Spedlzione In abbonamento postale — PoStolna plačana V gotovini Leto XXIII., št. 9_ Oprjuništvo. Liunliana Cuciimurvs ulica 5. leletoo ta 22 H ti M 24 Imenitni oddelek liuMi.ina Putciniieva ulica S - leleton «t il 2S il 26 Podružnica Novo mesto: L mhliamka cesta 42 IRaOurii ra tiuMiansko pokraim« on poštno-eeknvnem ravodu ta l7 744 n ostale knie Itafiie Servizio ( unti f.on Post Nn 11-illB IZKLJUČNO mmdpmvo a oulast i? Kj. Italije tn inozemstva ima (Jnione Pubh'iriTa Irahnna S. A Mil. A NO Ljubljana, sreda 13. januarja 1943-XXI Cena cent. 80 Izbaia v ta k J d a razen pooedellk« Naročnina maia mesečno In 1H—, m inozemstvo irkliufno » »Ponedeliskim I litrom« Lit }6 50 _ U f e d O > i t * O : Liubljaoa. Puccinneva ulica štev 5. teletoo fcev 11-22 51-23 51 24. R »kopiti >e nt v i a < a | O- taci anom aeree nca 32 velivoli nemici abbattuti o distrutti — Aerctrortl ne-«iuci feimbardsti fceSia Sirtica e presso Algeri — Forze avversarie nel Fesan costrette a riplegare — Cctnbatti- menti locali in Tunisia CONCiSMONARlA hM 11 SIVA pel la pub- bticili di provenienza italiana ad estera: Union« Pubbliciti Italiana S A MM ANO podmornic Potopljenih je bilo zopet 16 ladij s 89.000 tonami, med temi dve v razbitem petro lejskem kenvojn II Quearticre Generale delle Forze Armate ccmunica in data di 12 gennaio 1943-XXI il seguente bo lettin0 No. 962: Nel'a Sirtica l'attivita aerea e stata particolarmente intensa. In audaci ripe-tuie azicn' di ccnsistenle effuacia ferira . /ioni itaiiane d*assaltr> e ?quaririg!!e tjer-naniche da bombardamentp in quota e nicehiata hanno attareato arli aeronorti avanzati. concentram»>nti di automezzi. ammassamenti d. truppa. 18 apparectai venivano abattuti in combattimcnlo? 7 da; cacciatorj italiani. 11 da aerei tedesr.hi, uno dlstrutto dal"e batterie contraprer, 4 altri incendiati al suolo. Non hanno tatto ritorno 4 nostri caccia. Nel Fcsan forze avversarie numerica-mente prevalenti son.i Sidte costrette a ripiegare. Prosegue ta prevista nuova di-ilocazione dej nostri presidj nei tcrritori ne! Sud Libico. In Tunisia puntate nemiche appogffiate da carri armali urtavano contro ia valida resistenza di nostri elementi avanzati Combatt menti IocalJ son0 in corso. L'av!a-zione germanioa bombardava un aerodro-mo algerino. danncggiando gravemente numerosi velivoli sul campo e colpendo un deposito di munizione. Ccntrava »nol-tre con bombe un mercanti e aella rada di Bugie e faceva precipitare 5 apparecchi ael corso dj vivaci duelli. Un incursione e siata compiuta nel po-merlggio di itri su Napoli e dintorni. Danili nou rile\anti. NeJ crollo di aicuni edifici civili, la popoiazione civile ha subito delle perdite finora accertate in 23 morti e 63 feriti. Degli H pluriinotori paitecipanti al-• 1'azione, 4 venivano distrutti, uno dalle batterie della dlfesa e 3 dalla caccia leva-tasi prontaniente in volo. Tali sjppureochi risultano cadutl: due in provincia di Salerno presso la localit^ di Acerno e Caivanico S. Ciprlano, uno a Lioni (Avellino) e il quarto in mare tra Isch!a in Prociria. Aicuni componenti degli l equipaggi sono deceduti o catturati. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12 jan. Nemško vrhovno poveijništvo je objavilo danes naslednje izredno poročilo^ V nepopustljivih napadih proti zadnjim že močno poškodovanim. toda še plavajočim ladjam petrolejskega konvoja, v Katerem je bilo potopljeni že 13 ladij s 124.000 br. reg. tonami, so potopile nemške podmornice še nadaljnji dve petrolejskj ladji s 17 000 br. rcg. tonami ter še enkrat torpedirale tudi tretja petroleisko ladjo, katere potopitve Pa zaradi zelo močne obrambe ni bilo mogoče opazovati. Druge pcdmornicc so potopile na scvcr- | nem In južnem Atlantiku po večini v konvojih 14 ladij s skupno 72.000 br. reg. tonami. S tem Je sovražna transportna mornarica zopet izgubila 16 ladij s skupno 89.000 br. reg. tonami. Ob ameriški obali prtcplfena ladja Bnenos Alres, 12. jan. s. Ameriško mornariško ministrstvo objavlja, da so podmornice Osi pred severno obalo Južne Amerike potopile neko združenim narodom pripada, jočo trgovsko ladjo srednje tonaže. Izstavljeni savptski napadi 63 sovlctskili tankov uničenih na Kavkam in ab Dona, 24 pa ijaižnovzhodno Emenskesa Jezera leiaisice aKeije v 32 sovražnih letal sestrcljenlli 'ali limšeuih — Sivražna letališka v SirtiM »si mi Alž!riu feisssbarslirana — Sovražne sile v Fesami p^islliene k umiku — V Tssnlsu larale^vni koji Glavni stan Italijanskih Oboroženih s?i je objavil 12. januarja naslednje 962 vojno poročlo: V Siitikj jc bilo letalsko de'ovanje Izredno živahno. V drznih, penovnih in ztlt> učinkovitih akcijah sy italijanske napadale skupine in eskadre nemških bomo-nikov za visoke strmoglavne polete napadale prednja leta i.šča. zbirališča motornih -/oz;i in čet. V borbah je bilo sestreljen:h 3 ietai; 7 so jih sestrelili ita ijansk; lovci, M pa nemški, med tem ko je bilo ena •ničeno po protiletalskih baterijah, 4 pa ažtana na -leh. Štirje naši lovci se niso vmili. V Fesarsu so bi'e številčno močnejše evraine sile prisiljeje k umiku. Nadaljuje se predvidena razmestitev naših pošto-jan k na ozemlju južne Libije. V Tunisu so sovražni irrpadi. k; so jih podpirali tanki, zadeli na hraber odpor r Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12 jan. Nemško vrhovno poveijništvo je objavilo danes naslednje pomočilo: IMed Kavkazom in Donom, na prostoru pri Staltngradu in na področju ob Donu je sovraži ik z novo uporabo močnih sil napadal na dosedanjih težiščih. Bil je \ ogorčenih borbah in deloma v prolisunkih vržen nazaj, pri čemer je izgubi' 63 oklopnih voz. izmed teh samo 45 pri Stalin-gradu. Ogromni uporabi pehote ustrezajo hude sovjetske izgube. V protinapadu Je b''a neka sovražna sfreVka divizija .•vbko. Mena »n uničena ter pripeljanih nad tisoč ujetnikov. Neki nemški cklopni zbor Je od 6. decembra J 942 tla' ie v velikem loku Dons. uničil 511 sovjetskih ck opnih voz. 3fad"arFke čete s^ zavrnile cb Donu napadaj" če ga sovražnika, ki je utrpel velike izgube. Med krajevnimi napadaln'mi akcijami v sredriem odseku fronte so vdrli močni naskakcH-aln? oddelk' v sovražne postojanke. jih razbili v dolž ni enega kilometra ter privedli sebej uj»tn:kc in p^en. Južncvzhcdno cd Dmenskega jezera Je sovražn k z mačn mi pehotnimi in oklepnimi siinmi nadaljeval svoje brezuspešne nap. de. V hud h bcrLiah je bilo uničemn 24 ok"cpnih vez. Prevoz na murmanski železnici je bil tiuTi včeraj hudo prizadet z letalskimi napadi. V Libiji Je nemško in italijansko letalstvo med ponovnimi napadi obstreljevalo s posebnim uspehom angleška etališča ter zbirališča čet in motornih vozil. Lovci m protiletalsko topništvo so sestrelili IS sovražnih letal. _ . V Tunisu krajevni rapadi s sovrazn-mi silami, kj so napadli postojanke naših bojnih predstraž. so še v teku. V pristanišča Bugie je bila poškodovana trgovska ladja s 5000 br. rcg. tonami. Topniške postojanke in zbirališča motornih vozil v severnem delu Tun:sa so bila prav tako izpostavljena hudim letalskim napadom. Sestreljenih je bil 5 sovražnih letal. Pozno zvečer so angleška letala izvedla breznačrtne vznemirjevalnc polete nad ia-padnim nemškim ozemljem. Nastala škoda in izgube so majhne. Sovražnik Je izgubil dve 'cUiIi. Včeraj popoldne je bil izvrSen letalski napad na Neapelj ln okolico. Skoda ni pomembna. Pri zrušen ju nekaterih civilnih poslopij je civilno prebivalstvo utrpelo izgube, k! znašajo dos'ej 23 mrtvih ln 65 ranjenih. Izmed 8 večmotornih letal, ki so sodelovala pri napadu, so b la 4 uničena, in sicer eno po obrambnih baterijah, 3 pa po lovcih, ki so se takoj dvignili v zrak. Izmed teh letal sta dve padli na tla v po-kraj ni Saiermo v bližini krajev Acerno in Caivanico S. Cipriano, eno pri kraju Lioni (Avelino) ln četrto v morje med Ischio in Prccldo. Nekateri č'ani posadk so izgubili življenje ali pa so bili ujetL Kena&inesttpve s©v|etske iz zuvcsmfera do lffw januarja so Rusi izjubili 6®3® vez Bzjc se preivsests ameriškega varu2tva, ki elm dalje fealf stega svoje rake po njihovi posesti Klm, 11. jan. s. Laburist Morrison, ki je ne lavno stopil v vojno vlado, je podal jave o angleškem pojmovanju imperija in o n;egovem bodočem razvoju kot dela svetovnega sistema Minister Henderson je poveličeval angleški »common wealth« in sicer ne zato, ker je angleški, temveč, ker je dobra zamisel ln se bo še zboljšila. Vsi dominjoni, je dodal, so nastali s prik!|uč<-tvijo po pogodbah ali z mečem osvojena ozemlja. Po večini prebivajo v njih manjšine, ki so jih drugi r.arodi in druge rase podjarmile. Razvoj gre pa še naprej. Mp-;»a med obvladovanjem in odvisnostjo še ni določena, tendenca pa gre vedno proti svobodi. Ostali narodi bi morali občudovati te družine narodov, ki ima vsak svoja vprašanja ln interese in ki se svobodno gibljejo ter delujejo v skladu z vnrašanji življenja in smrti. Ni nobenega pritiska. Svoboda in neodvisnost sta temelj njihovega življenja. To dokazuje Irska, ki se je odlomila ostati izven vojne, in ji je bila dopuščena svoboda glede sodelovanja v stvari za lir perij čeprav ne v prid njenega slovesa. Mi smatramo vse to za aksiome. Drugi si lahko razbijajo giave zaradi tega, ko pa bodo pravilno doumeli moralne in politične vrednosti tega zadržanja, bodo lažje izrekali sodbo o kakovosti in vredn-sti tistega deia imperija, ki ie še odvisen od ustave Pcsmatrajmo Indiio in ko'onije v rfat^rih gre razvoj postopno na lestvici oc! najbolj primitivnih zajednic do prvin stadijev varuštva. Cey!on ima že svoio vlado in po vojni oo lahko ime! svojo avtonomijo. Glavni razlog za osvojitev teh kolonijskih oze alj je trgovinskega značaja, toda od nvih pričetkov ic na ta prvotni razlog v naraščajoči meri vplival čisto drug razlog delžnesti in odgovornosti za de'o v prid narodov, ki jih je treba ščititi. Kolonijska zgodovina je imela svoi? -nadeže in grehe. Tudi danes stanje še doi-ni popolno, toda nemogoče ie pojasniti, kar se je ustvarilo za naprrdok kolonij, ako ns upoštevamo še drmrih razlogov, ki niso samo trgovski. Londonski listi odobravajo Morrisoncv govor o. bodočnosti anglešk h kolonij in o važnem deležu, ki ga bo imel anrrVški imperij po vojni v razvoiu k uspevanju in varnosti sveta. Berlin, 12. jan. s. Tukajšnji tisk omenja bežno Morrisoncv gevor in mu posveča samo nekaj sarkastičnih komentarjev, v katerih opozarja na najbolj očitne nesmiselnosti v govoru. »Zv/olfuhrblatt« označuje govor zastopnika angleške laburistična stranke za neke vrste balzam za angleško imperijalno mumijo. Diplomatsko-polltična korespondenca poudarja, da o vprašanju bodečega angleškega imperija ni slučajno govoril zaupnik delavske stranke. Gre za zavrnitev prepogostih ameriških iziav o obliki in bistvu bodoče ureditve angleškega imperija. Angleži ln prvi med njimi Churchill nikakor ne soglašajo z izrečenim' angleškimi napovedmi. Spomniti se je treba, da je angleški ministrski predsednik v svojem zadnjem govoru dejal: Gotovo nisem postal ministrski predsednik, da bi predsedoval likvidaciji angleškega imperija. Spričo tega je skušal Morrison prepričati svet in zlasti »zveste zaveznike«, da Anglija nikakor ne hleoi po Kolonijah in da noče nikogar v nobenem nogledu Izkoriščati. Govornik se je pa brž pokesal teh svojih izjav in je takoj nato začel govoriti o »zdravem egoizmu«, omenjnjrč bodočo urecVtev an"-leškp<*a ko!"nilskega imperija, kajti Anglija potrebuje za obrambo svojih interesov podjarmljenega 'n nr"rnega zaveznika in ne eksnanzijpke ameriškp hi-dre. katere tipalke že o bMžnii Orl- jent in afrška področja, nad katerimi je doslej vladal London. Glavne smerirrce argentinske pslitfke Buenos Aires, 12. jan. s. Predsednik republike Castillo je pedal novinaricm naslrdnje izjave: Glavne n°.pore vlade sta vodili dve smernici, ohranitev reda v notranjosti in ohranitev miru po želji in potrebah narode. Argentinska vla^a ni !a'a nobenega povedi za naiman-ši diplomatski spor z vo ni ■'oči ti i ^e državami. S skraino previdnostjo ir. popotno lojalnostjo -ie b'lo m<">g,->č2 doslej pre-mag?ti kočlidve zapletljaje, ki so na^taM zaradi srditosti borbe ji nepričakovanih dogodkov. Pcitt?n*kanie živil v Senegaliji Vichy. 