Leto LXIX. s*. 15* LfrtOana, sobota tt. f«li|a 1936 Ccm Dta I«** ^b^fl ^v */jjjjjjjj njjjjjjjja ■ ^■b mmmm ml mmv ma mm V mmmi m ml mvms mt aml mm ma mm H bB^mBL ■■HI I mfe ■ mh ■ ^ kJ ■ tanaja trum Jao popoldne* izvzemm nedelj* m pur'!" — iaeemD do M pecst vrst a Din 2, ao 100 not a Dta JUtt. od 100 do 800 vrat * Dm * većji ta—roti petJt Trsta oin s.-* Popust po dogovoru, tnaeratm davao posebej. — »Slovenski Narod« •*ti» frtejetoo t Jugoslaviji Din 12 -. ca tsoaemstvo tMn 2S • Rokopisi sa na natejo UREDNIŠTVO SN UPBAVN1ATVO LJUBLJANA« »»sJUsvm oJtea Mm. O, Telefon: 31-M. Sl-23. 31-34. 31-M te SI-** Podroftniee: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, CJoMJmooo o. telefon Itai- CELITE: celjsko uredništvo; Strossmayerjeva ooea 1, teiefo« ŠL eBs podružnice uprave: Kocenova ulica 2. telefon St- 190. — JESENICE: ..Ob lutttedvoia MH. Postna Hranilnica v LJubljani st. 103SL Po zmagah v Abesiniji in Ženevi: Italija pred težkimi preizkušnjami Gospodarsko onemogla, finančno izčrpana, politično izolirana bo morala Italija doprinesti silne nove žrtve, da bo mogla po dolgih letih uživati sadove svojih zmag Berlin, 10 julija, r. ^nani nemška gospodarska revija »Geld und \Virtscbaft* se v daljši razpravi bavi z gospodarskim polo zajem Italije po ukinitvi sankcij ter prihaja do zelo zanimivih zaključkov. Pisec "»redvsem ugotavlja da ukimte\ sankcij za Italijo dejansko ne pomen j mkakega olajšanja, marveč priče tek novih težav Sankcije so h.le sestavni del italijanske vojne tehnike in italijanski narod je to gospodarsko obleganje prenašal kot neugodnost, ki je neizogibno združena z vojno, ki pa se bo b >gato poplačala z osvojitvijo Abesinije Italijanski narod se je moral zaradi sa kcii odreči mnogim dobrinam, ki se sicer sntatfajo za normalno življenje neobhodno potrebne. Sankcije so tudi zelo zmanjkale narodni dohodek, ker so popolnoma onemogočile *sak izvoz. Oelokup-no italijansko narodno gospodarstvo je bilo zaradi sankcij postavljeno na docela nove osnove. Seda) so sankcije ukinjene in to bi moralo pomeniti, da je konce vojne ter da se gospodarsko življenje vrača zopet v svoj normalni tok. S tem pa se pričnjajo težake, ki se bodo občutite toliko bolj, ker vojno navdušenje v Italiji z vsakim dnem bolj pojema Abesinska vojna je hudo izčrpala italijansko gospodarstvo, pred vsem pa italijanske finance Povratek v normalne prilike bo toliko težji, ker so izčrpane ne samo \-se sirovine, marveč tudi, kar ie se mnogo važnejše, tudi vse finančne rezerve. Obnova teh zalog bo pri vladajočih mednarodnih finančnih odnošajih. ki vladajo izven Italije, zelo. zelo težavna. To bo tem težje, ker je vse italijansko gospodarstvo v nekem vojnem stanju, tako v pogledu proizvodnje, kakor v pogledu izmenjave blaga, prav posebno pa še v pogledu cen. Cene na debelo so v teku zadnjega leta poskočile v Italiji za 35, cene na drobno pa spričo strogih ukrepov vlade le za 12 odstotkov. Podoba pa je, da se bodo sedaj po ukinitvi sankcij in po omilje-nju vladnih ukrepov, prilagodile cene na drobno cenam na debelo, ker je pričakovati veliko povpraševanje tako po surovinah, kakor po gotovih izdelkih. Italijanska plačilna bilanca b<» pod hudim pritiskom tudi zaradi tega. ker je Italija zelo v zaostanku, še s svojimi predsankcij-skimi plačili. Zelo dolgo bo trajalo, predno bo Ttalija zopet imela prejšnje dohodke od tujskega prometa, od paroplovbe, od vlog svojih izseljencev in od obresti, ki so jih dajala zunanja posojila. Težaven proces bo tvorilo tudi ozdravljenje lire in prilagoditev njene notranje vrednosti zunanji kupni moči. Neizbežni so hudi potresi, tako v gospodarskem, kakor v političnem življenju Italije, pa naj si skuša Italija doseči gospodarsko ozdravljenje z inflacijo, ali pa t rigorozno štednjo v državnem gospodarstvu. Upoštevati je treba, da so državne finance že sedaj v zelo težkih prilikah. Od 10 milijard, kolikor je stala Italijo abesinska vojna, je kritih samo 5 milijard z vojnim posojilom, preostalih 5 milijard pa je še v zraku. Poleg vseh teh gospodarskih in finančnih težav, ki čakajo Italijo po zmagi v Abesiniji. pa pridejo še druge nič manjše težave. Pomisliti je treba na izdatke, ki jih bo imela Italija še v bodoče v Abesiniji. Samo uprava teh prostranih in zapuščenih pokrajin bo stala italijanski narod še silne finančne žrtve, zlasti, če bo hotel Mussolini izpolniti obljube, ki jih je da! v Ženevi, češ da hoče v duhu svoje civil i z atome vloge storiti vse, da dvigr.. abesinski narod moralno in materijalno. Kakorkoli misli Italija izvršiti to *vojo nalogo, bo račun moral plačati italijanski narod. Razpršena abesinska plemena še dolgo ne bodo ničesar dopnnašala za kritje državnih izdatkov. Da bi se to doseglo, bi bilo potrebno iz temeljev izpremeniti celokupno gospodarsko in kulturno življenje 10 miliiono\' Abesincev. Celokupna dosedanja uvozna in izvozna trgovina Abesinije je znašala do sedaj letno komaj okrog 100 milijonov lir. Vsak Abesinec potroši letno le za 12 lir inozemskega blaga Italijani bi morali letno dobiti v Abesiniji na davkih nad 150 milijonov te za kritje obresti kapitala, ki ga je Italija investirala že samo v svoj vojni pohod. \t prav nič pretirana trditev, da bo morala Italija najmanj trikrat toliko žrtvovati samo za vzdrževanje najpri-mitivnejše uprave v Abesiniji. Leta in leta bodo minila, predno bo Abesinija tako daleč, da bo mogla sama kriti vsaj stroške za upravo Po dokaj lahkih zmagah v Afriki in Ženevi je zajela italijanske množice neke /rste »afriška mrzlica«. Zanos, ki so ga ustvarili v italijanskem narodu, »da bi se oprala čast Italije«, se je pretvori] sedaj v stremljenje za čimprejšnjim izkoriščanjem bogastva osvojenih pokrajin. O tem bogastvu se širijo cele bajke; sanjajo o gorah zlata in platine, o celih jezerih petroleja, v resnici pa je do sedaj prišlo iz Abesinije v Italijo le par vreč kave in par vagonov kož. "Zato mislijo, da je treba le pridnih italijanskih rok. pa da bodo vsa ta bogastva na razpolago. Res je. da je v Abesiniji mnogo prirodnega bogastva, toda do sedaj še nihče ni mogel ugotoviti, v kakšnih količinah in ali se izkoriščanje tega bogastva sploh izplača »Afriška mrzlica« je imela za posledico, da se ie javilo na tisoče delavcev in kmetov, trgovcev in industrijcev. Eni se nameravajo naseliti v Abesiniji. drugi pa žele proučiti razmere. Po večini pa jim je le do tega. da se priproče ministrstvu za kolonije, da jim poveri izvoz ali uvoz teffa ali onega blaga, ki bi se dobro izplačalo. To akcijo so nekaj časa podpirali tudi uradni italijanski krogi želeČ s tem prikriti vojno utrujenost. Znani gospodarski referent agencije »Štefani« je objavljal dolge članke naelašujoč, da manjka v Abesiniji samo pridnih rok. ki pa jih ima Italija v izobilju. Popolnoma upravičeno so nekateri inozemski listi nastopili proti takemu površnemu pojmovanju opozarjajoč na to. da je poleg pridnih rok potrebno za podjetja v Afriki predvsem mnogo kapitala in raznih drugih sredstev. Končno je italijanska vlada sama smatrala za potrebno zaustaviti to varanje javnosti. »Corrierre della Sera« je objavil članek, v katerem je navajal celo vrsto del, kakor gradnjo cest, vodovodov, električnih central itd. Vse to in še marsikaj drugega je potrebno, da se zgradi, predno se ustvari položaj za. uspešen razvoj kmetijstva, trgovine in industrije. Kakor bomba je učinkovala vest. da bo italijanski vlada sama vodila vse posle v Abesiniii Uradno poročilo o tem sklepu italijanske vlade je naglašalo. da Italija ne bo dopuščala, da bi se poedinci obogatili na račun abesinskega in italijanskega ljudstva. Gospodarstvo v Abesiniji mora slu- žiti koristim celokupnega fašističnega imperija. Za dosego tega cilja je italijanska vlada »pristala« na ponudbe nekaterih finančnih skupin, ki so pripravljene dati ji na razpolago letno 100 milijonov lir. Kljub temu pa italijanski listi tešijo italijanske množice, češ da je za vsako kolonizacijo potrebno mnogo časa, mnogo denarja in mnogo dobrih organizacij. Naloga italijanske vlade je sedaj, da premisli, na kakšen način bo prišla do sredstev zb izvedbo misije, ki so jo je prisvojila v Abesiniji. Jasno je, da bo mogla to svojo misijo izvajati le z velikimi finančnimi žrtvami ter da bo morala zaradi tega znatno povečati državni proračun. To pa pomeni neposredno obdavčanje najširših slojev, povišanje carin in vrhu tega še velike zadolžitve. Vse to pa bo imelo za posledico silno podražitev italijanskega blaga ki se bo moralo tudi ne glede na to po ukinitvi sankcij hudo boriti, da si osvoji prejšnja tržišča. Ko je angleški premijer Baldwin objavil sklep angleške vlade o ukinitvi sankcij, je izrecno naglasih da bo Anglija tudi v bodoče odrekla Italiji vsako finančno pomoč. Baldwin je prepričan, da bo tako stališče Anglije Mussoliniju zelo otežkočilo, če ne sploh onemogočilo vsako akcijo za gospodarsko povzdigo Abesinije. Tako stališče bodo najbrže zavzele tudi druge države, ki bi sicer lahko ^nudile Italiji posojilo. Sihče se ne vara, v kakšno nevarnost bo prišel >Kfussolini, če bo izgubil vsako podporo inozemstva. Ta nevarnost se bo še povečala, ko bo po ugaslem vojnem navdušenju zavladalo v italijanski! masah razočaranje nad »abesinskim rajem«. \astalo bo nezadovoljstvo kot posledica stalnega poviševanja davkov dajatev in cen življenskih potrebščin. Od vsega abesinskega pohoda bodo morda uživali glorijo samo predstavniki novega rimskega imperija, vse račune pa bo moral plačati italijanski narod .. Proces proti Damjanović in tovarišem Damjanović oporeka, da bi imel namen streljati na dr. Stojadinoviea Beograd, 11. julija, r. Včeraj se je pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti narodnemu poslancu Dan: jami Arnautoviću in tovarišem, ki so obto ženi zaradi atentata v narodni skupščini. Sa zatožni klopi po: 1. Damjan Amautovič, rojen 1. 1898. v Smederevu, oženjen, brez otrok, meščansko-šolski učitelj; 2. Dragiša Stojadinovič, rojen 1. I880 v Jasenici, oženjen, z dvema otrokoma, načelnik ministrstva trgovine v p.; 3. 1'asilij Trbič, rojen L 1881 v Belem brdu, oženjen, oče štirih otrok, upokojenec; 4. Dragomir Milovanovič, rojen 1903. v <**ačku. oženjen, oče enega otroka, po poklicu novinar; 5. Mirko Urošević, rojen 1. 1894 v Za barih, upokojen državni uradnik, oženjen, oče štirih otrok; 6. Jovan Senadović, rojen I. 1893 v Ore-ovici, oženjen, oče dveh otrok, upokojen podpolkovnik; 7. Dr. Srpko Vukanović, rojen 1902 v I Visokem, oženjen, oče enega otroka, po poklicu zdravnik; Vsi obtoženi so jugoslovenski državljani in narodni poslanci. Vsi so dosedaj še nekaznovani in vsi se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Damjan Arnautovič je obtožen, da je dne 6. marca 1936. v narodni skupščini streljal na predsednika vlade, ko je imel ta svoj ekspoze. Oddal /e na njega tri strele z namenom, da bi ga, ubil, vendar pa se mu njegov naklep ni posrečil, ker ga. je ravno v odločilnem trenutku udaril po roki nar. posl. Stojadia Dimitrijević, tako da so streli zgrešili cilj. S tem je zagrešil zaradi poskušenega umora organa oblasti zločin po zakonu o zaščiti države, čl. 1, točka 7. Ostalih šest obtožencev je okrivljenih, da so v začetku leta 1936. v prostorih svojega kluba in sploh v medsebojnih razgovorih in izjavah $ talne govorili, da je treba na vsak način odstraniti predsednika vlade dr Stojadinoviea. pa de tudi bi ga bilo treba ubiti. Govorili so to z namenom, da bi se drugi nahujskali k takemu dejanju. Res so na ta način ostvarili razpoloženje pri Damjana Arnsatovieu, da Je poskusa! izvršiti umor. Zato so tudi oni izvršili zločinstvo po zakonu o zaščiti države. Po pTečitanju obtožnice je zagovornik narodni poslanec dr. Raričevic ugovarjal pristojnosti sodišča in zahteval, da se razprava vrši pred rednim sodiščem. Sodišče je njegovo zahtevo odklonilo in začelo zasliševanje obtožencev. Prvi je bil zaslišan glavni obtoženec Damjan Arnautovič. Izjavil je, da se ne čuti krivesra. Na predvečer dogodkov v skupščini se je odpravljal domov v svoj *rez. Bi! je v družbi nekaterih svojih poslanskih tovarišev. Ker je zamudil vhk. je ostal v Beogradu in prišel nasledji dopoldne v skupščino da bi V7el nekatere stvari. Stopil je v sejno dvorano ter se ustavil v novinarski loži. od koder je med govorom minisrrskega predsednika dr. Stojadinoviea delal medklice. Ko ga je dr. Stojadinovie pozval, naj pride v dvorano, je šel na svoje mesto v drusrt klopi. Revoltiran zaradi napadov nekaterih poslancev je potegnil revolver, hnteč streljati, da bi jih oplašil. Odločno pa zanika, da bi bil imel namero «trpljati na predsednika vlade, ki ga takrat, ko je streljal, ni bilo rw v dvorani. Razprava je bila včeraj ob 13.30 prekinjena in M je nadaljevala dan*»s dopoldne. Dan^s je bilo končano zasliševanje Damjanovima in je sledilo zasliševani* ostalih obtožencev. - .......HIMIII>»«»—«........ Likvidacij incidenta italijanskih novinarjev v ženevi Bern, 11. julija A A (DNB) Zvezni svet se je postavil na stališče, da je »por v zvezi z incidentom, let ga je povzročilo osem italijanskih novinarjev na znani seji Društva narodov, v glavnem urejen. Italijanske novinarje je policija tedaj odstranila iz dvorane, nakar so kasneje, ko jih je izpustila, zapustila Švico. Njihov povrate k v Švico bo odvisen od sklepa tajništva Društva narodov, ki bo odločalo o tem. ali se lahko zopet pojavijo v poslopju Društva narodov Zvezna sodna oblast in policijske uprava bosta poslali tajništvu Društva navrodov ves spis. d« ga pristojni činsteiti Društva narodov prouče Jugoslov. železničarji zborujejo v Ljubljani Mogočen zbor predstavnikov nacionalnih železničarjev — Upravičene zahteve po izboljšanju njihovega položaja ^ Ljubljana, 11. julija. Zaradi zamude včerajšnjega br7ega vlaka iz Bssjrasmi je začela zasedati predkonfe-renca plenuma delegatov šele oh 10? v dvorani kina Sloge. Prisostvovalo ji je nad InO delegatov vs^h oblastnih uprav. Prpkon-ferenco je otvoril inz. Debeljkovih, glavni referat je pa podal glavni tajnik Jovo Ba-kić. Tz obširnega poročila tajnika je razvid no, da naš železničar in brodar nimata danes onih pravio, ki sta jih bila deležna popre], da celo več stanj** v kakršnem ?f nahajajo žele7ničarji in hrodarji dan^s, jp daleč izpod eksisten^n^Era minimuma, kar vsekakor ne more služiti ne koristim prometa, niti države. V »svojem referatu $>r j** dotaknil vseh vprašanj, ki se tičejo organizacije žele/nifarj^v in hrodarjev. Pdniženjp sloni na nač>Tih juposlovenske narionnln*1 misli, np đofMSea pa nobeni politični skupini vpliva na svoje strokovno dplo. tPitivpr hoče po strokovnih vidikih in po -svojom naeionnl-nem programu razvijati *voje delo. železničarji rahtevajo svobodo tj>ka. ker samo na t^ način jim bo omojrniVnn da informirajo javnost o tenkih prilikah ki kriče po revizijah. T7 poročila samegra jp razvidno, da. so vsi slovanski nacionalni ielrinlfalJI udruženi v >TJjri slovanskih nacionalnih organizacij železničarjev in hrodarjev.« Obzirno se ha vi poročilo tudi s posm rt ninskim fondom. Jasno stališče zavzema organizacija tudi k vprašanju javnih nameščencev in zadružništva. 7 ureHbo o znižanju prejemkov so bili prizadeti predvsem ni?ji uslužbenci, ki so jim skromne pl-»če bile zmanjšane na tako meTo. da se o človeka dostojnem življenju sploh ne da več govoriti. Pdmženjp 7*» v tem rK>£rVr1u storilo vs*> potrebne korake, fal da uspehi niso hili taki kot so jih Železničarji in broda rji želeli in pričakovali Položaj železničarjev Posebno težko je vprašanje delavcev, zlasti progovnih. katerih prejemki Čestokrat ne presejrajo zneska 1.V) do 5?00 Pin. £e Ho danes ni urejen stalež procovnejra delavstva, kar je za normalno poslovanje želez nic nujno potrebno: urejena tudi ni stalnost ki je predvidena v delavskem pravilniku Železničarji in hrodarji zahtevajo, da so delavstvu v celoti povrne nepravilno od-tegnjenih 10 odstotkov, katerih uprava še do danes ni v celoti izplačala. Mnogo je še dTUsrih vprašanj, zlasti vprašanje plačanih dopustov, bolniškesra in pen?ijskega fonda delavcev, podeljevanja zvišanih dnevnic. enako obračunavanje delavcev itd. Brezpogojno bi se morala upoštevati tudi določba, s katero je zasiguran ponoven spojem vseh uslužbencev po odslužitvi kadrovske ga roka. Razen delavcev, ki danes na železnici komaj životarijo, so vnajtežjem položaju, predvsem pomorci, to je uslužbenci pomor-skesra prometa, ki so bili najbolj prizadeti ob prilike prevedbe leta MR. leta 1031. Tudi vprašanje čuvajske službe zahteva nujne rešitve. Sistem, ki ga danes uvaja, železniška uprava, da, briše in ukinja čuvajska mesta, ho ime! zelo slabe posledice za sam razvoj in varnost prometa. Izčrpni referat g. Bakica pa se bavi tudi z vsemi ostalimi vprašanji življenja želez-niearzjev, kakor tudi odnosov do ostalih ortranizacij. Po referatu g. Pakira se je razvila krajša in stvarna debata. Popoldne so začeli delati ob IT. uri strokovni odseki in sicer odsek za strojno službo, odsek poslovodij, odsek prometnih urad nikov, odsek za ekonomsko-administrativno in računsko službo, odsek pisarniških dnev-ničarjev, odsek rečnih brodarjev in privatnih železničarjev, odsek postajneea ngobjn, delavski odsek, odsek progr>vzdrževalne službe, odsek vlakospremnega in premikal-neg& osobja, odsek skladiščnega osobja, odsek pomoroev ter odsek upokojencev. Resolucije Vgi ti odseki so delali pozno v noč ter sestavili resolucije, ki se bodo dane« obravnavale na plenumu kongresa. Važnejše točke it teh resolucij so: Delovni čas po kurilnicah, naj znaša 8 ur, delo naj se vrsi neprekinjeno. Strojnemu osobjn naj se da s ozirom na značaj njegove službe letno dvoje obleke, ukinejo naj se odteglaji od kilometrine in od premij. Odsek poslovodij je v svoji obširni rc-solsciji zahteval, da s strani oprave popravilo krivice, katerim so danes izloženi bas sslnibenei te stroke Kljsb tvoji šolski in strokovni Tsposom>s)osti m dobivajs pn>- rilnth napredovanj, ne postavljajo se po cakonu o državnem prometnem osobju, tem več se jih pušča v znanju delavcev, kar tsekakor ne odgovarja prirodi in važnosti njihove službe. Prometni uradniki in prometniki, ki vrtijo najodgovornejšo službo na želesnieU, so danes glede službenih let, glede plače m napredovanja, zapostavljeni napram vsem ostalim, ne samo železniškim temveč tudi obče državnim uslužbencem. Zahtevajo, ifa se jim izplača podpora za službeno obleko v višini 1S00 Din letno, razen teg-a pa, da se jim prizna po bivšem zakonu ukinjenih 20 odstotkov od plače, kakor tudi avtomatično napredovanje. Ovlavci zahtevajo, da se jih prevede r*o zakonu o državnem prometnem ORoopi, da se končno i/vrši sistema^iranje me*st, ki so potrebna za redno izvrševanje pron>etnc službe po postajah, kurilnicah, delavnicah, sekcijah in na progi. Zahtevajo, da »e kva lificiranl delavci prevedejo v zvaničnifc« T kategorije, polkvalificirani rti fvaniemke 11 kategorije, navadni delavci pa za služiteljt V posebni resoluciji zahteva odsek tesh ničnega in prometnega osobja, da »e končno uredi in organizira gradbena služba. Brezpogojno je potrebno, da se r^'n baSB odelenju končno uredi pravilno budžetiranje, ne pa da se krediti namenjeni m določeni za osehne izdatke porabljajo za materijalne nabavke. Skladiščno osobje zahteva, da se rndi njihovemu vprašanju posveča pažnja, ter da se regulirajo vsi odnosi med usluiben-ei m upravo, ter da se osobju, ki je rz4oženo vremenskim neprilikam. pri/na stezbeno obleko, /imske suknje, dežne plašče itd. Zasedanje kongresa Davi je pripeljal posebni vlak obstoječ iz 11 pulmanov okrog 1000 udeleženoev železničarjev iz vse države. K sprejemu w kolodvoru so se zbrali predstavniki i?wh-Ijanske oblastne uprave delegati in centralno vodstvo. Ob prihodu vlaka je zaigrala že-lezničarska godba »Sloge« pozdrav. Goste je v imenu kongresnega odbora pozdravil g. inž. Roglič, predsednik Oblastne uprave Ljubljana, godba iz Smcdereva pa je zaigrala pozdravni marš. Največjo pozornost je vzbujal zastavonoša beogradske Oblastne uprave g. Alan ovi e, ki nosi številna odlikovanja, priborjena v svetovni vo|ni. Po medsebojnem pozdravu društvenih zastav so člani kongresa odšli na Tabor, kjer je ob 9. uri začel zasedati plenum vseh delegatov in odsekov. Zborovanje je otvoril predsednik Centralnega uprave g. inž. Debeljevič, nato pa so» sledila poročila funkcionarjev Centralnega odbora. Ob času , ko to poročamo kongres še traja. Ob 13. se sestane odsek za resolucije. Popoldne ob 16. uri prično na igrišču Hermesa a v zvezi s kongresom železničarjev nogometne tekme železničarskih klubov, SK Železničar Maribor proti SSkl fcelezjničarju Sarajevo. Nato pa ŽSfiš. Hermes Ljubljana proti Železničarju Nlft. Glavni kongresni dan bo jutri v nedeljo ob 8. uri zjutraj bo povorka z društvenimi praporji. Povorka bo krenila z Ma-sarvkove ceste na Miklošičevo, po Tavčarjevi ulici, Tvrševi cesti na Mestni trg, pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja. Tako bleščeče sveže kakor prvi dan po vsakem pranju Vedno z GAZELA TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo i Stran 2 »SLOVENSKI NA ROD«. loboU, 11. julij« 193«. 5t«V. 156 Banovinska skupščina 3 učiteljev Poročila odsekov — Skupščina Je sprejela razno stanovsko gospodarske resolucije Ljubljana, 11. julija, ?->oft ob 20. se je nadaljevala banovinska skupščina učiteljev v Delavski zbornici, kjer so referenti odsekov poročali o predlogah svojih odsekov. Pkupsčino je pozdravil predsednik JU U g. Dimnik Ivan. predvsem pa urednika •Popotnika* g. Matijo Senekoviča iz Maribora. Po uvodnih formalnostih je dobil besedo poročevalce za tisk g. Jože Zupančič iz Litije, ki je omenjal razne prilike, glede »Učiteljskoga -tovariša« in »Popotnika«. V debato je posegel urednik g. Senkovič, ki se je zavzemal za to, da bi izhajal »Popotnik« redno vsak mesec kakor prej. ko Be ni nastopila tako občutna kriza v učiteljskem stanu. Povdarjal je živo potrebo po obsegu te pedagoške revije, ki jo zahteva sodobni šolski pokret in to leve na škodo »Učiteljskega tovariša«, s Čimer pa se ni strinjal njegov urednik z. fflekirl in večina delegatov. Slednjič je pojasnil g. predsednik, da je o tem In sklepal predsedniški zbor, nakar je bil sprejet sklep, da ostane vse pri starem. V smislu svojega članka v vUčiteljskem tovarišu« je g. Zupančič, predlajral za Mladinsko Matico, da bodo knjige izhajale ob začetku lolakega leta. ne pa na koncu, kakor do sedaj, kar je skupščina odobrila. Zelo živahna in dolgotrajna debata ie nastala zaradi >RorHtrlj?ke:ra lista«, ki naj bi služil predvsem staršem, red nikom in vsem ostalim, ki se zanimajo za pravilno vrgnjo otrok. Kakor imamo že vse mogoče revije, ki služijo povzdini ra7nih gospodarskih panog, tako bi morali Imeti tudi revijo za vzgojo otrok, ki bi bila namenjena najširšim slojem našega naroda. Večina starčev ne pozna duševne in telesna strukture otrok, zato se poslužujejo nepravilnih vzgoj nih sredstev. Poglejmo samo v pubertefno dobo. ko so mladostniki tako razposajeni in nagajitn. Večina ljudi pa ne ve. da je to samonikel duševni pojav, ki j<> v zvezi s porajajočim se seksusom. proti kateremu ne zaleže češČe niti naijačje vzgojno sredstvo. Nešteto je še sličnih vzgojnih vprašanj, ki interesirajo naše starše in ki jih gledajo iz raznih vidikov svojega političnega svetovnega nazora. V* Robato je poseirlo več učiteljev, knkor Hreščak, Kumelj. Kokalj. Lulih. šestan. Roš in slednjič predsednik Dimnik. Po temeljitem razmotrivanju so slednjič sklenili, da sekcija JUU, odsek za tisk priporoča vsem kulturnim organizacijam, da prično z organizacijo tega dela. S. Niko Prestor iz Kosenj pri Radovljici je podal poročilo gospodarskega odseka in n*šte! razne predloge, ki so bili povečini ali pa z delnimi dopolnili sprejeti. Blagajniško poročilo je podal šolski nadzornik g. Rado Grunt Mnogo se je razpravljalo tudi o zaščiti Članstva in materijelnl pomoči učiteljev v nesreči. Obširen referat je imel tudi g. IvanČič. Slednjič je predsednik pojasni', kako je s podporami in »Učiteljsko samo pomočjo«, brezobrestnim posojil do 5000 Din in s fondom crospodarskoga odseka ter »Učiteljsko tiskamo. Na predlog učiteljice M.ilenskove je bila sprejeta sledeča resolucija; Vodstvu sekcije izreka delegacija najtoplejšo zahvalo za nepristransko varstvo učiteljskih interesov in izjavlja, da je solidarna z njim v vseh primerih, za katere mora odgovarjati, zastopajoč načela po državljanskem pravu, uradniškem zakonu In stanovskem statutu. Odobreni so bil letni računi in obračuni. Sprejeto ie bPo revizijsko poročilo in pro-račnrd z delnimi izpremenrtbami. ki je bil obiavHen w »Učiteljskem tov&riSti«. Po 15 minutnem odmoru to M izstavljali preti log i za volitve v upravni nadzorni strokovni in finančni odbor s namestniki in člani glavnega odbora z namestniki in predlagatelji liste in polnopravni člani skup ščine. Danes se je učiteljska skupščina nadaljevala- Na dnevnem redu »o bH«i poročala odsekov, poročila nadzornega odbor« in nazrešnica, potem je sledrita debata o proračunu za leto 1<>36737. ki je bil odobren-Se prej je pa predavaj učitelj g. Vojteh Debeljak o učiteljski stalnosti. Na njegovo predavanje se še povrnemo. RESOLUCIJA Na »skupščini je bila pred zaključkom soglasno in z navdušenjem 6prejeta naslednja resolucija: Opolnomočeni zastopniki 34 sreskih učiteljskih društev smo kot legitimni predstavniki učiteljskega stanu