He^a vsak četrtek 1» «rita ■ poštnino vred ali « Maribora » pošiljanjem pa šota za celo leto 12 din.; Met leta 7 din., četrt leta 4 Izven Jugoslavije 0oIeg in je stavil, če sta se na cesti zgrizla dva psa, je je posrečilo, da je prikupil kako njivico, travnik, šumi-co ali vinograd. Vojna ni povečala našega posestva niti za 1 kvadratni meter. Pač pe je padel vsled slabe obdela ve, vsled pomanjkanja živine, gnoja in delavskih moči dohodek naših posestev. Stari nasadi goric stojijo pred obnovo, sadno drevje se suši, šume so se zredčile. Hiše in hlevi, kleti in ])reše se niso popravljale vso vojno in predstavljajo danes manjšo vrednost kakor prej. To velja tudi za vso gospodarsko orodje: za plug in brano, za ! vozove in stroje. Vidimo torej, da se naše premoženje ni povečalo, in ako bi računali po predvojnem ključu in i z zlato valuto, bi padla vrednost naše imovine nele na i predvojno stopnjo, ampak v mnogih slučajih še pod isto. V najboljšem slučaju pa lahko rečemo, da stojimo danes na istem premoženjskem stališču, kakor pred voj no. Tega dejstva se moramo zavedati, dragi tovariši, da nas ne omamijo papirnati milijoni, da nas ne prešine ošabnost (žalibog se že najde ta bolezen), kakor bi bilo nespametno, ako bi uradnika in delavca premotili tisočaki, ki jih dobi «prvega.« Njih povojno razmerje je v mnogih slučajih še slabše. Beg iz državne službe nam to dokazuje, beg od naroda — k zlatemu teletu. Novi milijonarji. Za predvojne milijonarje se nismo mnogo brigali. Tudi oni se niso brigali za nas. Vsaj neposredno ne. — Vsled vojne in po njej razvite kapitalistične špekulacije z našimi pridelki in močmi pa so zrastli v naši sredini novi, pravi milijonarji, kojih premoženje daleč presega naše papirnate milijončke. četudi bi te ljudi, razne trgovce, krčmarje, mešetarje in špekulante dvomljive — predvojne vrednosti sodili po predvojni valuti, bi njihovo sedajno premoženje doseglo milijon, dasiravno pred vojno niso imeli ničesar in niso bili kos niti našim ubogim krajcarjem. Še za poroka jim ni hotel nikdo biti. Eksekutorja so povabili vsak mesec na južino. Ti ljudje se danes šopirijo med nami, igrati hočejo vlogo voditeljev in kličejo: «le vkup, le vkup, uboga gmajna«, kakor da bi izkoriščanje kmetskih, delavskih in uradniških žepov res že bila «stara pravda.« Kmetu in de-laveu se milostno smehlja"o, uradništvo in učiteljstv.) pa vabijo na gostije, da jim sveti luč inteligence. Liberalni advokati, banke in drugi jih podpirajo, ker si pač medsebojno pomagajo. Ker pa narod še veruje na Boga, na pravičnost in poštenost in na osebno čast, zato so pa proti veri. Malo je častnih izjem! S pomočjo svojih mi lijflnov hočejo uničiti vse, kar ne služi milijonom. Pred vojno so bili «zlati« milijonarji daleč od nas in redki, danes pa živijo med nami in zastrupljajo s svj jimi kapitalističnimi nazori našo zdravo jugoslovansko ozračje. Pijejo našo kri in redijo se z našimi žulji. — Vsled svojih milijonov so zmožni, da pokupijo n. pr. ob času žetve vse razpoložljive množine žita, potem pa je tržijo z ogromnimi dobički. Kmet mora ceno prodati, delavec in uradnik drago kupiti. Prvi mora imeti denar za življenje in nadaljno gospodarstvo, drugi nima denarja, da bi si preskrbel večjo zalogo. Delo, zaslužek o-beh požre kapitalizem, ki ni sejal, ne oral, pa vendar bogato žanje! To je nezdravo razmerje! Vsled izvrstne, centralistične organizacije izgine n. pr. naenkrat kako blago iz trga in pride zopet na dan s stokratnim poviš-kom v ceni. Kapitalizem živi — narod umira! Pozor pred povojnim kapitalizmom! Ako se ozračje ne bo kmalu razčistilo, postal bode ves narod hlapec špekulativnega kapitalizma, ki je sedaj tembolj opasen, ker ima že skoraj v vsaki vasi svo- jega organiziranega zastopnika. Kdor je bil v prvih letih svetovne vojne v Galiciji in na Poljskem, ta je videl, kako so tam narodu gospodovali vsemogočni Židi. Ubogi narod je delal — Žid je užival. Tako daleč ne sme priti pri nas v Jugoslaviji! Komaj smo se rešili suženjstva srednjeveških grofov in baronov, pa bi že šli pod novi jarem in delali tlako modeinemu kapitalizmu? Ne, niiv^ar! Da se otresemo tega jarma, ne pomaga ne krik in vik o slabih časih in neznosnih razmerah, ne pomaga misel na kak(f revolucijo ali morda nasilno razbijanje kapitalističnih gradov po povojnem vzorcu, ampak fe edino mirno in trezno delo ob času prihodnjih volitev. Tedaj se moramo zdužiti vsi trpeči sloji, vsi «papirnati« milijonarji proti — zlatemu teletu. Moč je dana v naše roke in ako strnemo naše vrste proti vladi kapitalizma, moramo zmagati. Kdor ljubi svojo domovino in bedni narod, se mora odreči porodici, zlatemu teletu. Sedajni centralistični centralizem mora pasti in priti mora na krmilo narod, stranka — revnih milijonarjev! Načrt za jzplačija avstrijskih vojnih dolgov. (Načrt za izplačilo avstrijskih vojnih posojil je podal v narodni skupščini poslanec Jugoslovanskega kluba Kari Škulj). O vojnih posojilih pravi Saint-Germainska mirovna pogodba, da se prepusti posameznim nasledstvenim državam, da ukrenejo po svoje, kar hočejo: ali sploh iz-j plačajo obveznice avstrijskih vojnih posojil in na kak j način, ali ne. Mi moramo danes priznati, da je naša država v tem oziru med nasledstvenimi državami, ki edina tozadevno ni še ničesar ukrenila. Češka država je avstrijska vojna posojila že davno spravila v red, tudi avstrijska republika in deloma tudi Madžarska. Pri nas pa ta stvar počiva dalje in kakor je čutiti, sedaj, ko prehajamo v redno finančno stanje, se bo rešitev tega vprašanja opustila tudi sedaj, dasi bi bilo že 2 ozirom na revščino in pomanjkanje mnogih malih pod-pisovalcev vojnega posojila nujno potrebno, da bi se to vprašanje že enkrat rešilo. Kar se tiče vojnih posojil, moramo pribiti tudi to, da je avstrijska vlast dostikrat ljudi silila, da so podpisovali vojna posojila. Pri tem niso udeleženi samo razni veliki zavodi, kapitalistična podjetja itd., ampak v veliki meri tudi mali ljudje. V dokaz, kako so avstrijska vojna posojila podpisovali ravno revnejši sloji, nam bodi podpisovanje VIII. avstrijskega vojnega posojila. Iz slike tega posojila lahko vidimo, kako so v velikem številu baš mali ljudje podpisovali majhne zneske. In baš zaradi teh malih varčevalcev moramo gledati na to, da se tudi avstrijska vojna posojila spravijo na kak način v red, da bodo te vrednostne listine, do-našale vsaj nekaj malega obresti. Poročilo o VIII. vojnem posojilu izkazuje te-le podatke: potom rentne hranilnice je podpisalo 99.695 oseb znesek 11,898.500 K; zasebni podpisi pa znašajo: do 100 K je podpisalo 802.931 oseb — 75,413.600 K « 200 « « « 363.455 « — 72,176.250« 300—500 « « « 378.657 « —147,639.050« 600—900 « « « 181.254 « —133,028.250« 1000—1900 « « « 618.806 « —705,745.300« Več nego pol milijona je podpisalo samo 3.186 oseb. Iz tega je razvidno, da je pri vojnem posojilu pri- stavil, če sta se preganjali dve mački, je stavil, če sta se skavsala dva petelina, je stavil, — da, če sta na plotu sedela dva vrabca, vam je ponudil stavo, kateri bo prej odletel. Stavil je na gospoda župnika, ko je šel na prižnico, in ko je nekoč obolela žena njegovemu prija- i telju, in mu je ta izrazil upanje, da bo kmalu okrevala, je dejal: «Kaj staviva, da ne bo več okrevala —.« — Kakor rečeno, stavo je vedno dobil. In živel je od tega. Nekoč si ujame žabe in jo nese domov. Dejal je, da jo bo «vzgojil.« In cele tri mesce ni delal drugega, — za plotom je sedel in je učil svojo žabo skakati. In na-^ učil jo je! Nekoliko jo je podregnil v zadek in v trenutku je žaba šinila v zrak — tri, štiri metre, še več, če se je dobro pognala, in je priletela zopet na vse štiri kakor mačka. In naučil jo je, da je v skoku ujela muho. Vsako vam jo je ujela, če jo je le videla —. Pravil je, da žaba potrebuje edinole dobre vzgoje, pa vam stori in zna, kar hočete. — In verjamem mu. Saj sem jo sam videl, njegovo žabo, Daniel jo je imenoval, tule na tem pragu je bilo. «Skoči, Daniel, skoči!« tako je zapel in skočila je tamle preko mize in ujela muho visoko gori pod stropom. In nato je priletela na tla, sedla in se pokraspala z zadnjim krakom za vratom, — tako malomarno, kot bi ne imela niti pojma, da je storila več nego zna vsaka druga žaba. Niste je videli žabe, ki bi bila tako skromna in priprosta, vkljub vsej svoji nadarjenosti! In Smoley je bil strašno ponosen na svojo žabo. P» je tudi lahko bil. Kajti ljudje, ki so mnogo sveta prepotovali in mnogo videli, so dejali, da je ni take žabe na celem svetu, pa je ni. Dobro. — Smiley je imel svojo žabo shranjeno v leseni škatlji in včasi jo je prinesel seboj doli v mesta in je ponudil stavo na žabo. Nekega dne pa je srečal Smileya in njegovo škatlo popoten človek, — tujec je bil, to se mu je videlo. Vprašal je Smileya: «Kaj pa je tisto tamle, kar nosite v svoji škatli?« In Smiley mu je malomarno odgovoril: «Utegne biti papiga, utegne biti kanarček, — pa ni. Ni nič več in nič manj ko žaba.« In tujec je vzel škatlo in si je ogledal žabo, pozorno in pazljivo, in jo je obračal na to in na ono stran, nazadnje pa je rekel: «Hm —, tako je torej stvar —! čemu pa vam je tale žaba —?« «Čemu —?« je odvrnil Smiley malomarno, «čemu? Za marsikaj! — Tale žaba na primer skoči više nego vsaka druga žaba v deželi Kalaveras.« Tujec si je iznova ogledal škatlo in žabo, skrbno in podrobno, jo vrnil Smileyu ter povedal počasi in s premislekom: «Hm —, ne uvidim, zakaj bi bila tale žaba boljša ko druge —!« «Mogoče —!