11. jan s. Šef ameriškp vojaške misije v Sen°galijj admiral Glasfor je iz-iav!l zastopn;Vom ti^-ka. da ie Dostav prehranjevanje Seneealiie skrajno težko m da bi morala b ti prva dolžno^ zavezn:kov eoslat.i v deželo živež in drufe najnujnejše potrebščine G'acfor ie dodal, da v Sc-ne?aliii prima^ikuie sonva. čenrav dova-žanie postaia čim dalie bo^ težavno. fmmm^mmmmmm^mm^m^mmmmmmmmmHmmmmmmmmmm—mmmmmmmmmmmm—m INSERIFAJTE V „JUTRU" Berlin, 11. jan. PrcnagandJsfčne vesti ?z Moskve,' ki j h na široko izkoriščajo londonski vo oški komentrtorji, prip vedujejo bajke o rusk. zmski ofenzivi, kakor da se ta prav za prav še ne bi bla niti začela. Operacijc. k: so se razvijte d slej na raz-n h področ ih, imajo po zatrdilih Moskve šele predhodni značaj in namen, ustvariti tr.kt čne in strateške pogoje za ogromen napad z ve'ikim' množicami, ki naj bi šeie uresničil glavni načrt ln dosegel c lje. kakor j:h je določ'1 za zimsko ; fenzlvo S':a:in. ' Namen teh vesti je ja en. V Kremlju ho-čeio zbuditi ne samo ozračje optimist čne utvare, marveč tudi opravič"ti dejstvo, da kl ub grozovitim žrtvam sovjetske vojska še" n;do dosegli kak p membnejši in odlo- I čdnejši uspoh. Polcž3j po kakih peth tednih strahovite borbe je v svojem bi tvu neizpremcn*en. Sovražnik ne "more 'zko-istiti začetnih us.^nov in tudi njegovi novi p"skusi za proboj nemške in zavezniške bojne črte »d 1 se k'r.vrno ponesrečil - Zasedba nekoliko tiooč čt r aških ki'ometrov ne pomeni m-č-esar, zlr.st!, ker nima pomena dok nčne i osvojitve. V nekaterih odsekih 9 ruske za-1 sedbe celo zelo problematične. V zvezi s i tem se je treba spomnit:, da so zla3ti na ' ugu zasedena področja posejana z mogoč-i n mi nemškimi ut-db?.mi. na katere & Nemci opirajo in da t' utrdbe lahko vsak čo.s razbl?n'"o terit rijalne pridobitve bolj-ševikov. Neka i takega se je že pokazalo, ' čeprov v manjši meri. ob srednjem Donu in na iugozanadu oci Toropca. Gotovo si ni treba delati nlkakh utvar, kajti znano je, da Ru* razpolagajo z ogr mnim materialom, in njhče ne more trdit" da je zastoj, v katerem se nnhaja vojaški stroj ta čoa. organske prirode. eno pa je gotovo in to je, da bol.ševiški erjak. d as' kaže še vedno nesluteno življenjsko silo. ne more več škodovati n:k mur. Sposoben je še za obrambo ter zve-t pravilu zbira ponovno svoje sile in jih vodi v napad Njegov nap«d je v svo;em b stvu zmeraj obrambnega značaja in k't tak obsojen da ostane brezusoešen seveda glede na odi čilni razvoj smrtne borbe, v katero F.e je zapletel. številka sovjetrk'h oklopn'b voz. ki so b-li un čeni včeraj po poroC-lu nemškega vrhovnega poveljnišrtva, dokazuje, da je Stalin odločen napeti vse svoje sile in da zato meče v borb- vse razpolož1 live čete. Z druge stran1 je treba, pomisliti, da so njegova bojna tredstva tako ogromna, da jih "lahko razsipa .u treši po nemarnem, ka^ti n-egev položaj je tak. ds lahko sproti maš,- groz tne vrzeli Obstojajo pa vrzeli, kj jih tudi Rus ne morejo zamašiti, ln to »o praznine. k< zi njo v vrstah ljudskega materiala, zlasti tehnično izvežhanega vojaštva, kakor so moštvo oklopnih voz ter mot riz ranih sred tev in topništva. Trga je zelo težko nadomestiti. Prpdvsem zahteva njihovo izvežbanje mnogo časa. Prav zadnje tedne so tudi ugotovil*, da so ruske oklepne sHe zelo na s'abe«n zaradi svojesra manjvrednega vojnega materiala. Verjetno je, da se morajo velike iz- gube oklopnih voz pripisati premajhnemu Izkustvu ln premajhni tehnični- lzvežbano-st! ruskega vojaka. Tudi so ugotovili, da ruski tanki, ki so jih nekoč smatrali za najboljše na svetu, niso več tako odlični kar se pripisuje predvsem pomanjkauju izvestnih surovin, zaradi katerega ruske tovarne ne m. rejo več izdelovati brezhibnih oklopov. Po ugotovitvah merodajnih čn^teljev na fronti so Rusi izgubili od 26 novembra oo 10. januarja ckoli 6000 oklopn h v. z, kar pomeni, da so izgubil' oklopnih sredstev i za 120 divizij. Ena ruska divizija, čeprav ! šteje Se vedno 7000 do 8000 mož, povpreč-1 no n ma več kakor 50 tankov, fe' -vilo ! 10.000 oklopnih v. z. s kater mi je Timo-! šenko baje začel svojo z-msko ofenzivo, ie ' seveda močno pretirana. Kakor znano, ie | izvesten, toda zelo majhen odstotek oklop-j nega sovjetskega materiala ameriškega n j angleškega izv ra. Kako je končalo c zgledu onih, ki so se borjli i. 1914 do 19M na Karpatih in v Vol nlii. Vest o teh ženskih bats/ronih 1e prinesel sovjetsk častnik Dja M., ki je bil ujet 6 januarja. (Picc.lo.\ Angleška Ieta?a nad zapadn? Ncardlo Berlin. 12. jan s. Kakor se doznava -Z pooblaščenih virov, so anglešlca leia.<-. včeraj zvečer priletela nad zapadno Nemčijo in na slerx) odvrgla nekaj zažiga nih in ruši'nih bomb. ki so povzročile neenotno škodo. Po doslej dospelih vesteh je bilo sestreljeno eno sovražno štirimotornc-letala Rity o nalogah finskega prebivalstva Helsinki, 11. jan. s. Kot pokrov'tel j »Medsebojne narodne pomoči« je predsednic republike Ryti govoril po radiu in poudaril med rug!m, da vztraja veriga. d< kler vztrajajo njeni najslabotncjši členi, ko pa napetost narašča in traja dal.e, je treba ejočlu prav najslabotnejše člene. To velja za voj_ n0 kakor za notranjo fronto. Treba jc torej pomagati onim. ki so zaradi v jne naj. več trpeli, kajti s tem pomagamo sami sa-bi. Treba pa je, da vsak posameznik pomaga v zavesti pomena te pomoči. V letu 1942 je medsebojna narodna p moč zbrala 132 mjlijrnov finskih mark in tako dosegla največji uspeh, ki je bi) d slei zabeležen na Finskem. S tem je bilo mogoče poma-eati deset tisoč družinam in posameznikom. Ne sme se pa pozabiti, je nadaljeval Rvti, da se vojna nadaljuje in da je pomoč še vedno potrebna. Usoda tistih ki so vse žrtvoval' za domovino, ie hu ša kakor naš;-; in njihov delež v obrambni borbi je večji kakor naš. Kljub vsem težkečam, s katerimi se borimo. In onim, ki jih bomo moral' premagati še v bodočnosti, lahko vsakdo izmed nas še kaj stori. Medseb jna narodna pomoč je odločene važnosti gleda na odpor države Prepričan som, je zaključil Rvti, da bo vsak izvršil svojo dolžnost in prispeval k narodnemu odporu ter s tem. zajamčil b:lrfšo bodočnost Finske na o ms vi pravice. Enotna Sronta narodov vzhodne Ml]e Velik dcprmJs nacionalne Vatafske za ustvaritev Velike vzhodne Azije Nank'ne, 12 ian. s. Vojna napoved nacionalne K tajske Zed njenim državam in Angliji je v vsej Aziji naletela na zelo vel'k odmev. Zunanji minister Taja je izjavil. da pomeni vstop nacionalne Kitajske v vojno velik doprinos k zmagovitemu nadaljevanju konflikta. Šef birmanskt uprave je opozoril, da vidi Birma v tem dogodku nov korak h končni zmagi. Knez Teh. predrednik zveze avtonomnih vlad i Mongolije, je uporabil to priložnost za Izjavo, da bo notranja Mongol ja še povečala svoje sodelovanje v vojni aa vzhodno Azijo s podpiranjem Japonske, da prežene Anglosase z azijskih taL Iz Cungkinga pa se doznava. da je sklep nacionalne kitajske v'ade izzval tamkaj zelo ve'iko zaskrbljenost in da je Cangkajšok naglo sklica] vrhovni obrambni svet Med tem se po vsej Kitajski nadaljujejo man fe^ta-cije za proslavo zgodovinskega dogodka. Vlada je priredila velik spreiem. na katerem so veleposlaniki Japonske. Italije in Nemčije čestitali Vangčingveju v imenu svoj h vlad . Največji k tafski uspeli v sto letih Nanking, 11 jan. s Zastopnik japonskega veleposlaništva na Kitajskem je danes izjavil, da je nankinška kitajska vlada z vrnitvijo konces:j in odpravo eksteritorial-nih pravic dosegla to kar nobena druga kitajska vlada ni mogla v enem stoletju doječi Z novim sporazumom obnav'ja Ki-taiska v celoti svojo suverenost na vsem lastnem ozemliu Tej suverenosti se Je morala v glavnem odpovedati po tnknzvani opijski vojni. Zastopn'k je poudaril, da bo- sta Anglija ln Amerika zdaj obnovil' platonske izjave g'ede vrnitve koncesij Kitajski in Čangkajškov: vladi toda vse to je brez koristi, kajti Angloameričani niso samo izgubili vse koncesije na Katij^kem, t?mveč tudi ves svoj vpliv Razen tega je obljuba denarja, k: se nahaia v žepu drugega, naravnost žalitev kitajskega naroda. Avstralija se boji japonske invazije Bangkok, 12. jan s. V svojem radijskem govoru je avstralski zunanji minister Ewatt izrazil mnenje, da se Japonci pripravljajo na resen poskus napada na Avstralijo ter ustvarjajo velika skladišča potrebščin severno od kontinenta. Min ster je v nadaljnjem ueotovil: »Kljub zboljšanju bi bil samomor, če bi se zadovoljili s sedanjim položajem. Japonci se ne bodo ustavili. Japonci moraio pričeto akcijo nadaljevati « Dodal je. da ie sedaj Japonska bolj pripravljena, kakor pred 12 meseci. Tedaj ne bi bilo mogoče predstavljati si, da se bo Japonska v tem razdobju tako ojačila. Curt;nova vlada je vodno trdila ne samo v interesu AvstraMje. temveč v«en zedinjenih narodov, da bi se morale nakazati pacifiški fronti večje količine vojnih potrebščin in da bi morale te dotekati v večjem obsegu. RaoseveltTv zastopnik v Avstraliji Lizbona, 10 jan. s. Iz Wa .hingtona jav>-ljao. da je bil talnik demokritske stranko Edvard Flyann imenovan za R oseveltove-ga osebnega zastopnika v Avstraliji. »JUTKO- št. 9 2 Sreda, 13. L 1M3-XXI [ Ivan Vavpotič ) Ljubljana, 12. januarja. J bo, je Vavpotič nakazal pot drugim in Z Ivanom Vavpotieem, kri je umrl dane« I ustvaril danes že klasičen primer slovenske v ljubljanski bolnišnici, je izgubila sloveo- I knjižne :Iustracije. Videlo se je. da je do- Aa umetnostna kultura enega svojih repre- j bro poznal češko knjigo posebej še iluatra- aentantov. Umrl je slikar visokih kvalitet I Kaspa.ua, Olive v. dr. V prvem razdob- m široke razgledanosti, neumoren delavec I Ju svojega razvoja je bili predvsem krajina r na področju Likovne umetnosti, vnet posro- J J® kot tak ustvarit! premnoge značilne d>cvaleč med umetnostjo in občinstvom. I slike. Nato se je — prav do zadnjega časa Njegova smrt je prišla nepričakovano ka- I — mnogo bavii s portretiranjem ter delno kar todike velike stvari v življenju. Še do j 8 kompozicijskimi motrvi in s tihožitji Kot zadnjih dna smo ga srečavali na ulici, ko I portretist je bil posebno priljubljen v me 1. t_ •-!