izvirno znanstveno delo UDK 599.4:551.44(497.4)"1994/1996' NETOPIR] ! N A PREZIMOVALIŠČI H V SLOVENIJ I V LETI H 1994-199 6 Boris KRYŠTUFEK Prirodosiovni muzej Slovenije, Si-1001 Ljubljana, p.p. 290 Andrej HUDOKUN Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Si-0000 Novo mesto, Sfcalickega t IZVLEČEK Med letoma 1994 in 1997 smo obiskali 40 jam in v njih beležili prisotnost prezimujočih netopirjev. V 30 jamah smo našli osem vrst: Rhtnoiophus ferrumequinum, R. hipposideros, R. euryale, Myotis myotis, M. daubentoni, Eptesicus serotinus, Barbastella barbastellus in Miniopterus schreibersi. V isti jami smo našli do Štiri vrste, vendar sta bila v večini prezimovališč (83,3%) ena ali dve vrsti. Populacijsko gostoto R. ferrumequinum na Dolenjskem smo ocenili na približno 0,3 netopirja/km2 . Ključne besede: Chiroptera, hibernacija, jame, inventarizacija, Slovenija UVOD MATERIAL IN METODE Že ob koncu SO-ih let, ko je bila končana prva Popisovali smo v jamah Dolenjske, Bele krajine, inventarizacija sesalcev Slovenije (Kryštufek, 1991), je Primorske, Notranjske in Štajerske. Popise smo opravili bi! očiten relativno slab nivo poznavanja netopirjev. Da v letih 1994-1996, vselej med 15. januarjem in 13. ublažimo to pomanjkljivost, smo v 90-ih letih opravili marcem. Obiskovali smo jame, za katere so bili neto­nekaj terenskih raziskav, ki so dale več, za netopirsko pirji že navedeni, ali pa smo zanje domnevali, do so favno Slovenije novih in zanimivih podatkov (Kryštufek potencialno prezimovališče netopirjev. Netopirje smo & Červeny, 1997). Ker smo ocenili, da so vsi v Sloveniji iskali ob pomoči svetilk. V primeru razpršenih kolonij živeči netopirji pomembni tudi z naravovarstvenega smo živali neposredno preštevali, zgoščene kolonije pa stališča (Kryštufek, 1996), smo bili posebej pozorni na smo fotografirali in netopirje prešteli na projekciji po­njihova prezimovališča v podzemskih jamah. O tej snetka. Pokazalo se je, da z neposrednim preštevanjem tematiki sta doslej pisala Djuhč (1959) in Frank (1970, lahko močno precenimo število osebkov v zgoščeni ko­1983). V članku predstavljamo podatke, zbrane v letih loniji, tako da je ocenjevanje s fotografije veliko za­1994-1996. Zaradi pomanjkanja časa, sredstev in uspo-nesljivejše. sobljenega osebja je pregled vse prej kot popoln. Ne glede na to je doslej najbolj temeljit in časovno zgoščen REZULTATI popis. Podatki, ki smo jih zbrali, so danes že del zgo­dovine, zato verjameva, da bodo na tej osnovi zanamci Pregledane jame laže in zanesljiveje sklepali o morebitnih populacijskih trendih troglofilnih vrst netopirjev. Opravili smo 46 obiskov v 40 jamah, prisotnost ne­ topirjev pa je bila potrjena v 30 jamah (75%). Največ jam smo pregledali na Dolenjskem in v Beli krajini (33), sledijo pa Štajerska (4 jame), Primorska (2 jami) in Notranjska (ena jama). Boris KRYSTUFE K & Andrej HUDOKUN : NETOPIRJ I N A PREZIMOVALIŠČI H V SLOVENIJ I V LETI H 1994-1996, 315-322 SI. 1: Zemljevid Slovenije s podzemskimi objekti, v katerih smo v letih 1994-96 našli netopirjev v hibernactjt, Za identifikacijske številke glej besedilo. Fig. 1: Map of Slovenia showing caves with hibernating bats found between 1994 and 1996. See text for registration numbers. Tolmač k podajanju rezultatov: - Zaporedne številke, pod katerimi so jame navedene v