« je dejal Smiley suho. «Mogoče da se razumete na žabe, mogoče pa da tudi ne. Mogoče da ste zadet najbolj mali človek, človeku je danes težko pri srcu, ko vidi ubogega posla ali delavca, ki je bil zapeljan od visokih obresti, da je podpisal vojno posojilo, Id pa danes ne donaša nikakih obresti. Zato ga tudi lastnik ne more prodati. Poleg raznih ustanov: hranilnic, občin in drugih ustanov so zašli tudi posamezniki, zlasti iz nižjih in revnejših slojev v veliko revščino in pomanjkanje, ker so vtaknili ves svoj prisluženi denar v vojna posojila. Tokrat hočemo glede vojnih posojil predložiti nekak načrt, kako bi se dala ta stvar deloma ozdraviti. Gotovo je, da se mora v prvi vrsti giedati na 10, aa se odpomore pred vsem revnejšim slojem. Če vzamemo, da je v vseh bivših pokrajinah Avstro-Ogrske, ki spada dajo danes v našo državo, predpisanih okoli 800 milijonov vojnega posojila, lahko smatramo, da odpade od teh 800 milijonov kron polovica na razne bogataše, na bogata podjetja, na banke, menjalnice, zavarovalnice itd. Če bi mi torej hoteli vojna posojila obrestovati samo v toliko, v kolikor so jih podpisali ubož-ni sloji, potem pride v poštev k večjemu 400 milijonov kron. En način, kako bi se to dalo izvesti brez velike škode za državo, a v veliko pomoč revnejšim slojem, bi bil ta, da se stara vojna posojila spremenijo v nove državne zadolžnice, od katerih bi se jih vsako leto nekaj izžrebalo. V to svrho bi se napravil fond, v katerega naj bi lastniki novih zadolžnic plačevali pol procenta. Tega pol procenta bi se odtegovalo pri izplačevanju obresti; morebiti bi se te nove zadolžnice obrestovale po najnižji obrestni meri, po kaka 2 in pol procenta. Na ta način bi se gotovo ta dolg odplačal v 60 letih. Ker bi posamezni lastniki vojnih posojil plačevali po pol procenta v amortizacijske svrhe, bi se na ta način posojilo amortiziralo po večini iz teh plačanih obresti, dočim bi prevzela država nase obveznost, da izplača 2 procenta obresti, kar bi znašalo morebiti v prvem letu kakih 15 milijonov kron. Ta znesek naj bi torej prevzela država. Svota 15 milijonov kron bi se vsako leto znižala zaradi tega, ker bi se vsako leto nekaj zadolžnic izžrebalo. Drugo vprašanje pa je, kaj je storiti glede vojnih po sojil, ki so se najela z zastavo drugih vrednosti. To vprašanje bi se morebiti rešilo obenem z že omenjenim vprašanjem. Predvsem nam mora biti na tem, da se na vsak način omogoči obveznicam zopet novo življenje; vojna posojila bi zopet dobila nekaj vrednosti in človek bi jih lahko prodal ter si tako rešil vsaj del svojega kapitala. Malenkosten je znesek, ki bi bil v ta namen potreben; saj ne znaša niti 4 milijone dinarjev. Vendar bi pa država s tem storila svojo dolžnost, kot so jo druge države že davno izpolnile v tej ali oni obliki. Ne trdim, da je baš ta oblika najboljša. To bi bil vsaj en način, ki bi se mogel sprejeti. Če tudi vzamemo, da se dopusti to, da se boljše stoječim podjetjem, kapitalistom itd. prav nič ne plača in da se upoštevajo samo zadolžnice malega človeka, vendar mislimo, da bi država s tem činom mnogo pridobila na svojem ugledu. Baš radi tega je zadnje državno posojilo tako slabo izpadlo, ker ljudje nimajo zaupanja v državna posojila po tacih doživljajih. Naše bolnice. (Iz govora poslanca Davorina Krajnca na seji nar. skupščine dne 25. julija 1922.) Največje bogastvo za vsak narod je gotovo zdravje in zdrav narod je tudi največje bogastvo za vsako državo. Da je pa narod zdrav, zato mora imeti tudi zadost na sredstva. Eno glavnih sredstev, ki omejujejo bolezni in dajejo narodu zdravje, so gotovo bolnišnice. Kjer je bolnišnica, tam se zdravijo bolezni najceneje in tam se nudi narodu najboljša zdravniška* pomoč. Jaz se čudim, da je baš gospod načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Štampar izrekel, da bi morala država bolnice odpraviti in da naj bi bolnice postojale samo za omejitev kužnih bolezni. Če pogledamo, kdo išče pomoči v bolnišnicah, vidimo, da so to najširše plasti naroda, da je to predvsem revno ljudstvo, delavec in kmet. Delavec nudi s svojim delom splošnosti vse svoje moči, vse svoje zdravje. Ker je slabo plačan, si ne more za slučaj bolezni preskrbeti nobene pomoči. V tem slučaju mu je sigurna ena sama pomoč in to je pomoč v bolnišnici. Isto velja tudi za kmeta, ki ne more zdravil in zdravnikov sam plačati. Tudi kmet pride v bolnici poceni do zdravil in zdravnika; v bolnici dobi novih moči za svoje delo v splošno korist. Vidimo tudi pri mnogih drugih revnih slojih, ki mnogo trpijo in ki morajo težko delati, da si pokvarijo zdravje in da dobijo razne dolgotrajne bolezni. Če hoče dotičnik dolgotrajno bolezen pri dragih zdravnikih in dragih zdravilih lečiti doma, ne more drugače, nego da upropasti svojo družino. Tako pa mu nudijo baš bolnišnice najnujnejšo pomoč. Tudi mnogo potrebnih operacij se more izvršiti samo v bolnišnici. Zato bi bil napad na našo kulturo, če bi se odpravile bolnišnice, ker bolnišnice najbolj zavirajo in omejujejo razne bolezni. Da pa morejo biti bolnišnice dobre in da morejo nuditi narodu res izdatno pomoč, zato morajo imeti na razpolago dovolj sredstev za svoje vzdrževanje. Toda danes vidimo, da se bolnišnice zlasti v Sloveniji naravnost upropaščajo. Preteklost nam kaže, da so bolnišnice vedno imele primanjkljaj. Naše bolnišnice so bile prej pod upravo dežele Kranjske in Štajerske, sploh pod deželno upravo. Kar so imele primanjkljaja, ga je pokrila deželna uprava. Primanjkljaj je znašal deta 1913 celih 184.0000 K, kar bi po današnjem računu odgovarjalo svoti 9 milijonov kron. Ta primanjkljaj je pokrila deželna uprava brez ugovora. Leta 1916 je znašal deficit nič manj nego 330.000 K, po sedanji denarni vrednosti 15 in pol milijona kron; pokrila ga je zopet deželna u-prava. Danes pa stoje naše bolnišnice tik pred polomom. Njih dolg že znaša nad 500.000 K in nikdo jim noče ničesar več kreditirati, niti mesar, niti trgovec. Tudi tu se kaže dobrota centralizma! Ministrstvo narodnega zdravja je seveda dalo nalogo, da se naj število bolnikov po bolnišnicah kolikor mogoče omeji. Vsi vemo, da je bolezen tako velik gospod, ki se ne da omejiti. Če ni človek bogat, mora iskati zavet ja v slučaju bolezni tam, kjer ga res lahko pričakuje in kjer se mu res more dati pomoč. Če bi mi danes opustili polovico bolnikov, ki so že deloma zdravi, bi šli ti bolniki s kaljo bolezni v sebi iz bolnice in ne bi mogli več o-pravljati svojega dela v korist družbi. Če bi se pa kdo le vendar silil k delu, ker ga žene skrb za rodbino, bi moral poprej umreti kakor treba. To je na škodo splošnosti, ker je neki učenjak čisto pametno rekel: Bogastvo države je narod in obresti od tega bogastva je delo, ki ga narod o-pravlja. Ta dela pa mora narod opravljati samo, če je čil in zdrav. In kam naj gredo bolniki, če se odpravijo bolnice? V bolnicah se nahajajo baš najsiromašnejši sloji. Ti bolniki nimajo denarja ,da bi šli v drago zdravilišče, ampak morajo iskati pomoči tam, kjer je najceneje. Najcenejšo pomoč pa dobi bolnik v bolnicah. Toda bolnišnice imajo danes odmerjene vse svoje dohodke na podlagi dvanajstin po tržnih cenah, ki so veljale leta 1919 .Toda vsakdo ve, da se je draginja povečala desetkrat, če ne bolj. Zato danes bolnice stoje pred dejstvom, da ne morejo nadaljevati svojega poslovanja, ako se nočejo zadolževati, kar jim je pa prepovedano; bolnice ne smejo prekoračiti dovoljenega proračuna. Če se bo še dalje tako delalo, bodo sigurno naše bolnišnice upropaščene; s tem bodo trpeli široki sloji naroda, baš tistega delavnega naroda, ki proizvaja življenjske potrebščine za vse druge stanove; to sta delavec in kmeL In vendar bi mi morali najbolj skrbeti za ta dva stanova. da bosta mogla delati. Človek pa more delati samo, če je zdrav in če se mu izgubljeno zdravje povrne po dobrih bolnicah in dobrih zdravilih. Če se bo pa v bolnicah, kakor sem že omenil, morala polovica bolnikov odpustiti, bo to velikanska škoda, ker bo s tem naš narod uničen. izkušen strokovnjak v tej stvari, mogoče pa da samo šušmar —. Kakorkoli, — jaz imam o tej žabi svoje oseb no mnenje in jaz stavim štirideset dolarjev, da skoči tale moja žaba više nego katera druga v deželi Kalaveras.« In tujec je premišljeval nekaj časa, nato pa je deal — otožno skoraj: «Skoda —I Tujec sem tukaj in nimam nobene žabe. Pa če bi imel katero, bi stavo sprejel.« In Smiley mu je odgovoril: «Dobro, dobro! Držite za trenutek mojo škatlo, pa vam prinesem žabo!« In Smiley je vzel škatlo, položil svojih štirideset dolarjev poleg Smileyevih, sedel in čakal. Smiley pa je šel po žabo. Tujec je sedel poleg škatle in premišljeval in premišljeval —. In vzel je žabo iz škatle, jej odprl usta aa široko in jej nasul polno žlico svinčenih kroglic, — takih, ki jih rabijo za naboje lovci — prav do grla polno, in je djal žabo nazaj v škatlo. Smiley pa je med tem brodil po blatnem močvirju Sn ko je po dolgem iskanju našel primerno žabo in jo ujel, se je vrnil in rekel: «Torej, ako ste pripravljeni, pa postavite tole žabo poleg Daniela, njene sprednje krake natančno v eno vrsti Danielovimi!« In tako sta storila. In Smiley je štel: «I.na — dve — tri--1« in v sak je všči^cil svojo žabo v zadek. Tujčeva žaba je veselo poskočila, toda Danirl - ni premaknil. Napihoval se je, dvigal ramros < al kra- ke. — pa zastonj, ni šlo in ni šlo, — obsedel je kakor bi bil pribit —. Smiley se je zelo čudil in jezen je bil. Kaj takega se mu še ni pripetilo! Tujec pa je vzel dolarje in naglo je odšel. Pri vratih se je še obrnil, pokazal s palcem preko ramena na Daniela in rekel: «Res ne vem, zakaj bi naj bila tale žaba bo!jša ko katerakoli druga —!« Smiley se je čehljal za ušesom in gledal svojega Daniela. «Čudno — hm —!« je govoril sam pri sebi. «Kaj mu je neki, mojemu Danielu —? Nekako otečen se mi zdi!« In vzel ga je v roko. «Kaj —?! Pet dolarjev stavim, da tehta več ko pet funtov —.« Obrnil je žabo navzdol in je spravil iz nje dve polni peščici svinčenih krogel —. Seveda je skočil za neznancem, pa ni ga bilo več —.« Tako je pripovedoval Simon Wheeler, mirno in dostojanstveno, ni se nasmejal, ni izpremenil glasu —. «Dobro torej«, je povzel, «tale Jim Smiley pa je tudi imel kravo, slepa je bila na eno oko, — pravzaprav je bila od svojega rojstva sem enooka, repa ni imela in namesto njega le —.« Pa nisem imel časa, da bi bil poslušal še tudi zgodbo o nesrečni kravi in ali je Smiley tudi z njo dobil kako stavo, poslovil sem se in naglo odšel —. ^i",- -J" - - * (Konec.) če se pretirano štedi pri naših bolnicah, se tudi ^ slučaju, če nastopi kaka kužna bolezen, bolezen ne bo. mogla omejiti tako, da bi predčasno ne pomrlo mnogo naroda, in to ne po lastni krivdi, ampak po krivdi u„ ! prave, ki ne da zadosti sredstev za bolnice. Če pogledamo samo ljubljanske bolnice, vidimo, d* je bilo zanje dovoljenih samo 640.000 K; izdatki so p® znašali 1,171.000 K, torej je bilo primanjkljaja 531.00Q K. To bi se moralo upoštevati in bi se morala na vsalj način našim bolnicam dati toliko večja svota, da bi mogle svoje stroške zmagovati. Če pogledamo druge boj niče: v Celju, Ptuju, Mariboru in drugod, vidimo zopet, da izkazujejo vse bolnice primanjkljaj, ker nimajo do* sti sredstev. Gospod minister za zdravje je zagotovil, d» se je sedaj nekaj založilo za naše bolnice. Toda to je sa* mo za prehodno dobo. Mi zahtevamo, da se da bolni* cam trajno dovolj sredstev, ker bolezni so vedno bile in vedno bodo. Potrebni denar bi se že dal dobiti, če bi se neka prihranilo tam, kjer so se določile podpore n. pr. za ra* zna gledališča in druge naprave, ki služijo v zabavo 1« samo najbogatejšim. Te naprave obiskujejo bogati in imoviti ljudje, bolnišnice so pa za revne sloje, ki a ne morejo drugače pomagati. Mislim, da bi vlada de« lala veliko pametneje, če bi porabila tisti denar z* bolnice, kakor če se napravi kratko veselje ljudem, k imajo sami dovolj denarja, da si ustvarijo veselje. Na bi raj še vlada s tem denarjem ustvarjala zdravje in veselje ljudem, ki si sami ne morejo pomagatil To je tudi v državnem interesu, ker bi se ti ljudje zavedali, da država zanje v stiski in bolezni po očetovsko skrbi, Potem bi imeli ljudje tudi več veselja za delo za sploš* no korist. Reklamirajte volilne imenike! Doznali smo, da so nasprotni župani namenoma izpustili veliko število naših volilcev iz volilnih imeni* kov. Pozivamo vse volilce, da takoj pregledajo volilni imenike in vložijo pravilno reklamacijo. Za naše ljud je to delo sedaj najvažnejše. Poznejše kreganje in pritožbe ne bodo prav nič izdale. Reklamacije morajo bit pismene. Priložiti morate listine, s katerimi izpričate, da ste 21 let stari in da bivate že dovolj časa v občini, in da ste naš državljan. Zaupniki, prepišite takoj volilne imenike in