___I ____1 i 1 • 1 • 1 »_ _____ 1. S _— I CPO noL-llU MTurllU L « — i - 2 _ _ JU M_____1 _ jc hrtel v svoj aitelje aH kam drugam, kjer ga je čakalo portretno delo; nič ni biilo vi- deti, da bi smrt že tipala okrog tega trd nega in delavnega moža. Nenadno ga je vrglo v pcsteljo in se jc po kratkem, hudem trpljenju preselil v večnost. Zapustil je obsežno, za sedaj docela nepregledno delo, ki ostane verna priča njegovega talenta iti njegovih teženj. Pr . el bo čas. ko Do treba šnventarizirati in napraviti umetnostno-zgodovinsko bilanco Vavpctieevega dela, ka je bilo doslej vse premalo ocenjeno in premalo v ospredju kritičnega zanimanja. Vap-potič je že zdavnaj zaslužil s svojim pomenom izčrpno študijo. Morda je kriva prav njegova neumorna aktivnost da se ni nihče tako in toliko bavil z njegovimi delom. Sedaj, ko mu je smrt za vedno iztrgala čopič bo ocenitev njegovega dela ;n pomena velika naloga slovenske umetnostne kriMke. Ivan Vavpotič ni bil samo eden izmed mnogih slikarjev: bil je tudi osebnost, svoj-ska, izrazito individualizirana osebnost, izobražen človek, ki se na zadovlojil samo z ustvarjanjem, marveč si ie tudf zastavljal umetnostne in druge probleme ter jih po svoje reševal. Kadar je bil dobre volje, je rad zasukaj besedo k siploinim vprašanjem umetnostne in včaai celo znanstvene kulture. Poznal je tuje jezike, zlasti francoščino in češčino in se zanimal za strokovno in drugo literaturo. V mlajših letih je izbora a igral na klavr. Bil je eden naših najbolj razgledanih likovnih umetnikov, človek svetskega kova. Še na zadnji razstavi v Jakopičevem paviljonu je imel umetniško vodstvo, kar mu je vedno nu d:lo priliko, da je povedal kako načelno besedo o naši umetnosti in o njenem odnosu do občinstva ali občinstva do umetnosti. Njegove nedavne v »Jutru« objavljene izjave o impresionistih io o mladi slikarski generaciji so vzbudile v umetniških krogih živahne diskusije. Kazale so. da je Vavpotič ohranil tisti svoj mladostni ne mir, ki mu je dajal toliko značilinih potez in zaradi katerega se ni nikdar trajno včlanil v noben generacijski ali strujarsik1 okvir. Vedno je hodil svoja pota in ohranil simpatije do vsega, kar ie m ado in kar razodeva kvaliteto. Ni razločeval med strojarskimi slikami, marveč med dobrimi in slabimi, a najbolj ga je zmerom veselilo, če je lahko priznal talent in pomembnost mladim. V zadnjem času so to pokazale zlasti njegove tople besede o umetnosti Zorana Mušiča, v katerem je ridel nadalje- ščanskiih rodbinah, saj ga je odlikovalo lepo vedenje in široka izobrazba. Bil je mož, ki je dostojno reprezentural našo umetnost Ustvaril je dolgo vrsto portretov raznih znanih osebnosti, kakor ie tudn naslikal veliko rodbinskih pomretov. Odlikovala ga je jasnost in zanesljivost; ko je slika«!, ni eksperimentiral s formami čeprav je morda včasi delal kompromise, kar se tiče barv in »lepote« portreti rank. N' dvoma, da bodo njegovi najboljši portreti ostali med trajnima dokumenti slovenskega portretnega slikarstva v prvi poilovici našega stoletja Zdaj je Ivan Vavpotič dokončal življenjsko pot Njegova smrt bo užalostila vse ki so ga poznalr, Pot njegovega življenja — težka in trudna pot slovenskega umetnika — pa bo v naši umetnostni zgodovin i z« vedno zaznamovana z uspehi njegovega vztrajnega in ponosnega dela. Novica o »mri akademskega slikarja Ivana Vavpotiča, ki se je bliskovito razširila po mestu, je globoko odjeknila med prebivalstvom, saj je bili Vavpotč še pred dnevi čil in zdrav in ga je smrt dohitela skoraj nepričakovano. Dne 6. t. m. se je Ivan Vavpotič verjetno močno prehlada! Napadel ga je močan kašelj, nakar je z glavobolom nastopila tudi vročina. Bolezen se je naglo slabšala Dne 9. t m so nezavestnega prepeljali v splošno bolnišnico, na oddelek za notranje bolezni. Zdravniki so ugotovili vnetje desnega srednjega ušesa. Od tu se je že tako nevarna bolezen naglo razširila n se ie kot posledica pojavilo še vnetje možganske mrene nakar je davi nastopila smrt. Umri je v infekcijskem oddelku, kamor so ga iz internega prepeljali v nedeljo in kjer se ves čas nr zavedeL Vnetje možganske mrene ali meningitis, ki je zahtevala Vavpofčevo življenje, je bila, kakor rečeno, posledica ušesnega vnetja in na nalezljiva. Nima tudi nikake zveze s tisto meningiris, ki je razsajala pri nas pred tremi leti in je zahtevala med prebivalstvom mnogo žrtev ter je povzročila upravičen popllah. Društvo slovenskih likovnih umetnikov poziva vse svoje v Ljubljani bivajoče Slane, da sprem'j o svojega zvestega in dolgoletnega tovariša Ivana Vavpotiča na zadnji poti. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne iz kapele sv Petra na Žalah. Zatemnitev od 18.00 do 6,30 Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino odreja glede na odredbe z dne 6. junija 1941 XIX. št. 42 in 27. novembra 1942-XXI. št. 214 ter spričo potrebe določiti nove ure za zatemnitev: člen i. Od večera v sredo 13. januarja 1942-XXI do nadaljnjih odredb se morajo določila za zatemnitev izpolnjevati od 18. do 6.30 ure. ČL 2. Nespremenjene ostanejo določbo v odredbi dne 6. junija 1941-XIX št. 42. Ljubljana, 11. januarja 1942-XX1. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajini« Emilio G razi oh ospodarstvo Nestanovitna srce je naslov četrti »Dobri knjigi«, ki izide čez nekaj dni. Ugledni pisatelj zgodovinskih i a potopisnih reportaž Arnaldo Fracoaroii nam v njej na lahkoten, napet in duhovit način pripoveduje romantično usodo Vin-cenza Bellinija, mojstra opere, »angelskega učenca«, čigar globoko občutena glasba je osrečila toliko src vseh narodov in časov, — le nestanovitno srce njenega tvorca ja ostalo tudi ob njej neutešeno. Zanimivo historično okolje predmarčne Italije in topli ritem južnjaškega življenja spremljata pestre podobe, v katerih se razpleta grenkosladka zgodba tega izjemnega človeka; London in Pariz sta prizorišči njegove tragike. Razen tega nudi knjiga poljuden oris razvoja opere v desetletjih, ko so kraljevali evropskemu okusu Rossini, Donizetti in Bellini. Naročite se na »DOBRO KNJIGO«! GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 13. jan., ob 17.30: Oče. Red Sreda. Četrtek. 14. jan., ob 17.30: Primer dr. Hir- na. Red četrtek. Petek, 15. jan., ob 17.30: Poročno darilo Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 16. Januarja ob 17.30.: Primer Dr. Ilima. Red A. Nedelja, 17. januarja ob 14. uri: Oče naš«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Ob 17 30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Cenik za zelenjavo in sadje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal nov cenik za zelenjavo in sadje št. 1, ki je veljaven od IS. januarja 1943-XXL Cene so naslednje (vse za kilogram; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, kolikor so spremenjene): česen 9.55 lire na debelo. 10.85 lire na drobno <9.50. 10.80); karfijola 3.45. 4; čebula 2.30, 2.SO; kopre (finoki) 3.35, 3.85; glavnata solata 4.50, 5.30; radič 7, 7.80; špinača 4.90, 5.70: zelena 4.90, 5.90; pomaranče la 7.35. 8.35; limone la, 15 cm obsega, 3.80, 4.85, na drobno za kos 0.60; mandarine la 5.75. 6.40; jabolka la (na pr. zlata parmena) 6.50, 7.40 (6.15, 7.15); hruške la 6.75, 7.75 (6.40, 7.40); maroni 7, 7.80. Za domačo zelenjavo ln sadje v trgovini na drobno veljajo v Ljubljani najvišje cen « tedenskega mestnega tržnega cenika, gornji cenik pa velja za uvoženo blago, seveda brez tare. Okrajna načelstva lahko do ločijo še nižje cene, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. Zelenjava ln sadje mora biti zdravo. Zelenjava se mora prodajati brez listkov tn neužitnih delov Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo cene iz sadnjega prejšnjega cenika, kjer so bili ti proizvodi navedeni, razen če se je s posebno odločbo določila drugačna cena. Ta cenik mora biti Izobešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu. Kršitelj, se kaznujejo po naredbi z dne 28 januarja 1942-XX. in ostalih zakonitih predpisih. Krmilna celuloza Smrt slovitega nemškega zdravnika Dunaj, 8. jan. & Star 88 let je umrl znani nemški dermatolog prof. Gustav Riehl. Dne 9. avgusta 1942 je Hitler odlikoval prof. Riehla z Gothejevo kolajno za umletnost in znanost ob priliki 401etnice Riehlovega imenovanja za profesorja dermatoliglje na dunajski univerzi. Izpred vojnega sodišče Vojaško vojno sodišče Vrhovnega povelj ništva Oboroženih sifl za Slovenijo in Dal mazijo. odsek Ljubljana, je izreklo nasled njo sodbo v zadevi proti: Kušljanu Josipu, sinu M;haela im Pire Marije, rojenemu 17 IX. 1915 v Podsredi. bivajočemu v Lazah pri Planini št 64, nahaja jočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) napada na varnost države (čl 2. Du-ceje nairedbe z dne 3 X. 1941) ker je v družba z drugimi neznanci v razdobju pred 10 julijem 1942 v Rakeku okolici z namenom, ogražatn varnost države, izvršili A. Strlndberg: OČE. Drama v treh dejanjih. Osebe: ritmojster — Pavle Kovič, njegova žena Lavra — Gabrijelčičeva, njuna hči Berta — Simčičeva, dr. Oestermark — Kosič, pastor — Gorinšek. dojilja — Kraljeva, Nojd — Potoka r. Režiser: Jože Kovič, scenograf: Inž. arh. E. Franz. OPERA Sreda, 13. jan., ob 17. uri: La Boheme. Red A. Četrtek, 14. jan., ob 17.: Thais. Red B. Petek, 15. jan., ob 15.: Slepa miš. Opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Sobota, 16. jan., ob 17.: Beg iz »eraja. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 17. jan., ob 11.