poglavju "Rezultati", ostrezajo identifikacijskim številkam na sliki 1. - Katastrska številka inventarja Jamarske zveze Slo­venije (v oklepaju). Datum: dan, mesec, leto. Okrajšave rodovnih imen: R. -Rhinolophus, M. -Myotis, F. -Eptesicus, B. - Barbastella, Mi. -Miniopterus. - Številka (v oklepaju) za imenom vrste pomeni število preštetih živali. jame z netopirji v htbernaciji (Caves with bibernating bats) Primorska 1. Jama v doktarjevi ogradi (948) 31.01.1996: R. hipposideros {1), R. ferrumequinum (1), 2. Škocjanske jame (735) 31.01.1996: Mi. schreibersi (1). 09.03.1996: Mi. schreibersi (18). Notranjska 3. Predjama (734) 31.01.1996: R. hipposideros (9), R. ferrumequinum (150), M. daubentoni (1), Mi. schreibersi (250). Dolenjska in Bela krajina 4. Krška jama (74) 01.02.1994: R. hipposideros (17), R. ferrumequinum (5), M. myotis{1). 28.02.1996: R. hipposideros (9), R. ferrumequinum (1). 5. Velika jama nad Trebnjem (104) 01.02.1994: R. hipposideros (5), B. barbastellus (1). Boris KRYŠTUfLK & Andrej HUDO KUN: N OTOPI Rji NA PREZIMOVALIŠČIH V SLOVENIJI V LETIH 1954-1996, 315-322 6. Ajdovka, Šentjurij (2116) 05.03.1996: R. hipposideros {10). 7. Zgornja Kievevška jama (411) 01.02.1994: R. hipposideros (3), R. ferrumequinum (1), M. mvotisO). 8. Ajdovska jama pri Nemški vasi (417) 01.02.1994: R. hipposideros (1). 9. Levakovajama (517) 02.02.1995: R. hipposideros (1), M. daubentoni(1). 10. Kostanjeviška jama (518) 01.02.1994: R. hipposideros (10), R. ferrumequinum (58), R. eurya!e (1 50). 13.03.1994: R. ferrumeguinum {60). 11. Vidovec (3342) 03.02.1994: R. hipposideros (1). 12. Malikovec (2613) 03.02.1994: R. ferrurnequinum (1). 13. Kaščica (2852) 27.02.1994: R. hipposideros (3), R. ferrumeguinum (11). 14. Jama v kamnolomu (2950) 03.02.1994: R. hipposideros (1). 15. Spodnja Bilpa (630) 03.02.1994: R. hipposideros (1). 16. Velika Kobilna jama (144) 03.02.1994: R, hipposideros (1). 17. Ajdovska jama na Radohi (6165) 01.02.1994: R. hipposideros m, B. barbastelius(2). 18. jama pod Štalami (4003) 31.01.1994: R. hipposideros (9), R. ferrumequinum (4). 19. Ahnenloch (573) 08.02.1994: R. hipposideros (3). 20. jazbina (114) 01.02.1994: R. hipposideros (11), R. ferrumequinurn (147). 08.03.1994: R. hipposideros (5), R. ferrumequinum (147). 29.02.1996: R. hipposideros (10), R. ferrumequinum (150). 21. Radoška jama (1357) 01.02.1994: R. hipposideros (G), R. ferrumequinurr> (2). 22. jama pod Macesnovo gorico (6156) 31.01.1994: B. barbastellus (1). 23. Krojačevka (5597) 1 5.01.1994: R. hipposideros (3), R. ferrumequinum (3). 24. Velika prepadna (425) 01.02.1994: R. hipposideros (31), R. ferrumequinum (46). 25. Luknja (575) 01.02.1994: R, hipposideros (7), R. ferrumequinum {14). 08.03.1994: R. hipposideros (3), R. ferrumequinum (16). 25.02.1996: R. eurya!e{ 1). 26. Slugova jama (1030) 01.02.1994: R. hipposideros (9), R. ferrumequinum (46). 27. Jama nad izvirom Šice (112) 03.02.1994: E. serotinus (1). Štajerska 28. Pekel (553) 01.02.1996: R. hipposideros {5). 29. Pilanca (520) 01.02.1996: R. hipposideros (1). 