v drevaki banovini razpravljaJii na VI. banovinski skupščhv JULT. sekcija Ljubi iana dne 10. in 11. julija l°-36 o vseh vprašanjih, ki za devaio narodno šolo, izobrazbo in vzgojo naroda ter učiteljski s'an Prva in najne-obhodineiŠa potreba narodne šole in učite lj^kega stanu je uzakonitev stalnosti-Učitelj more dosezati zadovoljive vzgojne in učne • uspehe šele, ko ae je poglobil v duSc^-riost otrok in v razmere kraja- Njegovo delo v soli mora biti neprekinjeno in zasnovano za daljši čas Učitelj mora imeti potreben mir in duševno ravnovesje, da se rnore povse«n posvetiti svoji nalo. gi. Vsaka prekinitev dela v šoli in vse, kar jemlje učiteljstvu potreben mdr. otež-koea in onemogoča vzgojne in učne uspehe. Učiteljevu je treba že zaradi samih interesov šole in šolskega dela z zakonom zajamčiti polno sigurnost. Premestitve proti volji premeščenih učiteljev ne da bi ti kaj zagrešili, brez disciplinarne preiskave in dokazane krivde, izvršene z motivacijo službene potrebe tudii če ta ne obstoja in to celo sredi šolskega leta, so škodljive vsemu učirteljskemu stanu in njegovemu delu v soli in izven nje. Ško-da, ki nastaja iz tega je leto za letom .večja Na to opozarjamo vse odločujoče činitelje in prosimo, da se čimpreie odstranijo vsi škodljivi vplivi, ki ogrožajo uspehe narodne sole in učiteljski stan. kar se more zgoditi zgolj z uzakonitvijo stalnosti za uči tel j. ss je sedaj oprijelo novega dela za g rad bo svojega lastnega sokolskoga dela. Zdravo! Telovatai nastop ▼Ukega Sokola Priprave za jutrišnji nastop viškega Sokola so gotove. Vsi telovadni oddelki so se marljivo pripravi;! i za svoj praznik, kjer hočejo pokazati sadove Tvrševe telesne vzgoje v telovadnici. Nače4ništ\o društva je ta nastop določalo tele spored: ob 9.30 bodo skušnje vseh oddelkov, ob pol 16. zbor članstva v kroju in telovadnih oddelkov v Sokolskom domu. odkoder bo skupen odhod na telovsdisče. Ob 16. javna telovadba: uvodna točka »Pozdrav državni zastavi*, proste vaje in orodne vaje vseh oddelkov, vaj« s sabljami jezdnih odsekov Sokola Ljubljana 111 in Vič, narodna kola vseh oddelkov in »Pesem sokolskih legij«, nastop sokolske konjenice »(karuael in preskoki preko zaprek). Pri telovadbi in nalo sledeči zabavi itjra godba Sokola I Tabor. Vse sokolsko članstvo in cenjeno občinstvo ponovno vljudno vabimo k našemu na^opu, da s svojim š*ev»lni*n obiskom izkaže priznan ie delu viškega So-koh za povzdigo našega naroda. Posebno vabimo brate ljubljanskih in okoliških edinic, d» se udeleže našegn nastopa v eokolfitkem kroju, da tako ludi na zunaj po\eliČAjo naš; slavje. Zbirališče v*eh bratov v kroju je jutri (v nedeljo) ob pol 16. v Sokolsikcm domu na Viču- Jutri vsi na Vič in na. veselo svidenje! Zdravo! Plavalne tekme Sokolske iupe LJubljana Načelništvo sokolske župe Ljubljaina razp;suje na osnovi delovnega razporeda za leto 1936 župne plavalne tekme za Člane, članice, moški in ženski naraščaj, ki bodo v nedeljo 9- avgusta t. 1. v plava -Hšču SK Ilirije ob S. zjutraj. Tekme bodo obsegale: A) Tekme posameznikov: 1 člani 100 m prosio. 200 m prsno. 50 m vznak, 2. članice 50 m prosto. 50 m prsno, 50 m vznak, 3 moški naraščaj 50 m prosto, 100 m prsno. 30 m vznak, 4. ženski naraščaj 90 m prosto, 90 en prsno in 50 m vznak. B) Izmensko plavanje: 1. člani poljuben način 50 m x 50 m i 100 m. 2. članice mešano 50 m x 50 m x 50 m. 3- moški naraščaj poljuben način 50 m x 50 m x 50 m x 50 m, 4. ženski naTaišoa»j mešano 50 m x 50 rn x 50 m. C) Skokri. Tekmuje se v enem obveznem in dveh poljubnih skokih. Vsako društvo lahko poslie poljubno število tekmovalcev in tekmovalk Podrobnejša navodila bodo prejde e<£nice pra\-ojas.no. Prijave z« p^-«lne tekme se morajo poslali župnemu načelništvu najkasneje do 1. avgusta t. 1. Vsi tekmovalci in tekmon*alke monafo «ne]i na plavalnih oblekah soko'ski znak, o čemer bodo edi. nice rudi pravočasno obveščene. Pozdravljamo ta koraik načelništva, da se plavanje kot sestavni del sokolske vzgoje prične v vseh naših edinicah gojiti. Vse edinice naj prijavijo čVm večje število tekmovalcev in tekmovalk, saj je se«danje vreme kot nalašč za vežbanie v plavanju- HokoUtTO Sokolski praznik v Zg. Šiški Sokolsko društvo Ljubljana—Zfl. Šiška je v nedeljo 5. t. m. slovesno otvorilo svoje novo krasno letno telovadišče v bližini narodne šole. Priprave za ureditev in otvoritev telovadišča so se vršile tiho in brez hrupa, ravno tako priprave za javni nastop, dalje je bila ta dan večina sokolske javnosti koncentrirana v Škofji Loki ali Štepa-nje vasi, v Sp. Šiški je imelo veselico gasilsko društvo, v Št, Vidu prosvetna prireditev. Toda kljub temu je ta največji praznik v kratki zgodovini društvenega obstoja in važen mejnik v razvoju njegovega delovanja, potekel tako lepo in prisrčno, da je dosegel in presegel vsa pričakovanja, tako v gmotnem kakor tudi moralnem pogleda. Telovadišče samo sicer še ni bik) in še ni popolnoma urejeno, kajti za dokončno ureditev je treba Še dosti časa, denarja in še več pridnih rok. Vendar pa je bilo po neumornem prizadevanju br. staroste Kocha in poclstaroste br. Rihe s sodelovanjem dela članstva urejeno tako sijajno, da je delalo vtis popolnoma dograjenega telovadišča. Za one, ki so telovadišče poznali še kot naplavljeno gramozno jamo, noksj neverjetnega. Soglasna sodba vseh je bila, da bo to najlepše tolovadfšče v Ljubljani in njeni okolici. Prireditev sama se je začela v nedeljo dopoldne s skušnjami vseh oddelkov na te-lovadišcu, oficiernj del pa popoldne ob 3 s sprejemom bratskih društev ob bivši občinski meji. Z godbo in prapori na čelu so odelki vseh društev v povorki, kakšne v Zg. Šiški ie ni bilo, krenili mimo telovadišča v narodno šok>, da se tam preoblečejo za javni nastop. Na telovadiscu se je med tem ie zbrala velika množica ljudstva in zasedla vsa pripravljene prostore in vzpetine okrog telovudtsca, ki to idealni prostori za naravne tribune. Kmalu so se vsi oddelki vrniti v telovadnih oblekah in zbrali na telovadiscu, nakar je br starosta s slavnostnimi dovorom otvoril telovadišče. Po- zdravil je zastopnika mestne občine voj. zastopnika bratskih sok. društev, dobrovolj-cev itd. Obširno je razložil trnjevo pot, ki jo je komaj 5 let staro društvo prehodilo, da si je priborilo to telovadišče. zahvalil se vsem, ki so kakorkoli k tem pripomogli in nato z vzklikom in pozivom k zvestobi kralju Petru 'H. proglasil telovadišče za ot-vorjeno. Godba je zaigrala »Bože pravde« in takrat je vsakdo živo začutil moč sokolskih legij in veličino sokolakega duha. Res lep je bil pogled na mogočne sokolske vrste, stoječe prvikrat na tleh, ki bodo pripomogle Sokolu v Zg. šiški k novemu in širšemu razmahu. Otvoritvi je sledila javna telovadba vseh oddelkov pod vodstvom načelnika br. Jenka in načelnice s. Severjeve. Sodelovat« so br. sokolska društva Ljubljana-diŠka, Sokol H. Vič, Jezica in Št. Vid. Vse točke so žele mnogo odobravanja posebno še nekatere vrste pri orodni telovadbi. Točke je spremljal na harmoniki naš marljivi šolski harmonikar br. Prinčevič. Praznik se je zaključil z dostojno, dobro obiskano narodno veselico na telovadiscu. Vsi so prišli na avoj račun, ker marljivi vesel ični odsek z br. Kisovcem na čelu je poskrbel za jedačo in pijačo, za srečolov In za plesa vedno željno mladino — za plesni oder in obilo muziko. Pri prireditvi je sodelovala, (toda ne preveč marljivo) godba na pihala iz Domžal. S tem dnem je društvo nastopilo novo pot v svojem delovanju. In prav je, da je tako kajti kdor je poznal prejšnje razmere, v majhnem šolskem razredu kot telovadnici ki ravno tako majhnem telovadiscu na dvorišču narodne šole, se je moral Čuditi, kako da se je redna telovadba še sploh mogla vr-I siti. Za poletje so težave sedaj odstranjene in moramo tako mlademu društvu samo čestitati, k tako lepem lastnemu telovadiscu. Čestitati pa moramo še posebej k nje-| govemu optimizmu m volji aa delo* s katero — Župni tečaj za igre za člane in članice. Načelništvo sokolske župe Ljubljana razpisuje tečaj za igre za člane in članice, ki bo v dneh od 29 joilii« do vključno L aveu^ta t. 1. na etnem telo-vadišču Ljubljanskega SokoU v Tivoliju. V tečaj bo sprejetih po 25 članov in 25 članic- Bratske edinice naj pošljejo prijave zm. tečaj župnemu načelništvu najkasneje do 21. julija t. 1. Tečaj je namenjen predvsem č'anom m Članicam vaditelj-siknh zborov. zai^A naj edinice prijavijo le take brate in sestre, ki imajo veselje do iger. Podrobnosti o tečaju borno še naknadno iavili. — Zlet drufirega aokoiskega okrožja. Obmejno sckolsko okrožje ima letos 19. t. m. svoj zlet na Rakeku. Spored: ob S. uri Zjutraj okrožne tekme, ob 11 uri skušnje vseh oddelkov za popoldanski nastop, ob pol 17 uri povorka po vaai in ob pol 17 uri javni telovadni nastop vsejra okrožja pred Sokolskim domom na .Rakeku. Po nastopu prosta zabava. Udeležba na zletu je obveza za. vse edinice obmejnega sokol, skeg-a okrožja, ki naj pohite s pHjavami, da bo sokoLsko društvo na Rakeku pravočasno ukrenilo vse potrebno, da bo orgra-nizadJB zleia popolnejša. Vse bratske edinice so naprošene, da pošljejo čim več bratov in sester tako v slavnostnih krojih, kakor v civilu z znakom. Dobrodošle so s veda tudi narodne noše. Okrožni sokolski slet naj bo močna manifestacija Tvrševe ideje in narodne mvednosti vsega obmejnega sreza. Vabljeni so tudi prija tel ji in znanci, k j bivajo irven okrožja, da s 9vojo narv V»cno0tjo podpreSo rakovSko aokoMco postojanko. — Lepa prireditev CM podrožnioe. Lep uspeh je dosegla proslava podružnic^ sv, Cirila in Metoda za Savo Javornik in Ko-roSko Belo. ki se je vršila 21, junija pod predsedstvom g. Ivana Se g«. Sol. upravitelja v pok. Že takol popoldne je zavjhra la dri. trobojniea s poslopja otroškega vrtca na Savi, last CM družbe v Ljubljani. Odbor podružnice je okrasil poslopje s cvetjem in pripravil razsvetljavo, da je bi. lo poslopje zvečer prav okusno okrašeno in rmasvetljeno. Okrog devet^ ure je zaigrala pred poslopjem sokolska godba uvodno koračnico, nakar je pevsko društvo Sava pod spretnin? vodstvom pevovodje g. Kogoja, menjajoč« se s godbo, zapelo posebno za to priliko pomembne tri sloven zka pesmi in sicer: WUo>«n na dan«. »Mor. je adrijanskoa ta »Slovenec, Srb, Hrvat.« Množica obema***, ki je prisostvovala proslavi je z oduševljenjem sledila sicer | akromnemu, toda mišičnemu programu. Med tem pa so na bližnjih gorah aaamrali mogočni kresovi, k; so, kakor tudi bengalična razsvetljava povečali že itak mogočen uspeh proslave. Prav razveseljivo je dejstvo, da je ta podružnica zopet oživela, ter na tako dostojen način v tem obmejnem industrijskem mestu — kakor so Je-celice — proslavila spomin slovanskih apostolov. V tej hudi borbi zs vsakdanji kruh želi naj sv. Ciril in Metod varujeta slovanski rod. — Seja mesenega občinskega odbora bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20.30 v mestni posvetovalnici na magistratu. Pole? druprih važnih zadev rs bo razpravljalo tudi o oddaji gradbenih del /.a novi gasilski dom. — Šolski vrt dobi novo lepo ograjo. Pred kratkim je občina dala odstraniti lesen, že napol podrti plot pred narodno ?olo. V hližnjih dneh pa se bo začela graditi nova. res čedna osraia. za katero je napravil načrt mestni inženjer jr. Stanislav Peruzzi. Predno pa se bodo začela ta dela. bi bilo dohro, ko bi se potejrnila ravna črta od Prešernovo ceste do levega ojjla Rremčcve hiše. tako da bi trg dobil pravokotnik. Ce bo mestna ol^čina ta nasvet upoštevala. se bo dal v nekaj letih napraviti preti na-ro«ln<> šolo lep. prostoren trjr ali javen park ki jih na Jesenicah nimamo. Seveda bo potrebno odkupiti nekaj stotin metrov zasebnega s^eta. to pa šele takrat, kadar bodo drupra se bolj nujna javna dela žf* izvršena. Glavno je. da se zaenkrat potejmo ta črta pred šolo na z£ornj*m koncu nekaj metrov na levo. — Ohlaki prahu. Sedaj, ko je letovi^ear-ska sezona na višku, vozi po glavni cesti dnevno nehroj motornih vozil, ki dvijrajo obtoke prahu. Sicer ceste dnevno škrope, too!a kaj pomajra, ko prfdpotnpni Škropilni voz tako počasi vo/i. da se ceste 7a njim sproti posuše. Se hujše kot na Jesenicah je v tem pojrledu na Javorniku. kjer škropilnega voza sploh nimajo. Cesta med Ja-vornikoin in Jesenicami je stalno zavita v oblake prahu. Neznosni prah zelo slabo vpliva že na zdrnvel judi. kaj šele na bolnike, ki v jrručah hodijo na zdravljenje v bolnico bratovske skladnice. Kflj nam poma-jraio protituherkulozne lijre. fl;spanzerjt ter slične zdravstvene in higienske ustanove, ko pa se na dniiri strani tako zelo £re>i! Upajmo, da bo občinski odbor na T\oroŠki Bell. knterecra tvorijo sami uvidevni delavci vendarle nekaj ukrenil, da se bo napravil škropilni avto. da bo v tem pocrledu prer. Tej želji so vsi odborniki pritrdili z živahnim aplavzom. Prebral je dekret banske uprave o razrešitvi ter poročal, da »e je pri izpopolnirvi odbora g-Horvat Joško odrekel odhorniškemu mestu, ker prejema od oboine kot knjižničar Narodne Oitalnice n«ornikov £g. Perntrša in Adamiča- NTa*o je predsednik prebral aa*k; ie občinski odbor raznrtvl 'al r> <*pre-»nernKi regulacijskega mačrta v obmociu Cojrov^ eesre in %i soglasno osvotrl mnenje gradbene?s odbora da se dovoli pre. rnsknii^- gradbene črte za 2 m proti sredin' ceste, ki bo nameMo 12 sirmVa le 10 m- FVeod za to je dala prrtožba fotografa 2 "RovJIka, V hoče pred svojo hiSo napravit; ograjo. Ker ae je dovolilo 2 Potisk" nar>ravnfi ograio 2 m čer pre'Šnio reguraci.