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 16. uri: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol. * j Premiera Mozartove opere: Beg iz sera- i ja« bo v soboto 16. t. m. Libreto opere, ki I ga je napisal Gottlob Stephanie je preve-■ del Niko Stritof. Dejanje se godi v seraju i Selima-paše in na vrtu pred njegovim j dvorcem. Osrednja (komična) figura je ču-var seraja Osmin, razen njega in paše na-i stopata še dva para: ugrabljena Konstan-; ca, ki jo najde in odvede njen ljubimec Bel-1 monte, španski plemič ter Konstancina | spletična Blonaa in njen fant Pedrillo. Za-I sedba partij je sledeča: Selim — paša — Anžlovar, Konstanca — Ivančičeva, Blon-da — Poiajnarjeva, Belmonte — Lipušček, Pedrillo — Banovec, Osmin — Bctetto. Dirigent: A. Neffat, režija tn scena: C. De-bevec, zborovodja: R. Simoniti. val ca tiste smeri, kateri se je bil sam pri- družil, ko ™ mi„ui, w " P „ dejanja, ka so povrocilla opustošenje un um- družil, ko je za mladih let občudoval v Parizu stvaritve francoskega slikarstva. Ivan Vavpotič se je rodil 21. februarja 1877 v Kamniku. Leta 1897 je dovršil gimnazijo v Novem mestu. Ni šel — k-akor drugi — na univerzo, da bi se b:l pripravi za kak »donosen« poklic: siedii je nagibu svoje nadarjenosti in se odločni za tisto prezirano umetnost, o kateri je takrat začela pisati mlada generacija a Cankarjem in Župančičem Od leta 1897 do 1899 je študiral na umetnostni akademiji v Pragi. Študij v središču češke umetnostne kulture je bil odločilen za yes. Vavpotičev razvoj in do neke mere za ves značaj njegove umetnosti. S Prago in s češko umetnostjo je bil tesno povezan tudi mnogo pozneje Leta 1900 m 1901 je študiral v Parizu na Ecole du Louvre in deia! v ateljeju češkega rojaka Alfonza Muche, leta 1902 se )e izpopolnjeval na Dunaju leta 190"? in 1904 je delal pri slovečem češkem mojstru Hy-naisu v Pragi m p-ostal leta 1905 učitelj risanja na ondotni Strakovi akademiji. Čeprav ga je Praga vezala čustveno in umetniško. nato pa tudi rodbinsko se je vendar že leta 1906 odločil za domovino. Sprejeh '}'■ mesto na idrijski realki. Toda šolsko delo ga ni meglo navdušiti. Nastanil se je v Ljubljani in se posvetil svobodnemu umetniškemu delu. Dolga leta ie sodeloval v Narodnem gledališču in prispeval k razvoju naše inscenacije. V Ljubljana se je živahno udeleževal vsega umetn škega in sploh kulturnega rvljenja. Bil je funkcio nar naših umetniških združenj, član raznih žirij itd. Ni mnogo umetnikov ki bi sd tako kakor on prizadevali, da bi se po poti organizacije 'n samopomoči izboljša' socialni položaj slovenskega umetnika Za tako delo ga vzpcsabljai njegov lahko bi rekli, realistični pogled na življenje.. Vavpotičevo slikarsko de'o ie k^kor rečeno zelo obsežno n za seda i aepregled no. Udejstvoval se je v raznih panogah likovne kulture S svojimi knjžninr iiustra cijami. posebej še z ilustracijami Jurčiče vega »Desetega brata« za Mohorjeva druž- čevanje v priključenem ozemlju; b) napada na javne naprave (51 8. Du-cejeve naredlbe z dne 3. X. 1941). ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah z ustrahovalnim namenom izvršil dejanja Ici bi imela lahko za posledico težko poškodbo javnih naprav; c) napada na življenje pripadnikov Oborožene sile (čl. 7. Duceijeve naredbe z dne 3 X. 1941). ker je v istih okoliščinah izvršili napad na varnost in osebno svobodo pripadnikov Oborožene sile; d) prevratne združbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih krar jevnih in časovnih okoliščinah sodelovali v združbi, naperjeni za nasilni prevrat poli- §0. rsjstei dan maršala Gorlsga in mimstra Rusenberga Berlin, 12. jan. s. Ves nemški tisk proslavlja danes 50. rojstni dan dveh najbližjih in najbolj zaslužnih Hitlerjevih sodelavcev Hermana Goringa in Alfreda Rosenberga Nemški listi pozdravljajo v dolgih člankih njuno neutrudno obširno in hrabro delo ob strani Hitlerja za narodni socializem in narod. »Volkischer Beobachter« povzema kot glasilo stranke bistveno misel vseh večjih nemških dnevnikov in piše, da sta oba moža, ki se proslavljata danes po vsej Nemčiji, dva velika stebra ob strani Adolfa Hitlerja, na katerih je slonelo in sloni gi- tičnega. družbenega in gospodarekega reda ' gantsko delo obnove in prenove Nemčije v državi; e) pripadništva k oboroženemu krdeflu (čl. 16. Ducejeve naredibe z dne 3 X. 1941) ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah sodeloval v oboroženem krdelu z istim namenom, kakor je označeno v prejšnji točki; f) posestS orožja in streliva ter eksplo- Odkar je otežkočen dovoz inozemskih krmil v Evropo, se je v raznih evropskih državah močno razvila proizvodnja lastnih krmil in nadomestnih krmil. V tem pogle-! lu je posebno značilen razvoj, ki so ga za-: beležile seveinoevropske države na področju ; proizvodnje krmilne celuloze. Baltiške države so od nekdaj uvažale znatne količino krmil za živino. Gozdno bogastvo teh držav ; je že v prejšnji svetovni vojni privedlo do tega, da so pričeli pokladati živini celulozo za krmo. O izkušnjah, doseženih na tem i po Iročju, poroča rimski Mednarodni poljedelski zavod med drugim naslednje: Les in slama na sebi nimata mnogo hranilne vrednosti za živino, toda če se les ali slama kemično predelata v celulozo, tedaj se dobi krmilo z znatno krmilno vrednostjo. I V prvi svetovni vojni se uporaba celuloze za krmo še ni v znatnejši meri razvila zaradi previsoke cene, v zadnjih desetletjih pa je tehnika izdelovanja celuloze zelo napredovala, zlasti tudi v pogledu hranilne i vrednosti in cene. Govedo ln konja imajo ; lastnost prebaviti lahke vrste celuloze in jih | pretvoriti v ogljikove hidrate. Posamezne ! vrste krmilne celuloze imajo hranilno vrednost, ki se lahko primerja z močnimi krmili, druge vrste pa so enako vredne kakor seno ali ;letelja. Le za krmljenje prašičev celuloza ni uporabna. Hranilna vrednost se s predelavo lesa v celulozo znatno poveča. Seveda krmilna celuloza ne vsebuje prav nič beljakovin in tudi ne vitaminov, zato jo je treba pokladati živini skupaj z drugo krmo. Tako izdelujejo nekatere švedske tvornice celuloze že za pokladanje pripravljeno celulozo, ki ji primešajo ribjo moko. sojino moko ali pa krmilni kvas. kar znatno zboljša tudi prebavljivost. Izhodišče za proizvajanje krmilne celuloze je predvsem les. Čeprav v izrelnih časih, kakor so današnji, cena ne igra tako odločilne vloge, kakor v mirnih časih, je vendar pomembno, da so produkcijski stroški za krmilno celulozo v primeru s prvo svetovno vojno precej nazadovali. Cena za krmilno celulozo je v posameznih baltiških državah različna. Precej se zniža produkcijska cena s tem da se vzporedno pridobi tudi špirit. Na švedskem prilobijo vzporedno z vsako tono Icrmilne celuloze še okrog 150 litrov špirita. O obsegu proizvodnje krmilne celuloze navaja rimski institut naslednje podatke: Na Finskem je 14 do 15 tvornic, ki se bavijo z izdelovanjem Icrmilne celuloze. Dnevna proizvodnja se giblje mei 600 do 900 ton Na Norveškem obstoja državna organizacija za prodajo krmilne celuloze, ki je svoja naročila tvornicam povišala v drugem polletju 1941 na 150.000 ton. Na švedskem je znašala v letu 1941. nrofizvodnja 200 000 dr 225.000 ton. Tudi v Nemčiji so pričeli izdelovati krmilno celulozo v dveh tvomicah in sicer pod nazivom »celulozna moka«. V bližnji bodočnosti se bo izkazalo, ali bo tuli po vojni ostala rentabilna proizvodnja celuloze za krmo. To bo odvisno od tegi. če bo uspelo stroške proizvodnje tako znižati, da bo cena krmilni celulozi konku^-enčna v primeri s ceno ostalih krmil, vpoštevajoč krmilno vrednost , kmetijskega prebivalstva in za preživljanje znatnega prirastka prebivalstva. 20 lei se je bivša Jugoslavija prizadevala postat: industrijska država, toda uspehi so bil malenkostni. Zato je treba sedaj razvit in poglobiti kmetijsko proizvodnjo, kai pomeni, da je treba kmetijstvu preskrbeti orodje, umetna gnojila in sredstva za zatiranje škodljivcev. Treba je povečati predelavo in konserviranje kmetijskih proizvodov za lažji prevoz in izvoz, pospeševati mlinarstvo, pivovarništvo, predelavo proizvodov v tvornicah konserv, predelavo surovih kož v usnje, tekstilnih surovin v tekstilno blago, oljnatih rastlin v olje. sladkorne pese v sladkor, mleka v mlečne izdelke itd. Končno mora biti naloga gospodarske politike izkoriščati rudninsko in gozdno bogastvo ter vodne sile in pospeševati obrt Predvsem se mora posvetiti pozornost proizvodnji surovin, zlasti tekstilnih. Z dobrohotno pomočjo in po navodilih nemškega gospodarskega vodstva v Srbiji bo srbska vlada skušala izvesti vse, kar je potrebno v pogledu načrtnega gospodarstva. Trenutno vlada v Srbiji pomanjkanje delovnih moči. ker absorbirata rudarstvo in lesna stroka skoro vse razpoložljive delovne moči. Dr Nedeljkovič se je zavzel za to, da bi se srbska mladina izvežbala v obrtnih strokah v Nemčiji, podobno kakor je to že urejeno za kmečko mladino. Da se onemogoči črna bo: za bo minister stremel za tem, da se poveča proizvodnja in da se življenjsko važni proizvodi zbirajo v blagovnih centralah. Lani ustanovljene blagovne centrale že delujejo v tem smislu. Njihov uspeh pa bo odvisen od zadostne proizvodnje. Srbija si je po vojni uredila načrtno gospodarsvo, ni pa bila za to dovolj pripravljena in je delo najprej pričela pri urejanju cen in oskrbi prebivalstva ne da bi istočasno poskrbela, da bodo na razpolago potrebne količine potro^nih dobrin in surovin. Tako so bile v početku blagovne centrale brez moči. Minister je zaključil svoja izvajanja s tem. da je treba v smislu načrtnega gospodarstva misliti in delati v popolnem skladu z interesi Evrope. ztvw (čl 2. Duceje naredbe z dne 24. X 1941), keir je bil v istih okoliščinah v posesti in je brez predpisanega dovoljenja pristojne oblasti nosil orožje, strelivo in razstrelivo. V obtežilno se mu Stoje da j« bil! organizator m vodja ter je užival poseben ugled v združbi (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941 td čl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1941). Iz teh razlogov je sodišče Kuš-Ijana Josipa spoznalo za krivega zlo činov sodelovanja v oboroženem krdelu ter prevratnii združbi in ga izključiva obtežii-no okolnost organizatorja obsodilo v d o -smrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami', vključno trajni preklic opravljanja javnih služb teir zakonit1 preklic. Obsodilo ga ie tudi na olač lo razprav nih stroškov ter vzdrževanja v zaporu Na ttmeliu SI 479 kazenskega zakona je so dišče^ Kušljana Josip« oprostiHo od drugih obtožb zaradi pomanikanja dokazov. Odredilo je objavo pričujoče scdlbe v izvlečku po enkrat v »Piccolu« v Trieste in v »Jutru« v Ljubljamii. Ljubljana, 7. januarja !943*XXI. : ' - 1 ._ - i < 1 . Pišoč o maršalu Hermanu Goringu omenir. list, da je bilo temu ožjemu sodelavcu Hitlerja poverjenih mnogo nalog in mnogo odgovornosti tako na političnem in socialnem, kakor tudi na vojaškem področju. Danos. ko se država bori v totalni vojni, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung«, se kaže boli kakor kdaj vrednost moža, ki mu je Hitler 1. 