnjavi. Tudi v Czegled in Szekes Fehervar so došli večji transporti srbskih vjetnikov. V skoraj vse večje občine Szekes feher-varske županije so pripeljali srbske vjetnike, ki morajo s poljskim de* lom poravnati srroške svoje prehrane. V Locse so včeraj privedli 18 beguncev iz Nove Srbije, ki so na čolnih prebrodili Donavo. K temu koraku jih je prisilila lakota. Ruski vojni vjetniki. Lvov, 23. avgusta. (Kor. urad.) Danes ob 5. popoldne je dospel semkaj zopet transport ruskih vjetnikov obstoječ iz 20 častnikov in 300 dra-goncev. Dalje je dospelo sem 6 strojnih pušk, 6 poljskih kuhenj, več vozov z opremo, sedli, puškami itd., ki so jih zaplenili pri Tiirvnki. Ruska generala Vochovskij in Ivanov sta vsled dobljenih ran umrla. Na cestah se je zbrala velika množica, ki je pričakovala vjetnike. • * • Ranjenci. Zagreb. 22. avgusta. (Kor. urad.) »Urgarbureau« poroča: Včeraj in danes so dospeli sem prvi transporti ranjencev. Organizacija prostovoljne sanitetne službe funkcijonira brezhibno. Odigravai so se ginljivi prizori. Nemški ranjenci. Po poročilih iz Stuttgarta, leži v tamkajšnjih bolnišnicah okrog 1000 ranjencev. Ranjeni so bili večinoma v bitki pri Muhlhausnu. Največ jih je ranjenih na ramah, rokah in na glavi. V Ludovikovi bolnišnici ležeče ranjence je posetila kraljica Kar-lota. Med ranjenci je kakih 100 Francozov. Ti leže v rezervnem lazaretu, so večinoma infanteristi, oblečeni še v staro uniformo. Njih obuvalo je večinoma slabo. Francozi so silno izmučeni in docela apatični, čim francoski ranjenci okrevajo, jih prepeljejo na trdnjavo Hohenasperg, kjer se nahaja že okrog 300 Francozov, ki so bili vjeti pri Muhlhausnu. Tudi v Karlsruhe je te dni prispel prvi vlak z ranjenci. Vlak je imel 50 vozov, v katerih je bilo okrog 300 ranjencev. V Gdansko je prispel pred par dnevi prvi ranjeniški transport. Pripeljali so 60 vojakov, ki so večinoma samo lahko ranjeni. Angleži izpustili dve zaplenjeni avstrijski ladij!. Reka« 23. avgusta. (Ogrski kor. urad.) Tovorni ladiji »Nagv Lajos« m »Stefank*. ki sta last družbe Adria in od katerih je bila prva zadržana v Glasgovu, zadnja pa v Londonu, sta bili zopet izpuščeni. Naročeno jima Je bilo, da morati do 22. avgusta za«-pustiti angleška pristanišča. »Nagy Lajos« se vrne direktno na Reko, «^ da bi mogel, kakor je bilo določeno^ izložili angleški premog, ki je bil naf menjen za Malto, ravnotako ne mor^ »Stefanie« izkrcan svojih tovorov, ki so namenjeni za Rotterdam, iir-ce ravnotako direktno vrne na Reko. 197. štev. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 24. avgusta 1914. Stran 3. Amerika za svoj izvoz. Dunaj, 22. avgusta. (Kor. urad.) »Wolffov urad« poroča iz New Yor-ka, da se pripravlja v Zedinjenih državah zakonski načrt, ki pooblašča vlado izdati 30 milijonov dolarjev ra nakup trgovskih ladij, da se na ta. način zasigura izvoz žita, živil in bombaža. Javnost je ta sklep z veseljem sprejela. ^ Angleži v Berolinu. Berolin, 22. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Henry M. Willem angleški kaplan v Berolinu objavlja v imenu angleške kolonije v Berolinu v časopisih izjavo, da na ta način dementira napačne vesti o sla-bem ravnanju z Angleži v Nemčiji. Seznam izgub 4. Moštva M r t v r: Banczeskul Titus, nadpaznik finančne straže, dež. orož. povelj, št 13, pododdelek v No\vosielici, dne 6. avgusta, zbolel za dimeljsko kilo, oddan dne 8. avgusta v domobransko bolnišnico, tam umrl. ChoIewa Josip, nadpaznik fin. straže, dež. orož. pov. št. 13, pododdelek v Nowosielici. D e m j a n i u k Tanasko, črnovojni-ški infanterist, dež. orož. povelj-ništva št. 13 pri črnovojniški orož-niški asistenci straže v Nowosieli-ci št. 11, dcma v Stari Znizki, okr. Černovice, Bukovina, rojen leta 1879. Gurgorewicz Adalbert, črnovojniški infanterist, dež. orož. pov. št. S pri črnovojniški orožniki asisten. straže v Kapuscince št. 15, doma v Zaluži, okraj Zbaraž, Galicija, rojen 1. 