Št. 6.	V Ljubljani, 25. marca 1884.	Tečaj II.
Slovo „nageljčku".
Na Helikon o Muza pot moj kreni, Grede mi daj konjiča Pegaza, Da pijem čudni vir pri Hipokreni Dostojno pojem slavo nageljčka.
Cvetečih nageljčev je več na zemlji Nekteri širijo čaroben duh. Cvetlic pa prosim, v misel tu ne jemlji, Moj klinček namreč nemšk je kolomub
Na oknu tega nageljčka ne išči, Nobeden lonc ga nema, niti vrt. Ne voha nos vonjave sladke v liiši, Po cestah krog pač leta kakor hrt.
Okolu mesta vidiš zmer junaka, Okolu mesta Mariborskega, Ki dnes se todi, jutri tam potaka, Profesorja poglej z Tirolskega.
„Vereinske" skrbi v hrabrih prsih nosi, Učiteljske lupežnike*) lovi, Kupuje črevlje onim, ki so bosi, Prešteva hraste tud po Poliorji.
Za „šulverein" po Rušah agitira, Kočevarju popolnoma jednak, Ki z laškim „lorbekom" okrog hauzira, Tetice „Tagesposte" učenjak.
Nemškutarske on ljubi zlo izlete, Pobira želod, vsaja nemški hrast; Kulturo širi med Slovence klete, Za norce stavi »šulvereinsko" past.
Neso ga nemške noge v Kamco denes, Po jutri ziblje v Selnico se spet, Potem pa „šulvereinski" šteje penez Za dečka plača v Pekrah rajniš pet.
Oh prerok Sudanski veliki Mahdi, Kupčija z ljudmi ni Tvoj monopol! Slovensko deco kup'jo jako radi Pobožni ljudomili iz Tirol.
Ljudem ljubav do domovine krade, Izruti hče ta sveti čut s srca; Slovenski renegat se mu dopade, Povsod s »vereinsko" šolo baranta!
Pa zla osoda čisto tud' zadene Židova, kter'mu posel dobro gre, Izgine up mu brzo kakor pene, Zavid bogov razdere trude vse.
Za tebe pride „Mene Tekel" tudi, Osoda grenka klativiteštva; Zato pri nas se dolgo več ne mudi. Pober kopita v Bukstehude tja.
Prijatelj dragi, nageljček ti mali, Bogov nikar ne prosi tam za nas, Ko s „Hammrom" sedel v nemškej boš
Walhalli
Pri teb' učiflja: Erschenjagg in Quas!
Diši vam naj v teutonskem raji pivo, Walkiira nudi naj merjasca špeh, In odin med vam da, želimo živo, Samo nam dajte mir na naših tleh,
Na Gorenjskem, blizu Radovljice živi mož, ki dela božja razpela in je prodaja po sejmih. Takim razpelom se v navadnem govoru pravi „Bog". „Jednega Boga sem kupil za v kot nad mizo" pravi ta ali oni gospodar prišedši s sejma domov in vsa družina se veseli, da je gospodar tako mislil na nje.
Omenjeni mož imel je sinka. Ko je ta dorastel in prestopil šesto leto, poslali so ga v šolo.
Slučaj nanese, da ta sinko nekega dne v šoli dobi vprašanje: »Koliko je bogov?"
Ne premišlja si dolgo, temveč odgovori precej pogumno: »E koliko? Trideset so jih oča v Kamnik na prodaj nesli, trideset jih je pa še doma."
*) scilicet matere domovine
Pri izpitu za slovenske ljudske učitelje dobil je nedavno neki kandidat iz nemščine ta-le ustna vprašanja: 1. Deutsche Lyrik zur Zeit Maria Theresias. — 2. Das Wesen
des „Alexandriners."— 3. Karakteristik einer Personlichkeit aus »Oberon". — „0 zlati vek . . . .!"	Štajerec.
Pogovor dveh Staroslovencev.