pomagajte sestaviti našincem reklama-cije. Ne zamudite roka! Volitve se bližajo! ¡&Mš ¿v--jfciS^-' Katoliški shod pri Sv. Treh Kraljev \ Slov. goricah. Toliko ljudi že dolgo ni videla znamenita tri kraljevska romarska cerkev kot v nedeljo, dne 23. julija na katoliškem shodu. Niso zastonj pokali mogočni topiči. Vse župnije lenartske dekanije so bile častno zastopane, prav tako Apače, Sv. Peter pri Gor. Radgoni, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Andraž v Slov. gor., Ptuj, Maribor in še drugi kraji. Trikraljevski hribček je bil okrašen z mnogimi slavoloki, ki so nosili pomenljive napise: Hvaljen Jezus in Marija! — Veri zvesti ostanite^ njene svetinje branite! — Bog živi vas, premili vse, kateri danes tu ste zbrani! Za vero in za mili dom, vas ljubi Bog ohranil — Ne zgine rod, ki vero zvesto branil O Bog, očetov vero nam ohrani! — Izprosi milost Marija nam Ti, da bomo živeli, kot vera učii — V družini, v cerkvi, vsepovsod, o Jezus, bodi naš Gospdd! Tisočeri množici zbrani v natlačeno polni cerkvi, govori navdušeno božjo besedo prof. A. Kolarič iz Pttfr ja: O pomenu vere za vsakega človeka in kako morami po veri živeti in v smislu njenih načel delovati. Naj iskrene besede obrode stoteren sad! Slovesno sv. mali opravi domači župnik Gomilšek. Po službi božji se zbere ljudstvo na slavnostnem prostoru pred cerkvijo. Domači tamburaši se krepko oglase, pevski zbor pa zapoje velegrajsko himna Govorniški oder obdajajo kot častna straža domači ifl peterški Orli in domače Orlice. Domači župnik otvoli shod. Zbrali smo se, da se poživimo v katoliškem du hu, da se potegnemo za pravice sv. katoliške cerkve & da pokažemo svetu, da si teh pravic ne pustimo tepl ti. Predlaga na to predsedništvo shodu: Preds< Ljudevik Poljanec, župan v Cogetincih, podpreds* odvetnik dr. A. Veble, zapisnikar bogoslovec Kovai Predsednik spretno vodi shod in uvodoma povdarji Na shodu bomo dobili orožja za obrambo naših veri svetinj, v kateri bodimo enako požrtvovalni, kakor predniki. Župan trikraljevske občine Jakob Ketiš, pozdravi- shod in mu želi obilega blagoslova. Nato nastop navdušeno pozdravljen, naš poslanec Roškar in govO* ri o pomenu krščanske šole. Framasoni, ki sedaj vladajo v državi, nam jo hočejo vzeti, iz nje odpraviti veronauk in vpeljati brezversko sokolstvo. Začeli s« že v Vojvodini. Tam izganjajo naše šolske sestre i* jim zapirajo šole, judom pa jih odpirajo. Radi bi vzeli staršem vse pravice do šole in odgoje. Liberalni uči' telji naj bi poučevali mesto krščanskega nauka nef moralni nauk. Toda do tega ne sme priti. Tu moram' nastopiti edini, kot en mož. Verske šole si ne pustim* vzeti. V tem smislu moramo nastopiti pri vseh volit' vah. Premišljene besede našega poslanca so naredili globok vtis na zbrano ljudstvo. Prof. Vesenjak govori o veri v javnem življenju Kri us je na vprašanje velikega duhovna: Ali si ti sin božji?, neustrašeno odgovoril: «Ti si govoril, j»> sem!« Tako neustrašeni moramo biti tudi mi. Vera b> samo za dom, za družino, temveč mora voditi tudi vsi | javno življenje. Kjer ni v javnosti več krščanske ljubi' zni in pravičnosti, zavlada seb "ost, pokvarjeno^ krivica. Francija in druge dežele . irerojajo v verskem oziru, sledimo še j:m mi. Upoštevajmo pri nt jem delu pomen časopisja. Kdo nam je toliko naših ljudi pokvaril? Brezverski časopisi. Ven z njimi iz nagih hiši Na njihovo mesto naj pridejo naši katoliški ¿asniki! Prepričevalnim besedam je sledilo burno odobravanje, Odvetnik dr. Vehle povdarja pomen krščanske družine m krščanskega zakona. Kakšna družina, takim potomci, takšna država. Naša družina že lika. Vsak tretji otrok je nezakonski, vsak peti otrok umrje pred enim letom. To so nezdrave razmere. Do razporoke ne sme nikdar priti. Okrepitev, poživljenje naše dru-tine v smislu naukov naše vere je prevažno socijalno delo. Župnik Gomilšek izpregovori o naši mladinski organizaciji. Nje namen je, da nam ohrani mladino verno, pošteno, delavno in nam vzgoji bodoče boritelje za vero in dom. Vsakdo jo naj podpira, naši starši pa naj skrbe, da se otroci ne bodo ogibali Marijine družbe, mladinskih zvez in orlovske organizacije. Nato prečita devet resolucij, ki so bile sprejete z velikim odobravanjem. Med posameznimi točkami je zapel antonjevški mešani zbor pesmi: «Mi vstajamo« in «Naš prapor«, domači pa papeževo himno. Predsednik iskreno zahvali govornike in vse ljudstvo za sodelovanje in želi, naj shod obrodi bogate sadove v Slov. goricah. Dve in pol uri trajajoči shod zaključi himna «Lepa naša domovina«. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Proračun je sprejet, vladna glasovalna večina je točno dovršila svoje delo. Opozicija je iznesla celo vrsto škandalov, opominjala je, protestirala in rotila, vladnih mož se pa vse to, kakor že po navadi, ni prav nič prijelo. Tudi na vse umazane stvari so pogledali skozi prste ter jim še prikimali. Poslanec Benin, ki je nagovarjal svoja dva tovariša, naj se pustita podkupiti za glasovanje v prilog amerikanskega posojila, se je zgo-varjal s pijanostjo, njegov vreden tovariš Diša Popadic ki je druge poslance nagovarjal, naj za dober zaslužek od 50.000 dinarjev podprejo ustavo, pa s tem, da ni tako mislil, oziroma, da ga niso dobro razumeli. Preiskovalni odbor se je s takimi izjavami zadovoljil in podku povalnim mešetarjem se ne bo prav nič zgodilo. Kaka tudi, saj so taki ljudje potrebni Pašičevi vladi, ki si je sama kupila Turke in samostojneže. — Pri zadnjih skupščinskih razpravah se je posebno izkazal vojni minister. Število oficirjev je vedoma krivo navedel, krivdo brezkončnih vojnosodnijskih preiskav, po katerih ljudje leta in leta za malenkost trpijo po strašnih vojaških zaporih, je valil na opozicijo, češ, da ne dovoli dovolj denarnih kreditov za večje število vojaških sodnikov in sodišč in celo bitoljske nesreče naj bi bili krivi civilni krogi, češ, da niso dali prevoznih sredstev na razpolago. To govori minister, ki je tolikokrat z brezpotrebnim prestavljanjem vojaških oddelkov zaustavljal ves promet in ki si je prevozna sredstva vedno sam vzel, ko je dovažal v tujini drago nakup-ljeni vojni materijal, da doma — vsled zanikernosti — eksplodira. Ostavka dosedanjega policajministra Marinkoviča je končno sprejeta, za namestnika je pa določen finančni minister Kumanudi. Govori se, da bo Kumanudi sploh finance pustil ter prevzel policijo, Marinkovič pa finance, ker sta ta dva demokrata še edina moža po Pašičevi, oziroma radikalski volji. Pribičevič in Pašič kujeta naklepe, kako bi svoje pristaše spravila pod skupen strankarski krov. To naj bi bila nova «državna stranka« ali «nacijonalni blok«, ki bi pobral seveda vse jugofašiste in druge šovinistične pretepače. Sporazum z Italijo je dosežen. Naša vlada bo takoj obvestila italijansko o svojih sklepih glede podpisa sporazuma o izvršitvi rapallske pogodbe in podpore ladrskih konvencij. Podpis se najbrž izvrši jutri. Pet dni po podpisu sporazuma izpraznijo Italijani Sušak, 12 dni pozneje pa tretjo cono v Dalmaciji. Končno je bil izvoljen komite, obstoječ iz ministrov Pašiča, Nin-čiča, Pribičeviča in Krstelja, da določi kandidate za rešitev reškega vrašanja. ITALIJA se ne zvija samo v vladni, temveč v pravi državni krizi, ki se ostri vedno bolj. Socijalisti in ljudska stranka so že nameravali v vlado, da bi dali državi pravno obiležje ter vse podredili zakonom, pritisk od desne, od velekapitalistov, nacijonalistov in fašistov je pa po kazal, da se to ne bo dalo mirnim potom izvršiti. Sedaj je napovedana splošna delavska stavka in socijalisti razglašajo, da bodo oni sami napravili red v državi. Od druge strani pa nastopajo fašisti ter groze s pravo državljansko vojno. GRČIJA je na pohodu proti Carigradu. Grški poslaniki v Londonu, Parizu in Rimu so izročili noto, v kateri prosijo za pooblastilo, da sme Grška zasesti Carigrad. Angleška, francoska in italijanska vlada so odgovorile z enako se glasečo odklonilno noto. Navzlic temu so grške Vojne priprave prav resne. Pripravila se je krog 30.000 *&ož močna armada in na čatalški nevtralni črti je že Prišlo do bojev med grškimi izvidnicami in turškimi četami. Grki so bili odbiti. Carigrajsko prebivalstvo je razburjeno in tudi antantnim državnikom dela ta samovoljni grški korak velike skrbi. S tem so namreč Prekršene dosedanje pogodbe in določbe in tako je an-lanti vedno bolj jasno, da se nikdo ne pokori njenim sklepom in da vsak udari po svoje, če mu le kaže. Proti vojni. Ob priliki obletnice svetovne vojne je imel Lloyd George pomemben govor, v katerem je izvajal med dru-i gim: V Parizu sem bil prvi, ki sem predlagal svetu de-! setorice, naj tvori Zveza narodov bistveni del versaille-ske mirovne pogodbe. Zveza narodov je bistveni del civilizacije. Črke štatutov Zveze narodov so lepe, toda če se bo zaupalo samo črkam, se bo pričela zopet moritev. Eksplozivni materijal je treba dobro shraniti in zapreti, ravno tako tudi one ljudi, ki se igrajo z vžigalicami v bližini eksplozivnega materijala. Prihaja nova generacija, ki ni čutila na lastni koži vojnih grozot in kateri pripovedujejo o vojni slavi. V rokah te generacije je odločitev. Napram tej generaciji je treba odstraniti poveličevanje vojne in ji pokazati vse vojne strahote. Treba ji je dopovedati, kakšne posledice nudi vojna. Vojno kolesje je tudi mene z milijoni drugih potegnilo v gorje. Storil sem svojo dolžnost, toda kar sem videl v vojni, me napolnjuje s strahotami. Sklenil sem zato, da posvetim ostanek svojih energij cilju, ki stremi za tem, da se obvaruje človeštvo ponovnih vojnih grozot in gorja. — Tako veliki državnik Anglije, dočim njegovi francoski tovariši še vedno pošiljajo — afrikanske vojake-divjake, ki v vojni svoje krušne torbe polnijo z odrezanimi nosovi pokfanih nasprotnikov, v zasedene nemške pokrajine. MSO^amm—um mm | —|n .....................................