^ko črto. se bo moral ves načrt temu pHa-codirM. Zadnja točka dn*vnerta reda je hi U isoopolniitev odsekov Ravnatelj KosTvik je bil mnenj*, dh ni potrebno odsekom po 7 dlaoov kot prvotno, marveč zadostil ie po I Izpopolnili so se le oni ods-iki. V>er ie mani ko* 5 članov. Finančni odsek ie dobil novega nai?e4mka v g. Berisko polici iekermi odsek« se ie dods-lil ie yđhf>Tvttk fl. OMnor. naČern^V ps j^ postni na predlog g. Peterlins g. Rebolj. 1 neostmk soiskoga odseka p* g. Završnik. aSelsflsttteo KOLEDAR Dnnes: Sobota. 11. julija katoličani: Pij 1. Medo Jutri: Nedelja, 12 Julija katoličani i Mo hor in Fortumat DAN %.k , 1 r»RIRKDIT» - KINO MATICA: Zaprto KINO ID£AL: B ng-ah KINO SLOO V: G —men KINO UNION: iSram'tl^vT Caranovm KINO 6I&KA: MaJa Don t LaJikoatletako pr\n»tvn Juyeala\ij« * > 7., jutri ob 16. na igrišču Pri m Sf*" -—ftrireidtve v nedljo KINO MATICA: Zaprto KINO lOEAL: Ben^ali KINO SIAMjA: G — men KINO lTNION: Sramežljivi Ca»a*iovs KINO MAKA: Mala Horit Kongrea železjiiearjev ob 10 v &3kol. sk">m domu na Taboru. Dane« in jutri: Dr Kmet Tyr«evs os, ;ta 43. Trnkoezy ded. Mestn. t-r£ 4. U^tar. §elpnburgova ulica 7. SPORT LahKoatlctsko prvenstva Jugoslavije Darx9$ ob 17., jutrt ob /0.. i£rikte ASK Primorju. Ljubljanu, U. julija. Letošnje lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za mo>rva se po izvedbi ?clo razlikuje od dosedanjega. Prej je lahko v*ak klub postavil na start poljubno število atletov, ki so pa morali doseči gotovi jnini-mum, ako so hoteli svojemu klubu princ sti gotovo število točk, letošnje tekmovanje pa vsebuje štiri ra/rede in v vsikem je omejeno število tekmovalcev. ASK. Primorje, ki si je doslej trikrat zaporedoma osvojil ponosni naslov dr/avia^a prvaka. bo skušal tudi letos braniti ta naslov, toda naloga bo veliko težja, ker so pogoji mnogo kompliciranejši. Da bi mogel svojo nalogo uspešno izpopolniti, je mobiliziral vso svojo gardo, ki jo bodo vodili številni državni prvaki, reprezemanri in rekorderji, ki jih je med svojim večletnim uspešnim delovanjem na polju propagande nacionalnega telesno-vzgojnega pokreta v/gojil na^i lah-koatletiki. Krevs, Kovačič, Cioršck, Martini, Czurda, Gabršek, 2orga Aleš, Sraka itd. so imena, ki so v mnogih medmestnih, mi d-narodnih in meddržavnih borbah ugledu ju-goslovenskc lahke atletike mnogo doprinesli. K.er so nastopajoči tekmovalci v vseh disciplinah po svojih močeh /clo i/cnačeni, je pričakovati izredno lepih borb. ki bodo brez dvoma prinesli odlične rezultate. Trvi in drugi razred se vršita na oba dneva, tretji samo v soboto, četrti samo v nedeljo. Prireditev počasti s svojim obiskom tudi minister za telesno vzgojo naroda , g. dr. Rogič, ki se bo danes mudil v Ljubljani. Ljubljansko športno občinstvo naj poseti to lepo tekmovanje polnoštevilno. saj «e bo tako oddolžilo nesebičnemu in idealnemu delu naše mnogo obetajoče mladine, ki z velikim uspehom zastopa barve Ljublia ne, slovenskega in jugoslovenskega športnega pokreta. Vstopnina je propagandno nizka. Športni dan v Žagarju S. lv_. Zagorje razpisuje za nedeljo. 2. avgusta športni dan s sledečim sporedom: V soboto 1. avgusta ob 8 uri zvečer v Sokolskem domu gostujejo amaterji te/ke atletike v boksu, člani kluba ki goje težko atetiko, se lahko iste udeleže. V nedeljo, 2. avgusta razpisuje stafetni tek skozi Zagorje. Start ob l) uri pri rudniški restavraciji na Toplici, cilj pred kinom Triglav. Proga: 4\2(>Ox200.\lOO. Zmagovalna šestorica prejme prehodni pokal, ki preide v stalno posest kluba po trikratni zaporedni, ali petkratni zmagi v presledkih. Distanćni tek na 44KH) mtr. Start ob 9 un na Lokah, cilj pred kinom »Triglav« v Zagorju. Prvo plasirani prejme spominsko diploiiKj. Ob »»IO uri start za tek na 400 mtr. Prvo plasirani prejme priznanico. Ob V« na 10 uri »Pctoboj« na igrišču: Met diska, krogle, skok v višini, skok v daljino in tek na 100 mtr. Prvuplasirani prejme spominsko diplomo. Ob 11 uri na sokolskem telovadiscu tekma v odbojki, v dvorani pa ptng-pong. Za obe tekmi je razpisano »Prvenstvo Zasavja l°.*o« Zmagovalno moštvo v odbojki prejme diplomo in naslov »Prvaka Zasavja v odbojki 1^30* in diplomo, ravno tako najboljši v ping pongu prejme diplomo in naslov »Prvak v ping-pongu 1036«. Nogometna tekma ob ■ ;?> uri Old-bov Zagorje — U*kc. >W odmorom Švedska štafeta na igrišču, ol*i\-rOo>.200.Nioo mtr. ter tek na 800 mtr. Nogometna tekma 1. moštva. Po sporedu družabni sestanek pri g. kar-barju, kjer bo tudi razglasitev rezultatov in razdelitev diplom. Športne klube vljudno vabimo, da se udeleže velike športne manifestacije, da tako skupno dokažemo svetu, da tudi rudarska mladina pravilno pojmuje sodobno športno udejstvovanje. Iz Kamnika — Velika gasiUka tombola z v*^<»Hro m» bo vršila jutri popoldne v mestnem parku. Kamniška crasilska četa je mM najapilnsj-simi v nafti banovini ter namerava prihodnje leto sezidati lep a.irraritanuki dom, ▼ katerem bo prostora za 20 bolnikov. I>i bi si trojrla 7briti potrebna denarna nrM*tva je sklenila prirediti veliko tomhnln. na kateri bodo zelo lepi dobitki in pi<*^r: motorno koto. bivalni stroj, eno mo&ko in *nn Hnmsko kolo itd. Zanimanja za to tombolo je zelo veliko ter se pričakuje velika udeležba 1?. bližnje in d.-djn** okolice. — Neredno dostavljanje poste. Iz okoli-ee Kamnika pr'hnja vedrio več pritožb zaradi norodn^ra dostavljanja pnftte. Nekatere oddaljene vasi. ki ho preje prejemale posto vsak d ruci dan. jo ne prejemajo aedaj po vet* tf^len. Vzrok temu je premalo Hs-vilo potrehnejra personala, ki v normalnih prilikah ilelo kon>aj imaeruje, pred kratkim pa je bil pismonoša za okolico premeten v Domžale Poštno upravo prosimo, da na pravi red in zahteva nd direkeiie potre bno osobje. ki bo lahko zmagovalo veliko i delo. Štev. »56 »SLOVENSKI NAROD«, sobota 11. julija 1986. Stran 3 Nas zračni promet v juniju Potaiild promet je lepo napredoval, naraslo pm |e tudi število opoelaih poletov F----------------------------------------------------1-----------------.______________________________________ ________________ Ljubljana, 11. julija.. Ko je bila pred osmimi leti v naši državi otvorjena prva zračna zveza med Beogradom in Zagrebom, »o mnogi zmajevali z glavami in dvomili, da se bo pri nas potovanje po zraku obneslo. Letala so bila tedaj še enomotorna, dosti primitivnejša od dana&njih, kar dokazuje že dejstvo, da je dvoje prvih jugoslovenskih potniških letal zdaj že v muzeju. Bilanca, ki je bila sestavljena ob koncu prvega leta, je bila seveda pasivna. Ze v drugem letu so se pokazala mnogo boljši uspehi. Potniški in blagovni promet je precej napredoval. V pri-hrdnjih letih so bila nabavljena nova letala, deloma revidirane sprva zelo visoke tarife in poskrbljeno je bilo v večji meri tudi za varnost potnikov, ki pa je biLa že od samega začetka zelo velika. Imena pilotov naifah potniških letal so znana celo v mednarodni aviaciij in so že sama po sebi veliko jamstvo za redno in nemoteno zračno službo. Med prvimi mesti, ki so za Beogradom in Zagrebom bila uvrščena v naš domači in mednarodni zračni promet, je bila tudi Ljubljana. Bilanca prvega letala je pokazala, da so bole nase zahteve po zračnih progah upravičene. Za polete se priglasalo vedno več potnikov in dogajalo se je pogosto, da so bili vsi sedeži v letalih že za nekaj m* v naprej rezervirani. S temi dobrimi uspehi se more Ljubljana pohvaliti kljub temu, da je bila vedno v vsakem pogledu aapostavijeina m da so ji bile kljub zadovoiuvi frekvenci odvzete nekatere proge. Nihče se doslej ni niti oziral na naše upravičene zahteve po znižanju prevozne tarife od Ljubljane do Sušaika dasi fe nesorazmerje med cenami za polete med po-sazneznirni kraji naše države naravnost ogromno. Potniška prevozna tarifa na progi Beograd — Skopi je znaša za km leta TXn 0.90, docim znaša na progi Ljubljana —?jšak Din 2.50. Ako bi se tarifa v vsej državi določala enotno, bi spričo cen na so-perjski progi smela veljati karta za polet od Ljubljane do Sušaka le Din 72, a vendar tako veHkega, dasi upravičenega znižanja ni nikoh nihče zahteval. Upamo pa, da bo Aeroput končno vendar revidiral svoje tarif* in znižal ceno za polet od Ljubljane do Sušaka vsaj na Din 150,- Botrebo znižanja cen utemeljuje tudi statistika, ki kaže na progi Ljubljana — Su-safc skoraj da najboljšo frekvenco med vsemi zriiftttnit progami nas« države. Na tej progi, ki v mednarodnem zračnem prometu nosi ševUko 627. je meseca junija odletelo 60 potnikov proti Sušaku, a od tam jih je prispelo 52. Z avstrijskim letalom, ki v mednarodnem zračnem prometu vzdržuje progo 404 med Dunajem in Sušakom preko Celovca in Ljubljane, je proti Sušaku odletelo 39 potnikov iz Ljubljane, a vrnilo se Jih je 38. Tranzitnih potnikov preko Ljubljane je bilo junija na tej zračni progi proti Sušaku 73, nazaj pa 53. Ako seštejemo število domačih to tranzitnih potnikov preko našega letališča, dobimo prav lepo število 325, kar pomeni, da je povprečno dnevno letelo okoli 15 potnikov. Ob nedeljah namreč ne obratujejo niti naša, niti avstrijska letala. V istem mesecu so naša potniška letala prenesla na Sušak 9 kg pošte, v Zagreb 2 ke, v Borovo 0.70 kg*, v Zemun 1 50 kg. v Beograd 31.50 kg in v Skopi je 8 kg. Rednih poletov bi moralo biti 28, bilo pa jih je le 25, ker v enem primeru letalo radi prenizkih oblakov nad sušaškim letališčem m moglo od leteti oziroma na Sušaku pristati, temveč je nadaljevalo polet direktno v Zagreb, če izvzamemo ta edini primer ki so ga povzročile le vremenske razmere, je regularnost na naši zračni progi proti Sušaku bila 100%. Skupna razdalja ,ki so jo preletela letala na tej progi v mesecu junije znašala 4.500 km Poleg rednega potniškega prometa, ki ga vzdržuie Aeroputova in ausli"of!n«»wa 1M" tala, je bilo na ljubljanskem letališču ves mesec tudi sicer zelo živahno. Močno razviti Aeroklub ima v Ljubljani obilo prijateljev. Skoraj sleherno popoldne so bili poleti z Aeroklubovim letalom tipa Fizir, ki ga je za propagando civilne aviacije ljubljanskemu Aeroklubu poklonila država. Le eno nedeljsko popoldne je 54 Ljubljančanov nad našim mestom doživelo svoj prvi zračni krst, ki velja 50 Din. a potnik si lahko iz letala, ki pri takih poletih kroži nad Ljubljano, ogleda vse mesto in okolico tja do Kamnika, Kranja. Višnje gore in notranjskega gričevja. Skupno je bilo v juniju 150 športnih poletov in tudi s te strani pripada Ljubljani pred drugimi mesti prvenstvo, kakor ji pripada tudi po Številu zasebnih letal. V državi namreč ni nobenega mesta, ki bi imelo več kakor tri zasebna letala, kolikor jim imamo v Ljubiia-ni. >Balerinar. >Momak«r in še n^krščeno novo dvosedežno letalo g. R. Hribarja so že znani vsei Liubliani. sa1 se sleherni dan izprehaiaio nad nami in nas navdušuieio za polet in sploh za. našo civilno ^viaciio. Pri športnih poletih pilotirajo našega F1-ziria člani Aerokluha. ki z največjo srosrto-lfubnostio proti maipnkostn5 odškodnini 1 Din v korist Aerokluha razkažejo radoved-• nežem tudi hangerje in letala. Predigra Graskove aSere Ponesrečena idealistova transakcija — Obtoženec obsojen pogojno LJottjtaa, U. juTija. VeUka otaaroava proti Josipu Grašku, ki jo oKkiutiuvai več sto ljudi s špekula-efcjajm s hrwgrtfnrmi knjižicami, bo sede 11. avgfcista. CtaaStaova a^fejitjalnšc mflsel je ro3a v tem, da ja kupoval knjižice razmeroma dražbe kot v*i njegovi konkurenti, toda na — obroke, ki so bHi dolgoročni. S3n»ivmoet GraSoovega- u*peha je "hala v teh cWgaročnm dha-olcm. Njegov sistem Je aeve našel posnemale«, k? so poskušali svojo srečo, kakor izvirni avtor, s kupovanjem knjižic na obroke, imeli pa so smolo, ki je obstojala v tem, da jih je že po prvih poskusih zagrabila roka pravice. POJAVILI SO SE sPEKrLA^TI Tako lahko štejemo ponesrečeno transakcijo nekega bivšega trgovca, ki je sedel včeraj na zatožni klopi, med predigre k veliki Graškovi — tragediji ali morda tragikomediji, ki s« bo odigrala 