*
* *
Blaže: Kako se piše podlistkar „Ljubljanskega lista", ki piše
humoreske: Vieux Saxe? Tine: E ne znaš ritensko čitati? — Rep! Kaj nam še treba? Miškatoviča oziroma Miškatoviče že Blaže: Pravo! Res je ta najnovejši pisatelj Šukljejev imamo, treba si omisliti še kacega Starčeviča, A tudi tega	— rep.
bodemo polagoma dobili. Saj pregovor pravi: »B o g Kranjca ne zapusti, če ne zna se pa nauči".
Blaže: Zakaj so v goriškem semenišči prepovedali slovenska
leposlovna lista? Tine: Da bi semeniščani ne spregledali sestavka „for ewer" — humorista Dr. A. M. „India komandija" v čmernem »Slovenci."
Burka v jednem dejanji.
Pred odgojevališčeni
Varuh:
l.Kaj pa Vi tukaj delate, Pohaje, se zbirate? Ite le hitro v izbico Določeno učilnico.
Knjige odprite, Tam se zberite!
Varuh:
3. Kako ste rekli, z venci kaj ? Mu ni dovolj le en za raj ? Narodni pisi Vam vrte Že zdaj možgane, Vas srbe! Venec bo eden, Nemški pis čeden!
Gojenci:
2. Prosimo lepo Vas gospod, Nemir in žalost je povsod! Kruta osoda vzela si Učitelja nam vednosti! Naj se mu hvala Z venci bi dala!
Gojenci:
4. Prosimo lepo Vas gospod! Mi kažemo odgoje plod. Poučevanje narodno Budi srce kaj čarobno! Narod nas kliče, Narod nas miče.
Varuh:
5. Kaj pa negodnost govori? Li smete zdaj že misliti ? Ite le hitro v izbico, Določeno učilnico. ' Zabite slova, — Kazen gotova!
k.
Blaže: Zakaj so Šišenci »Ljubljanski list" nazaj poslali? Tine: Ker neso — uradne osobe.
Blaže: Kako pa se je g. profesor Šuklje tako na jedenkrat spreobrnil in spokoril, on radi kaleč, ki je nekoč pri nekej Matičnej seji strogo konservativnega in katoliškega dra. Gosto hotel kar čez stopnice . . . ?
Tine? To je storila razun gnade božje — »gnada vlade". Vender »naturam expellas furca . . včasih ga še vedno preteplje stari grešni Adam. Vide »Lenčiko na Gori!"
Blaže: V čem se razločuje »Ljubljanski list" od vseh druzih
slovenskih listov? Tine: V tem, da nema koleka.
Blaže: »Ljubi, list" gotovo mnogo stane? Tine: Seveda. Le preračuni:
1.	Stroške za urednikovega suplenta.
2.	urednika-profesorja učiteljsko plačo in uredniško nagrado.
3.	stroške za upravništvo.
4.	stroške za tisk, pritisk in papir.
5.	poštne znamke, honorar gospodu Repu itd.
6.	premalo, veliko premalo naročnikov.
7.	veliko nepotrebo tega lista.
Blaže: Nepotrebo pa še kakšno! Jaz sem si tak list mislil, da bode nadomestoval nemško Lajba-h e r i c o, a o tem ni sluha, ne duha. Tine: S tolikim denarjem bi se lahko rešili vsaj trije Šuklje-
jevi volilci eksekutivne prodaje njihovih posestev. Blaže: Prav lahko, pa bi še nekoliko preostalo za — tabak!
Skrajna sredstva.
Ljubljana je toli srečna, da ima v svojem skromnem ozidji moža, ki ve, kako se pride ljudem do živega. Gosp. Sima ta zna. Gorje, trikrat gorje človeku, ki neče več čitati njegove »Schulzeitunge"! Cela vrsta groznih kaznij ga čaka. Najpred pride opomin v listu.
64 naročnikov pade, ker ne dobivajo več g. Sime plev-kega lista v le t ar g i jo. Grozna nesreča, posebno če se pomisli, da je mej njimi mnogo oženjenih, ki imajo otroke!
Potem tiska se ime dotičnega upornika z debelimi črkami v listu.