■ Naša zborovanja, Za dekanijo Slov. Bistrica bo velik katoliški shod na Jernejevo nedeljo, dne 27. avgusta v Slov. Bistrici. Natančnejši dnevni red se objavi pravočasno. Z agitacijo za obilno udeležbo se naj začne takoj. Katoliški shod v Mariboru. V nedeljo, dne 20. avgusta bo v Mariboru velik katoliški shod za dekanije Maribor, levi in desni breg, Hoče Jarenina in Št. Lenart. Povabljeni so najboljši govorniki. Shod se vrši na vrtu Dijaškega semenišča v Koroščevi ulici, nasproti gimnaziji. Vsak, kdor čuti res katoliško, se naj shoda udeleži. Posebno vse naše organizacije, zlasti mladinske — Orli, Orlice, Marijine družbe, Tretji red ; in izobraževalna društva, pa tudi politične katoliške or-! ganizacije naj bodo zastopane na shodu. Somišljeniki, delajte na to, da bo udeležba res častna! Vsi udeleženci shoda se zberejo na Slomškovem trgu pri stolni cerkvi ob 8. uri zjutraj. Od tam odkorakamo skupno na zborovališče. Ob pol 9. uri bo pridiga in sv. maša. Po sv. maši se začne shod. Takoj po shodu bodo na zbo-| rovališču pred izpostavljenim Najsvetejšim litanijepre • svetega Srca Jezusovega, potem posvetitev presv. Srcu, zahvalna pesem in blagoslov. Katoliški Slovenci na plan, da sijajno manifestiramo za sv. Cerkev in vero katoliško! Za katoliški shod v Mariboru dne 20. avgusta do - bij o udeleženci na železnici polovično vožnjo, ako imajo od pripravljalnega odbora izdano izkaznico. Te izkaznice se dobijo pri p. n. župnijskih uradih po 1 dinar. Izkaznice veljajo za vse postaje od Ptuja do Maribora, od Ribnice do Maribora in od Št. Ilja do Maribora. Udeleženci naj se blagovolijo pravočasno oglasiti za te izkaznice pri svojih dušnih pastirjih. Znaki katoliškega shoua v Mariboru se bodo dobili pri preč. g. dušnih pastirjih. Komad bo stal 1 dinar. Katoliški verniki oskrbite si jih! * V Kamnici pri Mariboru se vrši v nedeljo, 6. t. m. ob priliki izleta mariborskega krščanskega delavstva, popoldne veliko delavsko zborovanje. Ob pol 4. uri bode v župni cerkvi pridiga znanega mariborskega cerkve nega govornika, zatem pete' litanije. Po cerkveni po-božnosti se vrši delavsko zborovanje na prostem pred ! cerkvijo, na katerem bodo govorili priznani govorniki. Shoda Kmetske zveze ozir. Ljudske stranke na Sp. : in Gor. Polskavi sta se dobro obnesla. Namesto zadržanega poslanca g. Žebota sla poročala tajnik Golob in urednik Radešček. Na Spodnji Polskavi je hotela peščica zaslepljenih privržencev falilne Samostojne delati zgago, pa se jim ni posrečilo. Govornika sta njihove jalove trditve z možato odločnostjo zavrnila. Pred sedoval je naš vrli pristaš in posestnik Ortliaber. K besedi so se oglasili tudi socijalisti, ki so bili — izjemo je tvoril neki Krištof, tudi «socijalist«, s svojim neslanim podtikanjem — še precej stvarni. Samostojnežem, katere je komandiral tajnik Brus, so bili uničevalni udarci socijalistov silno neprijetni. — Na Gornji Polskavi je predsedoval kovaški mojster Leopold Šloser. Zboro-valci so sledili izvajanjem obeh govornikov z vidnim zanimanjem. Predlagana resolucija je bila sprejeta z večino glasovi. Oba shoda sta pokazala, da ljudstvo iz-pregleduje, kam nas je privedla politika sedanjih vladnih strank. Upajmo, da bosta Gornja in Spodnja Pol-skava pri bodočih volitvah pokazali odločno krščansko prepričanje. j —mm- n umi »mi— I VSEM NAROČNIKOM, ki še niso vsaj deloma poravnali naročnine za drugo polovico leta, prosimo, da isto takoj store, ker drugače smo primorani vsled prevelike driiginje ustaviti list. Naročnina za «Slovenski Gospodar« znaša za pol leta 7 dinarjev, za četrt leta 4 dinarje. Tedenske novice. 1'orej tako! Glasilo samostojnežev se v obširnem opisu mogočih in nemogočih stvari na vse pretege hva-I li z nekakim velikanskim «uspehom«, ki ga pri naj-i boljši volji ne moremo najti nikjer drugje, kakor v go-1 spodarskem izkoriščanju slovenskega ljudstva za dolgo vrsto let pri odplačevanju obresti in glavnice pogubo-j "nosnega posojila v strašnih številkah trideset milijard kion, t. j. 30 tisoč milijonov. Ko bi bili hudobni in bi naše ubogo ljudstvo ne moralo trpeti tako strašno za izdajstvo in grehe samostojnežev, bi jim prav iz srca privoščili njihov «sijajni uspeh«. Toda poglejmo, kaj pravijo samostojneži o doseženem «uspehu«. «Slovenija dobi vse od nas zahtevane železnice«. — piše «Kmetijski List«. Ravno v tem stavku so nepobito dokazali svoje izdajstvo. Proga Murska Sobota—Ljutomer—Ormož je bile že pred Puceljevim donkišotjanstvom sklenjena stvar. Progi Kočevje—Severin—Vrbovsko pa je samostojni «uspeh« odjedel njen glavni pomen in važnost s tem, da se Pucelj ni istočasno zavzel tudi za progo Krško—Novo mesto in Črnomelj—Severin. Tako spo-polnjena železniška zveza Slovenije z morjem bi imela velik pomen tudi za štajersko in Prekmurje, ker bi ves promet preko Maribora bližje in cenejše šel po dolenjskih progah k morju, kakor pa preko Zagreba. Ne samo torej, da so samostojneži strahovito obremenili vso Slovenijo, so poleg tega občutno škodovali koristim Štajerske, Belokrajine in Dolenjske, ki bi jih sicer imeli od novih prog. Te koristi pa se nikakor ne dajo odtehtati s škodo, ki jo prizadeva nesrečno posojilo. Sicer pa sam «Km. L.« določno piše: «Da bi v sedanjih dragih časih zidali železnice zato, da bi postali nekateri iz milijonarjev skoraj da milijarderji, na nam v glave ne pade«. S tem so samostojneži sami priznali, 1. da so kot vladna stranka morali glasovati za posojilo, 2. da so hoteli biti plačani še posebej za to glasovanje, 3. da so železnice zahtevali, da prinesejo iz Beograda vsaj ne kaj peska v oči svojim volilcem, 4. da niti sami ne verujejo, da se bodo nameravane železnice gradle v dogled nem času, 5. da se pri graditvi železnic zaslužijo milijoni. Dalje pravi «K. 1.«: «Samo zato, ker smo ujedinjeni, smo prišli do denarja.« To je verjetno in to smo tudi mi vedno trdili, ko so «prevzeli na sebe težko breme vladne stranke.« Tudi je velepomemben in značilen sledeči stavek v «K. 1.«: «S tem ,da smo glasovali za ustavo, s tem, da smo vstopili v vlado, smo slovenskemu ljudstvu priborili železnice.« Tudi to priznanje samostojnežev jemljemo na znanje. Slovenskemu ljudstvu torej niso «priborili« ničesar drugega, kakor železnice, ki jih pa «v, sedanjih dragih časih niti ne mislijo graditi. Pač pa so z glasovanjem za ustavo izdali avtonomijo Slovenije beograjskemu centralizmu, ki nas danes ovira na vseh koncih in krajih. Kakor piše «K. 1.«, je Pucelj izjavil sledeče: «Ne moremo odnehati za nobeno ceno. In čeprav spoznavamo, da je v državnem interesu, da sodelujemo v vladi, vendar bi bili pri takem preziranju življenjskih potreb Slovenije prisiljeni, izvajati vse kon-sekvence. Naglašam pa, da mi ne bi mogli biti skupne v opoziciji s slovenskimi klerikalci in da bi zato morali stopiti še korak dalje.« Kaj naj to pomeni? Po domače bi Pucelj stvar takole raztolmačil: «Če nas ne plačate, kakor zahtevamo- se bomo pa skujali; pomnite pa, da so klerikalci v skrajnem odporu proti centralizmu, mi pa pojdemo še dalje in ta korak dalje je, da bomo razbili državo.« Taki «državotvorci« so torej naši samostojneži. Prokletstvo slovenskega ljudstva izdalal-cem in škodljivcem ne odide! Samostojni poslanci proti upravičenim zahtevana kmetov. V seji finančnega odbora dne 1. maja se je poslanec Vlad. Pušenjak zavzemal za to, da se kmetje-gozdni posestniki na Pohorju, v okr. glav. Slov. Gradec, v okraju Gornjigrad, ki so vsled gozdnih posestev prišli pod agrarno reformo, osvobode agrarne reforme, ter ob enem zahteval, da se izvrši likvidacija grajščinskih veleposestev. Dopisnik «Kmet. Lista«, baje poslanec Mermolja), ki ni ust odprl za kmete v Sloveniji, pa laže, da se je poslanec Pušenjak zavzemal grajščake. V seji skupščine, dne 29. t. m. se je edini poslanec Vlad. Pušenjak zavzel za kmete in bičal preveliko obdačenje kmetov. Govoril je proti davku na poslovni promet, ki se v okraju Gornjigrad in sosednih okrajih nalaga kmetom, ki tuintam trgujejo po stari navadi z lesom. Omenil je, da mora kmet, ki kupuje žito, iskati dohodkov, da more izhajati. Samostojni poslanec Majcen se je drl, da to niso kmeti, to so sami lesni trgovci. Pristaši Samostojne kmetijske stranke v Ribnici na Pohorju, Vuhredu, Slov. Gradcu, Mozirju, Gornjemgradu, zapomnite si postopanje vaših poslancev, ki so izdali avtonomijo Slovenije in ki sedaj ovirajo delo poslancev SLS za gospodarski napredek slov. ljudstva. Od mesarjev in mešetarjev a la Pucelj, Majcen, Drofenik, Mermolja ni mogoče ničesar drugega pričakovati. Rok za prijavo političnih shodov. Pod št 26.825 je pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, izdala uradno tolmačenje 14. člena vidovdan-ske ustave. Doslej je veljal glede roka za prijavo političnih shodov zborovalni zakon iz leta 1867, ki je določal rok treh dni. Po vidovdanski ustavi je treba napovedati vsako zborovanje, bodisi, da je pod milim nebom, ali med štirimi stenami, najmanj 24 ur pred pri-četkom shoda. Obmejnemu prebivalstvu v -vednost. G. poslanec Fr. Žebot nam je iz Beograda poslal tik pred sklepom uredništva brzojavko s sledečo vsebino: «Beograd, skup ščina, Obmejnim občinam dovoljen dostop do mlinov in žag ob Muri od 5. avgusta naprej. Žebot.« Zdi se, da so v Beogradu na neprestano dreganje vendarle rešili to pereče življenjsko vprašanje obmejnega prebivalts-va. Za pogorelce v Pečkah pri Makolah je ministrstvo notranjih zadev na prošnjo poslanca Fr. Žebota nakazalo podpore 14.000 kron. Nujna potreba poprave naših razklopotanih mostov v Sloveniji. Popravo naših na pol porušenih mostov je zahteval v narodni skupščini gospod poslanec Žebot in govoril tozadevno sledeče: Poleg cest, katere mi želimo in zahtevamo za naše kraje, pa zahtevamo L predvsem, da nam vlada potom proračuna da sredstev tudi za druge zgradbe, ki so nam potrebne. Novih mostov potrebujemo na primer na vseh koncih in krajih, kako pri nas, kakor v vseh drugih pokrajinah. Vzemimo na primer most pri Sv. Petru v Sav. dolini! Sam sem bil priča, ko je gospod minister za javna dela v finančnem odboru meni obljubil, da bo dal tisti most popraviti, ki je skoro popolnoma zrušen, oziroma je nevarnost, da se zgodi nesreča. Toda mosta noče dali popraviti; ko se bo zgodila nesreča, ko se bo most zru-iil, potem bo še le gospod minister sprevidel, da je tu napravil napako, ker se ni oziral na želje in zahteve poslancev. Omenjeni most na državni cesti Ljubljana— Celje je tako slab, da danes ne morejo čezenj tovorni »vozovi in avtomobili. Gospod minister je obljubil tudi dr. Hohnjecu, da bo dal most popraviti. Iz tega vidimo, da dobivamo iz Beograda samo obljube, a nobenih de-ijanj. Vi nam obljubljate, toda marsikaj, kar ste obljubi li v novejši dobi in o čemer mnogi upajo, da se bo izvršilo, bo ostalo samo pri obljubi, kakor vidimo iz zadnjih dogodkov. Imamo vse polno še drugih zahtev. V Ptuju imamo na primer most, ki se bo vsak čas zrušil. Država je opozorjena, gradbena direkcija je opozorjena a nikdo ne stori ničesar da se prepreči nesreča. Imamo staro potrebo, da se med Mariborom in Ptujem pri Dupleku zgradi most, da bi moglo prebivalstvo Slov. goric, Maribora in Ptuja medsebojno občevati. Ministrstvo za javna dela noče ničesar storiti, da se odpo-more tej zahtevi. Imamo v Celju stari kapucinski most, ki se bo vsak čas zrušil. Opozarjal sem gradbeno direkcijo in ministra, a nikdo noče ničesar storiti. Nočete priti našim krajem na pomoč, da bi se storilo to, kar je iz gospodarskih ozirov nujno potrebno. Žalostna usoda naših cestarjev. Inženir mariborske sekcije je zopet izvršil redukcijo cestarjev. Ne vemo sicer po čegavi naredbi, dejstvo pa je, da je poslanec Žebot izposloval v Beogradu ravno nasprotno, namreč, da se vsi odpuščeni cestarji zopet pokličejo na delo. — Kdo je sedaj tisti, ki meša že itak zamotano štreno? G. inženir mariborske sekcije to vsekakor ve, ker bi sicer ne odrekal pismenega potrdila o odpustu cestarjem Fr. Banovšku, Francu Kapun in Alojziju čančarju. Alojz Cančar je vrhu tega še invalid, vendar v smislu zdravniškega pregleda sposoben za vsako cestno delo. Tem možem se pri odpustu niti ni povedalo, zakaj so odpuščeni. Tudi drugi cestarji v mariborski sekciji se bridko pritožujejo. Erarna stanovanja so podobna brlogom, zanemarjena in z raztrgano streho, nekatera celo vlažna. To vse zelo slabo vpliva tudi na zdravje cestarjev. Toda nikdo se ne najde, ki bi stanovanja popravil, obelil in uredil v človeška bivališča. Gospod Rovšek, cestni mojster, se mnogo bolj zanima za slikarstvo, kakor pa za ceste. Tudi se mu je udobneje voziti v koleselju okrog na državni kredit, dasi ima v ta namen državno kolo na razpolago, ali ga je vsaj imel, če ga ni morda prodal. Sicer pa itak redko pride k pregledovanju cest, še manj pa k cestarjem in še ta-Icrat jih smatra za svoje hlapčke. K stvari se še povrnemo. Pristransko postopanje pri podelitvi lovov! Ministrstvo za šume in rude je tudi nekaka najvišja instanca glede lovskega prava. Nešteto pritožb prihaja iz raznih občin (iz Kumena, Slemena, Sv. Marka na Štajerskem), da se tam ne dovoli občinam, da bi same prevzele lov, ampak razni gospodje okrajni glavarji rinejo naprej bogataše, barone, graščake, nemške mestne gospode, sploh ljudi,ki so bili do prevrata veliki nasprot niki našega naroda in nemškutarji, da dobivajo ti love, dočim slovensko kmetsko ljudstvo ne more priti do lovske pravice. Tudi to bi bilo treba izpremeniti. Poprej je bilo sicer v navadi, da so imeli lov v zakupu le samo veliki gospodje, graščaki in baroni; toda ti časi so minili. Kako sodi Nemec o Slovencih. Katoliški duhovnik Nemec iz Vestfalskega nam piše: Na svojem potovanju po Sloveniji som se prepričal, da je slovenski narod v 'jedru zdrav, čvrst, zaveden, veren in pobožen in le tak-narod ima bodočnost. Tako n. pr. so me ljudje v Sav. dolini pozdravljali s prelepim pozdravom: «Hvaljen Jezus!