11. avgusta, i Gospodarska kriza, ki je spravila v stisko narod, je hudo zadela tudi marljive in skromne varčevalce. Dolga leta so nalagali prihranke v denarne zavode, kakor čebelice med v satovj«. Pa se pojavi kriza in z njo so se pojavili — špekulanti. Zabeli &o kovati kapital iz krize. Varčevalcem j? denar v denarnih zavodih zmrznil, špekulanti so pa znali iz tega zlatega ledu i zbiti svoj profit. Zbegali »o vlagatelje z vestmi, da bedo knjižice ob veljavo, če jih ne bodo o pravem času prodali Ni čuda. da je marsikdo videl famo še v špakuiantih s hranilnimi knjižicami svoiega rešitelja. GOSPOD SO PRIŠLI . .. P^estnik JazbinSek, doma nekje v okolji Brežic, je povedal, kako je prodal svojo hranilno knjiftioo Ljubljanske kreditne banke Bral je v časopisu, da nekdo kupuje knjižice- Jazbinšek je bil v stiski, morda se je tudi bal. da bo ob d^nar, ter je knjižico ponudil ttjserentu. Gospod so prišli, je pripovedoval, in so kupili knjižico na obroke- Poslali so mi samo M obroke, pogodila pa sva se za 14 obrokov po 3800 Din. Jazbinšek je onikal gospoda, ki je sedel za njim na zatotoi klopi. Oškodovan je bil prav za prav za nad 41000 Din, k«ar je biJa nominalna vrednost knjižice okoli 56.000 Din. Toda Jsafoiniek je rnrfrsssl pogodbo za 14 obrokov m mu je gospod zdaj dolžan še 22000 Din. Več m je Jazbinšek garal v Ameriki in prinesel domov nekaj dolarjev, pa je hotela nesreča, da so prišli gospod . TRANSAKCIJE PRED KONTlURZOM Gospod in njegov branilec sta dokazovala, da ne gre za prevaro in sleparijo. Gospodova trgovina je šla še dobro v začetku, protj koncu pa slabo, tako slabo, da je šla na boben že nekaj mesecev po nesrečni transakciji z Jazbinškovo hranil-no knjižico. Trije obroki so bih plačani, več pa ni šlo. Gospod na zatožni klopi je tudi trdil, da bo vse plačal m da bi morda že plačal. če bi ga ne težila ovadba, zaradi katere ne more dobiti službe. Zdaj se mu pa obeta dobra služba. seve pod pogojem, da ga ne bo doletelo kaj hudega pred sodnikom. Neki gospod ožji sorodnik je zelo bogat človek, pa mu hoče pomagati Sorodnika sta, pa se ne moreta, Bog pomagaj, saj" Se sorodniki res ponavadi ne morejo. Ta sorodnik me naravnost preganja zaradi mojega idealizma, je izjavil obtoženec. Tako j je treba pojasniti, zakaj je ta gospod idealist. Njegov idealizem je v tem. da se zanima tudi za probl?me, ki n? spadajo v njegovo trgovsko stroko. Zanima se na primer za psihologijo, za vzgojo, za filozofijo in spisal je celo n -kakšno vzgojno knjigo, po kateri se lahko vsakdo v kratkem navadi pametno in modro živeti. POGOJNA OBSODBA Obtožencev načrt je bil prav za prav lep. Trgovina je dobro kazala, toda stari dolgovi so ga trii. Zato je kupil knjižico in na ta način prišel do denarja, ki ga nikjer drugje ni mogel dobiti na posodo. S tem denarjem je plača] nujne dolgove. Ker je mislil, da mu bo trgovina kar naprej dobro sla. je računal, da bo mogel vse obroke poplačati in tako bi se v kakem poldrugem letu spravil na noge. Konkurz je pa vse račune prekrižal. Državni tožilec je prav energično branil svojo tezo, da je imel obtoženec namen osleparit; posestnika JazbinSka. saj je moral vedeti, da mu gre slabo in da obrokov ne bo mogel plačevati. Kmalu po nakupu kajifioe je prišel v konkurz. OtJtofceneev branilec je pa trdil, da as gre za prevaro ali slepa, rgo, saj Je o*fr«ei»>e P*«**l M obroke in le ponudil tožiteiju večji znesek pred ras- | aravo, pa ga toiitelj ni hotel sprejeti, kar le nekaj nerazumljivega. * Ce pa si je de-lar na ta način dobil, da bi se rešil dolgov, to se ni prevara. Sodnik je obtoženca obsodil na 5 mes©-3SV zapora pogojno za eno leto. V enem etu mora plačati tožitelju 23000 Din, de. mrne kaaod pa 600 Din. Povrniti mora tudi vse nastale stroške. Obtoženec je kasen sprejel- Beračenje otrok Celje, 11. julija. Zopet in zopet pozvoni zvonec in ko odprete, zagledate dvoje otroških oči. ki prosijo pomoči. Zaboli vas. da mora že otrok na ta način okusiti trdoto življenja, pa povprašate po starših in razmerah doma. Domači ali nimajo dela. aH je bolezen v hiši in tej se je pridružila Se beda. V&e razumete, težkočo in bedo, toda upira se vam, da otrok berači. Občutite strahoto tega dejstva in porodi se vam skrb, kam to vodi in kaj bo iz teh otrok? Dvomite. aH ste pomagali bednim ali pa ste pospešili propad teffa otroka. Človeštvo preživlja težke 5ase. pomanjkanje in hrezposelnost bta prevrgla vse pojme, pod pla?č težav onih. ki nimajo dela, so sse zatekli tudi vsi oni. ki delo mrzijo. Tako privatna usmiljenopt mnogokrat podpira asocialne elemente Človeške družbe. Toda Če smo se že sprijaznili s tem dejstvom na splošno, ne smemo in ne moremo dopustiti sličnejra razvoja tudi pri otrocih. Ce nimamo sile m moči. da uredimo Življenje za vse. moramo vendar imeti sile in moči. da uredimo življenje otrokom. Ne smemo dopustiti, da se že v teh letih navadijo, da živijo od milodaror. da so vajeni beračenja in da jim postane potem za vse življenje beračenje način preživljanja. Tu je posameznik hrpz moči. tn mora vmes poteči oblast. Ona naj rbere vse otroke, ki beračijo, nsrotovi naj družinske razmere, kjer je revščina naj podpre, pri pomožnih akcijah naj se prvenstveno ozira na rodbine z otroki, kjer pa najde za otroka Škodljive rodbinske razmere, ki so de*e pojmale na cesto, naj otrota domu odvzame. Oblast je to dolžna storiti. Če bo to storila, bo imela polno moč vse nvnosti. Pozivamo oblast, da beračpnja otrok ne trpi več. da zlo zatre in potrebne podpre. Pramota in zlo otroške- 1. Kot nadarjen in praktično spreten veščak je sodeloval od vsega početka pri izgraditvi kartonažne tovarne. Leta 1900 mu je poverila tvrdka mesto delovodje in tudi on še danes opravlja to službo z vso vestnost jo in marljivostjo. Mestna občina ljubljanska ga je imenovala leta 1933 za ljubljanskega meščana. Slovesna izročitev odlikovanja je hila ri;i nes v prisotnosti lastnika tvrdke in odliko-vančevih stanovskih to\arišev. Odlikovanje je izročil odlikovancema predsednik mestne občine ljubljanske. Tudi mi slav-ljencema iskreno čestitamo k visokemu odlikovanju, ki naj služi njima v zasluženo priznanje, vsem naraščajem pa v vzpodbudo k enako marljivemu, vztrajnemu in po-I žrtvovalnemu delu. Iz Maribora __ Pregledi motornih vozil. Predstojnico mestne policije v Mariboru objavlja, da se vrše redni letni pregledi motornih vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avlo-Laksijev in avtoizvoščkov ter vseh v tekočem letu še nepregledanh motornih vozil v alede-čem vretnem redu; One 2*2. t. m. in 29- t. m. ob 15. uri v mestni plinarni v Mariboru za vozila, ki so registrirana pri predolojm-štvu mestne policije v Mariboru ter pri urezih Maribor levi in desni breg; dne 24. t. m. m. ob 9. uri 30, za vozila, ki so registrirana pri ereskem načelslvu Slovenjgradec v Siovenjgradcu in ob 14. uri v Prevalih za vozila, ki eo registrirana v srezu Pr-*valje; dne 27. t. m. ob 8. uri v Gornji Radgoni za motorna vozila ljutomerskega »raza, ki so garažiraaa v okolici Gornje Radgone, ob 11, uri v Murski Soboti za vozila srezov Murska Sobota iii Dolnja Lendava ter ob 14. uri v Ljutomeru za ostala vozila ljutomerskega »reza. __ Danski turisti v Mariboru. \ četrtek so prispeli v Mari tor številni turisti iz Danske in si ogledali tuka'jžnje zanimivosti ler nato s krasnim avtomobilom nadaljevali potovanje po lepi Jugoslaviji. O priliki vceraj-šnega obleka so Danci zagotovili, da pride Letos v Maribor se več skupin njihovih rojakov. __ Eib primanjkuje je završalo včeraj dopoldne po mariborskem trgu. Mariborske ga. spodinje, ki vsak petek kupu;ejo ribe, .-o bile včeraj zelo razočarane, saj je bilo M trgu za ves Maribor le nekaj kilogramov rib in še te so bile zelo drage — Morilcem na sledi, še sedaj je v Mariboru veliko razburjenje zaradi zverinrfcega umora finančnega preglednika Ivana St rajnska iz Mejne ulice, o če-mer smo že poročali. Policija ye uvedla vsestransko preiskavo in našla sled za roparskimi morilci. Ugotovila je, da sta takoj po umoru neznano kam pobegnila dva brezposelna mladeniča, ki sta stanovala v bližini Mejne ulice in ki sta teden pred strašnim dogodkom skušala okrasti pokojnega StrajnMca- Uparti je, da bodo mor»kn kmalu v rokah pravice. — Steklo v kruhu. Vinicarka Marija Ja-nuševa iz Cirknic pri St. Uju je orožnikom ovadila nekega peka zaradi zagonetnega slučaja. Ko je opoldne postregla svoji družini s kruhom, ki ga je kupila pri p^iku. so zaceli vsi iz ust krvaveti in prestrašeni eo ugotovili, da so v kruhu kosci stekla. Zgodila bi se lahko velika nesreča, če bi družina pri jedi ne bila previdna. __ Tragedija previitkarja. Včeraj so pripeljali v bolnico zelo hudo poškodovanega starčka Lovrenca Klobaso, prevžitkarja od Sv. Trojice na Dravskem polju. Starček je imel hude poškodbe po vsem telesu, ki mu jih je zadal njegov zel. pri katerem živi. Nesrečne! je pripovedoval kako kruto ravna z njim njegov zet in da mu streže po življenju, ker mu mora dajati previitek. Ponoči ga med spanjem poliva z mrzlo vodo, da bi se prehladil in ga meče s postelje, da bi se ubil. Pri tem se je te dni tudi nevarno poftkodovaL da so ga morali prepeljati v botniro. Z zadevo se bavi tukajšnje državno — Z ogledalom si [e presekala lile. Včeraj m ja »godila tovarniški delavki Štefki Mahovnetovi iz Trstonjakove ulice 5 zelo nenavadna nesreča. Z okvirja ji je padlo vi- seče stensko ogledalo na levo nogo ter d prt^ekalo žilo, da je biLa rosna nevarnost izkrvavitve. Poškodovanko so reševalci nemudoma prepeljali v bolnico. — V kamnolomu ga je podsulo. \' Ribnici na Pohorju je včeraj plaz kamenja v kamnolomu pokopal 29J.^tnega delavca Aii-drea .Vasica ki ie zadobit hude notranje poškodbe. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnici. Iz Trbovelj — Pokalna tekma. V nedeljo. 12. t m. bo na igrišču SK. Amaterja pokalna tekma za pokal DX5vP. Nastopila bosta DASK : SK. Retje. Lani je dobil pokal sK.. Amater. Ako £a dobi v drugič, postane njegova last. Zato se SK. Retje in DA.S1C živahno pripravljata na borbo, da prvaKu Trbovelj iztrgata pokal in Amaterju pokazeta, da je tudi on premagljiv, SK. Retje bo sicer moralo nadomestiti izgubo nekaterih dobrih igralcev z mlajšimi močmi, ki pa so postali zadnje tedne tehnično dobro lzvcžba-ni, tako da ne zaostajajo za starimi rutini ranimi igralci. Tudi DlASK nastopi v dobri formi in tako je pričakovati, da bo nedeljska pokalna tekma nadvse zanimiva. — Sovo reklamno podjetje. Pred dnevi je začelo poslovati v naši dolini novo reklamno podjetje »Zora«, ki ima svoj< poslovne lokale v hiši g. Ivana Pusta v Lokah. Kakor se govori, namerava podjetje i/dajati tudi nekak lokalni družinski koledar, katerega bi urejeval tukajšnji rojak, novinar in književnik g. Ludovik Mrzel. Ta koledarček bo sicer skromen, toda nedvomno uspešen pripomoček tudi za tujsko prometno propagando, saj bo slovensko javnost opozarjal na življenje in trpljenje rudarskih revirjev, na drugi strani pa na lepote naše lepe planinske okolice. — Letošnji nabori bodo 31. julija in 1. avgusta v tukajšnjem sokolskem domu, 31. julija bodo pregledani mladeniči rojeni leta 1916 in drugi letniki, ki so začaSLOVENSKI NAROD«, MboU, 11. Julija 1936. ?tev. »ft6 DNEVNE VESTI «_ Tuj>ki promet v Dalmaciji. Letovilfca v Dalmaci;* so polna tujcev. Čeprav je tujsko prometna sezona v polnem razmahu, se hotelirji iu restavraterji prittožujejo, da 1*-tos tujski promet ne bo tako velik kakor lani. ker je bila slaba sezona spomladi. Položaj se »evega če lahko zboljša, vendar pa vee kaže, da letos naše Primorje od tujskega prometa ne bo imelo tolikih koristi kakor je pričakovalo. — Prizidek h kolodvorskemu poslopju v Kranju. Dne 1. avgnsta 1936 se vred pn direkciji drž. železnic vi Ljubljani prva ofertalna licitacija za napravo enonad-;tropnega prijsiaJce, da ni dovoljeno uporabljati sveta nestne počitniške kolonije v Mednem za >o!n6enje in kopanje. Ta prostor je name-ijen le mladini počitniške kolonije- Upra-/a kolonije bo vsakogar, ki bi se ne r*v-lal po t' *"i opozorilu, odstranila. __ Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrhđ Amalij«. Kresnik. pristojna v občino Sma*rje pri Jelšah in Jakob Mikoiič pristojen v občino Sv. Jurij pri Celju. Dolenjske Toplice Radio termalno kopališče 38 stopinj C Zadnja železniška postaja Straža-Topiice na propi Ljubljana-Novo mesto. Sijajni uspehi zdravljenja pri revmatizmu sklepov in mišic vseh vrst% bolezni živčnega sistema, ženskih boleznih, pri raznih težavah pri klimakteriju, pri sklerotičnih težavah in proti prezgodnji ostarelosti, pri naknadnem zdravljenju raznih poškodb posebno zlomljenih kosti, pri rekonvalescenci itd. itd. Poletna sezona od 15. junija do konca avgusta. Pavšalna penzija (popolna oskrba in kopeli}; za 20 dni od 1200 do 1.400 Din. Popoln komfori, divna in idilična okolica z lepim* in priletnimi izprehndi. Pojasnila in prospekte daje uprava. __>*ov planinski dom na Komni bo slovesno otvorilo SPD v nedeljo 10. t. m- Ob pol 11. bo maša pred domom, ob 11. slavnostni ^ovor predsednika SPI) in ogled doma. Popoldne planinska zabava. Iz Ljubljane bodo vozili avtobusi v soboto ob 15.30 in v nedeljo ob 4. uri do Savice, odtod VtpOn dve uri do novega doma, Prijave za avtobusno vož-njo sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4-1. — Redni nedeljski jutranji vlak na Dolenjsko. Potujoče občinstvo, zlasti pa izletnike ponovno opozarjamo, da vozita ob nedeljah in praznikih na I>olenjsko zjutraj dva Vkska, Dh 5.25 vozi vlak do Karlovca, ob 7.24 pa do Novega mesta in Kočevja. Prvi je izletniški, drugi pa redni. Zvečer prispe v Ljubljano vlak iz Novega mesta oziroma iz Kočevja ob 20.30, izletniški (is Karlovca) pa ob 21.52. — Iz Službenega lista. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. ENI z dne 11. t- in. objavlja navodila o izvrsevi-liu uoloobe par. 124 zakona o mestnih občinah, naredbo o odpiranju in zapiranju |avnh lekarn ter o njih dežurni službi na podrodju dravske banovine, in objave Umske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu itetfLftr KINO IDEAL Cary Cooper in Franchot Tone v filmskem veledelu „BENGALI" Pustolovski film o tajnostih in čarih Indije. Predstave danes ob 16., 19. in 21.15, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 — Svetislav Petrovič v Zagrebu. Na tekmo za Davisov poku! je prišel tudi naš filmski igralec Svetislav Petrovič, ki ie prepričan, da bo zmagala Jugoslavija. Po včerajšnjem prvem sreonnju naših in nemških Igračev bo pa svoje prepričanje najbrž izpreincnil- Skupinska potovanja na olhmpijado v Berlin. Zarad; premajhne udeležbe je posebni vlak odpovedan, pač pa bo »Putnik«; organiziral skupinska potovanja z odhodom ia Zagreba dne 31 julija in 8. avgusta. Cena za tretj: razred, za prenočišče in zajtrk v Berlinu za osem dni je 1.S25 Din. ni pa v tej ceni vračunana prehrana, kakor je bilo to v časopisih pomotoma javljeno. Prijave srprejema Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, potem svojih biljctp-rnic »Putnika«. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM ________v Šiški, telefon 33-37________ Anny Ondra v filmu lepe vsebine MALA DORRIT po romanu Charlesa Dickensa. Predstave v soboto ob %9., nedeljo ob 5., 7. in 9-, ponedeljek ob I^9. uri. V torek: " Sužnji pohlepa po denarju _ Nikola Tesla rastni meščan Novega Sada. Včeraj dopoldne |e biia v dvorani han-eke plače v Novem Sr.du proslava 80-letntce Nikole Tesle ki so mu poslali pozdravno brzojavko. Soglasno je bil Tesla izvoljen za Častnega meščana Novega Sada. —PoSIjtte lepe »tlke sta nove dopisnice. Zveza za tujski promet v Sloveniji poziva svoje člane, tujsko—prometne interesente in občine, naj ji pošljejo po tri izvode lepih fotografij svojifi krajev, ki bi se daJc porabiti za ilustracije na dopisnicah, ki jih namerava izdati poštna uprava. Paziti Je treba na to. da *e uredi pri tem vDoraftanie avtorskega prava. Zato zao i ra biti na hrbtu vsake slike potrdilo, da pošiljatelji prevzamejo odgovornost za vse posledice, ki tri nastale iz cvent. sporov radi priobčitve slike. Ta akcija postne uprave je velikega propagandnoga pomena m zato je nujno potrebno, da «e naši tujsko—prometni krogi v čim večjem Številu odzovejo pozivu Zveze. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deievalo v Ljubljani, Mariboru, Zagret« in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu Skopi j u in Splitu 33, v Beogradu 32, v Rogaški Slatini 30. v Zagrebu 28, v Mariboru 25. v Ljubljeni 23. Davi je kazal barometer v L? ubijan i 767.1, temperatura je sna&ala 16-8. ____________________ Kurja očesa, trdo koSb to saraaie nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokovnjaiko »masiramo noge v Dati pedjkurt Obtičite nas, prepričajte m! Nega nog Din 10.— LJubljana, ftelenburgova *• — Grozna rodbinska tragedija. Včeraj zjutraj se je odigrala v Splitu grazna rodbinska tragedija. Ivan Aošo je zaklal ■ kuhinjskim nožem evojo ženo Anko. eeetro splitskega odvetnika Mila Kretulovica, potem je pa še sebe težko ranil. Možu so zaradi težke bolezni odpovedali živci in to Je najbrž povzročilo tragedijo Ko so prišli ljudje, je bila nesrečna žena že mrtva, mož pa Jo Je objemal in iz vrata mu je tekla kri. Kraj staršev je ležal 7-letni sinko in mirno spal. Samo na njegovi srajci so bili sledovi krvi — Samomor iene umorjenega gostilničarji Pred letom dni je bil umorjen zagrebški gostilničar Martin Orešič. ki je zapustil leno in tri nepreskrbljene otroke. Žena se je težko prebijala skozi življenje, končno je pa obupala in te včeraj obesila. __ Dedif milijonov Mn^tnfin obsojen rad* tatvine. O ruskem emigrantu Andreju Mu-stafinu se je pri nas že mnogo pisalo in govorilo, ker je trdil, da to podedoval več milijonov švicarskih frankov od svojega bogatega prastnea. Mustafin je pa prišel pred zagrebško sodiSČe in obsojen je bil zaradi tatvine in sleparij na 10 mesecev strogega zapora. Obsodba je postala takoj pravomoč-na. — Stavil je, da bo preplaval Muro, pa je utonil- V četrtek popoldne se je šel kopat v Muro v (Čakovcu 20-letni Ivan s'avil s prijatelji, d« bo preplaval Muro. Res jo je preplaval, ko *e je p« vračal je sredi reke nnagal \k Leopold. 2 teti. Bodrež. erez £marie pri Je1*ah ftkendor Vid. 25 let. dninar Pregrad Rluhar Viktor. 6 mesecev. Za vrh Loncnar Marjeta. 52 let, žena delavca, Nouienj. —lj Konzumenti s« prltocnjejo. Nase gospodinje se pogosto pritožujejo, da pre-kupčffvatei draže fthtfa ba našem zivil-flkem trgu. Baje je v veljavi predpis, da bi prekupdsvalci ne smeli kupovati od kmetov na debelo žr-vu na trgu do 10., vendar •e t4ga ne drže. Mnogi pokupijo sadje ie ob S, nakar cena naglo poskoči. Tu in taan planejo na eadje, čam ga kna-stj« pripenjajo na trg. kakor muhe na mod. Ob tržnih dneh je na trgu tako živahen promet, da trzni organi težko zabranijo pra-kupčevanje, toda konzumenti zahtevajo, da bi naplavili prekupčevanju odločno konec ter da bi mu posvečali nekoliko več pozornosti kakor doslej. — Tiskovni r«!*reut pri nientni občini. Za tiskovnega referenta pri mestni upravi je pogodbeno nameSčen mladi novinar, g. Alojzij Ilija, doslej urednik ^Slovenca*. —li Prošnja poštni upravi. Prejeli 6ino; S 1. aprilom so bile nekatere okoliške občine priključene Ljubljani, med njimi tudi &te*> pania vas. Bili ^ino prepričani, da dobimo enake pravice in usodnosti kakor jih imajo ljubljanski prebivalci, ne samo, da moramo plačevati enake davke. Ljubljanska poŠta nam dostarvlja pisma na poštno podružnico Spodnja Hrušica za šlepanio va« in tr*»ba je seveda plačati 1.50 Din, ker je naslov še vedno Štepanja vas in ne mesto Ljubljana. Ce smo dobili plačilne naloge kot davkoplačevalci, oziroma Ljubljančani, bi profili poštno upravo, naj to upošteva, da nam v t>odo-če ne bo treba več p-ačevati dopla?ila za poStno pristojtino. KINO UNION, tel. 32-21 Premiera sijajne burke! 2 uri smeha! Paul Kemp najboljši nemški komik, nazvan „evropski Chaplin*' kot SRAMEŽLJIVI CASANOVA Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri (v nedeljo) ob 15-, 17., 19. in 21. uri (v slučaju solnčnega vremena odpade nedeljska predstava ob 15.) —lj Promenadni koncert. Tujsko prometni svet mesta Ljubljane priredi jutri ob 10.30 v parku na Taboru promenadnl koncert. Koncert bo Izvajala godba Nar. žel. glasbenega društva >SIoga.« — lj Pred obrtnim davč*nim odborom ^e bodo obravnavali predlogi davčne uprave za bledeče pridobitne otroke; 27- t. m, ob pol 9. čevljarji, 28- krojači, 29. Šivilje, 30. brivci, pHskarji, babice, 31. t. m. ob pol 9. uri pečarji, krovci, vodnjakarji, krznarji. tkalci, klobučarji knjigovezi, kartonaže, fOiO*zraci, urarji, zlatarji, pa^arji. male modistinje, pletilje, vezilje, dne 1. avgusta ob pol 9. uri mizarji in ostala lesna otroka. Seznam davčnih zavezancev teh strok je razgrnjen na vpoir'ed v pisarni mestnega poglavarstva od 13 do 20. t. m. __lj Buret obleke pere in parno lika Šimenc, Kolodvorska 8. in sprejemaHšče Knaf!jeva 2. __lj Avtoizleti 12. de 20- t. m. na Gffess- glockner, 25. do 30. t. m. Dolomiti in Mileno, 3. do 7. avgusta na Dunaj. Informacije in prijave; Izletna pisarna Okorn. hotel Slon Ljubljana. _ lj Kupujoče občinstvo se opozarja, da so trgovine sedaj v poletnem času odprte od 3. popoldne (torej ne od 2) in do pol 7. zvečer. Tako so trgovci iz socialnih ozirov do svojih uslužbencev sami sklenili. — Tr- Dr« Tone Zupančič je otvori! advokatsko pisarno Kolodvorska ulica 6 llllll««««MHII........t.....I.....IIIIIIIHHHHittlll —lj Moške srajce, majice, pižame, pasove, kravate in nogavice kupite dobro pri tvrd-ki Miloš Karničnik, Stari tre 8 -— SK Svoboda. V nedeljo zjutraj ob 8.30 mora biti kompletno I. moštvo v klubovi garderobi. Vso opremo prinesite seboj. Tudi juniorji naj prineso vso opremo, ki jo imajo doma, novemu gospodarju. PREMIERA ! Največji in naj nape te jši film sezone! PREMIERA ! ^^ Izgovori: .JVIIMEN". Strahovite borbe ameriške MJ2 MMM M^ MM P°uC^c z najopaancjaimi zločinci velemestnega ^PT ** mM j %^ JU podzemlja: Muke in trpljenje požrtvovalnih čuvarjev reda! FILM, KI JE ZEL PO VSEJ EVROPI OGROMNE USPEHE I Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 jutri, v nedeljo, ob 15., 17.. 19.15 in ur*ws* cev *w* a *«« -- 21. uri (v slučaju lepega vremena iVIWU SLOvA, tel. ZJ~5Q odpade nedeljska predstava ob 15.) avaVHaaa^aia^^BBHaBBBHava^ii^BasaHasBHMia^M^MMMMiMMM« Kako so našli Vavpetiča Vse kaže, da snu je postal usoden nahrbtnik. — Ne hodite sami v planine Kamnik, l. julija. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, so po dolgem iskanju včeraj naposled našli truplo, pogrešanega maturanta Vavpetiča. Dvorska lovca Lojze Kcrnpcrle in Franc l r-sič sta se včeraj napotila na pregled dvornega lovišča v Kamniški Bistrici Že poprej ju je vodja reševalne postaje v Kamniku g. Maks Koželj naprosil, naj ob vsaki priliki pregledata prehod čez Kalce, ker ni i/ključeno, da je Vavpctič krenil v to sner. Ko sta včeraj zgodaj zjutraj šla po jahalni poti proti Kalcam, je Kemperle pregledal ves teren okrog Kurje doline in z daljnogledom opa/il nahrbtnik kakih 100 m nad II potjo v La-^tah. 1'rvi hip je mislil, da ima opraviti 7. kakim divjim lovcem. Z-ato sta oba krenila v to smer in s te/avo sta se prevzpela do nahrbtnika. Žc površen pregled je pokazal, da ni govora o divjem lovcu, marveč da gre za nahrbtnik pogrešenega Vavpetiča. V nahrbtniku sta našla jopič in gorske čevlje ter razne druge turistovske malenkosti. Ko sta preiskala bližnjo okolico, sta zagledala blizu nahrbtnika čez polico proti Jermenici truplo, ležeče na trebuhu z iztegnjene desno roko. Bose noge so že ra/padale. Vn Va že, da si je Vavpctič sezul čevlje ter i.h spravil v nahrbtnik, ko je hotel apisaati ^>tlr^ ilo S bik je ostal na mestu. Vavpeti as h pade! preko police kakih 50 m v globino, kjei je obležal mrtev, 50 m nad jahalno p ki vodi k lovski koči na Kalcah O svoji najdbi sta lovca takoj obvestili rocvalno postajo v Kam: iku, ki H ic ves raj poslala nosače, ua so truplo prenesli \ rCsa&nieko Bistrico, od koder ga bodo d.oies prepeljali v Kamnik. Pogreb bo danes po poldne ob 17 na pokopališču na Zaiah Vavpetiča so pogrešali ftc od in mnij» Takrat je napravil veliko maturo in m napotil v planine. Zalotila pa ga je neviht; in je /aradi tega hotel priti na/aj v Kani niško Bistrico. Spotoma pa ua ie dohiteli nesreča. Tudi ta tragičen primer naj bt. resno svarilo planincem zlasti mladini, da u treba iti v planine dobro onremhcn i: nikdar brez spremstva. s—■ eifttvdf*€>39f*4p£f*CIlTO Nedelja, 12. julija 8: Plošče. __ S-lo: C'a;?, poročila, epored. — S.3G: Prenos iz škofje Loke; Otvoritev razstave in prenos koncerta godbe "Lobnik:. — 9.30; Prenos cerkvene glasbe iz stolnice (nova sv. maša). — 11.15- Radijski orkester. __ 12: Čas, vreme, poročila, spored — 12.20: Radijski orkester (po željah naročnikov). — 13: uRNc pevsk: jazz kvartet iz Trtovelj. — 16 3o; Prenos iz Zagreba: Končne tekme v tenisu za D-avisov pokal Jugo-slavija-Nemcija. — 17; kmetijsko preda ' nie: Prevažanje Čebel na pašo (g. Jož* Okorn). _ 18J20; Otroška ura: Miki Miška. MLkec mož od daleč sta prišla oirledat ?i Liubljano, po širnem svetu znano (zvočna stika). __ 19: Cas. vreme, porocUa, ^nor^d, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. _ 1&50; Harmoniko igra g Stanko Avgust.. — 20.