1876. H o s z o w s k i Marian, finančni stražnik, dež. orož. pov. št. 5, pododdelek v Chewalo\vicah št. 16. doma v Rzeczvca dluga. okraj Tarnobrzeg, GalicHa, rojen leta 1887. 111 o d i Georgi. črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. št. 13 pri črnovojniški orožniški asistenci v Molodiji št. 26. doma v Molcdiji. okraj Černovice, Bukovina, rojen L 1S74. K a r i u s Viljem, korporal, pešpolk št. 6, 6. komp.. doma v Czerven-ki, okraj Bacs - Bodrog. Ogrsko. ;atynink Peter, lovec, 4. mejna lovska, kompanija. I. voj.. doma v Kriszczateku. okraj Kotzman, Bukovina. K u c a k Grigori, nadomestni imar-te-rist, dež. orož. pov. št. 13, pri črnovojniški orožniški asistenci straže v Nowosielici št. 11, doma v Zurinu. okraj Černovice, Bukovina, rojen L 1879. Lem k i Konrad, rezervni infanterist. pešpolk št. 6T 6. komp.. doma v Militicsu, okraj Bacs - Bodrog, Ogrsko. M u 1 a w k a Tomaž, Črnovojniški korporal, dež. orož. pov. št. 5, pri Črnovojniški orožniški asistenci v Zabražu št. 18. doma v Wala-cho\vki, okraj Zabraž, Galicija, rojen 1. 1877. Penteleiczuk Ivan. Črnovojniški infanterist. dež. orož. pov. št. 13. črnovojniško pov. v Nowosie-lici št. 11, doma v VVoloki. okraj Černovice, Bukovina, rojen leta 1879. P e t r a n y i Pavel, rezervni infanterist, pešpolk št. 6, 6. komp., doma v Alsončrneti, okraj Pest - Plis-Solt - Kiskun, Ogrsko. P o p i c k Peter, lovec, 4. mejna lovska stotniia, 2. voj, doma v Biela-berezka, okraj Kossow, Galicija. 5 c h e j b a I Jožef, lovec, 4. mejna lovska stotnija. 1. voj, doma v Pfestitzu, okraj Pfestitz, Češka. S i m u n o v i 6 Anton, infanterist, pešpolk št. 6, 10. komp., doma v \ ajszki, okraj Bacs - Bodrog, Ogrsko. \V e s o 1 o w s k i Karel, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. št. 5, pri črnovojniški orož. asistenci v Kapuscincih št. 15, doma v Zbaražu, okraj Zbaraž, Galicija, rojen leta 1876. Ranjeni: H a j c e r Mikolaj, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. 5, pri črnovojniški orožniški asistenci v Zbaražu št. 12. doma v Zbaražu, okraj Zbaraž, Galicija, rojen leta 1873. Bena Ferdinand, črnovojniški dra-gonec, dež. orož. pov. št. 13, pri Crnovoj. orož. asistenci v Molodiji št 26, doma v Molodiji, okraj Černovice, Bukovina, rojen leta 1879. Hobesiuk Konstantin, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. pov. št. 5, pri črnovojniški \ orož. asist. v Kapuscincu št. 15, j doma v Hluboczek maly, okraj Zboraž, Galicija, rojen L 1876. B u 1 k o w s k i Anton, Črnovojniški infanterist, dež. orož. pov. št. 5, pri črnovojniški orožniški asistenci v Zbaražu št. 12, doma v Zbaražu, okraj Zbaraž, Galicija. Chemczuk Elija, črnovolniški nadomestni rezervist, dež. orož. pav, št. 5, pri črnovojniški orožniški asistenci v Zbaražu št. 12, doma v Klimkovcih, okraj Zbaraž, Galicija, rojen 1874. Daniel Pavel, rezervni četovodja, pešpolk št. 6, 6. komp., lahko ranjen. Fray Evgen, enoletni prostovoljec, tit. korporal, pešpolk št. 6, 6. kompanija, lahko ranjen. G