Ker tudi to ne pomaga, vzame g. Sima na magistratu veliki boben ter »jezno vanj teleba, da razlega se do neba" in okliče imena svojeglavcev po vseh trgih. Vse zaman!
Napravi se peticija, da se vsakdo, kdor ne čita „ Schulzeitunge" kot obče nevaren človek šiloma odžene iz Ljubljane.
Izda se okrožnica, da kdor ne čita „Scliulzeitunge" sploh ni več človek, ampak — krokodil.
Vsi taki krokodili zajočejo, in samih solza navstane po-vodenj, v katerej se naposled potopi vodena „Schulzeitung" :sama.
Sima pa kima in premišljuje, kaka skrajna sredstva bi še uporabil. Ko se nam slednja naznanijo, objavimo je h krati.
Nemške tiskovine,
katerih se Slovenci nikdar ne branijo.
Naše novosti.
(V prvem letu blažene s p r a v lj i vos t i.)
V Ljubljani bila je nedavno razpisana jako dobra oskrb-niška služba, za katero se je oglasilo veliko kompetentov. Dobil jo je jedini Anglež v Kranjskej, mož, ki ima v svojem imenu jedno črko premalo, dobil jo je samo zaradi tega, ker se je zavezal, da bode pri vseh bodočih volitvah glasoval z nemčursko stranko. Tako se baje glasi jeden §. dotične pogodbe. Lačen konj se utika v vsake jasli.
Nemci so že toli spravljivi, da pri zadnjem slovenskem koncertu v redutnej dvorani ni bilo niti jed-nega videti. Slovenci se pa še vedno po robu postavljajo, kajti pri nemških predstavah jih je vedno vse polno v gledališči. Vidno je, da hodijo Nemce dražit.
Narodnjak rad i kaleč prosil je za službo, ki mu pristaja po zmožnostih in po službenih letih. Bivši narodnjak in radikalec pa vzame pero v duhovito desno roko, pomoči v črni tintnik ter napiše strahovito pismo na jako visoko mesto, v katerem kompetenta črni na vse možne načine. Očita mu nezmožnost, lenobo, nezanesljivost, sploh celo kopo slabih lastnostij. Menil je, da ga je „potunkal". A laž ima kratke noge, še krajše pa ovaduštvo. Postalo je vse očito in sedaj se s prstom kaže na ovaduha, ki sicer tako rado naglaša sprav-ljivost in mir. Ni li tako dejanje tatvina na časti in p ošt enj i?
V prospeh spravljivosti je neobhodno treba, da mestni magistrat Ljnbljanski uraduje nemški. Kdor tega ne veruje, stavi poseben predlog, proti kateremu pa „par ordre du Mufti" sam glasuje.
Kdor je tako srečen, da je, ali bode zet Alborijev, mu ne treba znanja slovenskega jezika. Glejte, glejte, kaj vse človek doživi!
* *
*
Neke vrste uradniki imajo veliko prostega časa. Tako je neki gosp. Sch., imenujmo ga Črne, nedavno pisal drobno pismo v sosedni trg nekemu gospodu. V tem pismu pa je naročal, da pride v par dneh urednik mladega in malega časopisa lovit prozelitev, naj se mu priredi sijajen vsprejem in naj se že naprej pridobo nekoliko naročnikov, katere bode nade-polni urednik veselega srca utaknil v svojo torbo. Skrbljivost gospoda Črneta bila je zares ganljiva, ne pa vspešna. Kajti, dotični urednik bil je vsprejet „ohne Sang, ohne Klang", niti z možnarji neso streljali. Sploh nihče se ni zmenil zanj, samo povpraševali so drug druzega: „Ali si ga videl?" — No videli so ga, to pa je bilo vse, kajti njegovega lista ne hote niti videti. In peljal se je nazaj s skrajno spravljivostjo v srci. „Auch eine schone Gegend!"
Na razpotji.