«, čeprav sem tuj duhovnik. V Kamniku sem videl cerkev nabito polno pobožnih vernikov, v Novem mestu je v enem dnevu prejelo okrog 300 vernikov sv. obhajilo, v Gorici sem videl kapucinsko cerkev do zadnjega kotička nabito polno. Menda ni naroda, ki bi bil v vsakem oziru tako izborno organiziran, kakor je rav -no slovenski narod. V Savinjski dolini sem videl skoro v vsaki drugi vasi kako konzumno društvo, kako kmetsko hranilnico in posojilnico, kako katoliško izobraževalno društvo ali sploh kako katoliško organizacijo, ki vse vrlo napredujejo. Priznati moram, da bo imel tisti sprevodnik južne.železnice, ko sem se namreč vozil iz Ljubljane v Celje, popolnoma prav, ko mi je rekel dobesedno: «Pri prihodnjih volitvah bo Slovenska ljudska stranka zmagala na celi črti!« čudne bolnice in še bolj čuden primarij. Naval beograjskih centralistov na naše bolnice ima že itak dovolj pogubonosnih in slabih posledic, ki se kažejo v upravi bolnišnic in v oskrbi bolnikov, in ker ima vsa-Jka doba tudi svoj poseben duh, vladajo ponekod tudi iudne razmere med zdravniki. V duhu današnje dobe, ki bolnišnice ubija, se je znašel tudi primarij mari-Jborske javne bolnice dr. černič. Lansko leto se je tako spozabil proti svojemu tovarišu dr. Marinu, da je bil pred sodnijo obsojen radi časlikraje, letos se je pa spravil ne nad njemu po letih enakega kolego, ampak na enega mladega zdravnika sekundarija, ki mu je bil zraven tega še podrejen in bi bil moral imeti primarij dr. černič napram njemu še večjo iirnost, to je njegov sekundarni zdravnik dr. ... Dne 13. junija 1922 pri viziti bolnikov na l»iru gičnem oddelku, torej v službi, je radi malenkostne stvari, ker ena postelj ni stala v vrsti kakor kak rekrut, zagrabil dr. černič dr. Lemeža za levo roko in ga s tako silo obrnil za 90 stop., da je imel dr. Lemež črno liso na levi roki. Prišlo je ra di tega do sodne razprave in ker sodišče ni smatralo, da je črna lisa zadostna za lahko telesno poškodbo, je obsodilo primarija dr. černiča radi dejanskega napada na svojega podložnega sekundarija radi prestopka par. 496 na 200 dinarjev globe. Zadeva sicer še ni končana, ker se je pritožil dr. černič zaradi krivde, dr. Lemež pa zaradi prenizko odmerjene kazni, vendar je značilno, da se je izrazila neka priča — tudi sekundarij bolnice — da so sekundariji radi tega tukaj, da se pustijo od primarijev «beflegeln«. — Vsekakor čudne bolnice, čuden primarij in čudno pojmovanje odnošajev med pred stojnimi in podrejenimi. Samooblasten šolnik. Iz Polenšaka pri Ptuju se nam poroča: Kakor znano, je Višji šolski svet odredil, da naj bodo šolske počitnice sedaj in ne v jeseni. Zdi se, da ta naredba ne velja za vse šole, kajti naš šolnik Fink je začel pobirati slamo za pokrivanje šolskih hlevov, ter je pred dnevi povedal šolskim otrokom, da se bo končal šolski pouk še ta teden, če bodo šolarji nabrali veliko slame. Postal je tudi nadvse vnet agitator za ; Sokola, kajti dečkom, ki so pri orlovskem naraščaju, je zagrozil, da bo proti njihovim staršem vložil tožbo in da bodo kaznovani, ako bodo še dalje hodili k orlovski telovadbi. Vprašamo, odkod neki je dobil ta sa-mooblastni šolnik vse te pravice. Mi starši se odločno zavarujemo zoper tako nasilje in ne bomo pod nobenim pogojem trpeli, da bi naš šolnik silil naše otroke v brez-versko sokolsko organizacijo. Z vso odločnostjo mu i zaenkrat svetujemo, da naj miruje, ker bi sicer bili primorani, da temu ptiču peruti temeljito postrižemo! Okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru. Na Vur-bergu se govori, da bodo grofu Herberstein pustili veliko več zemlje kot mu gre in sicer radi vzgledne živino reje. Ta vzgledna živinoreja je v tem: V hlevu je govedo vseh pasem. Polovico krme bodo živali po letu surovo požrle in popasle, drugo ostane za zimo. Proti kon cu zime se konji in goveda krmijo večinoma s slamo. V začetku aprila že vsako leto pasejo in vsa živina shuj ša, da se v več mescih komaj popravi. To je vzgledna živinoreja grofovega oskrbnika Nemca Gumpert. V poprejšnjih časih je grajščina porabila veliko umetnih gnojil, da je imela dosti krme in lepo živino. Zraven je pa še siromakom prodala veliko trave. Dandanes nihče nič ne dobi. Grof ima 20 krav in dosti vprežne živine, siromak pa še ene kravice ne more preživeti. Lepo skrbi agrarna reforma za naše siromake. Stanje delovnega trga v Mariboru. (Tedensko poročilo za čas od 23. julija do 29. julija 1922). Prosta mesta so bila prijavljena: 104 moškim, 71 ženskam, skupaj 175. Dela je iskalo: 167 moških, 47 žensk, skupaj 214. Zaposliti je bilo mogoče: 84 moških, 30 žensk, skupaj 114. Brezposelnih je ostalo: 321 moških, 228 žensk, skupaj 549. Podporo (brezposelno) je dobilo: «nikdo«. Promet od 1. januarja do 29. julija 1922 izkazuje 8289 j strank in sicer 4058 delodajalcev, 4231 delojemalcev ter 1942 uspešnih nakazil dela. Delo dobijo: hlapci, pastirji, maj ar, drvarji, rudarji, kamnosek, kovinooblikova-lec, železostrugarji, železolivarji, kovinostiskači, kovino brusač, kleparji, kotlar, kovači, modelna mizarja, mizarji, sodarji, mlinarji, pleskar v Sušak, peki, betonski delavci itd. Dela iščejo: ekonom, hlapci, majarji, viničarji, elektromonterji, mesarji, natakarji, trgovski sotrudniki, tovarniški delavci in delavke, dninarji, čevljarji, pisarniške moči, sluge, kočijaž, vrtnarji, šivilje in krojači, vzgojiteljice, varuške, kuharice, služkinje ' itd. Splošni pregled: Vsled pomanjkljivih prijav prostih mest je nemogoče zaposliti številne brezposelne. — ; Delodajalce opozarjamo na zakon o zaščiti delavcev v Uradnem listu št 74, z dne 13. julija 1922 par. 70—107, sicer se bo postopalo proti njim po določilih zakona. : Na' delovnem trgu primanjkuje mizarjev, zidarjev in kovinarjev vseh strok. Nimajo pa dosti zaposlenja eko-! nomi, elektrotehniki, mesarji, peki, črevljarji, trgovski pomočniki, pisarniške moči, pomožni in tovarniški de-i lavci, sluge, in še nekatere redkejše stroke. Delavci, ki so brezposelni in iščejo dela, naj se zglase vedno pravo-! časno pri državni borzi dela (od 9.—12. ure dopoldne), da jim bo kolikor mogoče takoj ustreženo. Poštenim Mozirčanom in okoličanom! Nekje v sv. i pismu se čita: Varujte se krivih prerokov, kateri priha-j jajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj so pa grabljivi ; volkovi! Te besede veljajo še vedno. V naš kraj prihaja časopisje vseh lepih imen in barv, ki pa pred vsem zabavlja in smeši verska društva in kmetske izobraževalne organizacije, v katerih si naj išče pošteno ljudstvo izobrazbo, duševni mir, srečo in časni blagor. V teh dobrih društvih se vzgajajo značaji, ki niso dostopni pokvarjenosti, hlapevstvu in izmozgavanju. Občani trž-ke občine so navezani večinoma na dohodke iz okoliša in na trgovino, ako so brez večjega zemljišča. Skrben in priden kmet, če hoče ostati na rodni grudi, se mora ogibati prijateljstva z izkoriščevalci. Mnogi, ki hočejo naglo obogatetei, iščejo prijateljstva pridnih in premož nih kmelskih ljudi, jim polagoma izpodkopavajo veselje do cerkve in sv. vere, ter ga tako hočejo narediti spo sobnega za svoje umazane in hudobne namene in naklepe. Tako se splošno po svetu godi, in naši ljudje naj so previdni. Ako tudi v Mozirju pogleda človek ob delavnikih v času največjega dela, vidi tu in tam po trgu se solnčiti, oziroma senčiti zdrave, močne ljudi na stroške truda in znoja trpina kmeta in delavca, ki dela od zore do mraka. Poglejmo njih «vernost.« če gredo ob nedeljah k sv. maši, ne morejo počakati konca, ampak gredo, da jih ljudje vidijo, da so bili v cerkvi. V svoji preveliki «sramežljivosti« vidijo na krščanskih dekletih nedostojno obleko, katere v resnici ni. Mimo tržkih ko. ' pele pa je človeka že sram iti. — Ako v župnišču leži 1 kak kot narobe, radi govorijo nekateri o gospodarstvu. Da pa zamorejo drugi bolje gospodariti, radi vzamejo hlapca in deklo iz župnišča. Kako slabo so Mozirčanj gospodarili sami, se vidi že iz tega, ker so skoro v vseh boljših hišah gospodarji tujci, ki so prišli sem s prav malim imetjem. Ako hoče g. kaplan mladino odvrniti od veri neprijaznih društev, ali pa otroke, ga zmerjajo in zasmehujejo. Njih olika se lepo spozna iz nesramnega pisanja po raznih časnikih. Prijateljstvo do ljudstva tudi lepo kažejo. V času, ko je bilo pomanjkanje slad-; korja in tobaka, je Miklavc ali Krahelc z nabitimi žepi j te robe šel po hišah, najraje tje, kjer imajo dosti lesa. 1 Ob volitvah je pri neki hiši jokaje prosil kroglic za samostojno skrinjico. Tudi je kaj rad postregel s pijačo. On že lahko, ker mu voda nosi mastne dobičke poleg tobaka in sladkorja. Jugoslovanski junak živinozdrav-nik Baš je privlekel na dan neko postavo mrtve Avstrije in hoče imeti mrhovišče, ki bo kmetsko ljudstvo zelo obremenilo, napravilo mnogo škode in sitnosti. —. Pa naj je dosti za enkrat! Umrl je v Ročici pri Sv. Jakobu v Slov. gor. v starosti 20 let vrl mladenič Jožef Perko, sin tamošnjega ! posestnika Friderika Pcrko. Blagemu mladeniču bodi j žemljica lahka. Umrla je 27. julija t. 1. v mariborski bolnici blaga | in obče priljubljena žena Rozalija Kolar, posestnica iz Gor. Polskave. Pogreb se je je vršil dne 29. m. m. v domači fari in se ga je udeležilo veliko ljudi, saj j« bila pokojnica daleč naokoli znana kot skrbna mati ubogih. Bodi ji žemljica lahka! Strašna smrt radi stekline. Poročali smo, kako je vgriznil domači pes posestnika Ivana Plohi iz Formina na Spodnjem Ptujskem polju. Ubogi Plohi se ni brigal za ugriz in je sam stekel. Ko se je zavedel, da se ga je oprijela steklina in je čutil, da se bližajo napadi po-besnelosti, je sam prosil, naj ga zvežejo, da ne