o t w a 1 d Karel, finančni nadpaznik, dež. orož. poveljstvo št. 13, obmejna straža v Nowosielici. H o 1 i n s k i Karel, finančni nadpaznik, dež. orož. poveljništvo št. 13, obmejna straža v Nowosielici. J e r e n i t z a Jurij, črnovojniški prostak, dež. orož. poveljstvo št. 13, črnovojniška orož. pomožna straža v Nowosielici št. 11, pristojen v Kuczurmare, politični okraj Černovice v Bukovini, rojen leta 1878. K i w e t z Leib Mortko, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. poveljstvo št. 5, črnovojn. orož. pomožna straža v Kapuscineah št. 15, roj. v Zbaražu v Galiciji 1876, s sabljo težko ranjen v obličju. Kolarov Lucijan, rezervni prostak, pešpolk št. 6, 6. kompanija. Komendant Andrej, črnovojniški nadomestni rezervist, dež. orož. poveljstvo št. 5, črnovojniška orož. pomožna straža v Kapuscineah št. 15, rojen v Zaluzah v Galiciji 1872. Lukovv Ignacij, črnovojniški poddesetnik, dež. orožn. pov. št. 5, črnovojniška orožniška pomožna straža v Kapuscineah št. 15, rojen v Klimkovcah, politični okraj Zbaraž v Galiciji 1876. L, s sulico zaboden v desno hrbtno plat, lahko ranjen. Mor os Demeter, črnovojniški prostak, dež. orož. pov. št. 13, črnovojn. orož. pomožna straža v No-wosieIici št. 11, rojen v Molodiji, polit, okraj Černovice v Bukovim 1S77. O z c u c h a (ime je netočno) Teodor, črnovojn. prostak, dež. orož. pov. št. 13, črnovojn. orožn. po-mož. straža v Nowosielici št. 11, rojen v Frapizentalu, polit. okr. Černovice v Bukovini 1876. P i c h a Jožef. fin. straže paznik, dež. orož. pov. št. 13, obmejna fin. straža v Nowosieiici, roj. v Mlad-kovu, pol. okraj Zamberk na Češkem 1880. S a w i c k i Aleksander, stražmoj-ster II. razreda, dež. orož. pov. št. 13, orož. postaja Strojnice št. 17, roj. v Bojanczuku. polit. okr. Kotzman v Bukovini 1881. T o t h Štefan, enoletni prostovoljec, tit. korporal, pešpolk št. 6, 6. kompanija, lahko ranjen. Z w o 1 s k y Rudolf, lovec, 4. obmejne lovske kompanije, 2 vod, rojen v Pragi na Češkem. V j e t i : Badragan Nikolaj. Črnovojniški infanterist. tir. poddesetnik, dež. orož. pov. št. 13 pri črnovojniški orož. asistenci v Motodiji št. 26, doma v Motodiji, okraj Či novice. Bukovina: rojen I. 1879. Serafinczan Ivan, črnovojniški infanterist. dež. orož. pov. . 13, črnovojniška orož. asistenca Motodiji št. 26. doma v Motodii . okr. Črnovice, Bukovina: rojen L 1875. Tschauder Ltidovik, major pešpolk št. 77, poveljnik 77/IV bataljona, rojen v Opavi na Sleskem 1870. Schwa!bendorf Mordche Samson, četovodja, pešpolk št. 77, 14. komp., rojen v Tatarih, polit. okr. Sambor v Galiciji 1890, ustreljen v noge, strta kost. Dopolnilo k zaznamku izgub št. 1. Dnevne vesti. — Prvi pred sovražnikom odlikovan Slovenec. Sinu g. feldmaršal-lajtnanta Lavriča, nadporočniku Alfonzu Lavriču pl. Zaplaskemu, je podeljen za hrabrost pred sovražnikom zaslužni vojaški križec z vojno dekoracijo. — Zlato dam za železo. Gospa ing. Kčnig: 3 prstane, 1 obesek, 1 par uhanov, 1 zlat gumb; gospodični Fini in Lota Dacar 2 prstana; g. Marija Drinovc 1 verižico; gospa dr. Gallatia 1 poročni prstan, 1 kravatno iglo; gospa Svala 1 prstan; gospa Honolina 1 poročni prstan, 1 drugi prstan; ga. plem. Miskoltschitsch in unukinje: 1 broža, 2 prstana; gospod in gospa Schneider 2 poročna prstana; gdč. Adela Schneider 1 prstan; g. M. Smo-lej, Jesenice, 2 poročna prstana, 2 druga prstana, 1 srebrnik; ga. Čatež 1 obesek; gospod in gospa Rajmund Sitter 2 poročna prstana, 