1936. izročil vodstvo celote ogromnih narodnih energij, zbranih pod zmagovito zastavo štiriletnega načrta. O Alfredu Rosenbergu pišejo nemški Usti, da mu je Hitler poveril zasedena ozemlja na vzhodu z nalogo, naj v bližnji bodočnosti napravi iz njih življenski prostor Nem-č'je. Ostali veča dnevnik v Beri nu postav-ljajo Hermana Goringa jn ministra Rosenberga ob stran Hitlerja kot najpomembnejša moža v novi narodni zgodovini Nemčije ki se bori za svojo bodočnost. Sultan Ahdel Aziz resno obolel Lizbona, 11. jan. s. Po vesteh iz Maroka se je bolezen bivšega sultana Abdel Azizs zopet poslabšala. Bivšega sultana so Ma-ročani smatrali vedno za svojega zadnjega neodvisnega vladarja, ki se je raje odpovedal kakor, da bi sprejel protektorat in sc uklonil Francozom. Ni se mešal v politično življenje, toda nedavno je cb več prilikah pokazal svoje simpatije do sil Osi. Bivš sultan je vedno užival največji ugled ni < maroškim prebivalstvom. Načrtno «>wdarstvo v Srbiji Gospodarska politika vlade generala Ne-diča gre za tem, da se Srbija vključi v načrtno gospodarstvo evropskega prostora. Srbski gospodarski minister dr. Milorad Nedeljkovič je te dni podal uredniku lista »Donauzeitung« v tem smislu izjavo, v kateri je poudaril, da mora biti kmetijstvo obnova srbskega gospodarstva. Srbija se mora zavedati, da ne more postati industrijska država in da ne more biti industrija osnova za prehrano obubožanega Gospodarske vesti = Iz trgovinskega in zadružnega registra. Visoki komisariat je odobril sklep izrednega občnega zbora tvrdke »Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d. v Ljubljani z dne 26. nov. 1942 glede preimenovanja družbene tvrdke v »Litiisko-Preboldske tekstilne tvornice d. d. (Littai-Pragvvalder Textilwerke A. G.) in prenosa družbinega sedeža iz Ljubljane v Maribor. — Pri tvrdki »Salus« d. d. v Ljubljani je vpisan član upravnega sveta mr. ph. Ciril Maver iz Ljubljane. — Pri živinorejski se-lekdjski zadrugi z o. j. v Horjulu so izbrisani člani upravnega odbora Lovro Filipič, Jakob Kozjek in Anton Vrhovec. vpisani pa Ignacij Marinčič in Andrej Slovša, posestnika v Horjulu ter Janez Pohleven posestnik na Ljubgojni. — Pri Stavbni zadrugi »Ježenski domc na Ježici sta izbrisana člana upravnega odbora Janez Pre-setnik in zaradi smrti Franc Strah, vpisana pa člana Jernej Dovče in Franc Dovč, posestnika v Stožicah. — Pri Bolniško-podporni zadrugi nameščencev cestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske, zadrugi z o. j., sta izbrisana člana upravnega odbora Maks Kogovšek in Štefan Gart-ner, vpisana pa Emilij Košak, mestni knjigovodja, in inž. Nace Perko, mestni gradbeni višji svetnik. = Iz gorenjskega trgovinskega registra. Pri tvrdki Pavel Knafllč, tvornici za usnja v šmartnem pri Litiji, je spremenjeno besedilo firme v Pavel Franc Knafllč. — V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Dipl. ing. Aleksander Pretnar, gradbeno podjetje, Kranj; Alojzij Vogelnik, pletilstvo, Radovljica; Andrej Cufer, trgovina z mešanim blagom, Jesenice; Mr. ph. Karel v. Flittner lekarna, Jesenice. = Slovaški izvoz lesa. Iz Bratislave no-ročajo, da je bil izvoz lesa v lanskem letu na prvem mestu v slovaškem izvozu. Po vrednosti se je držal na višini prejšnjega leta, t. j. okrog 1.3 milijarde Ks, kar predstavlja 40 odstotkov celotnega Izvoza. Izvoz lesa v Nemčijo se je gibal v dosedanjih mejah, izvoz v Italijo pa je bil od dosedanjih 75 000 ton povišan za 25 odstotkov. Ta povišani kontingent bo veljal tudi za letošnje leto, o čemer bodo v kratkem pogajanja. = Zboljšanje fnančnega položaja Grčije. Da bi preprečila grozečo inflacijo je grška vlada pred meseci izdala vrsto ukrepov za zmanjšanje obtoka bankovcev. Med drugim je bilo določeno, da imetnik j tekočih računa v pri denarnih zavod h ne smejo na teden dvigniti več kakor 50.000 drahem in da nihče ne sme vršiti v gotovini plačil, ki presegajo gornji znesek, temveč se morajo taka plačila izvrš'ti z nakazilom. Istočasno je grška vlada izdala obrest.u-joče se blagajn ške bone, da na ta način vzame iz prometa del obtoka banko »-cev. Ti ukrepi so v zadnjem času pokazali vidne uspehe, kar priča ckolnost, da jih grška vlada zopet postopno ukinja in da dopušča olajšave. Maksimalni znesek za plačilo v gotov-'ni je bil povišan na 100.000 drahem, sedaj pa je tudi dopuščeno, da si vsakdo lahko pri denarnem zavodu otvori nov prosti račun, kjer pa smejo biti vplačila izvršena samo v gotovini. Zato pa se smejo dvigi s teh prostih računov vršiti brez orne-j'tev. V splošnem prčakujejo, da bodo ti ukrepi nadalje pripomogli k temu, da prosta gotovinska sredstva zopet pritečejo v denarne zavede. Pri teh ukrepih sta sodelovala strokovnjaka, ki sta jih poslali Italija in Nemčija na prošnjo grške vlade. f Za vedno nas je zapustila previdena s tolažili svete vere naša nadvse ljubljena mama, gospa ŠEHNA JOŽEFA roj. SPREITZER nadučiteljeva vdova v Črnomlju Pogreb drage pokojnlce bo v sredo 13. januarja 1943 ob 3. uri popoldne v Vojno vas. LJubljana, Črnomelj, 12. januarja 1943. 2ALTJ,0CI OSTALI KULTURNI PREGLED Peti simfonični koncert Ponedeljkov koncert pomeni za dirigenta Sijanca in za orkester krasen uspeh vztrajnega dela, sposobnosti in požrtvovalnosti. V izbranem sporedu (Corelli, Caj-kovskij, Adamič) je bilo kljub pičlemu številu slavnih sklada.teljskih imen zgoščene toliko pristne muzike, kakor do sedaj še na nobenem izmed letošnjih sporedov. š!ja- HHii Dirigent D. M. feijanec pa je tudi znal muzikalno in dirigent- v-tebnjčno dela občinstvu izvrstne prika. "i tako v čustvenih vzg!bih kakor v po-"i in velikopotezno dojeti koncepciji i .last:' simfonije Cajkovskega še nismo čuli >' ; domačih meči tako precizno izvajane v g enem razpletu prvih treh stavkov In ■ docela jasno podanih formalnih razmer-v Pri tem je dirigenta zelo dobro podpi-orkester, katerega godalni del se je iz-.•*. ":.il v prelepem Corellijevem bož čnem ncertu enern najpomembnejših umotvo-• italijanske klas;ke. ki ga v prisrčnosti i spevnosti celo Bach ni dosegel. V Caj-■ ,fkega simfoniji slavi slovanska in še ;Osebe ru-,ka glasba enega svojih vel:kih t .lumfov, katerega v čustven' globini in : rti še nikcio presegel niti dosegel. Z njo i hko meri le nekaj D v- rakovih del, čaj-.skega zaorya simfonija in nekaj sim-n čnih dol ruske petorice. Od modernih v svežin5 morda dosega Stravinski, a je *eda slogovno in v smeri popolnoma dru. • "en. (Pač pa naj opozrrim na šeštako-"".'a simfonična dela, katerih eno smo ' "s s" Šali / Ljubljani in ki se pri vsej slogovni neurejen-st j po 'zrazni moči > že približuje velikemu mojstru Caj- 0 vfikemu.) Inriividualizacija posameznih instrumentov, zlasti pihal, je v peti simfo-n [' 9iln pomembna in zahteva zelo dobre zvejalce. Ugotavljam, da tudi v našem or--r^-.tiu sede godbeniki, ki morajo težke, uzikaln Ln tehnično odgovorne naloge d bro rešiti. Bili so to predvsem gg. Koro-š C (flavta), I.aun (klarinet), P korny if.u:-t) in Fšak (rog). Omenjeni kot solisti. so v zvezi z ostalimi pihali mnogo vponv gli k ugodni akustični sliki, k: jo 1 občinstvo navdušeno in odprtih src sprejemalo vase. Op-zoriti pa moram d rigen-ta na premočen zvok timpanov, kar se je že večkrat zgodilo v škodo lepega estetskega zvoka. Razumljivo je, če tako razgi- glasba občutljivega muzika zanese nekoliko preko normalne mere izraza. Oster čut za pravo pa naj tudi tu reče svejo sodbo. V Adamiču je šijanec pokazal nekaj prav ih modifkacij tempov in motrvične pla- ike. S tem slovenskim, prijaznim in ži- ihnim delom se je lepi večar zaključil. Dvorana je bila napolnjena, odobravanje iskreno in obilno. »_ .. ,. , , Mar jan Lipovšek. Pastenr Minjlo je 120 let, kar se je rodil Louis Pas'.eur. eden izmed velikih cdkriteljev in znanstvenih novotarjev ter n č manjši človek ljub. že kot mlad mož je zapisal besede: Tri reči — velja, delo, uspeh — t\ orjo vsebino človeškega življenja.« Tej izpovedi je Ostal zvest to zadnjega. Ni bil suhoparen, logičen delavec, ki bi smotrno, korak za korakom prodiral od znanega k neznanemu. Njegov p:stopek je bil drugačen. Imel je problem in sicer problem, ki ne ie rti fcil dosihmal reoen, marveč je celo veljal za nerešljivega; le-tega je umel pregledati in pretehtati brez slehernega predsodka. Včasi, celo na področju najvaž-ne'?ih odkritij, je blo njegovo »gledanje brez predsodkov« zaradi tega tako značilno. ker ea ni obteževalo strokovno znanje. Pasteur je b;l kemik, torej nestrokovnjak v medicini |n vendar je kot laik reševal zdravstvena in biol ška vprašanja docela načelnega značaja, že Koch je pripomnil, d j je Pasteur odkrival brez metode in votline ideje. Nenadno je v njegovo tipanje v temi posvetil gemalen domislek. Do-mislek, ki je bil skoraj vedno pravilen čeprav ga na zunr.j ni mogel utemeljiti. Imenujmo to intu cija ali kakor koli že, goto-vo je, da je bila ta sposobnost Pasteurova bistvena skrivnost. šele ko mu je posvetil v duha tak do-mi:>iek, je za*el s pravim delom. Delal je z b'azno vnemo podnevi in ponočj in skušal uresničiti bo, kar mu je b lo kot čudovit romislek presvetlilo duha. Delal je poskus za poskusom, v tisočih inačicah in s pre-rnnog:mi ponovitvami, dokler se ni prepričal, da je res tako kakor se je dom;slil iz-pi-va. Ko je bil sam o tem prepričan, je že imel pogum, da je s svojim odkritjem stopil pred javnost. Pasteur n' delal poskusov o tiste skrajnost. kakor n. pr. Koch. Umel pa je dosežene uspehe tako prikazati, da je vzbudil v ljudeh pravo navdušenje. Zdi se, da je bilo Pasteuru mnogo do tega, a ne zaradi osebne častihlepnireti, marveč iz razlogov življenjskega real«zma in praktičnost'. Ni mu šlo zgolj za diogna-nje znanstvenih resnic^ marveč je hotel s svojimi odkritji koristiti praktičnemu življenju. Za ta smoter pa ni zadostovalo, a=i je do-egel še tako pomembne znanstvene uspehe: potreboval je tudi tega, kar bi dandanes :menoval; reklama. Samo po tej poti je mogla iz odkritja občutljivosti bakterij nastat: v naših dneh tako popularna pa-steurizacija; iz odkritja patogenih bakterij specifična cepitev ?td. Umljivo jc. da so njegova odkritja in poskusi zaradi svoje nep p* lnosti dajal" nasprotnikom možnost najrazličnejših osebnih in stvarn'h napadov A prav ta nepo. polnost najbolj izpričuje, s kakšno nagonsko sposobnostjo je umel Pasteur razloče- Kronika • Ducejev dar za afriškega slikarja. Slikarju afriških motivov Augustu Valli, ki je bil v Afriki tovariš italijanskih pionirjev Sattmbenija, Ed&nchija in grofa Anto-nelhja, je bi^ izročen Ducejev dar v znesku lO.Ojid lir. Ta dar je prejel Valli ob zaključku razstave afriških motivov. Sli- Valli je eden izmed redkih ilustratorjev stare Abesinije pod Negušam, kjer je živel od leta 1883 do 1901. Njegove slike so tudi v vladni palači v Asmari. • Izpiti za visokošolce, ki so pozvani pod Orožje. Iz Rima poročajo, da bolo v teku februarja posebni izpiti za visckcšolce, ki so prejeli poziv, da morajo odriniti na vojaško službovanje. Za te obveznike so predvidene posebne ugodnosti pri polaganju zaključnih Izpitov in pri dobivanju diplom. Vladna odredba navaja ugodnosti za prizadete lijake v osmih točkah. • XXI. leto Zavoda za fašistično kulturo. V Rimu so otvorili te dni XXI. leto Zavoda za fašistično kulturo. Predsednik ustanove Eksc. Luigi Federzonl je otvoril XXI. leto s ciklom predavanj »Evropa v vojni«. • Italijanski artisti za prizadete rojake. Kakor poročajo iz Rima, so trije bratje Bonos, po poklicu artisti, zbrali v Nemčiji, kjer nastopajo, 53.580 lir v korist italijanskemu prebivalstvu, ki je bilo prizadeto ob letalskih napadih na Genovo, Milan ln Turin. K tej zbirki so večinoma prispevali italijanski izseljenci v Nemčiji. * Smrt znanega humanista. V Milanu ie umrl prof. dr. Francesco Quaregnl lz Gandina. Učakal je 82 let ter je preživel skoraj vse svoje življenje v Milanu, kjer je bil splošno znana prikazen. S humanističnimi študijami si je pridobil velik sloves. Pisal je mnogo o Raffaelu, o Cellini-ju, v svojem 70. letu pa je še prevedel iz latinščine 3343 šestomerov, ki opevajo Friderika Rdečebradca. Ta ep je odkril v vatikanski knjižnici. Pokojnik je bil do zadnjega duševno čil. * Prenos Giambolognovega »Neptuna«. V Bol ogni bodo odstranili s podstavka ter prenesli na varno mesto kiparsko umetnino kiparja Giambologne »Neptun«, katero je umetnik izdelal leta 1567. Prenos umetnine, ki ima veliko vrednost, bolo opravili posebni specialisti, ki so vajeni ravnati