bi koga ugriznil. Ko je minil prvi napad se je zopet zavedel in prosil, da ga odvedejo v bolnico. Ganljivo je bilo njegovo slovo od domačih in sovaščanoV, katere je prosil, naj mu odpustijo, če je koga razžalil in naj molij« zanj, ker med nje se ne bo več povrnil. Plohi je dobre vedel, da ne bo več ozdravel, prepeljali so ga v bolnico v Ptuj, kjer je po dveh dneh med neznosno mučnimi in strašnimi napadi pobesnelosti izdahnil. V Pasterjer zavod v Zagreb ga niso peljali, ker je bilo že prepozno in vsako zdravljenje izključeno. Ubijalec lastnega očeta pred sodiščem. Pred zagrebškim sodiščem se je začela te dni razprava proti divjaškemu ubijalcu lastnega očeta. Dne 15. aprila t. I, sla se v Deseniču na Hrvatskem Zagorju sprla med seboj sin Josip in oče Matevž Krčmar. V prepiru je udaril sin z nekim topim orodjem očeta štirikrat po glavi, da se je ta onesvestil. V nezavesti ga je še tako dolgo obdeloval z udarci, da je oče umrl. Ubijalec Josip Krčmar je star 20 let, oženjen in oče enega otroka. Sodišče še ni izreklo obsodbe in bomo o njej še poročali. Zopet razbojniki v okolici Novega Sada. Pod tem naslovom javlja beograjsko «Vreme«, da so v nedelj«, okrog 7. ure zvečer štirje razbojniki, oboroženi s puškami in oblečeni deloma v vojaško uniformo, napadli m samotni cesti nekega mladeniča, ga pretepli in okrafi, Napadeni je prijavil stvar policiji, ki je raztegnila nadaljevanje zasledovanja razbojnikov tudi na ta slučaj. Razbojniki v Beogradu. Iz obširnega poročila poi tem naslovom v «Balkanu« posnamemo sledeče: V pon-deljek dopoldne sta dva okrog 20 letna lopova izvršili poskus umora in ropa v bližini beograjskega vseučilišča. Roparja sta Branko Vasič iz Osjeka in Filip Vladimir iz Dunaja. Filip je bil nekaj časa tudi v Mariboru, zaposlen pri tvrdki bratje Tavčar. Oba zločinca sta se dogovirila, da napadeta advokata Grubiča mu odvzameta ključe blagajne in pobereta denar. V t» namen sta speljala, pod izgovorom, da je počila vodovodna cev v klet, kjer sta z revolverjem pobila Grubič» na tla in mu odvzela ključe. Toda krik napadenega j« je preplašil, da sta oba zbežala in pustila žrtev nezavestno ležati v krvi. Policija je bila takoj na licu mest« i in oba napadalca dohitela in vjela v vseučiliščni kleti Med tem se je nabrala velika množica občinstva pred vseučiliščem in hotela dejansko napasti roparje. Vafli in Filip se nahajata sedaj pod ključem. Kdo je prvi pil kavo? Leta 1258 je umrl Ebul Ha-san Sedeli. Ta mož je bil mohamedanski puščavnit Izbacnili so ga iz nekega samostana, potikal se je v puščavi blizu mesta Mokka v Arabiji. Vsled lakote je kuhal zrna nekega grma, ki je tamkaj divji rastel, ter f pil tisto vodo. Dva prijatelja sta ga obiskala, pila st« tudi tisto vodo ter sta ozdravila. Šeik mesta Mokke j1 najditelja kave zelo odlikoval. Od tistega časa se pij' zdaj tako imenitna kava. Leta 1554 so se ustanovi prve kavarne v Carigradu, leta 1683 pa na Dunaju. J Kdaj so začeli nosljati ali «šnofati?« Veliki ve» sultana Ibrahima, Kara Mustafa, je bil zelo strog m o* Strogo je prepovedal, da nihče ne sme kaditi tobak* Ker pa Turki tobaka niso vec mogli pogrešati, so za&lj ! «šnofati.« Za Katoliški tiskovni dom v Mariboru je darov»! «vpokojen župnik« 400 K. Hvala prisrčna! Priporočilo! Ivan Rebolj, orglarski mojster v M*' riboru, Vodnikov trg št. 3, je mesca julija t. 1. v žup* cerkvi v Cirkovcah tamošnje orgle, ki so bile v v^ spremenih zelo razglašene ter pnevmatika pokvarjen* popravil tako temeljito in strokovnjaško, da se ga M slovenskega umetnika v tej stroki najtopleje pripor"' ča vsem župnijskim uradom. — A. Raušl, župnik; ' Plohi, organist. 3. avgusta 1922, p,"»-'"--- -•• Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice v Zagrebu«, ki je dne 19. junija t. 1. otvorila svojo podrui oko v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta denarni zavod jc bil ustanovljen leta 1846, šteje okrog 40 podružnic j nznaša stanje vlog tega denarnega zavoda 2 in pol mi • nam primanjkuje krme. sežejo vinogradniki cesto po listju vinske trte, da obirajo in sušijo. Premnogokrat se to zgodi, ko grozdje začne mehčati. Tak vinogradnik, ki to dela, ne zasluži nikakor imena: vinogradnik. Vsi vemo, da je ravno listje pljuča in želodec ter čreva rast- lijardi kron, in je v celi Srednji Evropi eden največjih line. V listju se sprejema hranilna snov iz zraka v list-«ienarnih zavodov. ¡p nrilio io 1A llfonilnn enAir! iT nnv^K., :_ * __ • : 1_ denarnih zavodov. Občni zbor Mariborske gasilske župe (Jugoslovanska gat-ilska zveza) in velika ljudska veselica na čast došlih delegatov in gostov se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta na vrtu gostilne Rojko na Spodnjem Pobrežju pri Mariboru. Zunanje požarne brambe imajo na južni železnici polovično vožnjo. Iz Maribora avtomobilska zveza na veselični prostor. Svira vojaška godba in sodeluje pevsko društvo «Zarja« na Pobrežju. Občni zbor in pohod po mestu se vr-ii dopoldne, veselica in tehnična vaja pa popoldne. Gospodarstvo, IZ NAŠE GOSPODARSKE POLITIKE. Sedanja vlada se najmanj briga za povzdigo poljedelstva. Če pogledamo račun poljedelskega ministrstva, vidimo, da so prvič postavke za to ministrstvo mnogo premajhne, in drugič, da niso na vso državo enakomerno razdeljene. Ves državni proračun znaša 6 milijard 690 milijonov, z naknadnimi krediti za železniško ministrstvo in ministrstvo javnih del celo nad 7 milijard. Od vse te svote je določenih za poljedelstvo samo 110 milijonov. V področje poljedelstva spadajo tudi dohodki od poljedelskih slanic in vzornih posestev itd. Ti dohodki znašajo 15 milijonov, tako, da država ne da za poljedelstvo niti 100 milijonov. Po višini svojega budgeta se nahaja poljedelsko ministrstvo na 14. mestu. 13 ministrstev ima večji pi-oračun nego kmetijsko ministrstvo. Proračun ministrstva policije znaša kar 340 milijonov dinarjev, čeprav bi bilo bolje, da bi se dalo več za poljedelstvo nego za policijo; proračun vojnega ministrstva pa znaša celo 1 milijardo in 132 milijonov. Kako skrbi minister Pucelj za regulacijo rek, hudournikov in pospeševanje splavarstva? Za regulacijo Save, Kamniške Bistrice, Drave, Mure, Ljubljanice in Pesnice je namenjenih samo 652.000 dinarjev. Za ureditev hudournkov je določenih 250.000 dinarjev, za kmetijska zboljšanja samo 250.000 dinarjev. Za regulacijo Mislinje, Ščavnice in drugih potokov ni kredita. Za pospeševanje splavarstva na Savi in Savinji je določenih le 100.000 dinarjev. Skoro polovica zneskov, ki so določeni za generalno nadzorstvo vod, se porabi za uradništvo. Preinalenkostna skrb poljedelskega ministra za naše vinogradništvo. Če pogledamo Slovenijo, Hrvatsko in Dalmacijo, vidimo, da se prideluje vino baš v tistih krajih, kjer bi zemlja sicer ne bila rodna; v takih krajih so se napravili vinogradi in zemlja se vestno obdeluje. V takih krajih je vinarstvo edini dohodek, ki je mogoč. Če se zemlja obdeluje, ima od tega tudi država korist. Zalo bi ne bilo pametno, če bi hotela država še posebej obdačiti ljudi, ki napravijo sicer nerodovitne kraje rodne. Kmetje v Sloveniji plačujemo zemljiški da vek, dohodninski davek, v novejšem času hočejo vpelja ti še poseben hmeljarski davek in vinski davek. Pri vinarstvu vidimo tudi, da sedanje ministrstvo premalo skrbi za galico. Dokler smo spadali pod graški deželni odbor, je ta preskbel vsako leto galico že o Božiču, tako, da so jo vinogradniki imeli pravočasno pri rokah. Danes pa vlada tako pomanjkanje galice, da je ni dobiti ne pri trgovcu ne pri občinah. Minister Pucelj je kriv, da vinogradniki Slovenije nimajo dovolj galice. Kdo je zakrivil pomanjkanje galice? Vinogradniki v Slov. Štajerju so čutili letos veliko pomanjkanje galice. Mnogi vinogradi so silno napadeni od peronosporc. Skoda je velika. Dognano je, da je pomanjkanju galice kriv poljedelski minister Ivan Pucelj. V Srbijo je nakazal toliko galice, da je še imajo za bodoče leto dovolj, a pri nas jo je nakazal povečini družbi «Ekonom«, ki je delala velike kšefte. Državna skrb za zadružništvo pri nas in v Srbiji. Od svote, ki je v državnem proračunu določena za kme tijstvo, bo šlo za Srbijo in črno goro 50 milijonov, za vse druge pokrajine pa 60 milijonov. Posebno se mora grajati, da se je v našem proračunu mnogo premalo skrbelo za zadružništvo. Pošteno in zdravo zadružništvo je tista panoga, v kateri se mora kmet zediniti, da bo nabavil vse svoje potrebščine zadružnim potom in da bo zadružnim potom tudi prodajal svoje pridelke. Kmet bo tu stopil v naravnostne stike z raznimi veletrgovci in s konzumenti (proletarijatom), tako, da bi bilo obema pomagano. Zato je potrebno, da se določijo za povzdigo zadružništva večje svote, kakor so se določile sedaj. Sedaj je določeno za zadružništvo v Srbiji, črni gori, in Macedoniji 1,100.000 dinarjev, za Vse ostale pokrajine pa samo 400.000 dinarjev. Država bi morala skrbeti za hmeljarstvo in ga izdatno podpirati. Hmeljarstvo je tako važna panoga, da Savinjska dolina glavno »živi od hmeljarstva. Zato je treba hmeljarstvo podpirati in skrbeti, da tudi carina ne bo previsoka. Carino na hmelj je treba torej znižati, oziroma odpraviti, ker je, kakor rečeno, hmelj poleg živinoreje eden glavnih dohodkov v Savinjski dolini. — Toda živinoreja letos itak ne bo donašala nikakega dobička radi suše. Prebivalstvo bo celo leto živelo od dohodkov, ki jih ima od hmeljarstva, Zato je pa treba Hmeljarskemu društvu priskočiti na pomoč, da bo lah ko pomagalo tudi drugim hmeljarjem. Poljedelski minister Pucelj namreč nima niti pojma o hmeljarstvu, ker je izučen mesar. Za sadjarstvo v Srbiji je določenih v državnem proračunu 1,530.000 dinarjev, za sadjarstva v vseh dni-gih pokrajinah pa čisto neznatne svote; za Slovenijo na primer je določenih samo 25.000 dinarj v. Listje od vinske trte kot krma. Posebno v let,a, ko je prihajajo hranilne snovi iz zemlje in iz njih se izloči vse za drevo nepotrebne snovi. Listje izhlapeva pre-; obilo vodo, sploh vsi življenski pojavi se javijo v listju ali vsaj izvirajo iz njega. Tudi pri zoritvi grozda ima list važno vlogo: tvori za grozdje prepotrebno snov za bodoče vino, t. j. sladkor. Kje drugje naj se tvori neki sladkor, kakor ravno v listu. Dokler so še jagode ze-lene, tudi one nekaj pripomorejo k temu, toda to je malenkost v primeri z listjem. Poskusi so dokazali, da postaja grozdje ravno zadnje dni pred trgatvijo slajše in ravno te dni potrebuje grozdje najbolj listje. Zato škropimo med letom, da onranimo zdravo listje, pljuča rastline in mu naj jih potem kratkomalo poberemo. Nekateri trgajo listje šele po trgatvi. To že ni več tako hudo, vendar pa ima tudi vpliv na zorenje vinskih rozg. Vinogradnik, kateremu je na vinogradu kaj ležeče, ne bo nikdar trgal listja vinske trte, ker mu s tem nastalo škodo vrednost listja kot krme nikdar ne povrne. Pustite naj listje mirno dozori in odpade. Krajšanje vrhov pri vinski trti. Sredi meseca avgusta se vrhi od vinske trte prikrajšajo. To delo opravljamo iz sledečih vzrokov: 1. Mi hočemo, da nam les kolikor mogoče dobro dozori, kajti tak les je zelo odporen proti zimskemu mrazu. 