^); Operni spevi in napevi. Sodelujejo g. Anton Dermota, radijski orkester, — 22: Cas, poročila, spored. — 22.20: i*renos iz Parkho. tela na Bledu; Plesni orkester Brich Herse Ponedeljek, 13. julija 12: Plesi iz davnih in današnjih dni (plošče). — 12.45: Poročila, vreme — 13; Cas, spored. obvestila. — 13.15; Radijski orkester. — 14: Vreme, borza. __ 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac ura. — 19.50; Koncert na dveh klavirjih (plošče). 2010: Zdravniška ura (g. dr. Božo škerl). 20.30: Radijski orkester. — 21.15; HarmoaL ka, g. Rudolf Pilih. _ 2*j: Cas, vreme. por> č!a, spored. — 2220: Čajkovski: Simfonija No. VI. ^patetična) siin*'. orkester iz Iio**io-na — plošče). Torek, 14. julija 12; Znani simfonični orkestri (plošče). — 12.45; Poročila, vreme __ 13: Čas. spored. obvestila. — 13.15; Reproduc. koncert zboru praških učiteljev. __ 14; Vreme, borza. __ 19- Cas. vreme poročila, spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura, _ 19 50: Zbor r«da-la]k (plošče). _ 20.10: Delavska ura: Bolj-seviška mladina (g. dr. Ivan Ahčin). — 20.30: Akademski pevski kvintet. — 21.15; Rndijski orkester. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. __ 22.20; Radijski jazz. Sreda, 15. julija 12; Reproduciran koncert raznih pesmic. — 12.45; Poročila, vreme. — 13: Cas, spored. obvestila. __ 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, borza. — 19: Cas. vreme, poro- čila, spored, obvestila. __ 19.30: Nae. ura. — 19.50: Mladinska ura- Kako nastane vremenska na{»oved (g dr. (Kkar Reya). — 20.10: Zgodovinsko-kulturiii pomtMi Stične — ot> 800-letniei ustanovitve (g- Mikuž A.) — mSO: Operni t>p«-vi in fantazije- Poje gdt Zvonimira župevfeva s spremlJ0Vaaj«SJB radijskega orkestra. — 22; Čas, vrisne. fK>r^~/v*>~ 1 !Ajt<•" 1 j^rzt y^*"^• uw <,^szi ^^v >v;i i^o^./i-v>v/^m 9o> MALI OGLASI oeseda 0.50 para, davek Dir S.— oeseda l Din, davek s Din preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prtiožJL *iMimfcrrt - Popustov aa oaaJs oglase oe priznamo. Beseda 50 par. davek 9.- Din Najmanja! enesek § Dtn LAHKA LETNA OBLAČILA buret, kaša. lister itd. v odlični ixdelavi si nabavite najceneje pri Preskerj« Sv. Petra c. 14 6. R. KLIŠEJE ENO VMAJVNE JUOOOaAH^A SV!PiITs>AWASIP73 GORSKO LETOVIŠČE 2IRI Kdor želi dobrega zraka tople naravne vode za plavanje in kopanje, višinskega sonca, in blagodejne sence smrekovih gozdov, naj se potrudi na letovanj* v JSiri. Dobre prometne avtobusne »veze. Celodnevna oskrba in soba 30 Din za osebo-Zahtevajte prospektt. Tujsko-nrometni odsek 2iri dravska banovina. 1997 i 50 par entlanje ažuriranje vezenje zaves, pe rita- monogramov gumbnic Velika zaloga perja a B-75 Din •Juliianac. Gosposvetska 12. LETOVIŠČE gostilna, mesarija >Pri Cenetut Dobra hrana vedno na razpolago. Gonka in mrzla jedila. Pristno vino več vrst. Pivo v sodčkih, lep vrt in salon za večje družbe. Pension od 28 do 32 Din. Rottenbueher. ftkofja Loka. 1998 Beseda Mi pai davek 3- Dir Najmanjši enesek 9 Din __ rabljen pisalni stroj, ponude-e pod šifro >Go*ovina<. 1002 Heseda 50 par davek 8.- Dts Ifaimaajii mesek 8 Dto VILA V CELJU Krasna lega in razgled s stavbnim matpri.ilnm In nacrtom za predelavo poceni naprodaj. N*. prodai tudi parcele poleg iste vite Vprašati diroonovič. Za. I greb, Panlovcak 53-L 2000 IZVANREDNO VILO prodam. Najlepše kopališče Rogaška Slatina, 20 opremljenih =ob. 4000 m1 parka. Malo za gotovino in na odplačilo adi zameno za posestvo v Beogradu ili okolici ali za vložne knjiž1-,e prve Hrvatske in sličnih za vodov. Ima dolg pri Drž. bank;. Obrnite se na la^nika Strete-rioviča, Beograd, Užička 3:^ tel ?8375. 2003 NOVA VILA i 5 sobami in pritiklinami. cela nodkletena. naprodaj v cenitru Savinjske dol me v bližini Sav:-lje, na prometnem kraju, pri (»ravna tudi za obrtnika. Informacije daje Franc Kač, Latko-va vas St. Pavel pri Preboldu. 2006 IJ:?*1»7-»I Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek s Din m ' ■ ■ PLANINSKI VE8TNIK 19-34 do 1932. Ilustrirani Slovenec 1926 do 1931. prodam, Kapelic. Glince, Tržaška 12. 2oU VAJKNK A modl.^tovak^i ?o sprejme. Salda -La Fenune Chic« rielen.hur-'o-v^ W_______________ 30O7 SONJA Pridem zanimljivo ot> 6. urL J. K. 200 PES VOLČJE PAKME slL>i na ime Lux, si»v;iW,i /.lihi. k»' trji c*«* ie izpuhi!. Kaelm LasU nika Sokolska 5. (Pruii-). Kij« d i to i dobi nagrado 010 STANOVANJE dvosobno kornfortno s*^ odd.i v novi I. hiši na Vicu, Roiir, «*• sta na lirdo, dr^»rio HI V ponedeljek dne 20. julija 1936. ob 10. uri se vrši pri sreskem načelstvu v Kamniku javna dražba ribarske ga zakupnega okraja 29 c. Moravče za dobo 10 let. Izklicna cena znaša Din 1000.— Zakupni pogoji in drugi podatki so na vpogled pri sreskem načelstvu. SRE8KO NACELRTVO KAMXIK, dne 4. julija 193« Štor. WS »SLOVENSKI NAROD«, •oteta, 11. Julija 1M6. Stran S Skrbimo za siromašno mladino! Oblasti mo sicer storile, kar |c Mlo v n]U»ovili močeh, toda to Se daleč ne zadostuje Ljubljana, 11. julija. Poleg starcev in skrbnikov je poklicana skrhati za vzgojo mladine tudi oblast, zla-sfi v primerih, ki pa niso redki, ko gre za vzgo o zapuščenih in revnih otrok. Veliko pokornost je fcreb* posvečati organlzatomo-mu delu glede na določila zadevnih zakonov in uredb zlasti kar se tiče izpopolnitve in podpiranja organizacij krajevnih zaščit dfv*4 ter vobče mladine- Na pr*em m^u je treha skrbeti za vojne, potem pa ludi za ostale hirote in zapuščeno deco, rpoite va'e zlasti najtežje primere, kjer je pomoč najnujnejša in neizogibno potrebna. Javne pomoči !>o potrebne tudi mnogobrojne družine z velikim Številom otrok Katerim ee pri današnjih težkih "azmeran ni mogooe prehranjevati rednim potom i Janinim za-aluikom. Za sirote je treba skrbeti vse do-tei, da dora«teio in «*e ouamostvoje. l>anska uprava je po'eg občin v prvi v-•ti poklicana skrl.eti in paziti na vzgojo siromašne dere. ker ima v ta namen tudi primarne kredite in zavode. Vendar pa s«*>-rialni oddelek banske uprave oskrbuje vzgojo siromašnih o!rok v prvi vrsti potom rodbin, ker se je baje izkazalo, da je ta način pr«-skrbe najuspešnejši. Otroke oddajo večinoma rejnikom na deželo proti primerni odškodnini, pripeti se pa tudi, da jfh jem-dobrotniki brezplačno. i Banska uprava ae je odločila, da bo \ evrho zabite revne mladine v bodoče h datnejše podpirala tudi mladioeke kun i ne zlasti šolske in pa v delavskih središčih kakor ▼ Trbovljah. Zagorju, Hraefnriku ii drugod. Te kuhinje, ki ol stoja jo že dalj« časa izpolnjujejo svojo nalogo s tem, da de loma po znižani ceni, deloma pa celo brez plačno preskrbujejo mladino z zdravo ii tečno hrano. Poleg veeh teh dobrodelnih uetanov pa b le bala prvenstveno potrebna ascija za raz širitev dečjih domov. Spričo razmer Je * Sloveniji revščine Čedalje več in težko j< gledati, kako navzlic skrbi, ki Jo kažej* oblasti, propada zlasti naša delavska mla dina. Tu ne pomaga dosti privatna inicia tiva in pa skrb raznih karitativnih društe* iz dneva v dan raste število dostikrat po polnoma zapuščene dere. Na veak način b lilo treba bolj skrbeti, da se mladina p< zaključku šolske dobe izuči rokodelstva. Za enkrat obstojata pri nas v Ljubljani in i tem v vsei banovini samo dva zavoda ii sicer obrtniški Vajenski dom, ki pa je do živel baš od strani oblasti veliko stkan, n pa rokodelski dom. Ker ta dva zavoda §< daleč ne zadostujeta stvarnim potrebam. j< treba stranu a za tem, da se taki zavodi š» osnujejo in sicer Čim preje, da se tako pre preči propast mladine. Nov poklic bivšega prezidenta Bivši mehiški prezident Calles se hoče posvetiti filmu BivAi mehisja prezviem uaiieg je pri^pei kmalu po svojem polomu s petimi prijatelji na letališče San Antonio v državi Texas in takoj je jel kovati načrte za bodočnost. V pogovoru z nekim ameriškim novinarjem je govoril najprej trpko o dogodkih, ki so ga pognali v izgnanstvo. — Generala Cardenasa sem smatral za poltenega fanta. — )<* dejal Calles. — Cardenas je uresničil nekatere reforme, ki som jih pripravljal sam in rad je poslnSal moj nasvete. Zdi se pa, da je bil IjoboangM n na to. da imam v deželi Še mnorro privržencev. Oni dan, ko sem ponoči cital n.i postelji, so se naenkrat na ste-iaj odprla vrata in vstopil je Cardenasov prijatelj creneral Navarro s tremi do zob oboroženimi policisti. Izjavil mi je, da sem aretiran v imenu repuhlike. Ostal je pri meni do šestih zjutraj, da sem pripravil najpotrebnejše stvari, potem me je pa odve-del na letališče. Pet najzvc-sfojših prijateljev je takoj, ko so zvedeli za mojo aretacijo, izjavilo, da pojdejo z menoj v izgnanstvo in tako sem z njimi zapustil Mehiko. Tnda verjemite mi, da Cardenas ne bo dobro končal. Vlada slabo in ni spreten politik. — Kaj pa nameravate zdaj. gospod prezident? — Zaenkrat sem tu zasebnik in brez vsakih sredstev. Najprej moram poskrbeti za svoje preživljanje. Lahko bi sodeloval prt listih, toda noče se mi pisati. — Toda — tu s« je Calles prvič naamehnil in pobral z miza šop brzojavk — takoj prvi dan po prihodu v Ameriko seim dobil več ponudb tz HollvTvooda, ki niso slabe. — Kaj hočete res k filmu, gospod prezident? — Zakaj pa ne? V Hollywoodu je zdaj Mehika zelo moderna. Izdelati hočejo več filmov iz mehiške zgodovine in pri njih naj bi bil strokovni svetovalec. Prepuščajo mi pa tudi odločitev, ali hočem tudi igrati Gotovo ste videli film »Viva Villa«. Film }e lep, toda do zgodovinske točnosti ima še dolgo pot. Zelo me veseli sodelovati pr! resnično mehiškem filmu, kar bi ne bila slaba propaganda. Calles je vstal. Pri svojih f>8 letih je čudovito svež in mladosten. Sivih las ima še zelo malo. oči mu zdaj pa zdaj za žare. Na pragu stojita dva njegova prijatelja. — Tako lahko se mi Mehičani ne damo odpraviti — pravi Calles še za slovo. — Nikar ne mislite, da je Calles 2e odpravljen, ker ga je Cardenas i?srna 1 iz dežele. Prej ali slej se bo kolo sreče obrnilo in gotovo boste še slišali o meni. V kratkem nameravam obiskati Hollywood in se malo razgledati po njem, ne mislim pa ostati tam ——— Rumunski orjak umrl V bolnici v Bukarešti je umrl oni dan orjak Mitu Gogea, star 20 let. Na boksarski tekmi v Parizu si je bil ranil rebro in iz tega se je razvila hitra jetika. Mitu Gogea je vzbuja] splošno po/ornost kot orjak. Visok je bil 2.42 m, pred boleznijo je tehtal 182 kg, nosil je čevlje št. 57 in ovratnik št. 44. Xjegovi dlani sta bila prava krožni, ka, stik z njima je bil zelo nevaren. Na ulici je lahko prižgal cigareto na plinski svetilki. Za obleko je rabil 8 m blaga. Bil je sin kmečkih staršev in njegov brat je normalne rasti. Tudi na njem do 12. leta ni bilo nič posebnega. Sele po dovršenem 5. razredu osnovne £olc je začel naenkrat hitro rasti. Oče ga je odpeljal k zdravniku, ki je ugotovil v njem fenomen in si hotel zagotoviti njegov okostnjak v znanstvene svrhe, kar je pa oče odklonil. Mlademu orjaku je bila telesna velikost zelo nerodna. Povsod je vzbujal pozornost, ljudje so kar drveli za njim in zato v Bukarešti ni mogel živeti. Vrnil se je k očetu in ostal pri njem do prihoda svojega daljnega sorodnika i/ Amerike, ki je takoj spoznal, da bi se dalo z orjakom dobro za- i služiti. Pregovoril ga je, da je odpotoval i njim v Ameriko. Tam so pa čakali orjaka slabi časi. Nobenega koraka ni mogel na- I praviti brez tujih oči, ki so radovedno sledile vsaki njegovi kretnji. Ljudje so hoteli vedeti, kaj je in pije, kako dolgo spi itd. Sicer so se pa tudi lahko čudili, kajti mladi orjak je pospravil kar v trgovini kilogram salame in cel hlebec kruha. Za obed je pojedel od vsake jedi štiri porcije in popil 8 do 10 vrčkov piva. Bil je pa tudi temu primerno močan. Igraje je dvignil 170 kg težko breme. Bil je pa zelo neroden in okoren. Žeto je doživel polom že v začetku boksarske karijere. Umrl je v starosti, ko začno normalni ljudje šele živeti Mednarodni dijaški dom v Pariza Sredi vseuČUiškega mesta v Parizu bo kmalu dograjeno krasno poslopje mednarod nega dijaškega doma. Stroški bodo znašali v našem denarju blizu 150.000.000. Vse to ogromno premoženje je pa dal na razpolago John David Kockefelier mlajši. Poslopje so zgradili po načrtih ameriškega arhitekta Johna Fredericka Larsona, strokovnjaka za vseučiliška in socialna poslopja, ter mladega francoskega arhitekta Andrea Rigaulta. Na izrecno željo Johna Rockefellerja so bili zaposleni pri gradnji samo francoski delavci in upodabljajoči umetniki. To ogromno poslopje postane klub, restavracija in zabavišče 2.500 študentov, sta-nujočih v 'pariškem vseučiliškem mestu. V restavraciji bodo vsak dan pripravili 2.500 obedov po zelo nizki ceni. Pri restavraciji je več salonov za kadile*1, kavarne, čitalnt-ce itd. Deset krasnih sob bo rezerviranih za irosti, v prvi vrsti za tuje profesorje. Dalje so v poslopju konferenčne sobe. koncertne dvorane, krasna knjižnica, obsegajoča 