2 druga prstana ; gospa dr. Vilj. Schweitzer 1 poročni prstan; gdč. Albina Jarc 1 prstan; gdč. Fani Linhart 1 prstan; gdč. Ani Jarc 1 zapestnico; gospa Hermina Peit-ler 1 poročni prstan; g. Viktorija Pire, Tržič, 1 par uhanov; gospa Wi wrtsch 1 prstan; gdč. Minka Kmet 1 prstan, 1 par uhanov; gd£. Mirni Š«s-terMe 1 prstan; gospa Serafina Posch 3 prstane, 3 zapestnice; gospod Ivan Anton&č, Markovec, 1 poročni prstan, 1 kravatno iglo; ffdt. Marija Travnik 2 prstana; g. Rado Zalaznik 1 par manšetnih gumbov; gospa Julija Ger-stenmaver 1 poročni prstan; g. Za-plotnik 1 prstan; N. N. 1 par uhanov; g. Oton Spitzer 1 prstan; ga. Matilda Hode, Vitanje, 2 poročna prstana in 2 druga prstana; gospodični Anica in Minka Vizjak 1 križec, 3 pare uhanov, 2 prstana in več drugih stvari; gospa Doberlet 1 križec, 1 prstan; P. H. 1 zapestnico, 1 par manšetnih gumbov; gospod in gospa vladni svetnik plem. Cron 6 prstanov; gospa Lujiza pl. Raab 2 poročna prstana; gdč. Grošelj 1 prstan; gdč. Pavla Ženko 1 uro, gdč. Kati Kamenšek 1 prstan, gospa Mina Gruška 1 poročni prstan, 1 uhan, 1 zapestnico, 1 cigaretno dozo. — V vojaške namene prodani konji. Vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva nakazovati so se začela izplačila za navedene konje dne 16. t. m. Večina posestnikov takih konj je tedaj uže v posesti popolnega zneska, za katerega so prodali svoje konje. Ostali dobe svoja izplačila — kakor smo izvedeli — prav gotovo do 1. septembra t. 1. Slovensko planinsko društvo objavlja, da je Kamniška koča na Kamniškem Sedlu še oskrbovana. Turistom se tedaj priporočajo izleti v Kamniške planine, ker so vse ondotne planinske postojanke Osrednjega odbora še tudi meseca septembra oskrbovane. Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu. Vodstvo hmeljarskega društva se čuti dolžnega, opozoriti vse hmeljarje na sledeče štiri nasvete, katere jim more podati društveno vodstvo povodom letošnje, jako kritične hmelj, sezije: Obrambni hmelj posušite pravilno in ga sortirajte tako, kakor to kupec zahteva; skrbno sortiranje je letos bolj potrebno, kakor druga leta. — Dovolj posušeni hmelj dajte po iz-vežbanih ljudeh skrbno in vestno pobasati v vreče, katere hranite potem na primernem kraju. — Živahne hmeljske kupčije se je nadejati še le po končani vojski. — Ni ga človeka, kateri bi že danes vedel kaj zanesljivega povedati o bodočih hmeljskih cenah. Društveno vodstvo. Poročil se je pri sv. Ivanu v Trstu zdravnik g. dr. Dragotin PerniciČ z gospodično Avgusto Marijo P a v š 1 a r. Poročil se je dne 15. avgusta v Pragi na Kraljevih Vinogradih gosp. Franc Veble, živinozdravnik v Sevnici, z gospodično Olgo Vidmarjevo iz Kapel pri Brežicah. Kanarčka, ki se je zatekel, dobi lastnik pri župniku Bercetu. Aretiran slepar. Policija je aretirala v neki tukajšnji kavarni fanta, ki se je zelo sumljivo obnašal. Izkazalo se je. da je aretiranec slepar, ki se je že dolgo časa klatil po Kranjskem ter izvršil več sleparij. Na preveden način je poizvedoval o razmerah izseljenih in v Ameriki živečih oseb. To je potem izrabil na ta način, da je lahkovernim kmetom pripovedoval, da se njihov sorodnik vozi iz Amerike domov in sicer da dvigne večji dobitek. V to svrho pa potrebuje večjo vsoto. Na ta način je izvabil mnogim osebam večje ali manjše vsote. Nekatere pa je izvabil tudi v Gradec, Trst in Ljubljano, da pridejo na ta način prej do svojih sorodnikov. Ko jih je potem oslepa-ril, je brez sledu izginil. Slepar se piše Ignacij Sluga. Rojen je bil 1. 