Tako nadpisal je gosp. Šuklje neki članek v svojem najmlajšem, najmanjšem in najcenejšem dnevniku. Ta nadpis je gola potrata, kajti s Šukljejem bili smo že davno na razpotji ter že davno krenili vsak svoj pot. Možno, da je g. Šuklje dospel zopet do novega razpotja, kar pa nas prav nič ne briga.
Da je Šuklje za nemški napis pred uhodom v •Čitalnico, se nam prav nič čudno ne zdi, marveč popolnem naravno. Prvič je to njegova oficijozna naloga. Drugič je že od nekdaj rad koketoval in se ponašal s svojo nemščino. Tretjič se sploh tako obnaša, kakor da bi ga bili
volili sami trdi Nemci, ne pa Slovenci.
* *
*
Mej dvema nemškutarjema.
A.	Tschau! Griiss dich! Kako je že kaj?
B.	Izvrstno, fajn, non plus ultra, da ne more boljše biti. Živio!
A.	Kaj te je tako razvnelo, da si tako -zidane volje?
B.	Ne vprašuj kaj, ampak kdo? Slovenci, Slovenci! Jaz sem
kar zaljubljen v nje in ne vem, zakaj sem jih nekdaj črtil. Le pomisli: komaj so prišli na krmilo, potrdili so naše volitve, dovolili 600 gld. za nemški pouk — mi nemškutar j i smo samo 500 gld. dali. — potezajo in bore se za nemški učni jezik na realki, glasujejo za to, da mora magistrat vladi dopisovati v nemškem jeziku in
posvetujejo se o nemškem napisu nad uhodom v Č i talnico.
A.	Res gode se čudeži in to pri belem dnevu! To so veseli
časi za nas, zdaj bomo vsaj boij ,,obraj tani".
B.	I kako pa da! Saj je baje že nekdo predlagal, da se ne
rabi več izraz nemškutar.
A.	Kako nas bodo pa potem imenovali?
B.	(ponosno). Namesto nemškutar se bode v bodoče govorilo in
pisalo le: „Spravljiv Slovenec". A. in B. Tschau!
Ko bi dr. Herbstovo seme palo na^rodovita tla, —
Moj Bog, ali še ne nehaš rasti?
Javna zahvala.
Veliko smo že prestali od hudomušnih ljudij. Kdor je imel čas, nas je zasmehoval. Zdvojili smo že in mislili, da smo v istini najbolj smešni ljudje na svetu. A Vi, slavna gospoda, ki ste glasovali za nemški napis pri uhodu v Čitalnico, Vi ste nas prekosili. Slava Vam! Vzprej-mite našo iskreno zahvalo, z zagotovilom, da niti poskušali ne bodemo/ tekmovatiz Vami. Hvala, komur hvala gre!
Znani Lemberžani.
Die bekannten sieben Sehwaben.
Die bekannten Schildbiirger.
Hasvet.
šlo bi prelepo v klasje.
Ein Stuck Selbstkritik.
Gosp. Šuklje piše v svojem officijoznem listu mej drugim : „Med nam i nahaj a se mnogo nezrelih elementov, mnogo koristolovcev in nezmožnih hujskačev". Ali se ta stavek ne čita tako, kakor, bi se bil g. Šuklj e mej pisanjem v zrcalu gledal?
Ker se že razpravlja in posvetuje o nemškem napisu pri uhodu v Čitalnico, usojam si z ozirom na pregovor: „Več oči več vidi" nasvetovati, da se napravi napis, ki bi bil najbolj, um e sten, namreč:
„Mensch iirgere dich niclit!"
Jurij Benko s. r.
Vabilo na naročbo.
Gg. naročnike, katerim je naročnina potekla, prosimo da jo pravočasno ponove.
Upravništvo „Škrata".
XX
A
XX XX
XX XX 8
V „Narodnej Tiskarni" se dobiva:
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal t * * Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več.
Izhaja 10. in 26. dan vsacega meseca. Cena za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četert leta 80 kr. Posamične številke po 15 kraje., pri opravništvu v ,Narodni Tiskarni", kateremu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije in inserati.
Slednji računijo se po dogovoru.