30. Belojača (2204) 01.02.1996: R. hipposideros (2), R. ferrumequinum (18). Jame brez netopirjev (Caves vvith no hibernating bats) Dolenjska in Bela krajina Rivčja jama (110) 01.02.1994 Mala jama nad Trebnjem (394) 01.02.1994 Bizjakova jama (brez katastrske številke; no identi­fication number) 01.02.1994 Spodnja Kievevška jama (410) 01.02.1994 Kobiljača (1281) 03.02.1994 Veliki Zjot, Sečje selo (1270) 03.02.1994 Boris KRYŠTUFE K & Andre j HUDOKLIN : NETOPIRJ I N A PREZIMOVALIŠČI H V SLOVENIJ I V LETI H 1991-1396 , 315-122 Maii Zjot, Sečje selo (1818) 03.02.1994 Dolenjski zdenec (1800) 03.02.1996 Črničkova jama (111) 03.02.1994 Štajerska Špehovka(509) 01.02.1996. Pregied vrst V jamah smo zabeležili 8 vrst, ki pripadajo obema pri nas živečima družinama (Rhinolophidae, Vesperti­lionidae). V isti jami smo našli do 4 različne vrste. V večini jam (83,3%) sta bili prisotni 1 ali 2 vrsti. Štiri vrste smo našli v eni sami jami (Predjama) (Tab. 1). Tab. 1: Število vrst prezimujočih netopirjev v posa­meznih jamah. Tab, 1: Number of hibemating bat species per cave. Število vrst/jamo Število jam % No. species in a cave No. of caves 1 13 43.3 2 12 40.0 3 4 13.3 4 1 3.3 Število osebkov v posamezni jami je variiralo od ene­ga do 410 (mediana = 6). V dobri polovici jam (66,3%) je bilo samo do 10 netopirjev (Tab. 2). Večje kolonije, ki so Štele nad 100 netopirjev, smo zabeležili v treh jamah (10,0%): Kostanjeviška jama (218 netopirjev), jazbina (160 netopirjev) in Predjama (410 netopirjev). Tab. 2: Število netopirjev na prezimovanju v jami. Tab. 2: Number of hibernating bats per cave. Število netopirjev/jamo Število jam % No. bats in a cave No. of caves 1 9 30.0 2 - 10 10 33.3 11-5 0 6 20.0 51 - 100 2 6.7 > 100 3 10.0 Našteli smo 1089 netopirjev, jame, v katerih smo opravili več obiskov, smo Šteli samo enkrat, upoštevali pa smo največje število zabeleženih netopirjev. Kot je razvidno iz tabele 3, pripada 99% vseh osebkov štirim izrazitim jamskim vrstam: trem podkovnjakom (Rhino­iophus) in dolgokrilemu netopirju (Miniopterus schrei­bersi). Veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) je bil najpogostejši, sledil pa mu je dolgokrili netopir. O d pogostih štirih vrst, je bil mali podkovnjak (Rhino­lophus hipposideros) najden v največjem številu jam, sledil pa mu je veliki podkovnjak (Tab. 3). južni pod­kovnjak (Rhinolophus euryale) in dolgokrili netopir sta bila zabeležena vsak samo za po dve jami. Iz odnosa med številom zasedenih jam in številom preštetih živali si lahko ustvarimo predstavo o socialnosti posameznih vrst. Rezultati kažejo, da je najbolj socialen dolgokrili netopir (268 osebkov v dveh jamah), sledijo pa mu južni podkovnjak (151 osebkov v dveh jamah), veliki podkov­njak (509 netopirjev v 15 jamah) in mali podkovnjak (152 netopirjev v 26 jamah). Klasifikacija ima lahko na­ravovarstveno aplikacijo, kajti bolj ko je vrsta socialna, bolj je ranljiva. Tab. 3: Povzetek cenzusa netopirjev na prezimovališčih v slovenskih jamah. Tab. 3: Summary of bat census in hibernactilas in Slo­venia. Vrsta Št. netopirjev % Št. jam Species No. of bats No of caves R, ferrumequinum 509 46.7 15 R. hipposideros 152 14.0 26 R. euryale 151 13.9 2 M. myotis 2 0.2 2 M. daubentoni 2 0.2 2 E. serotinus 1 0-1 1 B. barbastellus 4 0.4 3 M. schreibersi 268 24.5 2 Skupaj / Total 1089 100.0 30 Komentarji k vrstam Veliki podkovnjak Rhinolophus ferrumequinum Veliki podkovnjak je izrazito jamski netopir, ki se pri mirovanju eksponira. Ker se v jamah pojavlja raz­meroma pogosto, pri tem pa ga je tudi lahko opaziti, daje vtis pogoste vrste. Vseeno smo