1S96. na Vrhu pri Št. Rupertu in je bil že večkrat kaznovan. 18. novembra 1913. je pobegnil iz tukajšnje prisilne delavnice. Okrožno sodišče v Novem mestu ga išče zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Občinskemu uradu pri Sv. Luciji je izvabil nepravo potrdilo za nrostovoiini vstop v vojaško službo na ime Rudolfa Kramarja iz Most pri Ljubljani. V Ljubljani je nastopal pod različnimi imeni. Oddali so ga deželnemu sodišču. Bazne stran * Avtomobilska nesreča. Na potu iz Magv-Szent Miklosa v Kiszotnbor se je prevrnil vojaški avtomobil, v katerem sta bila poleg šoferja državni poslanec Tomaž Kallav in grof Štefan Szaparv. Na avtomobilu sta počila oba sprednja pnevmatika, avtomobil se je prevrnil in je grofa Szaparvja takoj ubil, poslanca Kallavja lahko poškodoval, šoferja pa težko ranil. * Sloni v vojni. Sloni so se aktiv* no udeležili vojne že za Aleksandra Velikega. Pvrrhus jih je pripeljal v Evropo, za kar ga Je Hannibal zelo pohvalil. Kakor znano, Je Hannibal vporabljal slone pri svojem prehoda čez Alpe in pri Jami jih je postavil čez 80 pred fronto armade. Kdaj so slone zadnjič vporabljali, ne vemo, toda zdaj prihajajo lope* na tein 1 pozorišče. Ne bodo jih rabili pri napadih, mavec v vojne pomožne svrhe. Nemški listi poročajo, da so Hagenbeckovi sinovi ponudili v švicarskem mestu La Chaux de Fonds občinskemu svetu slone svojega zve-rinjaka v mobilizacijske svrhe. Ali je bila ta ponudba sprejeta ali ne — tega nam ne pove »Frankfurter Zei-tung«, ki prinaša to vest. * Poslednja prošnja zdravnikova. Ko je slavni zdravnik Janez Peter Fronk ležal na smrtni postelji, je prišlo k nJemu mnogo zdravnikov, ki so mu skušali z vsemi mogočnimi sredstvi podaljšati življenje. Tedaj pa se je Fronk dvignil z največjo težavo ter rekel: »Dragi gospodje- Zahvaljujem se vam za vaš trud, da me hočete pridržati pri življenju, kajti prepričan sem, da mi hočete vse najboljše. To Ja povem vam sledečo do-godbico: V bitki pri Fontenav je bil neki francoski granatnik zadet naenkrat od desetih krogelj. Čez par ur je bil še živ in tedaj je med drugim rekel: »Čemu toliko krogel], da bi bil samo en človek ubit?« Vprašam vsa torej: >^Čemu toliko zdravnikov, da bi se preprečilo, Česar se ne da več preprečiti?« * Vnuk srbskega kralja umrl. V Budimpešti je umrl baron Milan Baić, star 57 let, ki je bil vnuk nekdanjega srbskega kneza Mihaela Obrenovića, ki je bil 1. 1868. umorjen v parku Topčideru. Ostala sta po njem dva sina, barona Mihael in Peter Baič. Mlajši je častnik in je na bojišču. Ravnotako zet umrlega, odvetnika d:\ Wessely. Baron je bil sin hčere kneza Mihaela in je podedoval po njem ogromno premoženje, ki je obstojala predvsem iz posestev na Ogrskem. Bil je tudi član ogrske gosposke zbornice. Rodbina Baičeva je hrvatskega pokoljenja. Eden praded Janez Baič se je odlikoval v turških bojih in ga je cesar Leopold 1. 1791. povišal v plemiški stan. Zdaj umrli Baić je bi! 1. 1891. povišan za ogrskega barona in 1. 