50 tisoč knjig", gledališka dvorana s 1070 sedeži, kino, telovadnica, velik plavalni bazen. prhe. parna kopel, skratka vse, kar si more Človek misliti. Kurjava in zračenje vseh prostorov je urejeno po najmodernejših principih. Avtomobilske ceste v Rusiji Rusija je bila znana po slabih cestah. O cestah v pravem pomenu besede zlasti o avtomobilskih v stari Rusiji sploh ni bilo mogoče govoriti. Večinoma so Rusi vozili kar čez travnike in polja in njihovi kolovozi so bili včasih široki do pol kilometra. ker nihče ni hotel voziti po starih, glo-bokov zemljo zarezanih kolesnicah, temveč je ubiral vsak svojo pot. Zdaj se je pa tudi v Rusiji v tem pogledu marsikaj spremenilo. Promet sicer še vedno trpi pod nedostatkom prometnih sredstev in cest, vendar se pa vsaj resno dela na zboljšanju. Sovjetska vladu je sklenila zgraditi omrežje avtomobilskih cest po zgledu drugih držav. Prvi vzorni avtomobilski cesti zgrade n Moskve do Minska in do Kijeva. Prva bo dolga 866, druga 695 km. Cesti bosta iz asfalta in betona: široki 16 m, z najmanjšim številom ovinkov in z največjim vzponom 40 m na en kilometer. Na obeh cestah računajo s hitrostjo 120 km na uro. Cesti so že začeli graditi. I>o jeseni bo dograjena cesta iz Moskve do Kaluge in najvažnejši odseki na progi Moskva—Minsk Obe cesti bosta dograjeni in otvorjeni v letu 1938. Ob cestah grade hotele, bencinski stanice in popravljalnice. Cesti, ki bosta vezali Moskvo z glavnimi mesti Beloruslje in L krajine, bosta zelo važni tako za avtomobilski promet kakor tudi za vojaške svrhe. i __ PREVIDNOST Gost pride v kavarno, odloži suknjo in pripne na njo listek: Pozor, suknja je lasi nalezljivo bolnega človeka. Kmalu se vrne k obešalniku, kjer pa najde samo listek in na njem pripisano: »Odnesel sem suknjo v dezinfekcijo«. Zapadno gledališče v japonski preobleki Japosko občinstvo je tako vztrajno, da gleda često sedem iger zapored Morda so Sočo, Koširo, higuro m drugi veljaki zadnji predstavniki klasične japon*ke gledališke umetnosti, ki se zove kabuki <. Konservativno meščanstvo ceni kabuki kot višek japonske dramatike na odru. Mladina, zlasti dijaki odklanjajo kabuki, ker jim je vstopnina previsoka, saj so opreme predstav in g-aže silno velike, a tudi vsebina iger in način igranja jim je zastarel, za modernega Japonca nezanimiv. Mladina veruje, da je mogoče sodobno na cionalno gledališko umetnost ustvariti le. Če postane zrcalo današnje družbe- Že pred neka] leti je pobegnilo vec najboljših kabuki igralcev in ustanovilo moderne igralske šole in odre. In igrali so z ženskami. S tem so zrevo!uc4onira!i ves japonski »jledalUki svet, ki je bil vajen gledati le moške tudi v ženskih vlogah. Uprizarjali so celo evrop. eke drame. Leta 1009. so igrali Ir^enovega »Gabrijela Borkmanna« in dve leti nato Shakespearejevega >ilamleta^. Potem so ustanovili gledališče avantgardistov >Tsuki-ji Shogekijo« ter uprizorili 117 zapadnih del. Gogolj, Gorki, Capek, Strindberg, Haupt-mann, \Yedekind, Molnar. Maeterlinck, Schni'tzler, Pirandello. Bernard Sha\v i dr so bili na japonskem gledališkem reperloai. ju. Leta 1900., ko je plju-^K.niil marksistični val tudi preko Japonske so med avantgardisti zavladale proletarsko in komunistično usmerjene igre. Toda zmage v Mandžuriji so okrepile nacionaliste, cenzura je pose gla trdo po marxistih. detektivi so stali za kulisami in »puščali zastor, kadar jim ni bilo na odru kaj všeč. Tako so bila pro'e-tarska propagandistiena gledališča v stalni krizi. Politika 1. 1<>:U. in 1935. je končno izključila zapadno dramsko literaturo in zahtevala, domaČo sodorno dramo- In res. nova, moderna japonska drama zmaguje na vsej črti. Ta dela so slede tehnike in dramaturške gradnje cisto evropska, a po vsebini in oko- lju povsem japonska. Njih problemi so zajet: iz modernega japonskega življenja. Vztrajnost jaj»onskega očinstva je o*o /da vehka moda iaponskega gledalilca. Dram« tično stopnjevanje ni glavna reč v draiu.n nego široko alikanie in doživlianse cu*tv^n h momentov. Zelo M goji tudi balet in se zanj zanimajo posebno ženske Plešejo stan* m nove ia-pon«ke plese, a tudi evropske posnemaio Imajo pa tudi originalno dekliško o(v»i'> t. j. opero, v kateri pojo tudi mo«ke parli je deklice- V Takarazuki i> ustanovil generalni direktor električne železniške dni/. be. Isto Kabaiaši operno ^€»U* /;; \'2 deklir - leta 1913; danes je v tej štvli ž»> 690 dekli.v ki igrajo v štiHh gledališčih, ko »-o dovol izvežbane. V šolo stopi to ko *o dopolnila 1*2. leto in žive v strogem eledališk^rn pen-sionatu. Tisoč 1*2 letnic «e javi'a vsako leto za sprejemni izpit jemljejo jih na izpit pa le sto. a obdrze v }>eiisionatu le r>0 Pogodba se nlasi na 9 let Šolan;e traia ^ tet in starši plafuieio lol nino. Deklice se in'e etike, japonske književnosti, zemljepisa, zgodovine, anulpščme. in strumentalne vede, zgodovine elashe in gledališča, glasbene teorije, modernih plesov. japonskih plesov, baleta in še marsičesa. M*».l šolsko dobo uporabljajo najboljše go^enk« že kot statistke ali za girle. i/jemoma c^lo kot igralke. Potem mora gojenka Miri leta peti ta železniško družbo t-rez izaže in le1 za pifile nagrade. Devet let se po pogodbi ne sme omožiti in mora oetati devica hrer po«.»ojno. Zato ni nikoli sama in nastop« \+ podnevi; ob pol 9. mora biti v*ak večer v oostelji. Tako so japonske primadone pravzaprav kupliene suznie. Primadona Fuknkn \'»yoki navdušuje stotis*>ČP in poruStva za varstvo otrok ali od Kola JS, da ae javijo kot prodajalci kart v to izven kraja. Upamo, da bo sleherni spoznal upravičenost poziva in bo s svojim sodelovanjem pripomogel do čim lepšega gmotnega uspeha dobrodelne ak cije. Prostovoljci naj se zglase pri g. šobni v Bratovski skladnici, kjer bodo prejeli karte in potrebna navodila. PRELJUBEZNJIVO Slavni kirurg- sreča po dolgih letih svi. •■-»a tovariSa n mladih let. Objame I klikne: , — Dra°ri prijatelj, če bi -i zlomil obe roki I In nojri, bi £ele videl, kaj bi storil za te. ■■I lHiJ.-jjt ' ----rK TmBmMmM———M——o nama. je naiina dolžnost, da ji izpol-liva želio. Jutri z eadniim brzovlakom ;e odpeljem po njo in čez dva dni io >rir>eiiem. V ognju sinovske ljubezni je Jakob ikoraj nehote poslušal glas svojega ;rca. Zdelo se mu je, da bo obenem )dkupil greh. ki ga je b;l stortf s spomi-li na Manio, če izpolni svoji materi žejo, če ji napravi veselje, po katerem je ako hrepenela. Če ima človek najvesti rreh. >e vedno pripravljen na male žrtve, ci b: mogle *reh izbrisati ali vsai om-pti. Nutao potrebno je. da si vsak gre§-iik, pa naj bo še tako rnaflo pobožen, ftrivari naloži pokoro za svoi greh. Ne-ladno potovanje, na katerem bo oddajen od baronice LieWtaaove več miti. se je zdelo Jakobu dobrodošla in potrebna pokora. — Da, — je nadaljeval, — jutri odpotujem. — Dragi moj, — je odgovorila Tere-ziija tn mu sitisivila roko. — Tvoj sklep je plemenit in v potmi meri soglašam z mirn. Toda ti ne odpotuješ v Pariz, temveč jaz. — Ti, Rezika? Ah. ne .., recimo.... — Da, jaz se odpeljem po mamico. Vožnja sred; zime bi te utegnila oropati vseh blagodejnih učinkov bivanja na jugu in pri nagli izpremembi toplega podnebja v hladno bi mogel resno obo let;. To bi bilo neprevidno in tega ne morem dovoliti. Sicer bom pa lahko mamici in Kristini med vožnjo v oporo-bolj. nego ti. — Toda, — je ugovarjal Jakob. — vozila se boš ves dan sama. neprijetnosti .n napor, o katerem si govorila, ti bo škodoval prav tako, kakor meni. — Nikakor ne, zdrava sem in marci občutljiva za nagle izpremembe toplote- Kar se pa tiče tega, da bom potovala sama, veš. da nisem boječa. Od mladih let sem bila v Prieure navezana nase in zato si znam vedno pomagat/. Kar pomiri se in bodi brez skrbi, vse opravim dobro. Jutri, v petek, brzoja-viva mamici, na i se pripravi na not V soboto zjutraj ob devetih bom v Parizu ki vrnemo se čim prej. Upam, da bomo v torek" dopoldne ze tu. in taKo bo tvo a mamica videfla še konec pustnega rajanja, kar bo morda vsaj nekoliko razvedrilo tudi Kristino. Tako torej, pojdi na brzojavni urad. jaz se pa ta čas pripravim na pot. Terezija, vajena storiti vedno točno to, kar je sklenila, je imela takoj pripravljen načrt svojega potovanja. Jakob se je pa še vedno upiral, češ. da ne more dovoliti, da bi sama potovala. Imel je cek> vrsto pomislekov. — Ne spodobi se, da bi sedela mlada, neizkušena žena sama ves dan v kupe-ju in se izpostavljala nevarnosti, da pride v slabo družbo. V pustnem času so vlaki polni pestre družbe. V kupeju človek kaj lahko najeti na moralno sumlii-ve ljudi, na hazardiste. vračatioče se iz Motite Carla afc na vsilMve razvratneže. Ne, Jakob noče poslati svoje žene v nevarnost, da bi mogla priti v tako družbo. Toda v niegovih pomislekih n, bilo toliko iskrenosti, kakor bi človek pričakoval. Kakor bi zlobna vila slabila ugovore, čim so prišl; iz njegovih ust, m kakor da za nekaj vzpodbuja, na- jih prekliče čim jih je izrekel. Terezija jih je res odklonila m trdno ie vztrajala pri svoneni sklepu. Tako ie Jakob odšel v brzojavni urad, da bi obvestil svojo mater, mlada žena se je pa jela pripravljati na pot. Naslednjega dne sta ods'a skupa i na kolodvor in slikar je posadil ftvojo ženo v kupe, kjer je že sedela neka angleška rodbina. Z vso svojo pojavo je vzbudila spoštovanje in Jakob je videl v mi jamstvo, da bo imela njegova žena drb-.> družbo... Zvedel je. da potu e angleška rodbina do Pariza in to ga je pomirijo. Cakai'o ga je samo še nekai mučnih minut pred odhodom vlaka. Stoicč na stopnicah je dajal Tereziji še zadna navodila na pot. V trenutku, ko e odhajala od njega žena. ki jo ie smatral za oboževanega angela varuha, se mu je J v nemiru in žalosti krčilo srce. So trenutki v življemu, ko se oglasii-o človeku v srcu tarna odrešena svarila, lq »im pravimo slutne. Naslonjen na vratca in držeč Terezijo za roko je imel Jakob <.bču:ek. kakor da se je pretrgal en člen zlate ver ^e njunega intimnega živlkna. Kolodvor sam s stekleno dvorano ga ie potrjeval v domnevi, da se dogaa nekai ne-odpustViiveua. Najmanjše podrobnosti okolja, ki je v njem začuti! to tesnobo. so se mu vtisnile srVoboko v spomin. Brezbrižno sedeče dekle pred kojo, polno prospektov, novin in kn:1g v žoltih ovojih klici po«treš?kov. sopihame lokomotiv, nervozno beganie potnikov. vse to >e napravilo nam nepozaben vtis.' Solze so se mu zalesketale v očeh. Sfraa6 »SLOVENSKI NAROD«, tobote. U. Julija IMS. Stev. »šb Ha rmfelLde j n želeji Opekta Navaden zavojček sa približno t kg marmelade, ceua Din 4"— •■svodila za uporabo dobite pri Vašem trgovcu. Razpošilja dr. A. OETKER, Maribor Nakup pšenice in živinske hrane za vojaštvo Z»a potrebe poveljstev IV. armijske oblasti se bo v kratkem začel nakup pšenice in živinske hrane neposredno od proizvod-nikov. Posebne vojaške komisije bodo nakupovale živinsko hrano v vseh stalnih garnizonih, pšenico pa samo v sledečih mestih: Mariboru, Varaždinu, Čakovcu, Osijeku, Virovitici, Bjelovaru, SI. Požegi in SI. Brodu. Z nakupom se začne: 20. julija seno, 5. avgusta oves (ječem) in slama, 20. avgusta tega leta pa pšenica. Natančnejša navodila, o mestu, kjer bodo vojne komisije delovale, v katerih dnevih v tednu in v katerem času. kakor tudi o kakovosti artiklov in o cenah, po katerih se bo nakupovalo, bodo razglasili narodu komandanti divizijskih oblasti po občinah. Denar za odkupljene artikle se bo takoj izplačal. Zainteresirani proizvodniki naj prednje upoštevajo. Iz pisarne intmdanture štaba IV. armiske oblasti E. št. 9120 od 9. julija 1936. NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrafi-oih-invalidskih vozičkov. prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko. »TRIBFTNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Rarlovska ce* Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 26. POSETITE JUBILEJNI „V. MARIBORSKI TEDEN44 1. do 9* avgusta 193** Pod pokroviteljstvom Nj. Kr. Vis. kraljeviča Andreja. 50' > popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936. Popusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstil — Industrija. — Obrt. — Trgovina. — Velika gasilska razstava in gasilski kongres. — Vehka filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — žena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija sporta, jadralnega in motornega letalstva. — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti. MARIBORSKI OTOK — najlepše kopališče Jugoslavije ! Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vas vabita! Gostilna „ BAVARSKI DVOR " TVRŠEVA 81, uoći RIZLING v reklamne svrhe po IMn 10.— .ilo in črno dalmatinsko.....Din 10— 9 ingač ............«13 — 12 .viček.............«12—11 L^lokranjec ............ 12 — 11 silvanec..........• .