tekom našega cen­zusa našteli samo 509 velikih podkovnjakov. Pri tem je treba upoštevati, da smo preiskovali predvsem takšne jame, v katerih smo tega netopirja tudi pričakovali. Cenzus, ki smo ga opravili na Dolenjskem leta 1994 je bil zadosti zgoščen, da dopušča približno oceno populacije. S tem v zvezi je treba omeniti, da je vrsta stacionarna in, da ne migrira več kot 30 km (Hill & Smith, 1985). Ocenila sva, da smo pregledali približno tretjino jam, primernih za tega netopirja (vrsta nastopa predvsem v velikih podzemskih prostorih). V tem pri­ Boris KRVŠTUFE K & Andrej HUDOKUN : NETOPIR)! N A PREZIMOVALIŠČ I Ft V SLOVENIJ I V LETI H 1994-1996, 315-322 Si. 2: Skupina velikih podkovnjakov Rhinolophus fer­rumequinum na prezimovanju v Luknji. (Foto: A. Hudokiin). Fig. 2; Group of greater horseshoe Rhinolophus ferrumequinuin bats hibernating in the cave Luknja. (Photo: A. Hudokiin). meru bi na Dolenjskem {površina približno 3500 km2) živelo komaj kakih 1000 velikih podkovnjakov, kar pomeni gostoto 0,3 netopirja na km2 . Če dopuščamo možnost, da smo število teh netopirjev v pregledanih jamah podcenili {npr. spregledali polovico živali, kar ni preveč verjetno), pridemo do številke 2000, kar je še zmeraj razmeroma malo. Najpomembnejša prezimovališča velikega podkov­njaka v Sloveniji so: 1. jazbina {150 osebkov) 2- Predjama {150 osebkov) 3- Kostanjeviška jama {58 osebkov) 4. Velika Prepadna (46 osebkov) 5. Slugova jama {46 osebkov) Tab. 4: Število prezimujočih velikih podkovnjakov Rhi­nolophus ferrumequinum v jami. Tab. 4: Number of hibernating greater horseshoe bats Rhinolophus ferrumequinum per cave. Št. netopirjev v jami No. bats in a cave St. jam No. caves % 1 3 20,0 2 - 10 4 26,7 11 - 50 5 33,3 51-10 0 1 6,7 > 100 2 13,3 živali) je bila 392 velikih podkovnjakov (77% vseh preštetih velikih podkovnjakov) najdenih v vsega štirih jamah (13,3% pregledanih jam). Se drugače povedano, kar 300 podkovnjakov (58,9%) je bilo zgoščenih v samo dveh jamah (6,7%), Ti podatki jasno kažejo na poten­cialno ogroženost vrste. Mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros Mali podkovnjak je veliko bolj razpršen od velikega. V večini jam je bil najden posamič ali v skupinah do 10 osebkov (Tab. 5). Zateka se tudi v manjše rove, kakršnih je na kraški podlagi veliko. Iz povedanega sledi, da ne moremo realno oceniti populacije te vrste. Večje sku-pine smo našli v vsega dveh jamah: 1. Krška jama (17 osebkov) 2. Velika Prepadna (31 osebkov) Tab. 5: Število prezimujočih malih podkovnjakov Rhi­nolophus hipposideros v jami. Tab. 5: Number of hibernating lesser horseshoe bats Rhinolophus hipposideros per cave. Št. netopirjev v jami Št. jam % No. bats in a cave No. caves 1 9 34,6 2 -1 0 14 53,9 11-5 0 3 11,5 Južni podkovnjak Rhinolophus euryale Najdba kolonije južnega podkovnjaka v Kosta­njeviški jami je pomembna v več pogledih. Prvotno smo namreč domnevali (Kryštufek, 1991), da se v Sloveniji pojavljajo samo posamični osebki v dolini Kolpe in v submediteranskem območju. Kolonija v Kostanjeviški ja­mi leži na samem robu areala vrste. Navadni netopir Myotis myotis Zabeležili smo samo dva primerka v dveh jamah. O prezimovanju vrste v Sloveniji ne moremo z gotovostjo reči ničesar. Obvodni netopir Myotis daubentoni Vrsta je v Sloveniji pogosta, v jame pa se očitno zatekajo