s spomeniki. Po 376 letih, odkair je bil »Neptun« postavljen na svoje mesto, se mora zgoditi prvič, da ga snemajo zaradi prenosa, oa začetka vojne so kip obložili z losenim ogrodjem in vrečami peska, zdaj pa ga bodo rajši prestavili. ♦ Avgust černigoj razstavlja v Gorizijl. V prostorih Bottege d' Arte v Goriziji razstavlja te dni slikar Avgust Černigoj iz Tri-esta. Razstava obsega pokrajine, tihožitja, vrsto litografij, monotipij, akvarelov, risb in raznih koloriranih slik. ♦ Smrt založnika Paravije. Iz Torina poročajo, da je umrl na ondotni kliniki Inno-cenzo Vigliardi Para vi a, predsednik S. A. Torinese, v 74. letu svoje dobe. Pokojnik je bil lastnik založbe v Torinu, ki je publici-raila dela iz polrečja vzgojeslovja. Vodil je to podjetje približno 50 let. * Volk je napadel pastirja. Iz Luina poročajo o hudem doživljaju 671etnega kozjega pastirja Fausta Biancolija. Ko je pohajal po Prealpi za svojim tropom, ga je napadel volk, ki bi se bil ral iz njegove črede iztrgal plen. Čeprav je pastir Imel pri sebi nož, ga ie zver tako zdelala, da so našli Biancolija s pregrizenim goltancem skoraj izkrvavelega. * Kako zadeneš v loteriji. Neki čitatelj »Ilustrazione Italiana« iz Gallarate je motril slike, ki jih je objavila revija iz dni italijanske zasedbe Korsike. Tarn je m .i odkril na motrc kl h vkorakajočih vojakov številke 5, 15 in 69. Stavil je na nje v loteriji jn kolo sreče v Neaplju mu je res prineslo debitek. ki mu bo za nekaj časa omogočil brezskrbno življenje. * žalosten konec starega običaja. V okolici Venezije imajo navado, da zažge jo na praznili Treh kraljev pred vsako hišo prgišče slame. Pri tem običaju so zbrani na hišnem pragu gospo".ar, gospodinja m vsi družinski člani. Ta običaj je hotela uporabiti tudi družina Migliani v Tesseri di F u ver o Venetto. Miglianijevi so hoteli praznovati običaj na izreden način in so si preskrbeli v ta namen samokres, da bodo streljali v zrak. Usoda je hotela, da je vzel v roko samokres 12Ietni sinček Domenico, ki ga je obmil proti sebi, pri tem pa sproži petelina in ga je krogla zadela v oko. Deček to na eno oko slep, v kolikor bo sploh okreval. * Kaj se ne sme pošiljati bojevnikom. Rimski listi opozarjajo, da je med predmeti, ki jih pošiljajo svojci bojevn kom na fronto, prepovedano pošiljanje kakršnih koli likerjev, kruha, tort, kiobasičarskih izdelkov, skratka vseh živil, ki se lahko pokvarijo. Dovoljeno je pošiljati samo take predmete ki se na potovanju ne pokvarijo. ♦ Začetek razprave za veliko zapuščino. Pri sodišču v Cuneu se bo v kratkem začela razprava za zapuščino Ane Boettileve, vdove pa advokatu Galleanu, ki je postala žrtev zločina v Roccadebaldiju leta "938. Zapuščina znaša 1,200.000 lir ter je bila namenjena azilu za otroke, gorodn ki po-kojnice pa so se temu uprli. Zdaj se je izvedelo, da živi v Ameriki še neki sorodnik Boettileve, ki se kajpada tudi poteguje za dediščino. * Nezgoda pri obešanju perila. Služkinja Carmela Pepe iz Milana je te dni v svojem stanovanju zakurila pečico, napela vrv in začela obešati perilo. Ko je stopila tik peči na stol, da bi končala svoje lelo, pa se ji je stol izmaknil m nesrečnica je padla, na peč in se strahovito opekla. Odpeljali so jo v bolnišnico * Premog in drva na nakaznice dobite prt tvrdki »GORIVO«, KarlovSka 8, telefon 3457. (Lastnik A. Jerančlč ml.) IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. Včeraj zjutraj ob 6. je umrl po dalja bolezni uglelni ljubljanski | zdravnik g. dr. Pavle Janetlč. Bolehal je že ' dalje časa. Stanovski tovariši ln mnogoštevilni pacienti, katerim je v teku dolgoletne prakse požrtvovalno nudU pomoč, ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Zadnjo pot bo nastopu iutri, v četrtek, ob poJ 15. uri iz kapelice sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Po daljšem bolehanju je umrla v Ljubljani ga. Ana Epichova, mati upokojenega višjega poštnega uradnika g. Tilna Epicha. Učakala je častitljivo starost, bila je prababica. Na zadnjo pot bo paromala danes ob pol 15. uri iz kapelice sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Iz Idrije je prispelo v Ljubljano sporočilo sorolnikom, da je po daljšem bolehanju umri v 57. letu starosti g. Pavel Lapaine, posestnik in lastnik trgovine s čipkami Franc Lapaine v Idriji. Bil je daleč naokrog spoštovan trgovec, čigar podjetje Je slovelo tudi v Inozemstvu. Pokopali so ga pretekli petek na domačem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Kljub mrazu nalotava sneg. Po dosedanjem rekordu, ki ga je val mraza dosegel pretekli ponedeljek zjutraj, ko smo zabeležili —18.8 stop. C, se ozračje tudi čez dan ni dicstj ogrelo, čeprav je ves dan sijalo sonce. Rcs da je bilo na prisojnh krajih prav prijetno, ker jc bilo ozračje mirno, vendar pa živo srebro tudi čez dan nj doseglo več kakor —7.8 stop. C. Barometer, ki je za ponedeljek dosegel visoko stanje 768 mm, je obetal Se nadalje suho in mrzlo vreme. Zvečer je na za.padnem nebu krvavo-rdeče žarel prvi krajec. Cez noč je nastopila sprememba vremena. Nebo se je pooblačilo, barometer je padel. Popustil jc tudi mraz m smo v torek zjutraj zabele-ž'li —16 stop. C. To je bila seveda še vedno izdatna mera, vendar je mraz v teku dopoldneva dalje popuščal in je začelo na drobno snežit j. V zadnjih lepih dneh so sc naši gostilničarji potrudili, da so spravil čim več ledu v ledenice. Storil' so prav in sicer po starem pregovoru: Bolje drži ga, nego lovi ga! u— Sijajni pianist Gtno Gorrnj, ki bo koncertiiral v veliki flharmonlčni dvorani v ponedeljek 18. t. m., bo izvajal dela na-sloonjih skladateljev: Scarlati, Bach-Buso-ni, Brahms, Debussy. G rini, Casella in Chcipin. Bogat, izredno zan miv koncertni spored, v izvedbi p an sta, ki uživa s*:ves prvovrstnega umetnik?, na svojem instrumentu. Začetek koncerta bo tečno ob pol 7. ur; zvečer. Vstopnice so že v knjigami Glasbene Matice. u— Popravilo ccstiSčfl. Zaradi hudega mraza se je zadnje dni naredila na cestišču šelenburgove ulice nenavadna okvara. Ob kretnici tramvajske proge pred palačo Croatie, sc je cest žče tako dvignilo, da je okvara resno ovirala avtomobilski promet. Včeraj popoMne je mestna občina poslala nekaj delavcev, da bi okvaro popravili. Delo pa nI bilo tako lahko. Delavci so morali najprej izseka ti večje število lesenih kock, s katerimi je Selenburgova ulica tlakovana. Okvara je zrnlmiva že zaradi tega, da se pojavi vsako leto cb času hudega mraza. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično dne 15. ln 16. januarja. Najuapršnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojeplsnica, stroji raznovrstnih sistemov. Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 13. Ce vam zamrzne vodovod, se oglasite v GOSTILNI »PKI KMETU«, kjer sprejema naročila za tvrdko MIHELIČ H ali v pisarni, Kavfckova al. 18, Šiška. j; o iorxTrro:o^nnLTnroT)t i u— Semenski krompir z Danskega je pr rpel ter mestn gospodarski urad vabi ! interesente z začetnicami priimkov A in B, naj pridejo p_ nakaznico že danes 13. t. m. ob 9. uri na mestni goopodarck' urad, seba št. 35 v II. nadstropju v Beethovnov; ulici št. 7, kjer debe vsa nadaljnja navodila. vati resnico in zmoto. On sam niti n; čutil potrebe, da bi zamašil te vrzeli, saj ga je tri j mikalo iskanje novih odkritij. Poznejši znanstven ki, ki so skušal j rešiti ali izpopolniti taka vprašanja, ki jih je postavil Pasteur s svoj'mi praktično p imemb-nimi a znanstveno še nepopolnimi odkritji, so skoraj vedno dokazali, da je Pasteur imel prav, čeprav so bile v časi potrebne docela drugačne metode, da bi se objektivno dognalo to, kar je Pasteur dokazal bolj ali manj subjektivno. Pasteur je na svoji ž'vljenjski poti kar razsipava! ogromno bogattvo talenta in vzpodbud, ni pa ga nikdar kaj prida skrbelo, ali je vnanja oblika popolna ali ne. Prav zaradi te svoje znanstvene nepopolnosti je bil Pasteur daleč od sleherne enostranoi-ti. Ni se zagrizel v en sani problem. Pri vsem njegovem delu ga je vodila ena sama težnja: tocrl9t'tl človeštvu. Zaradi tega se ni mogel predolgo ukvarjati * c rv ii * Formazionl corazzate ltallane In azlone sul fronte delTAfrlca Settentrionale . Italijanske oklepne edlnloe v nastopa na fronti Severne Afrike u— Zahvala. Ob priliki tridesetletnice svojega pevskega in režiserskega delovanja sem prejel iz vseh mog:č*h krogov toliko priznanja in čestitk, da se ne merem zahvaliti vsakomur posebej. Zato prosim, da se prijatelji in menš naklonjeno občinstvo zadovolje s to mojo splošno zahvalo. Sprejmite moje zagotovilo da bom šc vse skromne moči posvetil našemu gledališču. — Robert Primožič. Prijava pohabljencev Po odredbi Vis. Komisariata za Ljub-jansko pokrajino VI. St. 927-San z decembra 1942-XXI vabi mestno poglavarstvo ljubljansko vse zdravstvene ustanove, zdravnike ln zdravstveno strokovno oseb-;e, naj v času od 15. do 31. januarja t. i. laznani vse pohabljeno rojene in one, ki so postali pohabljeni zaradi poznejših* poškodb ter so v njih oskrbi, mestnemu fl-dkatu od 9. do 11. ure v sebi št. 7. Tam se dobe od notranjega ministrstva predpisane tiskovine. Prav tako so na podlagi rornje odredbe dclžnl na enak način prt-■avltl pohabljeno rojene otroke starš) ali /aruhl ter morajo svojo pohabljenost pri-aviti tudi starejše osebe, če njih pohab-jenosti že niso naznanile zdravstvene ■stanove, zdravniki ali zdravstveno stro-ovno osebje. Zdravstvene ustano\'e. zdravniki to dravstveno strokovno osebje (babice l. dr.) nora v bedeče priiaviti vsak nov primer pohabljeno rojenih m vse poznejše trajne oohabljenosti na predpisanem formularju lo zadnjega v vsakem mesecu. Opozorilo članom Pokrajinske delavske zveze ! Člani Pokrajinske delavske zveze morajo predložiti v teku meseca januarja 1943 svoje članske izkaznice Pokrajinski delavski zvezi, da podaljša njih veljavnost za leto 1943. Podaljšanje izkaznic bo izvršeno brezplačno. Člani iz Ljubljane in bližnje okolice naj odiajo članske izkaznice zaupnikom v podjetjih, kjer delajo, da jih ti oddajo v pisarni svojega oddelka, oziroma naj posamezni člani, kjer ni zaupnikov, prineso Izkaznice med uradnimi urami v pisarno svojega oddelka Pokrajinske delavske zveze Člani iz pokrajine naj prelložijo izkaznice Zvezi po občinskih sindikatih oziroma okrajnih zastopnikih PDZ v Črnomlju, Logatcu. Novem mestu in Kočevju. Kjer ni občinskih sindikatov oziroma okrajnih zastopnikov, naj člani svoje izkaznice pošljejo v podaljšanje po pošti. Z Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: podčastnik Maks Ottow iz, nad desetnik Friderik Amenitsch. po poklicu knjigovez in lastnik papirnce, 19 lct-.i planinski lovec Franc Steiner. 