2. Mladi vrhi porabijo veliko več snovi, kakor jih pa oni s pomočjo svojih nežnih listov zamorejo napraviti. Mi pa hočemo, da pridi kolikor mogoče vsa trsna moč v prid grozdju in zoritvi lesa, zato hii mlade poganjke odstranimo. 3. Na mladih poganjkih se pojavlja dosti bolj peronospora, posebno, ker po koncu julija navadno več ne škropimo. Zategadelj tudi odstranjujemo mlade vrhe, da se nam peronospora ne vgnezdi v vinograd in napravi obilo zimskih trosov (semena), kar je usodepolno za naslednje leto. Zastran bakrene galice. «Kmetovalec« je sicer stvar že 15. junija razglasil, vendar še tudi mi ude Kmetijske podružnice Maribor in okoliš opozarjamo na njo. Kdor namreč hoče drugo leto dobili galico po «Kmetijski družbi, naj za vsak kg do 15. avgusta naprej vplača 20 kron in sicer v trogovini Klanjšek in Penič, Vetrinj-ska ulica. Po čem bo galica, se še ne ve. Gotovo pa bo cenejša nego v trgovinah. Vpliv suše na sadno in vinsko letino. Lansko leto je bilo najti po vseh, tudi strokovnih časopisih, ki so opozarjali, kako dalekosežne posledice bo imela suša» na sadno in vinsko letino. Bilo jih je, ki so prerokovali, da bomo par let imeli izvanredno slabo rodovitnost pri sadnem drevju. To se mi je zdelo čudno, ker je v splošnem znano, da ravno vreme meseca julija vpliva izvanredno na rodovitost: lepo vreme, obilen zarod; slabo, pa slab zarod. Tako krasno vreme, kakor smo ga imeli me seca julija lansko in letošnje leto, že dolgo ne pomnimo. Zato se je tudi pri sadnem drevju kakor v vinogradu, pokazala izvanredna rodovitnost. Drevje, ki je lansko leto izgubilo že predčasno skoro vse listje in izgledalo, kakor suho, je letos nastavilo obilo sadja. Vinogradi so bili redko kedaj tako obloženi kot letos. Danes nas zanima še, kako bo drugo leto? V splošnem smemo pričakovati drugo leto vsled lepega julijskega vremena rodovitno leto. Drevje, kakor trs v tem mescu zastane nekako v rasti, listje pa deluje pridno naprej. Kakor znano, je list pljuča rastline. Skoz, prostim očesom nevidne listne reže vdihava rastlina ogljikovo kislino, kolikor se je nahaja v zraku. To ogljikovo kislino predela list s pomočjo solnca tako, da obdrži ogljik, kisik pa zopet oddaja. (Ogljikova kislina je dva dela ogljika in en del kisika). Vsaka rastlina obstoji po večini iz oglji- i ka. Tega veže potem rastlina tudi s pomočjo listja z drugimi snovmi, katere dobiva s pomočjo korenin iz i zemlje; z vodikom, dušikom, fosforjem itd. Prve mesce porabi drevo te snovi večinoma za rast. V mescu juli ju pa rast nekoliko prestane, drevo začne zbirati rezervne snovi in tvoriti rodne začetke. Ako prekine sla- j bo vreme to delovanje, je seveda to v škodo rodovitno- j sti. Suša pa, kakor vemo iz lanske skušnje, na rodovit- 1 nost nikakor nima tako kvarnih nasledkov, kakor se je to opisovalo in pričakovalo. Snažnost pri pridelavi sadjevca. Prepogostokrat na letimo pri kakem sadjarju na sadjevec, ki bi bil kot ocet ka j uporaben, a če ga pijemo, se nam kar kožica v ustih olupi, ker ni vajena kisline. Temu žal resničnemu dejstvu je kriva nesnažnost. Ocetno kislino tvorijo iz alkohola, po novejših dokazih celo naravnost iz sladkorja ocetne glive. Te glivice uspevajo samo tam, kjer i-majo gotove življenjske pogoje, ki so: toplota in zračni kisik. Toplote se v toplih jesenskih mescih drugače izogniti ne moremo, kakor da imamo stiskalnico v kleti. Pa tudi tukaj to ne gre, ker so kleti ravno avgusta in septembra najtopleje. Pač pa se lahko ubranimo upliva zračnega kisika. V sodu se nam tega, ako je napolnjen, ni treba bati. Posebno pri vretju ga varuje odhajajoča ogljikova kislina. Najprej nam pride v dotiko z zrakom sadjevec pri prešanju. Neumite preše so gnezdo ocetnih gliv. Ako se hočemo tem ubraniti, moramo sadjevec takoj stočiti v sod in prešo, sadni mlin in vse orodje, ki sc je rabilo, skrbno umiti. Mošt moramo takoj vliti v sod. Prvo in glavno ie, vse po vsakem prešanju skrbno umiti. Tako se bomo gotovo izognili ocetni bolezni sadjevca. Čebelarski poučni tečaj priredi podpisani na svojem domu dne 20. avgusta t. 1. Dnevni red: Predpoldne od 9.—12. ure: Oskrbovanje čebel v teku celega leta, vse s praktičnim razkazovanjem. Popoldne od 2.—5 ure: čiščenje voska, vlivanje satnic, pletenje slamnatih ple-tenie, najpotrebnejše orodje, mikroskopično razkazo- I vanje iz čebelne anatomije, število udeležencev neome- jtno. Udeleženci iz oddaljenih krajev se naj blagovolijo v najkrajšem času priglasiti, da se more potrebno ukreniti, ker v bližini ni primerne gostilne za kosilo in event. prenočišče. K mnogobrojni udeležbi prijazno j vabi Iv. Jurančič, državni čebelarski potovalni učitelj. Na svinjski sejni v Mariboru dne 28. julija se je pripeljalo 97 svinj, 3 koze in 1 kozlič Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 400—000 K, 7—9 tednov . stari 700—1100, 3-4 mesece stari 1500—1800, 4—6 mesece stari 2700—3000, 8—10 mesecev stari 3500—3800, poldrugo leto stari 4000—4500,1 kg žive teže 70 K, koza komad 500 K. Cene za seno in slamo v Mariboru. V soboto, dne29. julija se je pripeljalo na mariborski trg le r< k,- M> vo/., sena in slame. Meterski stot sena je stal 190—237 din., slaon v otepih 215—137, slame v skopih 137 din. Svetovni položaj žita. Mednarodni poljedelski zavod objavlja v svojem statističnem glasilu stanje ietve v raznih državah. Glavna vsebina poročila je sledeča: Dosedaj znani re/ultati žetve na zemljiščih, določenih za pridelovanje žita, potrjujejo v spološnem, da se stan je ni znatno spremenilo napram stanju Janskega leta. Velik del evropejskili držav in severne Afrike je po splošno hladni temperaturi v prvi polovici maja prišli pod vpliv velike suše, kar je zelo neugodno delovalo na rastline v Nemčiji, v Madžarski, na Nizozemskem, na Poljskem in na Čehoslovaškem. Posebno pa sta znatno trpeli od suše Alžir in Tunis. V Italiji, Franciji in Angliji je položaj srednji. V Bolgariji je letina prilično dobra, dasi je bilo manj površine zasejane z žitom, kakor lani. Isto velja tudi za Jugoslavijo. V Zedinjenih položaj v splošnem zadovoljiv, dasi je bilo tudi tam manj površine posejane, kakor lani. Pričakuje se, da bo letošnja žetev prinesla za 16 milijonov met. stotov (7 odstot.) več žita, kakor v letu 1921, V Kanadi je sezona nekoliko zakasnila, posebno v krajih, kjer je razvitejše poljedelstvo. Močno deževje v prvi polovici maja je nekoliko zmanjšalo pričakovanje, toda poznejša ugodna vlaga je rastline naglo razvila in stanej žetve je zadovoljivo. Na Japonskem so klimatičue okol-nosti zelo pospešile razvoj rastlin in žetev je ugodna. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je v pretekli dobi popraševanje po hmelju precej pojenjalo. Za hmelj srednje-dobre kakovosti so ponujali po 1800 do 2000 čehoslovaških kron za 50 kg. Na deželi so se pa gibale cene med 1700 in 1800 K. Za hmelj prvovrstne kakovosti so ponujali do 2500 K. Stanje hmeljskih nasadov v čehoslovaški republiki ni povoljno. Mrzlo vreme ter viharji so hmeljskim nasadom zelo škodovali. Sodi se, da bo letošnja hmeljska letina srednje dobra. Tudi na Poljskem je stanje hmeljskih nasadov nepo-voljno, kajti silni viharji dne 18. julija so prizadjali po vsej državi hmeljskim nasadom milijonsko škodo. Hudo prizadetih je okrog 50—70.000 ha zemljišč. XII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, 31. 7. 1922. Od našega zadnjega poročila zamoremo o stanju hmeljskih nasadov le ugodno poročati. Vsled primernega vremena prehaja golding v kobule in pozni hmelj je v najlepšem cvetju. Obiranje prvega se bo pričelo — kakor običajno — sredi meseca avgusta in ono poznega mu bode neposredno sledilo. Obče se sodi, da bodemo letos morda več pridelali, kakor v minulem letu. Tudi kupčija se bo oživela počasi, ker že prihajajo kupci. — Važno! Hmeljarsko društvo je tudi letos preskrbelo hmeljskim obiravcem polovično vožnjo na progah: Brežice, Zidan most, Maribor, Marnberk-Vuhred, Zagorje in Rogatec—Grobelno. Legitimacije se dobe pri društvenem vodstvu v Žalcu. Zagrebški žitni trg. Gene novemu žitu še niso postale stalne in se spreminjajo skoro dnevno. Baš radi nestalnosti cen novemu žitu se to sedaj še kupuje le v neznatnih količinah. Cene novi pšenici so v par dneh poskočile od 1500 na 1530 K.Trgovski zaključki za novo pšenico so doslej prav neznatni, ker pričakujejo produ-centi višje žitne cene. Staro pšenico so panujali v Zagrebu še pred kratkem po 1550 K, a sedaj jo že plačujejo po 1580 K in še višje. Sicer pa nikdo ne ve radi malomarnosti poljedelskega ministra, koliko še imamo stare pšenice na prodaj. Po stari koruzi je vprašanje vedno večje in se jo plačuje po 1250—1260 K. Prvovrstno koruzo so celo plačevali po 1300 K. Nova rž še ni v prometu, slare rži pa prihaja na žitni trg zelo malo. Za srbijansko rž zahtevajo 1400 K. Novi oves prodajajo po 1150—1200 K. Povpraševanje po novem ovsu je še zelo neznatno in se kupuje oves samo za kritje dnevnih potreb, a ne v večjih količinah. Novi ječmen je zelo lep, zrnje polno in težko. Ječmen se kupuje v večjih množinah po 1250—1300 K. V enem tednu so poskočile cene ječmenu za 40 K. Z moko se je minuli teden trgovalo le zelo malo in je dosegla nularica ceno 23— 23.30 K. Promet z novo moko je zelo neznaten. Otrobi so se plačevali po 700 K. Cena otrobom se je dvignila v 1 tednu za 50 K. Tržne cene v Mariboru. V soboto, dne 29. julija t. 1. so bile v Mariboru sledeče tržne cene, ki veljajo v dinarjih: 1 voz s 65 kg svinjskega mesa 1 kg po 30 din, 1 voz zaklanih svinj kg po 24 din., 36 vozov krompirja, kg od J— 2-5 din., 1 8vozov čebule kg po 7 din., 1 8vozov kumare, komad po 1—2 din.,1 1 pšenice 3.50, rži 3, ječmena 2.50, koruze 3.50, ovsa 2.25, ajde 3, prosa 3.50, fižola 3—3.50 din., 30 komadov kokoši komad po 26-40 din., 1 par piščancev je stal 27—50, 1 gos 45—50 in 1 raca 30—40 din. Novi oljuščeni fižol liter po 3 din., kupček fižola v stročju 0.50, 1 kg krompirja 2—2.50, 1 kg česna 9, sveže zelje komad 4—5 din, buče komad 2—3, 1 kg paradižnika 7—8, 1 liter suhih gob 4— 4.50,-borovnic 1—1.25, 1 kg malin 4.50, jabolk 3 -650, hrušek 3—5, 1 kg breskev 1 din, 1 u,er mleka 250—3, 1 kg surovega masla 35—40, masti 35, 1 jajce 1.25—1.50 din. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 328—332 K, francoski frank stane 27—27.50 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je lačati 72—82 vin, za 100 čehoslovaških kron 820, za 100 nemikih mark 64, in za 100 laških lir 1530 jugo slovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1j63 >" btmn 8. ■LUfEXSKl BMKWÁK 3. avgusta 1922. ■fentima (1 centirn — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vred «ost Baše krone padla za tri točke. Dopisi. Maribor. Obrtno-nadaljevalna šola v Mariboru je átela v šolskem letu 1921-22 za vajence 15 razredov (pri pravnica: 5, I. letnik: 6, II. letnik: 4), za vajenke pa 5 razredov (pripravnica: 1, I. letnik: 2, II. letnik: 2), torej skupaj 20 razredov. Začetkom šolskega leta (1. oktobra 1921) je bilo vpisanih 632 vajencev in 260 vajenk, torej skupaj 892; ob koncu šolskega leta (dne 30. aprila 1922) je še bilo 546 vajencev in 213 vajenk, skupaj 759. Dober končni red je dobilo 436 vajencev in 173 vajenk, to je 609; slabo ocenjenih ali sploh neredovanih (bolezen, izstop, preselitve, oprostitev pouka, nereden obisk . . .) je ostalo 196 vajencev in 87 vajenk, torej 283. Glede na narodnost je bilo ob sklepu šolskega leta pri vajencih 4009 Slovencev, .7 Srbohrvatov, 1 Čehoslovak, 129 Nemcev; pri vajenkah pa 129 Slovenk, 3 Srbohrvatice, 1 fiehoslovakinja in 80 Nemk. Po verizpovedi je bilo skupaj 745 katoliške, 1 pravoslavne in 13 evangeljske vere. Poučevalo je 23 učnih moči, in sicer 18 učiteljev in 5 učiteljic. Šolski obisk je bil vobče mnogo bolj zadovoljiv, kakor v lanskem šolskem letu. Šolski odbor, na ■čelu mariborski župan g. Grčar, se je trudil izdatno v prospevanju šole, zlasti pa še v dobavo sredstev za njeno vzdrževanje, tako da je bilo možno redno izplačevati honorarje učiteljstva. Tudi tukajšnje «Slovensko obrt- no društvo« je bilo šoli jako naklonjeno. Na inicijati-vo predsednika g. Novaka je priredilo ob sklepu šolskega leta za vajence in vajenke lepo uspelo interno slav nost, pri kateri je bilo nagrajenih v vsakem razredu po dvoje vajencev ali vajenk z večjim denarnim zneskom, naloženem na hranilnično knjižico. — Vodstvo. Varaždin. Prvi pokrajinski Evharistični kongres za Varaždin in okolico, Medjimurje in sosedno Slovenijo se priredi v Varaždinu dne 26. in 27. avgusta. Sodelovanje so obljubili: nadškof zagrebški dr. Bauer, posvečeni škof dr. Lang, provincijal frančiškanski in kapucinski in mnogi drugi. Spored bo pravočasno naznanjen. Sv. Anton v Slov. gor. Šamperlovo hišo v Anilrencih je obiskala bela žena, ter vzela iz družine dve hčerki Alojzijo in Nežo v najlepši mladosti. Dne 31. julija smo obe spremljali v skupni grob. Težko prizadete starše naj tolaži ljubi Bog! Sv. Trojica v Slov. gor. Tukaj je umrla dne 23. julija t. 1. obče spoštovana in priljubljena gospodinja Alojzija Šuta. Revica je dolgo bolehala, iskala zdravja v mariborski bolnici, a ga ni našla. Kako so jo vsi cenili, je pokazal njen pogreb, ki se je vršil ob veliki udeležbi so\aščanov. Naj ji bo lahka domača žemljica, njenemu možu pa naše iskreno sožalje. Sv. Trije Kralji v Slov. gor. Tukaj bomo zopet slovesno obhajali god Matere Božje Vnebovzete na njen praznik, dne 15. avgusta. Na predvečer bo prva pridiga ob 4. uri, druga ob 6. uri, v mraku pa rimska procesija z lučicami. Častilci Marijini, širom Slov. gor., na veselo svidenje v naši romarski cerkvi! Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo, dne 23. julija sts obhajala zlato poroko zakonska Lovrenc in Marija P«, štrak, posestnika v Žitečki vasi. Bog živi jubilanta še moi. ga leta in učakati še biserno poroko, do katere še jim* manjka samo tri leta. — Dne 22. julija je umrl Andrej Deučman, posestnik in kolar v Žitečki vasi v redki starosti 90 let. Bil je najstarejši izmed župljanov. Naj v miru počiva! Nazarje. Nek demokrat ni bil zadovoljen, da smo pisali, o via itdaua, v dobrem stana in na novo krita. Vpraiati je pri lastalkn Ivann Klemeniif, Sv. Boiank v Blov. gor. 1—3 625 Iščem Šiviljo S bana, ki ima tudi tadt veselje d trgovine, stanovanje In hrana v hiši, plača po dogovora. Po-audbe na Marijo H aster, trgovina s mešanim blagom, tolfntk, p rita Sava, Kranjsko. 2—2 596 Ivan Rebolj orglarski mojster v Mariboru, Vodnikov trg 3 se priporoča za popravo in uglaševanje cerkven, orgel.1 628 Lepo posestvo meri 4 orale z euonedstopnim poslopjem, v siii je tobačna irefiia, v I. naditropjn se nakaj* fUančaa stnia, zraren je tuli mešalen in ledenlsa, vse v dobrem stana se proda. Ceas se isva pri lsstaiki pri Sr. Beaeiikta v Slor. gor. 11. 1—3 685 Trgovci in obrt-oikijnserirajte it ,51. Gospodarju'! 12 610 kupuje po najboljši ceni Matija Ziegler, Maribor, Glavni trg. Sodarske pomoinike sprejme pri dobil plati, prosti hrani, stano-tanju in periln v hI H Fran Repté, sadarski mojstar, jnbl ana, Trnovo, Penadbe direktno na nailov. 62i 1-2 m* M» Pn , popolnoma neresnične ter obžalujeva, da sva« delala s tem g. Andreju Veble, graščinskemu lo-j gaiju in posestniku v Kapelah št. 4, krivico in mu kratila debro ime ter se mu zahvaljujeva, da nama je odpustil in odstopil od obtožbe. Anton Pavlič. 692 Iran Cizl. Noben strupi Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren namizni kis prodaja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna aa kis (jesih) FELIKS SCHMIDL Maribor, Koroška 1.18 Vsaka gospodinja, ki skrbi ea zdravje svoje družine, naj Ovsod aahteva le pristen CHMIDLOV kis. 1-1 o 231 E LIVARNA za zvonove in kovine, poprej [tA 198 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA rehefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgaimce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravijalnica za bria-galne i. t. d. ^ M— — Inž. J. & ». BShS. Častna iziavčk Podpisani priznavam in obžalujem, da sem se v pogovoru z Msrtinom Hotko, posestnikom v Velikem Obrežu, na Tflovo 1.1. o g. Andreju Veble, graščinskem logarju in posestniku v Kapelah, neresnično in za njega žaljive izražal, ter se mu zahvalim, da mi je žalitev odpustil in tožbo umaknil. 6?l Ivan Geč, posestnik in logar v Selah pri Brežicah. Na prodaj ¡rit konj iklh oprem Ivan 6e*eder, voi-' ni.v, Triki 1a cesta it. 98, Maribor. ii*.j»ijw-i» RESOLUCIJE KATOLIŠKEGA SHODA PRI SV. TREH KRALJIH V SLOV. GOR. (Dopis od Sv. Treh Kraljev). 1. Naše šole morajo ostati krščanske z obveznim veronaukom, ki ga naj poučujejo duhovniki, kakor do-sedaj. Odklanjamo najodločneje vsak poskus, da bi se ukinil v-šolah, bodisi v ljudskih, bodisi v srednjih, veronauk pa bi se nadomestil s praznim moralnim naukom, ki bi ga naj poučevali učitelji. 2. Vsaka krščanska slovenska hiša imej vsaj eden, v katoliškem duhu pisan časopis. Nikdar ni pravi, ni dober katoličan, ki naroča, podpira in čita časopise, ki so polni sovraštva do vere, do katoliške cerkve in do katoliških duhovnikov. 3. Bog nam ni dal prave katoliške vere, da bi jo samo v srcih nosili, ampak jo moramo vsepovsod kazati tudi v delih. Zato proč z vsem strahom pred spovedjo in sv. obhajilom, pred sv. mašo in pridigo, pred molitvijo in krščanskim življenjem! V besedi in dejanju bodimo posnemovalci Kristusovi, zares kristjani. 4. Načela sv. katoliške vere se naj upoštevajo ne samo v cerkvi in v družini, temveč tudi v naši politiki. Država bo le tedaj srečna, če bo v njej vladarica kršč. ljubezen do Boga in do bližnjega in krščanska pravičnost. 5. Ako hočemo Slovenci zmagovati s svojimi kat, načeli, moramo imeti vzorne družine. Izražamo željo, da bi bilo vedno več Marijinih družb za može in žene. Naj bi se znova razcvetele naše mladeniške in dekliške Marijine družbe, naša kat. izobraževalna in delavska društva, naše mladeniške in dekliške zveze, naši orlovski odseki in orliški krožki, da dobimo vzorno veren naraščaj v naši slov. maldini, ki je le kot taka up našo prihodnjosti. Da se razcvetejo Marijine družbe, naj dobe kmalu svojega škofijskega voditelja in dekanijske voditelje, mladeniške in dekliške zveze pa se naj organi zirajo kot Orli v okrožjih. 6. Protestiramo zoper postavo, ki prepoveduje duši niru pastirjem govoriti o razmerju vere do javnega življenja ; nadalje zoper krivice, ki se gode kat. -erkvi, ki dvakrat manj dobi podpore od države, kakor pra-vaslavna cerkev in turški zavodi, zoper namero, da so prepovejo šolske maše, zoper vse krivice, ki jih trp4 naši katoliški bratje v raznih krajih Jugoslavije. 7.Katoliški shod pri Sv. Treh Kraljiv v Slov. gor. poziva naše voditelje, naj stopijo v stik z vernimi krogi pravoslavne cerkve, tudi z vernimi muslimani, da omogočimo s skupnim nastopom namere naših prostozidarjev in si ohranimo versko vzgojo v šoli in v družini in zagotovimo veri in verskim načelom popolno veljavo. 8. Pozivamo slov. ljudstvo, naj najkrepkeje podpre naše prvo misijonišče v Grobljah, da vzgoji misijonarjev, ki bodo predvsem v Jugoslaviji utrjevali kat. vero, zlasti med katoličani, ki pomešano žive med drugoverci. 9. Katoliški shod pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor, poziva kat. slov. ljudstvo, naj v bodoče da slovo vsakemu polovičarstvu v versko-političnem življenju in naj se skaže vredno svojih vernih prednikov v smislu pesniškega gesla: «Kristjan v dejanju tudi vsak in zvest, neomahljiv Slovenec, tako le priborimo si tu srečo — tam nebeški venec«. Jezue blagoslovi nas! Zbral Fr. Spindler. 20 blagosicv-nili pesmi, tri pesmi pred pridigo ter po ena božična in postna. Priprosto spremljevanje v četveroglasnem stavku, — Cena brez poštnine 5 dinarjev. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Fotograf A. KIESER Maribor, Gregoičičeva ulica št. 20 ob gornji Gosposki ulici se priporoča pri porokah, primicijah, družinah .v.v in društvenih skupinah. .v.v Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. — Največji in najstarejši altelje v mestu. — Somišljeniki, inserirajte v naših listih! oraait" škriljevec == Proda se 5SflS5i!l dobro gosps^rsko w!opj., 46 oreloT umije 8 j«tr'ierali. Vpralcnja m. upi.ro rta. 1—2 609' N» prodaj Ä hasa «sik» ■ 86 bari. fi 1 izielek. Cena po dogovorn. Naslov: Arllg Matija, Parldol 9, Dobje pri Planini. S—6 698 Kdor si hoče oskrbeti vsakovrstne poljedelske stroje in priprave kakor: vitle mlatiJniVe. žitne čistilne mline, trijerje ali odbiralnik : Mrežnice za ročni ter pogon na vitel, dne in grozdne mline, stiskalnice, reporetmee, drobilue mline za izdelovanje vsakovrstne mo,re, koruzne rob« karje, sesalke in pocinkane cevi, gnoit>i*ne črpalke, Sackove pluge, k c s i 1 fe stroje, dvorezne koruzne «ejilsfe stroje, okopalni.ie in osipalnike, izborno pocinkane brzoparil-nike v velikosti 50 do I20 1, brzoparilne lonce in slamorezne nože i. t d. naj se obrne zaupno na znano domačo tvrdko Ivan Hüpy. Maribor, Aleksandrova essta 45, nasproti glav. Ko«. podružnica Maribor, Gosposka ulica 24. BSMBSMBSSSMSSMS—BSMSB BSMBBBgMBBSHM^BMgaSSBBMIiMBMMMBMI Telefon ravnatelja 317. Telefon menjalnice 318. Ustanovljeno 1.1846. Delniška glavnica K 200,008.000. Rezervni zaklad K 130,000.000. Vloge K 2 500,000 000 . Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo Gjurgjevac. Ilok, Kariovac, Križevci, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, G^ulin, Osij^k gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, S ašak Sv Ivan Zelina, Varaž-din, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zeman, Ekspoziture: Osijek dol. grad, Vinica kod Varaždina. Menjalnice: Zagreb Ilica 5. Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu in inozemske menice. — Izdaja 4 '/i 4/o založnice, koje imajo pupilarno varnost in jamčevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter uvršuje izplačila na podlagi asreditivdv na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantuo Vzdržuje zvezo z vsemi orvo razrednimi bankami v Parizu, Londonu, Ztirichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v Ameriki. Brzojavni naslov: Praštedtoni Iflhnop ■ dobrim «piičem-f Jfiiapet lgmi kateri je ie •laill pri kenjih >n tammt del« ■k prlji D»j >e takoj poicdi trssUi A Pin er & d.'Dgi, bg^rina -t Slo«. B.otriei. 2—a 616 Širite naše liste! \ Iščem majerja.