samo posamični osebki. Tega majhnega neto­pirja je tudi lahko spregledati, še posebej zato, ker hibernira posamič in v špranjah. V vzhodni Sloveniji je edino prezimovališče v 8e­lojači, kjer pa smo našteli vsega 18 velikih pod-Pozni netopir Eptesicus serotinus kovnjakov. Vrsta se na prezimovanju redko pojavlja posamič. Najpogostejše so skupine, ki štejejo 11 do 50 Našli smo en sam primerek (Si. 3), kar pa seveda ni netopirjev (Tab. 4, SI. 2). O d skupnega števila (509 posledica redkosti vrste v Sloveniji. Boris KRYÜTUFEK & Andrej HUOOKL1N : NETOPIRJ I N A PREZIMOVALIŠČI H V SLOVENIJ I V LETI H ISM-TOS , 315-322 SI. 3: Med popisom v letih 1994-96 smo našli enega samega poznega netopirja Eptesicus serotinus. (Foto; A. Hudoklin). Fig. 3: During our survey 1994-96 we found a single hibernating serotine Eptesicus serotinu. (Photo; A. Hudoklin). Širokouhi netopir Barhastella barbastellus V jame se zateka samo ob najhujšem mrazu. Malo­številni osebki, ki srno jih našli ob opravljanju cenzusa (vsega 4), ne odsevajo redkosti vrste v Sloveniji. Dolgokrili netopir Miniopterus schreibersi Prtisotnost vrste smo potrdili v Predjami in v Škoc­janskih jamah. Frank (1970), ki je domneval, da oba sistema poseljuje ista kolonija, je ocenil število živali na 1000, Po naši cenitvi šteje predjamska kolonija vsega 250 osebkov. Ker ocena temelji na štetju živali s po­snetka (SI. 4), se nam zdi dokaj zanesljiva, ZAHVALA Hvaležna sva vsem, ki so sodelovali pri terenskem delu. To so bili (abc): Vladimir Hanzal, Franc jan­žekovič, Slavko Polak, Marce! Uhrin in Jan Zukai. Huvv L Griffitbs je popravil angleški povzetek, Tihomir Makovec pa je izdelal si. 1. SI. 4: Skupina dolgokrilib netopirjev Miniopterus schreibersi v Predjami. Število osebkov smo preštevali s takšnih posnetkov. (Foto: A, Hudoklin). Fig. 4: Cluster of Schreibers' bats Miniopterus schreibersi in the Predjama cave. Bats were counted from such photographs. (Photo: A. Hudoklin). Bori5 KRVŠTUFE K S, Andrej HUDOKUN : NETOPIRJ I N A PREZIMOVALIŠČI H V SLOVENIJ I V LETI H 1934-19% , 315-322 BATS IN HIBERNACULA S O F SLOVENI A 1994-1996 Boris KRYŠTUFEK Slovenian Museum of Natural History, Si-1001 Ljubljana, p.p. 290 Andre/ HUDOKUN Institute for the Protection of Natural and Cultural Heritage, S1-8000 Novo rnesto, Skalickega 1 SUMMARY We report results of a survey of bats hibernating in the caves of Slovenia. The survey was conducted between 1994 and 1996. Potential hibernaculas were visited between January 15 and March 13. Results are based on 46 visits to 40 caves. Presence of bats was confirmed in 30 caves (i.e. 75%). Of different regions of Slovenia, Dolenjska with Bela krajina were surveyed most thoroughly (33 caves), white only single caves were visited in Štajerska (4 caves), Primorska (2 caves), and Notranjska (a single cave). Results are summarised as follows: - Identification number of the cave corresponds to the number on Figure 1. - Name of the cave (note that "jama" is Slovene for a cave; "jame" in plural). - Registration number of the cave, derived from the files of the Speleological association of Slovenia (in parentheses). • Date: day, month, year (e.g. 31.01.1994 should be read as 31st of January 1994). - Generic names are abbreviated as follows: R. - Rhinoiophus, M. - Myotis, E. - Eptesicus, 