1895. je bil imenovan za dednega člana ogrske gosposke zbornice. * Slatin - paša v avstrijski armadi. Kakor smo že poročali, je Slatin - paša odstopil kot angleški generalni inspektor v Sudanu ter vstopil v avstrijsko armado. Rudolf Karel Slatin se je rodil leta 1857. na Dunaju. Študiral je tu trgovinsko akademijo ter šel kot 171etni mladenič na znanstveno potovanje v Afriko, kjer je bit dve leti (1875. in 1S76.) v Egiptu in v Sudanu. Nato se je vrnil na Dunaj, kjer je služil kot enoletni prostovoljec v avstrijski armadi. Kot častnik se je udeležil avstrijske okupacije v Bosni leta 1S78.. nakar je šel zopet v Egipt, ter se udeležil tam v angleški službi bojev proti domo rodnim Mahdistom, za kar je bil imenovan za vojašega guvernerja kraja Dar - Turu. Leta 1883. Se načelnik Mahdistov Muhamed Ahmed vjel Slatina, ki je po ponesrečenem poskusu pobegniti, ostal v jetništvu v okovih celih 12 let, do 1. 1895., ko je vendar pobegnil v Kahiro. Kahirski khediv mu je podelil za prestane muke naslov paše. Slatin paša je nato zopet obiskal svojo domovino, Avstrijo. Čez dve leti pa se je zopet vrnil v Egipt ter vstopil v službo generalnega štaba angleške armade v Egiptu kot generalni major. Kmalu nato je bil imenovan za generalnega guvernerja in inšpektorja angleške province Sudana v Afriki. To ugledno mesto je zdaj opustil, da se more bojevati v avstrijski armadi. Brzojavna poročilo. Naše vrlo In junaško vojaštvo. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalnega stana se uradno poroča: Delovanje naših čet v dosedanji vojni je vzvišeno nad vsako pohvalo. To velia zlasti za našo, v ospredju vseh armadnih akcl} stoječo konjenico armade in obeh deželnih bramb, ki izvršuje čudeže junaštva. Tudi naši zrakoplovci so imeli priliko, da so se odlikovali s posebno smelostjo in z važnimi uspehi. Črnovojniske čete so se tako izkazale, da se je nadvojvoda Friderik odločil odlikovati celo vrsto črnovoj-nikov z dekoracijami. Vzpričo odrejeni preskrbi je prehrana naših čet brezhibna, zdravstveno stanje pa povsodi vseskozi ugodno. Zmaga nemške vojske nad Francozi. Berolin, 23. avgusta. (Kor. ur.) Wotffov urad poroča: Nemške čete, ki so pod vodstvom bavarskega prestolonaslednika zmagale v Lotarln-ški, so prekoračile črto Luneville-Blamoat Enaindvajseti armadni zbor Je daaea lasedel LaoevOle. Zasledovanje Je seda] že vspešao. Razen veHketa števila vjetnikov In poijskia znakov, ]e levo krilo, ki prodira ob Vogezili In v to gorovje« vzelo so-vfalaMia le 150 topov. Armada nemškega prestolonaslednika Je danes eadaflevalj boj hi zasledovanje so-vainika od LongwyJa naprej. Arma-■n fVi^Nn JMnranan tvf nrvnaHeiinwp ga, ki prodira na obeh straneh Nenff-chateaua, je danes popolnoma premagala francosko armado, ki Je prodrla preko Semoisa. Nemška vojska je vzela Francozom mnogo topov hi potiskih znakov t» vjela mnogo Francozov, med nitmi več generalov. Zahodno od reke Maas prodirajo nemške čete proti Mafalgl. Nemške čete so porazile angleško konjeniško brigado, ki se je pojavna pred njeno fronto. Generalni kvartir-ni mojster pl. Stein. Smel polet nemškega zrakopiovca. Dunaj, 24. avgusta. (Ker. urad.) Iz vojnega poročevalskega^tana se uradno poroča: Nemški vojaški zrakoplov Schtitte-Lang je dne 22. avgusta od neke postaje v šlezij? napravil polet preko Čenstohova-Kiel-ca južno od Ivangoroda in Lublina in prispel v avstro-ogrsko glavno taborišče. Balon je bil opetovano izpostavljen sovražnemu ognju, toda brez vsake škode. Za luksemburški Rdeči križ. Ko!n, 23. avgusta. (Kor. urad.) Velikemu knezu luksemburškemu je bilo, kakor se je sporočilo v današnji seji Iuksembnrškega društva »Deutschland« (glavni sedež v K6N nu), podarjenih 100.000 mark za Rdeči križ. Razen tega je društvo preskrbelo 1000 postelj za lazaretne vlake. V Gibraltaru. Berolin, 24. avgusta. (Kor. urad.) Wolfiov urad poroča: Italijanski par-nik »Ancona«, ki je odplul iz Ne^ Yor