24 letn letalski p-.dča-tnik Valter Ansorge, 21 letni planinski lovec Reinhold Mayer, 20 letni študent medicine 'n sanitetni podčastnik Karel BrSuer, 28 letni plan nski podč?Ttn:k Viliem Primožič, 20 letni maturant in top-ničarski desetnik Valter VVeiss planinski desetnk Janez Stiicklcr, 22 letni prostovoljec pri SS Rudolf Leitner in 32 letni planinski lovec Hans Laubreitcr. Slovenski čebelarji v n©vsm kfrj Kot četrti romnr »D-">b*-p knMV-»»<-bo IfSfi čez nekaj dni t naslovom »Nestanovitno nrce« Frneef.roli-jev mojstrski prikaz razgibanega življenja slavnega skladatelja Bclllnlja. Prvi trijo roman? DK so te vsi ra»-prodani. Za-rotovlte nadaljnje od-Učne ln napete romane naSe zbirke s tem. da se hre* odlašanja naročite na »Dobro knjigo«, ker tiskamo vsakega romam le mnlo Izvodov več, kakor Je pr!g!aSon'h naročnikov, ko gre knjljra v tisk. Ce ni«tp naročeni na »Dobro knjigo«, s? rato brez odlašanja prijavite upravi »Jutra« in »Slovenskeca naroda« r Narodni tiskarni ali pa inkasantom teh listov l z eno samo zadevo. Brž ko se je b i prepričal o pravilnosti svoje poti, je cbrnil stvar na tir praktičnega življenja in zadeva je bila zanj v glavnem rešena. Tak na-čn dela bi bil povprečnemu človeku škodljiv, Pasteuru pa je bil neogibno potreben. Kako bi ga mogli drugače razumeti, če pomislimo, da Je človek, ki je 1. 1848 dognal kristalinično Izomrrfljo vinske klsPne, začel 1. 1885 boj zoper steklino, potem ko Je rešil ln znanrtveno-praktično oplod 1 vinogradništvo, klsarstvo, svMnrstvo, da ne govorimo o njegovih odkritjih v veterinarstvu 'n o njegov h prirodoznanstvenih nazorih ki kažejo, da Se vedno ni docela premagal starega aristotelovskega gledanja. Volja in defc> — tak6 intenzivno delo, da bi bil lahko marslkaterikrat zaSel zaradi njega na P b groba, to je b la Pastsurov -i pot. Nje IzhodiSče je bil njegova osebni genialnost, cilj pa blagor *oveštva. Zaslužena krona takega ž'vljenja je bil uspeh. Izšla je dvojna nova številka »Slovenskega čebelarja«. Prinaša zanimive in poučne jktoke. Na uvodnem mestu omenja iruštvo oežkoče in neprilike, ki jih preživljajo slovenski čebelarji. G. Fr. L. razpravlja o opraševanju rastlin, ki ga vrSijo čebele in s tem pospešujejo večji pridelek in tvoritev semena, ki bi brez njega mnogo rastlin propadlo. Isti člankar razpravlja dalje »Kako se čebele sporazumevajo«. Obe razpravi bo 2 zanimanjem bral tudi nečebelar. G. A. B. poučuje, kako označujemo matice z barvo. Urednik nadaljuje svojo zanimivo razpravo o naših panjskih končnicah. Članek poživlja 12 slik originalnih končnic. Med »Drobir-:em« najdemo mnogo zanimivosti iz čebelarskega sveta in marsikatero poučno Jrob-tinico. Med -Društvenimi vestmi« je obširna okrožnica Osrednjega društva in vesela vest. la dobe čebelarji 2 vagona sladkorja za spomladansko krmljenje čebel. Uvodni Ilanek »V novo leto 1943« nam takole riše jedanje stsnje slovenskih čebelarjev: Za rad: sedanjega p:ložaja bo le trdna čebelarska skupnost n cmdsebOjna pomoč .•ešila in spet dvigni'a naše čebelarstvo. Žaro skrbimo z vsemi silami m močmL da ohranimo preostale čebele, če nočemo doživeti popolnega propada slovenskega čebe-arstva. Najhitreje bomo dosegli svoj cilj, če za-}asno vsaj leloma opustimo čebelarjenje na med in se spet oprimemo našega starega ta preizkušenega načina čebelarjenja na roje. Kakor so tedaj čebelarji lahko prodali ple-menjake in roje, tako bomo mogli storiti v bodoče tudi mi, ker bo po vojni gotovo veliko in živahno povpraševanje po živih čebelah. že v preteklem letu je društvo prejelo s Poljskega naročilo za 100 rojev. Kmetijski oddelek Visokega Komisariata pa nam je poslal Doziv, naj preskrbimo več tOjev ali plemenjakov za poživitev čebelarstva na Kočevskem, kjer je bilo uničenih mnogo čebel Za trgovino z inozemstvom je neobhodno potrebno da bomo imeli kranjiče enotne mere, kakršne uporablja velečebelar ln trgovec s čebelami Jan Strgar. Zato je podpisano društvo la!o napraviti v sporazumu 3 Kmetiiskim oddelkom Visokega Komisariata 200 takih kranjičev, ki jih bo brezplačno dalo čebelarskim podružnicam za vzorec. Po njih jih bo lahko napravil vsak količkaj spreten čebelar sam. Poleg tega imela vsaka članska izkaznica na hrbtni strani risbo s točnimi merami. Na znotranji strani bo imel pokrov 7 zarez (utorw), v katere bo lahko vsak čebelar pritrdil začetke satnic. S tem bo dosegel, da bo roj zidal satovje samo v podolžni smeri, ki je za pre-zimovanje boljše nego poševna. Les naj bo smrekov, čist, brez grč in popolnoma fuh. Komur ne bo zadoščal vzorec, naj poišče še zadevni opis v »Slovenskem čebelarju« iz leta 1926 Vse Iruštveno delovanje bo tudi v tekočem letu vedno spremljal »Slovenski čebelar«. Izhajal bo vsak dragi mesec v istem obsegu to nakladi kakor lani. Uprava je poskrbela, da ga bodo prejemali naročniki kolikor mogoče redno. Zato je odbor trdno prepričan, da mu bodo ostali vsi dosedanji naročniki zvesti. Vsak naj skuša pridobiti še kakega čebelarja za naročnika. Naše geslo boli: Ne pasti, rasti, živeti moram! Med letom skrbimo, da bomo izboljševali čebeljo pašo. Po mnogih krajih naše pokrajine je sopmladanska paša manj ugodna. Zato bomo zasadili čim več vrbovih sa lik. Društvo jdh bo tudi letos razpošiljalo. Naročite jih pravočasno. Glejmo, da bo imela v nekaj letih vsaka čebelja družina vsaj en vrbov grm aH drevo. Mislimo že ssdaj na sajenje sončnic. Zavedajmo ve, da imamo le o! malokatere rastline toliko koristi ko od nje. Tudi na ogrščico in repico ne pozabimo! Ne držimo rok križem! Imejmo vedno pred očmi naš stari pregovor, ki pravi: »Pomagaj si sam ln Bog ti bo pomagal!« Da ne ostaneš brez knjig kakor lani, takoj se v Vodnikovo družbo včlani! Radio LpMpjaa SREDA, 13. JANUARJA 1943-XXI6 7.30 Slovenska glasba. 8 Naooved časa — Porcčia v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Operna glasba. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.08 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.10 Operno glasbo vodi dirigent Morelli, sodeluje Maria Pia Corsini. 13.40 Pisana glasba. 14 Poročila v italijanšč:ni. 14.10 Pisana glasba. 14.30 Koncert pianista Marijana Llpovška. 15 Poročila v slovenšč:ni. 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini. IT.15 Duet harmonik Malgaj. 17 35 Moderne pesmi vodi dirigen tZeme. 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30 Poročila v slovenščini. 13.45 Simfonična glasba. 20 Naooved časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Komen-ar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 30 Radio za družino. 21.15 Domovina v vojni — himne in pesmi izvajata orkester in zbor, vodi dirigent Gallino. 21.45 Zanimivosti v slovenščini. 21.55 Orke~+er Cetra vodi dirigent Barzizza. 22.25 Plošče. 22.45 Poročila v italijanščini. t. " ' v ',.-. -; . .wjfi.tr ot \m Globoko užalodčeni sporočamo, da nam je umrl naš dobri soprog, oče, brat in strsi, gospod pref. VAVPOTIČ IVAN akademski slikar dne 11. Januarja L 1.. po kratki mučni bolezni. Pokopali ga bomo v sredo, dne 18. januarja 1943 ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. LJubljana, Pariz, dne 12. januarja 1943. žalujoči: MARIJA, soproga; BRUNO, sin; RUTH ZTANEDY, hčerka — in sorodstvo SPOR T Suha leto v Franciji Bilanca o lanski športni sezoni iia francoskih tleb Pariški sotrudnik milanske »Gazzet-te de lo Šport« je poslal svojemu listu daljši dcpis, v katerem podaja kratek pregled o športni bilanci minulega leta. kj ie vse prej kakor ohrabrujoča. Francoski šport tava dalje v splošnem povprečju in se kljub vsem lepim besedam ki so bile izrečene za njegovo poživitev, -ie more dvigniti iz mrtvi*a. Sicer pa pasnemimo nekaj ugotovitev iz omenjenega članka tudi za naše čitateTje: Vsi komentarji francoskega tiska o minulem športnem letu v Franciji so bolj al' manj melanholični in tudi za bodočnost skoraj enodušno črnogledi. Vse lepe napovedi za neko športno revolucijo v letu 1942. so se razblinile v prazno, kajti v bistvu je osta'o vse pri starem, kokkor se v nekaterih panogah položaj n" celo poslabšal, ker so se številni športniki kratko in ma'o vmiii k ?tarim metodam in sistemom. Prvega generalnega komisarja za sp<,rt Borotro je zamenjal polkovnik Pascot, ki je kmalu po svojem ustoličenju razvil svojo globoko doktrne o novih metodah in pobudah v športnem življenju, toda žal j jo to. idealni mož smatral za glavni načeli v športu zvestobo in same id?aie, s čemer pn izvajajo-čirn športnikom očitno ni govora i do srca. ni pomagalo; francoski amnterj' med boksarji, kolesarji ali nogometaši so se spet začeli zbirati okrog blagajn, da b;i tamkaj prejeli svoj de'ež ra svoj šport. In kako se ti sploh razlikujejo od profes:cnalov? Samo po tem. da dobiva n d-: a j manj in še bolj neredno od o h! 7 " +eh in podobnih pojavov so našli 1; '.ik, . vrsto izgovorov, med njimi tudi tega, da ". " li razmer ni kriv slab kom sar za šport, temveč moderni čas z vsemi pretiranimi zahtevami modernega človeka. P. i vsem tem pa skoraj v isti sapi priznavaj'- 'a bi b'3 p: vi po^-i za ureditev ne-zdr ■ razmer v fra* m športu, da bi vs-s 'ja športnik' edvsem prišla v mo. nepopustljiv^ roke enega samega človeka, it danje vodstvo v Franciji pa je mehko in popustljivo, tako aa vsaka njegova še t?ko lepa beseda ne zaleže nič. Tjdi slika na športnih terenih sam b ni mnogo bolj razveseljiva. Gotovo je. da je r.ogcrmt, ta najbolj udomačeni šport tudi r.a francoskih tieh, še najmanj brez pre-tre=.ljajev prenesel ta kritični čas. Čeprav te je število njegovih pristašev znatno povečalo in uživa tud: mnogo simpatij med občinstvom, je vendar s tehnične strani estai na procej skromni višini, tako da se ga odločilni možje ne upajo brez strahu po lati v nobeno še tako ponižno mednarodno preskušnio. Skoraj enake so razmere v rugbvju, kjer pa je na delu močna struja mlajših moči, Iti b hotela ustvariti za to športno panogo 5.p:t nove zdrave temelje. Ker je tudi ožje *,' >dstvo v dobrih rokah, ni izključeno. da 5-i bo francoski rabgy polagoma spet prido-b.l svoj stari sloves. Seveda so tudi to same ponižne želje in lepe nade ... V ko"eoar-kih vrstah so preteklo sezono predvsem dobojevali hudo bitko za zeleno m za, v kateri je slednjič zmagal eden konservativnih "ljudi, lcar pomeni, da gre zdaj spet vse po starem že izvoženem — in tudi zavoženem — tiru. Med dirkači na cestah se ie lani najbolj uveljavil neki Idee, o katerem smo že pisali na tem mestu zaradi njegov h načrtov, da o: se morda loti; Coppijevega novega svetovnega rekorda v vožnji v eni uri. Ime prvaka je torej prešlo res na najbolj zaslužnega vozača. V ostalem je bila izbira kolesarskih vozača precej skromna, kar velja prav tako za dirka iščr.e prireditve. V lahki atletiki bi se sezona lahko imenovala po Lalannu. Ta mladi pisarče;t z rotovža v Bordeauxu je že v gozdnih tekih zarode! vsa najboljša mesta, na tekališču pa je prekosil že čisto obledelo senco svetovnega rekorda na 10 km, ki je bil 30 let zvezan z imenom Jea.na Bouina. Razen La-lanna sta še dva atleta obetala nekaj več, toda ostalo je samo pri obetih. Valmy je moral na tež:0o delo in n- bil sposoben za ro~no deio na terenu. Lepointe pa se je v skoku v višino ustavil pri znanilci 1.96 m ir. kliub vsem naporom n; mogel preko rekorda, ki ga brani stari Lev/den. Se dve ali tri imena so se pojavila tamkaj, k bi nekako iah.ro segla v mednarodno višino, s tem po jc tudi izčrpano vse, kar naj pomeni v atletskem tabora. Boks ima v znanem Cerdanu svojega glavnega junaka. Mož je res v odlični formi in eden najboljših francoskih boksarjev, kar j h je bilo od Carpenti&re. i lje. Ivled tremi ali štirimi vidnejšim- a tka z desk se je zadnji čas dobro izkazal neki Thenet, ki se je spe i dokopal do enega naslovov. V Parizu so dvorane za boks polne, toča | spart, ki ga nudijo tamkaj. Je slab. ker slab zaslužili vabijo v ring samo boksarje slabše vrste, ln za malo denarja je povsod malo veselja! V tenisu sta edini atrakciji dolgi Petra in njegov večni nasprotnik Destremetu, kar je bore malo v primeri z onim, kar je nekoč Francija pomenila v tej panogi. Naraščaja pa tudi tukaj, kakor marskje drugod, ni skoraj nobenega. »Bilanca za leto 1942. o francoskem športu kaže, da zija med nekdanjimi njegovimi zastopniki in nadami, ki bodo nekoč zavzele njihova mesta, globok prepad, iz katerega skoraj ni v'deti nobenih znakov, da bi bilo kmalu drugače,« tako mislijo o sedanjem stanju francoskega športa poznavalci razmer. HJJ.r.Mi.H' jSESE^SEH IŠČE SE industrijski uradnik za splošne upravne posle Prednost imajo reflektanti v starosti 25 do 40 let s trgovsko na-obrazbo, z znanjem strojepisja, Italijanščine in knjigovodstva. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse, šolske izobrazbe in referenc naj se pošljejo s priloženo osebno sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »UPRAVAc. / PREMOG DrtVA ! L Pogačnik LJLbi.JA.NA Bohoričeva ulica o ielcPou 4U-dt Železni štedilnik, dourj omanjen, prodam /00 i r. OjieSai. ts.el-wesiva cesta žt. 471, pri g. Potoka:. 6^4 Toplodar pečico kot pi mju.ek ju kot sa rnoou-juo p^ i so, prodam. Levst kova ui. II, levo. Ogied popoldan. 623 6 Nova peč (predper.ca) kot štedl n k in za p sarno ze!o praktična po ugodni ceni na prctiij. Ogled i>d 12 do 15 ure. Sa!endrov:i ul 4 11 605 6 Trdih drv 000 kg, i^oii n zame-njam za zar..v kionip.r aii druga ž vila. Ponudbe pod ».A.enJ.ai 6oD« na ogl. odd. Jutr' 60115 ranza Iščem posojilo. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra, pod »Dobra garancija«. 6.» ifl Glasbil* Hohner klavirsko harmoniko Verdi 1. na 48 difov Ag.'a in ter foto ap.irat pr.aJ uo v cie-d.ii- mesti sprej.uern takoj. Lataoiv>_iio psa ne ponudbe z zaluevk. )laie ua ogl. odd. Jutra pod »Marljiva« 622-1 Postrežnico za cel dan, kot pomoč v gospod njstvu. sprejmem takoj. Vital Se-ml", Pod Trančo 1. Oglati se od 4. do 5. 609-1 Postrežnico zi pamoi v gospodinjstvu dnevno od 7—12, tečemo. Idrijska 19. 327-1 Brivski pomočnik, dober in h ter delavec šče BRpoil^nJa ta.\oj ah po dogovoru. Ponudbe na ogi. oda. Jutra pod »Brlvecc. 619-2 Frizerka mlajša, dobrn mo5, iS če službo. Ponudbe na 03;. cdd. Jutra pod »Frzer ka^. 617 ' Knjige »Dunajski Zvon«, i.siuucsAie letnike, oz ro-— -sejn ke. kupim. "Vinudbe ma ogS. odd Jutra pod »Dun Zvon<. 600 8 Kupim Kupim avto po'tovomi ali tovorn »ž rs .« MIlan ^.gpr. prt-d In ca ž me. Sv Fe tra rpstq 17 6?n >0 Pohištvo Moderne spalnice in kuh njske oprale pro-d ija proti ve letnemu Jamutvu m'Zarstvo Vidmar, Vodu kova 31 616 12 ommm Prodam damskl z nisk- p'a?č, goj serjfi št. 38 in novo g ta-ro (žensko). Naslov v poslov »Jitri.. 6)3-12 Zlat prstan z d amantn m k„mnom >em izgubil — jav.ti pro-' S" re Joža. trg. Daueu. Gosp>6ka 5. 614 28 Za tvrdko Franc Ilcuffel j se sprejemajo vsa pe.ar ska de;a pri blacaj iičar !ti gOot Ine (Pgovec). — i'ros m, poslužujte ne tega naslova. 514 30 Garažo suho vzamem v najem Naslov v cgl. odd. Jutr? 575 17 •".vor miu Trgovski lokal, veiji £v. Petra cessa. manjši Sv. Petra nasip oidun > začasno z ..1 ventarje:n v n:-jem. P iz-eibe trrgvna Grr čar, Sv. Pct«i cest- H\ W 626 19 Drsalke (šeksne) s čevlji ali brez — 1 par mo5k h št. 43 in 2 para žensk h št. 38—10 kupim v ogl. odd. Jutra. 599 7 »Dunajskj Zvon«, posamezne letn ke. on ro-e 11 ke. kup'm. Ponudbe na cel odd. ir.ra pod »Dun ■^von«. 600-7 Ugodna naložba kapitala priio^njotni nakup rcel v najbl žnj: peri- 1 ' J« j pa: ferji Ljubljane. bi zu cestne železn ce] v izmen 240 do 760 kv. m. V=a pojasn-ia daje Pristave:: Fr.;njo. reai. pisarna. LJubljana, Cesti Ariele Bea čt. 3. 10 20 Zabojčke za poš jar.je svojcem — ne potrebujete vreč! Do b te pri Ra n kar Fran. lesna ndustrija, L;uc IJana. L nhartova 25. 6 < i JC Informacije Rečni voziček m gum jev h kti-^li •ma v-i V-k. Jc o-l iozTb'jen dne U. t. m. -večer na tovornem ko-dvoru. pi-osi se naj J te-. d-, p, vr^" 'ictn r-urotl vsoki odik&3u'n;. D-troiifta. Ljub'J a na. P'., ^K.^ piK Dobrodelne serije b'r'e JuT>tislav:Je, posa "n^zno ali veflo m-teži n" ku-v*n. Ponndbe nu o"'. o^^. Jutra tv->#i »M che! 43«. 607 39 MILANO ' 1 ' vO č ud e ž u u 'v..iu Osram žarnice Del prodiLp po« na ogl. odd. Jn.-n. Vsemogočni je po dolgotrajni bolezni danes ob 6 uri zjutraj poklical k Sebi našega dragega soproga, ljubega očka, brata, gospoda DR. PAVLA JANEŽ3ČA ZDRAVNIKA Pogreb bo v četrtek, ob % 3, uri popoldne lz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Sv. maša za dušo pokojnika bo v petek ob 7. un v farni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, Wttrfemberg, dne 12. prosinca 1943, LOJZKA, žena; BOZENA, cand. ined., SLAVICA, gimn., hčerki; MARIJA, por. VODIŠEK, sestra — in ostaio sorodstvo » - « - >'W' v*' . j**' 'V* Z ' ' — ff^.Jtr.'^ Dotrpel je v 57. letu starosti nas iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, brat, stric in svak, gospod POSESTNIK IN LASTNIK TRGOVINE S ČIPKA3U FRANC LAPAINE V IDRII Njegove zemske ostanke smo položili k večnemu počitku v petek 8. januarja t. 1. popoldne sa domačem pokopališču. IDEIA, LJUBLJANA, januarja 1943. Gospod, «tar 34 let. brez poznan-ttva v Ljub'Jan'. zeli spoznati p-kupno, nn-brosrčno to- r.r š co, do 28 let. Dopse na cglas ocld. t Jutra« p;-d »Ziitt čajna prijateljica«. 616-25 MALCI LAPAINE roj. KOS, soproga; MICI, sestra; SREČKO, brat in ostali sorodniki P. G. Wodehouset 70 JETMI SAM nucuo/ističe.n romali Kuhinjska hrastova miza je bila uokaj težka, toda misičasti bivši kuhar ns. »Araminti« jo je s repko brco odrinil proti štedilniku. Chimp, videč, aa je njegova obrambna črta razbita, si ni dolgo belil glave. S krasnim telovadskim skokom se je pognal v drugi konec kuhinje, in Hash je pravkar •aotcl planiti za njim, ko je pritacaia Amv (ki se je po običajni preiskavi smetišča rr*ala z vrta), polna prijaznega zanimanja za igro teh dvonožcev. Amy je bila zamišljenega značaja. Kadar ni spala ali jedla, je navadno tavala sem ter tia in z nagr-bančenim čelom premišljevala o vesoljstvu. Toda minutico zabave si je pač smela privoščiti. Kakor mnogi modrijani, tudi ona ni zametavala dovoljenega razvedrila, in to, kar se je zdaj ponujalo, je bilo močno po njenem okusu. Tako se je zgodilo, da Hash, ki je bil že skočil za Tvvistom, mahoma ni mogel več z mesta. Bilo mu je, kakor da se mu zapleta medl noge nepregledna vrsta rsov. Pasje šape so mu legale na ramena, pasji jezik mu je lizal obraz. Komaj se mu je posrečilo, da je sprožil srdito brco proti nezaželeni se-kundantlii. »Marš ven!« ie zarjovel. Ta poriv je bil namenjen psici, a Twistu se ie zdel tako razumen, da mu je brez obotavljanja ustregel. Vrtoglavi razvoj dogodkov ga je bil spravil v bližino vrat. Neutegonia je planil čez prag in se ni ustavil, dokler ni ležala med njim in Hashem, ki ga je imel za blazi.ega, vsa do'žina Burberry Roada. Tedaj si je obrisal potno čelo in dal svoji grozi in svojemu olajšanju duška z globokim »Brrr! ...« Sklenil je, da Hashu ne stopi pred oči. dokler se ne vrne zaščitnik Sam, ki ga bo znova rešil besne-ževih krei ipljcv, če bo treba. Hps; je ta čas osramočen teptal z nogami. Ko se rt'i je bilo posrečilo odgnati Am.vjo in planit*' na cesto, je bila žrtev že Izginila. Vrnil se je v hišo, da bi dobil vsaj psico in nad njo znesel svojo maščevalnost, a tudi ta je bila nekam izginila. Vkljub sv -jemu zamišljenemu izrazu je imela namreč Amy obilen delež zdrave pameti. Dobro je vedela, kdaj kaže biti blizu Hasha in kdaj mu je bolje iti s poti. Hash se je slabe volje vrnil v kuhinjo in zamišljen obsedel za mizo. Čez četrt ure je začu' trdovratno zvonenje hišneea zvonca. Mrkega obraza je šel odpirat, in niti ljubka pojava mlade, nasmejane, lepo oblečene go pe ga ni mogla toliko potolažiti, da bi jo bil prijazno pogledal. »Ali je gospod Shotter doma?« je vprašala gospa. Hash jo je v tem spoznal. Bila je ista, ki je že snoči vpraševala po Samu. In tudi to pot je spoznal istega neznanega človeka, ki je nekaj v stran od hiše na, pol skrit postajal v senci. »Ne, gospodična, spet ga ni doma,« ji je odgovoril. »Mislite, da se kmalu vrne?« »Ne, gospodična, ne verjamem. V gledališče je šel.Na nekakšno matinejo, ka-li,« »Aa!« je dejala mlada ženska. »Škoda, res škoda.« V tem trenutku je Hash opazil, kako je s solnčni- kom nekam čudno zamahnila. »Se dolgočasite, kaj?« »Zelo mi je žal,« je dejal Hash, in srce se mu je nekoliko otajalo, kajti dekletove oči so bile res mikavne. »če ga ni, ga pač ni,« je vzdihnila. »In vi ste pt tem takem sami?« »Da, čisto sam.« »Oh, Kaj pa de, gospodična,« je odvrnil Hash, ki se mu je to prijazno zanimanje močno prilegalo. »Nu prav, ne maram vas dal ; idrževati. Lahko noč,« je ženska končala. »Lahko noč,« je s pol nasmeška rekel Hash. Zaklenila je vrata za njo, tiho požvižgavaje, kajti pomenek mu je bil pregnal slabo voljo, krenil po stopnicah nizdol, da bi se vrnil v kuhinjo. Komaj pa je stopil vanjo, se mu je zrušilo na glavo nekaj podobnega kakor strop, gornje nadstropje hiše ali vsaj tona premoga. Sesedel se je, ne da bi pisnil, in zleknjen obležal na tleh. Soapy Molloy je jadrno planil odklepat hišna vrata. Malce bled je bil in težko je dihal. »Vse v redu?« ga je nestrpno vprašala ifna, »Vse v redu,« je odgovoril. »Je že zvezan?« »Da. Z vrvico za perilo.c »In če začne kričati ?« »Ne more. V ustih ima cunjo za brisanje.« »V božjem imenu,« je rekla gospa MoIloy. »Na delo!« Vzpela sta se po kratkih stopnicah, ki so vodile na vrt in k vodnjaku. Gospod Molloy je slekcl suknjič in zavihal rokave. Minilo je nekaj minut vročičnega dela, na kar se je Soapy z zariplim obrazom in mokrimi rokaiii pot«"to obrnil k tovarišici. »,Mrtvak* mora biti tu!« mu je žena zaklicala. »Pa ga ni,« je Soapy žalostno odvrnil. »2e nisi prav iskal.« »Povsod sem brskal. Zobotrebec bi bil našel, ne pa .mrtvaka'!« Globoko je vzdihnil, in obraz se mu je zmračil. »Veš, kaj ti pravim, medek moj?« »Kaj neki?« »Shimp. ta prekleta kanalja, naju je speljal na led. .Mrtvaka' sploh ni v vodnjaku!« Verjetnost njegove domneve je bila tako očitna, da mu gospa MoIloy vobče ni poskusila oporekati. Molče se je ugriznila v ustnico. »Če je tako, glejva, da najdeva prav: kraj,« je rekla nazadnje s pogumom v borbah prekaljene žene. »Toliko veva, da je zaklad nekje v hiši. Skuša jva iztakniti, kje je skrit.« »Stvar se mi zdi malce tvegana,« je odvrnil plahi gospod Molloy. »Deniva, da bi kdo prišel in bi naju zalotil v hiši...« »Nu, v takem primeru ne kaže drugega, kakor da tudi tega potipHeš z vi^čo po glavi.« »Dobro, tvoja volja naj se zgodi,« je vzdihnil Soapy Molloy. Ure v )