8. - Barbastella, Mi. -Miniopterus. - Number of bats is given in parentheses following the name of the species. In total we recorded eight species, but only up to four were found in a single cave. Majority of hibernaculas (i.e. 83.3%) contained merely one or two species, while four species were recorded in a single cave (Predjama; see Tab. U Number of bats per cave varied between one and 410 (median was 6). More than half of the caves (i.e. 66.3%) contained up to ten bats (Tab. 2). Croups of more than 100 bats we found in merely three caves (i.e. 10%): KostanjeviSka jama (218 bats), jazbina (160 bats), and Predjama (410 bats). In total, we counted 1089 bats. Caves with several visits done, were counted only once and the highest number of bats was considered. Great majority of bats (i.e. 99%) belonged to four characteristic cave dwelling species: three horseshoe bats and a Schreibers' bat The most common was the greater horseshoe bat (R. ferrumequinum), followed by the Schreibers' bat (Miniopterus schreibersi). Of the four species, the lesser horseshoe bat (R. hipposideros) was found in the largest number of caves, being followed by the Greater horseshoe bat (R. ferrumequinum; Tab. 3). On the base of our results, Schreibers' bat appeared to be the most, social (268 specimens in two caves), followed by the Mediterranean horseshoe bat (151 specimens In two caves), greater horseshoe bat (509 bats in 15 caves) and the lesser horseshoe bat (152 bats in 26 caves). Density of hibernaculas surveyed in Dolenjska with Bela krajina allowed us to estimate the total greater horseshoe bat population in that area. Assuming that approximately one third of caves, suitable for this species were visited, gives a crude estimate of 1000 greater horseshoe bats for the area of approximately 3500 km2, i.e. 0.3 bats per km2. Majority of groups had between 11 and 50 greater horseshoe bats (Tab. 4). Of the total number of 509 greater horseshoe bats, as counted, 300 (i.e. 58.9%) were In merely two caves (i.e. 6.7% of caves surveyed). Lesser horseshoe bat was more dispersed if compared with his greater congeneric. In majority of hibernaculas, it was observed individually or in groups of up to ten specimens (Tab. 5). Other bats, with the exception of the Mediterranean horseshoe bat and Schreibers' bat, were observed in hibernaculas only exceptionally. Key words: Chiroptera, hibernation, caves, survey, Slovenia Borit KRYiTUFE K & Andre; HUDOKUN : NETOPIRJ I N A PREZIMOVALIŠČI H V SLOVENIj i V LETI H 1994.1996, .315-322 LITERATURA Djulič, B. (1959): O šišrnišima iz nekih pečina Slo­venije. Naše jame, 1, 10-17. Frank, H. (1970): Beobachtungen an Fledermaus ­winterschlfplätzen in einigen Höhlen Slowntens. Naše jame, 12, 57-62. Frank, H. (1983): Netopirji v Škocjanskih jamah. Med­narodni simpozij "Zaščita Krasa ob 160-letnici turi­stičnega razvoja Škocjanskih jam", Sežana, 81-83. Hill, }. E. & j. D. Smith (1985): Bats. A natural history. British Museum (Nat. Hist.), London. Krystufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Krystufek, B. (1996): Sesalci (Mammalia) - stanje in ogroženost. V: Gregori, j. in sod. (ur.) Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, Lju­bljana; 381-386. Krystufek, B. & j. Červeny (1997): New and noteworthy records of bats in Slovenia. Myotis, 35, 89-93.